236. številka.
Trst, v povedeljek 15. oktobra 1900.
Tečaj XXV
„Edinost ,,
J j^aja enkrat jih dnu. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša :
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 _
ca četrt leta........ fina en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na dh-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ce ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po <» stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvČ.l
Telefon «t*. *7<».
belin cs t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naročilo 3 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase ai»ie-jema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molii» piccolo Stv. 3, 11. n&dstr.
* 'dajat olj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna kunsoicija lista „Edinost" v Trstu
Javni sbofl in občni zbor pl-čnep društva „Eflinost"
dne 14. oktobra v Nar. domu« v Barkovljah.
To je bil zopet naš dan, ki ostane z zlatimi črkami zabeležen v analih našega političnega društva in katerega je predsednik Mandie lapidarno označil z vsklikotn : To je
iiajkrasuejše zborovanje, kolikor jih je imelo naše društvo !
Že vse predpoludne je bil nebesni svod zastrt s temnosivimi oblaki. Obzorje je bilo skrajno neprijazno. Vendar se je dopoludne še držalo brez dežja. Kmalu popoludne pa se je j bližal piš od istrske strani. Jel je padati dež. j In padal je neprenehoma, kakor da so se od- j prle vse zatvorniee gori na nebesnem svodu, j Umevno je, da smo se bali radi popoludan- j skega shoda, to pa tembolj, ker so se istrski prvaki potrudili na tako dolgo pot.
Koli radostno presenečenje: naša bojazen je bila neopravičena !! Narodna zavest in navdušenje sta bila moeneja, nego razljučoni element. Ko je odbor političnega društva, dovevši seboj istrske prvake, dospel v veliko dvorano »Narodnega doma« v Barkovljah, je hilo že zbranega priličnojobilo občinstva. Bilo je okolo 3. ure. Dež je lil neprestano, ali zbo-rovalei so vendar prihajali v nepretržnih vrstah. Dvorana se je polnila bolj in l>olj. Se malo časa in bila je natlačeno polna, tako, da da jih je mnogo, dr M dežnike nad gla.ami, stalo na vrtu ob odprti stekleni ograji dvorane. Pogled na to množico je bil impozan-ten. V dvorani je kmalu zavladala uprav tropična vročina.
A ne le po udeležbi, ampak tudi po vsebini govorov in po temperaturi, ki je zavladala — v srcih je bilo to tako zborovanje, kakoršnjih so še malo videla naša razgreta primorska tla. Nekako proti 4. uri je predsednik prof. M and i <5 otvoril zborovanje. Pozdravil je zborovalce najprisrčneje v imenu pol. društva »Edinost«. Vreme je — je rekel — skrajno neugodno, a vendar se vas je zbralo tako impozantno število iz vseh slojev z mesta in skoro od vseh krajev okolice, da se mi zdi, da bo to najkrasnejše zborovanje, kolikor jih je imelo politično društvo »Edinost« do sedaj. Za ta sijajni dokaz zavesti in navdušenja se vam moram zahvaliti najprisreneje.
Na to je predsednik najprvo predstavil zastopnika oblasti, pol. svetnika Bacherja, potem pa poslance prof. Spinčiea (ko je izgovoril to ime, priredili so zborovale! viharno
ovacijo, ki je trajala par minut), Kompareta, dr.a Dinka in Ma tka Trinajstima, dra. Grego-rina, dra. Rvhdra in Ivana Gori upa. (Zborovalei so spremljali vsako ime z navdušenimi živio-klici. Drugi istrski poslanci so se opravičili brzojavno ozir. pismeno).
Na to je predsednik Mandic nadaljeval :
Današnje zborovanje smo sklicali v Barkovljah na podlagi § 10. zakona o združevanju. Tako si prihranimo nekoliko dela, in pa tudi zato, ker se naš delokrog glasom društvenih pravil razteza na vse Primorsko. Poklicali smo vas danes, da vam položimo račun o svojem delovanju. Razsežen opis vam poda sicer tajnikovo poročilo, zato hočem le povdariti nekatere momente. Koj po lanskem obenem zboru je našel novoizvoljeni odbor vse roke polne dela. Bližale so se volitve v deželni oziroma mestni svet tržaški. Nemudoma smo šli na delo z vso energijo. In vspeh je bil — lahko rečemo — krasen. S pomočjo zložnega dela smo zmagali v 5 okrajih, le v enem, v prvem, smo propali za malo glasov. Lahko pa rečemo, da smo tudi v tem prvem okraju storili vse, kar je bilo mogoče. Očitalo seje nam — tudi od slovenske strani — kakor da odbor v tem okraju ni storil svoje dolžnosti. Danes poživljam vsakogar, ki nam i m a k a j očitati, naj se ogla si, da bomo mogli o d g o v a rj a t i. Če ne sto^e tega, misliti bomo morali, da niso resno mislili, kar so govorili.
Tudi po volitvah je odbor pridno deloval naprej. In sicer mu je bilo pred vsem na srcu ljudsko štetje, da dobi naše ljudstvo primernega pouka. Tudi radi našega šolskega vprašanja smo priredili shod pri sv. Jakobu. Mislili smo nadaljevati s tem del^m, ali presenetilo nas je razpuščenje državnega zbora in s tem nam je prišlo novo delo. Morda bi hoteli vedeti, kako sodi odbor ozirom na izid volitev ? Na to bi vam ne vedel dati drugega odgovora, nego: saj citate »Edinost«. Več vam tudi mi ne moremo reči. Ker so liberalci v Trstu pogoreli, vzdržati se hočejo baje volilnega boja in prepustiti delo takoimenovanim demokratom. Leti pa so že izjavili, da bodo v V. kuriji pomagali socijalistom. S tem pa je že povedano, da moramo Slovenci nastopiti se svojim kandidatom. (Vse-obče pritrjevanje). Glede ostalih volilnih skupin v Trstu smo še popolnoma v nejasnem. Le toliko se čuje, da hoče v IH. kolegiju (IV. vol. razred v mestu, združen z okolico) kandidirati gospod Burgstaller. (Smeh !)
Glede Istre nam je znano toliko-te: za V. kurijo so socijalisti proglasili gsp. Etbina Kristana, Italijani pa so že razglasili, da po- |
£
stavijo kandidate v vseh petih skupi nahK Glede oseb kandidatov ne vemo še nič pozitivnega. To pa je gotovo, da, če b o v I a d a tako postopala kakor o zadnjih volitvah, bo tudi izid za nas neugoden. Na oni strani, na katero se postavi vlada, tam bo zmaga. To je sicer nekako čudno, da moramo priznati to, ali — je tako. Razmere so že take.
Razni znaki pa kažejo, da se je vlada že postavila na italijansko stran. (Gibanje po vsej dvorani, pojavi ogorčenja, naj raznovrstnimi vskliki.) Sekcije po Istri so razdeljene tako, kakor si jih morejo le želeti Italijani. V pazinskem >n poreškem okraju so določene tako, kakor da bi jih delilo italijansko politično društvo. (Vriše.) Torej tudi to pot bo vlada proti nam! (Vseobči pojavi razburjenja). ' Vlada bo torej na strani le predobro poznanih — vzdrževateljev drž. misli... !
No, mi pojdemo vendar v boj. Vsakdo naj stori svojo dolžnost na korist narodu, sebi in tudi državi. In če nam bo usoda nemila, če nam bo res leči v grob, pa 1 a h k o r e-č e m o z vso gotovostjo, da z nami j) a d e t u d i naš grob o ko p! ! (Dolgotrajno ploskanje in gromeči živio-klici.)
(Pride še.)
j -
Umetniška razstava v Ljiljani.
(Imenik razstavljavcev.)
(Dalje.)
Rep i c Alojzij, kipar na Dunaju, rodom iz Vipavske doline, je poleg kiparja Ivana Zajca razstavil največ znamenitih figuralistič-nih proizvodov: 2 nizka reliefa: »Godba«, »Sv. Cecilija«, potem kipec: »Adam in Eva po grehu« (št. 31.), dalje portretno poprsje Slomšekovo in reliefni portret nekega mladeniča; podobo »Slepca - siromaka« z dečkom ; dve skupini »Borilcev« (št. 100. in 83.) Poslednji dve (borilski) skupini ste velezname-nit:. Prva se odlikuje po smelem nastopu in povsem dramatiški pozi razburjenega, smelo po koncu stoječega dečka z naprej stopajočo desno nogo, kako žnga s pestjo in lasa na tla podrtega tekmeca. To je posneto gotovo po živem modelu ! Druga skupina pa nain predočuje dva gola odrasla borilca malodane naravne velikosti, v trenotku, ko se boreča moža ruvata s poslednjim naporom že na tleh ležeča! To je veleplastiČna študija telesne anatomije, vzgleden uzoree človeških teles z dveh različnih platin pozitur! Ta kiparsko-anatomični eksperiment sodi v kakšen
P O I) L i rt T K K	7
Zgubljeno življenje.
Slika: S 1 a v o 1 j u b P o d s 1 a p i n s k v.
— Kadar je pa kako dekle v službo odhajalo v Gorico ali v Trst, bil je vedno pripravljen prepustiti mu mal prostorček na svojem vozu, Tako se mu je bila priporočila tudi Kočarica, da popelje njeno hčerko v Gorico in Miha je rade volje to obljubil.
Ko je torej po svoji navadi zopet odhajal v Gorico s polno naloženim vozom, ustavil se je pred Kočarjevo hišo, kjer gaje že čakala Micika, ki je takoj, ko je začula bič, podala roko očetu in materi ter odšla venkaj in sela na voz naložen s teleti. Kočar je ostal na svojem mestu; zrl je nejevoljno pred-se in pošiljal iz svoje pipe debele oblake dima. Kočarica pa je šla za Miciko in jej je še zabičavala, naj bo pridna, naj rada moli in v cerkev hodi. Vse to jej je govorila s solznimi očmi in jok jej je skoro udu-šil vsako hesedo. Tudi Micika je jokala. In ko je Miha že zaklical : Hi, ko se je voz že
pomikal počasi naprej, je še zaklicala Kočarica svoji hčerki : Ne pdzabi na Boga!
In potem je še ostala na pragu in gle- i dala s solznimi očmi za vozom, ki je vozil j njeno hčerko v nepoznani svet, v neznano, temno bodočnost.
In ko je Kočarici voz izginil iz-pred oči, leglo je Kočarici na dušo neko težko čutstvo ; bilo jej je neizrečeno hudo pri srcu.
Sla je torej, pokleknila pred božje razpelo, prosila vroče in molila goreče, da bi Bog Vsemožni očuva 1 njeno hčerko pred vsem zlom !
VII.
Po dolgotrajni, počasni, ponoČni vožnji prikrevsal je Miha s svojimi kljuseti v Gorico, kjer se je navadno ustavljal v znani gostilni »pri Rajhu«. Svoj težko naloženi voz je zapeljal na dvorišče, konja izpregel in izročil hlapcu, a sam je odšel v gostilno za-j u trkova t.
Na dvorišču je bilo vse živo. Stal je voz pri vozu. Tu so nakladali, tam razkladali blago. Vmes pa se je razlegal krik in vik voznikov, mešetarjev in težakov ; slišala
se je marši kaka krepka kletvica, padla je mnogokatera surova opazka.
Ko je bil Miha za vozil v dvorišče, oglasili so se takoj od raznih strani.
—	E, Miha, si srečno priromal s svojimi kljuseti ?
—	Miha, pa glej, da ti tvojega sivca ne uduši naduha.
—	Da bi te strela ! Za deset tvojih kljuset ne dam svojega sivca !
Mej tem je stopila z Voza tudi Mi«*ika. Ko so jo vozniki uzrli, so začeli takoj zba-dati Miho z običajnimi, pri takih ljudeh navadnimi opazkami, tako, da je Micika zardela srama in odšla z Mihom v gostilno.
Le-ta je naroČil tudi za-njo zajutrk in potem jej je rekel:
—	Veš Micika, za pol ure odide vlak v Trst, treba je torej, da odideš na kolodvor; da ti pa |ne bo treba povpraševati, spremim te jaz na postajo.
In odšla sta. Po mestnih ulicah sta sre-čavala kmete in kmetice, ki so prihajali v mesto z jerbasi zelenjave in druzega.
(Pride še.)
Jc i pa rs k i atelier ali anatomičen muzej, za javnost pa ni zbok svojega |>rebrutalnega naturalizma in neestičnega telesnega razgaljenja zgo-renjega borilca ! —
Vzpričo kiparjeve mladosti, poznavanja anatomične sestave človeškega telesa ter smele koncepcije raznoličnih njegovih položajev in premenljivih gibljajev, imamo se nadejati od Repiča še lepših in dovršenejših kiparskih umotvorov ! —
Rudolf Oton, slikar v Curihu jo poslal v našo I. občno umetniško razstavo 2 sliki in sicer: Pastelna portreta (hčerki prof. dr. A. H. v Curihu) in pa oljnato sliko: Madono z božjim detetom v naročji, kateri je pridodal evangeljski komentar: «MeČ pre-' bode Tvoje srce*.
Oni dve deklici z valovitimi rjavimi kodri in rožičasto cvetočima obrazkoma sta ! prava amoretelja, toli ljubka in mila, da bi ju človek kar poljubil !
Marija s svojim sinkom pa je simbolizirana napoved bodočega trpljenja žalostne Matere božje! Bridke poteze okrog njenih usten kaj zgovorno razodevajo bolestne slutnje odre-šeniških muk sinovih, katerih končni vrhunec je izražen v zračni tenji križevega znamenja za Marijino glavo.
Ta vizijonarni prizor se vrši pod milim nebom s perspektivno pokrajino, nad katero plavajo z večernim žarom obrobljeni oblački... Teint Marijin je neobičajen : brončenorjavkast in profilirano obličje jej objemajo temnobojni lasje, Jezušek pa je rožnosoj nega in kar na ta in glavico mu obdaje avreola plavih ko-dereev.
O Rudolfu smo vedeli doslej bore malo ; ali ti dve sliki v ljubljanski razstavi ste viden dokaz o solidnosti in resnobi njegovega umetniškega proizvajanja ! Morda se posveti mladi naš rojak strogo cerkvenemu slikarstvu, kateremu, kakor je videti, se je začela oznanjati nova, jasnejša doba tudi v Slovencih, vsaj na Kranjskem. In baš na tem polju čaka naše cerkvene dostojanstvenike obilica hvaležnega, dobrotvornega dela, ki naj privabi v domovino naše mlade, nadobudne, po svetu raztresene umetnike ! —
Str n en Matej, slikar na Vrhniki bavi se zgolj s profanim slikarstvom. V razstavi ima 2 živalski študiji naslikani takorekoč a prima vista, 1 portretno študijo človeške glave, 2 žanrski sličici: «Med potjo», na kateri si mlado dekle zavezuje nogavice (štev. 101), in: «Pri šivanju*, (št. 102), ob katerem je dotična šivilja zaspala; potem 4 pokrajinske slike (štev. 7G, 79, 07 in 180) in končno kolosalno dekorativno sliko: «Naš cesar s spremstvom*, katero je naročila občina ljubljanska za okrasbo gole severovzhodne stene svojega «Mestnega doma*. Vrhu tega je Strnen razstavil še akvarelno sliko: cPrvo sv. obhajilo* (št. 156).
Strnen je tudi impresionist ter ljubi pasttfzne, nerazblinjene boje, katere na-pleska, kakor Jakopič, s čopičem na platno; 1 toda njegova paleta ne zmore toli žarečih, netemperiranih direktnih barv in njenih izzi-vajočih kontrastov ter problematičnih obsevov in senc, on se tudi ne drzne rabiti slikarske lopatice (spjCtole) pri fiksiranju svojih prvo-vidnih improvizacij z rustikoznim barvnim omčtom ! Njegov kolorit je nekam premedel, otožen, brez oživljajočega solnčnega sijaja, katerega pogrešamo zlasti na njegovem «Grin-toveu». Tudi na «cesarjevi sliki*, posebno v ospredju, okrog glavne osobe in po premrač-nem zraku oi se dalo razliti, kakor bi rekel naš Aškerc, «cele snope« solnčnih žarkov !
Navzlic zračni medlosojnosti pa jfe cesarjeva podoba veleplastiČna, zlasti pa njegov konj! Ta poševno preko polja stopajoči vra-nec je naslikan toli živo in naravno ter ana-tomiški pravilno, da bi človek mislil, zdaj pa
zdaj ti skoči izza okvirja v dvorano! Vidi se mu, da je slikar s pridom proučeval živeče modele, doČim se pozna cesarjevi postavi, ki je nekam preteatraliski po koncu vspeta, da jo je umetnik moral kombinirati po raznih cesarjevih slikali. Slovenski umetniki so namreč še preneznatni, da hi mogli prodreti do prevzvišenega prestola našega vla-<lnrja ter se nadejati, da hi jim isti «sedeU za živi uzorec svojega portreta...
Razdalja med cesarjem in njegovim spremstvom na ti Strnenovi sliki je perspekti vično lepo razmerjena in povsem pregledna!
Mlademu umetniku hi želeli še več jednakih naročil; morda hi se izvežbal in pov-spel do višje stopinje v dekorativnem slikanju zgodovinskih dogodkov in vojnih prizorov, katerega polje še v Slovencih ni nastopil nobeden slikar ! —
(Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTU, dne lf>. oktobra 1900.
Volilno gibanje. Minoli petek je imela pravaška stranka v Spljetu jako živahno zborovanje, na katerem so sklenili z dvetre-tjinsko večino, da je načelno vsprejeti od narodne stranke ponujani kompromis. Raz-prava'je bila viharna, ker so se radikalni življi upirali kompromisu. Mi beležimo seveda z zadovoljstvom, da se je kompromis vsprejel.
Socijalno-demokratiška stranka je izdala skupen proglas za vse avstrijske dežele. V tem proglasu, v katerem se napadajo vse druge stranke, je rečeno, da je jedino socijalno - demokratična stranka sposobna rešiti narodno vprašanje. Socijalni demokratje zahtevajo : narodno avtonomijo, pošteno demokracijo! Proglas zaključuje z vsklikom : Splošna direktna, volilna pravica! Narodna samostojnost! Slobodna zveza vseh narodov! Boj proti izkor išče vanju, hlapčevstvu in po-neumnovanju ljudstva !
Vse lepo, prav lepo. Ko I »i le ne bilo tudi mej socijalnimi demokrati dveh stvari, ki nasprotujeti jedna in drugi: teorija in praksa-, ali: beseda in dejanje ! Dokaz, kako sta si teorija in praksa v navskrižju, je podal hitro sneijalistiški proglas sam s tem, da enega Učekarja, italijanskega nacijonalista najčisteje vode, človeka, ki našemu jeziku ne priznava ni najmanjega prava, proglaša kandidatom za Trst, za jezikovno mešano pokrajino. Mi menimo, da tudi slovenski socijalist, ako ima v sebi le mrvico ljubezni do svojega rodu in pa — samospošpoto vanja, ne more dati svojega glasu takemu človeku. L<epi programi so lepa stvar, ako se tudi izvršujejo v praksi! Se samimi proglasi brez dejanj tudi socija-i listi ne rešijo narodnega vprašanja. V Trstu , bi trebalo vse drugačnih socijalistiških kan- j didatov, nego je kakov italijanski — s rdi tež.
Slovenski učni tečaji za avskul-tante. Te dni se je širila vest, tla je predsednik višega deželnega sodišča v Gradcu nekaj avskultantov premestil v Celje iz ozi-rov — na predstojeće volitve! Očevidno z ozirom na to vest je dobila dunajska »Information« — kakor pravi — od poučene strani nekaj pojasnil, iz katerih posnemamo, da je justična uprava zasnovala učne kurze v Celovcu, Gradcu in Mariboru. Vspeh teli tečajev je zadovoljiv. Pa tudi Celje je jako primeren kraj za tak tečaj, ker tu si je j možno po vsakdanji rabi na razpravah spo-polnjevati znanje v slovenščini. Pravosodno ministerstvo je že v maju odredilo, da se v ' Celju zasnuje tak kurz, ki je imel pričeti p 1. oktobrom. To je bil vzrok, da je pred-! sedništvo višega deželnega sodišča v Gradcu b avskultantov, ki so izjavili, tla hočejo obi- j skovati slovenski tečaj, pridodelilo okrožnemu sodišču Celju. Število vseh avskultantov, pridodeljenih temu sodišču, znaša 15 in je le malo veče od navadnega števila (12—13). Iz tega je razvidno, da prireditev sloveuskega tečaja, oziroma pridodeljenje avskultantov temu tečaju, ni v nikaki zvezi s političnim življenjem in sosebno še s predstoječimi volitvami. Zasnova tega tečaja je bila določena že davno poprej, nego se je znalo za nove ■volitve.
Kakor smo čitali, tako smo posneli. Sodi pa naj vsakdo s.im !
Poslanik Revertera se, kakor smo že javili, povrne na svoje mesto v Vatikan. ■Glasovi o njegovem odstopu pa nočejo potihniti. Cel<> »Fremdenblatt« ne izklučuje te možnosti. Vendar pa pravi, da je stari grof že utrujen — kajti star je nad 70 let — ter <la je sam prosil, tla se ga odstavi. Nekateri
listi zanikajo, da bi bil njegov odstop v zvezi z zadnjimi dogodki v Vatikanu (sprejetje nadškofa Stadlerja), ampak menijo, da grof Revertera zapusti Rim prih. marca, ker da se je proti njemu pritožila italijanska vlada zato, ker o smrti kralja Humberta ni razobesil zastave v znak žalovanja (? !)
Tržaške vesti.
Včerajšnji shod pol. društva »Edinost«. Začetek poročila o včerajšnjem pre-važnem in sijajnem shodu najdejo čitatelji na drugem mestu. Opozoriti pa moramo, da v tem poročilu podamo le drobneje stvari, do-! čim hočemo velike govore — Spinčića, Ry-bara, Kompareta in dra. Pretnerja — le j t »men i ti v par potezah ter potem posebej priobčiti. Isto se zgodi s poročilom tajnika, , i gospoda dra. Edvarda Slavika.
Reči moramo, da so bili ob nekaterih trenotkih med govori prizori naravnost dramatični, zlasti pa je govor gospoda dekana Kompareta deloval naravnost senzaeijonalno. O zmešnjavi pojmov, navstali vsled naših domačih bojev, je bila to prava odrešilna beseda, kije delovala čistilno kakor huda ura.
Na shod so došle nastopne brzojavke:
Iz P ulj a (Spinčiču) : Nemogn biti na skupštini, prosim, da izpričaš. Pozdravljam skupštinare »Eainosti« srdačnim živili!
L a g i nja.
Iz V o 1 o s k e g a : Važnim poslom za-priečen prisustvovati, pozdravljam skupštinu želee najbolji uspjeh.	S t a n g e r.
Iz I č i 6 i : Po jalovom sastanku protivnika u IČići pozdravljamo Vas sakupljeni kod hrvatskog stola u Ičiei.
Sledi nad 20 podpisov.
Po shodu se je razvila veleanimirana zabava. Cutstva so bila vznešena in vsem je vibriralo dalje v srcih, kar so čuli na shodu. V stekleni dvorani so pevali pevci ! »Adrije« — pomnoženi z nekaterimi pevci »Zarje« v j m poza u ten zbor in gospici Amalija in Evfemija Piščanec iz Rojana, (ločim je v I. nadstropju peval oddelek mešanega zbora »Slov. pevskega društva«. Odhajajoče prvoboritelje je ljudstvo pozdravljalo najpri-srčneje.
Seja mestnega sveta tržaškega bo
danes ob 7. uri zvečer. Na ti ne vnem redu je med drugim dotacija občinskemu gledališču, uravnava čiščenja ulic in imenovanje odseka, ki ima proučiti vprašanje o odpravi kavcij občinskih uradnikov.
Izlet V Ljubljano. (Dalje.) Gospod Miloš K a m u š č i č je prispodabljal naš boj z bojem Burov. Naši nemški nasprotniki hočejo zidati most do Adrije. Ta most moramo razbijati z raznimi minami, kakor Buri rušijo Angležem mostove. Prva taka mina je j narodna šola, druga : sloga mej narodom — ker gre za narod; tretja: narodna društva, pevska, gospodarska, sokolska ; četrta : naše časnikarstvo ; peta : naše narodno ženstvo. | Vse to združeno mora odbiti sovražnika. Nemci pravijo: moč je pred pravico ; mi pa : se hočemo boriti s pomočjo pravice in moči.
Gospod dr. J. K u š a r je uverjen, da sc dragi gostje čutijo v tem narodnem domu kakor bratje med brati. Naša domovina ni več nepoznana. Mi smo poslali že mej svet relativno več inteligence, nego pa Nemci. In to inteligenco smo si sami vzgojili. Govornik je omenjal, da sta današnje izletnike dovela v Ljubljano ga. Ponikvarjeva in gosp. prof. Mandič. Tudi on proslavlja narodno ženstvo. Vendar pa ne napija samo gospej Poni kvar-jevi, ampak tudi prof. Mandiču, ki je bil vsikdar prvoboritelj slovanske ideje.
Gospod Josip Nol li je obžaloval, da je danes dvorana premala in da ni mogla vsprejeti vseh tržaških Slovencev. Upa pa vendar, da je večina njih tu. Danes ste čuli opero «Zrinjski« na slovenskem odru. Predstavljali smo vam sliko, kako so se Hrvatje borili proti Turkom. Tudi vi se borite proti sovražniku. Prišli ste danes med nas, tla se navdušite, a vaše navdušenje je navdušilo nas, da smo storili, kar je le bilo v naši moči. Zahvaljujem se vaši govornici, gospej Ponikvarjevi, za katero vas — ne tla bi se hotel dotikati zaslug naših dam — zavitlamo. Govorila je ta Rt) lepo in v tako prav — divni slovenščini 1 Če je mala četa v Sigetu podlegla, vam vendar ne treba obupavati. Borite se nadalje in v tej borbi naj vas utrja misel, da bijete boj za ol>3tanek naroda, naša dolžnost pa je, da vas podpiramo, da vam dajemo poguma.
Ljubljana je bila nekdaj nemška, zdaj je slovenska. Ako Bog da, bo tudi drugod
tako. Borite se nadalje in Bog vam pomore. Iz dna srca napijam bratom od obali Adri-* janskega morja ter jim kličem krepki sokolski «Na zdar!»
Prof. M a n d i 6 se je še enkrat — pred odhodom — zahvalil na prisrčnem vspre-jemu ter izrazil nado, da se o priliki oddolžimo Ljubljani. Ako pridete v Trst — je rekel —, vas s'cer ne vsprejme tržaški župan, ali prepričani bodite, da vas vsprejmejo naša srca! Živela bela Ljubljana!
Barbarstvo na grobeh. V včerajšnji številki smo naznanili čitateljem razsodbo upravnega sodišča v stvari ali pravdi, katere predmet znači barbarstvo in vandalizem v p ros vetij enih časih. Barbarstvo na grobeh, na kraju, kjer naj vlada sveti večni mi«\ O stvari, ki se je bila dogodila doli v Istri, smo že .govorili v tem listu. Vendar se nam zdi potrebno. da se še nekoliko pomudimo pri njej : v prvo zato, ker je ta dogodek preznačilen in narn kaže, kake vrste ljudje govore v teh deželah v namenu knlture in zahtevajo tudi nad v ladje istotako v imenu kulture; v drugo pa bi želeli, da si zlasti naše ljudstvo zapomni razsodbo upravnega sodišča v tej škandalozni aferi!
Pred več leti je umrla v vasi Kranceti blizo Umaga v Istri, žena narodnega kmeta Tonkele. Mož je dal napraviti nagrobni kamen s hrvatskim napisom.
Lahom, ki po krivici še vladajo v vsemu okraju okolo Umaga, seveda ni ugajal hrvatski napis, zato je sklenil mestni svet v Umagu, da se mora ta kamen odstraniti s pokopališča ! Rečeno, storjeno! Laški barbari se niso zgražali niti sramovali profanirati grob nedolžne pokojnice in kamen je pal s pokopališča v jarek ob cesti, kjer leži še se-j daj razbit ter tako priča o 1000-lctnem barbarizmu. Morete si misliti, kako našega po-| štenega Tonkelo žali tako kruto žaljenje spomina pokojne mu žene. Ogorčen je bil po vsej pravici in odločil se je, da ne odneha, dokler ne najde zadoščenja. Proti kanibal-skemu postopanju signorov se je pritožil na okrajno glavarstvo in je res vdobil zadošče-! nje ; občina se je branila z rekurzi, ali Ton-kela je zmagal tudi v I. in II. in sedaj še 1 n ; najvišji instanci, torej definitivno.
Upravno sodišče na Dunaju je razsodilo, da se občinske oblasti nimajo vtikati v napise nagrobnih kam eno v, v kolikor ti napisi niso nezakoniti.
Slovenci tržaški, ali ste čuli : ta razsodba velja tu ti i za vas !
Upravno sodišče, kakor najvišja instanci v Avstriji, je izreklo, da občine ne smejo za branjevati postavljanja nagrobnih spomenikov ako ni napisna istih protizakonit! Občine ni majo nič zapovedovati, v katerem jeziku na so ti napisi napravljeni ! To velja tudi za nai magistrat, ki še danes zabranjuje, ako le mor« postavljanje nagrobnih kamenov se sloveti skimi napisi na našem tržaškem pokopališču
Tudi glede koleka, ki ga Slovenci moramo plačevati v znesku 80 novč., naj bi st ukrenilo potrebno, ker je sramota, da moramo mi plačevati, tločim Lahi in Nemci ne plačujejo nikake pristojbine za svoje napise ! Kakor je veljavno za Istro, mora biti tudi za nas !
Mater je okradel 26-letni Edvard Udovič. Mati, vdova Marija Udovič se ne more ganiti s postelje. To priliko je porabil nje »dobri« sin, da ji je odnesel ves denar — nekaj nad 200 kron — ter poročni prstan. Vdova Udovič je po neki sosedi javila stvar policiji, ki zasleduje tatu.
Aretiranje. V soboto v jutro je neki stražar na velikem trgu aretiral 29-Ietnega dninarja Jakoba V. iz ulice Riborgo, ker je imel vse žepe natlačene s fino kav«, katero je bil ukradel na nekem parniku v svobodni luki, kjer je delal. Kava in delavec sta romala na policijo in "-potem je dobri Jakob romal v ulico Tigor, pa menda brez kave.
Posledice pijančevanja. V soboto so prepeljali v tu k. bolnišnico znanega alkoholika 27-letnega Fraua Bartelna, ker se mu je zmešalo v glavi. Revež si domišlja, da je general.
Dogodki pri sv. Jakobu. Razprava proti obtožencem radi dogodkov pri Sv. Jakobu povodom procesije, odložena nedavno temu, se bo vršila dne 19. t. m. Na to razpravi* pošljemo posebnega poročevalca.
Najdeno. Včeraj je našel nekdo majhno žensko uro z molkom ter jo shranil na rc-! darstvu.
Jar na dražba. YT četrtek dne 18. t. m. ob 10. uri predpoludne bo na južnem kolodvoru (magazin za tovore II., 2. nadstropje)
javna dražba nedvignjenih predmetov. Predmeti, ki se imajo prodati, se oddajo onemu, ki ponudi največ. Kupnino je položiti takoj ter otlvesti kupljene stvari. Poti klicno ceno se ne bo prodajalo. Seznam predmetov, ki se imajo prodati, je obešen na u pogled v vesti-bilu kolodvora.
Požar. V soboto zvečer je zgorel na Skorklji št. 135 senjak ter je nastalo škode za 1200 kron. Gasilci so omejili ogenj, da se ni razširil dalje.
Dražbe premičnin. V torek, dne 1»>. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sletleče dražbe premičnin :
iv	ulici Sette Fontane št. 32, konj; v ulici Alessandro Volta (na dvorišču) kovaška oprema ; v kavarni al Giardino pubblico, oprema kavarne in glasovir; v ulici Rossetti št. 4.A, hišna oprava; v Rojanu št. 2, hišna oprava: v ulici Font a no ne št. 1T>, mizarska oprema.
Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 17.3, oh 2. uri popolulie 21.9 C°.— Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7<»2.3 — Danes plima ob f».32 preti p. in oi» 2.29 pretlp.; oseka ob —.— predpoludne in oh 10.23 popoludne.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in 3Ietoda v Trstu priredi veselico v nedeljo dne 21. t. m. v Rocolu v Prašeljnovi dvorani na korist otroškemu vrtcu istotam.
Nadalje uprozori ženska podružnica igro »Mlinar in njegova hči« in sicer dne 1. novembra ob 4. uri pop. v »Narodnem domu« v Barkovljah, dne 2. novembra »Mlinar in njegova hči« ob 4. uri pop. v »Narodnem domu« pri Sv. Ivanu, 4. novembra igro v Skednji ol> 4. uri pop. t. j. po blagoslovu. Jasno je torej, tla napravimo te veselice ob točkah periferije, tako, da vsakdo lahko pride, da bo povsod napolnjeno občinstva, katero ve ceniti naše delovanje, a da pride tudi v mogočni protest tistim, ki so nas iz-tirali iz mesta, ker nam ne dajo ne gledišča in niti dvorane ne, po nobeni ceni in pod nobenim pogojem. O tem strašnem vnebov-pijočem nasilju vara napišem pozneje obširneje. Za sedaj obveščam samo druga društ\a, tla omenjene dni opuste druge veselice, ter tla vsi agitirajo za obilno udeležbo na naših prepotrebnih veselicah v podporo družbi sv. Cirila in Metoda. Ali hočemo to dopustiti, da bi naša družba jela hirati? Ali nista vsem nam Ciril in Metod najsvetejša vez, ki druži i vse Slovence?! In še ta vez tla bi se začela trgati potem, ko smo že toliko žrtvovali za njo ! To ne sme biti, zato vsi na predstave družbi sv. Cirila in Metoda v prid! •	ODBOR
5	ženske podruž. družbe sv. C. in M.
d J	1
„ j	v Trstu.
Pevsko društvo Zarja« v Rojanu
priredi v nedeljo dne 28. t. tu. svojo veselico. Program se objavi pravočasno.
- Vesti iz ostale Primorske.
11
X O volilnem g i b a nj u na G o-' r i š k e in. Iz Prvačine nam pišejo: Pred kratkim časom je cenjena »Kdinost« priobčila obvestilo, s katerim priporoča tlržavno-zborskim kandidatom gosp. Frana Podgornika, čepovanskega rojaka na Dunaju. Podgorni-kova kandidatura ugaja mnogim volilcem na ; Goriškem, a naši lokalni časniki so ostali za Pod gora i ko vo ka
ndidaturo popolnoma nemi in gluhi, boječi se za svoje ljubljence, katerih lastnina so gori imenovani lokalni časniki.
Sedanji pogubljivi razdor na Goriškem se kaže v zagrizenosti obeh strank, kolikor narodno-napredue, toliko klerikalno-konservativne. Bližajo se dnevi tlržavnozborskih volitev in vsaka stranka ima svoje lokalno glasih), po katerem bo delala za kandidata svojega političnega mišljenja in tako bomo imeli sedaj, t» času drž. volitev, jako hudo borbo,
v	kateri utegnemo pasti v V. kuriji, ker \r slučaju trdovratne borbe obeli strank zgubimo goriški Slovenci jeden tlržavnozborski mandat, katerega dobe zložni Italijani.
T a p o g u b onosni p repi r n a r a-č u n — v o 1 i 1 c e v - ti a v k o p 1 a č e v a l c e v utegne še občutiti slovenski narod na G o r i š k e m I
Ako bode ta neznosni strankarski prepir na Goriškem trajal še nadalje primorani bomo goriški Slovenci obrniti hrbet obema tabor-jema ter si ustanoviti novo stranko, v kateri naj se ne bo proizvajal p rep i r o klerikalizmu in o liberalizmu, pač pa bo vsakdo — bodi laj i k ali duhovnik — dolžan delati vspo-
/
redno in zložno iz vse svoje duše in z vsemi svojimi močmi v prospeh našega trpečega naroda. Le tako utegnemo kdaj doseči svoje pravice, katere nam pristojajo po božjem in človeškem pravu. S prepirom in razporom nam ne kaže druzega nego sramotni — propad !
Zgodovina nas uči, kako so velike države propadle radi nesloge in medsebojnega prepira, v prepiru in neslogi propadajo cele občine in posamične družine; jednaka katastrofa bi utegnila doleteti tudi naš borni in mali slovenski narodič na Goriškem, ako se ne spametujemo še o pravem času.
In uprav v sedanjem srditem prepiru bi bilo umetno, da se goriški Slovenci izrečejo za kandidaturo g. Frana P o d g o r n i k a.
Tako bi najlepše obsodili sedanji malenkostni prepir.
X V ž u p n i j i Os p p. Ć e r n i k a l se je pridelalo letos prav dobrega vina, posebno belega. Trgovci, ki žele dobiti pristno kapljico, naj se obračajo do č. g- dekana J. i Kompareta, ali do g. učitelja Fr. Jereba!
X V B o r š t u o b h a j a j o misi j o n. Lepe pridige imajo č. g. Lazar:sti od sv. Jožefa pri Celju. V nedeljo so oznanili, da bo sklep pobožnosti v sredo 17. oktobra po-poludne ob 2. uri in primilostljivi gospod škof je obljubil, da se udeleži sklepne procesije in da blagoslovi prelepi novi altar, ki je narejen iz drobnega kamenja iz kraških jam in ima krasne podobe Zveličarja, Matere Božje in sv. Ivana. Udeležba ljudij — zlasti v nedeljo — je velika od vseh strani dežele.
X Iz Dekani nam pišejo: Danes se je vršila tu volitev občinskega načelnika In svetovalcev. Prisostvoval je c. kr. namestni-ški svčtnik, gospod Sohaffenhauer-Nevs. Dekanskim nadžupanom je bil enoglasno izvo-ljen g. Ivan Mali nič pok. Matije, kateri je že prošla tri leta v splošno zadovoljstvo vodil tukajšnjo veliko in lepo občino. Njegovimi svetovalci so bili izvoljeni: 1. Lovro Grižon iz Dekani, 2. Ivan Pavlic iz Crnikala, 3. Josip Bordon iz PodpeČa, 4. Anton Mihe« iz Kubeda, 5. X. Jakomin iz Sv. Antona in J. Kocjančič iz Hrastovelj.
Po dovršeni volitvi so se občinski odborniki zbrali na čašo vina. O tej priliki je g. Kari Siškovič napil g. na novo izvoljenemu nadžupanu L Mah niču, ter se ob enem spominjal blagodejnega dijaškega podpornega društva v Pazinu, katero po očetovsko skrbi za ubožne dijake iz vse naše Istre. — Na to sta gg. Nazarij Grižon in I. Kuret v hipu nabrala za imenovano društvo 55 K 33 st. Darovali so: Gospod nadžupan Iv. Mahnič 21 K, Iv. Mahnič Batak 10 K, Kari Šiško-vič 5 K, Nazarij Grižon 1 I\, Ivan Pavlic 3 K, Bordon 1 K, Josip Turko 2 K. N. N. 00 stot., Josip Sever 1 K, Jos. Vatovee 20 stot., Lovro Grižon 20 stot., Anton Mi Ida v-čič 1 K. Ivan Valentič 1 K, Matej Kocjančič 40 stot., Jakomin 1 K 20 stot., Ant. Kocjančič 1 K, Jos. Cunja 1 K, Jos. Della-savia 40 stot., Ivan Turko 1 K, Jos. Skorja 40 stot., A. Mihec 10 stot., Iv. Dariš 15 st., Ant. Roje. 40 st., Kocjančič-Blagar 10 st., Ivan Kuret 1 K, ostalih 9 K 88 stot. so darovali drugi gospodje, ki ne želč biti imenovani.
Svoto 55 K 33 stot. smo danes odposlali dijaškemu podpornemu društvu v Pazin. Iz teh darov je razvidno, da v občinskem svetu Dekanskem seoe možje, katerim srce gorko bije za naš mili slovenski narod, v katerega blagor bodo delovali z vsemi močmi. Ko smo odpeli več naših narodnih in »Hej Slovani !«, podali smo se v svitu bengaličnih ognjev vsak na svoj dom v svesti si, da Dekanska občina je bila, je in bo edina, složna in samo-slovenska.
Štajerske vesti-
— Kaj vse se lahko zgodi Slovencem v dobi agitacij za držav-nozborske volitve! Iz »Naroda« posnemamo presenetljivo vest, da je celjski okr. glavar, grof Attems, zadnji lup prepovedal Slomšekovo slavnost, ki se je imela vršiti 14. t. m. v Žalcu, češ, da je to politična demonstracija. Ako pomislimo, da so se slavnostti v spomin nesmrtnega našega vladike Slomšeka vršile vse poletje v vseh večih in manjih krajih slovenske Štajarske, da se velik del teh slavnosti vrši v cerkvi, da drugi del obstoji v slavnostnih govorih, petju in godbi, ako dalje pomislimo, da je Žalec popolnoma, ponavljamo, popolnoma slovenski trg, docela narodnega, pristno slovenskega značaja — tedaj si moremo zares zaman ubijati glavo, kaj je visokorod. c. kr. glavarju grofu Attemsu tako zmedlo pojme o ljudskih pravicah, da je nakrat — dva dni pred slavnostjo — prišel do zaključka, da kar vse poletje ni bilo politična demonstracija, je do-bilo ta značaj sedaj, v megleni jeseni. I seveda — vnet avstrijski birokrat meni, da mora na vsaki način prepovedati in zabraniti vsako politično demonstracijo — razume se, da le tedaj, če bi jo priredili hentani Slovenci, katerih kar noče in noče biti konec ! No, kakor rečeno, prepoved Sloinšekove slavnosti v Žalcu m^ra biti o navedenih okolšči-nah za razum navadnega zemljana — za kar se skromno smatramo mi Slovenci, ki nismo Germani — nerazrešljiva uganjka. Vendar pa nam treba le dveh besed in prej nerazrešljiva uganjka nam je jasna kakor beli dan. Evo besedi: D r ž a v n o z b o r s k e volitve!
Da, da, za časa parlamenta pod Korber-jevo vlado tudi resnična politična demonstracija ni mogla prav nič škoditi objestnim izvoljeneen za mizo avstrijskih vlad in če se je tedaj tu pa tam tudi prepovedala kaka slovenska slavnost, se je to zgodilo bolj iz navade in nagajivosti. A sedaj, za časa volilnega gibanja, je pa stvar že malo bolj pre-kerna in neprijetna. Saj vsako tudi nepolitično narodno slavje ima to nesrečno lastnost, da ljudi navdušuje za narodno misel in narodno pravo in isto bi gotovo učinila tudi Slomše-kova slavnost v Žalcu, evo, zakaj je bilo potrebno, da se napovedana slavnost prepove, prepreči ! O pravica grofa Attemsa! Kaka čudna in kriva so tvoja pota! A ta pota — ta pot vsaj — ne privedejo do postavljenega cilja, saj bodo slovenski volilci baš po njih morali priti do spoznanja, da bi bili ubijalci in najčrnejši izdajice svoje lastne krvi, ako bi oddali svoje glasove možu, k: prihaja iz tabora nemških ubermensehov.
Razne vesti.
Promet v sueškem kanalu. Meseca septembra t. 1. se je po sueškem kanalu vozilo 307 parnikov, ki so plačali pristojbine za prevoz v znesku 8,260.614.30 frankov.
Profesor Koch o bolezni malaria. Profesor Koeh je pred kratkim došel iz Nemške Nove Guineje, kjer je prouČaval mala rio, v Hongkong. Prof. Koch se je izrekel, daje malario možno zatreti potom nekega po njem izgotovljenega preparata, katerega glavni sestavni del je chinin. On daje napravil mnogo vspešnih poskušenj, ter se je po večteden-skih preiskavah prepričal, da so raznašalci kal; malarie v Novi Guineji — mušice. Njegov trud je bil torej deloma obrnjen na to, da iznajde sredstva v zatrenje mušic. To zatiranje treba, kakor se že razmere v zaz-ličnih krajih, na različen način dosezati. Prof. Koch je sedaj na potu v Berolin, kjer poda podrobno poročilo svojih raziskavanj. Bitstvena je njegova iznajdba v tem, da raba njegovega preparata dotični kraj, kjer je razširjena naporninana bolezen, očisti ter docela prepreči vsako nadaljno obolenje na isti bolezni. (Malaria je nekaka huda mrzlična bolezen, ki sosebno razsaja v močvirnatih krajih. Poznano torišče te bolezni je okolica rimska. Najhuja je ta bolezen v jako vročih, tropičnih krajih).
Loterijske številke, izžrebane dne 13. oktobra :
Dunaj	81 48 58 26 23
Gradec	49 38 53 33 17
Brzojavna poročila.
Gaforšček pred sodiščem.
GORICA 15. (Priv.) Gabršček oproščen. Dr. Triller govoril briljantno.
Pl. Wittek v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 15. (K. B.) Železniški minister pl. Wittek je včeraj jutro prispel semkaj ter se podal ob 10. uri predpoludne v ogersko trgovinsko ministerstvo, kjer se je do 2. ure popoludne posvetoval z ogerskim ministrom o tehničnih vprašanjih glede bo-senskih železnic. Danes jutro seje pl. Wittek odpeljal zopet na Dunaj.
Ruski finančniki v inozemstvu.
PFTROGRAD 14. (K. B.) Pomočnik finančnega ministra, pravi tajni svetnik Ko-valevski je odpotoval v inozemstvo.
Kralj Creora: grški v Parizu.
PARIZ 14. (K. B.) Kralj Georg grški i je danes dopoludne došel semkaj.
Staj. dež. poslanec Murer umrl.
MURA V A 14. (K. B.) Dež. poslanec Blaž Murer je umrl sinoči vsled kapi.
Iz nemških vojaških krogov.
MONAKOVO 15. (K- B.) Nadzornik trdnjav, general infanterije vite^ Popp, je sinoči umrl za legarjem.
Smrt ravnatelja ogerske opere.
BEKESCSABA 14. (K. B.) Prvi ravnatelj godbe v budimpeštanski operi, Aleksander Erkel, je umrl.
Iz srbskih diplomatskih krogov.
BELIGRAD 13. (K. B.) Bivši poslanik v Petrogradu, genernl Sava Gruic, je imenovan poslanikom v Carigradu.
Slavnost na vseučilišču.
* DUNAJ 15. (K. B.) Opoludne je bila svečana inauguracija novega rektorja dunajskega vseučilišča za leto 1900—01, Schrutke Rechtenstamma; navzoči so bili zastopniki naučnega ministerstva, namestil ištva, dunajskega mesta, vseučiliški profesorji, dijaštvo in mnogo dostajanstvenikov. Prorektor \Vie-sner je poročal o dogodkih minolega šolskega leta, katerih najvažnejši je po njegovem meaenju pripust žensk k medicinskim študijam. Rektor Schrutka je govoril o položaju sodnikov po današnjem avstrijskem pravu.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 13. (K. B.) Jutranji listi priobčujejo brzojavko od dne 11. t. m. iz Siianghaia, glasom katere je cesar japonski na osebno mu poslano pismo kitajskega cesarja odgovoril, da so sedanji raz por na Kitajskem provzročili svetohlinski cesarjevi svetovalci.
CA PST A DT 14. (K. B.) West-kentski polk je presenetil taborišče bursko pri Frank-fortu ter provzročil Burom velike zgubc. 8 Buro v je vjetih. Dela rev je izpustil vse svoje ujetnike.
SHANGHAI 14. (K. B.) Potovanje dvora v Singafn so predložili, ker se v San-siju nahajajo mohamedanski ustaši.
PEKING 12. (K. B.) Li-Hung-Ćang je prispel semkaj ter je obiskal angleškega poslanika in ostale tukajšne poslanike.
PETROGRAD 13. (K. B.) Kitajski poslanik je prispel iz Petrograda v Livadi jo.
CARIGRAD 14. (K. B,) Angleška la-dija »Citv of Bombav«, katero je najela ruska vlada, je šla včeraj skozi Bospor; la-dija »Mavun«, katero je istotako najela ruska vlada za prevoz ruskih čet v vzhodno Azijo, pojde jutri skozi Bospor.
TIENTSIN 12. (K. B.) Med četami
razsaja disenterija. Pravijo, da grof \Valder-see v nekoliko dneh preloži svoj glavni tabor v Peking.
TIENTSIN 12. (K. B.) Ekspedicija v i Paotingfu je odkorakala danes jutro v dveh kolonah.
PETROGRAD 13. (K. B.) »Novoe i Vreme« javlja dne 5. t. m. iz Vladivostoka, da imajo vojne operacije proti Kitajcem v Manžuriji prenehati, ko bo osvobojena železniška panoga Karbin-Port Arthur. Postaje v dobe močnejše straže.
PETROGRAD 14. (K. B.) Dne 16. t. m. odplujeta iz Kroustadta oklopnici »Pol-tava« in »SevastopoU v Tihi ocean, kamor jima bode sledil tudi križar I. vrste »Gromo-bor« že prihodnje dni.
\VASHINGTON 13. (K. B.) Mornarski urad je prejel brzojavko admirala Remeva, s katero isti naznanja svoj odhod s Kitajskega ter javlja, da pojde najprej v Taku in Cifu in potem v Nagasaki. Amerikanska vojna ladija »Ne\s*-Orleans« ostane v Taku-u, a križar »Moncaci« prezimi v Peiltu.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 13. (K. B.) Lord Roberts brzojavlja včeraj : Buri so poskušali na več krajih z večim ali manjšini uspehom, da bi razrušili železniško in brzojavno zvezo. Trdo-vratnost Burov je toliko znamenitejša, ker
Angleži vsako škodo kmalu zopet poprav jo ter kaznujejo krivce. Generala De\veta ljudje se nahajajo razpršeni v male čete v bližini Vaala. Mnogo jih je desertiralo.
C A PST A DT 13. (K. B.) Guverner Mil-ner odpotuje danes v Pretorijo.
LONDON 13. (K. B.) Reuterju javljajo dne 12. t. m. iz Aliwalnortha : Sinoči je odšla odtod patrulja, da bi nabavila garniziji živil. Vrnila se je brezvspešno, ker je bilo v bližini vse polno malih burskih oddelkov.
Vesti iz Kranjske.
* Ali takim poj a v o m res n i m o-goče za vedno zastaviti pota? V sobotnem »Narodu« čitamo: Na ravnokar do podstrešja dograjeni zgradbi justične palače visi od včerajšnega dne vse polno zastav in zastavic. Zastopane so baje vse države, vsega ^ sveta, menda celo Culukafriške, tudi slavno- j znana »Livrefarbe der krainisehen landstan- t disehen Diener* « — modro-višnjeva—je zastopana na odličnem mestu, samo — čujte j in strmite! — kranjske deželne zastave ni nobene. — »Narod« dostavlja: Zapamtimo si to! Mi pa vprašamo: In nič <Lrugega ?! ?
Trgovina in promet.
Uvod v nauk o trgovini.
Trgovina z blagom.
Peto poglavje. Običaji (usance) in zakonski predpisi glede kupovanja in prodajanja blaga.
(Dalje.)
Ako hočejo tovarničarji vzdržati trdne detaljne cene (cene na drobno) dovoljujejo zopetnim prodajalcem (preprodajalcem) popuste k na cenah, ki jim zagotavlja nekoliko dobička t^r omogočuje, da se lahko drže tovarniške ali štacunske cene. Ta popust se računa v odstotkih (procentih od računskega zneska ter se imenuje (navadno) rabat(ital. rabbnttere = zopet znižati). Ta rabat odtegujemo že o sestavi računa od skupnega zneska. V knjigotržtvu mora založnik pover-nemu (sortimentnemu) knjigotržcu dovoliti znaten rabat, ker je v tej stroki posebne važnosti, d t imajo knjige povsod enako šta-cunsko ceno ter je vse odvisno od tega, kako se knjigotržee trudi, da razproda čim več knjig.
Pri blagu, ki se navadno prodaja in razpošilja zavito (omotano), razločujemo tri vrsto teže ; v računu ali fakturi navajamo redno težo celega tovora (collo), kakor smo ga prodali, nadalje posebej težo zavitka ali omota (soda, vreče itd. in slučajne snovi, s kater » so izpolnjene praznine me 1 blagom in posodo), in slednjič še težo blaga samega.
Težo blaga z zavojem (omotom) imenujemo b r n t to- ali s p o rc o-težo (surova, kosmata, nečista tež:«) ; teža zavoja (embalaže) je t a r a (odbitek na posodo) in teža blaga samega nt; 11 o-teža (čista teža). Na kratko označeno v računu tako-le : 50 vreč kave cuba Btto 3045, Ta 45. Ntto 3000 kg.
Ceno blaga ničuniino obično po netto-teži (čisti teži). Tako v gornjem primeru s kavo; v ta namen se je tudi odraeu.iilo taro: sicer bi trebalo navesti lc hrutto- (kosmato) težo, kakor se to godi časih na primer pri rižu.
Taro navajamo ali natanko, «li pa z določenim nastavkom, kakor ste ga določila izkušnja in navada.
Po tem razločujemo pravo, čisto ali netto-taro iti običajno (uznelno) ali uso-taro. Običajno ali uso-taro računiino a!i po kosih (eolli, ital. eollo-tovor, zavoj), če so kosi precej enako težki, ali pi v odstotkih kosmate (hrutto) t ;že, n. pr. pri petroleju 20 % ta iv.
(Pride še.)
* M slov. zalosa min
iz odlikovanih in svetovnoznanih to-r.	varn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia AT TJ	(Rosario) št. 1.	^
T3 4ust desni strani eerkve sv. Petra).
Ai Konliurenca nemogoča, ker je blago ^ Tj	iz prve roke.	^
^^ppppppf^V^pppp;
Zalop ii tovarna
W pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Minzi v Trstu.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bosat izbor ▼ tapet ariju h. zrcalih In fciikuk. Ilustriran cenik ^nitia tu franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti slavijo se aa brod ali i« lamico brez da bi se ra to kaj zaralaaaa.
Gospodična (Slovenka)
želi prijateljskega dopisovanja z izobraženim gospodom. Prvo pismo prosim pod naslov »Slovenka« : Zagreb glavna posta, (poste restante) do 20. t. m.
I
Nikaka skrivnost ni več,
dasi napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za po 5 litrov likerjev: Tro-pinovec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, Češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali p. štno nakaznico; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo.
Anton Rukavina
TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^.oijenili državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshogasse, 8.
Mladenič.
ki je izvršil šest gimnazijskih razredov, išče službe v kaki pisarni. Ponudbe na upravništvo »Edinosti«. _
V Trstu.
One naše gosp. kupee ki pošiljajo po Mago z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
da smo se preselili v W nlico Commerciale štv. 3 "»i (v bli-	.	.
zini dobro poznane kavarn e Inženjer Zivic ; F a b r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža in olja.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih ^nah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena pumerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
se priporoča svojim ro-akom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti.
Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, *tnre. poštene, slovenske tvrdke.
Schivitz e Comp 1, Trst ulica Zonta 5. pri novem sv. Antonu.
Društvenik.
kateri razpolaga kapital od 25 do 30 tisoč kron se išče za neko v Trstu z dobrim vspehom pričeto podjetje. Gotovi dobiček se jamči in vloženi denar se zavaruje.
Ponudbe naj se pošiljajo na upravo lista »Edinost« pod šifro »A. 72.«
F I L I J A L K A
c. Kr. p. avstr. kredita zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2\<//0 30-dnevni odkaz 2*1°' j rt3/ o	3-meaečni „ 2ll4°/0
"	" d '* 10 6- „	„ 2Vs°o i
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban-kovcih avstrijske veljave, stopijo rove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto. Brno, Lvov, Tropa ve Reko kako v Zagreb, A rad. Bielitz, Gablouz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reicbenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in predaja bitku l°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod naj u mestne j širni pogoji.
Predujmi.
Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Ueroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. NaSa blagajna izplačuje nakaznice uarodne bauke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlaLi ali
sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Na MHiSje povelle Niegiroa §jj| c. in žr. apostol. Veii&anstva
XXI. c. kr. drž. loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša v gotcvlni:
200.000 kron
Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski dohodni urad.
Žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 1900.
Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, 1. Riemergasse 7., v loterijskih kolekturah. v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk.
Srečke se d o pošljejo poštnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija,
oddelek za državne loterije.
> Tržaška posojilnica in hranilnica
legistrDvana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).

Hranilne uloge se sprejemajo od vsakegn, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4",0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5V/o> na menjico po 6°/0 na zastave po o 1 'a0/o-
Uradne ure so: od 9—12 dopoludue in od
3—4 popoludne. Izplaeuje se: vsaki ponedeljek od U—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
? Postno hranilnični račun 816.004.
K rojač.
Anton Jerič 7 štev 34, I n. se priporoča
! slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa časti-! tljivi duhovščini.
Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah..
| Perhauc Jakob
[ vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
K reme.
Potočnik Fran
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi.,Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rohor Pfttpr ulica Riborgo št. 2b.Velika
nuilal rOlDI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvata po naročbi.
Pekarne in shuleiearne.
TfpuMm ratroiana zadrma
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška nI. št. 1., I. nadstr.
--
Obrestuje hranilne Tlojre, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 41/ž°/o 1,1 vloge na Conto - corrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo al: zastavo na 51etn<> odplačevanje v tedenskih :tli mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15%.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun šr»*v. S42.3ti<>.
Uradne ure: od	\~2 dopoludne in
od ii—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 0—12. dopoludiH*.
H. Stibiel
Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) tilijalka ulica Riborgo 15. ima,
eliko pekarno iu sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič, v kosih in v Škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
ld\i PprhailP Ulica Stadion št. 20, pe-Jdiv. ICI liaJU karna iu 8iadčičarna,
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
Kavarne.
v
Anfnn ^nrli PriPoroča BV°i{ kavarn
"MlU!l	II »Commercio« in »Tedesco«
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Trgovci.
Hittu Ulica Barriera vecchia št. 13 1 I Ctll I liliji prodajalnica vsakovrstnega-
manifakt urnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se
pošiljajo vzorci tudi na deželo. _^^
Ojrlje in drva.
Muha Jnsin v ulici del Torro štev 12
IVI U I ICI JVJOIJJ priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim
Fran Wilhelmov
oifpoči čaj
• od
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnja Avstrija).
Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 1 gld. a v. vel j.
I
Služba vrtnarja
je s 1. jan u varjeni leta 1901 v knijnski kme-
tiški šoli na Grmu pri	me^tn za za-
sesti. Letna mezda znaša 840 kron. s. pro<tiin stanovanjem, prosto poletno zelenjavo, ter 10°/o od skupila za odprodaue zelenjave inj evetlie semen. Vrtnar mora biti popolnoma izurjen v zelenjadarstu ter cvetličarstva. Bit; mora oženjen. to-d:i imeti ne sme okrok. kateri I »i njegovo soprogo pri sodelovanju na vrtu ter prodaji zelema ve in cvetlic na trgu v Novemestu motili. Prošnjo, opremljene sč sprieali popolne zmožnosti, pošljejo naj istinito marljivi ter trezni pros telji do 20. no-vembra podpisanemu vodstvu.
Vodstvo krajnske kmetijske šole na Grmu pri Movemmestu.
dnfc 11. oktobra 1900.
R. Dolenc
Slovenec
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del* Anton Breščak, Gorica, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Anton Baretto
sodar
TRST — Vicolo cieco št. 4. — TRST
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorlei
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
-Šutirani Ine vloge sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni elan društva in se obrestujejo po 41/5f°/0, ne da bi se odbijal rentni davek.
1'osojila dajejo se samo elanom in sicer na menjiee po l> °/0 iu na vknjižbe po .V/a0^.
U rad U je vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stauje Iran. TlOg leta 1839. okroglo K. 1,400.000. C. kr. priviligiraii kroji i Poštno-liraii. račun štr. 037.315.
M. AITE
Pohištvo.
Prva slovenska loga zazno vrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino iu trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu iu na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S- Lucia 12* (zadej c. kr. deželne sodnije.)
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje-gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. '2.
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
vsakemu koj razumljiv lcrojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. '211, n-
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek* dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Hiša na prodaj.
V Sežani se proda hiša št. 180, naj lepem kraju ob cesti, pripravna za vsako obrt, za prodajalnico ali kavarno, kakor je že bila v nji nad oO let. Natančne1 pogoje se izve pri g. Andreju Mislej v Sežani.
jgOf «>QO» «Of
jVlartin jtfarc
priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo gostilno
„AM'antica lavandaia"
ulica IiHlustria štv. 39.
pri Sv. Jakobu ;
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno,
vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo.
Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili.
naznanja slavnemu občinstvu, da ima v zalogi staro in novo vinsko posodo od 20 litrov više. Izgotovlja vsake vrste posode in v sodarsko stroko spadajoča dela.
Se priporoča rojakom v smislu gesla: „Svoji k svojim".

Pekarna H. Moder
TRST — Ulica Riborgo št. 15 — TRST.
Zaloga raznovrstnih sladčič, kakor tort, krokandov, konfetov, biškot«>v itd. Štirikrat na dan svež kruh', koji pošilja franko na dom, trgovcem v razprodaji* }>a s primernim popustom. Prevzema kruh v pecivo in vsako naročbo za poroke, pojedine in druge domače slavnosti po zelo nizkih cenah.
Trgovina manifakt urnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
Č ast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odjemalcem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer : sukno za moške in ženske obieke. flanelo. perkal za obleko in bluze v najnovejšem risanju, barvan in bel barhent, piket za perilo, maje od volne iu bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nailalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
J.
Voščene sveče.
knn^r svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za, obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
Oglas.
Vse po najnižjih cenah,
Xadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje
M. A i te.
Čast mi je javiti bratom Slovencem, da imam pristna izvrstna črna in bela dalmatinska vina iz lastnih vinogradov po jako nizkih cenah. Naročbe izvršujem naglo in točno, bodisi po morju ali po železnici. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani
Svitoslav (Luka) Mišurac,
veletrgovec z vinom
Čepurina (Dalmacija).