METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JANUARJU 2018 Climate in January 2018 Tanja Cegnar anuar je osrednji mesec meteorološke zime in obič ajno najhladnejši mesec v vsem letu, vendar je bilo, tako kot že nekajkrat v preteklosti, tokrat drugač e. Za primerjavo smo uporabili obdobje 1981– 2010. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka januarja 2018 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, January 2018 Januar 2018 je bil temperaturno pravo nasprotje neobič ajno mrzlega januarja 2017. Povpreč na januarska temperatura je bila v nižini med petimi najvišjimi in je dolgoletno povpreč je obdobja 1981−2010 v pretežnem delu Slovenije presegla za 3 do 5 °C. Manjši je bil presežek na Goriškem ter v hribovitem J Agencija Republike Slovenije za okolje 4 svetu na zahodu in severu države. V visokogorju je bilo odklon med 1,5 in 2 °C. Najvišja izmerjena temperatura v januarju 2018 je v kar nekaj krajih presegla 15 °C. 100 mm padavin so presegli na območ ju, ki je segalo iznad Julijcev proti jugu nad Snežnik in Koč evsko do meje s Hrvaško. Največ padavin je bilo na Trnovski planoti, na nekaj mestih so presegli 200 mm, med obilneje namoč enimi območ ji sta bila tudi Zgornje Posoč je in območ je Snežnika. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, kjer padavine več inoma niso dosegle 30 mm. Dolgoletno povpreč je je bilo preseženo v več kot polovici Slovenije. Za vsaj petino so dolgoletno povpreč je padavin presegli v več ini Dolenjske, severnem delu Bele krajine in v jugozahodnem delu Štajerske. Največ ji presežek med 40 in 60 % je bil v delu Dolenjske in manjšem delu Zasavja. Za dolgoletnim povpreč jem so zaostajali na Obali, znatnem delu Gorenjske, na Koroškem in severovzhodu Slovenije, več inoma je bil primanjkljaj pod petino dolgoletnega povpreč ja, le na vzhodu Pomurja je bil več ji. V več ini Slovenije je bil odklon osonč enosti v mejah ±10 %. Več ji primanjkljaj je bil na Goriškem in Notranjskem, kjer je sonce sijalo le tri č etrtine toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Med 80 in 85 % obič ajne osonč enosti so dosegli v Brdih, Šmarati, na Kredarici in Obali ter Lisci. Najbolj so obič ajno osonč enost presegli v Bohinjski Č ešnjici (19 %) in Ljubljani (14 %). Snežna odeja je bila po nižinah zelo skromna in kratkotrajna ali pa je sploh ni bilo. Drugač e je bilo v gorah, kjer je bila snežna odeja nadpovpreč no debela. Slika 2. Cvetoč i mali zvonč ki; 31. januar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Common snowdrop (Galathus nivalis), 31 January 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Januarja so v nižinskem svetu izrazito prevladovali nadpovpreč no topli dnevi, v Ljubljani in Novem mestu so bili taki prav vsi dnevi (slika 1), v Murski Soboti se je le sredi meseca povpreč na dnevna temperatura spustila nekoliko pod dolgoletno povpreč je. Razen na zahodu države je bil največ ji presežek nad dolgoletnim povpreč jem 6, januarja. Nekaj dni z majhnim negativnim odklonom je bilo na Obali in Agencija Republike Slovenije za okolje 5 Goriškem. V visokogorju je opazno obdobje hladnega vremena med 10. in 21. januarjem, ko je povpreč na temperatura zaostajala za dolgoletnim povpreč jem. Nadpovpreč no toplo je bilo od. 4. do 9. januarja in od 24. dne pa do konca meseca, v drugem toplem obdobju je bil temperaturni presežek izrazitejši v gorah kot po nižinah. Januar 2018 je bil obč utno toplejši od povpreč ja obdobja 1981–2010 tudi v prestolnici, povpreč na meseč na temperatura je bila 4,8 °C, kar je 4,5 °C nad dolgoletnim povpreč jem in tretja najvišja vrednost. Najtoplejši januar je bil leta 2014 s 5,4 °C, sledijo januar 2007 s 4,9 °C, kot že omenjeno je bil tokratni januar tretji najtoplejši, sledijo pa januarji 1975 (4,3 °C), 1948 (4,1 °C) in 1988 (3,8 °C). Daleč najhladnejši je bil januar 1963 z −6,2 °C, z −5,7 °C mu sledi januar 1964, −5,2 °C je bila povpreč na januarska temperatura leta 1954, v januarju 1985 pa je temperaturno povpreč je znašalo −5,0 °C. Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 1,7 °C, kar je 4,3 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša so bila jutra v januarju 1963 z −9,6 °C, najtoplejša pa januarja 2014 s 3,2 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 7,9 °C, kar je 4,5 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najtoplejši popoldnevi so bili januarja 2007 z 8,6 °C, najhladnejši pa januarja 1963 z −2,7 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Januar 2018 je bil tudi v visokogorju toplejši od povpreč ja obdobja 1981–2010, vendar je bil presežek bistveno manjši kot v nižini. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka −5,4 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Za primerjavo še podatek o povpreč ju obdobja 1961–1990, ki je −7,1 °C. Najtoplejši januar je bil leta 1989 z −2,7 °C, sledijo mu januarji 2007 (−3,6 °C), 1997 (−4,0 °C) ter januarja 1990 in 1983 (−4,3 °C). Od zač etka meritev je bil najhladnejši januar 1963 (−14,7 °C), sledil mu je januar 1985 (−12,8 °C), za 0,8 °C toplejši je bil osrednji zimski mesec leta 1981, leta 1968 pa je bila povpreč na temperatura −11,1 °C. Na sliki 3 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna januarska temperatura zraka na Kredarici. Slika 3. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v januarju Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in January Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Na Kredarici so bili hladni vsi januarski dnevi, v Rateč ah jih je bilo 29, v Slovenj Gradcu 25, v Koč evju 19, v Murski Soboti 18. Najmanj jih je bilo na Letališč u Portorož, bili so 4 taki dnevi, v Biljah jih je bilo 11. Na spodnji sliki je prikazano število hladnih dni v Ljubljani od sredine minulega stoletja. Tokrat je bilo 8 hladnih dni. Največ hladnih dni je bilo v prestolnici januarja 1964, ko so bili hladni vsi januarski dnevi, v letih 1954, 1966, 1968, 1981 in 2000 ter 2017 je bilo hladnih 30 dni. Najmanj takih dni je bilo januarja 2014, le 7, z 8 takimi dnevi se je na drugo mesto uvrstil januar 2018, po 11 hladnih januarskih dni je bilo v letih 1977 in 1988. -10 -6 -2 2 6 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (°C) LJUBLJANA -18 -14 -10 -6 -2 2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Temperatura (°C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Slika 4. Število hladnih dni v januarju Figure 4. Number of days with minimum daily tem- perature 0 °C or below in January Slika 5. Število ledenih dni v januarju Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in January Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod ledišč em. V nižinskem svetu so le na redkih merilnih mestih poroč ali o enem takem dnevu (npr. v Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Mariboru), več inoma pa je januar minil brez enega samega ledenega dneva. Tako je bilo tudi v Ljubljani, kjer je bilo lani januarja kar 15 takih dni, brez ledenih dni je bilo s tokratnim od sredine minulega stoletja pet januarjev, največ takih dni je bilo januarja 1954, ko so jih zabeležili 20. Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v januarju Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in January Ker januarja ni bilo zelo hladnega obdobja, se tudi najnižja januarska temperatura ni spustila nizko. Najnižja dnevna temperatura je bila izmerjena 18. januarja na Primorskem, Notranjskem, Koroškem, v osrednji Sloveniji in Prekmurju. Povsod se je ohladilo pod ledišč e. V Postojni in Koč evju se je ohladilo na −6,3 °C. V Slovenj Gradcu je bila najnižja temperatura −5,4 °C. V Ljubljani se je ohladilo na −2,9 °C, kar je druga najvišja vrednost od sredine minulega stoletja. V preteklosti je bila najnižja januarska temperatura v januarjih 1985 (−20,3 °C), 1963 (−20,2 °C), 1968 (−19,7 °C) ter 1987 (−18,3 °C). V gorskem svetu, Beli krajini, in delu Štajerske je bilo najhladneje v dneh od 22. do 24. januarja. V Rateč ah se je ohladilo na −10,1 °C, na Kredarici pa na −15,6 °C. V preteklosti so v visokogorju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1985 je termometer pokazal −28,3 °C, sledil je januar 1963 z −28,0 °C, najnižja temperatura januarja 1979 je bila −27,8 °C, leta 1968 pa −26,7 °C. Najvišje se je temperatura povzpela v dneh od 6. do 9. januarja, tako je bilo na Primorskem, v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, v delu Štajerske in Beli krajini ter Prekmurju. V Biljah so namerili 15,3 °C, na Letališč u Portorož 16,7 °C, v Novem mesu 15,3 °C, v Č rnomlju in Mariboru 16,0 °C, v Murski Soboti 15,4 °C. Tudi v Ljubljani je bila najvišja temperatura izmerjena v tem obdobju, ogrelo se je na 13,8 °C, precej višja je bila januarska temperatura v letih 2013 (16,3 °C), 2007 (15,8 °C), 1988 (14,8 °C), toliko kot januarja 2016 je bila najvišja temperatura v januarjih 1982 in 2001 (14,6 °C). V gorskem svetu se je temperatura povzpela najvišje 29. ali 30. januarja. Na Kredarici so izmerili 5,1 °C. 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Število hladnih dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Število ledenih dni LJUBLJANA -22 -20 -18 -16 -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (°C) LJUBLJANA 2 4 6 8 10 12 14 16 18 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (°C) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 7 Na tem visokogorskem observatoriju je bila temperatura v preteklosti nekajkrat že tudi višja: januarja 1999 so izmerili 9,6 °C, leta 1998 9,3 °C, 1992 8,3 °C in 1983 7,6 °C. V Rateč ah so namerili 10,7 °C. Ob koncu januarja je bilo najtopleje tudi na Notranjskem in Koč evskem, v Postojni so izmerili 12,4 °C, v Koč evju pa 14,0 °C. Tudi v Celju se je najbolj ogrelo proti koncu meseca, izmerili so 15,6 °C. V Slovenj Gradcu pa je termometer pokazal 14,2 °C. Slika 7. Odklon povpreč ne temperature zra- ka januarja 2018 od povpreč ja 1981–2010 Figure 7. Mean air temperature anomaly, January 2018 Povpreč na meseč na temperatura je bila januarja 2018 povsod nad povpreč jem obdobja 1981−2010. Na zahodu in v gorskem svetu severne Slovenije je bil presežek nad dolgoletnim povpreč jem med 2 in 4 °C, na Obali je bil odklon 3,1 °C, v Biljah pa 2,7 °C. Drugod po državi je bil presežek več inoma med 4 in 5 °C. V nižinskem svetu je bil januar 2018 med petimi najtoplejšimi, kar potrjuje trend narašč anja temperature. Drugač e je bilo v visokogorju, kjer januar 2018 ne izstopa od obič ajne spremenljivosti. Na Kredarici je bilo meseč no povpreč je −5,4 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Zanimivo je tudi, da se je visokogorje v drugi polovici osemdesetih in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ogrevalo hitreje kot nižina, tisto obdobje je bilo v povpreč ju v gorah tudi najtoplejše doslej. Izrazito pretopel januar 2018 je bil temperaturno povsem drugač en od januarja 2017, ki je bil opazno hladnejši kot obič ajno in najhladnejši v zadnjih treh desetletjih. Na Obali je bil najhladnejši januar leta 1954 z −1,1 °C. V Ljubljani, na Kredarici in v Novem mestu je bil najbolj mrzel januar leta 1963; v prestolnici je bilo takrat meseč no povpreč je 6,2 °C, v visokogorju −14,7 °C in v Novem mestu −6,8 °C. Povpreč na januarska temperatura je bila v Murski Soboti najnižja leta 1964, meseč no povpreč je je bilo −7,9 °C, v Celju je bilo januarsko povpreč je tistega leta −7,5 °C. Po nižinah Slovenje je bil več inoma najtoplejši januar 2014, v Ljubljani je bilo meseč no povpreč je 5,4 °C, v Portorožu 9,4 °C, v Celju 4,2 °C in Novem mestu 5,0 °C. V Murski Soboti ostaja najtoplejši januar 2007, takrat so zabeležili 3,6 °C. Na Kredarici je bil najtoplejši januar leta 1989, ko je povpreč na temperatura znašala −2,7 °C. Slika 8. Prvi cvet malega zvonč ka ob reki Savi pri Gameljnah, 3. januar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. First common snowdrop flower, 3 Ja- nuary 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Slika 9. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka, januar 2018 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), January 2018 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (ºC) LJUBLJANA -20 -15 -10 -5 0 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (ºC) KREDARICA -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (ºC) MARIBOR -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (ºC) PORTOROŽ -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (ºC) BILJE -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (ºC) NOVO MESTO -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (ºC) MURSKA SOBOTA -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (ºC) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje 9 Slika 10. Potek povpreč ne temperature zraka v januarju Figure 10. Mean air temperature in January Višina januarskih padavin je prikazana na sliki 11. Največ padavin je padlo na Trnovski planoti, kar 217 mm so namerili v Lokvah. Tudi Zgornje Posoč je je bilo med bolj namoč enimi območ ji. V Breginju je padlo 181 mm. Med območ ja z obilnejšimi padavinami spada tudi Snežnik. 100 mm padavin so presegli na območ ju, ki segalo iznad Julijcev proti jugu nad Snežnik in Koč evsko do meje s Hrvaško. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, kjer padavine več inoma niso dosegle 30 mm. Med merilnimi postajami z najmanj padavinami so Dravograd z 23 mm, Ptuj in Lendava s 26 mm, z 29 mm Srednja Bistrica, s 25 mm Kobilje in Murska Sobota, z 20 mm Martinje in s 14 mm Veliki Dolenci. Več kot v polovici Slovenije so padavine januarja 2018 presegle dolgoletno povpreč je. Za vsaj petino so dolgoletno povpreč je padavin presegli v več ini Dolenjske, severnem delu Bele krajine in v jugozahodnem delu Štajerske. Največ ji presežek med 40 in 60 % je bil v delu Dolenjske in manjšem delu Zasavja. Za 83 % več padavin kot v dolgoletnem povpreč ju je padlo v Kalu pri Krmelju. Za dolgoletnim povpreč jem so zaostajali na Obali, znatnem delu Gorenjske, na Koroškem in severovzhodu Slovenije, več inoma je bil primanjkljaj pod petino dolgoletnega povpreč ja, le na vzhodu Pomurja je bil -16 -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Temperatura (°C) KREDARICA -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (°C) LJUBLJANA -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (°C) MURSKA SOBOTA -2 0 2 4 6 8 10 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (°C) PORTOROŽ -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (°C) NOVO MESTO -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (°C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje 10 primanjkljaj več ji. V Velikih Dolencih je padla le polovica dolgoletnega povpreč ja, na Ptuju in Obali pa 57 %. Slika 11. Porazdelitev padavin, januar 2018 Figure 11. Precipitation, January 2018 Slika 12. Višina padavin januarja 2018 v pri- merjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 12. Precipitation amount in January 2018 compared with 1981–2010 normals Slika 13. Meseč na višina padavin v mm januarja 2018 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in January 2018 and the 1981–2010 normals 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 Črnivec Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateče Lesce Breginj Soča Kobarid Kneške Ravne Bilje Portorož Postojna Nova vas Kočevje Ljubljana Novo mesto Črnomelj-Dobliče Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povprečje 1981̶ 2010 januarja 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 11 Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Kneških Ravnah, našteli so jih 10, le po tri take dni so imeli v Slovenj Gradcu in Velikih Dolencih. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo. Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, januar 2018 Table 1. Monthly meteorological data, January 2018 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX SS Č rnivec 77 97 5 3 3 Letališč e J. Puč nika 56 85 6 2 5 Zg. Jezersko 71 87 7 15 9 Soč a 154 113 9 4 11 Kobarid 113 74 8 0 0 Kneške Ravne 168 95 10 2 1 Nova vas 78 97 9 7 6 Sevno 83 150 4 6 1 Luč e 64 91 5 1 3 Lendava 26 68 4 0 0 Veliki Dolenci 14 50 3 4 2 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) SS − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) SSX − maximum snow cover SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation Januarja je v Ljubljani padlo 73 mm, kar je 106 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil brez padavin januar 1964, 0,1 mm so namerili leta 1989, sledijo januarji 1993 (2 mm), 2005 (3 mm) ter 2000 (4 mm) Najobilnejše so bile padavine januarja 1948 (202 mm), 175 mm je padlo januarja 1979, 172 mm pa januarja 2014, 168 mm so namerili januarja 1977, januarja 1984 pa 166 mm. Slika 14. Triglav z Vi- ševnika (2050 m); 18. januar 2018 (foto: Aleksander Marinšek) Figure 14. Mount Tri- glav from Viševnik (2050 m), 18 January 2018 (Photo: Aleks- ander Marinšek) Agencija Republike Slovenije za okolje 12 Slika 15. Padavine v januarju Figure 15. Precipitation in January Na sliki 17 je shematsko prikazano januarsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010. Ker je januarja dan še vedno kratek, lahko že majhne razlike v trajanju sonč nega vremena v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem prinesejo več ja odstopanja, kar je vzrok, da toč kovno izmerjene vrednosti lahko opazneje odstopajo od prikazanih na karti. Loč nica med več inoma nadpovpreč no in podpovpreč no osonč enimi območ ji je potekala po Zgornjesavski dolini prek osrednje Slovenije, Dolenjske in prek Bele krajine. Zahodno od te loč nice je bilo sonč nega vremena manj kot obič ajno. Največ ji primanjkljaj je bil v Biljah in Postojni, kjer je sonce sijalo le 74 % toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. V Vedrijanu je bilo 83 % obič ajnega sonč nega vremena, v Šmarati 84 %, na Kredarici in na Obali je sonce sijalo 85 % obič ajnega trajanja sonč nega vremena, na Lisci 86 %. Najbolj so obič ajno osonč enost presegli v Bohinjski Č rešnjici, in sicer za 19 %, v Ljubljani je bilo 14 % več sonč nega vremena kot obič ajno, v Sromljah pa 12 %. Drugod je bil odklon v mejah ±10 %. 0 50 100 150 200 250 300 350 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Padavine (mm) KREDARICA 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Padavine (mm) NOVO MESTO 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 250 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Padavine (mm) PORTOROŽ 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Padavine (mm) LJUBLJANA 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Padavine (mm) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje 13 Slika 16. Število ur sonč nega obsevanja v januarju Figure 16. Bright sunshine duration in hours in January Sonce je v Ljubljani sijalo 77 ur, kar dolgoletno povpreč je presega za 14 %. Leta 2012 je bil januar rekordno sonč en, sonce je sijalo kar 149 ur. V letih 2005 in 1981 so zabeležili po 133 ur, sledita januarja 2000 (120 ur) in 2002 (98 ur). Najmanj sonč nega vremena je bilo januarja 1970 (4 ure), med bolj sive spadajo še januarji 1972 (9 ur), 1971 (13 ur) in 1974 (19 ur). Slika 17. Trajanje sonč nega obse- vanja januarja 2018 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 17. Bright sunshine duration in January 2018 compared with 1981–2010 normals 0 20 40 60 80 100 120 140 160 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) LJUBLJANA 0 20 40 60 80 100 120 140 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) MURSKA SOBOTA 0 40 80 120 160 200 240 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) KREDARICA 0 20 40 60 80 100 120 140 160 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) NOVO MESTO 0 40 80 120 160 200 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje 14 Zaradi različ nih merilnikov lahko med samodejnimi in klasič nimi merilniki prihaja do manjšega odstopanja izmerkov. Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Žal samodejne merilne postaje tega podatka ne zagotavljajo več in število krajev s tem podatkom se je po posodobitvi merilne mreže opazno zmanjšalo. Na Kredarici so imeli 4 take dneve, na Obali in Koč evju po 3, Dva taka dneva sta bila v Beli krajini. Ponekod januarja ni bilo takih dni. V Ljubljani (slika 18) sta bila dva jasna dneva, kar je enako dolgoletnemu povpreč ju. V prestolnici je bilo od sredine minulega stoletja brez jasnih dni 17 januarjev. Največ jasnih dni je bilo v Ljubljani januarja 1981, ko so jih našteli 9. Slika 18. Število jasnih dni v januarju Figure 18. Number of clear days in January Slika 19. Število oblač nih dni v januarju Figure 19. Number of cloudy days in January Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Januarja jih je opazno več kot jasnih dni. V Koč evju in Mariboru jih je bilo 18, le 7 takih dni so imeli na Kredarici. V Ljubljani (slika 19) je bilo 14 takih dni, kar je manj od dolgoletnega povpreč ja, ki ni bilo preseženo že č etrto leto zapored. Najmanj oblač nih dni je bilo v prestolnici januarja 1981 (3 dnevi), največ oblač nih dni pa so zabeležili januarja leta 1972, ko so jih našteli 29. Povpreč na oblač nost je bila na Obali 86 %, v visokogorju je bilo januarja v povpreč ju najmanj neba pokritega z oblaki, v povpreč ju so prekrivali 55 % neba. Drugod po državi so oblaki v povpreč ju prekrivali od 70 do 80 % neba. Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; vzhodjugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 59 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 60 % vseh terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 28 % vseh terminov, jugozahodniku s sosednjima smerema pa je pripadlo 17 % terminov. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 58 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa je pripadlo 14 % vseh terminov. V Murski Soboti zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 21 % vseh primerov, vzhodniku s sosednjima smerema pa 28 % terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 57 % vseh primerov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa je pripadlo 25 % vseh terminov. 0 2 4 6 8 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Število jasnih dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Število oblač nih dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci), januar 2018 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, January 2018 0 3 6 9 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 5 10 15 20 25 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) PORTOROŽ 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) BILJE 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 5 10 15 20 25 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) CELJE 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 5 10 15 20 25 30 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) LJUBLJANA 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) MARIBOR 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) NOVO MESTO 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 5 10 15 20 25 30 35 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) KREDARICA 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, januar 2018 Table 2. Monthly meteorological data, January 2018 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 506 2,3 4,0 7,3 −1,5 0 39 62 Kredarica 2513 −5.4 1,7 −2,0 −8,3 5,1 29 −15,6 22 31 0 789 106 85 5,5 7 4 68 73 8 2 17 31 370 10 744,5 2,9 Rateč e–Planica 864 −0,8 4,4 −4,5 10,7 29 −10,1 22 29 0 83 90 81 139 6 31 41 Bilje 55 5,7 2,7 10,2 1,8 15,3 9 −4,7 18 11 0 85 74 96 117 6 0 0 Letališč e Portorož 2 7.4 3,1 11,4 3,7 16,7 8 −1,6 18 4 0 362 92 85 6,8 14 3 35 57 5 1 0 0 0 1017,7 8,5 Postojna 533 4.2 4,3 7,7 0,6 12,4 29 −6,3 18 15 0 489 68 74 100 110 7 1 7 0 0 Koč evje 467 3.7 4,8 8,0 −0,7 14,0 29 −6,3 18 19 0 506 7,6 18 3 95 120 6 0 6 1 1 20 Ljubljana 299 4.8 4,5 7,7 1,7 13,8 6 −2,9 18 8 0 472 77 114 7,0 14 2 73 106 5 1 10 1 1 16 982,4 7,4 Bizeljsko 175 4.0 4,4 8,3 0,7 14,4 6 −4,1 18 16 0 495 7,2 14 0 78 146 9 0 10 0 0 7,3 Novo mesto 220 4,7 4,7 9,2 1,2 15,3 6 −3,2 18 12 0 79 104 76 141 7 Č rnomelj 157 4.9 5,1 10,0 0,9 16,0 6 −4,0 24 12 0 467 7,2 13 2 84 113 7 0 6 2 6 20 7,8 Celje 242 4,2 4,5 8,8 0,1 15,6 29 −5,0 24 19 0 60 127 4 2 4 Maribor 275 3.8 4,0 8,0 0,6 16,0 6 −3,2 22 12 0 503 84 105 7,6 18 0 38 96 5 0 4 3,8 Slovenj Gradec 444 1,5 4,0 6,5 −1,8 14,2 30 −5,4 18 25 0 87 100 41 96 3 24 Murska Sobota 187 3,4 4,5 7,4 0,1 15,4 6 −3,1 18 18 0 73 103 25 81 5 2 4 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). ∑ = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, januar 2018 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, January 2018 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 9,4 13,4 16,7 5,9 0,3 5,1 −1,2 6,2 10,3 13,2 1,9 −1,6 1,7 −2,0 6,7 10,6 14,2 3,3 −1,1 3,2 −1,7 Bilje 7,3 11,0 15,3 4,5 −2,0 4,8 5,0 Postojna 5,8 8,8 11,5 2,8 −3,4 2,6 −4,5 2,4 4,8 7,5 −0,7 −6,3 −0,3 −7,5 4,5 9,2 12,4 −0,2 −4,5 −0,8 −5,6 Koč evje 5,7 9,0 12,1 2,0 −2,6 1,1 −4,0 2,2 5,0 9,6 −1,5 −6,3 −1,4 −8,1 3,2 9,9 14,0 −2,3 −4,9 −3,7 −6,9 Rateč e 0,0 3,8 7,1 −3,4 −8,0 3,3 6,1 11,5 0,3 −3,2 −1,1 6,6 10,7 −5,5 −10,1 Lesce 3,3 7,1 12,1 −0,1 −4,5 1,4 5,6 9,1 −1,7 −4,4 2,1 9,1 12,6 −2,8 −4,5 Slovenj Gradec 2,1 5,6 11,1 −0,5 −3,7 0,7 4,2 7,7 −1,7 −5,4 1,5 9,4 14,2 −3,0 −5,3 Brnik 4,3 6,9 11,9 1,4 −5,2 1,9 5,4 8,8 −1,3 −5,6 2,1 8,9 12,3 −3,3 −5,6 Ljubljana 5,9 7,9 13,8 3,8 −1,7 2,7 −4,0 3,4 6,1 9,5 0,8 −2,9 −0,2 −8,5 5,1 9,5 13,0 0,7 −1,9 −2,2 −7,2 Novo mesto 6,8 3,3 6,1 11,5 0,3 −3,2 4,2 11,1 14,5 −0,5 −2,3 Č rnomelj 6,8 11,4 16,0 3,0 −3,5 3,2 −5,0 4,1 7,2 14,6 0,5 −2,0 1,7 −3,0 4,0 11,2 16,0 −0,7 −4,0 −1,8 −5,5 Bizeljsko 5,8 9,8 14,4 2,7 −1,3 2,9 6,1 9,2 0,1 −4,1 3,5 9,0 14,3 −0,7 −4,0 Celje 6,0 9,8 14,5 2,3 −3,5 2,9 6,1 9,7 −0,3 −4,0 3,7 10,4 15,6 −1,5 −5,0 Maribor 6,0 9,6 16,0 2,5 −1,3 1,4 −2,0 2,5 5,3 9,6 0,2 −2,5 0,0 −3,6 2,9 9,1 15,6 −0,9 −3,2 −1,9 −4,2 Murska Sobota 5,4 8,5 15,4 2,1 −3,0 2,2 5,5 8,4 −0,3 −3,1 2,7 8,0 15,1 −1,3 −3,0 Veliki Dolenci 5,9 9,5 14,8 2,1 −2,0 0,9 −3,0 1,9 4,8 7,0 −0,7 −4,0 −0,9 −3,0 3,0 7,5 16,0 −0,5 −2,5 −1,4 −4,0 LEGENDA: LEGEND: Tpovp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tpovp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, januar 2018 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, January 2018 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2018 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 32,0 4 2,6 2 0,0 0 34,6 6 35 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 91,7 8 2,2 4 0,5 2 Postojna 90,3 7 9,4 6 0,4 1 100,1 14 100 0 0 0 0 0 0 0 0 Koč evje 76,3 5 18,9 6 0,1 1 95,3 12 95 0 0 1 1 0 0 1 1 Rateč e 73,7 7 3,8 4 0,2 1 Lesce 38,1 4 0,7 4 0,0 0 Slovenj Gradec 34,5 3 6,9 5 0,1 1 Brnik 47,4 5 7,9 7 0,4 1 55,7 13 56 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 56,6 8 16,3 6 0,0 0 72,9 14 73 0 0 1 1 0 0 1 1 Sevno 62,9 3 19,9 6 0,0 0 82,8 9 83 Novo mesto 52,6 3 19,2 8 0,0 0 Č rnomelj 48,8 4 33,2 6 2,3 1 84,3 11 84 0 0 6 1 3 1 6 2 Bizeljsko 43,7 5 33,4 9 0,7 3 77,8 17 78 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 40,4 3 17,0 6 0,0 0 Maribor 26,8 3 11,6 6 0,0 0 38,4 9 38 0 0 3 2 0 0 3 2 Murska Sobota 17,1 3 6,6 6 0,1 1 Veliki Dolenci 12,0 2 1,8 2 0,0 0 13,8 4 14 0 0 4 1 0 0 4 1 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. januarja 2018 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2018 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7. uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2018 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Hitrost vetra v m/s Slika 21. Vetrovne rože, januar 2018 Figure 21. Wind roses, January 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti izbranih spremenljivk od povpreč ja 1981–2010, januar 2018 Table 5. Deviations of decade and monthly values of chosen variables from the average values 1981–2010, January 2018 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 4,7 1,5 1,7 3,0 132 19 0 57 37 124 87 85 Bilje 4,6 2,2 1,9 2,7 305 12 2 117 25 108 85 76 Postojna 5,9 2,6 4,6 4,3 253 45 1 110 18 60 128 75 Koč evje 6,8 3,3 4,0 4,8 252 89 0 120 Rateč e 4,3 2,5 366 29 1 139 52 64 139 90 Lesce 5,1 3,4 3,6 4,0 179 4 0 62 Slovenj Gradec 5,0 3,5 3,4 4,0 211 85 1 96 43 65 175 100 Letališč e J. Puč nika 5,9 3,8 3,2 4,5 188 50 2 85 Ljubljana 5,9 3,7 4,6 4,5 204 95 0 106 27 96 193 116 Novo mesto 6,9 3,6 4,0 4,7 241 158 1 141 56 51 178 100 Č rnomelj 6,5 4,3 3,5 5,1 163 164 10 113 Bizeljsko 6,1 3,6 3,4 4,4 207 283 4 146 Celje 6,5 3,7 3,8 4,5 221 174 0 127 46 59 153 90 Maribor 6,2 2,9 2,6 4,0 186 145 0 96 64 160 105 Murska Sobota 6,6 3,7 3,4 4,5 150 121 2 81 75 79 140 103 Veliki Dolenci 6,4 2,7 3,2 4,1 118 37 0 50 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč no obsevanje − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperature − mean temperature anomaly (°C) Precipitation − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) Sunshine duration − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Vse tri tretjine januarja 2018 so bile opazno toplejše kot obič ajno. V prvi tretjini januarja je bil odklon od dolgoletnega povpreč ja od 4 do 7 °C. padavin je bilo povsod več kot v dolgoletnem povpreč ju, v Rateč ah je padlo kar 366 % dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je povsod primanjkovalo, v Postojni je bilo le za petino toliko sonč nega vremena kot obič ajno, v Murski Soboti pa je sonce sijalo tri č etrtine toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Slika 22. Č rni teloh (Hellebo- rus niger) ob reki Savi pri Gameljnah, 31. januar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Helleborus niger close to the river Sava near Gameljne, 31 January 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje 21 V osrednji tretjini januarja so bili odkloni več inoma med 1,5 in 4,5 °C, padavine so bile v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem razporejene zelo neenakomerno. V več jem delu Dolenjske, Štajerske in Prekmurja ter v Beli krajini je bilo padavin več kot v dolgoletnem povpreč ju, drugod so za njim zaostajali, na Primorskem je bilo padavin več inoma manj kot za petino dolgoletnega povpreč ja. Več sonč nega vremena kot obič ajno je bilo na Primorskem in v Mariboru. Tudi zadnja tretjina meseca je bila obč utno toplejša kot obič ajno, odkloni so bili več inoma med 1,5 in 4,6 °C. Padavin več inoma ni bilo. Na Primorskem je sonce sijalo okoli 85 % toliko č asa kot obič ajno, drugod so dolgoletno povpreč je presegli, najbolj v Ljubljani, kjer je bilo dolgoletno povpreč je preseženo za 93 %. Slika 23. Največ ja višina snega v januarju Figure 23. Maximum snow cover depth in January Na Kredarici je debelina snežne odeje 10. januarja dosegla 370 cm. Najdebelejšo snežno odejo so na Kredarici izmerili v januarjih 1977 (434 cm) in 2001 (415 cm) ter 2009 in 2011 (380 cm). Najmanj snega je bilo januarja 1989, namerili so ga le 30 cm, nato v januarjih 2002 (50 cm), 1968 (100 cm) in 2005 (115 cm). Slika 24. Dnevna višina snežne odeje na Kredarici in v Rateč ah, januar 2018 Figure 24. Daily snow cover depth, January 2018 V nižinskem svetu Primorske ni bilo snežne odeje, prav tako v precejšnjem delu Dolenjske in na jugozahodu Štajerske. Na zgornjem Jezerskem je debelina snežne odeje dosegla 15 cm, še debelejša je 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Največ ja debelina snežne odeje (cm) KREDARICA 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Največ ja debelina snežne odeje (cm) RATEČ E 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Največ ja debelina snežne odeje (cm) LJUBLJANA 0 50 100 150 200 250 300 350 400 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Višina snežne odeje (cm) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Višina snežne odeje (cm) RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje 22 bila snežna odeja v Rateč ah, njena največ ja debelina je dosegla 41 cm. Več inoma pa je bila debelina snežne odeje januarja 2018 skromna in ni dosegla niti 10 cm. V Ljubljani je 16. januarja 2018 debelina snežne odeje dosegla 1 cm, sneg se je obdržal le en dan. Brez snežne odeje so bili v prestolnici januarji v letih 1975, 1989, 1990 in 1998 ter 2012. V Ljubljani je bilo največ snega leta 1987, ko je snežna odeja dosegla 89 cm. Snežna odeja se je obdržala v gorah in v Rateč ah ves mesec. Slika 25. Število dni z zabeleženo snežno odejo v januarju Figure 25. Number of days with snow cover in January Januarja so nevihte prava redkost, tokrat so na Kredarici zabeležili dva dneva, na nekaterih drugih postajah pa en tak dan. Slika 26. Januarsko število dni z meglo Figure 26. Number of days with fog in January Na Kredarici so zabeležili 17 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. Žal se je število merilnih mest z opazovanjem megle s posodobitvijo merilne mreže zmanjšalo in za veliko merilnih mest tega podatka nimamo več . Na Obali megle ni bilo, v Mariboru so bili 4 dnevi z opaženo meglo, po 6 takih dni je bilo v Koč evju in Č rnomlju, 7 v Postojni. Na Bizeljskem je bilo 10 takih dni. 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Število dni s snežno odejo LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Število dni s snežno odejo NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Število dni s snežno odejo MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Število dni s snežno odejo RATEČ E 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 23 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremen- ljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Tokrat so zabeležili 10 dni z meglo, kar je enako dolgoletnemu povpreč ju. Največ meglenih dni je bilo v januarjih 1952 in 1965, in sicer po 28, najmanj pa leta 2001, ko so bili taki le trije dnevi. Na sliki 27 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Zrač ni tlak se je 4. januarja spustil na 972,0 mb in se nato do 8. januarja dvignil na 990,3 mb. Po krajšem upadu se je zrač ni tlak 14. dne povzpel na 988,2 mb in nato hitro padal do 17. januarja, ko je bila z 966,3 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Najvišji zrač ni tlak je bil 28. januarja, dnevno povpreč je je bilo 998,2 mb. Na sliki 27 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Najvišji je bil 6. januarja z 11,7 mb, sledilo je upadanje na 4,9 mb 15. dne, po krajšem porastu je bila 18. januarja z 4,4 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Slika 27. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, januar 2018 Figure 27. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, January 2018 Slika 28. Smokuški plaz, nad izvirom Završnice, 21. januar 2018 (foto: Aleksander Marinšek) Figure 28. Smokuški plaz, above the spring of Završnica, 21 January 2018 (Photo: Aleksander Marinšek) 960 970 980 990 1000 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 4 6 8 10 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 24 SUMMARY The mean January temperature was among the five highest in the lowland. The anomaly was in the predominant part of Slovenia between 3 and 5 °C. In the Goriška region and in the mountains in the west and north of the country the anomaly was smaller. In high mountains, the deviation was between 1.5 and 2 °C. The absolute maximum temperature in January 2018 in some places exceeded 15 °C. 100 mm of precipitation was exceeded in the area starting in the Julian Alps and stretching to the south above Snežnik and Koč evsko to the border with Croatia. The most precipitation was observed on Trnovska planota, in some places it exceeded 200 mm; among the areas with relatively abundant precipitation were also Zgornje Posoč je and the area of Snežnik. Precipitation was modest in the northeast of the country, where mostly less than 30 mm fell. The long-term average was exceeded in more than half of Slovenia. For at least a fifth was the long-term average of precipitation exceeded in most of Dolenjska, the northern part of Bela Krajina and in the south-western part of Štajerska. Surplus between 40 and 60 % was reported in the part of the Dolenjska region and the smaller part of Zasavje. Negative precipitation anomaly was observed on the Coast, a significant part of Gorenjska, Koroška and the north-eastern part of Slovenia. The deficit was mostly below one fifth of the long-term average, while in the Pomurje region it was even bigger. In most of Slovenia, the anomaly of sunshine duration was within ± 10 %. A larger deficit was in the Goriška and Notranjska regions, where only three quarters of the long-term average was observed. Between 80 and 85 % of the normal sunny weather was reported in Brda, Šmarata, Kredarica, the Coast, and Lisca. Anomaly above 10 % was reported in Bohinjska Č ešnjica (19 %) and Ljubljana (14 %). Snow cover in lowland was very modest and short-lived, and in many parts of Slovenia there was no snow cover at all. It was quite different in the mountains, where the snow cover depth was well above average. Slika 29. Toplo zimsko popoldne v okolici Ivanč ne Gorice, 6. januar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Warm winter afternoon in surrounding of Ivanč na Gorica, 6 January 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration