Vesela pesem Jezusu. (Poleg s. Jcderti. i O Jezus, ves moj blagor ti! Ljubeziu sladka čez moči! Serce po tebi vse gori, Ko v tebi Ic sc zveseli. Ne zmaga zlato solnee te, Ti umakne mila luna se, Prijazna zarja zad ti je, Iii tudi svitle zvezdice. Tak čisto lilje nc cveto, \e blage rože tak lepo. Duha violce ne dajo. Ne dragi klinčki tak ljubo. Tak sladka ni nobena stvar, Ni tolko drag nikaki dar. Tak mil prijatel ni nikdar, Kot sere ti mili gospodar. Ni proti tebi višji ga, Lepota zemlje zgine vsa, Duhov spreminc množica, Zbledi luč neba svitliga. V ljubezni pesem podarim, Jo v serce tvoje izročim. Se s trumo angelov združim. Veselo 7. njimi te častim. Ti dušo mojo sam živiš, ►Seboj v ljubezni zaročiš; Mi tolko radost dodeliš, Serce obilno zveseliš. O ljubi ženin, sladki cvet! Si dražji mi ko celi svet, Za te vse slasti štejem v smert, In raji križ izvolim spet. Po tebi Ic so želje vse, Ki zame v smert izdal si se; Porosi s svojo gnado me, Ko s sercam, z astmi prosim te. Serca veselje ti slalko. Ki si me ljui»il tak močno. Ko izteče mi življenje lo, Me pelji v večni mir, v nebo. II. WA\i plamen ljubezni. ( Polcj: > Janeza od križa ». O višji plam I uhezni ! Le sc globoko vgrezni Do duše dna. prijazno jo raniti. (I žarke nežne, lahne! Naj zagrinjalo odmahne. Naj zgine, kar od tebe zna ločiti. O sladka spečenina. Hladivna bolečina, Ki v dušo svitla roka jo vtiskuje! O tu t iz božje hiše. Ki vse dolgove zbriše. Mori, in smert v življenje spremenuje! O luč svetlo goreča! Ki tak močno blišeta Zamore noč počutkov vso pregnati: De stvar jes.' slaba vedno Spodobno, vneto, vredno Pred njim. nar ljubšim morem prebivati. O ženin ti prenesti! Ki hočeš me posesti. In v sercu poln ljubezni mi stanuješ: Ti Miemaš željo mojo Sladko v ljubezin tvoj« Poln milosti, časti, ki jo daruješ. II. Dogodbe katoliške cerkve na Ogerskim. (Spi>.J Valentin Seiun ) t Dalje, j Pertožba protestanskih stanov, ktero bo bili 23 rožnika 1681 cesarju v Neustadtu podali. „Protestanti so več cerkva, šol in bolnišnic z njih dohodki vred zgubili po žuganji, Htrahovanji. orožji in vpeljanih pravdah. Nektere tih poslopij ho poderte in v drugo rabo obernjene. N|ih pridigarji ho i/, pohištev apodcni, vjeti, vklenjeni, k veslam na čolnih obsojeni, kjer ho tudi umerli. (To velja namreč od poprej omenjenih suntarjev)---- Več protestanskih cerkva je brez pastirjev, otroci morajo brez kersta umreti (?); — n silo se ljudstvo k božji službi goni. Ti, ki so v svojih hišah molitve in petje psalmov imeli, so bili zaperti in le kak porok ali dnar jim je spet proHtimt dal. — V nekterih krajih vradniki pridigarjem niso dovolili ne vseliti ; tu luteranski plemenitniki niso dobili sodniških služb tam se osebe te vere niso smele v mestne gosposke voliti. V nekterih krajih so cerkve in stanovanje duhovnov Jezuiti dobili; rokodelci ho dobili nove davke in le prememba vere jim je pot v družbo ( Zunft) odperla. V več krajih je bil kerst in poroka tako dolgo zader-žan, de se je vera spremenila. Zadnja volja protestantov se v oziru vere ni spoštovala in je bila v druge namene obernjeiia. Se več druziga se je zgodilo. — in perpravljcni smo vse te pertožbe z posebnimi pogodbami ska/.ati - To pismo je bilo katolčanam v roke dano, in ti so v odgovoru (udi svoje pertožbe razodeli S"J. I Halje sledi. » IIo£oIjiilmi iiilaileneik Golfrid. 31 ali m v zgled in posnemanje. Gotfrid je živel proti koncu poprejšnjiga stoletja (rojen 17».>j. Njegova matije nar manj vsak mesec, njegov oče. cestninar. ob vsih velicih praznikih svete zakramente prejel. Oče in mati sta (Sotlrida. kakor je kersanskih staršev dolžnont, zgodej strahu božjiga učila. Ko s-a zjutraj in zve. er pred britko martro kleče molila. je mogel tudi mali Gotfrid vpričo b.li. dc se je učil llogu čast skazovati. Tak lep zgled staršev je tudi lep sad rodil; velikrat sta našla maliga otročička pred ravno tisto podobo s povzdignjeniini rokami klečati, in desiravno še ni mogel prav zgovarjati. jc vender z ushni g.bal in po otročje jeeaje lloga molil. Ta Ootfrid je bil eudo otroka; še ne štiri leta dopolnivši je znal ze oeenas, eešeiiomarijo. ungelovo čedije, vero, kratke jutranje, večerne, predjedne in pojedne molitvice; tudi božje in cerkvene zapovedi, svete zakramente, duhovne in telesne dela milosti in osem zveličanskih čednost. Starši so poskerbeli, dc se je otrok, kar taki premore, naučil poznali lloga in sveto vero, dobro ljubiti in nad budim merziti. V petim letu je Uotfrid že vedil duhovnih oseb iu opravil; je vedil, de je pri hv. maši Jezus Kristus nam živ pričujoč, iu de ga verni per sv. obhajilu prejmejo. Velikrat je svojo mater prašal. če so fantiči, ki se med seboj pulijo in prepirjjo, tudi že Jezusa Kristusa prejeli? In ko so mu mati odgovorili, dc prejeli so ga. pa so ga zopet hitro pozabili iu so h tem ljubeznjiviga lloga hudo razžalili, je on rekel: r.Mati. kadar bo meni ta sreča. Jezusa Kristusa v svoje serce prejeti, se ne bom z nikomur nič prepiral; vse bom rad imel, kakor nas llog vse rad ima, in svoje ljubo solnec vsim da svetiti.-4 Kakor keršainkiga nauka. tako se jc tu li branja, pihanja in vsihdruzih reci naglo učil. ker je imel veliko veselje do vsiga dobriga nauka. i|>4|jc s-lcdii nedrčke *olt». Namen nedeljske šole je. de hc more pečali z mladino. ki je že vsakdanji ali navadni šoli odrastla. Pri i Brri ka «»!>ki bratec obdvoje pcr107.br pacno. - in spojnici tako /alo^ino u-odo katulcanov med drugoierei. naših nedeljskih šolah bi vendar vse to ne bilo dosti. Naše nedeljske šole imajo večidel tudi št h takimi u-čenci opraviti, ki v delavnik nimajo časa v šolo hoditi, in tudi s takimi, ki so se že pozneje za šolo zbudili in vneli. Naše nedeljske šole so tedaj namešane z odra-šenimi in novimi učenci. Bolj ko ima pa učenik svojo šolo razdeljeno iu razneseno, več ima opraviti, in manj ji zamore tudi koristiti. Večidel pride za nedeljsko šolo tudi premalo časa. V nekterih krajih je po navadi le ena sama ura za šo.nki poduk odločena. Tukaj ni mogoče toliko različnim ucencam zadostiti, posebno tistim ne, ki še le na pervo hodijo. — Skušnja uči, de se v takih šolah malo ali pa celo nič dobička ne stori, zato pa tudi take šole tako rade opešajo, in če drugači ni, tudi popolnarna zastanejo. V več krajih vem, de že ni davno nobene nedeljske šole, in če se vpraša, zakaj de je ni, se slisi. de nobeden za njo ne popraša, de nimajo veselja i. t. d. To je pač res, de stariši in mladina za šolo kej radi omerznejo, posebno takrat, ko šole malo ali celo nič prida ne obetajo. — Ne sme in ne more sc reči. dc bi /e tu in tam dobrih in pridnih nedeljskih šol ne bilo. Bes je, dc jih je že nekaj, Bog jih živi! tode vse šc preredko in premalo za našo sedanjo mladino. Vsaciga dobriga človeka mora pretresli in v serce boleti, ki sliši in vidi. kako se z našo ljubo mladino slabo godi, — kako se žc v cvetecih iu naj lepših letih ravno o ncdeljih in praznikih zapeljuje in končuje. — Marsikteri starček ne zdihuje zastonj zavoljo novih časov ! Kes je, de je naša uboga mladina v svojih naj nevarniših in tudi v naj lepših letih preveč zapušena, tako de se že redko in težko dobi nedolžna cvetlica, ki bi bila svojo spomlad srečno preživela in dorasla. — Za poduk naše cvetcče mladine bi se tedaj moglo veliko več in vse bolje skerbeti. Kaj pomaga temu ali unimu, ki je svoje perve otročje leta v šolo hodil in se dobro učil, — ko pa pride zdaj v Vi. ali tli. letu, v svojim naj nevarnišim času, med šumeči svet, ki mu kmalo vse dobro in lepo izbije in ga hitro ob vse pripravi, kar bi ga še kriti in varovati utegnilo! — Tako sc zdaj ves pervi poduk in vse poprejšno, kar je doslej počasi raslo in napredvalo, naglo zamori in konča. Milo se mora zdeti vsakimu dobrimu učeniku, ko vidi in sliši, kako hitro «e zdaj ruje in končuje, kar se je popred z velikim trudam sadilo in redilo. — Nedeljska šola bi mogla tedaj skerbeti, de bi si mladina pridobljeno ukc varno hranila in si jih pridno množila, dc bi se varovala iu vodila po svojih nevarnih in neskušenih potah. Vsak lahko previdi, kako potrebne so nam dobre nedeljske šole. — Nedeljske šole bi se mogle tedaj pri nas vse bolje pričeti in vse boljo zastaviti. In kako bi se to naredilo? — Učitelj stori tukaj lahko veliko veliko, duliovšina lahko še več iu gosposka ravno tako. Učitelj naj, ako ima namcšaiio šolo, naj popred prevdari. kako bi hc vse lepo poravnalo iu razdelilo, de bi bilo prav. Kar spol zadene. nam žc šolske postave svetujejo, de naj sc do-rašena in večji mladost, ako je mogoče, posebej uči in odloči. Naj bolje je, če bi (udi pervinci iu novinci mogli posebej v šolo hoditi. Ker sc pa to zavoljo prekratki ga časa ne moic zgodili, se mora pa vendar eas in iik tu ko razdeliti, de za vse prav hodi. _ PonavIjavci se morajo večidel le < spisjem pečati, in med tem. ko ti pišejo, lahko novinci berejo. Tukaj ima učitelj veliko opraviti. Na vse kraje mora gl. dati iu paziti, vsim mora delo dali in zdaj tu zdaj tam, kakor je treba. pokazati in pomagati. te se t uka i previdno in pridno ne dela. je kmalo ob svojo veljavo šola. C'as jc silno kratek, lahko se tedaj posebuiga prida in dobička izteče, dc sc ne ve kdaj iu kako. Če pa učenci vidijo, de niso veliko na boljim in de le sedet hodijo, se jim šola kmalo pristudi in veselje jim je pri kraju. Težavno je res tako razneseno šolo s pravim pridani učiti, vender ako je enkrat vse lepo poravnano in napravljeno, gre od tedna do tedna bolje od rok. Učitelj ni mora prizadjati svojim učeneam tudi kako veselje narediti. On jih ne sme zmiram in zmiram le z navadnim branjem, pisanjem, rajtanjem i. t. d. siliti, večkrat mora, de je nauk bolj mikaven, v ta ali uni uk kak lep pregovor, kako čedno in primerno povestico in kaj drugiga taciga pametno pridjati in zaplesti, dc sc vsim lepo prileze in učenje pomladi. Ilukve: «,Blaže in Ncžica„Drobtince,u tudi „Danicaa in „Novice" nam ponudijo pač veliko veliko takih lepih reči. Skerbcn učenik bo vselej že v tednu kaj taciga pripraviti vedil.—Naša mladina je večidel brihtna iu uka željna, zato nc rada in kmalo .šole privadi, ako se ž njo le prav in tečno obračati zna. V teh letih se ji tuli vse bolj natanko lahko pokaže in razloči, zato ker se žc veliko bolje za\e, in sc že tudi naprej in nazaj nekoliko ozirati zamore. Tukaj jc šc čas mlado drevee poravnati, tudi serce jc šc zdaj mehko, de sc lahko predela iu prekuje, kakor sc vidi. »le bi bilo pravili dobro. K vsemu temu pa mora učitelj tudi nekaj takih za to potrebnih bukev imeti. Kjer se mora učitelj zavoljo preslabe plače zraven šole tudi z drugim: rečmi pečati, kjer si potrebnih bukev, časopisov i. t. d. napraviti nc more, je zares slabo in sc nc more nikakor dobriga pričakovati. Naj svetuje in reče kar kdo hoče. dokler nc bodo učitelji /\ svoj težavni iu imenitni stan bolje izurjeni in pripravljeni, in dokler sc nc bodo pošteno plačali, jc vso drugo le prazno vošenje iu puhla reč! — (Konec slo»li.) Via ko no Jezuiti mladost oti in njena časna in večna sreča na tem zastavljena, kako so učeniki obdelani. Torej bi bila po vsili derzavah ua dobro odrejo učenikov nar veči skerb obračati. I čilel-ske semeniša so sadiša mladostine odreje in učenja. Kar sc tukaj na um in na scrca prihodnjih učenikov seje, prinese sad. in ta sad jc pozneje seme na mlade inladenske duše. Ako se v učilnah za učenike na meso seje, se bo tudi od mesa želo. iu od mesa zopet sejalo, — koga? Spačenost! ( Halje sirili, i II o p i s« Iz (iorice. Od —.'10. prcteccniga mesca so bile ljudske duhovne vaje (eksercicic) v SI. Andreju poleg Gorice, ktere je mnogo zasluženi duhovin .le/iii-tarskiga reda 1". Bankič vodil. To duhovno dobroto neprecenljive vrednosti so temu ljudstvu naklonili vneti duhoviti rojeni v Si. Andreju z domačim gospod ka-planam. dobro spoznavši, de ravno ljudski misjon bi utegnil, kakor pov.sot, tako tudi tukaj veliko duhovniga dobit ka obroditi. V ta namen si naprosi'! imenovaiiiga I*. Ilankic-a. kteri je pre«l I leti v l.uiiu ku na Furlanskim. iu lan~ko leto v Kanalu, letaš pa tudi žc v l.inki v slovenskim jeziku eksercicic imel. To pob« /no povabilo je « n z vesel em prevzel, iu kakor zaupamo, tudi z naj boljim duhovnim dobickam dognal Pridige polne duhovniga mazila so segale globoko v serce ter ga prcsiinile. in le duhovni, kteri so sc jako pri«lno iz sosednih lara in kapianij tamkej zna-li. bi zamogli povedati, koliko tihiga veselja so zavžili, viditi pred saboj skesane duše, ktere so objokane h njih nogam se perbliževale, obtožvaje se brez ovinkov, in pisavec tega je iivo prepričan, da ljudski misjon je več duhovniga prida obrodil, kot sveto leto. ljudje, kteri svojo naravno vednost v gledišu pobirajo, versko znanstvo si pa po svoji zblojtni pameti sami kujejo, sicer vpijejo posebno po kavainicah iu kerčmah za mizo pri poliču sede: čimu. čimu eksercicie. ljudstvo bo obnorelo. z uma peršlo. kaj vse kvanta ta Jezuit, neumneži, boste hodili mar njega poslušat, kaj se vse poje pri ti perlož-no->ti: tatvine ne več, klctvine ne več, plena nc več, vas vanj a nc več. on vas sili obljubiti, de tega nič več storili nc bote. Kakor povsot po \cmškiin, tako sc je tukaj ob začetku cksercicij razlegalo, de Jezuit ljudi tudi straši, hudiča bolj černiga dela kot je; lc pretesno pot proti nebesam kaže; de je iz Italie iz Bem tik peršel, dekletam in ženam njih zla*e uhane, perstane. za-vratne verižice, starim babeiuin pa njih peticc pobrat, in saboj odnest. — Gcrdu laž. i/, pekla doma! kako bo komu kaj šiloma vzel, ker se še tega brani, kar se mu ponuja? in za ves s\oj trud in pot še venarja večne vzame, kakor kar jc za vožnjo sem in tje potrosil. Pa kolikor več so mesnih slaj pijani in od samiga ponočuiga pohajkvanja bcrljavi se obiskov avcam tkser-cicij posmehovali, toliko obilniši jc ljudstvo od bližnjih in daljnih krajev skupej vrelo, de zavoljo preobilne množice so mogli zvunaj cerkve pod milim nebam pridigovati. Kakor žejin jelen po inerzli vodi hrepeni, tako so tudi žejni in lačni božje besede perderli k naukain tako obilno, da se jc ljudstvo terlo. in pri sklepu, ki je bil ravno na sv. Andreja dan, patrona cerkve, je bilo gotovo več od 10.000 ljudi se sošlo, poslušat šc zadnjikrat besedo božjiga moža (tako so ga vsi, kteri so ga slišali, imenovali). S toliko gorečnostjo, s toliko priserčnostjo, s ktero je vsak dan. dopoldan in popoldan, zlast pa šc zadnjikrat imenovan mis-jonar govoril, jest šc nisim slišal, desiravno sim žc marsi-kakiga vse pazljivosti vredniga pridgarjn poslušal, pa tudi nisim nikjer vidil, de bi bilo ljudstvo kdaj tako ginjeuo. in se tako solzilo, kot zdaj. Jezer in jezer blagrov gre za njim v Komen na Kras, kjer bo svojo apostolhko službo 4. dan grudna perčel in tretjo ad-ventno nedeljo končal, s pomočjo gnade božje gotovo z tolikim duhovnim dobičkam. kot tukaj v ,St. Andreju, llog ga spremi po vsih njegovih pot ah . in daj ga nam v našim okrožju berzo viditi in poslušati; pa vidili ga bomo tudi, kakor se nadjamo, okoli Binkoštih v Rentah Kkscreicie svojim perpraviti. ne bom rekel preveč vsim njih zabavIjivcam vkljub. je tako potrebno, kakor lačniiuu kos kruha podati. I1. M. 8. Ka%glc«l po kersaiiskim svetu. Angleško. Po zgledu Irskih katoličanov so tudi protestanti bili napravili 28. uniga m. velik zbor. Pričujoči so bili med govorniki protestanti vsih razločnih spoznanj. Začelo seje prašanje proti Rimskimu sedežu, pa je bila mende zlo nepristojna homatija. Vsi znanie-nitiši duhovi se vzdaljujejo od tega prntestanškiga ver-skiga šuma. — V tem pa imajo zbirke za katoliško vseučilišč v Dublinu sosebno dober vspeh. Zlaeti sc skazujejo Irci v Ameriki. Rim. Iz Rima se oznanuje, de so deleži kardinala Mezzofunti odinenili njegovo bukvarnico očitno prodati. V nji so bukve v 52 različnih jezikih, ktere vse je rajnki razložim govoril. V Frankobrod toliko judov od vsih krajev skupaj germi, de bi zamogel Frankobrod kmalo novi Jeruzalem biti. Judje so namreč tukaj s kristjani v enake pravice djani; ta ravnopravnost se na tako imenovane izvirne pravice (Grundrechte) opira, te pravice ali ne-pravice so pa zdaj overžene; torej si judje na ušesa šeptajo. kaj bo iz tega! Ti izraelski možje so poslednje leta tako vganjali, dc kristjanam ni bilo prenašati; zdaj jih pa začenja strah biti, dc sc je za njih pohujšanja iu vse hudobije šiba namočila. Prusko. V letu 181 (i je padla de/.ela Vestfalen pod protestansko prusko oblast. Do tega leta ni bilo v ti deželi nobene protestanske cerkve, akoravno jc 13 let protestanska vlada hcsscn-darmstadtska čez njo gospodarila. Pred I. 1802 jc bil Kelnski nadškof gospodar deželice Vestfalen. — Zdaj pa je protestantov, prutestonskih cerkva, pastorjev v okolici Arnsberg 1256 2 2 „ „ Mcšedc 475 1 1 „ r llrilon »04 1 3 ?? • *»» 3 % 3158 6 8 Skorej ravno ta eas je pruska vlada od sakson-skiga kraljestva veliko sveta za sc vzela, kjer kakor v Vestfalen nobene protestanske za ondotne katolčane nobene katolške cerkve ni bilo. V ti pruski Saksonii so okoiicc: katoliški prebivavei katoliške cerkve, duhovni Licbenverda 82 — — Torgau 525 .— — Svainic 64 — — Vitenberg 471 — — Biterfeld 237 — — Muiipfcld S13 — — Sangerhauscn C,3 — — Kkarsberge 66 — — Kverfurt 60 —■ — Merseburg 330 — — Veisenfels 366 — — Naumburg 488 — — Zeitz 147 — — 3112 — — Torej nima enako število katoličanov nobene cerkve. nobeniga duhvotia; protestanti so pa, akoravno bližej drugih cerkva in pastorjev svoje vere, od I. 1816 dobili A cerkva in 8 postavljenih služb pastirjev. Tako dela protestanska tolerancia; kaj čuda, de mesto Zeitz, ki jc pred prusko vlado čez 200 katoličanov imelo, zdaj njih samo še 31 šteje. Ljubljana. Po sklepu njih veličanstva od 24. novembra t. I. je korar in fajmošter pri stolni cerkvi, g. Kari Zori), infulirani stolni dehant izvoljen, — profesorja Dr. Janez Pole in Dr. Janez Kr. Pogača r pa korarja pri stolni ccrkvi. — Po sklepu od 1. Decembra je fajmošter v Vodicah, g. Jernej Arko, prost kolcgialniga kapitclna v Novimmestu izvoljen, gospoda Jožef Žagar, fajmošter v Semiču, iu g. Andrej Meterc, pod vodja v ljubljanskim semiuišu pa korarja ravno tega kapitelna. — G. Dr. Anton J are, vodja I.juhljanskiga gimnazja. je izvoljen nadzornik gimnazij na II orva škim in Slavonskim. I a z ii a n I 1 o, ^Zgodnja l)anicau bo tudi prihodnje leto kakor letaš izhajala; naročivni listiki bodo prihodnjimi! listu pridjani.