LETO XXVIII. številka 22. 2. november 1996 Cena 227.00 SIT
I/
Glin Pohištvo
za čištejše okolje
0
Dan malega gospodarstva
Izlet Savinjskih novic na Dolenjsko
JABLANE
HRUŠKE
BRESKUE
MARELICE
Zadruga mozirje
z.o.o.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
St
SNJE
-OPORNIKI ZA SADIKE fBAMBUS PALICEJ
- MREŽE ZA ZAŠČITO KORENIN IN STRÜPI TER PASTI PROTI VOLUHARJEM
MOŽNOST PLAČILA NA VEC OBROKOV!
SE PRIPOROČA VAŠA TRGOVINA!
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d. d.
	Velenje
VARNA IN DONOSNA
NALOŽBA
V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d., Velenje nudimo varčevalcem novo storitev:
depozit z valutno klavzulo v DEM od 367 do 732 dni po fiksni 7,5-odstotni letni obrestni meri.
Osnovne značilnosti tega varčevanja so:
- sredstva, ki jih varčevalec želi vezati za izbrano obdobje in jih vplača v domači valuti, banka na dan vplačila preračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije v DEM
-	osnova za obračun obresti je glavnica v DEM, v DEM pa se obračunavajo in pripisujejo tudi obresti
-	na dan zapadlosti depozita banka celotno vrednost depozita, glavnico in pripisane obresti preračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije v SIT in tako preračunana sredstva prenese na račun, določen v pogodbi.
Valutna klavzula zagotavlja popolno varnost vaše naložbe, ugodna obrestna mera, ki se v času vezave ne spreminja, pa zagotavlja tudi visok donos.
Verjamemo, da vas bo zanimivost ponudbe privabila v eno naših poslovnih enot, kjer vam bodo z veseljem predstavili in opravili novo storitev.
Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil
R5 CAMPUS 5V 6/91	41000	808.760,00
R5 CAMPUS 3V 2/91	64000	801.755,00
R5 CAMPUS DIESEL 4/89	107500	685.734,00
CLIO RN 1,2 5V 8/93	44000	1.267.603,00
CLIO RN 1,2 5V 6/94	80000	1.289.590,00
R 19 RT 1,4 5V 10/94	67000	1.605.212,00
EXPRESS KOMBI 1,4 4/93	80000	1.349.935,00
CITROEN AX TRE 6/88	136000	556.920,00
FORD ESCORT 1,4 C LX 6/91	53300	1.345.050,00
OPEL KADETT 1,5 TD 12/90	60100	1.310.074,00
PEUGEOT 205 L 12/91	48000	865.200,00
MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI.
[ESU d.».o.
Obrat Mozirje,
tel. 831-020	Del
fax 831-043	8.0f
RENAULT
m 212
N®^löVni#»
UMDNWOVfl MUM
Ob dnevu spomina na mrtve
foto: Ciril Sem
A
Volitve v
m u	državni zbor
81 Ä po preizkušenem sistemu
Dan malega gospodarstva v Gornjem Gradu
Občine naišle skupni jezik glede odlagališča odpadkov?

Praznovanje krajevnega praznika in 570-letnica Šmartnega ob Dreti
Srečanje cerkvenih pevskih skupin na Rečici ob Savinji
Kokarje znova nogometni jesenski prvak Zgornjesavinjske lige
Pred vami, spoštovane bralke in bralci, je prva novembrska številka zgornjesavinjskega časopisa, ki bo v tem mesecu prišel v vaše domove še trikrat. Prvič že čez štiri dni, ko bomo izdali posebno predvolilno številko. Brezplačno jo bodo prejela vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini, v njej pa imajo možnost predstavitve vse politične stranke oziroma njihovi kandidati, ki se potegujejo za vstop v nov slovenski parlament. Seveda je tudi pričujoča številka delno (pred)volilno obarvana, kajti do volitev je le še dober teden dni. Do takrat bodo imele nekatere stranke še zborovanja, več ali manj pa je jasno, da so neznanka samo še volivci, ki se v javnomnenjskih anketah doslej niso opredeljevali. Teh je približno tretjina volilnega telesa.
V Zgornji Savinjski dolini, natančneje v Gornjem Gradu, se je medtem "zgodil" Dan malega gospodarstva, kot so ga poimenovali organizatorji, na katerem so župani in poleg njih še marsikdo dobili veliko koristnih informacij v zvezi z možnostmi pomoči temu vitalnemu segmentu gospodarstva. Zal moram kot opazovalec s strani v zvezi z omenjenim dnevom ugotoviti, da je vse izrečeno in slišano sicer lepo in prav, toda v vlogi "običajnega" podjetnika ali obrtnika se ni (še) nič bistveno spremenilo. Premalo je neposredno uporabnih informacij za tiste, ki pomoč potrebujejo, kajti vsi silni projekti, podjetniški načrti in ostala solata papirja sami po sebi "požirajo" denar, poleg tega pa zahtevajo določeno znanje, katerega "običajni" podjetniki nimajo. Zato res že zelo težko čakamo na lokalni podjetniški center, ki naj bi na tem področju odigral svojo pozitivno vlogo. Da bi le res bilo tako. Kajti podpredsednik združenja slovenskih podjetnikov je ob tej priložnosti lepo dejal, da so sedanji skladi za malo gospodarstvo zgolj podaljšana roka, lahko bi rekli tudi servis poslovnih bank, katerih denar je (žal) še vedno (pre)drag. Dan malega gospodarstva v Gornjem Gradu je bil torej nedvomno koristen, toda grenak priokus ostaja. Prave, konkretne podpore podjetništvu še vedno ni, pa naj se nekateri s tem še tako hvalijo.
In še eno grenko doživetje, vezano na omenjeni podjetniški dan. Tisti četrtek je bil še ves v svoji podjetniško-pedagoški vlogi, po kateri je bil znan marsikje v Sloveniji. Kot podjetniški svetovalec je pomagal ničkoliko začetnikom, jim vlil poguma in znanja, da so naredili prve poslovne korake na krutem in neizprosnem trgu. In v takšnem zagonu, sredi najbolj ustvarjalnega dela - neverjetna vest: mag. Alojz Filipančič se je smrtno ponesrečil le dan kasneje, ko nam je v Gornjem Gradu na njemu svojstven in dostopen način posredoval sveže informacije in nasvete.
Pesnik je imel prav:	"...aT dneva ne pove nobena
prafka..."
IMPRESOM
Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem, Vida Skok, Benjamin Kanjir, Uroš Kotnik, Alenka Klemše, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, dr. Maja Natek, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Igor Solar, Metod Rose, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove OE Nazarje. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306, e-pošta: savinjske.novice@siol.net. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.
VOLITVE 96
Volitve po preizkušenem zakonu
Letošnje volitve poslancev v državni zbor (10. novembra) bodo potekale po pred štirimi leti preizkušenem zakonu, ki določa, da se poslanci volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. In sicer v volilnih enotah po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev, in po načelu, da so v državnem zboru sorazmerno zastopani politični interesi.
Zakon v posebnem poglavju ureja volilno pravico. Pravico voliti in biti voljen ima državljan Slovenije, ki je dopolnil 18 let in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Pravico voliti je praviloma mogoče uresničiti samo v volilni enoti, kjer ima državljan stalno prebivališče. Zakon dopušča tudi nekaj izjem, denimo za tiste, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji. Za te državljane, zdomce, izseljence, velja pravilo, da volijo v volilni enoti, kjer so pred odhodom v tujino živeli sami ali eden od staršev. Samo če tega podatka ni mogoče ugotoviti, si lahko tak volivec izbere volilno enoto, v kateri bo glasoval. Izjema je določena tudi za državljane, ki so ob volitvah v bolnišnici, na zdravljenju, v zdravilišču, priporu, zaporu. Ti lahko volijo po pošti (namero morajo predhodno sporočiti), po pošti pa jim je poslana enaka glasovnica, kot bi jo dobili, če bi volili v volilni enoti, kjer imajo stalno prebivališče.
Ena pomembnih zapovedi zakona je, da nihče ne more glasovati za drugega, denimo mož za ženo, sin za očeta in podobno. Glasovanje je tajno, zato morajo biti volišča opremljena tako, da volivcu nihče ne more gledati pod prste oziroma tega, komu je dodelil svoj glas.
Udeležba na volitvah ni obvezna. Zakon določa, da ne sme biti nihče klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti ne sme nihče zahtevati od volivca, da pove, ali je glasoval, kako je glasoval oziroma zakaj ni. Evidenca volilne pravice je urejena s posebnim zakonom in omogoča dokazovanje te pravice. Vsakdo, ki je evidentiran kot volivec, ima pravico glasovati.
Posebni poglavji zakona urejata splošne in nadomestne volitve. Splošne volitve so redne, na štiri leta, ali predčasne, če bi se državni zbor razpustil pred iztekom mandata. Zakon določa najdaljše in najkrajše možne roke za izvedbo posameznih opravil (republiška volilna komisija zato za vsake volitve določi rokovnik opravil).
Nadomestnih volitev praviloma ni treba izvesti na voliščih; ko poslancu preneha mandat ali ko nepreklicno odstopi, pripade mandat kandidatu iste liste, ki je bil po številu dobljenih glasov prvi za kandidatom, ki je dobil mandat. Če ta mandata noče sprejeti, pripade naslednjemu po dobljenih glasovih. Samo če bi na listi ne bilo več "rezervnih kandidatov", bi bilo treba opraviti nadomestne volitve.
Volilne enote, ki jih ureja poseben zakon, so eden od večinskih korektivov proporcionalnega volilnega sistema. Zakon določa, da je Slovenija za volitve poslancev državnega zbora razdeljena na osem volilnih enot, vsaka od teh pa na enajst okrajev (v našem primeru 5. volilna enota, 6. volilni okraj Mozirje - 12.836 volivcev). Dodatni dve enoti sta oblikovani za izvolitev poslancev narodnosti. V volilni enoti oziroma v volilnih okrajih naj bi bilo približno enako število prebivalcev.
Vodenje in izvedba volitev je v rokah volilnih komisij in volilnih odborov. Volilne komisije imajo štiriletni mandat, vsled tega bodo tokratne volitve v rokah starih komisij, čeprav se jim je mandat formalno iztekel. Zakon namreč določa, da se, ko so volitve razpisane pred iztekom mandata volilnih komisij, slednjim mandat podaljša do izvedbe volitev. Za članstvo v volilnih organih velja, da ga smejo opravljati le državljani, ki imajo volilno pravico. Zakon posebej zapoveduje, da je posameznik lahko član le ene komisije ali odbora, da ne more biti sočasno v volilnem odboru in kandidirati, izključeno je tudi sočasno delo v volilnem organu in zaupništvo (demokratični nadzor nad volitvami).
16.	oktobra se je opolnoči iztekel rok za oddajo list kandidatov. Te so lahko vložile politične stranke in volivci oziroma posamezni kandidati. Kandidiranje znotraj strank je potekalo po internih pravilih, stranke, ki so dpbile v podporo kandidaturi tri
podpise poslancev, so lahko avtomatično vložile liste v vseh osmih volilnih enotah. To pravilo je napisano na kožo parlamentarnim strankam. Za druge je bila pot do kandidiranja v vsaki volilni enoti posebej malce bolj zapletena.
Podporo kandidaturi je bilo mogoče dati na posebnih obrazcih. Poslanec ali volivec ima pravico dodeliti svoj podpis samo enkrat, enako velja za kandidate, ki na istih volitvah lahko kandidirajo samo na eni listi, soglasje h kandidaturi pa je, ko gre za volitve v državni zbor, nepreklicno in torej od kandidature ni mogoče odstopiti.
Z vsemi temi podatki (pravočasno vložena kandidatura, ena sama podpora kandidaturi itd.) se ukvarjajo volilni organi, ko preverjajo zakonitost kandidatur. Volilna komisija lahko zavrne kandidaturo, če je vložena prepozno in če lista ni določena skladno z zakonom. Če ugotovi formalne pomanjkljivosti, jih je treba odpraviti v treh dneh, če posameznik kandidira na več listah, je veljavna tista, ki je bila določena prva.
Volilni uspeh se ugotavlja v dveh krogih, najprej v volilnih enotah, kjer so razdeljeni neposredni mandati, nato pa na državni ravni, tako da je oddanih vseh 88 sedežev po proporcionalnem volilnem sistemu, za izvolitev dve poslancev narodnosti pa je uporabljen večinski sistem. "Zametki" za tako ugotavljanje izidov so narejeni že pri kandidiranju. Na vsaki listi mora biti namreč določeno, v katerem od volilnih okrajev se bo za glasove volivcev potegoval posamezni kandidat. Praviloma bi se moral z vsake liste v vsakem okraju po eden, a ker zakon dopušča tudi izjeme, lahko posamezni kandidat zbira glasove v dveh okrajih, neodvisni (nestrankarski) posamični kandidat pa v vseh okrajih. Tako mora lista za posamezno enoto vsebovati najmanj šest in največ enajst kandidatov oziroma enega samega. Volivčev glas za kandidata pomeni glas za listo (stranko) in hkrati glas za kandidata znotraj liste (stranke). V volilni enoti je treba za vsak neposredni mandat zbrati 9,1 odstotka glasov, za naslednjega 18,2 odstotka in tako naprej. Listi pripade toliko mandatov, kolikokrat je količnik dosežen v celotnem številu glasov v volilni enoti. Mandatov ni mogoče deliti kar tako, ampak jih dobijo kandidati, ki so listi in sebi prinesli največ glasov. Če določena stranka v neki volilni enoti dobi dva neposredna mandata, bi poslanska sedeža pripadla kandidatoma, ki sta med volivci iztržila največ glasov.
Leta 1992 je bilo neposredno razdeljenih 37 mandatov, preostali pa v drugem krogu, na državni ravni. Tu se upoštevajo le ostanki glasov in tu opravi svojo vlogo prag - v drugi delitvi sodelujejo le liste, ki so dobile vsaj tri neposredne mandate, in nacionalna lista. Vsaka lista (stranka) sme največ pol v drugem krogu dobljenih mandatov dodeliti kandidatom na nacionalni listi, torej listi, ki omogoča stranki delen kadrovski vpliv na razdelitev poslanskih sedežev, ki ji pripadejo.
KF
Vir: Jana Taškar: Volitve po preizkušenih pravilih;
DELO, 10.10.1996
V posebni predvolilni številki SN v sredo,
6. novembra 1996, vsi kandidati na volitvah!
Glin Pohištvo Nazarje
Za čistejše okolje
'Znanost napreduje, toda počasi, od črke do črke,' je začel svoj pozdravni nagovor direktor nazarskega podjetja Glin Pohištvo, mag. Ivo Glušič, 16. oktobra, ko je naprava za čiščenje dimnih plinov, o kateri smo pisali že v 17. številki Savinjskih novic, tudi uradno začela obratovati. Poleg ostalih uglednih gostov (med katerimi pa ni bilo predstavnikov večinskega lastnika Glina - Sklada za razvoj RS) je zagonu nove naprave prisostvoval tudi minister za znanost in tehnologijo, dr. Andrej Umek.
Po predstavitvi tovarne ivernih plošč, ki obratuje že četrt stoletja in za katero je Glušič dejal, da se ji s projektom čiščenja dimnih plinov odpirajo vrata v tretje tisočletje, je omenjeni projekt predstavil prof. dr. Iztok Potrč z mariborske Fakultete za strojništvo. Osnovna naloga je bila omejiti količino lesnega prahu pri izpustu iz sušilnikov iverja s 300 do 400 miligramov na kubični meter zraka na dovoljenih 50 mg/m3. Zamenjava sušilnikov ni prišla v poštev, saj bi znašala okrog osem milijonov DEM. Na podlagi Glušičeve ideje se je izoblikovala zamisel o roto filtru, ki bi iz dimnih plinov izločal prašne delce in jih vračal nazaj v kurišče. Od
Dr. Andrej Umek je opravil simbolični
zagon naprave (foto: Ciril Sem) prve ideje do uporabnega izdelka oziroma prototipa je nato v različnih razvojnih fazah nastalo deset različic filtra, ki se sedaj, to so pokazale prve meritve, odlično obnese. Prototip je izdelala Strojegradnja Nafta Lendava. Projekt je v znesku 10,8 milijonov tolarjev sofinanciralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, celotna vrednost pa znaša 100 milijonov tolarjev. Kot je ob tej priložnosti dejal minister, dr. Andrej Umek, je pri novi pridobitvi še posebej razveseljivo, da gre v celoti za plod domačega znanja in edino na tak način lahko Slovenija išče svojo priložnost v Evropi. Del slovenske lesne industrije je sicer v resnih težavah in potreben novih znanj in novih tehnologij, vendar so rešitve mogoče. Dr. Umek je nato v prisotnosti mag. Glušiča simbolično opravil zagon nove naprave.
Na tovrstno sanacijo sedaj čaka še drugi sušilnik tovarne ivernih plošč.
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	Center za tehnološko usposabljanje organizira seminar na temo PRAKTIČNA VPRAŠANJA PRI POSLOVANJU Z NEMČIJO, ki bo 8. in 9. novembra 1996 v Ljubljani. Informacije in prijave so na voljo do enega tedna pred pričetkom seminarja na CTU, Ljubljana, Dimičeva 9, tel. 061/342-590, kontaktna oseba g. Janez Kapun.
2.	Obveščamo vas, da bo Sarajevski sejem med 5. in 9. novembrom 1996 organiziral MEDNARODNI SEJEM PLASTIKE IN GUME. Prijavnico in podrobnejše informacije ter gradivo lahko dobite pri uradnem zastopniku Sarajevskega sejma za Slovenijo - podjetju INO MARKT, d.o.o., Dunajska 21, 1000 LJUBLJANA, tel. št.: 061/322-978 ali mobitelu 0609/645-090.
3.	Na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje imamo na razp lago obrazce za pridobitev licence v cestnem prometu ter brošuro PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA PRIDOBITEV LICENC V CESTNEM PROMETU.
4.	V Splitu bo od 6. do 9. novembra 1996 potekal MEDNARODNI SEJEM ORODJA, STROJEV IN OPREME.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA SAVINJSKO-ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE. TELEFON: 063/856-920,
FAX 063/855-645.
KLUB DIABETIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
vabi na
NOVEMBRSKO
SREČANJE
s predavanjem dr. Damjana Justineka, ki bo v četrtek, 7. novembra 1996 ob 17. uri
v Delavskem domu v Nazarjah. Izvršni odbor
Pokrovitelji kluba so občine Mozirje, Nazarje, Ljubno, Luče in Gornji Grad ter MGA Nazarje
Zgomjesavmjska obrtno podjetniška zbornica
Podpora pospeševalnemu centru za malo gospodarstvo
Člani izvršilnega in nadzornega odbora Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice so se na četrti redni seji posvetili predvsem načrtovani ustanovitvi lokalnega centra za pospeševanje malega gospodarstva, ki naj bi imel svoj sedež v prostorih zbornice.
Za to obstajajo tako rekoč idealni prostorski in infrastrukturni pogoji. Kot je pojasnil Rudi Hramec, ki operativno pripravlja dokumentacijo za ustanovitev centra, bo postopek formalno izpeljan najkasneje do junija prihodnje leto, medtem ko bo organizacijska oblika znana še letos. V preostalih štirih občinah so predvidene podjetniške pisarne, kar pa ne pomeni, da bo center kogarkoli redno zaposloval. Člani izvršilnega odbora so soglasno podprli na-daljevanje aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo centra. Herman Remic je predstavil program Slovenske obrtno podjetniške stranke za bližajoče parlamentarne volitve. Novi predsednik stranke dr. Gojko Stanič naj bi bil garancija za boljše delo in ugled stranke, kot je bilo to doslej, stranka pa apelira na obrtnike in podjetnike, naj volijo svoje stanovske kolege, saj se bodo le ti zares borili za bolj razumen odnos države do podjetništva oziroma gospodarstva nasploh. Izvršilni odbor zbornice je sklenil, da stranki SOPS omogoči sestanek članov v sejni sobi brez plačila najemnine, seveda je pa stvar vsakega posamez nika, za koga se bo odločil na volitvah.
Člani izvršilnega odbora so zelo zadovoljni z delovanjem športne sekcije. Kot smo poročali, je le-ta nadvse uspešno zastopala zbornico na športnih igrah obrtnikov v sklopu celjskega sejma, žal pa je bila organizacija iger premalo profesionalna, zato je prišlo do napake pri seštevanju in razglasitvi rezultatov. Poleg tega so bili športniki in športnice mozirske zbornice uspešni tudi na tekmovanjih v Velenju, Žalcu in Murski Soboti, za kar jih je izvršilni odbor pohvalil. Zlatku Vitancu, ki vodi športno sekcijo, pa bo obrtno podjetniška zbornica podelila priznanje.
Franc Benda je na kratko spregovoril še o predlogu zakona o delu "na črno". Izvršilni odbor je podprl izdajo prospekta zasebnih gostincev iz doline in z zaskrbljenostjo ugotavljal, da predstavnika občine Luče znova ni bilo na sejo, čeprav je bil medtem namesto Alojza Selišnika imenovan Jaka Mati-jovc.
Franci Kotnik
Gornji Grad
Dan malega gospodarstva
Občina Gornji Grad je v sodelovanju z gospodarskim interesnim združenjem Riedenburg v četrtek, 24. oktobra, za vse zgornjesavinjske občine pripravila Dan malega gospodarstva. Potekal je v treh sklopih.
Dopoldne so se na sedežu gornjegrajske občine župani in županja sestali z zasebnim raziskovalcem in podjetniškim svetovalcem Marjanom Steletom, direktorjem velenjskega podjetniškega inkubatorja Invel Alojzem Filipančičem, podpredsednikom Združenja podjetnikov Slovenije Vinkom Kurentom, direktorjem celjskega regionalnega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Francem Banom in direktorjem velenjske območne gospodarske zbornice Božom Lednikom.
Marjan Stele je predstavil programe pomoči, ki jih je za razvoj podjetništva razpisala Evropska unija in ki ne potekajo preko vladnih oziroma državnih institucij. Nanje se lahko direktno prijavijo posamezna podjetja ali lokalni ter regionalni partnerji. Gre za programe z različno vsebino, od katerih nekateri nudijo strokovno in finančno pomoč kooperacijam s podjetji v EU, drugi pospešujejo štipendiranje in raziskovalne projekte, tretji pospešujejo prenos in izgradnjo poslovne infrastrukture itd. Stele je opozoril na neprimeren odnos vlade do malega gospodarstva in na težave pri delovanju sklada za malo gospodarstvo, zato bi vsekakor kazalo izkoristiti omenjene oblike pomoči, ki jih EU v prvi fazi ponuja Sloveniji, Poljski in Češki. Na lokalnem nivoju je potrebno ustanoviti pravno osebo, preko katere bo tekla finančna pomoč, saj občinski proračuni v tem primeru ne pridejo v poštev. Potrebno je oblikovati tudi razvojno skupino, v kateri bodo poleg svetovalcev iz občin tudi predstavniki obrtne in gospodarske zbornice, predstavniki pospeševalne mreže za malo gospodarstvo, kmetijski svetovalci in tudi predstavniki EU.
Poslanec SLS dr. Franc Zagožen, ki je posvetu prisostvoval krajši čas, je opozoril na sedanjo neustrezno organiziranost kmetijske svetovalne službe in na prizadevanja za ustanovitev osmih regionalnih kmetijsko gozdarskih zbornic. Omenil je, da to zamisel podpira tudi gospodarska zbornica.
Franc Ban je orisal težke gospodarske razmere v celjski regiji in poudaril; da se pospeševalni centri za malo gospodarstvo ne ustanavljajo zaradi novega zaposlovanja birokratov. Kritično je spregovoril o sedanji kreditni ponudbi slovenski bank in problemih v zvezi z zavarovanjem kreditov. Napredek na tem
področju naj bi prinesel garancijski sklad, ki je v ustanavljanju. Ko je beseda nanesla na dopolnilne dejavnosti na kmetijah, je Ban izrazil prepričanje, da je pri tem potrebno rešiti predvsem trženje, glede tega pa po njegovem mnenju zadruge doslej niso dovolj naredile.
Vinko Kurent je pojasnil način in pomen organiziranja podjetniških klubov po občinah. Klubi delujejo ne glede na politično opredeljnost članov, s primernim odnosom župana in občine pa so lahko podjetnikom v veliko pomoč.
Alojz Filipančič je predstavil delovanje kluba novih podjetnikov Novus in podjetniškega inkubatorja v Velenju, Rudi Hramec pa je razložil pristop pri ustanavljanju lokalnega centra za malo gospodarstvo v Zgornji Savinjski dolini. Pravna oblika centra še ni določena, bo pa znana do konca leta, ko bo dokončan projekt razvoja podjetništva in turizma v dolini.
V nadaljnji razpravi je ljubenska županja Anka Rakun povedala, da na letošnjem občinskem razpisu za kreditiranje malega gospodarstva celotna kvota denarja ni bila izkoriščena, kmetje so glede dopolnilnih dejavnosti še precej skeptični, zanimanje za obrtno podjetniško cono Loke pa postopoma narašča. V Lučah so letošnjo kvoto za kredite podjetnikom v celoti izkoristili, lučki župan pa je v smislu omenjenih oblik pomoči omenil projekt obnove Arničeve domačije.
Franc Ban je izrazil željo, da bi iz območja Zgornje Savinjske doline pripravili vsaj dva projekta, ki bi ju nato realizirali preko regionalnega podjetniškega centra, rad bi se pa tudi pogovori! glede ustanovitve lokalnega centra, ki naj bi čimprej zaživel.
Sklepno ugotovitev udeležencev posveta je mogoče strniti v misel, da je medsebojno informiranje zainteresiranih za razvoj podjetništva potrebno in koristno, prav temu pa je bil tokratni dan podjetništva v Gornjem Gradu, ki se je nadaljeval in nato končal z brezplačnim poslovno podjetniškim svetovanjem in (skromno obiskanim) srečanjem s podjetniki, obrtniki in predstavniki gospodarstva, tudi namenjen.
Franci Kotnik
Območna organizacija ZSS Slovenije
Delavci si pridobljenih pravic ne bodo pustili vzeti
Pogajanja sindikatov s predstavniki delodajalcev zaradi odpovedi splošne in panožnih kolektivnih pogodb niso obrodila želenih rezultatov, zato so v Zvezi svobodnih sindikatov in sindikatu Pergam minuli četrtek izvedli dveurno opozorilno stavko. Na velenjskem in zgornjesavinjskem območju so stavke in protesti minili kulturno, za tovarniškimi ograjami. Prekinitev dela so sindikalisti izkoristili za pojasnjevanje posledic enostranske odpovedi kolektivne pogodbe.
Mira Videčnik, sekretarka območne organizacije svobodnih sindikatov, je poudarila, da so vzroki za opozorilno stavko ukinjanje in krčenje pravic zaposlenih, kot so dodatek za delovno dobo (0,5% od plače za vsako leto dela), nadomestilo za čas bolezenske odsotnosti, povračilo stroškov za prevoz na delo, regres za letni dopust, regres za prehrano in jubilejne nagrade. Sindikati zahtevajo, naj delodajalci prekličejo odpoved kolektivnih pogodb, da se začnejo pogajati na temelju veljavnih pogodb, ki naj bi veljale do sklenitve nove, to pomeni najmanj do konca veljavnosti socialnega sporazuma, 16. maja prihodnje leto. Namen delodajalcev so obsodili tudi številni sindikati v negospodarstvu in podprli stavkovne zahteve delavcev v gospodarstvu. Javno so se opredelili sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, sindikat državnih in družbenih organov Slovenije, sindikat kulture Slovenije, sindikat poklicnih gasilcev Slovenije in sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije.
Edi Mavrič
e-pošta:
Savinjske.novice@siol.net Savinjske.novice@siol.net Savinjske.novice@siol.net Savinjske, novicd@siof.net Sa>-injs * ®. no*-ic®@sioG n®t
> «•. *’0''TCft@*»0n *> fct Sa"»*’,’**	»-ftt
Sa-»1».,’* v». ".0"*c»@T»ok *• »t S	e. n-o^vc »@jioL » at
SaviM0Ske.TaOvtce@siol.net Savinjske.novice@sioX.net
Podjetniški
kotiček
A
November je tu in s tem že poglobljene skrbi v zvezi z rezultati letošnjega leta, dohodninsko napovedjo in nenazadnje z novo zakonodajo, ki se predvsem na davčnem področju spet spreminja. Nov bo zakon o davčnem postopku, z veljavnostjo v večjem delu s 1.1.1997, nove so tudi spremembe zakona o dohodnini, mimo katerega ne more skoraj nihče izmed nas. V pripravi, kot vemo, so tudi zakon na dodano vrednost, ki bo zamenjal zakon o prometnem davku, in zakon o obdavčitvi premoženja.
Letošnja določila zakona o dohodnini prav gotovo že obvladate, pridno tudi zbirate račune, ki vam bodo zmanjšali davčno obveznost, zato se bomo danes ustavili pri spremembah zakona o dohodnini, ki bodo pričele veljati z letom 1997.
Velika sprememba se obeta pri stimulacijah in bonitetah, kjer se uporaba službenega avtomobila v privatne namene šteje v obdavčitev v višini 2X knjižne vrednosti osebnega avtomobila mesečno, ob upoštevanju 15% amortizacijske stopnje letno. Doslej je bilo kot boniteta upoštevanih 0,5% knjižne vrednosti avtomobila, tisti ki so vodili evidenco o prevoženih kilometrih za privatne namene, pa so v osnovo za dohodnino lahko vštevali znesek kilometrine, ki bi jo prejeli za prevožene kilometre, oziroma 70% tega zneska, če so krili stroške goriva sami.
To je vsekakor zelo rigorozna sprememba, ki bo pretresla vse, ki avtomobile uporabljajo v službene in privatne namene.
Če je bil doslej znesek mesečne bonitete za avtomobil knjižne vrednosti 1,5 mio SIT 7.500 SIT, bo odslej 30.000 SIT. Prav gotovo je to določilo, ki je predvsem za majhne enote gospodarstva zelo težko prebavljivo in bo marsikomu povzročilo sive lase. Sprememba zakona o dohodnini se nanaša tudi na investicije v opredmetena osnovna sredstva. Določilo se uporablja že pri napo vedi za odmero davka iz dejavnosti, ki jo morajo samostojni pod-etniki oddati do 28. februarja tekočega leta, za preteklo koledarsko in poslovno leto. Samostojni podjetniki (enako določilo velja tudi za družbe, vendar zaradi spornega drugega dela določila, ki se nanaša na razporejanje dobička, pričakujemo do pričetka uveljavitve določila spremembo le-tega) bodo tako za leto 1997 ahko zmanjšali davčno osnovo za 40% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva v letu, za katerega računajo obveznost za davek od dobička. Med investicije po tem členu zakona se ne všteva (več) nakup osebnih avtomobilov.
Nakup osebnega avtomobila, ki ga samostojni podjetnik opredeli cot osnovno sredstvo, lahko torej samo še letos velja kot davčna olajšava, seveda v okviru deleža opravljenih kilometrov za dejav lost. Samostojni podjetniki torej pohitite!
.eto 1997 pomeni tudi spremembo v obdavčitvi dobičkov iz kapitala. Mednje sodijo po novem poleg dobičkov pri prodaji nepremičnin tudi dobički, doseženi s prodajo vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu gospodarskih družb in .zadrug, če je bila prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bila nepre-ničnina, vrednostni papir oziroma delež v kapitalu pridobljen. Cot prodaja kapitala se šteje tudi izplačilo kapitalskih deležev pri rrenehanju gospodarske družbe, izplačanih v denarju ali v naravi. Predmet obdavčitve je tudi zamenjava kapitala.
Glede na to, da smo vsi postali (ali še bomo) delničarji, je morda azveseljivo določilo, da se ne obdavči piva prodaja delnic in deležev v kapitalu, pridobljenih v procesu preoblikovanja driižbe-lih podjetij.
Osnova za obdavčitev dobičkov iz kapitala je razlika med revalorizirano nabavno in prodajno vrednostjo kapitala.
Če boste prodajali kapital večkrat v enem letu, se lahko dobički n izgube pri prodaji kapitala med seboj izravnavajo. To določilo ra ne pomeni možnosti vpliva na davčno osnovo pri drugih rodvrstah dohodnine.
Za pomembne odločitve v letošnjem letu ostaja le še malo časa. Zato ne oklevajte!
Odlagališče odpadkov Podtaom
Občine vendarle našle skupni jezik?
Odlagališče odpadkov v Podhomu predstavlja pereč problem, ki se tiče vseh petih pravnih naslednic bivše občine Mozirje. Po naročilu občine Gornji Grad, v kateri se nahaja odlagališče, je bila izdelana njegova okoljevarstvena ocena, ki dopušča možnost širitve kapacitet ob istočasni sanaciji obstoječega odlagališča. Slednje namreč sedaj onesnažuje okolje, predvsem potok Lizavnico, ki teče neposredno ob južnem boku odlagališča, na vzhodni strani pa prihaja do onesnaženosti zemljin, kar se odraža tudi v sušenju bližnjega dela gozda.
Sanacija naj bi se izvedla v dveh fazah. Prva faza predvideva nov dostop do bočnega nasipa odlagališča iz jugovzhodne smeri, delno prestavitev potoka Lizavnice, izvedbo dostopne ceste in mostnega prepusta, ureditev gradbišča in gradenj na tem delu ob predhodnih zemeljskih delih in odstranitev debel posušenega gozda, tesnenje in prestrezanje izcednih voda pred možnimi izlivi na južni in jugovzhodni strani, bočni nasip saniranega dela, delno prestavitev odpadkov, pasivno odplinjanje, kanaliziranje meteornih in delno zalednih voda s severne strani, izvedbo rastlinske čistilne naprave za prvo fazo sanacije odlagališča in izvedbo zbirnih jaškov za meteorne in izcedne vode ter pripravo utrjene poti za dostop na severovzhodno stran deponije. Na ta način naj bi se povečal prostor na nadaljnje odlaganje, ob predhodni prestavitvi in kompaktiranju odpadkov, za 12 tisoč kubičnih metrov. Vrednost del prve faze znaša okrog 24 milijonov tolarjev.
Druga faza sanacija je nadaljevanje prve in predvideva: izkop za severni bočni nasip in izvedbo bočnega nasipa, izvedbo meteornih odvodnikov in povezavo na odvodnik prve faze, posek gozda na severni vzdolžni strani (požarni zaščitni pas) in izgradnjo dostopne oziroma interventne poti, odvod izcednih voda iz vhodnega platoja in zahodne strani odlagališča, izgradnjo dovozne poti za smetarska vozila na odlagalni plato na vrhu odlagališča, mostno tehtnico za tehtanje smetarskih vozil, utrjene in asfaltirane platoje za sekundarne surovine in predselekcioniranje ter stiskanje odpadkov, utrditev manipulativnih površin, prestavitev dostopne gozdne poti in delno rekultivacijo prekrivnih površin. Druga faza naj bi ob kvalitetnem kompaktiranju odpadkov povečala odlagalno prostornino za okrog 9.500 kubičnih metrov, njena vrednost pa je ocenjena na 23 milijonov tolarjev. Občina Gornji Grad je ostalim štirim občinam poslala v obravnavo in podpis predpogodbo o sanaciji in pripravi nadaljnje gradnje odlagališča v Podhomu. V • njej predpogodbene stranke ugotavljajo, da razen občine Gornji Grad nimajo možnosti za odlaganje komunalnih odpadkov in da obstoja skupni interes za sanacijo in nadaljnjo fazno gradnjo odlagališča.
Skupne naloge, ki izhajajo iz omenjene predpogodbe, so: vzpostavitev ločenega zbiranja odpadkov v vsaki od občin, preprečevanje nastajanja in zmanjševanja odpadkov, ki se odlagajo na komunalnem odlagališču, zbiranje sekundarnih surovin in postopno kompostiranje, uveljavitev načela, da nosi stroške povzročitelj odpadkov, priprava sistema za izločanje nevarnih odpadkov pred deponiranjem na odlagališču in skupno saniranje obstoječega odlagališča.
Osnova za določitev finančnega deleža posamezne občine pri sanaciji bo število prebivalcev. Cenik vgrajevanja odpadkov bo na podlagi predhodnega mnenja predpogodbenih strank določal gornjegrajski občinski svet, za spremljanje izvajanja nalog iz predpo godbe pa bo odgovoren programski svet, v katerem bodo imele občine svoje predstavnike.
Občini Luče in Nazarje sta za podpis predpogodbe že pooblastili svoja župana. Na potezi sta torej še občini Ljubno in Mozirje.
Občinski svet Nazarje
Občinski svet Luče
Za ekonomske cene v vrtcih in sanacijo odlagališča v Podhomu
Člani nazarskega občinskega sveta so 18. redno sejo opravili zadnji petek v oktobru. Izmed pomembnejših točk dnevnega reda velja vsekakor omeniti predpogodbo o sanaciji in pripravi nadaljnje gradnje skupnega odlagališča odpadkov v Podhomu (o njej več v posebnem prispevku), za katere podpis so svetniki po obravnavi pooblastili župana Ivana Purnata.
Pestra in dokaj dolga razprava se je razvnela tudi pri obravnavi predloga ekonomskih cen v mozirskem vzgojnovarstvenem zavodu. Predlog novih cen je podala ravnateljica zavoda Ana Kladnik, ki je nato odgovarjala na dodatna vprašanja svetnikov. Med drugim je omenila, da imajo občine, v katerih je povprečna plača nižja od republiškega povprečja, možnost, da zaprosijo državo za finančno pomoč v obdobju prehoda na nov sistem plačevanja varstva otrok. Svetniki so v zvezi z navedeno tematiko opozarjali na probleme (ne)evidentiranja prihodkov občanov in (ne)stimu-lacije za večje število otrok v mladih slovenskih družinah. Navkljub pomislekom so bile predlagane ekonomske cene potrjene, starši bodo tudi v prihodnje plačevali hrano le za tiste dni, ko so otroci dejansko v vrtcu, če pa le-ti zbolijo, plačajo starši vzgojnino do enega tedna neprekinjene odsotnosti, za daljšo odsotnost plačuje vzgojnino občina. Na vprašanje Tonija Boršnaka, kdaj bosta nazarski in šmarški vrtec postala "občinska", je župan Purnat odgovoril, da naj bi bil še pred koncem letošnjega leta ustanovljen zavod "Osnovna šola Nazarje v ustanavljanju", kamor naj bi nato priključili omenjena vrtca.
V zvezi s komunalno problema-
tiko so člani občinskega sveta spregovorili tudi o kontejnerskem odvozu odpadkov, kjer je očitna nezadostna osveščenost oziroma informiranost krajanov, kaj vanje sodi in kaj ne. Glede tega bo potrebno še marsikaj postoriti.
Odbor za zaščito Menine pred radarji pri občinskem svetu Gornji Grad je na nazarski svet naslovil pobudo za navezavo stikov. Delegacija omenjenega odbora naj bi prisostvovala redni ali posebni seji nazarskega sveta, ko bi bila na dnevnem redu "radarska tema". Svetniki pobude gornjegrajskega odbora niso sprejeli. Izrazili so polno podporo delovanju tega odbora in mu posredovali vse odklonilne sklepe glede radarjev, ki so bili javnosti že večkrat predstavljeni. V kolikor bo svet ocenil kot potrebno, bo kontaktirat neposredno z gornjegrajskim občinskim svetom.
V zaključnem delu seje so bili člani občinskega sveta seznanjeni še glede priprav na krajevne volitve, na katerih ne bodo mogli sodelovati kandidati SKD, saj je stranka njihove kandidature občinski volilni komisiji posredovala prepozno. Tako je razsodilo tudi vrhovno sodišče, kamor se je stranka po prvotni odločitvi komisije pritožila.
Franci Kotnik
Na trgu 36, Mozirje
fantovski puli
dekliška tunika termoflis
dekliška bluza
plise volnena krila
otroška trenirka 1.900,00
zimske dekliške jakne
fantovske jakne
Do razprodaje zalog posebno ugodne cene:
1.500.00
1.900.00
1.900.00
1.900.00
2.300.00
2.900.00
2.900.00
Korak k skupni sanaciji odlagališča
Svetniki občine Luče so na svoji zadnji redni seji med drugim obravnavali rebalans proračuna za tekoče leto in se odločili, da bodo o potrditvi le-tega ponovno razpravljali na naslednji seji.
Letošnje izredno neugodno vreme jo je kmetom zagodlo do te mere, da so pridelali precej manj	krme	kot	po-
navadi. Zaradi tega je odbor za kmetijstvo zadnji hip predlagal subvencioniranje nakupa krme. Tako naj bi trem milijonom dodali še enega, kar bi nekoliko ublažilo posledice slabega vremena, zadnjo besedo pa bodo	svet niki dorekli	na
naslednji seji.
Kot kaže,	se	urejajo	tudi	ne-
dorečenosti, ki so povezane s sanacijo osrednjega odlagališča odpadkov v Podhomu. Po dogovoru, ki so ga dosegli župani in predsedniki svetov, predvsem pa po temeljitem tehtanju nastale situacije so svetniki županu "prižgali zeleno luč"	za	podpis predpo-
godbe, ki so jo pripravili v občini Gornji Grad. Gre za skupni pristop k prepotrebni
Občinski svet Gornji Grad
sanaciji odlagališča, naložba naj bi bila težka 47 milijonov tolarjev. Ta zajema prvenstveno rešitev lastništva zemlje, potrebna bo čistilna naprava za odpadne vode in še kaj do ekološke neoporečnosti odlagališča.
Med drugim so svetniki obravnavali in sprejeli odlok o preskrbi s plinom. Že začeta plinifikacija Luč je podlaga za idejni projekt, predvsem pa je pomembno, da med samimi občani vlada precejšen interes. Svetniki so se seznanili tudi z novim sistemom, po katerem plačujejo vrtec, podana je bila tudi pobuda, da se le-ta priključi osnovni šoli. O koraku, ki so ga v Gornjem Gradu, že storili, razmišljajo tudi na Ljubnem, odločitev pa bo sprejeta, ko se bodo seznanili z osnovami za nov izračun.
Edi Mavrič
Komunala ostane v Mozirju, odlagališče last Gornjega Gradu
Uvodna točka 20. seje gornjegrajskih svetnikov je veljala ureditvenemu načrtu prenove starega jedra Gornjega Gradu. Pred časom je bila med ljudmi izvedena anketa, ki je bila podlaga za nekatere rešitve znotraj načrta.
Ključni problem v Gornjem Gradu je prometni režim in pomanjkanje parkirišč. Znotraj trškega jedra načrtujejo stvari rešiti z enosmernimi cestami s priključki na predvideno obvoznico.
Za tem so svetniki sprejeli odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih. Krajevne skupnosti so dolžne v roku enega leta uskladiti svoje akte v smislu odloka. Temperaturo je nekoliko zvišala razprava o volitvah v organe krajevnih skupnosti. Ni sporen dveletni mandat, razmišljanje o ukinitvi statusa pravne osebe pa za Novo Štifto nikakor ni sprejemljivo. Volitve bodo opravili decembra na zborih krajanov oziroma volilcev po posameznih krajevnih skupnostih.
Pretežni del seje so svetniki namenili razpravi po sprejetju
odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. S tem aktom, ki ga bodo morale potrditi tudi druge štiri občine, v nasprotnem jim bo odlaganje smeti v Podhomu prepovedano, so se približali konceptu slovenske strategije upravljanja z odpadki. Predsednik sveta Jakob Filač, je povedal, da v Gornjem Gradu ne bodo imeli komunale v smislu pobiranja odpadkov, izvajalec bo tudi v bodoče mozirska Komunala. Pogoj za to je opravljena delitvena bilanca sedanjega podjetja, je Filača dopolnil župan Toni Rifelj. Z uveljavitvijo odloka bodo postali zavezanci za plačilo odvoza odpadkov vsi, ne samo občani, ki se poslužujejo kantnega sistema, torej tudi tisti, ki koristijo kontejnerski odvoz.
Edi Mavrič
Luče
Šmartno ob Dreti
Amičevina bo (znova) zaživela
0 velikanu slovenske glasbe Blažu Arniču, doma iz Luč, po njem se sedaj imenuje tudi tamkajšnja osnovna šola, tokrat ne bi izgubljali besed. Pač pa je občina Luče skupaj s Slavkom Mežkom iz Žirovnice in podjetjem ZOP iz Ljubljane, ki je koordinator projekta CRPOV v tej občini, pripravila projekt ponovne oživitve Arničevine, torej Arni-čeve domačije, ki leži kar visoko nad Strugami.
Predhodno bo potrebno rešiti lastniška razmerja, saj je trenutno lastnikov več, med njimi tudi trije Arničevi potomci. Načelno soglasje k prodaji objekta občini so že podali, najkasneje do konca letošnjega leta je potrebno opredeliti še podrobnosti. Celostni projekt obnove Arničevine, ki je zasnovan na kasnejši ekonomski samostojnosti in rentabilnosti, predvideva preureditev hiše v spodnjem delu v smislu spominske sobe, stalne spominske zbirke ter prostorov za seminarje, tabore in podobne ak-
ustreznim higienskim standardom, ki se danes zahteva. Za ogled tako urejenega objekta bodo obiskovalci plačevali vstopnino, imeli bodo možnost nakupa razglednic, brošur, spominkov itd. V kašči, ki je v neposredni bližini hiše, pa naj bi bila urejena tudi domača kulinarična ponudba, ki bi etnografski komponenti ponudbe dodala še komercialno. Seveda v smislu že omenjene rentabilnosti Arničevine.
Pot do takšne podobe Arni-čeve domačije bo še dolga. Vrednost investicije bo namreč
Arničeva hiša je dobila novo streho (foto: F. Kotnik)
tivnosti. Blaženka Arnič, skladateljeva hčerka, namerava tukaj organizirati svojo priznano poletno glasbeno šolo, v katero naj bi se sprva vključevali predvsem slovenski otroci, kasneje pa naj bi se šola povzpela na mednarodni nivo. Blaženka Arnič že nekaj časa deluje tudi na ustanovitvi sklada Blaža Arniča v obliki neprofitne organizacije, vendar zadeva še ni v fazi realizacije. Vsekakor naj bi bili v kontekstu omenjene poletne glasbene šole tudi ljudski instrumenti (citre, diatonična harmonika). Zgornji del Arničeve hiše je predviden za ureditev nočitvenih kapacitet. Apartmaji naj bi bili primerno opremljeni z
kar zajetna in je občina Luče sama nikakor ne bo zmogla. Zato bo skušala dodatna sredstva poiskati tudi drugje, tako na nivoju države kot v sklopu projektov mednarodne finančne pomoči. Toda prvi korak je že storjen. Prav v minulih dneh je Arničeva hiša dobila novo strešno kritino, kajpak so to skodle, ki bo varovala objekt pred nadaljnjim propadom. Zamenjavo kritine je financirala lučka občina, ki se nadeja delnega povračila sredstev s strani zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Franci Kotnik
Praznovanje krajevnega praznika 5 7 Obletnice kraja
V Šmartnem ob Dreti so v sredo sklenili sklop prireditev, ki so jih pripravili v počastitev letošnjega krajevnega praznika in 570-letnice kraja. Poleg športno obarvane sobote pred štirinajstimi dnevi in srečanja ostarelih krajanov pred tednom dni je bila v sredo osrednja proslava, na kateri so obudili spomin na čas, ko je Šmartno začelo nastajati.
Prve omembe kraja segajo v leto 1426, od takrat pa vse do prve svetovne vojne je zgodovina tega območja bolj ali manj zavita v temo. Šolanje se je v posebej za to zgrajeni stavbi tukaj pričelo leta 1856, torej bi lahko Šmarčani praznovali tudi 90-letnico šolstva. Bogato tradicijo v kraju imajo gasilci, prosvetna dejavnost, ki so jo začeli prav oni, pa danes kliče po vnovični oživitvi.
Obe svetovni vojni sta v Šmartnem pustili močne posledice, saj sta žal terjali visok davek. Med obema vojnama je bilo tukaj aktivno delavsko gibanje, v kraju je vse do druge vojne delovala hranilnica in posojilnica. Posebno poglavje predstavljajo tako imenovani domači zdravilci, ki so zdravili ljudi in živino. Pred drugo vojno
in po njej pa ne gre spregledati tudi spla-varjenja in zadružnega povezovanja. Še posebej pomembno vlogo je imela po vojni zadruga, saj je pomagala pri oskrbi z vodo, elektrifikaciji in ostalih vitalnih funkcijah.
Kar obstaja zapisanega o Šmartnem ob Dreti, je sad dela šolskih in cerkvenih kronistov in pa zanesenjakov, kamor v prvi vrsti sodita Aleksander Videčnik in dr. Peter Weiss. Šmartno jima je za njuno neprecenljivo delo iskreno hvaležno. In kot je v sredo dejala na proslavi Vida Rozenstein: "Če je v vseh nas dovolj volje in zdrave pameti, potem bomo delali tako, da pred zanamci ne bo treba zardevati, kajti ne le zase, tudi zanje živimo in ustvarjamo, soustvarjamo zgodovino."
Franci Kotnik
Šmartno okoli L 1930
Odbor za zaščito Menine pred radarji
Skrajna oblika -fizična obramba Menine
Mnogo črnila prelilo in še več vroče krvi se je "zgodilo" na račun načrtovane gradnje radarskih sistemov na Menini planini. Prebivalci Zgornje Savinjske doline so svoj ogorčeni "ne“ sporočili državi v dovolj odmevni obliki, vendar volja ljudi načrtovani tok aktivnosti prav gotovo ni ustavila. Mogoče je nepričakovana in odločna reakcija ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se in se v bodoče še bo dogajalo z njihovim življenjskim prostorom, razplet dogodkov samo nekoliko upočasnila. Tako menijo tudi člani začasnega odbora za zaščito Menine pred radarji, ki ga je imenoval svet občine Gornji Grad.
Že kar ponižujoč odnos države se kaže v ignoranci, s katero se očitno želi izogniti konkretnim odgovorom na jasna in kulturno naravnana vprašanja. Minister za okolje in prostor Pavle Gantar se je menda osebno res "zapičil" v vprašanje, ki govori o možnosti dveh radarjev na isti lokaciji. Po njegovem je prav to dilemo potrebno uskladiti z obrambnim in ministrstvom za promet in zveze. Če je informacija točna, usklajevanje ni bilo uspešno. Odgovorov torej ni, še več, postavljajo se nova vprašanja. Aktivnosti na območju Šavnic se nadaljujejo, kdo torej prižiga državi zeleno luč za trasiranje, barvanje tako markantnih znamenitosti kot je Oltarna peč. Če kdo, je pravi naslov Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki naj bi bil zemljiškoknjižni lastnik parcele na Menini. Državna inštitucija torej, vendar gornjegrajski odbor upa, da bo od sklada dobil želene odgovore.
Člani odbora so bili mnenja, da je potrebno tokrat preveriti tozadevno "klimo", pri vseh parlamentarnih stran-
kah.	Od strank, ki delujejo na zgornje-savinjskem prostoru, se je po tem vprašanju opredelil samo lučki občinski odbor SDS z izraženo podporo. Vojna papirjev se torej nadaljuje. Pred vrati je zima, ki bo aktivnosti na terenu zamrznila do prihodnje pomladi. Takrat pa bo šlo očitno zares. V kolikor država od načrtovanih projektov ne odstopi, so Gornjegrajci odločeni Šavnice in Menino braniti tudi s fizičnimi zaporami. Skrajnost torej, ki se kaže kot realnost.	Edi Mavrič
Šmartno ob Dreti
Prijetno popoldne za
starejše
V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti že dolga leta lepo skrbijo za svoje starejše krajane. Poleg siceršnje pozornosti jim vsako leto, ob krajevnem prazniku, v večnamenskem prostoru osnovne šole pripravijo srečanje, na katerem jih razveselijo s kulturnim programom in pogostitvijo. Letošnje srečanje je bilo minulo soboto, udeležba na njem pa je bila, verjetno tudi zaradi lepega jesenskega vremena, številčnejša kot lani. V programu so nastopili malčki iz šmarškega vrtca, učenci domače osnovne in nazarske glasbene šole ter ženski pevski zbor Lipa pod vodstvom Anite Lakner. Vida Rozenstein, ki je starejše krajane nagovorila v imenu krajevne skupnosti, je opozorila na 570-letnico kraja, zaradi katere je bilo letošnje srečanje še bolj slovesno. Njeni želji "na svidenje še mnogokrat" so gotovo na tihem pri sebi pritrdili tudi vsi udeleženci. Kot je to v navadi, so najstarejšemu prebivalcu krajevne skupnosti izročili bogat šopek rož. Prejel ga je 94-letni Jernej Sporin. Angela Bric - Šimnova je v verzih obudila spomin na težke čase, ko je okupator požigal po Zadrečki dolini, česar se mnogi še živo spominjajo. Najbolj ganjeni pa so bili starejši ob prepevanju ženskega pevskega zbora Lipa, ki je med drugim zapel tudi znani napev:
“Menina, ti moja Menina, bodi pozdravljena zdaj, saj tvoje širne planjave me vlečejo vedno nazaj."
Jesen življenja je lahko zelo lepa, če je le odnos mlajših do starejših dovolj spoštljiv.
V	Šmartnem ob Dreti je temu tako. In naj tako tudi ostane še nadaljnjih 570 let.
Franci Kotnik
Gasilsko poveljstvo občine Gornji Grad
Uspešna skupna vaja
V	okviru meseca požarne varnosti je gasilsko poveljstvo Gornji Grad skupaj z društvi iz Nove Štifte, Gornjega Gradu in Bočne pripravilo taktično vajo reševanja gospodarskega poslopja z varovanjem stanovanjskega objekta. Tokrat je bila za preverjanje usposobljenosti najprimernejša hribovska kmetija Požarnik nad Novo Štifto. V vaji je sodelovalo 28 gasilcev s kompletno tehnično opremo.
Nova Štifta
Asfaltna cesta v Mačkin kot
V občini Gornji Grad uspešno zaključujejo še eno veliko akcijo. Skupno delo in delitev stroškov s krajani zaselka, ki vodi pod samo vznožje Lepenatke, se je obrestovalo. Od minulega tedna se tudi prebivalci Mačkinega kota lahko pripeljejo domov po asfaltni cesti. Na štirih kilometrih trase so zaradi zahtevnosti del namesto planiranih 4.500 kubičnih metrov gramoza vgradili kar 7.000. Tako kot vedno so tudi to pot veliko dela opravili sami krajani, tako fizično kot z denarnimi prispevki, zanemarljiv ni prispevek občine. Kar pa je najpomembneje, pridobitev bo Mačkin kot gotovo še bolj približala dolini.
Edi Mavrič
Sožitje - VDC Mozirje
Na kolesarskem mitingu
Ekipa Sožitje - VDC Mozirje se je pod vodstvom trenerja Davida Paul-iča 4. oktobra udeležila 1. kolesarskega mitinga specialne olimpiade, ki ga je organiziral Zavod dr. Marjana Borštnarja iz Dornave. Nastopilo je 113 tekmovalcev iz 25 ekip.
Discipline na mitingu so bile štiri: vožnja na 500 metrov z modificiranimi kolesi in vožnja na 1.000, 5.000 in
10.000	metrov z navadnimi kolesi ali kolesi s prestavami. Mozirsko ekipo sta sestavljala Tomaž Irnar in Nada Bre-zovnik.
Po otvoritvi mitinga in svečani zaprisegi, ki jo je v imenu tekmovalcev opravil znani slovenski maratonec Marjan Vindiš, so se vsi kolesarji najprej pomerili na 1000-metrski progi, kjer je vsak tekmoval zase, v obliki kronometra torej. To je bila hkrati tudi kvalifikacijska vožnja za nastop na pet oziroma 10.000-metrski progi. Tomaž je osvojil sedmo, Nada pa 4. mesto. Oba sta bila uspešna tudi v kasnejši vožnji na petkrat daljši progi, kjer sta v svojih skupinah zasedla šesto in peto mesto.
S tem nastopom, pri katerem jim je pomagal kolesarski servis Profi z Ljubnega, za kar se mu lepo zahvaljujejo, so člani ekipe Sožitje - VDC Mozirje zaključili letošnji ciklus tekmovanj. V letu 1997 jih med drugim čakajo zimske igre specialne olimpiade na Rogli in regionalne igre na Muti.
PD Solčava
3. Brodarjev pohod
Planinski društvi Solčava in Velenje sta pred tremi tedni organizirali tretji Brodarjev pohod iz Solčave k Potočki
zijalki in nazaj. Pohoda se 200 planincev.
Pohodniki so se odpravili na pot izpred gostišča First, kjer si je marsikdo ogledal arheološko zbirko o Potočki zijalki. Mlajšim udeležencem pohoda je spregovoril predsednik solčavskih planincev Edi Ikovic starejši.
Kontrolna točka je bila pri Selišniku, po domače Strevcu, kjer se je vsak pohodnik evidentiral v posebno vpisno
je tokrat udeležilo preko
knjigo in prejel spominski žig v izkaznico. Pot jih je nato vodila mimo kmetije Rogar do Potočke zijalke (1.700 m).
Nazaj v Solčavo so se pohodniki vračali po isti poti ali pa po panoramski cesti in kolovozu. Zaključek pohoda je bil od 16. ure dalje v gostilni Zadružnik.
KF
Teden prometne varnosti
Na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve in Zavoda RS za šolstvo je potekala v času od 7. do 12. oktobra 1996 akcija Teden prometne varnosti.
Sodelovali so tudi učenci Osnovne šole Mozirje s pisanjem raz glednic, risanjem risb in pisanjem spisov v zvezi s prometno varnostjo. Člani prometnega krožka pa so se udeležili sprejema pri županu mozirske občine Jakobu Presečniku. Predstavili so svoje aktivnosti na prometnem področju, ki jih izvajajo med šolskim letom, predlagali pa so tudi nekatere izboljšave v prometni ureditvi v Mozirju.
G. župan je soglašal s predlogi in pojasnil program izboljšav in dopolnitev. V načrtu je asfaltiranje Šolske ulice, postavitev znakov za omejitev hitrosti, ureditev
pločnikov in prehodov za pešce v Mozirju, tečejo pogovori za ureditev parkiranja avtobusov na avtobusni postaji, z republiško komisijo se dogovarjajo o možnosti postavitve semaforja v križišču pri avtobusni postaji itd...,
Seveda so za uresničevanje vseh teh načrtov potrebna precejšna finančna sredstva, zato jih bodo izvajali postopno. Srečanje, katerega se je udeležil tudi Jože Mutec, smo zaključili v sproščenem pogovoru in s kratko pogostitvijo.
Osnovna šola Mozirje Lipovšek Ivan
Še o delu mladih
ljubenskih planincev
Ob prispevku o delu mladih Planinskega društva Ljubno v 20. številki SN bi bilo prav, da osvetlimo še dve, tri stvari.
Vsi, ki smo si ogledali razstavo o delu mladih na Osnovni šoli Ljubno, se še gotovo spominjamo čudovitih posnetkov, ki so zelo nazorno prikazali lepote, ki so jih srečali mladi na svojih poteh. Poudariti moramo njihovo povezovanje z mladimi iz drugih društev. Sodelovanje je v taboru mladih, v eni izmed izmen vedno srečamo mlade iz Zgornje Savinjske doline.
Mladi skupaj tekmujejo na ori-
entacijskih tekmovanjih. Zadnje takšno tekmovanje je bilo 28. septembra na Homu. Med 13 ekipami učencev do 6. razreda sta tekmovali ekipi PD Ljubno in dosegli 5. in 10. mesto. Med 12 ekipami učencev 7. in 8. razredov so ekipe PD Ljubno dosegle 3., 5. in 11. mesto.
Že ti pivi rezultati kažejo, da so v PD Ljubno zagnani tekmovalci.
Franc Ježovnik
Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline
Državna tekma šolanih psov
Vadišče v Varpoljah je bilo prvo oktobrsko soboto znova prizorišče zanimive kinološke tekme. Tokrat so svoje znanje preverjali vodniki s šolanimi psi, 39 jih je bilo iz cele Slovenije in tudi iz domačega društva - na-
jveč na takšni tekmi po letu
Po A-programu, ki zajema osnove ubogljivosti in poslušnosti, je nastopilo 18 tekmovalcev, med njimi osem članov Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline. Roman Kvas je zasedel 2. mesto, Vinko Jeraj četrto, Damjan Hrovat in Katja Skornšek šesto, Dominik Hrovat deseto, Jernej Kokošine enajsto in Zoran Janžovnik 15.. Zdenko Purnat je nastopil izven konkurence, po zbranem številu točk pa bi se uvrstil na šesto mesto.
Po programu IPQ 1, ki poleg poslušnosti zajema tudi sledenje, obrambo in prinašanje predmeta, je nastopilo 11 tekmovalcev, med njimi tudi Petra Knapič iz domačega društva. Po programu IPO III, ki je v primerjavi z IPO 1 zahtevnejši pri sledenju in obrambi, je nastopilo šest tekmovalcev.
Tekmo šolanih psov je sicer motilo hladno in deževno vreme, vendar so jo organizatorji kljub temu zelo dobro izvedli. Takšnega mnenja so bili tako tekmovalci kot mark-
1991.
erji in sodniki in tudi delegat Kinološke zveze Slovenije Brane Puš, ki je v svojem poročilu tekmovanje ocenil zelo pozitivno, drobne spodrsljaje, ki jih je bilo pravzaprav zelo malo glede na to, da je društvo prvič organiziralo tovrstno prireditev, pa je navedel kot dobrohotne napotke pri organizaciji naslednjih prireditev. Zgornjesavinjsko kinološko društvo pričakuje, da mu bo kinološka zveza prihodnje leto zaupala organizacijo še kakšne zahtevnejše tekme.
Vsi udeleženci tokratne tekme šolanih psov so prejeli spominske pokale in spominske majice, prvi trije po posameznih kategorijah tudi praktične nagrade. Organizatorji so podelili posebna spo minska darila za naj-sled, naj-obrambo in naj-poslušnost.’ Toplo se zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so pomagali pri organizaciji tekme, še posebej pa umetniku Goranu Horvatu za jedkanice z živalskimi motivi, katere so podarili sodnikom.
KF
Tekmo šolanih psov so organizatorji zelo dobro izvedli (foto: KF)
Društvo taboriščnikov - ukradenih otrok
Jim bo kdaj zadoščeno?
Žalostno je, da po tolikih letih še vedno ni zadoščeno žrtvam druge svetovne vojne. Nekdanji taboriščniki - otroci iz družin zajetih in usmrčenih udeležencev upora proti okupatorju in otroci staršev, poslanih v uničevalna nacistična taborišča, še vedno iščejo svoj prostor med vrsticami zakona. Tudi letos so se še živeči zbrali na kraju srhljivih dogodkov iz njihove rane mladosti, pred Prvo osnovno šolo, na Vrunčevi 13 v Celju, kjer je bilo vlovitveno taborišče. Prišli so v velikem številu, toda ne gre pozabiti, da jih je živih le še kaka polovica. Bo zakon zanje končno našel pravo mesto in jim priznal trpljenje? Kdo ve, koliko jih bo ta dan dočakalo. Srečanje predvsem memorialnega značaja je Krutost v ranih letih je marsikomu pustila
usodne posledice, duševne in nenazadnje tudi gmotne. Marsikomu bi pokojnina ob koncu življenja dala zadoščenje in priznanje. Njihova življenja so ob osvoboditvi bila veliko vredna, toda obsojena na garanje in samoto brez staršev. Čakalo jih je grajenje prihod-nosli brez zaledja, človeške topline in celo brez prave moralne podpore. Kako verjeli, da je vse do danes njihov status taboriščnikov nepriznan, kljub dokazilom? Dolgotrajni, skrajno mučni procesi ne zmorejo pripeljati do ustreznih rešitev za ljudi v jeseni njihovih težkih življenj. Ob
bilo v soboto, 21. septembra. Zjutraj so se zbrali na priložnostni tiskovni konferenci. Sicer pa so se v večjem številu že šeslnajstič zapovrstjo udeležili proslave ob prazniku krajevne skupnosti Dolgo polje. Praznik so krajani literarno poimenovali po "ukradenih otrocih". Njihovo srečanje je priložnost za opozorilo na krivični tre trna te specifične skupine žrtev druge svetovne vojne. Nekdanje mladoletne taboriščnike medsebojno povezujejo premnogi spomini na hude čase. Njihovo življenje v otroštvu oziroma v mladosti, se njim samim zdi kot
V Celju se zbralo veliko število taborišnikov (foto: S. Slapnik)
daljni odmev, kot nekaj, kar ni bilo res, a bilo je še veliko huje in listih časov se ne da pozabiti.
Avgusta leta 1942 je roka okupatorja v jutranjih urah kruto potrkala na vrata mnogih slovenskih domov. Aretacije družin po seznamih. Očete in starejše brate so v prvi polovici avgusta v dveh valih odpeljali na streljanje v celjski Pisker, mame, stare mame in otroke pa v vlovitveno taborišče. Tu so matere za vedno ločili od otrok, saj so jih odpeljali v uničevalna koncelracijska taborišča. Nazadnje so v taborišča poslali tudi najmlajše. Te so pozneje imenovali "ukradeni otroci" in ti otroci - dojenčki so bili dani v posvojitev nemškim družinam. Ostale otroke starosti do osemnajst let pa so poslali v posebna taborišča, kjer so prestajali nasilje do osvoboditve leta 1945. Teh je bilo okrog 600. Od takrat obstoječih 64 občin v Sloveniji so zajeti pripadali 19. Iz Zgornje Savinjske doline jih je bila kar dobra šestina. Sedaj jih je po svetu razkropljenih le še kakih 300 in skrajni čas je, da jim prisluhnemo. Otroci trpečih in za vedno izgubljenih starš ev so ostali sirote, po večini tudi brez domov.
pripravah odločb, ob ponovnih obravnavah in zasliševanjih se znova odpirajo boleče rane in naslajajo nova stanja potrtosti.
54 let je minilo od takrat, ko so bili narejeni posnetki ob prihodu nesrečnih družin na ta kraj. Veliko število ljudi * s skupno preteklostjo je pozdravil pihalni orkester Radenških papirničarjev s simpatičnimi mažoretkami. Pozdrav predsednika krajevne skupnosti, Cvetka Rojca in besede župana občine Celje, Jožeta Zimška so izzveneli praznično in optimistično, kot sodi k prazniku krajevne skupnosti. Zal pa je govor predsednika društva taboriščnikov ukradenih otrok Janeza Štiglica tudi letos imel žalosten prizvok nerešenih vprašanj. Kratek kulturni program učencev glasbene šole Celje in ansambel Žurnal so poskrbeli za prijetnejše vzdušje. Po proslavi je zbrane čakala pogostitev.
Upajmo, da bo zdravje prispevalo svoj blagodejni delež v jesen življenja teh ljudi. Mogoče se bo zgodil čudež in bo čez leto dni tem ljudem pri srcu bolj toplo? Bo naša država končno našla rešitev tej peščici čakajočih?
Nazarje
Ustanovitev
društva
diabetikov
Zgornje
Savinjske doline
Število diabetikov v naši dolini ni ravno majhno in najbrž je bil že skrajni čas, da stopijo skupaj, se pogovorijo in začnejo družno reševati problematiko, ki je gotovo ne manjka. Pred približno mesecem dni postavljene temelje društva bodo zdaj družno nadgrajevali s pomočjo svojega idejnega in strokovnega vodje in zdravnika dr. Damjana Justineka.
Prvi, ustanovni sestanek je potekal v Nazarjah v sejni sobi delavskega doma. Zbralo se je veliko število ljudi. Prva vzpodbudna informacija je bila sponzorstvo MGA Nazarje, ki je društvu že ponudil prostor za ambulanto. Večina prisotnih je bila pacientov dr. Justineka, ki bo v tej ambulanti tudi delal. Po tej informaciji Marjane Košir so postavili izvršni odbor, kjer bo dolžnost predsednika opravljal Ivan Zupan. Predsednik je predstavil program dela, ki bo zajemal predavanja in kak izlet. Sledila je predstavitev diabetes programa podjetja Zaloker in Zaloker iz Trzina. »Diabetikov je ogromno a zelo malo včlanjenih, potem pa nič ne dosežejo«, je ob začetku dejal dr. Justinek. Župani so društvu že ponudili pomoč, zdravniško sestro za povezavo tudi že imajo. To so začetki, ki bodo prinesli dobre rezultate, če se bodo zanje družno trudili. Dr. Justinek je poudaril pomen izpolnjevanja predpisanega v življenju diabetika. Zaenkrat društvo ni samostojno, saj so povezani z Velenjčani. Več ko bo članov, več pomoči bodo dobili. Dvakrat do trikrat letno bodo prisluhnili strokovnim predavanjem. Le-ta naj bi bila v različnih krajih po naši dolini. Če bo bolnik kaj rabil, bo lahko dobil v novi klubski ambulanti, vendar naj to pove tudi svojemu zdravniku. Sladkorni bolniki, ki še nimajo izkaznice, jo bodo dobili.
Med predavanjem je med udeleženci krožil list papirja s pristopno izjavo k društvu. Na njem je ostalo 40 do 50 podpisanih, kar je za prvič res lepo število. Tudi podporo so že dobili. Dva aparata za merjenje sladkorja sta novi ambulanti podarila lastnik podjetja VPD iz Bleda Robert Galičič in predstavnica podjetja Zaloker in Zaloker Mila Žumer. Diabetiki so v svoji sredi pogrešali udeležbo še kakega zdravnika, saj se je na povabilo odzvala le dr. Ida Kramer -Pustoslemšek.
Slavica Slapnik
Slavica Slapnik
Malčki so pozdravili jesen
Prihod jeseni je tudi letos razveselil najmlajše, tako da so njej na čast pripravili pravo praznovanje. Skupaj z vzgojiteljicami in starši so se poveselili, najedli kostanja in drugih jesenskih sadežev, napili jabolčnika, povrh vsega pa ustvarili še kup umetnin.
Praznovanja prihoda jeseni so bila v vseh enotah Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje precej podobna. V Mozirju so mu dali ime Kostanjev piknik, v Nazarjah praznovanje jeseni in ti dve prireditvi smo si na povabilo tudi pobliže ogledali. Kostanjev piknik je bil v petek, 11. oktobra, Praznovanje jeseni pa zaradi slabega vremena malo kasneje, kot je bilo rečeno, v torek, 22. oktobra. Na obeh krajih je bilo veliko vrišča in veselja.
V Mozirju je na igrišče vabil vonj po pečenem kostanju, ki ga prizadevnemu pekaču, hišniku Benu Kanjirju, ni in ni zmanjkalo. Malčki so se zabavali in tudi delali. Za čez dan so si postavili tržnico, po 16 uri pa so imeli razne delavnice. Iz semen in jesenskih plodov: fižola, soje, leče, šipka, koruze, divjega kostanja... so s pomočjo lepila in čopiča ustvarjali prave umetnine. Pri drugi mizi so krompir, zobotrebci, zamaški... prav tako prispevali k zaposlitvi. Tisti malo večji malčki so to popoldne pletli prave košare. Otroci so pili jabolčnik, odrasli čaj, vsi skupaj pa smo bili pogoščeni tudi s suhim sadjem.
Tudi na igrišču vrtca Nazarje je bilo v torek zelo živahno. Malčki so tetko Jesen pričakali s pesmijo, smehom in dobro voljo. Ličkali so koruzo in pletli iz njene slame, delali umetnine iz ramije in razne izdelke iz jesenskih plodov. Sladek jabolčnik, kostanj in jesensko sadje so pričarali pravo gostijo. Celo zvoki harmonike so spremljali jesenski živ-žav.
Upajmo, da bo jesen sedaj ostala nasmejana in sončna tetka, saj si to poleg malčkov verjetno kar vsi želimo.	Slavica Slapnik
Da delo krepi, to vemo že vsi.
Da bi zdravi ostali, bomo v petek v vrtcu skupaj praznovali.
Prav veselo bo,	V petek, ob 16. uri
zabavno,	se dobimo,
prijetno, enostavno!	da se skupaj
Vse kar rabite, je	jeseni veselimo
primerno oblačilo	in zraven koj
za takšno opravilo, koristnega storimo.
S seboj prinesite dobro voljo, srečen nasmeh in veselje v očeh!
Gostilna "PRI JOŽICI" iz Solčave, se nelepše zahvaljuje trem solčavskim gasilcem (Andreju Gradišk, Leopoldu Prelesnik in Mihu Preprotnik), ker so s vojim delom in strokovnim znanjem preprečili, da bi podtalnica povzročila še večjo škodo. Posebna zahvala pa velja tudi tajniku KS Solčava - gospodu JANEZU ČERČEKU.
	
mm	\ c ' li «rlgk' ‘ m*
it ^	
'Jsm'-	
Malčki so s pomočjo vzgojitelje združili prijetno s koristnim (foto: S.Slapnik)
Policijska postaja Mozirje
Večja varnost občanov
Upravna enota Mozirje meri 507 kvadratnih kilometrov. Zanjo je značilno veliko število cest: regionalnih cest je 80 km, lokalnih 141 km, gozdnih 825 km in krajevnih 129 km. Skupno kar 1175 kilometrov. Veliko število cest pomeni tudi večjo izpostavljenost in potencialno nevarnost nezgod. Za varnost na teh cestah skrbijo policisti Policijske postaje Mozirje.
Policijska postaja Mozirje je uvrščena v tretjo kategorijo policijskih postaj, ki so razvrščene glede na problematičnost območij, ki jih pokrivajo. Na primer, v prvo kategorijo spadata Celje in Velenje. Glede na to ni mogoče, da bi bilo na mozirski postaji zaposlenih več policistov, kot jih je sedaj, zaradi česar težko uveljavljajo projekt, razporeditve policistov po posameznih resorjih. Tako naj bi nekaj kadrov skrbelo samo za cestno varnost, nekaj bi se jih ukvarjalo s kriminaliteto itd. Zavoljo dodatnega osipa med dopusti mora vsak policist obvladati vsa področja delovanja, ki jih določa zakon.
Veliko svojega dela na policijski postaji Mozirje namenjajo varnosti šolarjev v prometu. V ta namen potekajo razne aktivnosti, s katerimi policisti seznanjajo šolarje, predvsem prvošolčke, o varnosti in obnašanju na cestah. V dneh od 2. do 15. septembra so se policisti vsakodnevno pojavljali v bližini šol, prirejali so predavanja o svojem delu in preverjali upoštevanje hitrostnih omejitev. V osmih dnevih radarskih kontrol so zabeležili 48 kršitev omejitve hitrosti, kar je zelo malo. V teh dneh se je zgodila tudi samo ena prometna nesreča, v kateri je bila udeležena mladoletna oseba. Ta nesreča pa se ni zgodila v času pouka, ampak ob 20. uri in 20 minut zvečer, Izgleda, da so apeli v sredstvih javnega obveščanja in sama prisotnost uniformiranih oseb zalegli in da se počasi uveljavlja miselnost, ki bo pripomogla do večje varnosti udeležencev v prometu. Pri delu z otroki policisti še vedno poudarjajo, da so prvi vzgled, ki ga otrok najlažje razume, starši, ki s svojim ravnanjem učijo otroke cestne kulture.
Kar se tiče varnosti občanov, se je le-ta v letošnjem letu povečala. V prvih devetih mesecih lanskega leta je bilo 168 nesreč, od tega šest nesreč s smrtnim izidom, 37 nesreč s telesnimi poškodbami in 125 nesreč samo z materialno škodo. Mrtvih je bilo šest ljudi, s hudo telesno poškodbo 12 in z lahko telesno poškodbo 26. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo 153 prometnih nesreč in od tega le dve s smrtnim izidom. 9 udeležencev je dobilo hude telesne poškodbe, 18 pa lažje telesne poškodbe.
Letos so v kazenskem postopku obravnavali tudi 30 državljanov drugih republik, ki niso izpolnjevali določila pravilnika o tujcih. Nekaj je bilo izgnanih iz države. Na policijski postaji v Mozirju so obravnavali letos že tudi nekaj samomorov, pri nobenem pa ni bilo prisotnih elementov kaznivega delovanja.
Letos so se zgodili tudi štirje večji vlomi v prodajalne. Skupino storilcev, ki je bila v vseh štirih primerih ista, so kriminalisti odkrili. Policisti se srečujejo tudi s pritožbami s strani prebivalcev. Vsakdo, ki meni, da so se v postopku uradne osebe pojavile nepravilnosti, lahko vloži pritožbo na ustrezne organe. Vsako pritožbo sprotno obravnava vodstvo postaje in ustrezne službe urada načelnika notranjega ministrstva.
Težko je ustvariti pozitivno sliko policistov pri vseh tistih, ki ne spoštujejo zakonskih pravil. Pri ostali veliki večini prebivalcev pa prevladuje pozitiven odnos do policije. Komandirka policijske postaje Mozirje, Olga Kladnik Fajon, in njen pomočnik, Beno Balažič, poudarjata sodelovanje prebivalstva z varnostnimi organi. Ljudje radi javljajo kršitelje zakonskih pravil, predvsem tistih, ki ogrožajo sebe in druge v prometu.
Pozitiven odnos se lahko ustvari samo s profesionalnim delom in korektnostjo postopkov, s katerimi se ukvarjajo policisti. Delo na tem področju mozirskim policistom ni tuje in predstavlja poglavitno usmeritev v vsakodnevnem delu na terenu in v vseh postopkih, s katerimi se srečujejo občani.
Benjamin Kanjir
Rečica ob Savinji
Oživljeno srečanje cerkvenih pevcev
Zgodovina cerkvene ljudske glasbe je zgodovina ubrano pete pesmi, ki je krasila cerkvene obrede skozi dolga stoletja. Opevanje svete trojice, svetnikov in predvsem Marije živi z ljudmi, ki s tem izkazujejo svoje veselje ob snidenju pri daritvah svetih maš in tudi drugih prilikah. Cerkveni zbori, ki v teh daritvah sodelujejo, se včasih tudi srečajo, da se med seboj spoznajo. Takšno srečanje je bilo 20. oktobra na Rečici ob Savinji.
Cerkveno petje na področju Zgornje Savinjske doline živi zakoreninjeno globoko v srcih pevcev, pa ne samo njih, ampak vseh, ki jim zvok pesmi boža ušesa. Vsaka župnija premore vsaj en pevski zbor, mnoge pa celo dva ali več. To je dokaz, da ljudem ni mar, kakšne so svete maše, ampak da mora govorjeno besedo dopolnjevati peta beseda.
V lepem nedeljskem popoldnevu se je na Rečici ob Savinji v organizaciji ZKO Zgornje Savinjske doline, Kulturnega društva Rečica in župnije Rečica, zbralo okoli 200 pevcev v 13 pevskih skupinah, ki po župnijah bogatijo svete maše. Nekateri mladi zbori na tem področju iščejo svoje mesto in tisto pot, ki jih bo usmerjala na tem področju. Drugi, starejši in izkušenejši, pa to področje svojega delovanja že poznajo in svoje znanje le še dopolnjujejo.
Zadnje tovrstno srečanje je bilo leta 1936, torej pred 60 leti in tega srečanja se prav gotovo še spominja Janez Časi iz Podhoma, ki je takrat sodeloval kot pevovodja dveh cerkvenih zborov iz Radmirja. Organizator je Časla povabil tudi na to srečanje in mu izrekel javno pohvalo in priznanje. Med starejšimi organisti so izbrskali tudi ime Jožeta Napotnika iz Nazarij. Njegovo življenjsko delo je tudi starejše od 60 let in tudi on je prejel pohvalo in priznanje.
Srečanje je tako marsikomu pomenilo dokaz preteklega in vzpodbudo za njegovo prihodnje delovanje. Ne smemo pozabiti, da se pevci žrtvujejo in marsikdaj opustijo druge opravke, ker morajo na vaje ali k maši. To delo ni plačano, edino plačilo je zadovoljstvo, ki v človeku vzbuja prijetne občutke in srečo.
pevovodja pred 60 leti (foto: C. Sem)
Pohvala in priznanje Jožetu Napotniku (foto: C. Sem)
Vsak zborček se je predstavil z dvema pesmima, vse pesmi pa so bile namenjene Mariji, ki ji je posvečen mesec oktober. Na koncu se je po prepolni cerkvi svetega Kancijana razlila pesem združenih pevcev, ki so zapeli pesmi Marija skozi življenje in Kraljica venca rožnega.
Vse zbrane pevce je nagovoril tudi dr. Stefan Ferenčak, ravnatelj orglarske šole v Mariboru. Pohvalil je oživitev tradicije in nastopajoče pevce, ki so s srčnostjo premagali samega sebe. Pevovodje so se z njim srečali še na posvetu, kjer jim je orisal svoj pogled na prihodnja srečanja. S svojim znanjem in predlogi je gotovo marsikomu pomagal.
Potreba po organizaciji tega srečanja se je izkazala za upravičeno, saj so pevci in poslušalci odšli domov polni lepih občutkov, novih izkušenj in novih pogledov na cerkveno petje.
Benjamin Kanjir
Lutke za najmlajše v Mozirju
Kam peljati najmlajšega člana družine? Mogoče ste že ugotovili, kako je, ko malček uživa ob lutkovni predstavi, ki za spremembo ni le na malem ekranu. Ni dvoma, Kulturno društvo Jurij je z lutkovnim abonmajem poiskalo pravo rešitev za starše in otroke.
Ljubitelji kulture iz Mozirja so si nadeli ime po farnem patronu Juriju. Priredili so že kar nekaj kulturnih programov: likovno kolonijo slovesnost za materinski dan, mik-lavževanje, kresovanje na Brezju za dan državnosti, spevoigro, tokrat pa so v goste pripeljali lutke. Predsednik društva Jure Repenšek nam je povedal, da bodo vse predstave odigrali profesionalni lutkarji. Prva predstava Žogica Marogica, v izvedbi mariborskega lutkovnega gledališča, je že ugledala natrpano dvorano malih navdušencev v spremstvu staršev. Male gledalce čakajo v času do konca februarja še štiri predstave. Lutke iz Kranja, Jesenic, Kopra in Ljubljane bodo v 30 do 45-minutnih igricah zabavale, vzgajale, izobraževale ter navajale na zdrav način življenja otroke, starejše od treh let.
Najbrž ni potrebno posebno vabilo k ogledu, saj je prva predstava mimo in dober glas seže v deveto vas, gotovo tja do Solčave.
Slavica Slapnik
Družinska kronika Vlada Miklavca
Moja pot skozi gorje
Vlado Miklavc iz Mozirja je letošnjo pomlad dokončal družinsko kroniko z naslovom “Moja pot skozi gorje“, ki pa je po obsegu in tudi po vsebini precej več kot zgolj družinska kronika. Avtor v njej namreč opisuje dogodke v času druge svetovne vojne, pri čemer pa se ne omejuje zgolj na svojo družino ampak se navedeni podatki nanašajo na širši kontekst takratnih razmer.
Miklavčeva pripoved popelje bralca, tako je v uvodu zapisal tudi sam, od dogodkov ob zadnjih dnevih stare Jugoslavije ter začetka okupacije v Mozirju, preko nemških zaporov v Celju, Mariboru in Ptuju, taborišč Brestanica, Bori in Mauthausen, vse do parti-zanščine na Boču in širšem območju Kozjanskega do svobode. "Duševnega in fizičnega trpljenja vseh oblik sem v teh letih doživel toliko, da skoraj ni mogoče verjeti, da sem ob vsem tem ostal živ. Prav zato sem se odločil, da poskusim vsaj v glavnih obrisih opisati, kako sem sam videl in doživljal posamezna dejanja te štiriletne nacionalne drame, v kateri je z izredno tragičnimi posledicami sodelovala cela naša družina."
S tem napotkom pospremljeni bralec sledi presunljivim zapisom o kruti usodi članov Miklavčeve družine, kateri smrt ni prizanašala, saj je avtor v tem obdobju izgubjl očeta, mater in brata. Čeprav je Miklavc družinsko kroniko namenil predvsem svoji družini, otrokom in vnukom, je le-ta zanimiva tudi za kroniste in zgodovinarje ter seveda ostale bralce. Dva izvoda kronike hrani tudi mozirska matična knjižnica.
Franci Kotnik
Društvo upokojencev Gornji Grad
Razstava vredna občudovanja
Pred nedavnim in nedeljo so si lahko Gornjegrajci in ostali, ki jih je pot zanesla v zadrečko prestolnico, ogledali nad pričakovanji zanimivo razstavo ročnih del.
Upokojenci iz Gornjega Gradu in Nove Štifte, združeni v Društvo upokojencev Gornji Grad, so na najlepši način dokazali, da je tudi tretje obdobje življenja še kako ustvarjalno, inovativno, predvsem pa vredno mesta v potrošniškem hitenju vsakdana. Številni gobelini, prtički, kvačkanje, ure in še bi lahko naštevali primerke 232 razstavlje nih del so dokaz, da je tokratnih 32 razstavljalcev razgrnilo očem obiskovalcev samo del bogate ustvarjalnosti. Nenazadnje ni mogoče prezreti prispevka osnovne šole; v njenem večnamenskem prostoru so razstavljena dela sporočilnost namena gotovo oplemenitila.	Edi Mavrič
Lojzki v slovo
Vlak življenja nima voznega reda in ne postaj. Večkrat pa odpelje prekmalu. V upanju, da te bo popeljal iz tuzemskega življenja v lepše večno, si vstopila na njega na zadnji postaji življenja.
Dano nam je rojstvo in dana nam je smrt. Med tema dvema danostima pa poteka naše življenje.
Materine ljubezni, ki zaznamuje otroka za vse življenje, nisi bila deležna, zato pa si jo s tem večjo ljubeznijo poklanjala svoji družini. Odšla si od nas in ne bo te več, vendar ne boš mrtva, dokler bo v naših srcih živel tvoj spomin.
Vera
Peš na Brezje k Mariji Pomagaj
V rečiški župniji obujamo lepo staro navado, ki v naši dolini v preteklosti ni bila redkost. Tudi letos - v tretje gre rado-smo poromali peš k Mariji Pomagaj na Brezje; tokrat v še večjem številu.
Zahvaljujoč domačemu župniku smo se na začetek romarske poti v zgodnjem jutru, 7. septembra, okrepljeni s posebnim romarskim blagoslovom in daritvijo svete maše, ki smo se je romarji udeležili, podali na naše dvodnevno druženje.
Nek pregovor pravi, da se počasi daleč pride, v odmev temu lahko v imenu romarjev dodam, da se peš tudi daleč pride. In nobena pot ni predolga, če je v srcu svetel cilj - Marija, ki bdi nad slovenskim narodom. Tudi svetovni romar, papež Janez Pavel drugi, je ob obisku pri nas počastil najprej Marijo Pomagaj na Brezjah.
Naše letošnje romanje smo si zamislili kot zahvalo za papežev obisk in si izbrali geslo: “Oče potrdi nas v veri, Marija pa naj nam pri tem dobrotno pomaga."
Skupno smo torej prehodili okoli 75 kilometrov poti, vsi pa smo si bili edini, da so bile najlepše razdalje tiste, ko smo molili ali prepevali. Tudi časa za pogovor in za opazovanje prelepega stvarstva je bilo dovolj.
Rečički romarji
Čeprav smo imeli s seboj za primer slabega vremena tudi dežne plašče, nas je na pešpoti spremljalo sonce, kar je bilo idealno za romanje preko naše lepe deželice. Deležni smo bili tudi lepih razgledov vse tja do očaka Triglava.
Letos nas je na sobotni večer toplo sprejel župnik v Adergasu pri Velesovem, kjer smo prenočili in si nabrali novih moči za naslednji dan. Nismo se mogli dovolj zahvaliti za prisrčno gostoljubje, ki smo ga bili deležni, zato prosimo Boga, naj mu povrne.
Tudi jutro na praznik Malega šmarna je napovedovalo sončen dan, prav takega, kot smo si lahko le želeli. Romali smo naprej v vedrem razpoloženju proti zaželenemu cilju, saj ta ni bil več daleč.
V srcu vsak s svojim posebnim namenom, vsi skupaj pa srečni in zadovoljni, smo pozdravili Marijo okoli pol treh popoldan, ko smo se zazrli v njen	mili in ljubeči obraz. Ona sama	in njena	priprošnja nam
je pomagala	uresničiti zaželeno	romarsko	pot. Po	prihodu na ta
božjepotni kraj so bile pozabljene bolečine in težave na poti in v mislih so ostale le besede: če bi Bog dal, bi rada drugo leto spet poromala peš na Brezje.
Med sveto mašo smo se ob njej odpočili in prejeli blagoslov. Domov smo se vračali skupaj s farani naše župnije, ki so priromali z dvema avtobusoma. Naš župnik nam je ne samo zaželel srečno romanje na začetku, ampak ga je tudi zaključil skupaj z nami in nam podaril trajne spominke na doživeto božjo pot. Za to mu en velik Bogplačaj, prav tako pa velja zahvala vsem, ki ste nas v mislih in molitvah spremljali. Vsak od nas	romarjev bo ohranil	v srcu lep	spomin	na skupno pot.
Lahko bi še	marsikaj izboljšali	in uglasili,	da bo	na prihodnjem
romanju še lepše, globlje in bogatejše. Za vse to si bomo v naslednjih romanjih še bolj prizadevali.
Bočna
Predstavitev kandidatk Demokratske stranke
V soboto, 19. oktobra, se je v Bočni v okviru predvolilne kampanje predstavila Demokratska stranka.
Parlamentarna stranka se uvršča na politično sredino, jeziček na tehtnici med levo in desno politično opcijo, poudarja poleg programske razpoznavnosti potrebo po vključitvi žensk v politiko. Ni torej presenečenje, da se bo iz Zgornje Savinjske doline na
strankini listi potegovala za naklonjenost volilcev Jožica Hren iz Bočne. Poleg nje sta se simpatizerjem predstavili poslanka Danica Simšič in nekdanja smučarska zvezda Mateja Svet.
Edi Mavrič
Kandidat SKD na obisku v občinah
Končuje se mandat poslancev, ki smo jih pred 4. leti postavili na krmilo naše države. Ena izmed političnih strank, ki je bila vsa štiri leta v vodilni koaliciji, je stranka Slovenskih krščanskih demokratov.
Stranka ima svoje člane in simpatizerje tudi v Zgornji Savinjski dolini. V vodstvu podružnice so sprejeli odločitev, da za bližajoče volitve postavijo na volilno listo tudi svojega kandidata. To je magister Ivan Glušič.
Z željo, da spozna razmere v dolini in vlogo, ki jo ima stranka na tem področju, je obiskal vseh pet občin. Župani pa so mu predstavili tudi probleme, s katerimi se občine srečujejo.
Župan občine Nazarje, Ivan Purnat, je izrazil voljo do sodelovanja z vsemi političnimi strankami. Glušiču je predstavil pomen izgradnje nove šole. Potrebno bi bilo pripeljati tudi več izobražencev, ki jih občina kronično potrebuje. Govorila sta še o pristojnosti občin na področju urejanja prostora, vodenju matične evidence, pristojnosti KS, cesti po Zadrečki in prodaji dela GL|N-a.
Pri županu občine Gornji Grad, Toniju Riflju, je pogovor tekel predvsem o izgradnji infrastrukture, radarjih in problemih kmetijstva. Župan je izrazil pozitivno mnenje o novi lokalni samoupravi.
Anka Rakun, županja Ljubnega, je poudarila veliko skrb za preživetje domačih industrijskih obratov in ohranitvi delovnih mest. Opaža tudi velike razlike v razvoju med posameznimi območji. Izpostavila pa je dejstvo, da bi manjše število kan-
didatov iz doline lažje stopilo na volitve in imelo večjo možnost vstopa v parlament.
Mirko Zamernik, župan občine Luče in tudi sam kandidat, zameri stranki SKD in predvsem njenemu ministru za promet in zveze, odnos do Zgornjesavin-jčanov v primeru ceste Ljubno-Luče. Vsi zapleti okoli širine cestišča so samo za projekte stali občino Luče 15 mio SIT. Govorila sta o Pavličevem sedlu in neodgovornem ravnanju države tudi v tem primeru. Župan je izrazil dobre plati novih občin in večje pristojnosti KS, če jih te želijo.
V Mozirju se je Ivan Glušič srečal s sekretarjem občinskega sveta Mozirje, Rudijem Hram-cem ter načelnikom Upravne enote Mozirje, Darkom Re-penškom. Hramec je poudaril, da svet dobro dela, dobro delajo tudi posamezne opcije, ki so v svetu. Svet pa ne deluje po političnih opcijah, ampak po projektih v smislu projektnega profesionalizma. Darko Repen-šek je izpostavil svoje delo za dobrobit doline, ki pa mora imeti zakonsko podlago.
Ivan Glušič je z obiski spoznal položaj, v katerem se dolina nahaja in mesto, ki ga ima njegova stranka. Ugotovil je, da ima stranka dobre temelje, ki pa jih bo treba vsakodnevno nadgrajevati s trdim delom in pravo usmeritvijo.
Benjamin Kanjir
Območni odbor ZLSD
Predstavitev kandidatke za državni zbor
Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov je v petek, 18. oktobra, v Delavskem domu v Nazarjah pripravila predstavitev kandidatke za državni zbor, Jerce Mrzel.
Jerca Mrzel je zbranim v kratkih potezah orisala svojo dosedanjo življenjsko pot in pri tem poudarila, da se je začela s politiko ukvarjati šele v času slovenske pomladi. Naštela je glavne cilje, za katere se bo borila, v kolikor bo dobila poslansko mesto v novem slovenskem parlamentu. Udeležence pred-
ZAKAJ ZAUPAM STRANKI SKD
Ker ne delijo ljudi na prave in "neprave", na naše in "nenaše";
-	ker si prizadevajo za občečloveško veljavne in Irajne vrednote;
-	ker skrbijo za vse stanove in poklice in za vse sloje prebivalstva;
-	ker si prizadevajo za socialno pravičnost in skupno blaginjo;
-	ker ne dajejo praznih, utopičnih in lažnih obljub;
-	ker s konkretnimi ukrepi preprečujejo korupcijo in gospodarski kriminal;
-	ker si prizadevajo za evropske standarde in za kvaliteto življenja slehernega državljana;
-	ker priznavajo, spoštujejo in varujejo Človekovo svobodo,
Človekove pravice in dostojanstvo;
-	ker je predsednik SKD, ko je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade v odločilnem času pretrgal z beograjsko navezo in neustrašeno povedal Markoviču, da ne damo naših fantov več v takratno JLA in ne denarja za Beograd;
-	ker so Slovenski krščanski demokrati maksimalno prispevali k mednarodnemu priznanju Slovenije in njeni uveljavitvi;
-	ker so tudi v sedanji vladi - kljub prevladi LDS dosegli optimalno pozitivne rezultate;
-	ker se zavedajo, da je politika delo in skrb za skupno dobro v okviru optimalnih možnosti;
-	ker delujejo umirjeno, strpno, odgovorno in pošteno in ne vračajo hudega s hudim;
Zalo zaupam svoj glas stranki in kandidatu SKD.
Naročnik: Ivan Glušič Loke 6, Mozirje
SARUS
Savsinjslca cr.-4 rje
-	Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah
-	Vleka vozil
-	Odkup poškodovanih vozil
k Tel. 832-822,0609-648442 J
stavitve, katerim je v nadaljevanju zapela tudi nekaj pesmi z zadnje CD-plošče, je pozvala, naj ji pomagajo v pripravah na volitve, da bi bilo kar največje število ljudi seznanjeno z njenim oziroma strankinim programom.
Franci Kotnik
Socialdemokratska stranka Slovenije
-?v Mirko Zamernik
Spoštovani!
V teh dneh Vas bodo nagovarjali tako tisti, kateri so bili v naši dolini mogoče komajda kaj več kot dvakrat v življenju, kot tudi tisti, kateri se s politiko ukvarjajo samo priložnostno - vsaka štiri leta pred volitvami. Nagovarjali Vas bodo tudi tisti, ki nosijo neposredno ali pa posredno krivdo, da ste mogoče brez službe, ali pa ste med tistimi katerim direktor vsakodnevno da vedeti, koliko ljudi čaka na Vašo službo.
Zato verjamem, da bo težka odločitev komu zaupati svoj glas. Tisti najbolj razočarani celo razmišljajo, da volit sploh ne bodo šli, ker se komaj prebijajo od ene do druge plače, katera je praviloma izplačana z zamudo. Vendar s tem delajo uslugo tistim, ki se bodo maksimalno potrudili, da do sprememb ne bi prišlo in slednji uveljavljajo nekakšen totalni pragmatizem, ki danes prelomi besedo, dano včeraj in se ne ozira na dejstvo, da tam, kjer nekdo nezasluženo vzame preveč, mnogim ostane premalo. Zaradi tega je vse manj veselja do življenja. Vodimo po številu samomorov in prometnih nesreč. Kjer je bilo še pred nekaj leti v eni generaciji 40 otrok, jih je danes samo še 10.
To je žalostno stanje, ki je prisotno tudi v naši dolini.
Pred dobrimi šestimi leti, ko smo imeli v Sloveniji prve demokratične volitve je bilo dogajanje tistega časa nabito s čustvi, odgovornostjo in negotovostjo, a vendar tako samoumevno, kot da drugače ne more biti. Ljubezen do domovine in želja po lastni državi sta se takrat mešali z upanjem, da bo v samostojni demokratični Sloveniji vsem bolje. Ali nam je? Ali je Slovenija v resnici pravna in socialna država, kot to piše v prvem členu slovenske ustave? Ali v Sloveniji lahko govorimo o enakosti pred zakonom, (katera je tudi opredeljena v ustavi) če se lahko nekateri okoriščajo na račun drugih, si gradijo t. i. nadstandard, naša dolina pa nima poti od Letuša do Gornjega Grada in Logarske doline, ki bi si zaslužila ime cesta?
Če bo država v dolini uredila osnovne pogoje v infrastrukturi in se oprla na tisti del gospodarstva, ki raste iz zdravih korenin, obrtništva, drobnega in srednjega podjetništva in družinske akumulacije, ki se že sedaj brez pomoči države hitro širi, se za napredek in nova delovna mesta ni treba bati.
Pred dvema letoma, ko sem kandidiral za župana občine Luče nisem obljubljal drugega, kot to, da se bom z vsemi svojimi močmi zavzemal za izgradnjo ceste od Ljubnega do Luč. Poleg tega glavnega projekta pa smo v teh dveh letih z občinskim svetom dosegli realizacijo številnih drugih projektov. Če naštejem samo nekatere največje: ceste v Krnico, Podvolovljek in Raduho. V Lučah smo zgradili plinsko kotlovnicö s katero smo bistveno izboljšali zrak, ki ga dihamo, veliko smo vložili v sanacijo Macesnikovega plazu, zgradili čistilno napravo v Logarski dolini, do konca leta bo zgrajen vodovod v Solčavi, za ta kraj je tudi podpisana pogodba s Telekomom, da bo v naslednjih mesecih telefonski priključek dobilo 60 novih naročnikov, kupili smo računalnike za osnovno šolo, pomagali smo pri obnovi podružnične cerkve in pri obnovi Arničeve domačije. Poleg teh glavnih del pa so bila opravljena še številna manjša, katera tudi ljudem izboljšujejo pogoje življenja.
SKRAJNI ČAS JE ZA SPREMEMBE tudi na državnem nivoju. Vsaj take kot so bile v preteklih dveh letih dosežene v občini Luče, želim doseči tudi širše.
To pa bo možno samo v Državnem zboru - v odboru za infrastrukturo.
Moja želja je, da bi me tudi Vi spoznali; ne po besedah, ampak po dejanjih.
OGLASI
SPOŠTOVANI!
Volitve poslank in poslancev v Državni zbor v novembru 1996 so pomemben mejnik v razvoju naše mlade države.
Te volitve naj ne bodo samo izbira ljudi, ki bodo vodili našo državo v obdobju do leta 2000, temveč tudi izbira ljudi, ki bodo določili in gradili naš razvoj in skupno pot v prihodnost. Gospodarsko uspešne, socialno urejene in pravične države ni mogoče graditi brez ljudi, ki jim je izziv razvoj in ne prerekanja o ideološko obremenjeni preteklosti. Liberalna demokracija Slovenije ima sposobne ljudi in ima vizijo razvoja Slovenije.
Kandidat liberalne Demokracije Slovenije za poslanca iz vašega volilnega okraja je Milan CAJNER. dipl. inž.
gozdarstva, zaposlen kot direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje. Prepričani smo, da poznate rezultate njegovih prizadevanj tako na gospodarskem kot širšem družbenem okolju. Brez njegove odločne osebne podpore ne bi uspela prisilna poravnava v podjetju Glin Nazarje. Kaj bi za delavce pomenil že načrtovani stečaj, lahko le predvidevamo. Gospodarski zlom največjega porabnika lesa bi močno prizadel tudi
lokalno lesno tržišče, kar bi neugodno čutili tudi številni lastniki gozdov. Številni krajani, ki živijo v odmaknjenih zaselkih in hribovskih kmetijah, še posebej cenijo prizadevanja našega kandidata za kvalitetno vzdrževanje in modernizacijo cest. Prav posebej pa smo domačini ponosni na njegov odnos do kulturne dediščine, ki se kot zgorn jesavin jski biser zrcali v podobi obnovljenega gradu Vrbovec v Nazarjah.
Kandidat za poslanca Milan CAJNER je zadnja leta še posebej aktiven v prizadevanjih za preprečitev vračanja gozdov in kmetijskih zemljišč Cerkvi in tujim veleposestnikom. Rešitev tega vprašanja je eksistenčno in razvojno zelo pomembna tudi za Zgornjo Savinjsko dolino.
Spoštovani volivci in volivke,
vabimo vas na volilni shod Liberalne demokracije Slovenije, ki bo
V TOREK. 5. NOVEMBRA OB 18. URI V KULTURNEM DOMU NAZARJE.
Poleg predstavitve kandidata vam bomo predstavili tudi povzetek volilnega programa LDS. Osrednji del prireditve pa bo namenjen predstavitvi Predloga sprememb Zakona o denacionalizaciji. Predlog je že sprejela stranka LDS in ga tudi vložila v parlamentarno proceduro.
AH RES ŽEIIMO V FEVDALIZEM?
Ali bomo še naprej mirno opazovali, kako različni »domoljubi« in »pravičniki« spreminjajo našo Zgornjo Savinjsko dolino in še lep kos Slovenije v fevde tujih oblastnikov? Kdo nas je vprašal, če res hočemo postati podložniki ter hlapci in dekle?
LIBERALNA
DEMOKRACIJA
SLOVENIJE
Liberalna demokratija Slovenije Obiinski odbor Mozirje
T.^3fe-33, Mozirje Tek:Fax: (063) 832- 163 " Mobitel 0609 643-842
llj|
vil r s pomšm
Selska 1C, /Hczirie Tel. 832-946

Avto Žunter Okonina ali Kani na weekend?
Minili so časi, ko smo vsako soboto in nedeljo razmišljali, kam z nepotrebno navlako, ki jo telimo s sabo peljati v hribe, na morje... Sedaj nam rešitev ponujajo različne avant in kombi verzije, zato ni niti čudno, da je Fiat kar hkrati predstavil limuzino in weekend verzijo. Seveda tu ni govora o kakšnem vikendu ampak o konkurentu renaultovi laguni grandtour, fordovemu mondeu karavan in oplovi vectri karavan.
V naši prelepi dolini smo imeli uradno predstavitev novincev pri Avtoservisu Žunter v Okonini, ki je tudi uradni prodajalec programa Fiat, Alfa Romeo in Lancia. Vse programe bodo tudi vam prijazno razkazali, vam avto prodali in potem še vzdrževali. Kaj si dandanes lahko želimo še več?
Po dolgih deževnih dneh je posijalo sonce in v takšnem vzdušju je potekala tudi predstavitev fiata maree. Svoj glas zanjo sta dala župana občin Gornji Grad in Mozirje, malce pa smo pogrešali županjo občine Ljubno, seveda z ozirom na to, da Avtoservis Žunter spada prav v to občino Ob velikem številu povabljencev, ob uradnih predstavnikih Avto Celja, ob zakuski in pijači, ki jo je spremljala prijetna glasba, smo pričakali tudi testne vožnje, s katerimi smo lahko zadovoljili poleg vizualnih tudi čustvene potrebe.
Vsak pošteni ljubitelj avto-moto športa je opazil veliko reklamno kampanjo za novi Fiatov avtomobil - mareo. Marea (morje) je nadomestilo za staro tempro in cromo. S tem so Fiatovi strokovnjaki ubili dve muhi na en mali, da ne govorimo še o tretji, kije pomeni izvor avtomobila. Le-ta je zgolj preoblikovanje brave in brava Podvozje je malce dodelano, oblika dvignjena na višji nivo, notranjost pa je prostornejša in kvalitetnejša.
Marei sta torej dve, klasična limuzina in karavan verzija Katera bolj odgovarja očesu, je stvar okusa, čeprav je treba dodati, da je weekend presneto lep izdelek, kar pa smo pri Italijanih že tako ali tako navajeni Oprema in motorji se razlikujejo od različice do različice. Cena se prične pri 27.900 DEM za limuzino in pri 29.290 DEM za karavan verzijo, s paketi opreme in motorji pa se stopnjuje. Motorji so zaenkrat od 1.6 do 2.0 litra, dizelski različici pa sta dve, in sicer 1.9 in 2.4 litra. Paketi opreme so trije: SX, ELX, HLX, že osnovna različica pa je opremljena po današnjih standardih, kar zadeva udobje in varnost potnikov in voznika WEEKEND
Karavan verzija je "pik? na i" novima fiatoma. Ponuja več kot dovolj prostora za štiričlansko družino, v prtljažni prostor pa lahko spravimo od 500 do 1550 litrov (ob podrtih sedežih). Resnično pravo razkošje, ki pa ponuja še zanimivo rešitev, in sicer zadnji odbijač, ki se odpira navzdol.
Tako omogoča lažji dostop v prtljažni prostor in prevoz dolgih tovorov ob zaprtih vratih. Notranjost je v sorodu z bravo in bravom. Kvaliteta uporabljenih materialov je nekoliko višja, prostora je za odtenek več, z odlaganjem drobnarij ne bo težav, saj je vsepovsod polno predalov. Zanimiva rešitev je serijsko vgrajen kasetofon, ki je razdeljen na dva dela in se ga ne splača krasti (lep pozdrav od astre). Sedeža sta dobra, voznikov je nastavljiv po višini in v ledvenem delu, kar velja za različico 1.8 z ELX opremo, ki je bila na razpolago za test.
Motor 1.8 litra s 16-ventilsko glavo in 113 KM je prava rešitev za 1.255 kg težak avtomobil. Lepo vleče od nizkih vrtljajev, še lepše pa se zavrti v visoke. O podhranjenosti ni govora. Menjalnik je limuzinski in namenjen družinskim očetom in ne dirkanju po zavitih cestah. Prav takšno je tudi podvozje. Naravnano na udobje s pridahom športnosti in zanesljivo lego na cesti. Moti le zelo občutljiv servo volan, ki nam bo lajšal parkiranje, vendar se gaje pri večji hitrosti potrebno navaditi. Marea weckend ima nečedno lastnost, da ob pretiravanju sili z zadkom navzven, kar se sicer brez problemov reši z odvzemanjem volana, vendar zna biti zadek prav. presenetljivo hiter. Kdor obvlada špotno vožnjo, ga bo to veselilo. Glede tega je precej manj občutljiva limuzinska različica. Zavore so učinkovite in sc tudi ob hujših zaviranjih ne pregrejejo. Prav tako pa je potrebno pohvaliti izolacijo potniškega prostora, saj je hrup motorja dobro zadušen. Ostane vam le, da izberete klasično limuzino ali weekend verzijo. Zgolj namig: povpraševanje po karavan in kombi verzijah je v trendu naraščanja!
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
Ogrožena severna meja
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
y«*^Padli so štirje naši, od teh Centa Ivan, ki je ležal poleg mene ob obzidju pokopališča, zadet iz cerkvenega stolpa. Vsi štirje so pokopani na pokopališču v Črni.
Zvečer tega dne smo se že na celotni fronti pomikali v naglem tempu proti Dravi. V dneh od 29. pa do 31. maja smo zasledovali sovražnika v smeri proti Apačam. Dosegli smo ga 1. junija, kar dve noči že nismo spali in bili sila zmučeni. Naša naloga je bila sedaj preprečiti sovražniku povratek čez Dravo. Zasedli smo črto Sv. Marjeta - Trublinje - Kočuha -Zadole. Dne 4. junija je bil odrejen za nas prehod preko Drave. Tega dne opoldne je pričela naša artilerija obstreljevati ves teren na drugi strani Drave. V boj so posegli naši mitraljezi, sovražnik se je spustil v divji beg in ob 16. uri 30 minut smo že prešli Dravo in se spustili v zasledovanje sovražnika ter dosegli proti večeru že vrh Medgorja. Prehod čez Dravo je potekal takole.
Dne 6. junija opoldan smo že prišli v sestav drugih kolon in zvečer istega dne smo zagledali pred sabo mnogoštevilne luči koroškega glavnega mesta Celovec. Pogled na Celovec nas je docela prevzel. V Celovcu pa se nismo smeli nastaniti po odredbi višjega poveljstva. V neki veliki gostilniški dvorani v predmestju v Vetrinju smo legli silno izmučeni spat in 8. junija je legija sprejela povelje oditi na Vrbsko jezero in se ustaviti v Krivi vrbi. To smo zapustili 13. junija zgodaj zjutraj in se napotili domov v Celje, potem ko so enote koroške vlade položile orožje.
Našo dolžnost, ki nam jo je narekovala domovina v kritičnem času, smo opravili. Poveljnik dravske divizijske oblasti nam je poslal poslovilno sporočilo z zahvalo in uspešno delovanje pri osvoboditvi naših koroških bratov s poročilom, da sprejmejo štirje legionarji odlikovanje za pokazano hrabrost v bojih za Korotan.
Politični dogodki takratnih zadnjih dni pa so nas mlade in navdušene	ljudi docela razočarali. Zvedeli smo,	da	morajo
naše čete po odredbi zavezniške komisije zapustiti Celovec, čuli so se že prvi glasovi o plebiscitu na Koroškem. Nesposobni takratni državniki, zlasti slovenski politični dejavniki in zvita diplomatska poteza je izbrisala in uničila vse uspehe, fizične in duševne borbe Jugoslovanov za zibel slovenskih	pradedov! Živeli pa smo v upanju,	da	ne	za
vedno!
Ofenziva je	trajala 10 dni, naš odred je prehodil	170	km.	Pri
ofenzivi je	bilo 52 mrtvih in nad 200 ranjenih.	Avstrijci	so
imeli po lastnih poročilih, 180 mrtvih in nad 800 ranjenih."
Konec
Resnica o življenju ima toliko obrazov, kolikor je življenj; j
iz osnove v posledico življenja.	I
Edi Mavrič Savinjčan j
Sedemnajstkrat prečkal Savinjo
Naša bralka iz Gornjega Grada je opozorila na zanimiv zapis o popotovanju celjskega profesorja Zupančiča v Solčavo. Opisal ga je Rajko Vrečar v knjigi Savinjska dolina. Pisec je bil nadučitelj v Žalcu in je v raznih časopisih opisoval lepote celotne doline ob Savinji.
Delimo mnenje naše bralke, da bi del iz knjige pod naslovom iz življenja v Solčavi pred sto leti zanimal tudi naše bralce, zato ga povzemamo.
Celjski profesor Zupančič je leta 1826 izdal drobno knjižico, v kateri opisuje svoja po potovanja, tudi tisto v Solčavo. Na pot se je podal iz Luč do Solčave na konju in ker je Savinja narasla in mostov ni bilo, pa tudi prave ceste ne, je na poti do Solčave moral kar sedemnajstkrat bresti reko. Zapisal pa je, da je tiste čase imela Solčava cestno povezavo z Železno Kaplo, ne pa tudi z Lučami. Bila je torej do spodnje doline Savinja odrezana. Zupančič omeni, da v Solčavi ni našel kaj zanimivega razen cerkve, ki da je bila grajena že koncem
14.	stoletja. Tu se najbrž moti, čeprav poudari, da so jo gradili Celjski. V vasi pa je našel še hišo, ki je bila last Celjskih. Omenja rop dragocenosti, ki so jih Celjski tovorili, ko so se selili v Gornje Celje, ta naj bi se zgodil pri Žalcu. Vrečar nadaljuje, da je Zupančič leta 1815 prispel v Solčavo povsem premočen in se podal k solčavskemu župniku, ki mu je potožil, kako huda je lahko solčavska zima. Omenil je, da se vsako zimo dogodi, da mora h kakemu umirajočemu, tedaj mu na poti pomagajo domačini, saj je ponavadi veliko snega. Teh se v takem primeru zbere pred župniščem tudi do trideset (?).
Ko omenja prehrano, zapiše, da je govedina redka jed. Tujcu postrežejo s postrvmi, jerebicami in divjačino. Kruh pa je ovsen. Zupančiča je zanimalo, kako je tod z bolniki, ko ni daleč naokoli zdravnika. Župnik pa mu odgovori, da ljudje umirajo ali zaradi starosti ali pa v gorskih nesrečah. Ko Zupančič postavi primer, kaj storijo, ko se nekdo poškoduje, odgovori župnik, da je pri roki "skromen" kmet, ki z uspehom pomaga v takih primerih. Tako je pomagal tudi cerkovniku, ko si je zlomil nogo.
Zupančiča je zanimalo, če je župnik že dolgo v Solčavi. Župnik mu zaupa, da je že 13 let tu in da si želi tu tudi umreti. Saj je tod krepak človeški rod in nepokvarjen. Ko mu na to Zupančič predoči, da je verjetno tako odrezano življenje od sveta težko, mu župnik odvrne, ako je morda on srečen zaradi tega, ker ima vsak dan časopis v rokah. In nadaljuje, da ni vse razveseljivo, kar se v svetu godi. V tej samoti pa je mir in zadovoljstvo doma... Zupančič si je ob tem mislil, kako različna so pojmovanja sreče in zadovoljstva. Vendar je razumel globoke nazore svojega sogovornika, solčavskega župnika.
Črtica je nazorna za čase izpred 180 let. Je pa zgodovinsko in narodopisno pomembna in potrjuje odrezanost Solčave vse do izgradnje cestne povezave do Luč. Morda so prav zaradi tega domačini ohranili toliko prvobitnega v navadah in običajih;__________________________________________
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri naročnini, malih oglasih in zahvalah!
ZGODOVINA IN NARODOPISJE
Kakšno bo vreme
Stara ljudska modrost se gotovo zrcali tudi v rekih in pregovorih, ki jih je leta 1887 zapisal Fran Kocbek v knjigi Pregovori prilike in reki. Tudi nekaj vremenskih napovedi je zapisal, pa jim prisluhnimo. Oktober (vinotok)
Sveti Gal (16.) suhoto oznanjuje, da k letu suša pripotuje.
Sveti Luka (18.) sneg prikuka.
Kakor svete Urše dan (21.) bode i pozimi stan.
Kakršno vreme Urša prinese, tako se rada zima obnese.
Dan svete Urše si zelje iz zelnika spravi, da ti ga vreme Simona in Juda (28.) v nič ne pripravi.
Ako nerado drevje obleti, marsikdo se zime zboji.
Ako zgodaj listje z drevja pade, njive so rodovitne rade.
Če blizu debla list obleta, dobro letino nam obeta.
Če hrast še listje obdrži, bo mraz vse zimske dni.
Če listje odpadlo blizu debla leži, prihodnje nam leto obilo rodi.
Če nerado pada listje z dreves, pomladi je gosenic veliko in mrčesa.
Če zima spočetka ne piha, rada pa z repom udriha.
Če vinotoka mraz in huda burja brije, pa prosinca in svečana sonce sije.
Ko žrjav leti na tuje, brž se zima približuje.
Listje če zgodaj odpade, sneg potem skoro zapade.
Na lužah stržek, blizu je snežek.
Počasen listja pad, dosti je gosenic na pomlad.
Prej ko bo listje z drevja odletelo, boljšemu letu se bode nadejati smelo. Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje. Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje. Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče.
Vreme vinotoka, daje april poroka. November (listopad)
Vsi Svetniki (1.) radi prineso, kake dni vreme še lepo.
Vseh Svetnikov mraz, o Martinjem topli čas.
Kolikor ima Lenart (6.) snega na planini, toliko ga Božič ima v dolini.
Če Martin (11.) sonce ima, pride rada huda zima.
Če Martinova gos po ledu plazi, o Božiču navadno po blatu lazi.
Dež svetega Martina, potem pa zmrzlina; pozebe ozimina, pride pa draginja.
Sveti Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen.
Za soncem svetega Martina koj pride sneg, zmrzlina; če tudi ta dan prav dobro greje, tri dni se babje leto šteje.
Svete Cecilije (22.) če hudo grmi, dosti pridelka k letu kmet dobi.
Svete Cecilije grmenje, dobrega leta znamenje.
Kakšno vreme je svetega Ivana, tako poz-
imi, posebno svečana.
Svete Katarine dan (25.) ne laže, če po sebi prosinca vreme kaže.
Bodi Katarina ali kres, če je mrzlo neti les. Vreme svete Katarine tudi prosenca ne mine.
Kakršen svetega Konrada dan (26.), takšen bo malone celi svečan.
Andrejev sneg, z žitom kreg.
Listopada zmrzlina, to je svečana ne bo, listopada južnina, bode svečana zmrzlo.
Če mokro zemljo sneg pokrije, malo bo
prida za kmetije; če pa sneg na suha pade tla, mlatič in žanjica se smejeta. Prihodnjič bodo reki za mesec december.
Treba je pripomniti, da je tedaj Fran Kocbek zbiral gradivo za svojo knjigo o rekih in prilikah po celotni Savinjski dolini. Veliko je zapisoval tudi v okolici Žalca in Polzele. Vsekakor pa so vremenske reke nekoč zapisovali v vse pratike in druge podobne knjige. Redno pa tudi v določene revije in časopise.
aščemo sftare fotografije
Slika je bila posneta leta 1910 za cerkvijo sv. Primoža nad Ljubnim. Praznovali so slovo štirih vaščanov, ki so se izselili v Ameriko. Gre za Martina Lenka, Jurija Solarja, Janeza Solarja in Franca Kumpreja. Na sliki, ki nam jo
je poslal Martin Lenko iz Primoža, so v prvi vrsti z leve: Martin Lenko, Frančiška Kramer, Kuharski Jaka, Perneči Tona, Frančiška Glojek, Franc Glojek. V drugi vrsti stoje: Globstov Matija, Marija Mlinar, Jurij Solar, Matevž Solar, Janez Dežnik, Janez Solar, Dešman, Franc Plesnik, čevljar na Ljubnem. V 3. vrsti stoje z leve: Jožefa Tostovršnik, Ana Tostovršnik, Janez Kaker, Kuhar,
Na sliki, ki nam jo je posredovala Vida Fužir, je gornjegrajski cerkveni zbor
nekako leta 1919.
Možnost predelave volne
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
V	času, ki ni naklonjen kmetijstvu, le težko govorimo o dobičku in uspešnosti na kmetiji, ki je usmerjena v živinorejo. Nekateri menijo, da je rešitev v večji prireji, vendar intenzivnost neizbežno prinese bolj ali manj vidno poseganje v naravo, kar ima škodljive posledice za ekosistem. Že leta spremljamo krizo v živinoreji, predvsem pri prireji mleka in mesa. Ravno tam, kjer si najmanj želimo (v gorskem hribovitem svetu), so posledice krize zaradi omenjenih danosti toliko bolj očitne.
Zaradi tega kaže zanimanje za ovčerejo v naši dolini spet počasno rast, predvsem ha tistih kmetijah, kjer je bila nekdaj že tradicija.
V	okviru OVČEREJSKEGA DRUŠTVA RADUHA je bila 4. oktobra organizirana strokovna ekskurzija. Ogledali smo si kmetijo Goltnik, p. d. Wolina v Podkraju pod Peco. Okrog 180 ovac (koroško gorske pasme) da 360 jagnjet letno. Na kmetiji imajo svojo klavnico in hladilnico, kjer pripravljajo meso, porcionirano za kuho ali pečenje oziroma pakirano za zamrzovanje, na voljo pa imajo tudi prekajeno meso. Sočni travniki in pašniki ob domačiji, na katerih se pasejo ovce vse poletje, (pozimi pa so v odprtem hlevu) garantirajo izredno kakovost volne in mesa. Iz skrbno oprane volne izdelujejo prešite odeje, blazine in ležalne pod-
loge. Volno operejo karseda pazljivo v mrzli vodi, brez dodajanja kemičnih snovi, v posebej za ta namen konstruirani pralni napravi. Tako volno očistijo ne da bi izprali iz nje maščobo lanolin.
Z ozirom na to, da se vse več slovenskih kmetov odloča za ovčerejo in da je področje predelave volne pri nas šele v začetkih, smo si ogledali tudi obratovalnico za predelavo ovčje volne Sloven d.o.o. v Selnici ob Dravi. Njihov proizvodno storitveni program zajema: pranje ovčje volne, mi-kanje ovčje volne, predenje ovčje volne, šivanje odej, nad-jogijev in vzglavnikov.
Pri nas ovčjo volno obravnavamo kot stranski proizvod. V manjši meri jo uporabljajo za domačo predelavo (pletenje), izkoristijo pa tudi kože. Po ogledu kmetije in predilnice se je tudi med našimi ovčerejci porodila želja, da bi pričeli s predelavo volne v različne izdelke in ta dejavnost bi lahko predstavljala dopolnilni vir dohodka na kmetiji. Dopolnilna dejavnost bi omogočala zaposlitev doma in . zmanjšanje potrebe po zaposlovanju kmečkega prebivalstva v industriji, s tem preprečila dnevne migracije in odprla mladim možnost obstoja na podeželju. Tudi pri nas se moramo zavedati, da funkcija kmetijstva ni le pridelava hrane, temveč moramo kmetijstvu priznavati tudi prostorsko in zaposlitveno funkcijo.
Kmetijska svetovalna služba Vida Ribič
MESBc k v žerovc^'
Žeton samo 10,00 SIT! Vsak petek od 18. do 22. ure Okrepčevalnica	tekmovanje v
HIGH SCORE! Zmagovalec dobi lepo nagrado!
Zdravo kuhanje
Zdravo prehrano moramo načrtovati kot vse drugo v življenju, kajti zaradi sodobnega načina življenja smo velikokrat prikrajšani za čas, ki je potreben tako za dobro počutje kot tudi za estetski videz. Prehrana je splošno priznana kot orožje sodobne znanosti v boju proti obolenjem, tudi najhujšim, in v zagotavljanju dolgega in zdravega življenja. Prava izbira hrane in pravi način priprave hrane nas lahko obvaruje pred organsko in celično spremembo.
Toda naša prehrana je velikokrat pomanjkanje v izobilju. Zato nova spoznanja govorijo o opuščanju nekaterih tradicionalnih načinov priprave jedil in o tem, da ni potrebno, da je zdrava prehrana draga. Potrebno je le poznati biološko vrednost živil ter pri njihovi pripravi uporabljati kvalitetno kuhalno posodo. To je posoda za kuhanje brez velikih količin vode, oziroma za pečenje brez maščobe. Hrano lahko pripravljamo pri najmanjšem dovajanju toplote. Naravne, hranljive in okusne sestavine hrane se pri tem ne prekuhavajo, ne izgorijo in se ne izlužijo.
Pri pečenju smo do sedaj dodajali olje in mast samo zato, da se meso pri dolgotrajni peki in cvrenju ne bi zažgalo. V omenjenih posodah meso kuhamo in pečemo v lastnem soku, brez ali pa s čimmanjšim dodajanjem maš-
čob. Izkušnje kažejo, da s pečenjem brez maščob prihranimo na količini mesa, dosežemo pa tudi prihranek energije, ker pečemo na nižji toploti.
V teh posodah dušimo jedi v lastnem soku, saj naravna živila, kot so povrtnine, premorejo dovolj lastne vlage. Med dušenjem izgubi hrana manj hranil kot med kuhanjem v vodi. Običajno govorimo o trikrat večji izgubi hranil pri kuhanju glede na dušenje. Pri pripravljanju zelenjave je posebej pomembno pravilo, da ji ne smemo spreminjati naravne arome. Z raznimi začimbami lahko le oplemenitimo in poudarimo njeno naravno aromo, nikdar pa ne smemo spremeniti njenega vonja in okusa. Zelenjavo smo vajeni kuhati v vodi in to predolgo, tako da v njej ostane le še malo vitaminov in rudnin. Če kuhamo v sopari, hrana ni v stiku z vodo in rudnine se skoraj ne izločujejo. To opazimo po dokaj naravni barvi in okusu soparjenih živil. Paziti moramo, da živil ne razkuhamo preveč. Sopariti moramo le do tiste meje, da živilo ni več surovo. Takšna zelenjava je izjemno okusna in zdrava. Upoštevajte priporočljivo medi-terantsko prehrano (piramida), jo pripravite v omenjeni posodi, vključite svojo kuharsko domišljijo in zadovoljni ter zdravi boste!	m
Z zdravo hrano izberemo zdravje
Vedno več ljudi se odloča za spremembo v svoji prehrani. Zakaj? Pošteno je treba priznati, da nas današnji način prehrane (obilica mesa, sladkih jedi in maščob) vodi v raznorazne težave in bolezni. Marsikdo bo rekel: Če že nimam drugega veselja na tem svetu, bom pa vsaj dobro jedel in pil. Pa ni vse tako kot izgleda na prvi pogled. Kdo med nami si še ni zdravil mačka od prekomernega pitja in kdo med nami še ni imel težav zaradi prekomernega uživanja hrane ob praznikih? Globoko v sebi dobro vemo, da nam škodi. Kljub temu večina med nami uživa hrano, za katero mislijo, da jo morajo uživati, ker so jo uživali njihovi starši, v dobri veri da vsebuje zdrave in koristne snovi. Vzgojeni smo bili tako, navajeni smo take hrane, radi jo imamo.
Vendar poznam vedno več ljudi, ki so prelomili tradicijo in popolnoma spremenili način prehrane. Vzrok za tako odločitev je pri nekom huda bolezen, drugi preprosto ne more več uživati mesa, tretji se odloči iz etičnih in moralnih razlogov (smilijo se jim živali). Najbolj so preproste in osupljive odločitve otrok, nekateri preprosto nikoli nočejo jesti mesa.
Če razmišljate, da bi tudi vi spremenili svojo prehrano ali če vas je presenetila odločitev vašega družinskega člana, da ne bo več jedel mesa, vzemite v roke knjigo Vladimire Gal: MOJE ZDRAVJE MOJA ZAVESTNA IZBIRA (Založba Izvor, Ljubljana 1995). Sicer drobna knjižica nam veliko pove o tem, kako spremeniti svojo prehrano, da bo bolj zdrava. Pomembno je to, da avtorica govori iz lastne izkušnje. Prej je pogosto zbolela, zdaj pa že nekaj let ni videla svojega zdravnika. Knjiga je sestavljena iz uvoda, kjer avtorica opisuje svoje izkušnje in nam da splošne nasvete, kako se organiziramo za pripravo zdrave hrane. Sledi teoretični del, kjer pojasnjuje učinke preo-
bilne mesne, mastne in sladke hrane. Osrednji je praktični del knjige, v katerem so razloženi načini priprave novih vrst hrane z recepti in jedilniki. Prva stopnja prehoda k zdravi hrani je opustitev živalskega mesa (najprej svinjine), živalskih maščob (svinjska mast, ocvirki) in vseh izdelkov iz mesa (salame, paštete, klobase, mesni namazi, instant juhe iz vrečk in jušne kocke z mesnimi izvlečki). Avtorica predlaga postopen prehod, da najprej pripravljate meso le dvakrat na teden, nato enkrat na teden, nato le enkrat na mesec. V dodatku so predstavljene življenjske zgodbe ljudi, ki so si z novo hrano ozdravili hude bolezni in zelo spremenili svoje življenje. Za poklicne kuharje bo zanimivo poglavje o pripravi zdrave hrane v obratih prehrane, da boste lahko svojim gostom, ki so vegetarijanci, dostojno in kakovostno postregli.
Mnoge jedi niso nove, saj sojih kuhale že naše babice, pa smo malo pozabili nanje. Za pokušino vam predlagam integralne ajdove štruklje z orehovim ali skutnim nadevom:
Potrebovali bomo 1/2 litra dobre ajdove moke in liter slanega kropa. Ajdovo moko poparimo s slanim kropom in ohladimo. Napravimo gladko testo. Ohlajeno razvaljamo na pomokanem prtiču, na debelo namažemo z nadevom in rahlo zvijemo v pomazan prtič, povijemo in v slani vodi kuhamo približno pol ure. Kuhane štruklje narežemo in zabelimo s presnim maslom in drobtinami. Štruklji bodo boljši, če jih nezavite kuhate v velikem soparniku.
Orehov nadev: Četrt litra orehov zmešamo z jajcem, 5 žlicami kisle smetane, malo cimeta in malo drobtin in soli. Skutin nadev: zmešamo četrt litra smetane, majhen krožnik domače odcejene skute, 2 jajci, malo soli in tri žlice drobtin. Želim vam dober tek in boljše počutje!
Zeleni Franček
Še vedno teče mesec športa
Ko zaslišimo besedo šport, mnogi pomislimo najprej na žogo oziroma igre z žogo. Pozabljamo pa, da k športu spada še cela vrsta drugih aktivnosti, seveda brez žoge.
Ena teh aktivnosti so tudi aerobne športne aktivnosti.
Vsi podatki v dnevnem časopisju in javnih medijih nam sporočajo, da v zadnjih letih zaradi kardio-vaskularnih obolenj umre več ljudi kot v različnih nesrečah. Vse to je tudi posledica nezdravega načina življenja in kar je najpomembnejše - pomanjkanja gibanja.
Eden od najdostopnejših in najcenejših načinov športnega udejstvovanja je tek. Ta je dostopen vsakomur, od prvih korakov tja do zrelih poznih let. Zelo zdrav je za telo in dušo, saj z njim krepimo srce, ožilje, mišice. Z njim človek razvija vztrajnost, potrpljenje in zaupanje vase in svoje sposobnosti.
Ob teku vsak posameznik dobiva bogate izkušnje, ki ga bogatijo telesno in duševno. Zavedajmo se, da so vse vzdržljivostne športne aktivnosti (tek v naravi, smučarski tek, gorništvo, kolesarjenje...) danes postale ne-
pogrešljiva sestavina življenja pri nas in drugod po svetu. O vsem tem pa je večina ljudi premalo osveščena, redno se s športno aktivnostjo ukvarja le dobra desetina Slovencev. Kaj pa ostali?
Vse skupaj se začne že z vzgojo v šolah, kjer je potrebno vzdržljivost otrokom privzgojiti. Pomembno je, da otroci tek vzljubijo in postanejo aktivni že v predšolskem obdobju ter aerobno vadbo sprejemajo kot svojo. Tek je dolg proces vzgoje, ki se začne že v vrtcu in nas spremlja vse življenje. Pomislimo in ukrepajmo, zlasti ker so zdravstvene težave in nezdrave navade v starostnem obdobju največkrat posledica slabih navad v mladosti.
Ob teku se učimo za življenje!
Odprimo torej vrata - rekreacija je pred njimi, pa še stane nič.
Hajdeja Brglez
Kako si kaj? Kako pa kaj tvoj spomin? Deluje zadovoljivo? Danes sem pa "firbčna", kaj? Sem pač taka. Čutim, da imam oblast na teh parih centimetrih in jo izkoristim. Sicer pa, kaj mi to pomaga, ko pa nikoli ne izvem tvojih odgovorov in reakcij na moje vprašaje. Ja, piši kaj! Kakršnekoli stavke nam pošlji na ured ništvo. Veselo bom vse prebala in spet začela uporabljati več pikic. Ti pa veselo treniraj svoj spominček, da ti bo vselej vdano služil. Malo se približaj štedilniku ali pa poprosi za pomoč babico in povem ti, uspelo bo. Potem pa beri dalje.
TUDI
MOŽGANI POTREBUJEJO TRENING
Je dober spomin prirojen? Je pri tem pomembna tudi starost ali še kaj drugega?
Dokazano je, da otrok, čigar starši se lahko pohvalijo z dobrim spominom, zelo pogosto podeduje to sposobnost. Starejši ljudje niso brez spomina, ima pa drugačno sposobnost kot v otroštvu, mladosti in zrelih letih. Zelo posplošeno lahko rečemo, da obstaja celo razlika med moškim in ženskim spominom. Študije so pokazale, da si moški v povprečju bolj zapomnijo "celoto", ženske pa "podrobnosti". Zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na to, da imamo boljši ali slabši spomin, je urjenje spomina, od mladih nog do starosti. Možnosti za urjenje spomina je na pretek: branje, konjički, ki zahtevajo koncentracijo, učenje, ugankarstvo itd. Torej nam lahko križanke in rebusi kar lepo pomagajo. Najhujši sovražniki spomina so alkohol, stres, tesnoba in depresija. Obstajajo razne tehnike za izboljšano uporabo spominskih sposobnosti. Pomaga tudi tehnika hitrega branja, ki omogoča, da nekdo prebere in razume od 800 do 1000 besed na minuto, kar je ogromno v primerjavi z 200 do 300 besedami, kolikor jih sicer zmoremo.
VAJE ZA (IRJENJE SPOMINA ŠTEVILKE
Začni s štirimi poljubnimi številkami od 0 do 9, drugo pod drugo jih napiši na list papirja. Številke na glas preberi in si jih zapomni. Nato stolpec številk pokrij in jih znova napiši v obliki stolpca, a dodaj še eno številko. Znova preberi številke na glas, si jih zapomni in pokrij. Nadaljuj po tem principu. Tako si vsak dan sestavi nov seznam številk, v katerem naj bo najdaljši stolpec za eno številko daljši od tistega, ki si si ga zmogel zapomniti prejšnji dan. To delaj vsak dan, en- teden.
VIZÜALNI IN PROSTORSKI SPOMIN
V 30 sekundah si oglej neko sliko v časopisu ali reviji, nato jo zakrij z listom in nanj napiši vse, kar si si zapomnil. To vajo čimvečkrat ponovi. V opisu se poskusi
osredotočiti na nekatere elemente: Kaj je na sliki v ospredju? Kaj v ozadju? Se spomniš, kaj je v spodnjem delu? Kaj je zgoraj? Kaj je na desni, kaj na levi strani? Vsak dan uporabi drugo sliko in poskusi odgovoriti na čimveč vprašanj.
OBRAZI IN IMENA
Vsak dan izreži iz časopisa fotografije raznih neznanih ljudi in na hrbtno stran napiši njihova imena in priimke. Fotografije razstavi po mizi, jih premešaj, nato misli na kaj drugega par minut. Zdaj se poskusi spomniti imen.
Na videz otročja vaja, ki pa v resnici zelo pomaga, da boš bolje povezoval obraze in imena oseb.
Vodni vzhajanci
Sestavine za deset oseb:
1	kg moke, 0,50 kg masti
2	rumenjaka, 23 dl mleka 5 dkg kvasa zavitek pecilnega praška sol, 20 dkg marmelade 2 dkg maščobe za pekač 2 dkg sladkorja v prahu Pecilni prašek in moko skupaj preseješ. Na deski zdrobišmed moko mast. Soliš, dodašvzhajan kvas (z malo mleka, moke in sladkorja). Primešaš rumenjake in mleko in zgneteš testo. Potem ga oblikuješ v štruco, ki jo zaviješ v platnen prtič in potopiš v posodo z mrzlo vodo. Vzhaja naj 1 uro. Potem testo razvaljaš 2 mm debelo in razrežeš na kvadrate (6 cm). V sredino vsakega kvadrata položiš marmelado in ga prepogneš v trikotnik. Vzhajance pustiš malo vzhajati na pomaščenem pekaču. Spečemo jih v pečici. Še tople potreseš s sladkorjem v prahu.
(Jreja:
SLAVICA
SLAPNIK
MLADI BOBENČEK
Naravoslovni dan
Prvi dan v mesecu oktobru smo mozirski drugoSÜ
PRVI NARAVOSLOVNI DAN. PREŽIVELI SMO GA LETNEMC PRIMERNO - V SADOVNJAKU. TAM NAS JE PRIČAKALA G{TS
Razložila nam je kje in kako naj obiramo jabolka. UeTsvsmo se
PRIDNO LOTILI SAJ SMO VEDELI, DA BOMO OB KONCU DOBILI ČISTO SVEŽ JABOLČNIK. Ko SO BILE VREČE POLNE SMO JIH ODPELJALI DO STISKALNICE. NAJPREJ SMO JABOLKA ZMLELI, NATO PA STISNILI.
Marsikdo izmed nas je prvič videl, kako se pridobiva jabolčni
SOK. Z NJIM SMO POGASILI ŽEJO, PRIJAZNI GOSTITELJI PA SO NAM PRIPRAVILI TUDI MALICO.
Naravoslovni dan smo preživeli koristno in poučno. Domov
SEM SE VRNIL DOBRE VOLJE IN S POLNO KOŠARO JABOLK ZA JABOLČNI ZAVITEK.
Luka Pavlič 2. a OŠ Mozirje
Savinjska dolina dobila nove okrepitve v svetu mode
Modno Estradni klub Adria (MEKA) je v preteklih mesecih organiziral v Mozirju tečaj za mlade manekene in manekenke. Tako se je tudi otrokom Zgornje Savinjske doline ponudila enkratna priložnost, da pokažejo svojo lepoto in nadarjenost.
Tečaj je vodil sam direktor in umetniški vodja MEKE, ki poleg že omenjenih tečajev za manekene, fotomodele in hostese skrbi tudi za izvedbo in organizacijo modnih revij (eno takšnih smo si lahko ogledali v Savinjskem gaju na mednarodni razstavi cvetja), modnih, lepotnih, glasbenih, plesnih in show prireditev doma in v tujini.
Tečaj je potekal sprva v Mozirju, nato pa so se najbolj zagrizeni preselili še v Škofjo vas, kjer so imeli boljše pogoje za delo. Pet tednov so tako naši otroci osvajali veščine klasičnega, športnega in avantgard manekenskega stila, se učili predstaviti in nastopati v javnosti...
Iz Zgornje Savinjske doline so v začetku oktobra opravili diplomo že prvi štirje manekeni. Vsem se ponuja izvrstna priložnost, da se predstavijo v svetu mode in elegance. Meka namreč vsakemu svojemu diplomantu ponuja dveletno pogodbo, s katero se obveže, da bo zanj skrbela še naprej in mu pomagala pri napredku. Za vse tiste, ki ste tokrat spregledali reklamo ali pa niste zbrali poguma naj povemo, da potekajo tečaji vsako pomlad in jesen. Torej ne zamudite življenjske priložnosti zase ali za svoje otroke.
Vesna Franko
Ej!
Ste se že kdaj vprašali, kakšna je definicija ljubezni? Spraviti
VSE VESOLJE V ENO OSEBO - JE MAR TO LJUBEZEN?
Ljubezen je življenje in življenje je ljubezen. Tako na svoji novi
KASETI IN KOMPAKTNI PLOŠČI Z NASLOVOM ZALJUBLJENA SPOROČA SLOVENSKA PEVKA Tatjana DREMELJ. Na KASETI, IZDANI PRI
ZALOŽBI H ELI D ON, LAHKO SLIŠITE DESET UMIRJAJOČIH LJUBEZENSKIH PESMI PEVKE, KI JE SVOJO GLASBENO KARIERO KOT SOLISTKA IN ČLANICA SKUPINE U.LTRA ZAČELA ŽE LETA 1972. GLASBA ZA VEČINO PESMI JE DELO SAŠA FAJONA.
Laibach je z novim singlom oznanil izid novega albuma Jesus Christ Superstar. V njem prikazujejo svojo vizijo Jezusa v
PRIHAJAJOČEM TISOČLETJU. KOT SAMI PRAVIJO, JE NOVI JEZUS PLOD POPULARNE KULTURE IN HOLLYWODA. NASLOVNA SKLADBA JE PRIREDBA ISTOIMENSKE ROCK OPERE IZ LETA "WO.
Britanska novorockerska zasedba Skunk Anansje, na čelu s kričavo
TEMNOPOLTO PEVKO SKIN, JE IZDALA DRUGI ALBUM Z NASLOVOM StOOSH. Za razliko od prvega Paranoid
SoNBURNT JE STOOSH PRECEJ IN VEČPLASTNEJŠI, Z VELIKO AKUSTIKE TER TUDI POGLOBLJENEGA VIDENJA SOULA IN BLACK GLASBE NASPLOH. BAND ŠE VEDNO OSTAJA POLITIČNO NASTROJEN, KAR SPOROČA Z UVODNO
skladbo Yes It's F**king Political.
Madonna je prvič postala mama. 14. oktobra, minuto čez četrto uro
POPOLDAN JE RODILA DEKLICO, KI JO JE POIMENOVALA tOUDRES MARIA
Ciccone Leon. Ko jo je bolničar
POLOŽIL V NJENO NAROČJE, JE V SOLZAH
izjavila: "Hvala bogu, da je vse v
REDU. To JE ČUDEŽ! POPOLNA JE! KAJ NI NAJLEPŠI DOJENČEK VSEH ČASOV?”
Pošljite na dopisnicah na naš naslov do petka, 8. novembra 96! Za pravilni odgovor v mesecu oktobru (Bicikl, Leteči potepuhi) prejmeta nagrado -Walkman, ki ga podarja Zadruga Mozirje: Andrej Matjaž, Janezovo p. 31, Ljubno in Andrej Mikek, Delce 12, Bočna. Čestitamo!
Nagradno vprašanje: Koliko je stara Madonna?
Zadruga mozirje
Zgornjesavinjska liga v malem nogometu
Kokarje - prvak jesenskega dela
Rezultati 8. kola - 18. oktobra:
1.	Zg. Nazarje : Policija	0:3 (0:0)
2.	Davidov hram : Foršt-Gamit	1:3 (1:0)
2. Solčava : Kokarje	2:2 (0:1)
4.	Vološki voli : Polda’s club	1:2 (1:1)
5.	Razborje : Zalugnca	3:1 (1:0)
Čeprav vreme igralcem tokrat ni bilo naklonjeno, smo že v prvi tekmi 8. kola videli kvalitetno predstavo ekip Policije in Zg. Nazarij. Predvsem v prvem polčasu smo spremljali napadalno igro z obilico priložnosti na obeh straneh, vendar sta mreži ostali nedotaknjeni. V drugem delu pa je ekipi Zg. Nazarij povsem popustila koncentracija, kar so spretno izkoristili Policaji in zasluženo zabeležili svojo tretjo zmago v dosedanjem poteku prvenstva.
V	“derbi" srečanju drugo in tretjeuvrščene ekipe Foršt-Gamita in Davidovega hrama smo bili priča dvema povsem različnima polčasoma. V prvem delu so imeli Hramovci proti nekompletnim Ljubencem, vse niti v svojih rokah in kmalu tudi povedli. V drugem polčasu pa je na sceno spet stopil najboljši strelec lige Uroš Bolko, ki je s tremi zadetki pokopal vse upe Hramovcev na morebiten uspeh.
Najbolj vroče je bilo prav gotovo na srečanju med vodilno ekipo Kokarij in Solčave. Po vodstvu Kokarij z rezultatom 2:1 so pobudo na igrišču prevzeli Solčavani ter s silovitnim pritiskom uspeli odščipniti točko favoriziranim Kokarčanom. S tem se je razlika na vrhu razpredelnice zmanjšala in boj za najvišje mesto se nadaljuje.
Po treh zaporednih zmagah v zadnjih kolih so tokrat igralci Voloških volov klonili proti ekipi Polda’s duba, za katero se nikoli ne ve, kdaj lahko preseneti. Po enakovredni igri na obeh straneh so Poldasi imeli več športne sreče ter tako zabeležili važne točke za priključek ekipam do šestega mesta.
V	občinskem obračunu med ekipama Zalugnce in Razborja je slednji po dveh kolih krize le uspelo zmagati. S to zmago so se prebili na tretje mesto in lahko mirno pričakujejo nadaljevanje prvenstva, medtem ko se bodo morali Zalugnčani krepko potruditi in z boljšimi igrami v spomladanskem delu poskušali rešiti izpada.
Rezultati 9. kola - 25. oktobra:
1.	Kokarje : Zalugnca	9:2 (7:0)
2.	Razborje : Polda’s club	2:2 (0:1)
3.	Davidov hram : Policija	4:1 (2:1)
4.	Vološki voli : Foršt-Gamit	2:4 (1:2)
5.	Solčava : Zg. Nazarje	4:0 (1:0)
V	prvi tekmi 9. kola med prvouvrščeno ekipo Kokarij in zadnjo Zalugnco smo spremljali neenakovredno srečanje, kjer so jesenski prvaki gospodarili na igrišču. Razlika v kvaliteti igre je bila očitna, kar nam zgovorno kaže tudi rezultat, ki bi lahko bil še višji. Igralci Kokarij so tako ponovili uspeh iz lanskega prvenstva, Zalugnčani pa bodo morali v svojih vrstah še marsikaj postoriti, da se bodo v spomladanskem delu rešili izpada. Nadalje smo videli borbeno in zanimivo srečanje med ekipama Polda’s duba in Razborja z zaključkom, kakršnega ni nihče pričakoval. Še dobro minuto pred koncem tekme so Poldasi vodili z minimalno prednostjo enega gola, potem pa smo v zadnji minuti videli kar tri gole. Najprej so Radmirci izenačili, takoj v naslednjem napadu Mozirjani spet povedli in ko smo že vsi čakali na sodnikov žvižg, so Razborčani spet zadeli. Tako se je znova izkazalo, da je potrebno igrati nogomet vseh 40 minut in vsak padec koncentracije prav ob koncu tekme je lahko še kako usoden.
V	tretji tekmi smo bili priča gladki zmagi igralcev Davidovega hrama, ki so bili tokrat še bolj motivirani, saj si je tekmo ogledal njihov sponzor. Z igro ga prav gotovo niso razočarali, rezultat dobrih iger pa je visoko tretje mesto in mirne priprave na nastope v spomladanskem delu prvenstva. Premor med jesenskim in pomladans kim delom pa ne bo tako miren za Policaje, ki so si z tem porazom zapravili možnost za napredovanje po lestvici.
Z zanimanjem smo pričakovali savinjsko-zadrečki derbi med ekipama Foršt-Gamita in Voloških volov. Predvsem v prvem in na začetku drugega polčasa smo gledali izenačeno srečanje z obilico priložnosti na obeh straneh. Po izenačujočem zadetku Voloških volov pa je spet zablestel
Uroš Bolka, ki je z dvema lepima goloma priigral pomembno zmago svoji ekipi v boju za vrh.
V zadnji tekmi jesenskega dela so Solčavani s taktično dovršeno igro, brez težav premagali domačo ekipo Zg. Nazarij. Najučinkovitejši igralec srečanja je bil vsekakor Rajko Rudnik, ki je dosegel vse štiri gole. S to zmago so se Solčavani povzpeli na četrto mesto, Nazarčani pa bodo
morali v spomladans kem delu pokazati najelitnejši konkurenci. Lestvica po jesenskem delu prvenstva:				precej	več, če	hočejo	ostati v
1. Kokarje	9	7	1	1	26:12	(+14)	22
2. Foršt-Gamit	9	6	1	2	31:16	(+15)	19
3. Davidov hram	9	5	1	3	18:15	(+3)	16
4. Solčava	9	4	3	2	20:11	(+9)	15
5. Razborje	9	4	3	2	21:15	(+6)	15
6. Vološki voli	9	3	2	4	20:23	(-3)	11
7. Polda’s club	9	3	2	4	13:18	(-5)	11
8. Policija	9	3	1	5	17:22	(-5)	10
9. Zg. Nazarje	9	1	2	6	17:29	(-12)	5
10. Zalugnca	9	0	2	7 12:34 (-22) Komisar lige Franjo			2 Ptikart
Krajevna liga Šmartno ob Dreti
Rezultati 6. kola - 19. oktobra: 1. 3B : Vološki voli 1:5, 2. Turky : Input 1:3, 3. Želve : Bohinc 4:3, prosta ekipa BAG.
Rezultati 7. kola - 26. oktobra: 1. Input : Vološki voli 1:10, 2. BAG : Bohinc 8:2, 3. Želve : Turky 3:1, prosta ekipa 3B.
Lestvica po jesenskem delu: 1. Vološki voli 18, 2. BAG 12, 3. Input 9, 4. Turky 6, 5. Želve 6, 6. Bohinc 6, 7. 3B 6.
Krajevna liga Nazarje
Rezultati 10. kola - 19. oktobra: 1. Zg. Nazarje ERBO : Wyatt 1:3, 2. Mladost : Pekel 2:5, 3. Odpisani : Kokarje 2:6, 4. Pobrežje : Metka-Tragal 1:3, 5. Kokarje Quatro : Polda’s club 2:0, 6. Mesarija Bogner : Miš Maš 5:3. Rezultati 11. kola - 26. oktobra: 1. Polda’s club : Mesarija Bogner 3:0 b.b., 2. Kokarje : Kokarje Quatro 5:0, 3. Pekel : Odpisani 6:0, 4. Wyatt : Mladost 0:3, 5. Miš Maš : Pobrežje 4:3, 6. Metka-Tragal : Zg. Nazarje ERBO 5:1.
Lestvica po jesenskem delu: 1. Kokarje 26, 2. Polda’s club 25, 3. Kokarje Quatro 23, 4. Mladost 22, 5. Wyatt 20, 6. Pekel 19, 7. Metka-Tragal 19, 8. Zg. Nazarje ERBO 16, 9. Odpisani 10, 10. Miš Maš 3, 11. Mesarija Bogner 3, 12. Pobrežje 3.
Veteranska liga
Zaslužen odmor med potekom jesenskega in spomladanskega dela so si prav gotovo prislužili igralci veteranske lige v malem nogometu, ki so po odigranih 7 kolih zaključili prvi del prvenstva.
V močni konkurenci sedmih ekip (spodnja starostna meja igralcev je 35 let) je največ nogometnega znanja prikazala ekipa Trga iz Mozirja, ki si je, samo z enim porazom v zadnjem kolu, priigrala kar pet točk naskoka pred zasledovalci. Vse ostale ekipe so nihale v formi in so povsem skupaj, tako da bo še zelo vroče in zanimivo v spomladanskem delu. Sicer pa si poglejmo lestvico po jesenskem delu: 1. Trg 15, 2. Trnava 10, 3. Nazarje 9, 4. BAG 9, 5. Odpisani 8, 6. Lumpi 7, 7. Solčava 3.
HO-RUK liga Ljubno ob Savinji
Rezultati 9. kola - 20. oktobra: 1. Gloria : Zalugnca 0:3, 2. Savina : Jagri 1:2, 3. Trbiž : C.V.R. 2:2, 4. Foršt-Gamit: Solčava 1:3, prosta ekipa Rastke. Lestvica po jesenskem delu: 1. Zalugnca 25, 2. Jagri 20, 3. Solčava 17,
4.	Gloria 16, 5. Savina 15, 6. Foršt-Gamit 14, 7. C.V.R. 8, 8. Rastke 8, 9. Trbiž 5.
Liga malega nogometa Mozirje
Rezultati 8. kola - 22. oktobra: 1. Lepa njiva : Ljubija 4:1, 2. Žabe :
Trnava 11: 3, 3. Motorčki : Podvrh 5:13, 4. Trg : Hmeljar 4:2, 5. Poldas : Policija 5:2.
Rezultati 9. kola - 27. oktobra: 1. Poldas : Hmeljar 3:2, Trnava : Ljubija 5:3 b.b., 3. Podvrh : Policija 2:3, 4. Trg : Žabe 7:2, 5. Lepa njiva : Motorčki 6:1.
Lestvica po jesenskem delu: 1. Poldas 24, 2. Policija 18, 3. Hmeljar 18, 4. Podvrh 15, 5. Lepa njiva 15, 6. Trg 13, 7. Žabe 12, 8. Ljubija 12, 9. Motorčki 4, 10. Trnava 2.
Občinska liga v malem nogometu Gornji Grad
Rezultati 6. kola - 20. oktobra: 1. ŠD Nova Štifta : Gostišče Trobej 1:1, 2. Novo naselje : Phenomena 5:3, 3. Davidov Hram : Nova Štifta II 3:3, 4. Joples : Pri Jošku 3:0.
Rezultati 7. kola - 27. oktobra: 1. Pri Jošku : Gostišče Trobej 4:1, 2. Nova Štifta II : Phenomena 2:3, 3. Novo naselje : ŠD Nova Štifta 7:3, 4. Joples : Davidov hram 3:1.
Lestvica po 7. kolu: 1. Novo naselje 21, 2. Joples 15, 3. Davidov hram 10, 4. Pri Jošku 10,
5.	Phenomena 10, 6. Gostišče Trobej 10, 7. Nova Štifta II 2, 8. Nova Štifta 2.
Krajevna liga Radmirje
Rezultati 5. kola - 6. oktobra: 1. Juvanje : Šentjanž 6:1, 2. Odpisani : Gmajna 0:0, 3. Homce : Pekel 2:3, 4. Razborje : Favoriti 9:0, prosta ekipa Radmirje.
Rezultati 6. kola - 13. oktobra: 1. Razborje : Šentjanž 6:2, 2. Juvanje : Favoriti 8:1, 3. Odpisani : Pekel 0:3, 4. Radmirje : Homce 3:1, prosta ekipa Gmajna.
Rezultati 7. kola - 20. oktobra: 1. Radmirje : Pekel 2:6, 2. Razborje : Homce 5:0, 3. Juvanje : Gmajna 1:4, 4. Odpisani : Favoriti 0:2, prosta ekipa Šentjanž.
Rezultati 8. kola - 27. oktobra: 1. Šentjanž : Gmajna 1:3, 2. Odpisani : Homce 3:2, 3. Razborje : Radmirje 8:0; 4. Juvanje : Pekel 3:4, prosta ekipa Favoriti.
Lestvica po 8. kolu: 1. Pekel 21, 2. Razborje 18, 3. Gmajna 16, 4. Odpisani 13, 5. Juvanje 12,
6.	Radmirje 6, 7. Homce 3, 8. Šentjanž 3, 9.
Favoriti 3.	FP
Strelska zveza Mozirje
Tekmovanje z MK puško
Strelska zveza Mozirj'e j'e 13. oktobra na strelišču v Zagradišču pri Gornjem Gradu organizirala tekmovanje z malokalibrsko puško - trostav za posameznike.
Tekmovanja se je udeležilo 15 strelcev iz petih strelskih družin. Prvo mesto je osvojil Pavel Petrin (SD Ljubno) z 201 krogom, drugi je bil Tomaž Troger s 186 krogi, tretji pa lvko Poličnik (oba SD Gornji Grad) s 172 krogi. Medalje je najboljšim trem strelcem podelil predsednik Strelske zveze Mozirje Janez Kolar. S. Miklavžič
LK Mozirje
2.	"forest round"
Lokostrelski klub Mozirje je bil minulo soboto organizator 2. lokostrelskega turnirja "forest round" (tarče živali) za 1. državno prvenstvo in za slovenski pokal. Tekmovanje je v lepem vremenu potekalo na Zgornjih Pobrežjah.
V	točkovanju za državno prvenstvo je pri članih compound zmagal Dušan Perhač s 354 krogi, pred klubskim kolegom Štefanom Ošepom - 336 krogov. Član LK Indiana Karli Gradišnik je v tej kategoriji z 291 krogi zasedel 10. mesto, član LK Mozirje Dušan Praznik pa z 233 krogi 16. mesto. Pri članicah compound sta se na prvo in drugo mesto uvrstili domači lokostrelki Bernarda Zemljak, dosegla je 335 krogov, in Jožica Emeršič, ki je za njo zaostala za 28 krogov. Zmagovalci v ostalih kategorijah: člani olimpijski slog Vlado Rosa (Ankaran) 342, članice olimp. slog Nataša Jelerčič (Ankaran) 218, člani goli lok Boris Knap (Domžale) 311, članice goli lok Dora Oblak (Špik) 266.
V	točkovanju za slovenski pokal so bili rezultati
po posameznih kategorijah naslednji: veterani compound: 1. Dušan Perhač (Mozirje) 354, 2. Miro Borštner (G. Grad) 294; člani comp.: 1. Štefan Ošep (Mozirje) 336, 9. Karli Gradišnik (Indiana) 291, 14. Dušan Praznik (Mozirje) 233; mladinci comp.: 1. Sašo Emeršič (Mozirje) 315; kadeti comp.: 1. Grega Emeršič 311, 2. Sebastjan Finkšt 274, 3. Renato Šporn 235, 4. Aleksander Ošep (vsi Mozirje) 194; dečki comp.: 1. Aleš Rosa (Ankaran) 274; veteranke comp.: 1. Marija Nik-oletič (Postojna) 194; članice comp.: 1. Bernarda Zemljak 335, 2. Jožica Emeršič (obe Mozirje) 307; deklice comp.: 1. Maja Marc (Postojna) 226; člani olimpijski slog: 1. Vlado Rosa (Ankaran) 342; kadeti ol. slog: 1. Beno Vakarčič (Šk. Loka) 217; dečki ol. slog: 1. Boštjan Kaluža (II. Bistrica) 197; članice ol. slog: 1. Nataša Jelerčič (Ankaran) 218; kadetinje ol. slog: 1. Lea Rosa (Ankaran) 170; deklice ol. slog: 1. Snežana Jelerčič (Ankaran) 191; veterani goli lok: 1. Vinko Leban (Tolmin) 244; člani g. lok: Boris Knap (Domžale) 311; člani longbow: 1. Ivan Rupnik (Muta) 266; kadeti g. lok: 1. Mišo Likar (Postojna) 243; dečki g. lok: 1. Jan Šuštar (II. Bistrica) 313; članice g. lok: 1. Dora Oblak (Špik) 266; deklice g. lok: 1. Urška Hrvatin (II. Bistrica) 262.	KF
Zmagovalca v svoj*ih kategorijah: Bernarda Zemljak in Dušan Perhač (foto: C. Sem)
ŠD Dreta Kokalje
Turnir v squashu
Športno društvo Dreta Kokarje in športni center Pri Piskercu sta v okviru meseca športa organizirala ekipni turnir športnih društev občine Nazarje v squashu.
Da je squash čedalje bolj priljubljena športna disciplina pri nas, smo se lahko prepričali tudi v soboto, 12. oktobra. Med ekipami, katere so sestavljali trije moški in dve ženski, so imeli po pričakovanju največ uspeha domači igralci in igralke, ki so se po predhodnih bojih pomerili še v finalu. V pravem športnem ambientu je na koncu slavila
I.	ekipa ŠD Dreta Kokarje v sestavi Nataša Slapnik, Darja Praznik, Franc Hren, Aleš Boršnak in Damjan Čuk, ki je s 4:1 premagala svoje kolege iz II. ekipe. V tekmi za tretje mesto pa so igralci ŠD Lipa Šmartno ob Dreti po ogorčenem boju tesno premagali ekipo ŠD Vrbovec Nazarje z rezultatom 3:2. Sicer pa sami rezultati niso tako pomembni kot je pomembno prijateljsko sodelovanje in povezovanje med prej omenjenimi športnimi društvi v občini.
Franja Pukart
Gornji Grad
Občinsko
strelsko
tekmovanje
Strelska družina Gornji Grad je v nedeljo, 20. oktobra, pripravila tekmovanje z malokalibrsko puško. Tekmovanja, ki je potekalo na strelišču v Zagradišču, se je udeležilo šest tričlanskih ekip in štirje posamezniki iz strelske družine Gornji Grad, sekcije Bočna, športnih društev Veterani in Nova Štifta ter lovcev.
Občinski prvak je postal Žare Kranjc s 75 krogi, drugo mesto je z enakim številom krogov osvojil Jože Poličnik, tretji pa je bil Ciril Kolar s krogom manj. Ekipno je osvojila prvo mesto ekipa SD Gornji Grad 11, na drugo mesto se je uvrstila ekipa sekcije Bočna I, tretje mesto pa je pripadlo ekipi ŠD Veterani Gornji Grad.
Prvi trije posamezniki so prejeli medalje, prvouvrščena ekipa pa pokal. Nagrade za najboljših pet strelcev so prispevali Elkroj Mozirje, Pletilstvo Slapnik Bočna in Gordon design Zavolovšek Gornji Grad. Sodniško ekipo je vodil sodnik Marjan Ermenc iz Mozirja.
Janez Kolar
DJP Dobrovlje-BrasIovče
Z Dobrovelj na žovneško polje
Društvo jadralnih padalcev Dobrovlje-Braslovče je pred nedavnim pripravilo tradicionalno vsakoletno tekmo v točnosti pristajanja. V ugodnem vremenu za letenje je nastopilo 155 tekmovalcev, ki so vsi razen enega, ki je pristal na smreki, uspešno opravili svojo nalogo.
Najboljši med njimi je bil Matjaž Ferarič iz kluba Kim-fly, ciljno točko je zgrešil le za dva centimetra, drugi je bil Dejan Adamovič iz kluba Abuh (-6 cm), tretji pa Klaus Donat, prav tako iz kluba Kimfly (-8 cm). Nastopili so tudi člani Društva jadralnih padalcev Finesa iz Gornjega Grada, ki so se uvrstili takole:	6. Franc
Marko Ribič. 29
bič, 30. Franc Petek, 36. Denis Dolšak, 44. Sandi Pečnik, 69. Rok Matjaž.
V ekipni konkurenci (šteli so rezultati treh najboljših tekmoval cev) so bili najboljši padalci kluba Kimfly, pred kolegi iz kluba Metulj in kluba Polet Kamnik. Gornjegrajski padalci so se uvrstili na peto mesto.
KF
Pristanek (foto: C. Sem)
Gornji Grad
Turnir v ju-jutsu borbah
Ju-jutsu klub Samuraj iz Gornjega Gradu je v soboto 5. oktobra v telovadnici tamkajšnje osnovne šole, izvedel
2.	turnir v ju-jutsu borbah, državne reprezentance.
Tekmovanja, ki je bilo zelo dobro organizirano, se je udeležilo 70 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov.
Škoda, ker se kljub srčnim borbam ni nobenemu domačih tekmovalcev uspelo uvrstiti v izbrano državno moštvo. Uvrstitve gornjegrajskih tekmovalcev: v mladinski kategoriji do 69 kg si je David Sedušak priboril drugo mesto, pri članih je Bernard Bastl v kategoriji do 62 kg osvojil tretje mesto, Ivo Ermenc pri članih do 72 kg prav tako tretje mesto, Tomi
ki je obenem štel za izbiro
Stankovič pa je v kategoriji do 82 kg delil peto mesto. Pri članicah je v absolutni kategoriji Petra Strnad zased la drugo mesto. Ekipno so bili s 86 točkami najboljši tekmovalci iz Tacna, domača ekipa pa je bila s 27 točkami peta.
Edi Mavrič
Turnir so omogočili: BTC Ljubljana, VIAS Gornji Grad, računalniški inžiniring C-RING d. o. o. Nova Štifta, gostišče Trohej Gornji Grad in mesarstvo Rup Gornji Grad.
OK Zgornja Savinjska
Dvajset let vzponov in padcev
Odbojkarski klub Zgornja Savinjska, ki bo prihodnje leto praznoval 20-letnico delovanja, je v zadnjem času v hudi finančni stiski. Sredstev za "normalno" sodelovanje v prvi slovenski ženski odbojkarski ligi je premalo in govori se celo o najbolj skrajni potezi - izstopu kluba iz lige.
Prav zato je bilo še posebej zanimivo prebrati diplomsko nalogo Morene Pergovnik iz Topolšice z naslovom "Razvoj in doprinos ženske odbojke v Zgornji Savinjski dolini k slovenski ženski odbojki".
Avtorica naloge, diplomantka Fakultete za šport v Ljubljani, eno leto tudi igralka omenjenega kluba, je želela prikazati prispevek savinjske odbojke k slovenski, bivši jugoslovanski in evropski odbo-
jki.	V tej luči je opisala tudi začetke ustanavljanja, uspehe in probleme, ki so spremljali odbojko v Zgornji Savinjski dolini. Ekipa je v dvajsetih letih nastopanja v različnih ligaških tekmovanjih doživljala vzpone in padce, od etične degradacije do popolnega športnega uspeha. Morena Pergovnik, ki je nalogo pri pravljala pod mentorstvom prof. Viktorja Krevsla, je skupaj z njim ugotovila, da je bil preboj tako majhnega kluba do 'evropske scene pravi podvig, kajti nekaterim klubom to ne uspe niti v veliko daljšem obdobju.
V diplomski nalogi je Per-govnikova poleg pregleda razvoja športa v občini Mozirje in pregleda razvoja odbojke v dolini izdelala tudi analizo posameznih tekmovalnih sezon, od sezone 1977/78 vse do sezone 1995/96. V zaključku preberemo, da je "odbojkarski klub Zgornja Savinjska nedvomno eden uspešnejših slovenskih klubov, ki deluje že dvajset let". Že od sezone 1979/80 dalje je krojil vrh takratne I. slovenske lige, v sezonah 1981/82 in 1982/83 je nastopal v takratni II. zvezni ligi, od osamosvojitve Slovenije dalje pa igra v l.A državni ligi. “Uvrstitev v Evropski pokal v sezoni 1994/95 je bila nedvomno dosežek, ki bi ga bil vesel vsak kraj. Velika možnost promocije občine in doline, če... Če bi vse to znali
s pridom izkoristiti...
Tako velik uspeh kali spoznanje, da v dolini ni pravega posluha za tovrstne aktivnosti, pa čeprav na najvišjem'nivoju. Ali pa klub ni imel sreče s pridobivanjem partnerjev?
Žal je klub prisiljen nastopati izven doline, vse leto biti težak boj s sponzorji, ki se ne zavedajo pomena in velikega dejanja, ki ga je klub opravil zanje v napornih sezonah.
Uspeh ekipe je toliko večji, ker le-ta nima takšnih pogojev, kot jih imajo konkurenčni klubi, niti za treninge niti sicer. Na parketu pa si je potrebno ne glede na pogoje enakovredno gledati iz oči v oči.
Klub je imel torej možnost, da bi po uspešni sezoni 1994/95 nastopal na evropskih tekmovanjih, kar pomeni možnost dostojnega promoviranja gospodarstva in da bi se glede na nivo tekmovanja odzvalo veliko interesentov -sponzorjev.
Velikih obremenitev ne more več nositi par ljudi, ki so bili vsa ta leta uspešnega nastopanja pripravljeni storiti vse, da bi tekmovanje normalno potekalo in da navzven ne bi bilo videti včasih dobesedno neznosnih težav, s katerimi se je klub srečeval pri svojem delu. Tudi zato, da bi bili "sponzorji" dostojno predstavljeni. Dostikrat se je pojavilo vprašanje “zakaj tako". Najbrž zato, ker so z odbojko "zastrupljeni", ker želijo s tem svojim delom prispevati k promociji doline in občine ter celotne države. Dejavni v klubu si želijo nadaljevati, niso pa pripravljeni več nositi nadčloveških naporov na račun tistih, ki se z vsem tem kažejo navzven in se skrivajo za vsem tem."
Franci Kotnik
PISMA BRALCEV, PREJELI SMO
Drugo odprto pismo (2. del)
vsem, ki so prebrali prvega dobre ali slabe volje in ki sem ga obljubil v 14. štev. Savinjskih novic Slovenska vlada se sedaj trudi in želi v Evropo, ki je takoj po vojni povrnila vsem, ne glede kateri strani so služili, vojno škodo, vsem žrtvam pa primemo rento. Tako tudi Avstrija slovenskim partizanom ni odrekla povrnitve škode in jim je priznala rento, čeprav so se borili proti Nemčiji in skupno s slovenskimi partizani. Tudi Slovenija priznava dodatno pomoč a le partizanom borcem in pomočnikom, drugim žrtvam vojne pa nič. Ker bo z vstopom Slovenije v združeno Evropo tudi pri nas treba dati vsem žrtvam kar jim pripada, bo zakon o pokojninah moral biti razširjen tudi na te žrtve. Tako bo dosedanji strah za pokojnine odveč. Ob volitvah ne bo
Spoštovani,
najprej se lepo zahvaljujem Občinski upravi in Občinskemu svetu Občine Nazarje za njihov odgovor v prejšnji številki Savinjskih novic. Povedati pa moram, da nas ni pomiril niti odgovor nazarskih občinskih mož, niti odprto pismo občinskih mož Gornjega Grada upravi Republike Slovenije za zračno plovbo. Zakaj?
Kdor z razmislekom prebere pisanji predstavnikov obeh omenjenih občin, dobi občutek, kot da bi se pisci hoteli predvsem znebiti svoje krivde in si po pilatovsko umiti roke rekoč: če bo na Menini zraslo kaj radarju podobnega, potem mi kot odgovorni gospodarji teh občin in zemlje na kateri bodo radarske kupole stale, gotovo nimamo nič zraven;
saj smo jim rekli, da smo proti.
Na tak način pa se lahko bitke vršijo (in predvsem dobijo) samo v Butalah. V Zadrečki in Zgornji Savinjski dolini pa so se časi že tako spremenili, da je tudi nam postalo jasno, da dandanes ne moreš kar tako nekam priti, pa meni nič tebi nič, na tujo zemljo postaviti neke čudne kupole in talerje. Saj nismo na divjem zahodu - ali pač? Z drugimi besedami bi se temu reklo, da je za izvedbo vsake investicije med drugim potrebna tudi priprava lokacijske dokumentacije, kamor sodi tudi to, da bi moral občinski svet (kot predstavnik svojih občanov s katerimi so vsi skupaj lastniki zadevnega zemljišča) najprej uskladiti občinski prostorski planski akt z republiškim prostorskim planom. Ker smo občani proti postavitvi radarjev, bi moral občinski svet takšno uskladitev prostorskih planov zavrniti, s čimer bi se ves postopek ustavil. Na ta način vlada RS ne bi imela pravne podlage za sprejetje lokacijskega načrta; Menina in mi pa bi bili rešeni radarjev. Ob vsem skupaj človeku prihaja na
treba duše več prodajati, vsak bo res svobodno volil po svojem prepričanju.
Menim, da je bilo pri nas toliko žrtev le radi tega ker se je edino pri nas "osvobajanja" lotila boljševistična revolucija in tudi menim, da to mnenje deli z menoj mnogo članov ZB in morda celo upravnega odbora. Neimenovanemu piscu pod okriljem ZB pa priporočam, da prečita zapisnik spisan na sestanku po požigu Solčave pri Spodnjem Zavratniku.
Nič ni tako skrito, da bi kdaj ne bilo očito.
Bralcem današnjega kramljanja najlepša hvala!
Vse pa do nadaljnega prav lepo pozdravljam.
Valent Vider Solčava
misel še naslednje:
-	v Gornjem Gradu se je že spomladi govorilo o imenovanju komisije za pripravo lokacijske dokumentacije, katere član bi naj bil poleg republiških predstavnikov tudi predstavnik lokalne (=gornjegrajske) skupnosti;
-	na javni tribuni, ki je bila v istem času spomladi v Gornjem Gradu, je predstavnica Ljubljanskega urbanističnega zavoda, ga. Maja Simoneti, izjavila nekako takole: "le kaj se v Gornjem Gradu razburjate, ko pa so zadeve z radarjem v Nazarjah že veliko dlje?!" So res? - in kje?
-	že avgusta je bil objavljen javni razpis za izbiro izvajalca za izdelavo tehnične dokumentacije za radar dolgega dosega - sicer brez navedbe lokacije, kar pa ne pomeni, da je medtem že niso dobili in da je ne skrivajo v žepu.
Vse troje nehote vodi k vprašanju: ali sta si obe občinski upravi res že upravičeno umivali roke?
Upam, da ne. Kajti, če bi oboji občinski možje prebrali že samo knjigo nemškega strokovnjaka Rose-ja o elektrosmogu in stresu, ki ga povzroča, bi se ob predpostavki, da jim njihovi otroci še predstavljajo vrednoto, gotovo malo bolj energično borili za svoje ljudi in svojo dolino.
Predstavnike občine Nazarje in Gornji Grad prosimo, da nas v naslednji številki Savinjskih novic obvestijo o tem, ali sta v občinah bili ustanovljeni komisiji za pripravo lokacijskih dokumentacij za postavitev radarja in ali sta v ti komisiji dali tudi svoje lokalne predstavnike. Zanima nas tudi to, ali sta občinska sveta uskladila akte občinskih prostorskih planov z republiškim prostorskim planom?
Obema občinskima upravama že v naprej za odgovor najlepša hvala.
Anica Krefl, Dobletina 37, Nazarje
P.S.: Pa še en predvolilni namig
občanom:
Ko boste izpolnjevali svojo pravico in dolžnost volitev, se primerno spomnite tudi tistih, ki nam
Krizni štab Menina Nazarje obvešča javnost, da je v zvezi z nameravano postavitvijo radarjev na Menini dne 08.07.96 pisno zaprosil kakšno stališče imajo glede zgoraj navedene problematike sledeče stranke:
1.	LDS - g. dr. Janez Drnovšek
2.	SDS - g. Janez Janša
3.	SKD - g. Lojze Peterle
4.	SLS - g. Marjan Podobnik
5.	ZLSD - g. Janez Kocjančič Dne 10.07.96 nam je odgovor poslal g. Janez Janša predsednik SDS. Zaradi morebitnih manipulacij in objektivnega poročanja odgovor citiram v celoti: Spoštovani,
zahvaljujem se Vam za pismo, ki ste mi ga poslali 8.7. in v katerem navajate razloge proti postavitvi radarskih postaj na Menini planini. V zvezi s tem Vam sporočamo, da Socialdemokratska stranka nasprotuje postaviti radarja povsod tam, kjer ljudje temu nasprotujejo, še posebej, če gre za vodovarstvena območja.
Z lepimi pozdravi in najboljšimi
Odprto pismo ministrom:	za
okolje in prostor, za obrambo in za promet in zveze Sredi meseca aprila je Občinski svet občine Gornji Grad naslovil na Ministrstvo za okolje in prostor dopis s petimi vprašanji v zvezi z nameravano izgradnjo radarjev na Menini planini. Kljub temu, da je preteklo že pol leta in da smo mnogokrat tudi telefonično urgirali pri omenjenem ministrstvu, odgovora do danes še nismo dobili.
Na podlagi tega dejstva smo prepričani, da je država, oziroma omenjena ministrstva prešla na taktiko zavlačevanja. To pomeni, vi čakajte na odgovor, mi pa bomo ta čas v miru pripravili us trezne papirje, na podlagi katerih bo gradnja pravno formalno mogoča. Še več; na Menini se že izvajajo trasiranja brez vednosti občin.
V kolikor naša trditev ni pravilna, pa se nam zastavljajo dodatna vprašanja:
Ali je res mogoče, da se pri projektu, ki se je začel "skrbno" načrtovati že pred tremi leti in v katerega so bili, domnevamo, vključeni tudi ustrezni strokovnjaki, ne da v pol leta odgovoriti na zastavljena vprašanja? Ali pa to pomeni, da projekt le ni bil tako “skrbno" načrtovan? Morda pa v projekt niso bili vključeni ustrezni
hočejo vsiliti radarje, nam onesnažiti pitno vodo ter nas ob vsem skupaj narediti še za Butalce.
željami,
Janez Janša Predsednik (konec citata)
Dne 17.09.96 je krizni štab Menina Nazarje prejel stališče SLS, ki ga tudi citiramo v celoti: SLS v celoti sprejema argumente prebivalstva Zgornje Savinjske doline, ki so jo izrazili na javnih tribunah in jih zastopa tudi Krizni štab Menina. Menimo, da je gradnja takih objektov, še zlasti vojaških, na ekološko občutljivem območju krajinskega parka nesprejemljiva. S spoštovanjem Marjan Podobnik Predsednik SLS (konec citata)
Krizni štab Menina tako ugotavlja, da stranke kot so LDS, ZLSD in SKD nato zadevno pismeno vprašanje še do danes niso odgovorile.
Krizni štab Menina Nazarje Krefl Ivan dipl. ing.
strokovnjaki?
Vključitev le teh in upoštevanje njihovega mnenja, pa razkriva novinar Blaž Zgaga v članku "Iznajdljivi Siemens vleče za nos slovensko letalstvo", ki je bil objavljen v časopisu Delo, dne 24. julij 1996. Ker nismo zasledili demantiranja navedenih trditev iz tega članak s strani Ministrstva za promet in zveze, domnevamo, da je vse napisano resnica. In to nas zelo skrbi.
Gospodje ministri, bližajo se volitve in s tem se Vam verjetno iztekajo ministrovanja. Lepo bi bilo, da predno predate svoje resorje novim ministrom, dokončate svoja dela. Zato Vas še enkrat javno naprošamo, da storite vse, da občina Gornji Grad dobi Svoj odgovor. V kolikor pa je država že odstopila od projektov radarjev na Menini, pa nas tudi obvestite, da Vas ne bomo po nepotreb-nem obremenjevali s to tematiko.
Predsednik Odbora za zaščito Menine pred radarji pri občinskem svetu
Matjaž Drčar
Odprto pismo županu in svetu občine Nazarje in Gornji Grad
Radar - lokalna samouprava - država
SPOROČILO ZA JAVNOST ŠT. 5 /25.10.96/
KRONIKA
Razbijal po napačnih vratih
14.	oktobra je 50-letna Nada K. iz Gornjega Grada sporočila policistom, da ji je ponoči razbijal po vratih in razgrajal po stanovanjskem bloku 35-letni Danijel T. iz Šentjanža. Povedala je, da je Danijel pred časom živel skupaj z njeno mlajšo sosedo, ki stanuje nad njo in katero sedaj še občasno vznemirja. Tokrat je očitno zgrešil vrata, pri svojem ravnanju pa je bil tako vnet, da je poškodoval šipo na vratih.
Pogrešano moško kolo
15.	oktobra je 24-letni Ciril G. iz Brezja prijavil policiji, da že 14 dni pogreša moško kolo ROG maraton, rdeče barve, z desetimi prestavami. Takšnega kolesa policija doslej še ni našla, zato Ciril prosi poštenega najditelja, da mu kolo vrne.
Tatvina na gradbišču
16.	oktobra so bili policisti s strani 394etnega Bojana L. iz Gomilskega obveščeni o tatvinah, ki se že dva tedna dogajajo na gradbišču v Lačji vasi na račun delavcev podjetja Pluton. Gre za različno orodje (lopate, kladiva, svedri, rokavice...), katerega kraje lastniki zaradi manjše vrednosti niso prijavljali. Kljub temu bodo policisti skušali tatvine raziskati.
Nesporazum glede uporabe telovadnice
16.	oktobra je ob 18.40 uri prišlo do nesporazuma med Ivico R. in Srečkom S. iz Mozirja. Ekipa odbojkarskega kluba je trenirala v telovadnici mozirske šole. Po trditvah trenerja Srečka S. so imeli odobritev tajnice osnovne šole. Ivica R. o tem ni bila obveščena, zato je zahtevala, da policijska patrulja z intervencijo odstrani ekipo iz telovadnice. Policisti so Ivico in Srečka pozvali, naj se v prihodnje ustrezno dogovorita glede uporabe omenjenega prostora.
Ukradel mu je osebni avto
19.	oktobra je ob 16. uri 46-letni Franc P. iz Nazarij prijavil, da mu je neznani storileč v času od 22. ure 17. oktobra do tedaj ukradel neregistriran osebni avto Z-850, ki je bil parkiran pod gospodarskim poslopjem na Ljubnem. 14 let staro vozilo ni bilo zaklenjeno. Franc je tudi povedal, da bi lahko bil storilec 14-letni S. K. z Ljubnega, ki ga je že večkrat nagovarjal, naj mu da avto. Kot se je izkazalo pozneje, je S.
K.	avto res odpeljal in ga skril v gozd v neposredni bližini doma. Svoje dejanje je policistom priznal, nakar je bilo vozilo vrnjeno lastniku.
Oče ga je napadel
20.	oktobra je ob 9.45 uri zaprosil za intervencijo policije 27-letni Franjo M. iz Gornjega Grada, ki je navajal, da ga je napadel njegov oče, 67-letni Franc M., s katerim živita v skupnem gospodinjstvu. Patrulja je ugotovila, da je Franjo preko cele noči popival, po prihodu domov, ko sta skupaj z očetom še nekaj popila, pa je prišlo med njima do konflikta. Franc je napadel sina s topim delom sekire in ročajem žage in ga lažje telesno poškodoval. Policisti so s preizkusom alkoholiziranosti ugotovili, da je bil pri tem precej bolj "trezen" kot sin, saj za razliko od sina, ki je "napihal" kar 3,31, sam “napihal le" 0,12 promile.
Izgubljene denarnice in dokumenti
20.	oktobra je Milan P. iz Mozirja prijavil izgubo moške črne denarnice z denarjem in dokumenti .na relaciji Gorenje -Mozirje. Preden se je odpeljal, jo je pozabil na pokrovu motorja svojega avtomobila.
21.	oktobra je delavka policijske postaje našla na avtobusu, s katerim se vozi v službo, žensko denarnico z manjšo vsoto denarja. Lastnica jo lahko dobi na mozirski policijski postaji. 23. oktobra pa je izgubo bančnih čekov in plačilnih kartic
Eurocard in Activa prijavil Vojko P. iz Prihove.
Skrivnostni napadalec
20.	oktobra je 42-letni Zdravko M. iz Raduhe naznanil policistom, da je neznanec tri dni prej okoli 23. ure telesno poškodoval njegovega 20-letnega sina Sebastjana. Skupaj sta zapuščala gostinski lokal v Lučah, ko je na poti od vrat do avtomobila neznanec napadel sina. Udaril ga je v usta in predel prsi, nato pa pobegnil. Napad je bil tako nenaden, da si Zdravko in sin nista zapomnila nobenih podrobnosti, ki bi pomagale policistom pri iskanju storilca. Sebastjanu je bila v dežurni ambulanti nudena prva pomoč, nakar je odšel domov, 20. oktobra pa je bil zaradi ugotovljenih poškodb čeljusti odpeljan v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Vandalizem na delovnih strojih
21.	oktobra je Danilo B. iz Tera sporočil policiji, da mu je neznanec na delovnem stroju, ki se nahaja na gradbišču ceste Ljubno - Luče, poškodoval stekla. Podobno prijavo je istega dne podal tudi Marjan K. iz Velenja. Očitno gre za vandalizem.
Kako do brezplačnega telefona
21. oktobra je celjski Telekom obvestil mozirske policiste o poškodovanju javnih telefonskih govorilnic v Šmartnem ob Dreti in Bočni. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec iz omenjenih govorilnic odstranil čitalce kartic, zaradi česar aparat le-teh ni več vračal uporabnikom, pač pa jih je kasneje “pobral" iznajdljivi neznanec.
Našli tatu motornega kolesa...
Kot smo na kratko že poročali v 20. številki, so policisti izsledili storilca, ki je 16. junija ponoči s parkirnega prostora v Žekovcu odtujil nezaklenjeno in neregistrirano motorno kolo na škodo Tomija M. Gre za mladoletnega F. P., pri katerem so našli večino delov omenjenega motornega kolesa, nekaj delov pa je medtem že prodal. Ukradeno motorno kolo je razstavil, da bi ga preuredil do nerazpoznavnosti. F. P. je podobna dejanja zagrešil že večkrat.
...in vlomilca v gostinske lokale
V Okrepčevalnico Kmetič v Kokarjah je 23. septembra vlomil Stanko R., ki je istega dne skupaj z Bogdanom R. ukradel tudi tri zajce. Naslednjega dne je tatinski par vlomil še v Bistro Irena v Teru, nakar sta z vlomi pridobljene stvari porabila skupaj s svojima prijateljicama. Tudi zoper slednji bo podana kazenska ovadba, saj sta prikrivali kazniva dejanja.
Goljufal je občane
Policisti so z zbiranjem obvestil prišli na sled goljufijam, ki jih je dalj časa počenjal 34-letni Zlatko Š. iz Raduhe. Od znancev in prijateljev si je sposojal različne vsote denarja in jim obljubljal vračilo dolga takoj po tem, ko bodo vezana sredstva na njegovem bančnem računu sproščena. To pa se ni in ni zgodilo. Tako si je od Dušana Ž. 15. oktobra lani sposodil 218.000 SIT, od Fortunata E. 1. decembra lani
100.000	SIT, od Regine Ž. 16. decembra lani 180.000 SIT in od Rajka L. 30. marca letos 100.000 SIT. Zadolževal se je tudi v trgovinah. Trgovini ZKZ v Lučah dolguje 40.000 SfT, trgovini ZKZ v Gornjem Gradu 81.000 SIT, trgovini ZKZ na Ljubnem 6.000 SIT, trgovini ZKZ v Novi Štifti pa 13.460 SIT. Pridobil si je tudi nekaj koristi na račun gotovinskih predplačil za izdelke podjetja Smreka, katere naj bi dobavil kupcem. Športno društvo Solčava je na ta način oškodoval za
79.200	SIT, Tomaža F. za 60.000 SIT in Sama S. za 53.000 SIT. 20. februarja letos je v gostišču Trobej v Gornjem Gradu naročil dve zabavi v znesku 119.000, vendar tega ni nikoli poravnal. V enem primeru pa se je posluži! tudi ponarejanja listin.
*»y	Zlatarstvo ROŽIČ
atarstvo	i-
Na trgu 7
a j sssj. r=* v Grabnerjevi hiši v Mozirju
zfi&fWV	tel.: 063/832-200
Odprto:
mmOP: 8.00-19.00, soboto: 8.00-12:00
VELIKA IZBIRA ZLATEGA
INSTALATERSTVO CENTRALNIH KURJAV
nabava materiala brez p.d. dostava materiala na dom
Šturbej Ivan
Polzela 143/b
Tel.: 063/720-282
20 - LETNA TRADICI JA
OGLASI
MABIj,
V ZEKO»«-*
^Anje'
Okrepčevalnica
Gams
i I
sobota 9.11.1996!}
I i i
Vsako soboto v
novembru in decembru
ples ob živi glasbi!
Siwrirguv
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o.
MOZIRJE
‘HOVO V 'Pft'Pl'RNLCl - <JrOfTO‘KP<PltRÄ‘Hj‘E
3 Cena za format A4	..... (13,00 SVff
S Cena za format A4 obojestransko(26,00 Slff	^__
3 Cena za format A3......................(233)0 52CT)
3 Cena za format A3 obojestransko	(46f)0 SfTf
SAMO MOZ1AJT,
cenah
T.% ‘T'E'KSdlLA
jonfe^cije - cene ugodne.
pogoji.
CINKARNA
METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, p.o.
Vas prisrčno vabi v svojo industrijsko prodajalno v Ljubiji.
Ugodne cene:
-	Belin (notranja zidna barva). od 80,30 sit/kg
-	Silko (fasadna barvo). od 253,00 sit/kg
-	Epoktit (tiorva /a btizene in silose). od 768,00 sit/kg
Stalno v zalogi pa:
Purpen (za vgradnjo oken in vrat)
Diva (notranja zidna barva, ki ne kaplja)
-	Osnovna antikorozijska barvo
-	Antikorozijski premazi (Korocink, Teropox...)
-	Nivedur (lepilo za ploščice, zunanje+notranje) :
-	Nivedur FM (fugirna masa)
-	Nivelan B (bavarski omet)
-	Nivelan V (valjčkom omet)
-	Aquastop (silikonsko impregnacija)
-	Hidrozan (za vse vrste hidroizolocij)
Zakaj bi kupovali drago, če lahko poceni!
Vsak delovni dan od 7.00 - 15.00, vse informacije na tel. 831-621
MANDARINE	149,00
RUM 1 L	999,00
ČOKOLADNI LIKER 1 L	999,00
KOMPOT ANANAS 1 L	139,00
RIŽ SPLENDOR 1 KG	119,00
SLADKOR 50/1	104,00
MOKA T 850 (KRUŠNA)	55,00
ARIEL 3.6 KG	949,00
VINSKI KIS 1 L	119,00
BUTELJKA SPUMANTE 0,75	349,00
j NA ZALOGI PESNI REZANCI, JEČMEN, 1 KORUZA, KORUZNA KRMILNA, PŠENIČNA	
1 KRMILNA ČAKOVEC, JEČMEN, VSE	VRSTE
1 KRMIL...	
KMALU NOVA KORUZA PO BISTVENO	
I NIŽJI CENI!	
PRIPELJEMO NA DOM!	
HVALA, SE PRIPOROČAMO!	
1 * peči "SIME" kombinacija: ol	e, pl	n AR 3	62.933,00
j AK 4 72.978,00			
		AR 5	84.236,00
j * rezervoar za olje 3000 1			54.285,00
p* obtočne črpalke "IMP"		1 "	9.670,00
		5/4 ”	9.970,00
1 “GRUNDFOS“		5/4“	12.295,00
i* sobni termostati navadni		od 1	.872,00 dalje
j|* bojlerji "LIKO" velika izbira		10 1 el.	9.999,00
		50 1 el.	15.355,00
		80 1 el.	16.335,00
		1001 el.	19.685,00
—	80	1 komb.	22.615,00
m	100	1 komb.	—25.290.00
Na zalogi kroglični ventili, nepovratni ventili in vsi fitingi za ogrevanje in vodovod.
-	vse cene so s prometnim davkom
-	možnost plačila na več čekov brez obresti
-	5% popust na gotovino
-	brezplačna dostava
IZOLES Mozirje se priporočamo za nakup HELKO Izoles Ljubno 832-01I	841-267
NOVO NA LJUBNEM (v stari pošti)
VRTNARSKO - CVETLIČARSKA TRGOVINA
PLAC 3, LJUBNO OB SAVINJI
RoMargI
I d.o.o.
Parižlje 38/E, BRASLOVČE
VAM NUDI:-lončnice in rezano cvetje
-	cvetličarske in vrtnarske pripomočke
-	sveče in svefne aranžmaje
-	pripomočke za zalivanje in orosenje
-opremoza koline: mesoreznice, polnilke za klobase, kolofonijo, čreva
-	verige za motorne žage
-	semena in gnojila za vrtičkarje
Po naročilu vam pripravimo tudi cvetne aranžmaje, šopke in vence.
ZU uns POSlUJEmO: pon - pet 8-12 in 13 -17, sobota 8 -12 VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
Miran Vratanar, Zadrečka 13, Nazarje, se javno opravičuje Franji Vratanar za izrečene žaljive besede (kurba).
Kdor živi v spominu dragih ni mrtev,
je samo oddaljen.
Mrtev je tisti, ki ga pozabimo.
(I. Kant)
Ob boleči izgubi vzorne žene, mame, stare mame, sestre in tete
Marice ŠVERC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sv. maše in cvetje. Zahvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru, Frančiškovi družini in ga. Heleni za molitev rož. venca, ga. Rozki in ga. Marinki za poslovilne besede, ga. Pepci in ga. Ivanki za okrasitev cerkve, ga. Marici in ga. Vidi za nesebično pomoč, dr. Sirku za zdravljenje in zastavonošem. Najlepše se zahvaljujemo patru Bernardu za prinašanje Jezusa in patru Božidarju za opravljen obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V SPOMIN
Oj, nesrečne naše ceste, danes tukaj, jutri tam.
Pomnite, če še ne veste, da na cesti nisi sam.
Nič ne de, bogi pešec, če po cesti hodiš peš, saj ne veš ne ure - dneva, morda zadnjič danes greš.
25. oktobra je minilo drugo leto, kar je v prometni nesreči tragično preminilo življenje še ne desetletne
Blanke
ZAJC
Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ni ure, dneva ne noči, povsod si z nami Ti.
Saj solza, žalost, bolečina Te zbudila ni.
Ostala je praznina, ki močno boli.
V SPOMIN
Danetu KRAJNCU
iz Krope.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke.
Izpita od bolečin in trpljenja si dočakala novo življenje.
ZAHVALA
Bolečine, ob izgubi naše drage mame Micke, ni moč pozabiti
Marije KOKALJ
(Žovletove Micke) iz Mozirja
Izguba je nepozabna. Misel na tako veliko število sorodnikov, sosedov, prijateljev in znancev, ki čutijo z nami, nam pusti dalje živeti.
Hvala vsem za vse.
Za njo žalujoči: sinova Štefan in Franci z družinama, hčerka Mojca z družino in ostali sorodniki
Odšel si tiho, brez slovesa. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je tišina, ki močno boli.
V SPOMIN
4. novembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je nenadoma zapustil ljubi mož in ati
Dori
MATJAŽ
iz Mozirja
Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se ga spominjate z lepo mislijo in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: Zora, Nataša in Teodor
Dne 31.12.1996 bo prenehala delovanjem Tadi - Diana Tanjšek Tlaka 32, Gornji Grad.	Z s.p.,	ZAHVALA Zahvaljujemo se podjetju Sintal iz Ljubljane, ki je denar od pregledov gasilnih aparatov na območju občine Gornji Grad, odstopilo kot prispevek k nakupu novega gasilskega avtomobila. Gasilci PGD Nova Štifta
POGREBNASLUŽBA MORANA, CVERIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660. 720-662		
KINO MOZIK.IIi
273.11.1996 MISIJA NEMOGOČE Režija: Brian De Palma Vloge: Tom Cruise, Fmaniiuelle Redgrave
Mojstrska roka režiserja Briana zgodba, odlična igralska zasedbi Cruisom - več kot dovoli za t veliko tveganih prizorov posnel s pisana na kozo.
9710.11.1996 POROTNICA - triler Režija: Brian Gibson Vloge: Demi Moore. Alec Baldwin Enolično življenje samske i bi lot pol II(lil I I dlocih toženega umora...
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20 OB 17. URL
vohunski triler
atere prekine poziv s sodišča, d.i o krivdi razvpitega mafijca, ob-
KINO NAZARJE
triler
HUDIČEVKI - triler
Režija: Jeremiah Chechik
Vloge: Sharon Stone, Isabelle Adjani, Chczz Palminteri Nicole in Mia imata nekaj skupnega. Piva je ljubica, diuga žena istega moškega. Obe sta z njim nesrečni, ker je oblasten, nezvest in grob. Zato se odločita, da ga bosta umorili... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH
HUDIČEVKI - triler 9 /10.1196
ČENČE - romantična komedija
Režija: Lasse Hallstrom
Vloge: Julia Roberts, Robert Duvall, Dennis Quaid V siedisru pnpovedi je Grace King Bn lion, ki živela v prepričanju, da si je zgledno uredila
VETERINARSKO DEŽURSTVO
OD 28.10. DO 3.11. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419
OD 4.11. DO 10.11. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417
OD 11.11. DO 17.11. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418 KONJAŠKA SLUŽBA: 451-031,
SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI: 0609-631-933 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DELAVNIK OD 7. DO 8.30 URE.
c--------------------------------------------------
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
V	soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. ^
-----------:--------------------------—D
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
NADZORNIŠTVO NAZARJE
OD 28.10. DO 3.11. JERAJ FRANC, PRIHOVA, 831-910 OD 4.11. DO 10.11. LEVER PETER, PAŠKA VAS, 885-150 OD 11.11.. DO 17.11. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, 831-263.
V	PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 485-110, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
^ NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
1.	MLADINSKA LITERATURA:
Bumett: Izgubljeni princ * Doyle: Umirajoči detektiv * Mrvar: Špeline norčije * Lobe: Mali trol * Romanelli: Dodo z violino * Vainio: Angelčki brez perutničk
*	Renne: Belko in Črnko * Verboven: Nosko * Gemmel: Nekoč je bila ... * Mick: Kremplin
2.	STROKOVNA LITE RADIRA:
Hribar: Svet kot zarota * Zgodovina sveta * Stein: Celostni reiki * Luzy: V tvojem pogledu je skrita moč ‘Batmanghelidi: Telo kliče po vodi * Sire: Iščemo podjetnike * Zakon o gospodarskih družbah s komentaijem * Čudežni svet elementov * Miklavc, V.: Moja pot skozi goije (družinska kronika)
3.	LEPOSLOVJE:
Holt Kresni večer * Bradford: Angel * Schneider: Sestra sna * Hotschnia: Leonardove roke *
4.	VIDEOKASETE:
Fantastična pustolovščina s Pando * Umreti mlad = Dying Young * Profesionalec = Assassins * Sedem = Seven * Sprehod v oblakih = A Walk in the Clouds * Zadnji dnevi raja = Medicine Man * Potopljeni svet = Waterworid
*	Don Juan De Marco * Goldeneye * Desperado
lÄCKIVMA KBIPf GENIER
28, Mozirje 1096____________
V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO:
-	otroške pulije, mikice, trenirke
-	ženske pulije, mikice in pletene puloverje
SMUČARSKE ROKAVICE IN KOMBINIZONE!
OBIŠČITE HAS IH SE PREPRIČAJTE O UGODHOI CEHAHIII
Vsak dan, razen ponedeljka od 10.00 do 22.00 ure
slastna in dišeča pizza
MOJ LOKAL	N
OBVESTILA IN OGLASI
j Na našem izletu na Dolenjsko, o katerem! j boste, dragi bralci, seznanjeni prihodnjič,! (smo se imeli res lepo. Žeja, katere smo sej a bali pred odhodom, je sicer bila, vendar se l ■je pojavljala bolj občasno in smo jo zatol I lahko dokaj uspešno gasili. Treba je reči, daj lsmo imeli pri tem na voljo razumevanje! j našega vodiča, ki sicer s svojimi prispevki L (redno polni 20. in 21. stran časopisa.! 1 Preživeli smo nadvse lep jesenski dan in, nel boste verjeli, s tem se strinja tudi žena! odgovornega urednika v funkciji glavnega| 5urednika. (BAJE SO JI BILI VŠEČ MENIHI) j Še bolj kot njo je meniški stan zamikali (našega zadrečkega dopisnika s savinjskimi limenom. Vse skupaj je šlo celo tako daleč,! Ida je imel v Pleterjah vse urejeno za vstopi (znotraj samostanskih zidov, vendar si jel j nato v zadnjem trenutku premislil. Baje! (zaradi solz v očeh potnic na našemi (avtobusu, ki so ga imele rade že prej, šel I bolj pa potem, ko se je odločil, da se sku-l paj z nami vrne v Savinjsko dolino. (V SAMO-[ STANU JE SINDIKAT PREPOVEDAN)
Vsekakor najbolj zanimiva štorija na izletu! !pa se je pripetila v Novem mestu, kjer jel (tamkajšnji prošt (pomotoma seveda) določili I našega vodiča za duhovnika, ki naj opravil (mašo za nas, romarje. Za bralca berila je. bili (predviden Edi Mavrič - Savinjčan. Kaj, mis-" (lite, bi iz take maše nastalo? Tega žal nel j bomo nikoli izvedeli, saj je bilo zadnji hipi (ugotovljeno, da gre za nesporazum in maša! Ije "splavala" po reki Krki. (ZAPELI SMO| SAMO ALELUJO)
j Gornjegrajski svetniki so se medtem! (ponovno izkazali za izredno inovativne. Nal J zadnji seji so svoje pobude in vprašanja nal (priprošnjo sekretarja sveta vključili kar pod! I točko, kjer ponavadi sprejemajo zapisniki (Nič hudega sicer, vendar se paragrafov le| (kaže držati. Še posebej, če tako meni sekre-l Star sveta, ki velja za dobrega poznavalca! (zakonov z njihovimi luknjami vred. (VO-| IjAŠKA KOMANDA NE POZNA UGOVOROV) j Majale so se gore - rodila se je miš. Nekako j Itako se je končala selitev Komunale iz Moz-| jirja v Gornji Grad. Razna nategovanja stvari! (niso spremenila, le odlagališče je medtem! (postalo prepolno in neurejeno. Stvar bol (potrebno urediti, denarja pa ni. (BOMOj (IMELI V BODOČE PET POLNIH ODLAGALIŠČ?)! (Na nedavnem podjetniškem posvetu je bili (med udeleženci tudi bivši direktor nekaterih| (bivših podjetij, ki je ob vsaki svoji izjavil (zatrjeval, da problematiko dobro poznal (zato mu gre verjeti, ne pa soliti pamet. Žel (mogoče, samo da dejstva iz prakse govorijo! (drugače, predvsem pa omenjeni gospod nil bil nikoli v vlogi samostojnega podjetnika! (začetnika, da bi lahko ocenjeval težo nji-j jhovih problemov. (BLEBETANJE O PODPORI* (MALEMU GOSPODARSTVU SE NADALJUJE)
6<j*l(m (tojimz to pMv&vj&to wnetoiwe
Piše: astrologinja Milena Zakrajšek
OVEN od 21.3. do 20.4.
Saturn, ki je že od spomladi v vašem znamenju, je še vedno v retrogradnem gibanju, kar povzroča ovnom, zlasti tistim rojenim v marcu, kar nekaj neprijetnosti v poslovnih zadevah ter finančnih vlaganjih. Za vas še vedno velja, da je bolje ne vlagati, kakor vlagati napačno. Počakajte na ugodnejši trenutek. Jesenski veter vam bi lahko zaradi neučakanosti še bolj zmešal listine in seveda vašo glavo. Te stvari boste pogosteje izgubljali kot ponavadi. Ovnom, ki so rojeni sredi aprila, bo v tem času najbolj ustrezal čas, ko se boste odločili za izobraževanje za posvetne dejavnosti in kulturne stike. Tako boste navezali nova poznanstva, na katera ste že malo pozabili. V tem obdobju boste čutili tudi željo po samoti in iskali orientacijo v prostoru, kjer se najbolje počutite. Če boste vedeli, kje ste, boste vedeli tudi kako naprej.
BIK od 21.4. do 20.5.
Novembra sta tako čas kot vreme najbližja, ko bikom napetost narašča. V začetku novembra boste nekoliko ohlapni zaradi zoprnih planetov iz fiksnih znamenj. Zlasti predstavniki tretje dekade se boste znašli v nepredvidenem položaju. Če ste bolj agresiven bik, boste v tem času še bolj brezkompromisni. Urediti in pomesti boste morali predvsem pred svojim pragom, da si boste lahko postavili prostorček, kamor boste lahko stopili. Čeprav boste verjetno težko stopili, ne klonite pod težo bremena, ki ste si ga v glavnem v preteklem času sami naložili. Spodbudno pa je to, da ste ali pa boste v kratkem uredili zlasti družinske in pa seveda tudi partnerske odnose, ki so nemalokrat osnova za srečo in zdrave odnose z ljudmi in okolico. Več strpnosti pokažite zlasti z otroci, mlajšimi ali kako drugače nebogljenimi osebami. Prijaznost se vam bo bogato obrestovala.
DVOJČKA od 21.5. do 21.6.
Sedaj, po oktobrski polni luni, boste začutili nenavadno vznemirjenost, ki je sicer bolj značilna za pomlad. Delno jo lahko pripisujemo Uranu, ki je v zračnem trigonu z vašim znamenjem in se zopet giblje dinamično, torej naprej. Seveda pa bosta k živahnemu dogajanju največ prispevala vaša domišljija in nemir, ki lahko samo skozi ustrezne dejavnosti postane vaš zaveznik in vam prinese notranji mir. V glavnem boste tudi v tem času zagovarjali mnenje, da se je treba tudi ob delu zabavati. Obilo spanca in poatka si boste privoščili, obenem pa boste preživeli nekaj dni v globokem razmišljanju, ki ga lahko imenujemo tudi meditacija, predvsem o tem, kako se lotiti stvari ter kako razviti in uresničiti svoje zamisli. Nekateri dvojčki boste razmišljali o prosvetnem delu, zlasti tisti, ki se s tem še niste srečali.
RAK od 22.6. do 22.7.
Med melanholijo in depresijo ni velike razdalje, zlasti če smo potrti zaradi neurejenih ali nerazčiščenih partnerskih odnosov. Rakom, še posebno tistim, ki ste rojeni v začetku julija, bo hudo zaradi nejasnosti in nedorečenosti, pa tudi v času polne lune bo notranjost precej napeta. Gre zlasti za čustveno nestabilnost, ki je posledica gibanja Sonca in Venere. Tudi nezadovoljstvo med sodelavci bo precej vplivalo na vas. Zapomnite pa si, da se morate v tem času med ljudmi in seveda z njimi pogovarjati, biti odkriti, le tako boste prišli do pravih odgovorov. Čeprav vas ne bo vleklo v družbo, boste nekaj dni v tem obdobju le preživeli v prijetnem vzdušju, ki bo še bolj cenjeno, če se boste odprli tudi tistim ljudem, pred katerimi ste sedaj kar nekaj skrivali. Razum in zdrava inteligenca vas lahko privedeta do dobrih in zdravih rešitev.
LEV od 23.7. do 23.8.
Tole že kar precej jesensko vzdušje vam ne bo ravno prijalo. Zastavljali si boste vprašanja, kako koristno porabiti čas. Tisti, ki imate vrtove ali hišice, boste' kljub manjši delovni motivaciji dejavni, saj želite nekatere stvari dokončati in s tem doseči otipljiv rezultat. Levom jesensko čiščenje še vedno predstavlja urejanje partnerskih odnosov. Mars je sicer iz vašega znamenja odšel, vendar se bodo nerešene in nerazčiščene zadeve še nekaj časa vlekle za vami in povzročile še dodatno zmedo v vašem osebnem življenju, če jih ne boste pričeli reševati takoj, najkasneje pa po 5. novembru. Od silne notranje napetosti lahko dobite celo vročino in tudi druge bolezenske znake, vendar ni nič slabega, če včasih spustimo iz sebe nekaj pore oziroma nekaj odvečne energije. Najbolje bo, da se tokrat sprostite z gibanjem, športom, pa tudi prijetne intimnosti so lahko vsestransko blagodejne, tako za vas kot za vašega partnerja.
DEVICA od 24.8. do 23.9.
Kar precej ljudi, rojenih v vašem znamenju, je tako zaposlenih, da se v množici stvari in dogodkov dobesedno dušijo. Med prazničnimi dnevi bodo za nekatere device kritični dogodki, še zlasti za tiste, ki so rojeni v prvi dekadi. V povprečju device rade opravljate ter rešujete zanke in uganke, toda kadar se nakopiči preveč, je treba napraviti odločilen poseg. Ena od možnosti je, da si delo bolj strokovno razporedite, tudi tako da del obveznosti prenesete na druge. Skratka, počnite, kar vam gre dobro od rok in to je za vas usklajevanje. V času menjajoče se lune boste občutili močno utrujenost ter potrebo po počitku in spanju. Nič hudega, dajte telesu spanje, ki ga potrebuje, privoščite si krepčilno hrano in ustrezno količino zeliščnih čajev, ki bodo prečistili vaše notranje organe. Nekaj dni po polni luni boste zopet v notranjem ravnovesju.
TEHTNICA od 24.9. do 23.10.
V zelo dobri formi ste, le da se v vaše intelektualno delo vse prevečkrat vmešava vaše razpoloženje oziroma oseEna čustva. Tistim tehtnicam, ki se ukvarjajo z umetnostjo, je čas izrazito naklonjen, saj se dogaja, da prihajate do dobrih rešitev in zanimivih sklepov po intuitivni poti, ne da bi se v stvari res izrazito poglabljali. V nekaterih stvareh boste našli duhovni odgovor, zlasti dobro se boste razumeli z mladimi. V začetku tega meseca lahko nastane konflikt, zlasti z življenjskim partnerjem. Poskusite se v diskusiji obvladati. Ker agresivnosti pri vas skoraj ne poznajo, bi lahko v očeh drugih ljudi postali neprijetni. Posebno pazite, da v kritičnih trenutkih koga ne prizadenete. V tem obdobju si boste zaželeli tudi dogodivščin in potovanj, zlasti v neznano. Pazite se mrzlega zraka in si okrog vratu ovijte topel šal.
ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11.
Sonce stopa v vaše nebesno znamenje in z njim boste začutili nekakšno olajšanje in lahkotnost, čeprav se večini od vas letošnjo jesen ne dogaja ničesar posebnega. Čustvena napetost bo še vedno navzoča, sicer pa, kaj bi škorpijoni brez čustev? Brez doživljanja bi škorpijonom ostalo zgolj hladno razumsko orodje, saj tudi potarnati ne bi imeli o čem. Podobno kot vam zlezejo drugi pod kožo, boste to zmogli tudi sami že kar v začetku novembra. V času polne lune se posvetite meditaciji, notranjemu čiščenju ter zunanji negi telesa. To obdobje lahko izkoristite za svoje dobro počutje, saj kozmične sile delujejo na vas regenera tivno in krepčilno. Ne pozabite na intenzivnost, ki lahko izbruhne nepričakovano, tega pa si seveda ne smete dovoliti.
STRELEC od 23.11. do 21.12.
Nekateri strela' ste prav veseli in ponosni nase, ker ste v oktobru premagali preizkušnjo, ki je bila precej neprijetna, za nekatere celo boleča, vendar ste iz nje potegnili koristno spoznanje. V tem obdobju boste dobili nov polet in voljo do dela, ki ga včasih enačite kar z voljo do življenja. Delo je seveda koristna zadeva, vendar pretiravanje ni v nobenem primeru dobro. Nevarno zdravstveno obdobje je za vami in pred vami čas, ko boste bdj mirni in sproščeni, še posebno takrat, ko boste navezali stike z ljudmi, ki vas želijo in vam bodo pomagali na marsikaterem področju. Pred vami je tudi čas rešeVtinja družinskih težav, ki se nekaterim zdijo minimalne, od vas pa pričakujejo, da boste z njimi jokali strpno. V začetku novembra boste nekoliko otožni, morda pa se vam bo zahotelo samo bližine človeka, ki vas pozna in mu tudi vi zaupate.
KOZOROG od 22.12. do 20.1.
Stvari v glavnem tečejo po ustaljenem ritmu, če pa te energije še ne čutite, bo čas okrog novembrske polne lune zato toliko intenzivnejši. Prav tega vam v zadnjem času nekoliko primanjkuje, zato si sedaj privoščite kino, ples, zlasti pa dobro družbo, ki vas bo zabavala. Iz izkušenj že veste, da si tudi drugi ljudje želijo zabavnih ljudi in veselih obrazov, zato naj bo druženje spodbuda za vašo iniciativnost. Če se malce potrudite, ste lahko prav zanimiva oseba, zato si ne dovolite, da vas drugi gledajo iz stališča, ki ga včasih kažete navzven. V tem času vas čaka tudi zoprn nesporazum s sorodstvom ali kar celo družino. Bodite strpni in požrtvovalni, vendar ne konzervativni. V tem obdobju si napolnite tudi akumulatorje za čas, ki je pred vami, saj boste na delovnem mestu porabili ogromno energije, v družini po si poiščite zaupnika, ki vam bo pomagal.
VODNAR od 21.1. do 20.2.
Uran zastopa vaše znamenje in ta se je začel konec oktobra gibati retrogradno, kar bo dobro učinkovalo na vas. Biti vodnar v današnjem času pomeni posebno poslanstvo v smislu širjenja duhovnosti ter kolektivne zavesti. Vi se zavedate, da niste sami na tem planetu, to pa je že korak k zbliževanju in povezovanju ljudi 21. stoletja. Tudi to obdobje, ki je pred vami, bo povezano z ljudmi, ki bodo iskali vašo pomoč in nasvet. Pred časom ste še nekoliko lebdeli, sedaj pa se boste dvignili v višave podzavestno in to vam bo pomagalo pri uresničevanju marsikaterih stvari. Še naprej bo misel o družini vaša nadaljnja skrb. Kar pa se zdravja tiče, bo malo težje, še posebno tistim, ki imajo težave z ožiljem, vnetji in nalezljivimi boleznimi. Napravite si toplo kad z zelišči in dišečo soljo, pregrejte telo, hvaležno vam bo,, duša pa za mir in toploto.
RIBI od 21.2. do 20.3.
Planeta, kot sta Venera in Merkur, spodbudno delujeta na vaše znamenje. S čustvovanjem boste delali bolj razumsko in premišljeno, kar bo vaši vsevpijajoa notranjosti prineslo mir. Na ljudi boste sicer delovali nekoliko odtujeno, vendar se zaradi tega ne vznemirjajte preveč. Tudi v začetku novembra boste dobre volje, nekatere ribe celo napačno zaljubljene v človeka, za katerega veste, da vam je nedosegljiv. Vendar ravno to vas bo naredilo močne, celo euforične, vse dokler se vaše notranjost ne umiri. S finančnimi zadevami se to obdobje ne ukvarjajte, saj bi več izgubili kot pa pridobili. Pred vami je čas nabiranja informacij, učenja in novih spoznanj. Proti koncu tega obdobja boste nekoliko živčni in nerazpoloženi, ne obsojajte drugih ža vaše slabo razpoloženje. Posvetite verze in pesmi tistemu, ki si to tudi zasluži. Ne poskušajte pa spreminjati vode v vino.
ZA RAZVEDRILO '
SKRIVNOST
RAZMNOŽEVANJA
Janez ogovori Marjana: »Si že pojasnil sinu skrivnost razmnoževanja?«
»Ne!« reče Marjan.
»Kaj pa čakaš?« se začudi Janez.
Marjan v zadregi menca: »Ne vem, kako naj mu to povem...«
Janez mu svetuje: "Poskusi mu to razložiti na primer z metuljčki in rožicami.« Doma reče Marjan sinu: »Sinko, a se spomniš, kako sva bila prejšnji teden z dvema prijetnima puncama in kako smo se vsi zabavali?«
Sin reče sijočih oči: »Seveda, oče!«
»No, vidiš, tako delajo tudi metuljčki z rožicami!«
VOLILNA GOS
Prvak stranke IEN (Iz Evrope naprej!) povabi svoje strankarske kolege na sestanek. Obljubi, da bo podaril pečeno gos tistemu, ki bo najbolje utemeljil svojo pripadnost stranki.
»Jaz sem v stranki zato,« pravi prvi, »ker je najboljša!«
»Krasno!« mu pritrdijo prisotni.
Takoj se vzdigne drugi kandidat in reče: »Jaz sem tu zato, ker smo v stranki sami čudoviti ljudje!«
»Odlično!« se vsi strinjajo in ploskanju ni konca.
Tretji kandidat pa se niti ne potrudi vstati, ko reče: »Jaz sem pripadnik stranke, ker bom dobil pečeno gos!«
Ne vidim razloga, zakaj naj bi vam povišali plačo!?
VOLILNI KOZEL
Predsedniškega kandidata med njegovo občinsko kampanjo obišče delegacija na njegovem domu. Kandidat jih sprejme z zavihanimi rokavi.
»Dragi gostje,« jih nagovori, »pojdite z mano k hlevu. Pogovarjali se bomo, medtem ko bom delal.«
Bodoči predsednik prime za vile, pogleda okoli in zakliče:
»Janez, kje pa je gnoj?«
»Žal mi je-, oče,« zaslišijo novinarji sinov glas iz gnojne jame, »nisem še imel časa, da bi ga zmetal spet ven, potem ko ste ga zmetali sem, ko so bili tisti od države pri nas!«
SESTAVIL:
METOD
ROSC
TELEFONSKI
APARAT
SAVINJSKE
NOVICE
NEVARNA ZASTRUPITEV KRVI Z MIKROBI
DRUŽABNA
IGRAŠ
KARTAMI
ODPOSLANEC
DEL
MARIBORA
EG. BOGINJA RESNICE
ETNIČNA SKUPINA NA NOVI GVINEJI
GOROVJE V SAHARI
AFRIŠKA
ANTILOPA
ŠILASTI STOLPIČ NAD OKNI
NAJVEČJI OTOK V OTOČJU RIUKIU
PRIPOVE -DOVALEC
PRIREDITEV NA KATERI SE TRGUJE
MODERNA
GLASBA
VALENTIN
OMAN
BABILONSKI
KRAU
FR. MESTO OB MEJI Z BELGIJO
GLAVNO
MESTO
ARMENIJE
JEZUITSKI
PRIDIGAR
(JERNEJ)
VRSTA
STREŠNIKA
TV NAPOVEDOVALKA (NATAŠA)
MESTO V OSREDNJI ŠVEDSKI
LETALIŠČE V BUKAREŠTI
ŽIVUENSKI
NAPOJ
DRUŽINA RASTLIN V KATERO SPADA KAKTUS
GLAVNI
ŠTEVNIK
VLAŽNA KRPA ZA BLAŽENJE BOLEČIN
BALERINA
PAVLOVA
VAROVALNA
PLOŠČA
KRILO
RIMSKE
KONJENICE
KNJIŽEVNIK
KRISTAN
SAVINJSKE
NOVICE
OTOK V OTOČJU TUAMOTU
SPISEK IMEN
PRVI
ZAKRAMENT
KLAUS
CLUSIUS
OSEBA
BREZ
DOMOVINE
KLAUS
TENNSTEDT
KRAJ V SL. GORICAH
OTI LIJA (okrajšano)
BIKOV
GLAS
GRŠKA
ČRKA
ENAKI
ČRKI
ITALIJANSKA
IGRALKA
(LUCIA)
POPRAVEK,
PREKLIC
NAJLAŽJA
KOVINA
(Li)
REKA V MEZOPOTAMIJI
VELIKO
FINSKO
JEZERO
(jVllNI SLOVAR
J
APOLIT: Oseba brez državljanstva; BASAR: Jezuitski pridigar (Jernej); MAAT: Egipčanska boginja resnice;
ASELE: Mesto v osrednji Švedski; BOSE: Italijanska igralka (Lucia); OENO: Otok v otočju Tuamotu;
Rešitev prejšnje križanke:
Panama, orator, Tatari, Kolosej, aki, Na, ananas, Jovan, malik, Saba, atažera, etik, rana, amarena, II, jamar, lot, Kih, rarog, ZA, atoli, amater, Nenija, Alami, etiketa, eten, Caracas, Nica.
i. . -......................... .............................-........... .............................. .............—......i
OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Jure Goličnik, Lepa njiva 9, Mozirje; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Petra Časi, Nizka 41, Rečica ob Savinji; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica); Stanka Urtelj, C. na Rožnik 43, Mozirje; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Elizabeta Fužir, Varpolje 14, Rečica ob Savinji. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v podjetju CAFFE-TR0P1C v Žalcu. Čestitamo!
Rešeno križanko iz 22. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 8. novembra 1996, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih prispeva Gostilna PEVC z Ljubnega ob Savinji: 1. nagrada: nedeljsko kosilo za 4 osebe, 2. nagrada: plošča za dve osebi, 3. nagrada: sadne kupe za 4 osebe.
Horlia žte toli prali to...
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
RTV PURNAT
Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroj, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109.
SERVIS ELEKTRONIKA JERAJ
Šivalni stroji, elektronika, motorji, moduli. Nizka 37, tel ./fax: 832-192.
BRUŠENJE REZIL IN ORODJA - boro-weiss s.p.
Sp. Kraše 47, mobitel 0609 623 028.
CELOLETNI ODVZEM ODPADNEGA LESA
za mletje. Plačilo na 15 dni. TENRA d.n.o. - Lesno podjetje, mob. 0609 645 880
PRODAJA RAČUNALNIKOV PO KONKURENČNIH CENAH!
Nudimo Vam računalniško opremo po Vaših željah. Skupaj bomo sestavili poljubno konfiguracijo računalnika. Zelo ugodne cene!!! Dve leti garancije. Dostava na dom. RO-SCOM računalniški inženiring, Ciril Rose s.p. Luče 88, 3334 Luče. Tel.: (063) 844-023.
TRGOVINA IN MIZARSTVO lukač sp. rečica
Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848.
KEMIČNA ČISTILNICA V MOZIRJU
Hitro in po konkurenčnih cenah vam kemično očistimo vse vrste oblačil, odeje, spalne vreče in podobno. Potrudili se bomo za vas! Tel. 832-610.
POGREBNE STORITVE ANUBIS
Nudimo kompletne pogrebne storitve, po konkurenčni ceni. Jožica Štiglic, Radmirje, tel. 841-029.
ELEKTROMEHANIKA ČERNJAVIČ JANKO s.p.
Oljni gorilniki z montažo, nastavitvijo in meritvami, regulacije centralnega ogrevanja, peči na olje... ugodne cene. Popravila hladilnikov, zamrzovalnikov, PS, sušilnikov. Bočna 81, tel. 843-611.
URARSTVO - HOBI - IGRAČE LJUBNO
Imamo veliko izbiro ur in igrač. NOVO! Karte avtomobili v slovenščini! Puzzle vseh velikosti - od mini do maxi, tudi tridimenzionalne - z najrazličnejšimi motivi, tel. 841-084.
URARSTVO - HOBI - IGRAČE
Lego promocijska akcija z 20% nižjimi cenami nekaterih artiklov, ponovno od 4. do 16. novembra! V novembru in decembru teče nova Lego nagradna igra. Tel. 841-084.
MIZARSKE STORITVE NA TERENU s.p.
Tesnenje oken in vrat, montaža rolet, polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva, tel. 063/831-041.
VODENJE POSLOVNIH KNJIG
za samostojne podjetnike, inf. 831-180, zvečer.
Enosobno stanovanje v Nazarjah zamenjam za starejšo hišo. Tel. 832-776.
* * *
Prodam dobro ohranjen kovček za motor znamke Suzuki, tel. 832-123.
* * *
Prodam Peugeot 305 1.9 diesel, I. 85, za 4.800 DEM, ali po
dogovoru, te!. 063 846-073.
* * *
Soliden vdovec (70 let) v Mozirju išče gospodinjo, ki bi se preselila k njemu. Ponudbe na uredništvo pod šifro "nealkoholik".
* * *
Prodam telico SR brejo 6 mesecev. Ugodno! Tel. 844-274.
* * *
Teličko simentalko, staro 10 dni
prodam, tel. 841-547.
* * *
Prodam švicarsko kozico staro 10 mesecev, ugodno, tel. 832-564.
* * *
Štedilnik na trda goriva prodam, nov, in motor Java 175 ccm, !. 68, dobro ohranjen. Tel. 832-737.
* * *
Ugodno prodam Zastavo 750, 1. 85, reg. do aprila 97, tel. 841-343.
* * *
Kravo po prvem teletu, tri mesece brejo, ugodno prodam, tel. 846-020.
* * *
Prodam mlado kozo, tel. 844-168.
* * *
Prodam prašiča težkega 60 kg in prašičke od 20-35 kg, tel. 722-376.
* * *
Menjam brejo telico za kravo za
zakol, tel. 844-037.
* * *
I in 100 L Cena 10.000 SIT/sod. Tel. 831-035.
* * *
Prodam Yugo 55 1. 88, reg. do aprila z dod. opremo, inf. tel. 841-239.
* * *
Skoraj nov, malo rabljen, 200-litrski hladilnik za mleko prodam, tel. 846-020.
* * *
Prodam strešno opeko - Kikinda, tip. 272, v količini cca 2700 kos - 6 let stara - cena po dogovoru, tel. 831-172.
* * *
V	Mozirju oddam v najem prostore 40 m2 za pisarniško dejavnost, tel. 831-648. * * * Prodam bikca starega 10 dni, tel. 832-564.
* * *
V	Mozirju, Nazarjah ali Rečici (okolica), iščem manjše stanovanje ali garsonjero, ponudbe na
tel. 856-297, Marinka.
* * *
Prodam Golf CL variant, I. 12/94, temno moder metalik, dodatna oprema, 90.000 km, cena 24.000
DEM, tel. 841-388 - zvečer.
* * *
Prodam Zastavo 750, L 85.
neregistriran, vozen, tel. 844-326.
* * *
Brezplačno oddam dobro ohranjeno kovinsko emajlirano kopalno
kad, tel. 831-068.
* * *
Malo rabljen city bike kolo z 18 prestavami ugodno prodam, tel.
841-794, zvečer.
* * *
Redno zaposlimo dekle za strežbo. Hrana in stanovanje v hiši.
Inf. tel. 063 831-368.
* * *
Daljinski telefon dometa 20 km
prodam, tel. 843-639.
* * *
Prodam jedilni	krompir po	15	Trosobno stanovanje	68 m2, v
SIT, svinjski pa	po	8 SIT,	tel.	Gornjem Gradu dam	v najem ali
064/49-072.	zamenjam za hišo -	parcelo, tel.
* * *	843-642.
Prodam prašiča 200 kg, Pečnik	* * *
Zdravko, Okonina,	Ljubno	ob	Trosobno stanovanje	v Nazarjah,
Savinji.	66 m2 + 13 m2 kleti, prodam
* * *	tel. 832-984.
Prodam rabljena lesena soda 150
ULTRA
I) d.0.0. NAZARJE
vas vabi v trgovine v Mozirju. Nazarjah in Uarpoliu.
Tokrat smo vam pripravili:
* čokolada Milka	- mlečna............../109 SIT
-	drobljeni lešniki..L109 SIT
-	rozine.................\109	SIT
banane...(^T^SIT/kg
Pripravljamo vam bogato ponudbo Martinovih dobrot!
PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC
za R06&0
do 15. novembra 1996
Predprodaja dnevnih, večnevnih, sezonskih in prenosnih vozovnic
od 20 do 27'% ceneje.
možnost plačila na čeke * 100-dnevna snežna garancija * novi sistem smučarskih vozovnic SKI DATA * umetno zasneževanje vseh smučišč * šola smučanja * telefonske govorilnice na smučiščih * * *
KAPLJICE V TERMAH ZREČE
Ob nakupu 10 kopalnih kart 2 gratis Cena: 7.500 tolarjev
MED JESENSKIMI PRAZNIKI OTVORITEV SAUNA CENTRA -
promocijske cene
UNIOR TURIZEM
Tel.: 063/768 1110 ali fax: 063/762 446
Dnevi odprtih vrat in testnih voženj!
V dneh od 4.11. do 9.11.96 med 8.00 in 16.00 uro.
Čaka vas posebna kreditna ponudba za vozila GOLF.

Volkswagen -ko veš, kaj imaš.
ugoden nakup tudi na PORSCHE) LEASING ali kredit
Avtocenter Meh d
.0.0.
Koroška c. 7 d 3320 Velenje
tel. 063/ 852 955 in 856 824 fax: 063/ 86 28 84
TURISTIČNA AGENCIJA
S jaja
Grad Vrbovec Razarje
[l^ziouni aas.:
od g. do Vj. UTE, lo/jota zafjTio.
lili 96/97 NOVO LETO
polšji m
KRATKA
POTOWAEOA
Celje - skladišče
D-Per
-	BREZPLAČNE POIZKUSNE TEČAJE
-	TEČAJE ZA ZAČETNIKE - L TEČAJI
-	NADALJEVALNE TEČAJE - A TEČAJI
-	POLETI V TANDEMU
INFORMACIJE: 063/843-296 0609/625-960
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
107,$ MHz
OSREDNJO KNJ. CELJE