Leto LXX. št. 64
L}«bl|
MtoU 20. marca 1937
Cena Din 1.-
izhaja vsak dan popoldne, izvzemat nedelje in praznike. — inserati do 30 petit rrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S. večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO EN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA,   Knafljeva   ulica   fttev. 5.
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska e, telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unča 1, telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon 51. 190 — JESENICE: Ob kolodvora lOl
Postna nranilnica v Ljubljani St. 10.351
Načelna proračunska razprava v senatu:
Nazaj k pravemu jugoslov. nacionalizmu?
Velik govor nadomestnika kraljevega namestnika senatorja dr. Petra Zeca — Napočila je dvanajsta ura za iztreznjenje partizanov — Rešitev in izhod je edino v povratku k čistemu, pravemu jugoslovenskemu nacionalizmu
BEOGRAD, 21. marca r. Proračunska razprava v senatu bo danes v načelu končana. Svoj višek je dosegla na včerajšnji seji, ko sta govorila senatorja dr. Albert K r a m e r in nadomestnik kraljevega namestnika senator dr. Petar Z e c. Govor senatorja dr. Kramer-ja je obširno objavilo že današnje »Jutro«. Senator dr. Zec pa je v svojim govoru razkrinkal lažno jugoslovenstvo, ki obrača svoj plašč po vetru in zagovarja danes načelo treh narodov, da bi' lahko sklepalo strankarske kupčije in ki se morda že jutri, ko te kupčije ne bodo uspele, zopet izigra za čuvarja narodnega in državnega edinstva.
V svojem govoru je ena tor dr. Zec primerjal in lanske in letošnje definicije narodnega in državnega edinstva s strani predstavnikov vlade m JRZ, ter naglasil, da je tako nejasno in nedoločeno stališče največja ovira za končno konsolidacijo prilik v državi.
Vsemu temu pa je \irok, ker ne edinstvo naroda ne pojmuje v polnem in pravem pomenu resničnega jugoslovenskega unitarizma. Vsak pravi Jugosloven pra\*i: Ne vprašam kdo vlada, marveč vprašam kako vlada. (Viharno pritrje\>anje na levici). Z drugimi besedasmu \*seeno je, ali je vlada in oblast v rokah Ivano, Jovana ali Janeza, vseeno je. kako je oblast med njimi razdeljena, a glm-no je. da \*emo in vidimo, da so tem upra\*nikom države enako miti in dragi
vsi kraji in vsi ljudje našega naroda in na-| še države in da pri nobeni priliki ne bo razlike med enim in drugim. (Viharno pritrjevanje.)
V tem usodnem času kličem. Dovolj je bilo srbovanju, Tirvatovanja in slovenjeva-njal Nazaj k onemu čistemu, pravemu Aleksandrovemu jugoslovenstvu. ki ne pozna nobene razlike med istokrvnimi brati Srbi. Ifr\-ati in Slo\-enci. nazaj k onemu jugoslovenstvu, po katerem smo vsi bratje v dolžnosti in pravicah popolnoma enaki! Nazaj k onemu jugoslovenstvu, ki je edino sposobno v teh burnih časih očuvati in okrepiti nedelji\*o ognjišče istokrvnih bratov in vsem zagotoviti lepšo bodočnost. (Dolgotrajno viharno pritrjevanje.)
Je pa še drug pojav, ki se je uveljavil v našem političnem življenju in preko katerega ne smemo molče preiti. Kadar je govora o političnem nasprotniku in njegovem delu, je pri nas običajna in dovoljena kritika in način izražanja, kakršnega ni slišat1 nikjer v kulturnem svetu. Ne mislim tu na banalnosti neodgovorne mase, ki lahko grdi in psuje na najprostaški način vsakogar brez razlike. Tudi se ne mislim baviti s stičnimi pojavi v gotovem delu našega tiska (Klici: To so zlasti slovenski listi JRZ!) Ne morem pa iti preko izjav, ki so jih dali ob priliki proračunske debate v Narodni skupščini posamezni ljudje zlasti eden izmed uglednej ših članov JRZ na račun jugoslovenskih nacionalistov ob burnem odobravanju vladne veČine, ko je rekel med drugim: Vi vodite svojo politiko zaradi osebnih interesov. Senator dr. Zcc je z vzvišenim glasom nada-
Popoln zlom Francove ofenzive
Francove čete so bile vržene nazaj v postojanke, od katerih so pričele svojo ofenzivo proti Gua-dalajari
PARIZ, 20. marca. br. Ofenziva republikanskih Čet pri Guadalajari se uspešno nadaljuje. Med Rribuego po Sifu« ntesom so republikanci na fronti v dolžini 10 km napredovali v Dobrni 14 km ter drugo za družini zavzeli vasi Paharee, Soiianilas, 01me; da de Ekst>remo. Toro dal Burgo in Moren-eelo. Ozemlje, ki so ga vladne čete zavzele od začetka svoje ofenzive, predstavlja tri četrtine vsega onega ozemlja, ki so ga Iran kovci osvojilj s ponKKJjo Italijanov in Nemcev v teku zadnje ofenzive.
Glavni dogodek včerajšnjega dne je bito zavzetje Brihuepc s   strani republikanskih
čet. Z zavzetjem mesta obvladajo vladne čete vse višine vzdolž Tajim e in imajo zdaj zelo ugoden položaj za nadaljevanje ofenzive.
Zavzetje Brihuege ne pnsca več nobe« nesa dvoma, da je tudi poslednja peta ofen zjva generala Franca proti Madridu propadla. Vse kaže, da »o čete generala Franca jn italijanske divizije silno demoralizirane, glasil še, ko se |e izkazalo, da je vladno letalstvo uspešnejše in močnejše °d italijanskega in nemškega ter da razpolagajo tudi republikanske čete t dobro organiziranimi motoriziranimi divizijami.
Sijajen uspeh vladnih čet
MADRID. 20. marca. AA. Havas. Odbor za obrambo Madrida je po radiu objavil uradno poročijo, v katerem pravi, da po vladne čete svojo sijajno zmago na frontj pri Guas dalajarj zaključale z zavzetjem Brihuege. Republikanske čete so včeraj ves dan prodirale naprej in našle ogromno število trupel nacionalistov, ki so jih bežeči nacionalisti pustili za peboj. Navdušenje vladnih čet je izredno. V poročilu se nato še objavlja:
Pri mrtvih in v Brihuegi smo zaplenfh" tudi italijansko vojno zastavo m ogTomno vojnega materiaJa. Ujefi smo tudi veliko število vojakov, ki so vsi po vrsti Italijani.
V madridskem odseku *=e je samo malo streljalo s lopovi. Na ostalih bojiščih ni bilo ničesar novega, i oročilo pravj £e, da so vladne čete našle mnogo spisov italijanskega generalnega štaba na frontj pri Guadn* lajarj.
Snoči ob 23. je bilo objavljeno, da -o vladne čete % korakale v Natalporto. Ta vas je 27 km severovzhodno od Brjhuega in 10 km severovzhodno od Alinadronet>a in 8 km jugozapadno od Abadanesa. Na teh točkah so nacionalistične čete pred začetkom ofenzive prebile vjadno bojno črto.
Uporniki so porušili most pri Mazegoru, ki so ga zgradili v zadnjih dneh zarad: borb ob Guadalajaii. Vladne čete prodirajo naprej in so dosegle 88 km na aragonski cesti ter so se atrdile na novih postojankah.
Italijani beže
LONDON, 20. marca. A A. Keuter Iz Al* gecirasa poročajo, da je več uporniških oficirjev, ki so na fronti prj Guadalajari pri-bežali v vladne vrste, izjavilo, da so ita-umske čete imele velike izgube v zadnjih iineh. Italijanske divizije se umikajo v ne* redu.
Poročilo frankovcev
SALAMANCA. 20. marca. AA. Keuter: Uradno poročilo vrhovnega poveljstva pravi: Na frontj osme divizie pred Oviedom smo odbili sov ražu i napad. Odbili smo na- j pade sovražnika na Maranco. ki so ga yče-rai zavzele nacionalistične čete. Sovražnik je imel hude izgube. Na nobenem drugem bojišču ni bilo važnejših dogodkov.
Ostavka Francovega generala
Salamanca. 20. marca. AA. Havas: Glavni poveljnik general Franco je sprejel otsavko generala Or^aza, ki je bil dosedaj vrhovni komisar in slavni poveljnik nacional Laični h čet v španskem Maroku.
Mussolinijeva brzof avka italijanskim četam v Francovtm taboru
Nepobiten dokaz o aktivnem vojaškem sodelovanju Italije v španski državljanski vojni
I
MADRID, 20. marca. AA. Ha vas: Oblasti so razdelile v Madridu iKrvinarjem v Madridu besedilo dokumenta, ki eo ga vladne čete našle med zaseženimi uradnimi doku* mentf v Brihuegi. Ta dokument je brzojavka g. Mussolinija, ki ie bdla poslana dne 13. marca italijanskim četam, ki se bore v tem odseku:
>Sprejel sem na ladji >Pola< na po« v Libijo poročilo o veliki borbi, ki se razvija na front? ob Guadalajari. Spremljam podrobnosti v te| borb| prepričan o ima*i, ker sem cist« »terjan, da bo udarna sila
in vztrajno-* naših legionarjev obvladala sovrazni odpor. Zmaga nM mednarodnimi b| pomenila uspeh velikega vojaškega in poltenega pomena. Legiooarji, zavedajte »e, da neprestano spremljam vaše delo. ki mora biti kronano i uspehom. — Mussolinj.
Brzojavka je btla poslana na naslednji naslov: Poveljstvu prostovoljskih čet glavnega generalnega Štaba v Areosu, leta 1937 v 15. letu fašistične dobe in nosi številko 2795.
To brzojavko je preeital Četam general Mangini in jo poslal poveliniku oete iz Brihuege dne 16. marca 1967.
ljevai. Z indignacijo s tega mesta odklanjam in zavračam to težko žalitev svojih prija-teljev in tovarišev l em ljudem povem samo to: Jugoslo\-enski nacionalisti so služiti isti jugoslovenski politiki kakor ji služijo danes tudi takrat, ko se drugim ni še niti sanjalo in ko še ni bilo niti resne besede o Jugoslaviji Služili so tej politiki že takrat, ko ni bilo niti enega samega kvadratnega metra s\*obodne jugoslovenske zemlje, služili isti politiki v času. ko so se drugi skrivali oni pa so umirali in nastavljal; svoja prsa ter prelivali svojo kri* iz katere se je porodita jugoslo\cnska s\roboda. Ali more biti še hujša žalitev za te fanatične idealiste in heroje, kakor če se jim upajo razni pritlikavci, ki si takrat niso upali niti nosa poriniti na plan, danes očitati, da vodijo jugo-slovensko politiko zaradi svojih osebnih interesov!
Tudi kadar je govora o šestem januarju in o šesto januarski politiki in njenem režimu* uporabljajo najuglednejši člani vladne stran ke tako \- Narodni skupščini, kakor na jav nih strankarskih manifestacijah tako kritiko in take izraze, kakor jih je človek navajen slišati samo od poulične druhali. Šesti januar se ocenjuje kot največji politični zločin, a šestojanuarski režim in njegovi nosilci kot roparji narodne s\obode. teroristi in nasil-niki ki gazijo zakone in kar je sličnih krilatic. Spričo splošno znanega dejstva, da jugoslovenski nacionalisti niso nikdar odrekali in tudi danes ne odrekajo svoje polne odgovornosti za vse ono sodelovanje in podporo, kateri so za\*edno. udano in po svojem naj-holfiem prepričan   Sprožili tvorcu šesto ja-
nuarske politike in tej politiki, pa te kte-I vete ne bodo zadele tam. kamor so namenjene, marveč na popolnoma drugi strani. Vsi neprijatelji JugosUn-ije in jugoslovenske mi-i sit si mane jo roke in z veseljem s prstom kažejo na sedaj \odilne ljudi, ki V Narodni ' skupščini trde. da so režimi v* Jugoslaviji in njihovi nosilci zločinci, razbojniki in nasil-
I niki.
j
Naj se nihče ne vara. da bodo te »obsodbe« padle samo na Zivkoviee, (Jz u novice in Jevtičc. marveč bodo poleg njih zadele tudi vse droge, ki vladajo to državo Te metode politične borbe so rodile že svoj sad ; in že se javlja reakcija.
1     Težka in popolnoma razumljiva skrb je ! zavladala na vse strani. To se opaža pri kme ' tih in meščanih, pri navednem delavcu ni i pri  največjem  intelektualcu   Edino mesto-I kjer ni opaziti niti sledu kake skrbi, marveč : bas nasprotno nekako zadovoljstvo, je naša i vlada. Prepričan sem. da preživljamo dobo. ki bo odločilna za usodo našega naroda in naše države, dobo zgodovinske odgovorno-, sti. Zavedamo se tega in zato ugotavljamo: Politika vlade dr. Stojadinoviča je dovedla našo državo in naš narod v tako težko in negotovo situacijo,  da so ie  sedaj resno ogrožene  vse   pridobitve   našega skupnega nacionalnega življenja in sam temelj državne organizacije. Življenski interesi naroda in države neminovno zahtevajo, da se čimprej išče in najde izhod iz te situacije. Zato je razumljivo, da v tako v!ado ne moremo imeti zaupanja in bom /ato glasoval proti proračunu
in kako je bilo...
VALENCIJA. 20. marca. AA. Havas: Uradno poročilo objavlja izjavo nekega letalskega častnika, ki je iz letala opazoval bitko pri Brihuegi in ugotovili, da je bil poraz nacionalistov in Italijanov mnogo pomembnejši kot pa se je to v začetku mislilo. Ta častnik je med drugim rekel:
Za to svojo zmago se moramo zahvaliti skrbni pripravi in pravilni izbiri časa. Preletel sem bojišče v odločilnem trenotku in lahko rečem, da so se tedaj Italijani sami borili brez Nemcev in Spancev. Imam vtis, da so Italijani hoteli pokazati, kako znajo kot veterani iz abesinske vojne zmagati. Toda svojega zaželjenega uspeha niso dosegli. Naši so jih napadali tako hudo. da so se morali umakniti. Ves materija! je bil italijanski, razen letalski ki je bil ves od Junkersa, kakor je že bilo javljeno.
Vsa letala so na i modernejša in nosijo Dieselove motorje in kurijo jih težka olja. Vsako letalo lahko nosi 1000 kg bomb. Ko je natovorieno, lahko letalo leti s hitrostjo
300 km na uro. Doslej smo opazili na tem bojišču šest takih letal. Eno tako letalo smo že sestrelili v odseku pri Pozoblanci. dvoje pa pri Guadalajari. Tri taka leala so naša lovska letala najbrž zelo poškodovala.
lOOO Italijanov pobegnilo v vladni tabor
Madnd 20. marca, AA. Havaa: Snoči so privedli v Madrid jrulijunofre ujetnike, ki so jih ujeli preteklo noe pri Brihueffi. Izjavili so piibližno isto kot prej-šnj.i italiian-ski jetii.ki. ua so se prostovoljno borili v Abesiniji, postali pa e*o jih sedaj v Španijo. Večina ao kmeč-ki fantje.
»Zelo smo bili  presenečeni,   ko »mo po radijskih postajah  z  vladne  st.rani slišali imena naših  tovaritšev   ki bo bili  ujeti in njihove be&ede. Sklenili smo, da. opustim'-borbo  m da se  prc-lanuo. Ker so nas po ; dnevi  častniki  zelo nadzirali, sjtio pobeir-; nili" p.inoči   Ootovo bodo za Dan Plifli ^ ! naši tovariši.
j    Po Še ne potrjen iih vesteh se je dosedfl 1 predalo okol: 1000 italijanskih vojakov.
Schiischmggov obisk v Budimpešti
Budimpešta, 20. marca. AA. Prvi razgovor avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schusehnig-ga se je nanašal na izmenjavo stališč o gospodarskih vprašanjih. Dr. SchiLschnigg je bil nato pri državnem gu-verneeju Horthvju. Avdijenca pa je trajala le četrt ure. Dr. Schuschnigg je govoril razen z Daranvjem in Kanyjo tudi z indiistrijskirn ministrom Bornemiso. finančnim ministrom Fabinijem in državnim podtajnikom pri kmetijskem ministrstvu Marschallu.
Ministrski predsednik ^ včecaj priredil obed svojemu tovarišu z Dunaja. Na kosilo so bili povabijo.ni poleg drugih italijanski poslanik grof -ia Vinci. n imški od-
pravnik po-slov VVerkmeister i. dr. Včera; popoldne se je dr. Sehuschnigg ^vrnil na Dumaj. Snoči je bilo o razgovorih objavljeno naslednje uradno poročilo:
Razgovori med obema ministrskima prea 3ednikoma v navzočnosti zunanjega ministra Kanvje so pokazali da vlada popolna soglasnost med obema stališčema, kar se tiče mednarodnih problemov in njihove presoje v prijateljskem sodelovanju in v duhu rimskega protokola. Ugotovilo se je tudi, da se naj rimski protokoli izvajajo naprej, kar se je posebno poudarilo v pozdravni brzojavki italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju.
Akademska omladina obsoja gonjo proti bratski csl. republiki
Spomenica akademske omladine ljubljanske univerze prezidentu češkoslovaške republike
Gonja, ki so jo zadnje čase vpri/orili vekovni sovražniki vsega- kar je slovansko, proti bratski češkoslovaški republki, je globoko odjeknila tudi v nasi naeionatni javnosti. Tudi naša akademska omladina je danes dala zraz svoji solidarnosti in odločni obsodbi te gonje. Danes dopoldne so predstavniki vseh akademskih društev Aleksandrove univerze v Ljubljani posetili češkoslovaškega konzula in mu izročili naslednjo spomenico:
Prezidentu bratske češkoslovaške republike dr. Edvardu Benešu.
Slovenska akademska mladina Aleksandrove univerze v Ljubljani izraža s\*oje tople simpatije do češkoslovaške republike ter svoje ogorčenje nad prodornimi napadi* s katerimi skuša določen del evropskega tiska izpodkopavati ugled, ki ga uživa resnična demokracija nase bratske države, osnovana v duhu
načel Vašega prezidenta Osvoboditelja T. G. Masaryka.
Odklanjamo te napade, ker smo si v vnesti, da je njih glavni namen omai*-ti prijateljstvo in zvestobo, ki nas veže s Čehi in Slovaki.
S hvaležnostjo se spominjamo, kako je podpiral vaš bratski narod v času borbe za narodne pravice v dunajskem parlamentu zahteve Jugoslovenov in je na številnih manifestacijah branil tudi našo zahtevo po slovenski univerzi. Zavedamo se, kakšno silo predstavlja Jugoslavija v trdni zvezi Male antante in njej prijaznih balkanskih držav v sedanjem mednarodnem položaju
Zato izjavljamo vsi akademiki Aleksandrove univerze v Ljubljani, da nas ne bo nihOe omajal v zaupanju v češkoslovaško demokracijo in v zvestobi do vašega naroda, s katerim nas vežejo skupne borbe za svobdo in uvel javije-nje naših narodov in držav.
potiticni o6§cxnik
„ Gorski venec" na indettsu
Eden najboljših uxiiotYoro\ v -r*.- i. književnosti j»» »<joi*ski Venec**, ki ga je napisal črnogorski knez Peter Petrovič Njegoš. »Gorski Venec« je prevede«! na skoro vse evropske jezike. Slovenski prevod je svojeeasno izdala »Slovenska Matica«. Donlej se ni Se nihče ^podtikal nad to umetnino. I »a kakor so svoječasno pri na* proglasili pesmi dr. Franreta I*n«seriia. Stritarja. I-evstika. i,n ^orči^a, Jenk Aškerca itd. za neniomlno in potnijsljivt'. tako so sedaj iste haže ljudje iznašli, da je ludi Njegošev »Gorski Venec« nemoralen in pohujšljiv. Beograjska revija »Javnost piše o tej stvari: »Klerikalna Hrvatska Straža« je objavita nedavno tega članek, v katerem »v imenu versk** strpnosti« (to so tisti, ki so najnevdrpnejsi klerikalci) obsoja Njegošev »Gorski Vence« kot nemoralen umotvor in zahteva z vso odloc-notsjo: »Naj torej kdor hoče hvali »<Ior ski Venec« z estetične strani, etika ga mora obsoditi! /ato bi se moralo t<- dete odstraniti iz šolskega čtlva!...« Oprostite, da ne zahtevate več! — kakor bi rdcH Italijani. Zakaj kakor so pričeli in kakor so skii*oti si z zakonom zagoto\ iti pravico, da se smejo mešati v vso kulturno življenje -Tugoslaviie. je naravnost ^udno. d* niso po vroreii Srebrn Htovffc n:ioadnv M ii^benike In te. da se n?*ib?*z;e i/rr»/im«> nečuvene nesramnosti n^nram eni »zme«' najvišjih vrednot vse naše nacionalne kulture, — da dado na svoj indeks *udi narodno pesem pa Gtindidića. Dosit. Kranjčevića in druge — '
Osredotočen nanad na češkoslovaško
Ugledna --unska revija »Voi\ Kurope-enes« izvaja v svojem ob/orntku: »Osredotočeni napul na češkoslovaško *e vrši ta irenotek v časnikarskih in diplomatskih oblikah, vendar pa iz predalov veMklh Al sopisov v Parizu in Londonu ne izginju skrb. da bi ta napad nekega dne ne navzel drugih oblik. Senzacionalna obvestila revije »Sudnav Referee« o poročilih obvešča ine službe »Intelligenee Service«, ki vedo povedati o Čisto konkretnih načrtih za vstajo na češkoslovaškem, še pov<*čujejo te skrbi. Naskok na Češkoslovaško ima svoje posebne vzroke. češkoslovaška je glavna bariera. ki zavira nemški sunek na jugovzhod in vzhod. Ona »e Še danes glavna nositeljica stare ideje Male antante. Napad na neodvisnost španskega naroda ogroža Francijo za hrbtom. Naskok na češkoslovaško, ki je direktno ogrožanje neodvisnosti češkoslovaškega naroda, je napad na na jvaJnejšo pozicijo, ki jo Ima .raneoska in ž njo evropska demokracija \ osrčju Srednje Evrope in na prag« Jug<» vzhodne Evrope. Mine, ki jih polagajo pro-t Mali antanti v Beogradu in Bukarešti, ronja, ki se je bila navezala z nemške In »oljske strani na knjigo dosedanjega čc-"ko«lovaškega poslanika v Bnkarešti Jana sebe, gonja, ki bi naj ne samo zadela češkoslovaško marveč rudi prikovala na-*-ode Jugoslavije in Romunije na os Ber-Tin, ogroža dejansko neodvisnost vseh teh narodov in držav prav tako, kakor je danes v nevarnosti neodvisnost Španije.« — Opozarjamo na ta izvajanja našo javnost, •Ta si ustvari pravilno sodbo o dogodkih. ':i se odigravajo trenutno v Evropi. Vsak, Id ima oči, da vidi, in ki Ima ušesa, da sli-i. bo spoznal, od kod nam grozi nevarnost, amo *^->»w?sT* :-*>šT sn-^s«: ^
Dr. Masaryk predlagan za mirovno nagrado
Pariz, 20. marca. z. Parlamentarni odbor za prijateljstvo s ČjeskoalovaAko, kateremu pripadajo zastopniki vseh parlamentarnih skupin, je sklenil predlagati, naj se letošnja Nobelova mirovna nagrada pojeli češkoslovaškemu prezidentu Osvoboditelju dr. T. G. >rasaryku.
Huda eksplozija v Berlinu
Berlin, 20. marca. z. V neki kemični tvornici v Babe Lsbergstraase v Berlinu je sinoči nastala eksplozija parnega kotla. Dva delavca sta bila ubita, osem pa hudo ranjenih. Poslopje je močno poškodovano.
Vremensko poročilo
Fo stanju b dne 20. UL. ob 7. uri zjutraj Flanica-Trunar:    4, de&rrje,    110 južnega snega.
Vršič, Krnica: —2, obtočno, jngovzhodnik, 260 arena.
Pokljuka: 2. oblačno, 85 mokrega snega, mala in  srednja  skakalnica uporabni.
Triglavska jez»: —1, delno oWačno, 300 sraga, zgoraj prflič.
Komna: —2, jasno, 3O0 suhega snega.
Kofce: 0, oblačno. 90 južnega, snega.
Krvavec: —1, zapadnik. 15 južnegn. snega na 150 podlage.
Velika Planina: 0. 10 južnega snega im 120 podlage.
Sorzna ooročiSa
Curih, 20. marca. Beograd 10,—, Pariz 20.16, London 21.45, New York 439.125, Bruselj 73.95, Milan 23.15, Amsterdam 240.15, Berlin 176.60, Dunaj 80.50—81.80, Praga 15^0, Varšava 83.10, Bukarešta 3.25
*LOTKNSKl NARODc
Stev. 64
Ljubljanski
svet
Regulacija kazinskega vrta za postavitev kralju Aleksandru Uedinitelfu
Ljubljana, 20. marcu. Ljublja»oski mestni svet je v sredo na svoji redni Javni seji rešil več tekočih zadev.
Sklepčnost ali nesklepčnost ?
Klop- v posvetovalnici 30 bile ob otvoritvi seje redko zasedene. M. s. Likar je k ugotovitvi sklepčnosti pripomnil, da pomaga opozicija vzdrževati sklepčnost. Da bi ne bilo govora, je župan odredil, naj se navzoči preste je jo. Po prihodu nekaterih mostnin svetjnikov v dvorano je bilo ugotovljenih 29 navzočih in je župan ponovno proglasi sklepčnost
Spor zaradi zapisnika
Zupan je ugotovil, da ni bilo ugovora proti zapisniku zadnje seje in da je zato odobren, oglasil pa se je m. s. dr. Konm in. omenil k izjavam, ki jih je ob koncu zadnje seje podal župan dr. Adlešič glede na izjavo opozicije, ki jc ob začetku proračunske razprave zapustila dvorano, da ne bo polemiziral s županom, ki mu je na tej seji odrekel be-?e*Jo za izjavo. Ugotavlja le, da je v vseh korporacijah pri razpravah običaj, da se vsak ornu r da beseda, kdor hoče podati kako izjavo.
5uipan je opomnil govornika, naj govori o zapisniku. Kot drugo pripombo je m s. dr. Konm pripomnil glede na županovo izjavo, po kateri je bil proračun predložen finančnemu odboru v drugi polovici februarja, da je bila prva soja finančnega odbora šefle 26. februarja. Kar se tiče primerjave z lanskim letom, je pripomnil, da so bile lansko leto razmere drugačne in tehnično težavne, vendar pa je bila plenarna seja o proračuni: v torek, tako da so imeli mestni svetniki soboto popoldne, celo nedeljo ter ponedeljek in torek čas proučiti proračun. Zato ne more odreči županu odgovornosti, da je bil letos proračun dostavljen mestnim svetnikom prekasno.
Zupan je ponovno opomnil govornika, irao s*'- govori o T^posniku.
Ko se je razmot rivalo na seji finančnega odbora, je nadtujeval dr. Konm, kdaj naj bi bila seja* plenuma. sx> je govorilo o tem, da naj bi bila sobota in nedelja prosta. Končno je reagiral na županovo izjavo, da bi bil sodeloval v finančnem odboru. Med hrupom mestnih svetnikov večine je poudaril, da bo sodeloval kakor doslej tudi v bodoče, če ne bo postopanje župana in večine tega onemogočila.
župan je ponovno opomnil govornika, naj govori o zapisniku.
Dr. Koran je nato omenil, da je župan v svojih pripombah k izjavi opozicije tudi dejal, da prre za politično demagogijo.
župan: V tem pogledu je zapisnik pravilom!«
M. s. dr. Konm napram glaanisn protest nim klicem:    Zakaj se bojite?i
župan je zaključil incident in dal besedo poročevalcu finančnega odbora k dnevnemu redu. Med glasnim hrupom večine je Ugotovil m. s. crr. Korun, da so mu vzeli besedo.
Računski zaključek za leto 1934 in prvo tromesečje -35
Načelnik finančnega odbora m. s. prof. Dermastja je najprej pojasnil, da je prej veljak) koledarsko leto za mestne račune, od 1. 1D35 naprej pa se je v smislu novega zakona o mestnih občinah uvedlo proračunsko leto od 1. aprila do 31. marca prihodnjega leta, Zato je predlaga] v odobritev računske zaključke o koledarskem proračunskem letu za 1. 1934 in za dvanajsti-ne prvega tromesečja L 103."). Po raznih pojasnilih sta bila oba računska zaključka BOglaflno od *brena.
Odstop sveta za ccrSscv na Barju
Mestni svet jo že lani sklenil, da zamenja svoja mestna zemljišča na Barju z dru gim zasebnim zemljiščem na bel j primer-nesn kraju ter daruje to zemlj-^če župni cerkvi v Trnovem za zgradbo cerkve na Barju. Soiaj ja župnija prosila, naj mestna občina odstopi od te zamenjave in naj za zgradbo ee:kve na Barju rajši pokloni svoj svet. ki ga je hotela zamenjati, v izmeri 1.V201 m-. Tehnični odbor je pristal na prošnjo trnovske župnije, da se ta svet v omenjeno svrho podari s pogojem, da se sezida cerkev na Barju v treh letih in da lahko zemljišče, ki preostane okoli zgradbe porabi trnovska župnija v druge kulturne, socialne in cerkvene svrhe, seveda po prejšnjem odobrenju mestnega sveta. F .. odbor jc predlagal, naj se olobri
predlog tehničnega odbora glede pedelitve mestne parcele trnovski župniji s pristankom, da se zemljišče ne sme odprodati in da se ta prepoved odtujitve vknjiži v zemljiško knjigo. Preostali svet po zgradbi cerkve na Barju lahko trnovska župnija porabi za kulturne, cerkvene in socialne namene brez prejšnjega odobrenja mestnega sveta. Predlog finančnega cibora je bil soglasno sprejet.
Prostor za spomenik
kralja Aleksandra I.
Mestni svet je lani sklenil, da vstavi v proračun 150.000 Din za pripravo temeljev spomeniku kralju Aleksandru I. Med tem so se vršila pogajanja z društvom Kazino za prostor na vrtu restavracije, ki je projektiran za postavitev spomenika. Društvo za postavitev spomenika, ki je vodilo ta pogajanja, je zaprosilo mestni svet, naj v smislu rezultatov teh pogajanj zagotovi društvu Kazino, ki je pripravljeno odstopiti prostor na svojem restavracijskem vrtu brezplačno za spomenik, lOletno neovirano uporabo vrta okoli godbenega paviljona za kavarniške svrhe. Finančni odbor je osvojil to prošnjo in predlagal naj se sprejme ponudba društva Kazina in mu dovoli najem kavarniškega vrta Za dobo 10 let za nizko priznavalnino, dokler ne bi bila uporaba ovira za regulacijo zvezde.
M. s. dr. Štele se je zavzel, naj se društvu Kazino odstopi najem kavarniškega, vrta ob godbenem paviljonu za letno priznavalnino 120 Din brez omejitve v zvezi z regulacijo >Zvezde«x, ker so nacrti o regulaciji že znani in se že danes ve, da ta
kavarniški vrt ne bo nikaka ovira as, regulacijo Zvezde.
M. s. dr. Koron se je izjavil na predlog finančnega odbora z dodatkom letm priznavalnine 120 Din, vendar pa bi se mestna občina ne smela vezati, da bosta kavarniški vrt in paviljon ostala notam na tem mestu, ko bo Zvezda regulirana.
Poročevalec dr. Derinaatjn je vstrajnJ na predlogu finančnega odbora, pristal pa je na letno priznavalnino Din 120.
Izpreaninjevalni predlog m. & dr. Štafeta je bil sprejet z vsemi glasovi proti 7.
S tem je odpadel predlog finančnega odbora.
Poročevalec finančnega odbora je nato predložil sklepe upravnega odbora MaJo-železniške družbe glede izpremembe voznega reda in tarife za tramvaj. Glavne izpremembe v voznem redu so dvojna. Tramvaj z Viča, ki vosi sedaj direktno do kolodvora, bo vozil še naprej do splošne državne bolnice in nazaj. Po sedanji kroft-ni progi bo vozil tramvaj od vojaške bolnice mimo Mestnega trga do kolodvora m zopet isto progo nazaj. Ostale proge ostanejo neizpremenjene. Tarife se izpremeni-jo takole: Vožnja do Sdelnih prog bo veljala 1.50 Din, do 5 delnih prog 2 Din in nad 5 delnih prog 2.50, za otroke do 5 let jc voznina 1 Din, pod enim letom pa so prosti, ako jih ima kdo v naročju. Važna je izpreanemba za jutranje vožnje, ki naj bi znašala do S. zjutraj 1 Din na vseh progah, poleg tega pa ima potnik pravico kupiti za reducirano ceno 1 Din povratni voz ni listek jn ?ra uporabiti tudi po S. na vseh progah ne glede na prestop in dolžino proge. Mesečni vorzni listki se uvedejo za 4 delne in 4 dnevne vožnje po 60 Din, nad štiridelne proge in za 4 dnevne vožnje po 90 Din. neomejeni mesečni vozni listek za vse proge in poljubilo število voženj pa bo veljal 150 Din na mesec. Dijaški vozni listki bodo veljali 30 Din na mesec za štiri vožnje na dan in za določene proge. Delavske tedenske karte bodo za ldelne proge in dvakratno dnevno vožnjo po 6 Din, za 4kratno dnevno vožnjo po 10 Din, za dolžine nad 4 delnih prog za 2 dnevne vožnje 12 Din. Nočna dodatna taksa 1 Din se bo plačala šele od 22. naprej in ne kakor doslej od 21.
V razpravi o teh predlogih so predložili razni mestni svetniki izpremenjevalne predloge; tako je predlagal m. s. Kralj, naj se pri mesečnih kartah ne omejuje število dnevnih voženj, pač pa zviša cena za 10 ali 15 Din na mesec.
M. s. dr. Koron je sprejel ta predlog in priporočal, naj se vendar prenehajo eksperimenti z voznimi cenami in tarifami, ker nastopajo vslcd večnega izprerninja-nja konflikti radi plačila voznih, listkov. Omenil je tudi, da je bilo že lani obljubljeno, da bo upravni odbor Maloželezniške družbe predložil v razpravo ves kompleks ,tramvajsldll vprašanj, do danes pa mestni Svetniki še niso o tem informirani. Zato naj pride ta zadeva čimprej v razpravo.
M. s. prof. Hrovat jc predlagal, naj se vozna cena 2 Din določi namestu za 5-del-nih prog za 6-delnih prog, da bi bilo mogoča priti iz št. Vida do središča mesta, do Marijinega trga in ne samo do pošte.
člana upravnega odbora Salehar in Ma-sič sta pojasnila vidike, po katerih je upravni odbor Maloželezniške družbe skleni]  te izpremembe.
M. s. Likar je predlagal, naj veljajo jutranji vozni listki za 1 Din do pol 9. in ne samo do S.
Predsednik upravnega odbora Maloželezniške družbe dr. Ažman je odklonil vse iz-I premembe in pristal le delno na zahtevo m. s. prof. Horvata, da bo veljala vožnja od št. Vida tlo magistrata 2 Din.
Poročevalec finančnega odbora je vztrajal pri svojih predlogih in pristal le na predlog dr. Ažmana glede izjeme za progo Magistrat- št. Vid in obratno.
Predlog finančnega odbora je bil z dodatnim predlogom dr. Ažmana sprejet.
Končno je bila Mariji Ogorele. vdovi po mestnem uslužbencu, dovoljena milostna mesečna pokojnina 250 Din.
Trošarinske zadeve *
Na predlog; načelnika trošarinskega odbora prof. Dermastje so bili odklonjeni priziv Alojzija Vodnika glede tarifiranja dalmatinskega apnenca-polmarmorja. ugovor Franca Kramarja zaradi predpisa davščine na potrošnjo, ugovor Maksa Jerasa glede kazni zaradi prekršitve trošarinskih predpisov, pritožba Pepi Kumelj proti plačilnemu nalogu za uvoznino na kolesa in prošnja Antonije Bobič za odpis davščin na potrošnjo.
Obrtne zadeve
Za obrtno-industnjski odsek je poročal m. s. Miroslav Zupan, na čigar predlog je bil dovoljen Frančiški Rus prenos ljudske kuhinje iz Vošnjakove ulice št 4 v Kolodvorsko ulico št. 8, Marjanu čičmuru Vesti ću prenos gostilne s Sv. Petra c. št. 7 na Miklošičevo c. št. 4, Antoniji Kodrič, por. K o mi dar prenos gostilne Iz Most, Pokopališka c št. 35. na Vodnikovo cesto št. 4, Marici Meserko prenos* buffeta lz Aleševčeve ulice št 30 v Stožice št. 178 in Mariji Osteršek prenos izkuha s Sv. Petra ceste št. 26 na Sv. Petra c. št. 30.
Na predlog m. s. Mosarja je bila odklonjena prošnja Josipine Jurlič za prenos gostilne s TvrŠeve c. 34 v Kersnikovo ulico št. 5. Prav tako je bila odklonjena prošnja zadružne delavske kuhinje r. z. o. z. za ljudsko kuhinjo na Tvrševi cesti št. 9.
Na predlog načelnika gradbenega odbora dr. Steleta so bile dovoljene parcelacije Marjeti Skerlep ob Tvrševi cesti, Alojziju Pimatu na Viču in Francu Nebecu.
Personalne zadeve
Na predlog riacelnika nega odbora m. s. Novaka je bO sprejet v domovinsko zvezo mestne občine podpolkovnik v p. Josip Smit s Seno in dvema otrokoma, dočim je bila prošnja Elizabete Auersrperg v Bokavcih odklonjena, ker ne biva v Ljubljani.
delavcev. V svojem predlogu je poudarjal, da so stroški za zaposlitev brezposelnih delavcev iz mestnih podpornih sredstev večji, kakor bi bih, ee bi dela izvrševala zasebna podjetja. Kazen tega zaposleni delavci ne smatrajo tega dela za resnega, ker menijo, da prejemajo podporo, delo pa je sporednega pomena. Tudi nadzorstvo ni tako, kakor bi bilo, še bi izvrševala dela zasebna podjetja. Zato je predlagal, naj se vsa dela oddajo Koncealjoniranim podjetnikom na podlagi raspisa. Podjetja naj bi plačevala enake mezde kakor občine, zaposlovala pa bi delavce, Id bi jih določil mestni socialni urad, razen nadzorstva.
župan dr. Adlešiš je pripomnil, da je že cul pritožbe, po katerih brezposelni, zaposleni pri mestnih delih iz podpornih sredstev in za Bežigradom, ne delajo tako, da bi bil dosežen popom učinek. Na vprašanje je gradbeni urad izjavil, da je bO delovni učinek zelo lep in da delavci pridno delajo. Tudi v Pragi izvaja občina nekatera dela v lastni režiji, nekatera pa po zasebnih podjetjih. Zadeva se bo proučila na pod-lagi izkušenj, ki so jih dosegli drugod.
M. s, Zupan je vložil tudi predlog, naj bi mestna občina izvrševala na svoji pristavi samo najnujnejša in manjša popravila, zlasti pri koparskih m kovaških delih.
M. s. i lorjančic je vložil predlog, v katerem omenja, da je bil v začetku 1. 1936 nastavljen veterinar Zupančič, ki naj bi izvrševal veterinarske posle na povečanem področju ljubljanskega mesta. Kmetje, ki spadajo v ljubljansko občino, so ugotovili, da ne Izvršuje poslov, za katere je bil nastavljen, zaradi česar je prosil, naj se mu odkaze primeren delokrog ter premesti iz tržnega urada v prvotno dodeljeni mu urad, da bi mogel svobodno izvrševati svojo prakso.
Zupan dr. Adlešič je ugotovil, da veterinar Zupančič ni nastavljen v trznem uradu, temveč v veterinarskem uradu, pa doslej še ni prejel nobene pritožbe proti njegovemu poslovanju. Prosil je v tem za konkretne podatke in stvarne predloge.
župan je nato ob 19. zaključil javno sejo ter odredil ta ino.
Tajna seja
V tajni seji je mestni svet rešil razne prošnje mestnih uslužbencev za bolniške dopuste, uslužbencev Mestne hranilnice za napredovanje in priznanje rodbinske dravinjske doklade ter še nekatere druge manjše zadeve. *
Prvi pomladni praznik in... I
ie ostal kljub vsem uradnim izpremembam naš
deželni patron
M. s. Zupan je vložil samostojni predlog za povečanje rentabilnosti in boljšo uporabo fonda za zaposlitev brezposelnih
Ljubijana, 20. marca. Včeraj smo torej praznovali prvi pomladni praznik. Nismo sicer praznovali pomladi, temveč god vseh risrih, ki so včeraj £odovab\ odnosno ki so začeli vezo v a ti že v četrtek. Če bi nc Kilo praznika po pratiki. bi vendar morala praznovati vsa'dežela. kajti jjodovnikov je toliko, da bi težko pripravili kogarkoli delat. Zato jc tudi imela prejšnje čase kranjska dežela uradno Jožefa za deželnega patrona, kar ni karsibodi v deželi Janezov.
Z uradnimi spremembami »c običaji navadno nc spreminjajo, ra*o je ostal Jožef šc* nadalje deželni patron. To seveda ni nić strašnega in povsem ustreza duhu naroda. Jožef je slovenski patron in nikomur nc pride niti na misel, da ni naše gore list. Vsi ga radi slavimo ter praznujemo. Za svojega zaščitnika so rja proglasili rudi obrtniki. Njega dni so pač morali imeti vsi stanovi svoje nebeske patrone kakor jih imajo se zdai župnije in godovniki. Pozneje so se razmere temeljito spremenile, zato tudi n. pr. bankirji ali tovarnarji nimajo svojega natrona, vsaj na onem svetu ne, dočim o patron ih tega sveta trenutno ni primemo go\VMTti. Obrtniki so pa šc vedno idealisti m ostali so zvesti izročilu svojih očetov.
Prvi pomladni praznik nam jc posebno pri srcu predvsem zaradi neštetih včerajšnjih godovnikov. Ne moremo kratkomalo reči, da so včeraj godovali Jožefi in Jo/cfi-ne; prizadeta bi se čutila armada onih, ki iniajo drugačna imena, a so vendar včeraj vezovali. Naš jezik je zelo bogat, kar se kaže l«po tudi v tem imenoslovju. Kdor ima fin čut za jezik, kratkomalo ne more prenesti imena Jožef. Ljudje, ki imajo smisel za dostojanstvenost in monumentalnost, se navadno prekrste iz navadnih Jožefov v odlične — ali kakor bi rekli tam doli etnično« — Josipe. Pri tej priliki nam ni treba še omenjati, kako silno jc slovelo to ime razen Franca v nekdanji Avstriji. Odlične Jožefinc so seveda Josipine. Vendar boste priznali, da jata Josip in Josipina nekoliko preveč uradni in premalo umetniški imeni. Naj navedemo /a primer samo imeni Sipk.i in Sepl, da spreviditc. koliko dražesti lahko razodene že samo ime. Navesti bi >c morali celo vrsto izvedenk, da bi sc zopet nc čutili prizadeti šc drugi, ki BO tudi včeraj prazne vali, čeprav niso Jožefi, Josipi in nc Jožef rne, Žefe in Josipine. Samo nekaj umetniških imen: Tina (!), Pina. Pipa- Pipi, Scfi... Samo p<> sebi sc ra/ume, da nc smeš teh dvakrat finih imen zamenjavati s Pani, Pcp-ca, Pepčck. Pcpa. Ne zvene vsa imena enako, zlasti ne v ra/Jičnili narečjih. Na Štajerskem imajo n. pr. Pepeke, Zcfc, Južcke, Južc, Pcpike... čistokrvni Kranjec sploh ne more izgovoriti imena Pepek. ker e v zadnjem zlogu požre, dočim ga Štajerc ra/tec-ne kakor harmoniko.
Največjo krivico bi delali našim »navadnim« Jožefom. .To'kom- Jožam. Pcpctom-Pepcam, Jožicam... ako bi jih niti ne v/cli
v poštev v tem imenoslovju« saj imajo večino in so zadovoljni s svojimi domačimi, neprek rojenim i imeni. Ne smemo reči, da nfmajo domišljije ter da j*e samo zaradi tega niso prekrstili, odnosno, ker jth niso prekrstili drugi. Nedvomno so prav »navadna« imena najlepša, sicer bi jih ne prevzelo toliko ljudi in bi ne postala že navadna. Toda naj sc dele včerašnji godovniki Še tako po imen h. dru/i jih vendar složno praznovanje in nedolžno praznično veselje. *Z njimi pa drže* tudi drugi imeniaki, ki so jrm pomagal' vezovari in ki so bili vsaj včeraj z njimi povsem er.akih misli. Razen tega se pa vsi veselimo jožefovega zaradi začetka pomladi, kojc konec dolge zimske ječe, zlasti za mehčana, ki jc dolgo zhno preklinjal blato, nahod in hrino. In človek takorekoč menja celo svetovni nazor, ko zopet gleda na svet iz prespektivc okoliških ljubljanskih hribov ali vsaj skozi okno gostoljubnih hi-š na Po-aavju ali kjerkoli v okolici.
Praznično vrvenje na trgu
Ljubljana, 20. marca Danos j c vladalo na živilskem trgu že pravo praznično vrvenje kljub neugodne mu vremnu. Zelo dobro je bil zaseden zelenjadni tnr. na perutninskem trgu je bilo naprodaj mnogo perutnine, na sadnem trgu jc pa bilo veliko povpraševanje po pomarančah za butare in po orehovih jedrcih za velikonočno potico.
Najbolj zanimivo je bilo, da so danes gospodinje kupovale precej tudi kislo zelje Se. celo skoraj bolj kakor perutnino, pač zaradi včerajšnjega praznovanja. Da se bliža velika noč, se najbolj pozna pri mesarjih, ki so izredno dobro založili stojnice s prekajenim mesom. Zdi se nam, da prejšnja leta ni bila tako v modi gnjat kakor je letos, ko imamo tudi po vsem mestu po Izložbah delikatesnih trgovin in mesnic pravo revijo velikonočnih dobrot, če bomo vse to konzumirali, lahko rečemo, da bo velika noč vesela. Doslej pa še nismo po kazali mnogo smisla za praznovanje. Gospodinje še ne kupujejo gnjati, kakor bi človek pričakoval teden dni pred velikimi prazniki. Pač pa so se danes zelo zanima le za perutnino in mlečne izdelke. Poskočile so že nekoliko cene masla pri kmečkih prodajalkah, ki so ga danes prodajale po 24 din kg, dočim je bilo prejšnje čase po 20 do 22 din. Vendar so gospodinje zadovoljne, da je vsaj še dovolj masla naprodaj. Tudi stalne prodajalke mlečnih izdelkov so zdaj Se zelo dobro založene z blagom, ki je pa nekoliko dražje kakor pri kmečkih prodajalkah.
Na zelen jad nem trgu je bilo že toliko pomladne, odnosno pozno zimske zelenjave, kakor da ie žc april. 2c nekaj časa prodajajo celo berivko, ki jc po 1.5 din do 2
V globoki ža>osti sporočamo, da je nač liubljeri brat ln stric, gospod
luan Stroj
višji re vid en t državnih železnic v pokoju
v 75. letu starosti, previden s tolažili sv. vere danes 18. marca ob 14.15 preminil.
Dragega pokojnika prepeljemo v soboto 20. marca ob 10. uri ts Novega mesta v Ljubljano, kjer bo iz hise žalosti na Vidovdanski cesti št. 9, ob 16. pogreb na pokopališče pri Sv. Križu.
Novo
-Ljubljana—. cdbrezje, 18. marca 1037.
ŽALUJOČI OSTALI.
din merica. Mnogo je motovilca, regrata, selenega in rdeflega radića ln dovolj tudi ftrnnace. Na izbiro je se tudi .'Oljnatih glav, pese in kolerabe."
Danes so prodajali na d« \>v\o na SV. Petra naaipu te semenski krompir.    Ker je jeseni precej zgodaj pritisnil mraz in zara di tega nI bilo naprodaj krompirja decem bra ga bo zdaj tem več. Danca ga je bil'» 7 voaov. Ponujali so najlepAepa po 90 par kg. če bo na ponu-iho vec blaga, bo * še nekoliko padla.
Posebno pozornost bi bilo tieba posvetiti pirhom. Pirhov bo letos dovolj, fas tako lahko sklepamo po razmerah na ■Meni perutninskem trgu. Cene so zainje čase precej padle. Najcenejša jajca so 22 komadov za 10. Sicer se pa giblje v splošnem con i 15 do 22 komadov za 10 din. Najlepša jajca, in sicer račja so bila danes po 75 pir komad. Gospodinje se bolj zanimajo perutnino kakor jajca. Perutnina se je nekoliko podražila. Putke so povprečni r*° 1* do 25 din.
KINO IDEA)L
LH, PAGOVKR,  \V1LIA" BOtGKL, MARUA v. TASNADY
v veličastnem muzikalnom filmu
Poslednji akord
Danes ob 16., 19. in ZLlfl uri; jutri (v nedeljo) ob 15., 17.. 10. in 21.15 uri
KOLEDAR DANES: Sobota 20. marci  • ^m|K-am. Ni
ketas, Feliks JUTRI:   Nedelja.   21     marca katobčam:
Cvetna, \Tnda
DAXASXJE rRlREDITVE KINO MATICA: Port Arrm
Z.K.D. Vih.ir nad Afr   • 11.1 j v   \\ ■■
KINO IDEAL: Poelednji akord KINO SLOGA: MayeH
nn 7.emlpV <>b 14.15 KINO UNION: Lord \     - A od«
/ev, mafinein »Maajrka« «>h 14.15
KINO »ISKA: Ugmbljenjc KINO MOSTI : Ori jeni m Rsdota « o Društvo »Soča* predavanje lnspcktoria P lonca o »»Postanku in razvoju glodali ob 20.30 v salomi pri »Levu«.
PRIREDITI */: V NEDELJO KINO MATICA: Port A Z.K.D. Vihar nad Afriko ob 1"      f Matici KINO IDEAL: Poslednji akord KINO SLOGA:   M n veri m u '
na zemlii« ob 11. d<»p KINO UNION: Lurd v žiru svojih Sode
žev, matineja »Ma/.urka« ob II don
KINO MOSTE: Orijend m Redu a v o KINO SISKA: Viktoriji Združenje čevljarjev občni /bor ob BJO Delavski zbornici
Podporno društvo državnik m banoviml i uslužbencev občni zbor ob f> \ dvorani L^n iona
Kolo jugoslovcnskih sester ob >r ob 1"
v rc&ta vrači ji Z\r/da
Zveza akademsko itobrmitnUi isn občni
rhor ofe 10.30 v klub-ki sobi k.i\ inc Union
Slovansko ttsnbsjfsjfgko druOvo občni ob 10 v Trgovski akademiji
Združenje   pooblaščenih   graditeljev <•
'bor  ob   10  v  posvet ovalnu i Zbomi<
TO I
Protitubcrktilo/na   ir,j občni /bor ob W v Or/I)
Z d mrliški t  zbornica občni  r.bor ob Bw30
kletni dvorani hotela Mikbv Šcnijitknbskn gledališče »»Zakonci itavkajo«
ob 20.1.5 Mestni dom Narodna  galerija:   vodstvo  ob   U.  dop v
glavni dvorani. Vodi m^r. Viktor Ste-
ska.
DEŽURNE LEKARNE DANI S IN JUTRI: Mi   Ba i • It
koba tryi °, Kainur, Miklošičeva i 20. GeNus* Mosec — X.d<-   i ti
Vsako delo jc vredno plačila, pravijo Pravijo pa tudi. da ni pravila brez izjeme in da izjeme potrjujejo pravilo. Tora j mora bili izjema ludi lu, sicer bi ne bilo pra vita. In res jc. Imamo tudi dela, ki nr-> vredna plačila. Eno iako delo jc nabiranje
knjig.  Nabiranje  gf>b,  hroičav mti   'c~'ic ie \Tedno plačila, knjig pa ne. Kdor ima ku! turno preveč občutljiv i u t i jih rs
tisnct da se nc bo čudil aH mord.i crln ■ žal.
V našem sla\i\em ob&nnkam rvsfe sedi mož, ki je tako degradiral nabiranj* knjig, da se niti z nabiranjem hroščc\' ne da več primerjati. Očitat jc namreč, da jc >cdel po ' prejšnjim županom na magistratu višji urad nik samo zato, da je zbiral »Službeni list*, neka uradnica pa zato, da je zbirala knjige Kako je z zbiranjem »Službenega lista* v kulturnem pogledu, ne vemo točno, pač se nam pa zdi. da diši nekoliko po kulturi zbiranje knjig. Toda, če je rečeno v občinskem svetu, da to delo ni \Tedno plačila, že mora biti tako in ne kaže temu ugovarjati.
Toda zdaj bo treba vzeti v roko logiko in obsoditi ali vsaj razvrednotiti vsako zbi ran je knjig. Na Napoleonovem trgu poga janja iz tal poslopje bodoče vseučiliške knji7 nice. V nji bo nastavljenih več uradnikov. \nšjih in nižjih, in sicer samo zato, da bodo zbirali in urejevali knjige. Tem uradnikom ne bomo smeli privoščiti nobenih plač* ker zbiranje knjig kot rečeno ni plačila vredno delo. Tako dobi tudi naša \'seučitiške usta nova volonter je  kakor  jih   ima bolnica. Upajmo, da ne bodo napo\-edali štrrjka že ob otvoritvi.
Nase Gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota, 20. marca: Kvadratura krocra. \zxem
Cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 21. marca: ob 15. Dež in vihar. Izven. Cene od 20 Din navzdol ob 20. urj  Zadnii aitrnal. Izven. Oenr    ,j ?0 Din navzdol. Ponedeliek, 22. marea: zaprto.
OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 20. marca: Ero z on epa sveta. Rad
B. Gostovanje p. Kriiaja iz Zagreba. Nedelja, 21. marca: ob 15. Navibanka. Izven. Cene od 30 Din navzdol, ob 20. Seviljskr  brivec   T zven   CroMovanie f Križaia  One od M) Dm nav7^*>J Ponedeljek, 22. narca: zaprta
Štev. 64
>SLOVBNSKI NARODc
Stran 3
Veliko filmsko delo po istoimenskem romanu slavnega pisatelja
„V vrtincu enega večera44
v režiji največjega mojstra V. Toarj»ni*egra- — Film velike ljubezni in elementarnih strasti! — Premiera v nedeljo v KEVTJ TJNIOND ob 19. uri, ker se film »LTJRD V ŽARU SVOJIH ćCDEZK\'« na splošno željo predvaja ie ob 16. in 17. ori.
Slovenska smer v Angliji
Zanimivo predavanje naše znane alpinistice, gospe
M* Debelakove
Jjjurrtjana 20. marca. Na povatrtto SP3D je znana alpinist ka M. M. I>ebeJakova predavala o vzponih, ki jih je naredita s tovariši v Julijskih Alpah in na najvišjem vrhu britanskega otoica Ben Nevisu, PDBmfiaicev bi bik) lahko več, kajti predavanje je bOo izredno zanimivo in podano v lepi originalni obliki. Številne sfifae so ponanorOe besede. Debelakova je
podrobno opisala tri ture. Njeno najljubše gorsko doživetje je bilo v tesni Clappadori-jev. Podrobno je predavateljica opisala turo v Zahodnih Julijskih A lpan z izhodiščem v Ovčji vasi. ki je poletna rezidenca dr. Kugvja. Danes se imenuje Valbruno. Od tu so se napotili gg. Deržaj. šumer, Cernivec ln Debelakova proti dvema še neprepleza-
nima stenama Zahodnih Julijskih Alp, to sta severna stena Višnje Gore in stena Scortisonov v PoliSki skupini.
Nabojsovo sedlo je vstop v severno steno. Plezali so v dveh skupinah. Vrh stene so dosegli v 12 urah, vmes je plezalce zajela nevihta.. Odtod so se napotili v Dolomite
v lepe gore vzhodnih Dolomitov — v Car-nijo. Predavateljica je opisa-a najdaljši in največji vzpon, na carnijski gori. to je vzpon na južno vzhodnem grebenu Cime dei Preti. Na tej turi je Debelakovo v previsu trdo xpobožal« po glavi velik kamen.
Naslednja tura, ki jo je Debelakova podrobno opisala, je bilo plezanje na »deviško steno« Ben Nevisa na škotskem. Angleški alpinist VVedderburn je dvomil, da je mogoče priti granitni še nepreplezani steni Ben Nevisa do živega. V pogorju Glen-coe sta Deržaj in VVedderburn naredila nov vzpon. Druga skupina njune družbe je plezala po sosednjem vrhu, kjer se je pripetila huda nesreča zaradi malomarnega zavarovanja, žrtev je bil advokat Camphel, ki je strmoglavil 70 m globoko, pa je ostal živ
Fort VVilliam, luka na zahodni obali škotske, je bilo izhodišče. Gospa Copeland je odšla z angleškim alpinistom Robertso-nom čez sedlo na vrh. Deržaj, VVedderburn in Debelakova pa pod severnovzhodno steno Ben Nevisa. V srednjem delu stene jih je zalotil dež. Nenadoma je s stene začel padati slap. Frčalo je tudi kamenje, ki na srečo nI nikogar zadelo. Do vrha Ben Nevisa so porabili za čisto plezanje 4 ure. VVedderburn je pa v domovino sporočil De-belakovi in Deržaju, da se imenuje zdaj smer v dosedaj nepreplezani steni Ben Nevisa — slovenska smer.
Učiteljski pevski zbor
v Borovu
Med potjo v Kumanovo so priredili naši učiteljski pevci
lep koncert
Borovo, 17. marca Letne bodo vzhodni predeli naše države zelo svečano proslavili 25-letnico pomembne bitke na Kumanovem, kjer je I. armijski zbor izvojeval odločilno bitko, ki je pomenila zoro osvobojenja vseh Jugoslove-nov. Da tudi slovensko učiteljstvo doprinese svoj del k proslavi naših bratov, je uresničil načrt, ki ga je bil razvil pred časom veliki naš pokojni Emil Adamič, ki je bil do zadnjega predsednik pevskega zbora učiteljev in ki po njem le-ta nosi svoje ime. S tem ko bo istočasno uresničena pokojnikova želja je ta turneja obenem tudi počastitev njegovega spomina.
Zbor, okrog 70 grl, je po temeljiti pripravi odpotoval iz Ljubljane v četrtek z jutranjim brzovlakom ob 4.35 pod vodstvom svojega agilnega predsednika Dra ga Zupančiča, in požrtvovalnega pevovodje Milana Pertota. že v Vukovaru so zboru prihiteli naproti rojaki, ki so izvečine učitelji narodne šole >Kralja Petra U.< v industrijskem, sproti rastočem mestu Borovu, odnosno so v podjetju kot tehnični uslužbenci. Duša organizacije koncerta v Borovu g. Ivan Gorenjšek, profesor glasbe in komponist Ivan Grhec. dalje Novome-Fčan Barborič Ciril, šef vukovarske postaje, tiskar Potisek Ivan in ostali so prinesli veselo vest, da je gmotni uspeh koncerta zagotovljen. TJčiteljstvo si je v skupinah ocledalo tovarno in naselje Borovo, hospi-tirnJo in konferiralo je v narodni šoli pod vodstvom IjTibeznjivega upravitelja TI a čika Ferda, slovaškega rojaka iz Stare Pa-zove.
Zvečer se je \-ršfl koncert v novi. pravkar otvorjeni stavbi ob nad vse lepi ude-
ležbi. Občinstvo se je, kar se razume, izvečine rekrutiralo iz borovskega delavstva. Koncert, ki je v vsakem pogledu odlično uspel, ker so vnemale do velikega oduševljenja izključno slovenske pesmi v dovršeni izvedbi, sta obiskala direktor Toma Maksimović in njegov brat Stevo, dalje paroh Bogdan Dejanovič iz vasi Borovo, Paran os Drago, podpredsednik pevskega društva ^ Radi še« in drugi. Spominski govor o Emilu Adamiču je imel predsednik Drago Zupančič, ki je napravil s svojimi izvajanji globok vtis. Zboru sta dve ljubki ženski v imenu borovske mladine poklonili lep venec, prav tako je tudi pevsko društvo ^Radisa« po svojem ustanovitelju in pevovodji Gorenjsku poklonilo venec s toplo pozdravno zdravico, ki ji je občinstvo burno in iskreno pritrjevalo. Kot rečeno je koncert zapustil globok dojem in bi človek od tega, v trdo delo vpreženega občinstva ne pričakoval toliko resnične pozornosti in občutja za nekatere, doslej moderno komponirane pesmi.
Po koneertu se je vršila po ravnateljstvu prirejena večerja, pri kateri se je našim pevcem pridružil Še sam ravnatelj g. Tomo Maksimovič, ki je z njemu lastno je-drnatostjo v daljšem govoru orisal pome m bno delo učiteljev ter jih povabil na ponoven poset. Predsednik Zupančič se mu je iskreno zahvalil za vso njegovo naklonjenost, zbor nra je pa zapel navdušeno zdravico.
Treba se je bilo posloviti, kajti zbor je moral takoj na pot proti Beogradu, Kra-gujevcu. Nišu, Lesk ovcu. Kumanovu in Skopi ju, odkoder se vrne 26. t, m.
Peterček od Sv. Barbare
čudoviti otroci nam rasto v času naših velikih preizkušenj v nesebične junake
Poihovgradec. 17. marca
Ob vznožju rodhovgTajskih dolomitov tista teden prod r-lio nedeljo.
Kevna Krek'*"* družina gostuje ah po mestno rečeno stanuje v barti gospodarja Mravljeta. ki se je že pred leti izselil v Ameriko. Gosta.soj.no odštejejo Krekovi za lastnika na občino, davke pa tja. kamor vsa drugi. Davki za našičke pojtme niso veliki, vendar je v grapi še s tem; težava. Domek čep- v soteski pol s smrečjem, kostanjem iu bukovrjem na gosto tkanim plaščem kanonirske in rudarske botre, svete Barbare. Dobro poldrugo uro ie hoda do hišice od škofovske loke do sredpotn potoka Hraetnjce, ki včasih zdivja v divjo roko fn odnese seboj za zvrhano Soro hlodov jn drv. Tudi šestorico ljudi in več hiš je pred 11 leti vzela eeboi. Rednika nima dom; okoli doma pa ni zelenega polja z mastno črno zemljo, kamor enkrat z nocro brcneš, pa trikrat rodi V temačni vežj Čepi dvoje kokoši v za sflo zbiti pregradi, kjer sama e seboj modruje preteguj ena bela ko*a. Poleg skromnih ležišč v izbi jn svetih podob s Križanim in Marijo Pomoč -noro in patrono Barbaro le še črviva javorova miza more veljati za nepremičnino. Ce še namečem par okruženih kuhinjskih čepov, je to res prav se. Česar ob veliki povodu ji še Hrasta i ca nj hotela izročiti mai-ki Savi za daljno pot na jug.
Oče ie umrl. Starejši fant sluz; pri planinskih vojakih. Matj je od »taberbov« zgarana in še dvoje plašnih otrok se mota kraj nje ob ognjišču. Željno pa vdana čakata na edini topli dnevni obrok iedi. Na par zajemajev soka aH pa koziega mleka s koruznim brusom nadeva nega. Prav zares ne vfd:jo kruha po cel teden.
Vsa gospodarska skrb je naložena lliet-
iiemu Petro. Ta je zdaj najstarejši moški pri hiši Medel in vee slok postaja zunaj bajte pred skladovnico na drobno sceplje-nih kratkih po4on jn suhe hoste, katere je v jeseni sam vestno založil okoli ma-icenih hišnih oken. da varujejo hišo tudrj od zunaj prepiha in mraz^a.
Xeino zre mah* Peter v pus.t. pol deževen pol snežen v božjo voljo vdan dan. Niti \ r;uijj krik ne moti skrbeče tišine Kaj bi počela črna ptica v revni graf*?!
Pa se le rz dalje začuje cmok okovanih eevljev. Finančni organ v težki službeni dolžnosti dokaj pridno obiskuje tud.i naše tiorjanoe. Tuda Krekov; so dolžni na zaostankih. Smerno aij re>, dva damama m petindvajset par. Preje je to uredil Petrov brat. vojak, ki si je služil za družino s pohanjem hlodov. Petrovi prihranki od Mečih jagod, malin in brusnic in gob so skop-neli še pred zjmo. Matj je nakupila koruze zanje, položnice pa je dela za božjo podobo v kotu izbe. Finančni mož ima pod ze-zeleno rase vino tudi srce. Že je hotel mimo bednega doma. češ, bom pa sam iz svojega dodal, toda dojžnost ie prva in pol zares je pobaral tudi pri Petrovih 6e je prišel prav. Peter jo je ob prihod u državnega moža bežno vcrvrl za kozjo in kokošjo pregrado. Dvoje malih se stisne ob materino krilo, mati sama pa skrivajoč lice pnhaje zastoka v žerjavico, da je milila, da je Se čas. Ze tri tedne ni bila v Loki.
Da je hudo. je fmačni človek sam vse zamorni jaJ in odšel zamišljen rabil navkreber.
Crez dve uri se je vračal z pore prota domu. Pot mu je spet nanesla immo Krekovih, na katere je bi! že pozabil. S polno službeno bisago hribovskih tegob se vrača- j
Za streljati od bajte srn ntfbeee nasproti |
tenko
Peter in v premraseni in zarodek roki aV ščd dva djn&roka in en četrtak ki od dasse
kJiče: gospod, gospod, že imam denar! — — Kje si ga pa vendar dobil, ml? Bogve. kako se je odagnalo ob njagHm
med materjo m sinčkom med tem ko so ▼ bregu rubac? Mi je btfa mati tista ali Peterček ni mogel prenesti? — —
Peter je bil tak. Fant je v dežju in snegu poskoči v niesto. Za acne deoje noge v brozeri ni premalo eno uro doli in eno nazatj. Za ves hišni pridelek, štiri jajca je ravno prav iztržil. Kaj bi Wk>. če bi otrok med potjo katerega ubH?
Izterjevalec si ni mogel kaj, da ne bi zroč v plave zveste dečkove oči. ki so se zanosa lesfcetale. pomakni«! senčnika svoje kape za tri prete nižje crez oči. Pod službeni plašč stiskaje je objetega dečka pospremil na toplo, kjer ie ob pojemajočem ognju vzravnana stala Petrova mati.
Med potjo je fant še zaupa J, da ga je skrbelo, če je kura znesla že četrto jaice.
Čudoviti otroci nam rasto v Času naših preizkušen] v nesebične junake.
Izza aueršperskih gozdnih obronkov žari plamen velike Luhjjeve podobe in po gorenjskih grapah se zbirajo mali dečki in deklice, da gredo za svoj-jm vodjo Poisči-mo jih. Skoro jih bo za debelo knjigo Srca, kn;iiro Edmonda de Amric.jsa,
Prf nas je Luhi; že iz spomina. Peter od 6vete Barbare pa bo dalje tiščal sramu svoje pošteno lice v kozji listnjak dokler ne zraste s svojim istoimenskim kraljem v krepkega vojaka planinca.
Ce ne bo še preje rinil v naraslo Hrast-njco da nt-me valovom in ntone za rubež ni opomin, katere^ra je močan veter odpihnil iz rok slu pandurju.
Taki so naši mali ob pojemajočih Ognjišč-:! i.
Velika noč bo skoro Malim l>o vstaj On.
Viktor Zutžek.
I
Zborovanje ptujskih trgovcev
Ptuj. 20. marca, Danes teden se je vršil v Narodnem domu občni zbor tukajšnjega Združenja trgovcev ki ga je vodil podpredsednik g. Ar-tenjak. Občnega zbora so se udeležili tudi zvezni tajnik g. Gornik ter svetnik TOI g. Milko Senčar. Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, da se gospodarske razmere lani niso zboljšale. V ptujskem srezu je bila slaba sadna in vinska letina. Tudi žito je slabo obrodilo tako, da je bilo treba uvoziti mnogo moke in žita. Pridelek krompirja je kvalitativno za izvoz slabo izpadel. Nima nikake cene in leži neprodan pri kmetu. Opazil se je velik zastoj v gospodarstvu, zlasti še. ker denarni zavodi še do danes niso likvidni in s tem v zvezi je močno oslabela kupna moč prebivalstva vsega sreza. Ugotovilo se je, da smo lani preživeli veliko elementarnih nezgod, ne da bi se prebivalstvu od merodajne strani priskočilo na pomoč z olajšanjem davčnui bremen, ki se nasprotno celo zvišujejo.
Zastoj se občuti tudi v naši trgovini, saj je bilo v letu 1936 na novo prijavljenih samo 7 obratov, dočim je bilo odjavljenih kar 31. Ob koncu leta 1936 je vpisanih še 151 obratov z 90 pomočniki in 66 pomočnicami. Združenje trgovcev izkazuje ob koncu leta 1936 čistega premoženja Din 56.842.75. Proračun za prihodnje leto izkazuje potrebščin 33.150.—. dohodkov pa Din 10.460, dočim se bo moral primankljaj v znesku Din 22.690.— kriti s članarino, ki jo je občni zbor določil letno v T. razr. 360.-- H. r. 240—, ITI. r. 180.— IV. r. 120 — in V. razr. Din 35.— Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Lenart Franc
kvmvsSđm gnpt$tna?«rjpfn nfsporočamo.
— Kranj in polovična voznina za tujce. Dan kavno je bii ueaavrio Kranj s posebui«n odlokom uvrščen med kraje letovišcarske-jra (klimatskega) značaja. Še vendar ni rešeno luia&inje polovične TOzuine. oziroma brez-piačnega povratka za tujce, ki se mude v Kranju 10 dni. Prometnj minister mora namreč k c<nenje^nemu odloku izdati še posebno uredbo glede popusta, ki ga druiri toa*ii že uživajo, ki pa krajem, ki so bili letos uvrščeni med letovišča še ni priznana. Erezpliuoi povratek hrra namreč pri propagandi za kako letovišče zelo pomembno vlogo in mnogo tujcev se je ie odvrnilo od Kranja, ker jim Kranj ne more nu-<6G tega popusta. Čudno, da oblast po eni strani razvoj turizma skuša podph-a.ti. po oVngi ga pa ovira. Vprašanje, al; dobi Kranj to nerodnost, se bo moralo rešiti v najkrajšem času.
Ljutomerski gasilci so zborovali
Ljutomer, 16. marca.
Ljutomerska gasilska župa je imela nedavno pod predsedstvom zaslužnega gasilskega delavca g. Kuharica Lovra, mestnega župana ljutomerske občine občni zbor. Za skupščino je vladalo izredno zanimanje že zato. ker se je predhodno zaradi tega zbora vršil zaupen sestanek samo vabljenih v Križevcih, ki ga je vodil g. Snoj. Tam je bila sestavljena tudi lista, ki bi morala na občnem zobni na vsak način zmagati, ker to zahtevajo višji interesi. Občnemu zboru so prisostvovali sre-ski načelnik dr. Farčnik, banovinski svetnik Alojz štuhec :n elelegat zajednice Snoj, občino Ljutomer je pa zastopal podžupan Vilar. V imenu občine je spregovoril g. Vilar. Poročilo predsednika je bilo obširno in je pokazalo lep napredek gasilstva. Velika skrb je bila posvečena zlasti gasilskim četam, ki so bili po vsej župi in gasilskim vajam. Po svojem detu in ureditvi
spada rjcrtomerraftca 2xape> med pt^pe v državi. Prexisexkuko:vo poročalo je bilo sprejeto s velikim odobravanjem. TajnJ*ko poročilo je podal marrjrvi g. Kikec. Zupa je prejela 1.902 dopisa* Zyupne vaje so bile v Križevcili, Krapju, Ljutomeru, Vučji vasi in pri &v. Juriju. Prosvetno pcroeilo je podal g. firastelj. Prosvetno delo jc bilo tudi vsestransko, v župi so bile 4 večje gasilske prireditve, 2 igri, 15 tombol, 15 gasilskih zborov, 7 izletov. Tehnično poročilo je podal g. Ivanjsic, ki je prrporočal čitanje listov, ki jih izdaja gasilstvo, živpa ima 56 čet, 1397 izvraujocih članov, 7 članic, 56 naraščaja, 4-4 častnih članov, 530 podpornih članov, 104 dobrotnike. Po poklicu so 10T7 kmetov, 196 obrtnikov, 21 najemnikov, 123 delavce, a privatni uradniki, IS dri. uradnikov, 7 prostih poklicev. Sledila, je se statistika orodja v župi. Blagajniško naročilo izkazuje 18.500 Dn do bodkov.
SKriile so voiitve, ki so Zbor precej razgibale. Postavljeni sta bih; dve Bati, Bsta starega odbora t. g. Kuhajncezm na. cehi ki lista tistih, ki so imel tozadevni tajni sestanek, kateri na čelu je bil g, Hrastelj. Bila pa je todi komprccmisrra. lista, ki je bila pred glasovaaijeim umaknjena. V debati se je ena skupina potegovala za to, da naj ostani star odbor tn se ne glasuje, drugi so pa zahtevali tajno glasovanje po zakonu. Končno je zmagala ideja, da se glasuje ali za stari odbor ali pa za Hrtv-stjevo listo. Nastala je močna rabuka, ki se je končno polegla do rezultata glasovanja, ki je bilo tedaj tajno po zakonu tn je dobila 1-ista starega odbora s Knhari-6em na ce4u 63 gla*ovf Hrasteljeva tista 54 glasov. Po razglašenem rezultatu je nastalo navdušenje na eni, potrtost pa na drugi strani. V velikem hrusču so se tihi. slišali khci: Ven s politiko iz gasilsk h vrst! Za delegata zajednice sta bila določena g. Ivanjšič ta Kuharic, nakar je bil občni zbor zaključen z zahvalo g. Kuharica za zaupanje, z obljubo, da ho im< 1 tudi v naprej pred očmi samo gasilsko h i jo, ki je 2» mnoga leta tako lepo družila gasilske vrste.
Razstava velikonočnih miz
j^^^van^tro^^l
Novo mesto, 20. marca Sredi solnčnega popoldneva je v četrtek v Novem mestu za vedno zatisnil svoje blage oči g. Ivan Stroj, višji revident drž, železnic v pok. Pokojni, Id je bil zaveden narodnjak in ni nikoh zatajil svojega jezika in to v času najhujših preganjanj na-roono-zavednih Slovencev pod bivšo Av-stro-Ogrsko, se je rodil L 1862 v Podbre-zju, kot sin premožnih in uglednih kmetskih staršev. Ker je bil kot deček željan izobrazbe, ga je oče poslal po končani ljudski šoli v Kranj, kjer je obiskoval gimnazijo in nato še v Novo mesto. Po krgi/^ni srednji šoli se je posvetil železnicarski službi. Prvo njegovo službeno mesto je bilo v Divači, nato je bil premeščen v Trst m rtdkzadnje v Split. Po prevratu je ra^n^a službeno mesto pri ljubljanski železniški direkciji in je bil šef krmlnice na gorenjskem kolodvoru. Zaradi svojega nacionalnega prepričanja je moral kot bivši avstrijski uradnik mnogo pretrpeti, v venskih krajih zanj ni bik) mesta, je bil takrat preganjan slovenski živel j. se vidi že iz tega dejstva, da so Stro ju, ki je bil že takrat naročnik >S3ov. Na~ roda c, to prepovedali. Vendar pa ae ni uklonil. Ravno letos je minilo 50 let, je bil pokojni zvest naročnik našega
Svoja stara leta je preživel deloma ▼ Ljubljani, največ pa v Novem mesto, kjer se je najboljše počutil pri svojih dveh istere no ljubljenih nečakinjah, sestri Franji In Mariji Finžgar. Tu je prebil todi mrtnjs trenutke svojega življenja in umrl tako-rekoc v njunem naročju Svoji bolesni je pokojnik iskal leka tudi v Leoniščn. Vendar so njegove moči zadnje čase jele ra*-pidno pešati, dokler ga ni v Četrtek popoldne zazibalo solne e v večni sen. Pogicb no danes ob 16. v Ljubljani k Sv. Krtin, ht-pred hiše žalosti. Vkiovdanska cesta AL &. Iz Novega mesta so odpeljali njegove asm ske ostanke dopoldne ob 10. Nepozabnemu pokojnika blag spomin, preostalim nase iskreno sožalje.
Ljubljana, 20. marca.
Danes se je začela v prostorih Zveze gospodinj v Gradišču za naše gospodinje zelo zanimiva razstava velikonočnih pogrnjenih miz. Zveza gospodinj si prizadeva, razen tega, da nudi jvjtspodinjam dobro strokovno izobrazbo in budi med njimi zanimanje za pomembna gospodarska vprašanja pomagati jim ob vsaki priliki s praktičnimi nasveti kako se olepša dom ter ustvari pravo razpoloženje oVDmačno-stL Zavedajo se, da v prijetnem domu, kjer vlada družmsko zadovoljstvo, ni krize družine in da jim ne more do živega tudi splošna kriza.
ZG je prirecfila že o božiču lepo razstavo prazničnih pogrnjenih miz. Ta raz-sta/va je dosegla najlepši uspeh ter zbudila močen odmev v meščanskih krogih. Prav tako lepa. če ne še lepša je pa sedanja razstava velikonočnih pogrnjenih miz,
Iz Kranja
— Občni zbori. Jutri ob 9. bo v Ljudskem domu >Združenje orvtnekov«, v ponedeljek 22. marca ob 18. ari v mestni posvetovalnici »Rdeči križe, v torek 23. marca ob 30. uri v bivši kavarni Narodnega doma pa podružnica SPD.
— Na Ljudski univerzi na jrimnasifi bo predaval nocoj ob 90 uri prof. I. Grahor »0  sodobnih  gospodain»kah pridobitvah*.
— Pletarski tečaj katerega ie priredj-lo v mesecu marcu »Zdnrženie gostiln i aikth podjetij v Kranfn* za svoje člane bo ta teden zaključen. Vrši se še v torek in sredo popoldne pri Peteriinu, na vre ti pa sta občini Kranj in Fredos$e. Udefečbo na tem
prirejena z reecuCium <-s: ■ i.-ikVm čaitfm. Na nji -vlada pravo vetikornočno, pomlactno razpoloftonje, ki ga bude zlasti cvetje m lepe nanetmške sliko. Razstavljena je sk>-vensdea kmečka velikonočna m*na s blagoslovom in ptrhi poAeig pravoslavne m:aa Ljubka je zlasti otroška miza ^ pos€»bn4-mi ptrhi. Z izbranim okusom so ararfaV-rane vse druge nxtae, obeema, veteroa, sa zajtrk itd.
Razstava zasluzi posebno pozornost ▼ naši javnosti predvsem zaraoi prooag^k-de za belokranjske pisantoe. Na razstavi bodo razstavljene res pristne pdsaoice, ln bi morale biti v veliki noči na alenerm mizi. — Naj oinmnno še, da so mine pogrnjene s krasnimi prti, ki jih je isletel Osrednja državni zavod za ženski domači obrt m ki jih krase lepi domači ornamenti.
Križaj gostuje
v Ljubljani
Ljubljana, 20. marca Josip Križaj, naš rojak, Ljubljančan tn steber solističnega ansambla zagrebške opere, je dva dni gost v ljubljanski operi. DtovI ob 20. uri poje vlogo bogatega kmeta Marica v Gotovce vi operi -Ero z onega svetac To vlogo je pel g. Križaj z naj-većjkn napehom že na krstni predstavi tega, deta na zagrebškem odru in v vseh oada4jnjSh vprlzorčtvah. Jutri v nedeljo pa guatuje ▼ vaogl Don Basanja v - SevUjak<-m vlogo bo psi g. Janko.
je brez dvoma eden nerj-kl se že skoro SO let uvctjovljK a potndfcm mmatjoan, iz*** je J* Gertrtceve in Hnbadovf šole Glasbene Matice ljubljanske. Odličnega gosta to. pwta poadravljamo povodom njegovega gostovanja, na odru nase opere!
Iz Ptuja
— de • sbojn is Ijaboetimnoeti. PoročaK smo že o tragediji, ki se je odigrala v po* nedeljek zvečer v Spodnjem Velovleku. kjer ie našei smrt posestnikov Roj* Jože iz Sv. Urbana. V zvezi s tem umorom -*o orožniki aretiraj i Horvata m Bezjaka, kakor tudi krema rit-o Marijo Kovači? in njeno najstarejšo hčerko. Vse štiri eo pripeljali v ptujske sodne zapore: s seboj pa so areti-ranci nosili nož, vile in lopar. Po teh predmetih kaže. da s»e ie v cro^tirni razvila pravcata bdtka. Krvavo d^ianje pa se ie oditrra lo, kakor se govori kar v spalnici krčmari* os Kakor vse kaže, je bg ta umor ie preje
prfpra^hpn riastj še, ker ae govori, de < imel Roja* ki sc je tudi perad ?» trgovino r. lesom,  na  dan   umora  precej   denarja DV **ebi. ki  pa pa po umom raso vee n Rojs je tudi že tretja žrtev r drnžirr, padla pod nožem.
v
naJ<Tma Je raburtvla v llnju pravs
jo. Po obvestilu orozniAke posta o n.> Bre
gu n Maribora, ho «e pojaviV orožnik
doma posestnika Ivana Jeze že na vs.r /j'>
<\fk\ in kakor tudi že porocar>o at sneli
ospeh.
— Teika neBroda i najdeno patrono. 1 . lomi posestnikov sin    Alojzii    PinteriČ iz i Bratislavcev je pri  igranju v go/iu aascl • Ktatro patrono, ki jo je odno.« 1 k tenoj j dom, kjer jo je hotel odpreti.    Pri t n ie priSo do eksplozije in fant j. dobil ke poškodbe po obrazu in rokali.   Is   •» | l morali prepeljaifci  v ptujsko l*i
Vlomi in tatvine
Ljubi tunu, y> mstea, Vipone^reflie h***  »t-  1^> na Jes^lcevi ce . ati se je te doi, [»roti  veeeTiL, ftpj t ! S4 \ prideprav m vlomil v slirambf> Jnli Cuč kove, Ocinosel ji ie nov, siv ofi^jrvkj p!a^* ki črn moški civilni pinV>. VredrK^' uri dene obieke znaša 2500 Din
V ponedeljek je bi4o vlonhli*^no v nihajno droštva Marijme bratovščirte v Hn" '»< ■ tria**. Tat je na vrtal blairajno, v kateri pa naćei samo nekaj etot,akov.  Bkadi ni navrtanri biacaini pa znaša l^OT* Din.
V stariovarrje Zaletel Jožefe v (Iosi««ki afkd 4, se ie spiaral vćeran okme po4doevn te* in j5 McrrKiH H i*mare okmer (KN> Din gotovine. Tat je -v-irjn,- l-» ga k«W» opaža*. V noći na torek je bBo viomli*'no v Dravljan v shrambo za orolje pri ]>re-cljn in ukradenega poiec dolge vrvi vež orodja. V Rožna dcfirri je te dni rjonočivdrl nekdo v dj fS—iap Janeza Sparovca ter odnesel 10 kg fažoh star dežnik nekai otroške obfesre in par čev-ljev. škoda znaša DSrt.
Tao>vi kradejo tudi v neposredni mestni okofici zadnje dna zlasti v Podutiku rn v DoJnicah. V torek ponoči je hflo viomljeno v stanovanje pofteet<n(^4ca rrostnnjčarjn, Po-tra P>ajde v Podutiku. Tat morda jih ie bi4o tocR več. je odnesej nekaj namiznih prtov. 8 kg *r*h*> PVTnfme. 3 kg sladkorp. več drujrfh festvin nekai metrov man ura k-tirnega Waga in nazadn-ie odpeHja.l Se kolo. \redno 7^0 r>in ^nipna Skoda znaša iwd ?>000 Dm. T<»te noft? je bilo vlomljeno v leseno lopo posee^nflca Andreja Rabnlka v Delnicah   odkoder so odnesli tatovi 4 ko-
bosi.        m m*.
Stran A
»SLOVENSKI NAROD«, aotota, ». mm IMT.
h_
■ (JUNAŠKA   ZGODBA   POSLEDNJE   STRAŽE)
I DANES OB 14.15 IN JUTRI OB 10.30 V ELITNEM KINU MATICI I  DOPOLNILNI PROGRAM CENE DIN 3.50 IN &50
Matineja ZJC.D. ■■"■■■»■■■■■^^^^^^■i
Senzacionalni velefilm v slogu »Bengali«!
Gary Grant: Vihar nad Afriko
DNEVNE VESTI
— Dr. Adolf Golia rjavni tajnik Zvese
industrijeev. V sredo je imela Zveza mdu* strijcev za Slovenijo sejo, na katerj je bil soglasno imenovan na mesto blagopokojne ga ing. Milana Sukljeta za glavnega tajnika dosedanji tajnik g. dr. Adoif Goha. Čestitamo! . ,   . ..
_ Diplomiran je b*j na pravni fakulteti ljubljanske univerze g- Jožko Knez iz Ptuja. — čestitamo! _
_ Diplomirani ekonomisti in konaercija-
listi so zborovali v četrtek zvečer v Zagrebu. Kongres dipkraii ranih ekonomistov iz vse države bo letos v Zagrebu in na njem bo ustanovljena nova zveza diplomiranih ekonomistov, v kateri bodo poedkia društva povsem samostojna.
— Banovi neka trošarina na britvice bo odpravljena. V finančnem zakonu za leto 1937-38. je predvidena ukinitev banovinske trošarine na britvic*1. Ta trošarina bo odpravljena 1. septembra. Za neprodane zaloge bo povrnjena dokazano plačana trošarina samo od onih, kotečan, ki bodo uvožene aii proizvedene doma za časa od 1. aprila do 1 septembra.
— Bolgarsko-jug oslov enaka zbornica ustanovljena. V četrtek zvečer ie bila v Softfi ustanovljena bolgarsko j ugoslovenska zbornica, ki bo delovala na poglobitvi trgovskih* stokov med obema državama.
LOGA
DANES POSLEDNJIC Velefilm o največji tragediji habsburške dinastije MAYERL1NG
Matineja danes ob 14.15 uri, jutri ob 11. uri Vesela dunajska opereta RAJ    NA ZEMLJI
Hermann Thimig, Lizzi Holzschuh. Hans Moser, Heinz Riihmann, Adele Sandrock
21'24
M A
Voliki špijonažni fihn iz junaških bojev za časa rusko-japonske vojne
PORT    A R T U R
Adolf Wchlbriick Rene Deltgen
Vehki film
LURD V 2 AR U SVOJIH CUDE^pSV
Predstave ob 15., 17.. 19. in 21. uri
Matineja danes ob 11.15 uri, jutri ob 11. uri Nepozabna mojstrovina režiserja Willy Forsta
M A Z U R K A
V glavni vlogi Pola NegrJ
PREDSTAVE aanes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri
— Na jmodernefSi ameriški vojni ladji pred    Dubrovnikom.   Včeraj    sta pripluJa
pred Dubrovnik ameriška rafiOoa E. M. C »Dougan« in »Charleston«. To sta najno-ve š- ameriški vojni ladji, ki sta krenili mi poskusno vožniO.
Zaka| bodo likvidirane »Tivarove pro-dajalnjce? 1'prava T:vara j<- iv/avila. da je bil skien o iikvM:ii-i-v pn-da; ilnie sorjen rz DOtracfc'ih razlogov in sicer v svezi z novim zak'-imm o ka novinskih tnvsarjnah. likvidacija ni torej v nol eni zvezi z dozdev-nami poneverixumi v m katerih prodajalm-oah. Vsi asmfcbe•,<■' v ls7 prortajarnsraih so polten? in niso ničesar zagrešili. Tudi na res da m-isl- ponijet;e opus'iti žensko kcm-rekoijo temveč nasprotno izdelovalo bo še naprej moško in žensko konfekcijo samo da bo prodajalo Bvoie izdelke v bodoče potom trgovcev, ne po več potom svojih pro-da "Tn!c.
— Iz »Službenega lista«. -Službeni list kr. baoske uprave dravski- 1 Kinov ine« št. 23. z dne 20. t. m. objavio* uredbo o pro-iraaianju umetnih in naravnih korigiranih
mdn js'-: ih vod;> uredi*o o izj>n omembah m dopolnitvah uredbe *o ugodnostih na železnih in ladjah v državni ek6pi^ta^ii. pravilnik o ' -•' tj deiavcev pri točenju in barvanju z broagatfjomt pravilnik stalne komi-sfje za feodela-vo in dopolnjevanje Jugoslovenske farmakopeje, pravilnik o dopolnitvi praven:k-' <> 0fjrav1; i-vh državnoga Strokovne^ izjpita v kmetijski stroki z,? uradniške pripravnike t? fafaotoetno vzobra.7;l*o. O ttoebo glede odkupa bombaža I •: i ii»j 1937 odredi«*, da irlavne Knvtavske sklndnice na-lasraiio odslei denar prj Državni hipotekar-j>i banki, odločbo :rlede dovoljenja dopusta, osobju drža\-ni-h prav« l»r:.!i'-lst<-v in vrhovnega držav :-. ra pmvobranoistva, uvedbo dopisnic s slikama bazilike na DuvanjsVem polju in si ko svetih bratov Cirila in Metoda, podil'šrivo roka za opremo vozii živalske  vprege  z  refiektomftm  steJđom in
objave banske uprave o rn>biranju obean-skib davščin za leto 1937-3S.
— HemSk] otroci v Jugoslaviji, v Ef^cnu je bil te dni sestanek slavnega odbora ju-gosloven*kih nacionalnih organizacij v Po* rurju. Na sestanku se ie nanašalo, da podpira zimska pomoč v Nemčiji tud; siromašne rodbine. Sklenjeno je bilo poslati letos v Jugoslavijo na počitnice nekaj otrok nemških prijateljev Jugoslavije.
— Borza dela išče: 2 mehanika za pisalne stroie. 2 krojača. 1 pivovarekega mojstra. 2 Žagarja za veneojjanke, 1 vrtinarja. 5 hlapcev. 1 zakovičarja za kompresor. 3 stavbne ključavničarje 1 kovaškega mojstra in 3 kovače za tovarno pol jedel skeca orodja, ter 2 stroin-.ka za eksplozivne stroje.
— V Ljubljani se ie pojavi! odličen gost-
Nujno je. da opozoriimo prebivalstvo nanj, prav vse. mlado in staro veliko in malo. Zanimalo bo naše meščane da se sezna-nijo ž njim. PfcpSel je serr za. veliko noč. da razveseli otro«-'-1 srca Sfln imeniten e. sai ie prišel ves pi a i nično odičen z naših
logov in poljan, ter prinesel s seboj cvetice, ter kupe pisanih pirnov, vee za naše maloke. Rodil se je v fantaziji ffdc. Vere
Stermecki, ki ga predstavlja sedaj najmlajšim Ljubljančanom. To ie gospod zavjček Bežek kn njegov komomik Skok. Nežne stube je napisala naša Jerernikova zdaj pa veste, da je naš gost res odličen. Potovanje v svet mu je omogočila Ženska sekcija Jadranske straže v Ljubljani. Kmalu ga vidite v izložbah in teda; mami » in dobri očetje, sezite v žep. Za Din 12-— dobite prekrasno otroško slikanico in natrosite v srca svojih obrok pravo pomladno veselje Saj pravi verz: >Skrijmo brž pirhe za plot. med koprive, pridnim otrokom med med travo, na njive!« Ta slikanica bo mla-oW/i na-tlepše darSo.
— Socialno - gospodarska šola Narodne strokovne zveze na Jesenicah bo imela dre-vi ob 19. sedmo redno predavanje. Predaval bo g. Stojan Bajič o delovnem pravu pr\ nas in drugod. Predavanje bo v velik; dvorani Kazine na Savi. Vabljeni so vsi delavci in nameščenci z Jesenic Javoru ik a in oko lice.
— Najlepše majniško potovanje na Sušak in otok Rab bo o Binko.sLUi. Gcc'.ba na posebnih vlakih z Jesenic, iz Ljubljane, Maribora in Novega mesta. Podrobna pojasnila pošlje vsakomur brezplačno uprava >Po božjem svetu«, Ljubljana,  VVolfova ul. 1.
Tržaški cesti S, j« včeraj popoldne padel s kolesa In aicer tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. TiskarnjSka uslužbenka Mi-Hca J. ie snoči vzela preveč pomrrjevainih praškov. Nastopno je hudo zastrupljanje m eo jo morati neuradno prepeljati v bolnico, kjer se j« dsji potrebne rnjekcije. Pekovskega pomočnika Valentina Korenčana je v Mostah nekdo napadel in ga oanval z nožem v hrbet Vpokojena delavka JuSca čkerjanc iz Gradca pri LMiid ie doma padla in se hudo poškodovala po gfovj ter životu. Delavca Jožeta Jerana iz Slov. Javormka pa je nehj njegov delavski tovariš pahrnd do« ma z verande, pri essser ei je Je ran zlomil levo nogo v gležnju.
— Velika poneverba v beograjski električni centraK. V Beogradu so aretirali Ha-gsjrnfca električne centrale ?*vka Popadi-Ča, ki je priznal, da je poneverrl 1,400.000 Dio in sicer zato. ker ga že osem let ni nihče kontroliral.
— Težka ieleiniška nesreča. Včeraj popoldne se je pripetila na progi med postajama Banja Stjena in Mežici-Rogatica v Bosnj težka železniška nesreča. V predoru je zavozila lokomotiva v motorno d rezino, s katero so se peljali orožniški poročnik Ba-no Basta. železniški uradnik Herbert Gmaz in šofer Resa d Kolenovič. Gmaz in Koleno-nović sla bila takoi mr^va, poročnik Basta ie pa še kazal znake življenja, a tudi on je kmalu izdihnil.
Iz Ljublfane
■ —lj Dve let: smo mu primaknili. V četr-I tek smo se spomnili našetm naifsfarejšega naročnika žeWn:?kega vpevkojenea ir. Josipa Mazija. ki s.mo o nem rekli da praz-nuie že svo; 9>3. £ro<l. ^lavl^ene.^ na.m pa sporoča; da je star 91 j.n ne 93 let. Prsi ri eanj smo. da ru»m ni prav ndč zameri! ko smo mu dve let-; primaknili saj bo gotovo praznoval svon god ne samo Se dvakrat, tem ve«"- eutot.jč in še več.
—lj Park za rimskim zidom tuo me<l Mutnikovo in Snežniško ulico Pred dnevi so začel? delati delavci mestnega vrtnasstva na Mbtju za rimskim  zidom   v ozadiu po-
Mesto  p i r h o v
ie obdarujeJD ljudje danes s praktičnimi darili. Ako hočete pred prazniki imeti v svoji trgovini velik promet, opozorite takoj občinstvo nase z inseratom v našem listu, ker uspeh ne more izostati. Posebno velik uspeh bodo imeli inserati v velikonočni številki našega lista, ki izide v zelo povečani nakladi in ostane v rokah čitateljev tri dni. Naročite oglas takoj pri upravi, ker jih sprejema samo do 26. t. m.
— Narodnoobrambn; sklad »Bran-i-bora-s: Emil Tomažič, stavbenik. Ljubi;ana, 100.—, Splošno jugoslovensko bančno druslvo d. d. podružnica v Ljubljani. 50 Din, Kmetska ]h>sojilnica za ljubljansko okolico. Ljublja-na 500 Din, Pirki: Drž. narodna Dok Toplice. 12 Din, Drž. de^ka meščanska soku Celje, 50 Din, Drž. meščanska šola. Tržič. 59-25 Din. Drž. narodna šola. iščavnica, p. G. Radsiona, 40 D in.IL drž. dekl. meščanska 5oia v Ljubljani. 54.75 Din. Drž. nar. Šola. Spitabč, 32.2r Din, Državna nar. šola Tničji vrh, p. Crjiomelj. Din 40, Drž. nar. šola. Dvor prj Žužemberku. 42 Din. Dr/., nar. šola. št. llj pod Turjakom. 68.50 Din. Drž. nar. šola. Stara Lit>a, p. Vlniea. 46 Din Dr/, nar šola. fcvirče. p. Huiie, 10 Din, Drž. nar. šola, Rogatec, 78 Din. drž. nar. šola, 1'odvelka. p. Brezno. 20.50 Din. :r>ran-i;lx>r^-osre^inji odbor. Ljubljana.
ZVOČNI  KINO  »SOKOLSKI DOM« V SIšKI — TELEFON 83-87
Danes ob 7. in 9. uri zadnjikrat veseloigra
UGRABLJEN JE Gustav Frohlich, Marieluisc Claudius
in 9
Jutri (v nedeljo) ob 3, 5, nepozabni film
VIKTORIJA
po romanu Knut Hamsuna uise Ullrich v naslovni vi
ogi i
— Odvetniška vest. V imenik a«.ivokatov a sedežem v Dolnji Lendava je bil vpisan dr. To^ie Cvetko.
— Nova grobova, V Lučah je umrla včeraj sestra našega znanega javnega delavca in novinarja, ravnatelja g. Rasta Pusto-siemška gdč. Marica Pustoslemšek, poštari ca in posestni ca v Lucah, Plemenito ženo so visoko spoštovali in cenili vsi, ki so jo poznali. Pogreb bo jutri ob 10.30 na pokopališču v Lućah. — V Celju je davi umrl računski svetnik v pok. g. Fran Kalan, oče celjskega odvetnika dr. Ernesta Kalana.. Pokojni je bil kremen it značaj, odločno nacijonalen mož, ki je vžival splošen ugled. Pokojnikoma blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sozalje.
— Vreme. Vreaneneka napoved pravi, da ho nestalno, deževno vreme. Včeraj je zaa-ša a naivišja te«ttperatnra v Beogradu 25. v Sarnvevu 23, v Zagrebu 22, v Skopl.ju 21, v Mariboru 19. v Ljubljani 17-2, v Srditu 16. Davi je kazal barometer v LjubiianJ tko m
az.7
temperatura ie znašaj a 10.6.
— Težka nesreča na železniškem nadvozu. V četrtek se je pripetila na mostu na železniškem navozu na Jezici težka nesreča. Tovorni avto tvrdke Apetit iz s malce pri Karnniku je padel z mostu in pokopal pod seboj delavca Jožeta Roterja, njegovega brata Franceta in šoferja Antona Nikoliča. Prvi je kmalu izdihnil, drugI je obležal nezavesten med zmeckanim želez jem, šofer je pa odnesel le lažje poškodbe. Včeraj dopoldne so Rotarjevo truplo obducirali. Na kraju nesreče je komisija ugotovila, da so vsi trije popili samo pol litra vina in tudi obdukcija je pokazala da Jože Roter ni bil pijan. Nesreča je nastala zaradi prehitre vožnje. Danes pojde na kraj nesreče še enkrat strokovna komisija- Šofer sani ne ve povedati kako je prišlo do nesreče. France Rotar leži v bolnici že tri dni nezavesten.
— Samomor zagrebškega študenta. V Donjem Mihorjcti f*i je v četrtek ponoči končal življeoie fdwšatelj tarmeci;*» na »aereb-Ski univerzi Vmko Neisner. Naibrž ffA ie poernala v smrt nesrečna Ijabeaen.
— Nesreče in neicode. V bolnico so včeraj in danes prepeljali več ponesreČeneev is mest« in z dežele. Strugar Valentin Lovren-oič. stanujoč na Zalosk; cesti, se pri struženju hudo polkodov.il na levi roki. ^elez-nifcki zvaničnik Alojzij Mahnič, stanujoč na
slonja (ebnrke. Tudi r;i;n i«o park. kakršen je meil rianskim zidom in nosiofijeni tehniške siedii^e šole. V ui naamen lK>io moraia odkopati BmogO remije, ki ie nas-uta za zji-doflu, aravnati tla in m^ad-it-i okrasne r..si-l:-ne. Zemijisče v tjfm delu za sidom je pripadalo t« :n.:"v!. /.daj ora ie pa v širini nad 20 m prevela mestna oboam. Park h<> Uije narv;en že letos.
—lj Umrli so v Ljubljani od 12. do 18. t. m. Vestcr Franja. 54 let, posti-ežnica Terdina Marija, 84 let. zast-bnica Fujan Franc. 48 let. krovski mojster in posestnik, Rebolj Helena, 65 let, kuharica, Erjavec Ivan, 53 let,mizar, Danko Rudolf, 16 let, sirota. V ljubijansld bolnici so umrli: Mizerit Srečko, 12 let, sin žel. uradnika. Zidani most, Milojević Ljubica, 15 mesecev, hči ar t. poročnika, Bergant Marjana, roj. Setina, 64 let, žena žel. kurjača, Fili-pič Ana, roj. Leve, 77 let, delavka, Jalovec Ana, 18 let, Brod, žigert Josip, 56 let, kurjač, Golnik, zdravilišče, Rozman Angela, 27 let, Križe pri Kranju. Srnjak Janez. 38 let, hišni posestnik. Ig- pri Ljubljani, Vavtar Frančiška, 33 let, žena posestnika, Stara gora pri Litiji, Springer Ana, 50 let, žena rudarja v p.. Dol. Straža pri ; Novem mestu, Zupančič Anton, 58 let, zvaničnik drž. žel., Brecelj Angela, 27 let, hči posestnice, Arh Jaaez. 39 let. posestnik. Bohinjska Bistrica, Kikelj Jožef, 4 leta, sin bajtarja. Velika P^-ca pri Litiji, Kosmač Neža. 62 let. Selca nad škofio Loko.
—lj Društvo Glasbena akademija priredi v ponedeljek 22. t. m. ob 20 uri v frančiškanski dvorani svoj 3. abonma-koncert. Na tem koncertu, ki bo zopet komornega značaja, bosta nastopila dva naša priznana in priljubljena umetnika — tenorist Jože Gostič in Marijan Lipovšek. Goatič nam bo z novimi lepotami svojega glasu nudil mnogo visoke lepote, Lipovšek pa takisto s svojo plemenito klavirsko igro, ki je danes že poznana vsakemu, kdor ni tujec v slovenskem glasbenem življenju in ki je pravi temelj še za visoki umetnikov razvoj. Na ta koncert, čigar spored je zelo pester, opozarjamo se posebno ljubitelje lepe pesmi in lepe klavirske igre. Abonente opozarja odbor, da posebne vstopnice za koncert niso potrebne, kar zadostuje abonentska legitimacija.
—lj TKI) Atena načini malčkom! Jaca baba pride s petjem, plesom in igro 24. 1TJ. 1937 ob 16 uri v Delavsko zbornico. Prispevek za stroške z dvorano: otroci 3 EHn, odrasli 5 O m.
—lj Društva »Soča« Matica v Ljubljani
naznanja, da se bo vršilo danes 20. t. m. v prenovljenem salonu pri >Levuc ob H 21
uri zelo zanimivo predavanje sred. šol. inšpektorja g. Ivana Dolenca o »Postanku in razvoju gledališča«. G. predavatelj bo razložil, kako se je razvilo gledališče najprej pri starih Grkih, iz kulta boga Dioniza 1 Bakha) in kako je potem grška drama osvojila ves svet. Podrobneje se bo tudi bavil z zgodovino slovenskega gledališča. Sočane, prijatelje in vso cenjeno publiko, katero to predavanje zanima, najvljudneje vabimo k polnoštevilni udeležbi. Vstop je vsem prost.
—lj Velikonočni pozdrav posije vsakdo svojemu prijatelju in znancu. Ko se oglaša pomlad, naj vsakdo pomisli na naše reveže, ki naj jim po želji nas vseh tudi posije pomlad izboljšanja njihove revščine. Mestni socijalni kolek je postavljen v službo za preganjanje siromaštva. Vsakdo naj nalepi na velikonočno razglednico Se mestni socijalni kolek in daroval bo tako ubogim svoj prispevek. Vse trafike imajo kolek na zalogi. Okrasite velikonočne časti tke z mestnim kolekom! Naj bo to nas pomladni dar siromakom.
—lj Upravi opernega tfedalHiča v LionH.! Op**mo posh»fcwtetvo BS efesntfa ■ pro^nin na eenHeno uprav*>! Oh vprizr^ritvi opor«' *Ern 7 r>r\*yrr. sveti* ^ ie sicer uprava ir.-braki najnorlie 7j»f:<»i!r>o. »1^5; pev^- so ^o-poinoma pravdno odigra*! svoje uiocrc in
Marija Baškirčeva Vf.KK^)
Veliki film slavne umetnice po resničnem doživljaju slavnega romanopisca   Guy   de Maupassanta
Fihn v nemškem jeziku !
(N nedelja 81. t. m. V   KINI SLOGI
doprinesii k še večjemu uspehu te opere na ljubljanskih opernih deskah. Vendar bi uprava povabila lahko vsaj na eekratno gostovaje Šimenca, ki je v Za*rrebu fesi sijajne uspehe ravno v tej operi. Zagret & e kirrrrke ao pisale, da se g. Šimencu ravno vlo_ra Hercegovskesra Era tako prilega, kot da bi btla nalašč za n;ejrov irl.vs n:'i>Ls. na. Zato se obračamo s pro>n^» na cenjeno u-pravo. da bi tudi v Ljubljani lahko vsai enkrait sJi>5ali g. simeuca v tej vlogi S tem bi operna uprava nt>regla rrinogifin aifrfnifl poslušalcem, sebi pa tudi. 0|K>rpo posli; stvo.
—ij Češkoslovenska Obec v Ljubliani bo priredili jutri ob 16. v Narodnem domu [«re<ifeiavo lu4ko\*neca uledalii.^ča. Xa s;or' dn kmsno opremJjena nrnTlHftli igT;v ^(ja^per-oek pri kralju vetrov«.
— 3dnevni avtoizlet čez Gorico v Trst 27 m. /jutraj in zvečer; <io Goric* U). do Tmta 100 Din. Priave: >Po rtožjenn svetu«, Ljubljnn.-i   Wo'fova ul. 1.
—lj Koncert tenorista Gostiča in pianista Upovška, Po večmesečnem študijskem dopustu se vrača tenorist Jože Gostič domov. Ob povratku pa nam bo predstavil odlike svoje glasu, ki jih je v obilni meri pridobil v tujini, na samostojnem koncertu. Zapel bo vrsto različnih pesmi priznanih tujih in domačih skladateljev. Lepoto klasične pesmi bo dano doživeti ob Mozartovi i>Alleluji<c in Rossinijevl >Stabat mater r, ob R. Straussu in Sprossu bo zaživela mlajša smer pesmi. Grečaninov in Rah-maninov bosta razkrila lepe poteze pristne ruske pesmi, slovenska umetna pesem pa bo zaživela v svojem značaju, kot sta ji ga dala G. Krek in Pavčič. To je pester spored, ki bo z vseh strani Lahko zadostil poslušalca. — Istočasno bo stopil pred nas tudi Marijan Lipovšek in nam z več samostojnimi solističnimi skladbami razkril zopet posebne vrednote svoje klavirske igre, koje odlika je predvsem plemenit ton. Njegov spored povzema predvsem modernejšo pianistično umetnost, kot so jo ustvarili Vit. Novak, šoštakovič in Slavko Osterc. Koncert utegne biti z vseh strani užitka, poln.
—li Krajevna protituberkulozna v Ljubljani iima danes ob H iwi ob< n; "bor v posvet ovsjaaM Mestna« masristraia. Vsi člani vabljen].
—Hi Na velikonočno sredo 2\. t. m. bo izvajal splitsk; moški zbor društva »Zvo-p-'.mir« v velika f'lharmonični dvoram: Pa-pandopnlov oratorij Trp'-enfe Jezus >. Kri-stusa. 1M ušivo Zvonwnir je najetaroj-se dal-matitnsko pevsko društvo, ustanovljesjo leta 1S84. Prvotno je imel nalogo d.i. je širil v SpMui in njegovi okolici narodno za-vest in pripravljal osvoboditev izpol tnj-čevega faima. Zato so veljali njegovi prvi nastopi l"vlj narodno-nolit^čnin) svrham ka kor pa kultiirniin. Po prevratu pa »i y na-■:rri- .m,   v is; 11   I: ji.     7. vri^kinu
uspehi i.'\-:;e 'to:-!:ač,» L) Hii^iui^ko zUnr«»v-sko gla<si»o. Vsako leto priredi več umetniških koncertov in tud; razne umetniške turneje. Tako ga pripelje sedaj pot v dravsko banovino, da. i'/.vede svoj dalnia:.ii:^k. oratorit. Pred prodaja vstopnic v knjkranii Glasbene Matice
—lij IV. javna produkcija v okvjm cakia ■ iV.t« t--- rjiaobrn je v ponodoljsk, dne SSL t. in., na kateri luistopijo inliljiiftiu ie go-jviivi našega konserva?ori/a. slišali bouiio ■ maso del k doonaoih in j.h Literatur, prvič nastopi tmij zborov s'ca šola poi vod-stvoaa dr. Svare, ivi izvaja 2 Hiadlova zbora iz oratorija Mesija. Spore-1, ki je ob-oiie«i vMopniva. >e dobi v Matični knjigarni za 3 Din.
—lj Arhitektura in urbanizem Zagrebčana arh. Jana* >->idhardta bo jvrilkOinja razstava v JikopiCcvein paviljonu v zi\<&i-ku a pri a.
—lj Antropološko dokazovanje oc^etov-st\*a je naslov 20. poljudno-znainstvenega predavanja Prircdoslovnega društva, kise bo vršilo v torek 23. t. m. ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predavatelj g. doc. dr. B. Skerlj. bo govori predvsem o potrebi in smislu an-
tropološkega    dokazovanja   očetovstva, o sodbah in pritrdilnem al* odkJoniineaa BtBi slu, nekaj o podedoranju normalni u U nih lastnosti člcveka itd. Seznanil nas bo s prakUčnini delom dumi,, tcega .t   . | škega instituta, ki irna v tem oz-im v Sud nji Eviopi največjo prakso. « . di o praktičnih uspehih, podaa kritiko .n razložil možnost   razvoja antropok dcikaaoovauja očetovstva.  Videti boaiu> v acicaj slikah postopek dun pološkega instii u ta.
—lj Razstava   bolgarskemu   slikarja P. Franrjeiiekega u/^va s;' osne ajnapa; ieikovalcev ki  je orav  <ki s-  jo OR       k> v Čam več.iem številu fako kjnbrtelj ske uniOLnostf kakor oboževalci p:a . gov-m*   Kilsko  pogoje  z   \rlu^, M
r  v Fnu*cel.itske«n  najvenn j * preta. Razstava je odprki tud   v v. . ur;ih in je t:iko obisk vsakomur asaof;«
—lj »2iakonci stavkajo« zadnjič ^' B* jakobskem gledališču. V nedeljo zvečv 20.15 bo nepreklicno zadnja vprizoritt noske, pri kateri so se dosedanji pos ki nasmejali do .solz. Dnevna blagajna ' odpi-ta v nedeljo od 10. do 1*2 ko. od |& 17. ure. Prihodnja no\*ost bo fraoooska veseloigra >Kdo je pajpa.c
—lj Jutri, dne 21. marca ob 9 dor» vrši redili letni občni zbor    »Orustva y 7.gra»ibo Soiooasrkega doma v 8$Wk$* v rani SokoLsJ^ega dorma. Po-z.iva^no vse l>ra e 111 sestre, da se istega, si.mtv-> u«i
—lj Avtobus na Sušak v«k/.i r oor eez Žnžemii»erk — K(k> v je. ker iv Rjbnioi ra*b pojavila cesta tarjrta (» diievno ob pol 7. zjutraj kapred hoteki Mi klič.
—1; Krajevna orgau.zat i j   .INS .
dvorski okraj  ho  isneia re«i;!   lom oi>-/1-or v torek 23. L. m. ob 2*\    \ goi P.rovovšek. Koroeoakega  uska   ^ > ji'šča).
—Ij  Veselo   ve|;kono<no   raapolaiesije >• j»r;pravila za doco, rnkvliuo m o»lratde Z za gospođini v svojih prostoriih Gradišče U Ogled razstave do 24 t m. vsak dan. \ pnwt.
—lj Narmlna r»J©«iJa. Jntri ob 11 ps dne bo vodstvo v slavni  d-vora-ni N uaiertte:  Slovenski sijkarj:   baročne dobe Vodi mon^ignoT V*rkk>r Steska.
Racija na lahkoživke
Ljubljana, 20. marca Ljubljana   je   samo v   nekem pB0 pax>vincrjamo mesto, siee- pa bole* tako kakor večja mesta, na wnnčimih cialnth   pojaivih   velikih   mest. Ljcrbrjama ima svoje >doo€ m bridko se m't;, kdor misli, da je naša morala   k! jo ta - 0 radi p-jvzrfigujomo, kaj bolj na v19cq kaUcor t nekaterih mestih v južnih pokrajinah države. Skrite ncmoiale in bede jc v ZMitth r-»'ks,!*1i a i«-ali dovo'j za  v»iN!o mes v bolj se manifestira nemorala v bezilcah v poznih nočnih urah, pa tudi v  m odbranih  in   ^velomestnlb*  lokalih.  Od ča^a prireja  policija racije   na   lahkočivSte — drugih ukre]>ov pač ni v zaščito morale Ln za pobi janjo neadran^ih socijalnih pojavov sploh. Uspeh, teh raoij je nedvomen v tem pogledu, da polove vselej mnogio tako zva nih lahkoživk, ki je   med   njimi večina -težkoživk<, ki  se  pač  preživljajo samo od tako zvane lju^jezr^.
Tucri snoči je bila racija po zloglasnih ljubijanrJtih lokarih, precej leklet «0 pa aretirali tudi p^ lokalih kjer se baje zbira samo odlična dnižba. Jfcajči>no . je med aref'ranimi dekleta — aretiraj^ wi jih okrog; 20 — večina btivdSh sKržk±nj, natakaric itd., kar pač kaze, kako radi se družita beda in nemorala. Aretirali so pa tudi nekad deklet, ki so ae prejšnje čase preživljale po pisarnah, a ao sčasom propadle, čim «» izgubile zaslužek.
KRIŽI Z OTROKI
— No, kako se kaj počutiš, prijatelj?
— Hvala, dobro, samo sto mi dela težko glavo. Kako pa kaj ti?
Nas ljubi in dobri soprog, oče, tast, dedek m strte ffoepod
!
i i, lan
mestni računski svetnik v pokoju
je umrl danes. 20. marca 1937. ob četrt na eno zjutraj po dobrem in težkem trpljenju, tik predno je dopolnil 79. leto svojega delavnega življenja.
Pogreb bo v nedeljo, 21. marca, ob 16. uri iz mše žalosti v Celju, Miklošičeva ulica 6. na okoliško pokorjehsce.
Sveta masa zadušnica se bo brala v ponedeljek, 22. marca, ob &. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela.
CELJE, 20. marca 1937.
i
Rodbini Fran Kalan in dr. Eraest Kalan.
Brez posebnega obvestila.
Štev. 64
SLOVENSKI  NAROD«. nMa, 9».
XMT.
Stran 5
V vrtincu priprav
na kronanje
London se mrzlično pripravlja na velike svečanosti ob
kronanju kralja Jurija VI.
Ko je prišla nova angleška kraljica Elizabeta prvič v svoj novi dom. Bucking-harnsko palačo, si je najprej ogledala kuhinjo. Opazila je, da bo v kuhinji vsega premalo v zve si z velikimi svečanostmi ob kronanju, ko bo treba prirediti celo vrsto velikih banketov. Zato je povabila na posvetovanje svojega pariškega višjega kuharja Le g rosa, ki je več tednov pregledoval opremo najmodernejših londonskih kuhinj, dokler ni našel svojega ideala.
Našel ga je v podzemlju slovitega Lui-gija Grilla v Jermvnstreetu. Zdaj je v Buckingha i. palači urejena točna kopija Luig-ijeve kuhinje. Podjetna reporterka londonskega »Sundav Rejfereec Fifi Trehameeva se je brž podvizala in prebila nedavno ves dan v kuhinji te sloveče restavracije, da bi se na lastne oči prepričala, kako se bo počutil Legros, ko mu bodo v kraljevski palači instalirali to moderno kuhinjsko opremo. Kot gospodinja priznava, da mu zavida. To je kuhinja, ki bi se ob pogledu na njo nasmejalo srce vsake gospodinje. Seveda so pa tudi stroški temu primerni Oprema bo veljala v našem denarju nad en milijon.
Angleška kraljevska rodbina
V veliki srednji kuhinji je šest štedilnikov. Na eni steni se leskeče pokremana plošča z velikim toplomerom, ob drugih stenah so marmornate mize, nad njimi pa pokromane kovinaste police. Nobena stvar v kuhinji ni lesena. Vsi lonci in ponve so iz bič steče medi. Moderna kuhinjska veda namreč pravi, da medenina najbolj zadržuje toploto. Poleg tega je pa taka posoda tudi selo lepa. Tu vidimo najrazličnejšo kuhinjsko posodo od najmanjših ponvic do ogromnih loncev in ponev. V tej kuhinji sla tudi dve posodi, ena s toplo, druga pa z ledeno mrzlo vod», kjer lahko žive postrvi. Kadar jih višji kuhar potrebuje, jih kar nalovi z mrežico. Večje ribe imajo spravljene v p~sebni hlajeni posodi.
Slaščičar ima svojo posebno kuhinjo, kjer je vsa posoda iz porcelana- Zanimive so hladilnice, ki jih ima kuhanja tri in v vsaki je drugačna temperatura. V prvi spravljajo sočivje, v drugi fino sadje, kakor breskve,   marelice  in grozdje,  na stenah
tretje, najhladnejše, pa vise veliki kosi mesa in perutnina. Restavrater L«igi je povedal radovedni novinarki, da je napravil osnutke za svojo kuhinjo sam. Vedel sem, kaj sem hotel in uredil sem si kuhinjo po svojem okusu, je dejal. Legrosa je moja kuhinja zelo san imala in veseli me, da mu je bila všeč. Zanimala ga je zlasti kurjava in ventilacija. Hotel je vedeti, koliko časa potrebuje voda v kotlu, da zavre in bil je silno navdušen za moje hladilnice.
če bo kuhinja, v Buckingrhamski palači opremljena in urejena kakor v Iiuigijevi restavraciji, bo potreboval Legroe 30 kuharjev in 10 pomivalcev. V omarah za posodo bo pripravljenih stalno nad 1.000 krožnikov, 500 skled za sočavje, 500 servir-nih posod in 400 kozarcev. Za bankete ob velikih svečanostih kronanja bo torej kuhinja v Buclringhamski palači dobro pripravljena.
*
Bližajcče se kronanje angleškega kralja se kaze v Londonu različno. Po glavnih ulicah in parkih, koder se bo pomikal slav nosten sprevod, so se pojavile lepe tribu-nice. V obeh zbornicah se skoraj vsak dan oglašajo poslanci z vprašanji na notranjega ministra, kako bo s preskrbo gostov, kakšne bodo cene itd. Po vsem Lrondonu popravljajo in tlakujejo ulice, slikajo, pometajo in belijo. Vidi se pa še nekaj posebnega, kar je tudi v zvezi 3 kronanjem. Na najživahnejšd londonski ulici Piccadillv so vddeli oni dan ljudje štiri iskre konje vprežene v krasno kočijo. Ker so se jeli ljudje ustavljati, je nekdo vprašal bližnjega stražnika, kaj to pomeni. Stražnik je povedal, da so to kraljevi konji, ki bodo na dan kronanja vpreženi v kraljevo kočijo, v kateri bosta sedela Jurij VI. in kra ljica Elizabeta.
Slavnostna povorka poj de po vsem Londonu, da se bodo lahko ljudje do sitega nagledali svojega novega vladarja. Kralj se bo seveda peljal po stari tradiciji v zlati kočiji na visokih kolesih. In tu je nastala ovira. Konji, ki bodo pel j ah kralja in kraljico, namreč niso vajeni hrušča in trušča velikega mesta, zlasti pa ne klicev in metanja klobukov v zrak ali mahanja z robci in zastavicami Zato je kraljevi ko-čijaž sklenil privaditi jih pccasi na vse to. Vozi se z njimi kadar je najživahnejši promet po mestu. Poleg tega si je pa izmislil še nekaj, če bi pogledal popoldne aH proti večeru v to ali ono zakotno ulico blizu kraljevih staj, bi videl špalir pcanetačev, straž nikov, šoferjev in drugih mestnih uslužbencev, ki divje mahajo z metlami, robci, z zastavicami in klobuki ter kličejo na ves glas slavo kraljevemu kočijažu. Le-ta pa sedi dostojanstveno na kozlu in poganja kraljeve konje med to pisano množico.
Ne smejte se, kronajne angleškega kralja "ni nobena šala in kočijaž, ki bo voz* svojega kralja in kraljico, bo gotovo vesel, ko ju pripelje nepoškodovana do vrat Buokinghamskc palače. Lahko si mislimo, kaj bi bilo, če M se mu konji med potjo splazili aH če bi sc zgodilo kaj diugega, kar bi motilo svečanosti. Ni pa izključeno, da bi nastala iz tega nova tradicija in vsak bodoči kraj bi moral stopiti k prestolu v Westminstrski opatiji naravnost iz razbite kočije. Taki so pač Angleži.
★
Nastal je ceflo spo' glede kraljeve spalne obleke in postelje. Kje neki bi še mogel nastati tak spor razen v konservativni An gliji? Earl od* Aucaster ima namreč tra-dicijonalno pravico za svojo službo pri kronanju uveljavljati svoje pravice do 40
Zlata kočija, v kateri se bosta pel Jala kralj in kraljica k kronanju
žameta s posterje, kjer je spal kralj v noči pred kronanjem, do čapkaate odeje m rjuh, ki *> pokrivale kraljevo posterje m do apame obtoke, v kateri Je kralj prespal noč pred kronanjem Skozi «00 let ao se angleški kralji vete sprijaznili a to pravico, toda Jurij VL se ne strinja a tem in pravi, da ne da odeje an rjuh, usti svoje pižame. Is tega mm je razvil spor. ki ea Je zdel angleškim peerom. rx*noenim na stare tradicije, tako važen, da ao ga odstopali vrhovnemu sortnemu dvoru. Le - ta Je pa izjavil, da nI pristojen odločati o tem, čet, da Je stvar kralja samega, da se drži rih tradicij.
Tako je prišel kralj Jurrj VI. v zadrego. Zdaj mora odločiti t sporu proti sebi samemu aH pa bo ostal pri svojem sklepu m ne bo izročal stvari do katerih trna tradicijonalno pravico earl of Aucaster. Ce stori to, se ne bo mogel izogniti očitku, da podcenjuje stare tradicije in svete pravice angleškega plemstva.
824 milijonarjev v Angliji
čeprav denar še ni vse in čeprav navadno ne prinese človeku sreče, imajo vendar bogati ljudje prijetno življenje, seveda če znajo živeti in če preveč ne skoparijo. Pojem bogastva ie zelo različen in to. kar se zdi enemu mnogo, pomeni drugemu malo.
i ,   .liiamo  tudi  pri nas. čeprav
so zelo redki. Močn« so se baje razmnožili v Beogradu. Toda naših milijonarjev bi ne mogli primerjati z angleškimi, Id imajo milijone v run tih.
V An?1iH m našteli zdaj 824 milij carjev, in sicer na podlagi davčnih prijav iz lanskegi leta. To so roilijcnarji v Angbjt. ra Škotskem in v severni Trski. Samo na obrestih ima vsak teh bogatašev letno nad 30 000 funtov šterling?v dohodkov. Od predlanskega Vta se število milijonarjev v Angliji pomnožilo za 4t). Lani je imelo 69 angleških milijonarjev n«rd 100.000 funtov šterlingov letnih dohodkov, seveda ne skupaj, temveč vsak toliko.
D'Anminzio in Čičerin
Romantične vesti dobro znanega kova so se razširile iz generalnega tajništva ita-Ujanske fašistične stranke, kamor je pu-ščavnik z Garaškega jezera Gabriele d' An-nunzio sporočil, da si hoče končati življenje s sredstvi, ki bi jim lahko mirno rekli običajna fantastična mešanica antičnih in iz dnevne policijske kronike vzetih sredstev. D' Annunzio pravi, da hoče leči v kad in razkrojiti svoje telo s kislino, ki jo bo sam sestavil. Samo sredstva so se močno izpremenila in sicer ne v pesnikovo korist, odkar je presenečala svet s svojimi originalnimi idejami, nemoralnost jo in vojaškimi junaštvi, med katere spada zlasti ono na Reki. Na Gardskem jezeru živi zasluženo v blagostanju, iz katerega se je oglasil zadnjic z zanimivo v francoščini pisano knjigo. Drugače se pa oglasa samo z vestmi, kakor je ta o nameravanem samomoru.
D*Annunzijev gost je bil pred leti tudi hčerin, prvi sovjetski diplomat, ki je vzbujal na ženevski konferenci občudovanje s svojim nastopom in svojimi sposobnostmi, čičerin je posetil leta 1921 d' Annunzia, ki se je čutil razočaranega, da so se morale njegove poHtične koncepcije umakniti zdravi pameti. Poset je imel čisto politično ozadje, čičerin je smatral za potrebno pozdraviti »regenta iz Carnara«, kot prvega, ki je priznal Sovjetsko Rusijo na zapadu. D' Anunzio je bil posebno vesel, da je lahko pripovedoval gostu o vlogi, ki jo je pripisoval glasbi v svoji ustavi, čičerin si je ogledal vilo. videl je sobo smrti in druge posebnosti in pozneje je v Moskvi pravil, da jc bila d* Annunzijeva reška politična koncepcija zmagovita, dokler... naprej pa ni povedal.
LAHKO SI POMAGA — On: Ljubim te blazno. Ona: Oženi se z menoj, pa me boš lahko ljubil pametno.
Od 1. aprila
ZViŠane cene!
Zaradi novega obdavčenja industrijsko izdelanih oblačil se bodo po naiih izdelovalnicah podražile Ti-var obleke s 1« aprilom«
Do tega roka smo ie v možnosti, da prodajamo po nižjih cenah.
Zasigurajte si zaradi tega pravočasno in nabavite si čim prej naša cenena in prvovrstno izdelana oblačila!
TIVAR OBLEKE
Japonski pregovori
Navadno je najbolj pokvarjen tisti Človek, ki pozna najbližjo pot k oltarju. — Če ukrade človek zlato, ga vtaknejo v zapor, če pa ukrade deželo, ga posade na prestol. — Nikoli ne zaupaj ženi, čeprav ti je rodila sedem otrok. — Ena jed brez riža pokvari domačo srečo za teden dni. — Raje 3i napravi staro o L leko, kakor da ob-lečeš bogato obleko kot u-*jša. — ČlOv'ek, ki ga je pičila kača, se boji tudi koščka vrvi. — Veter in Češnjev cvet ne moreta biti nikoli dobra prijatelja. — Pri prvem kozarcu pije človek vino, rri drugem pije vini. vino, pri tretjtni pa pije vino človeka. (Pri nekaterih ljudeh je treba vzeti litre namestu kozarce). — Hladen čaj in hladen riž sta znosna, hladna beseda in hladni pogledi so pa neznosni. — Mlada žena bodi samo senca in odmev v svojem domu. — Pahljača ne moro razpršiti megle — Samo topla beseda lahko segreje tri zimske mesece. — Obrni proč, če se ti dekle v ca jami nasmehne. — Z besedami se riz nikoli ne skuha — Jezik žene je dolg samo tri palce, pa lahko ubije deset čevljev visokega moža. — Sdini otrok, ki je res podoben svojim staršem, je vražji sin. — Velik je tisti, ki ne Izgubi ljubezni svojih otroških let. — Vse omožene žene niso zakonske žene. — f&eanaflts srce in jesensko nebo sta enako nestanovitna. — človek lahko vidi nebo skozi šivankino uho. — Daj dober meč borcu, lepi ženi pa barvila in puder. — Kadar lete divje gosi proti jugu in vene prva trta. obleci drugo obleko.
Nedelja. 21. marea.
8: Vesel pomladni pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba: a. za dame, b. za gospode (g. prof. M. Dobovsek). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Prenos postnih pesmi iz zavodov sv. Stanislava v Si. Vidu nad Ljubljano. — 9.45: Verski govor: Smrt in sodba (g. Fr. S. Finžgar). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice. — 11.15: Iz daljnih dežel (plošče). — 11.30: Otroška ura: Jurček in Jerica na potovanju (zvočna slika). — 12: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). — 13: Ca*,spored, obvestila. — 13.15: Koncert komornega tria (gg. Fr. Vlachv — klarinet L J. U mek — klarinet IL, G. Lopami k — fagot) — 16: Pregled jugosiov. zavarovalstva (go» spod Ivan Martelanc). — 16.20: Našim deže-lanom (radijski orkester). — 17: Kmetijska ura: Pomnoževanje rastlin s podtaknjenci (g. Josip Strekelj). — 17.20: Našim dežela-nom (radirki orkester). — 18.00: Koncert kvarteta rogov (gg. Hafner, Dolinar. Ušak,
Moravec). — 19: Cas, vreme, poročila. red, obvestila. — 19.30:    Nacionalna ura: Muzej kneza Pavla (dr. Milan KaSali-n). — 19.50: Slovenska ura. — 20 30   Koncert malih   harmonikarjev   pod  vodstvom  g. prof. Pavla Rancigaja. — 21.15:   Orkester m dohn (plošče). — 21.30: Operna glasba (radijski orkester). — 22: Čas. vrom<*. {k>..> čila spored. — 22.15: Operna glasba (rad ski orkester). — Konec ob 23. uri.
Ponedeljek, 22. marca.
12.00: Baletna glasba (plošče). — 12 I Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obv»-stila. — 13.15: Pisan drobiž (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura: Hig: jena obleke (g. dr. Anton Brecelj). — 18.20 Stare češke narodne pesmi (plošče). — IS Q Slovenska narodna pesem (g. Fr. Marolt).
— 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: N;u-onalna ura; Filozofija Božidarja Kneževića — ob obletnic, njegovega rojstva (dr. Ksenija Atanesijevič). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Rezervirano za prenos. — 21.15: I. ura moderne francoske klavirske glasbe. Predava m izvaja na klavirju g. prof. L M. Škerjanc — 22: Cius vreme, poročila, spored. — 22.15: Pesmice za kratek čas (.Težek in Jožek). — Koncr ob 23. uri.
Torek, 23. marea. 11: Sokaka ura: Na Holandskem v dafleJl vrtov bi rniinov na veter — vtisi s potova* nja (ga. Milena Vrčonova). — 12: Cvetke in pomlad (pdošce). — 13: Čas, spored, ob* vestila.   —   13.15;  Glasbene euiAe (plošče).
— 14: Vreme, borza. — 18: Koncert ra<l ■ skega orkestra. — 18-40: Preporod gršk" omike po Arabcih (g. Fr. Terseglav). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Umetna obrt v Jugoslaviji (V. Tkalčič) iz Zagreba. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: IV. iklada« tclj^iia ura: dr. Gojmir Krek. Sodelujejo ga. Pavla Lovšetova, g. prof. M. Lipovšek. zl>or >Sloue< in predavatelj g. dr. A. Dolinar. — 21-15: Narodne pesmi (plošče). — 21 30: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Car, vreme, poročila, spored. — 22.15: Pesmi i/ severa in ;uga (radijskj orkester). — Kon< r ob 23. uri.
ŠKOTSKA Škot Mac Gregor pride v elegantno restavracijo, ustavi plačilnega in mu da napitnino.
— To je za vas, gospod plačilni.
— Hvala, gospod. Katero mizo vam smem rezervirati ?
— Ba_= nasprotno, — odgovori Mac Gregor. — Čez četrt ure se vrnem z damo in recite ji, da zelo obžalujete, da so pa vse mize že zasedene.
Georges Ohnet:
69
ZADNJA LJUBEZEN
Roman
— Kaj sva prišla že tako daleč, — je dejala trpko, — da se vam zdi življenje z menoj tako težko, da se ga hočete odkrižati? Kaj sem storila, da sem zaslužila tako kazen? Kako mi hočete pojasniti svoj .sklep? Kaj zaradi prepovedane ljubezni se hočete izneveriti vsem svojim dolžnostim? Zaradi ženske se hočete ustreliti? Vi z vašim imenom, z vašo preteklostjo, polno slave in sijaja, se hočete ponižati do tako sramotnega konca?
— Mina, — je zamrmral Armand zamolklo.
— Ali imate morda druge razloge, da mi pojasnite svoj korak? Jaz jih ne poznam, upam pa, da sem v vprašanjih časti prav tako dober sodnik kakor vi.
V nji je izpregovoril ponos rodu Schwarzbur-gov. Armand ni mogel prenesti ognja njenega pogleda. SedeJ je molče in sklonjen kakor por" težkim bremenom in čakal. Mino je dražil jegov molk, ker je videla v njem trdovraten odpor.Zato je nadaljevala:
— Do*im sem jaz trpela in potrpežljivo
šala svoje gorje, site bili vi preslabi in če rabim to besedo, vam samo prizanašam. Vi ste.torej tisti krivec, ki noče nositi kazni, čeprav ni tako kruta kakor moje muke. Pri tem pa menda pozabljate, da sem vaša žrtev.
Armand jo je gledal in kar ni se ji mogel dovolj načuditi
— Zdaj je pa čas, da prenehajo ti obziri, zdaj je treba pojasniti vse dvoumnosti. Doslej sem vam dajala miloščino svojega sočutja Hlinila sem brezbrižnost, da bi ne ranila vašega ponosa, da bi ne dražila vaše vesti. Ker vas pa vidim zdaj brez ponosa, ker sem spoznala, da vaša vest ni tako občutljiva, ne uvidim, zakaj bd morala Še zatiskati oči. Vedeti morava končno, kako bova uredila svoje razmerje m na kaj se lahko zanašava — vi na mojo bistrovidnost, jaz na vašo poštenost. Vedite torej, dragi Armand, da mi je znano vse. kar se je agodnto med vami m Ludo. Brez Luciine vednosti sem prisostvovala vajinemu zadnjemu razgovoru. Slišala sem vse vaše besede in v sporazumu z menoj je Lucie odpotovala. ftk> je za rešitev časti vseh nas. Tn v tem smo si bili vsi edini. Sklenili smo med seboj tiho pogodbo. Lucie ji je ostala zvesta, ona je odpotovala ki storila vse. da bi si jo izbrisali iz spomina. Meni sami je bilo žal izgube ljubezni in uničenega zaupanja. Prenašala sem tegobe samotarskega življenja, ki ste ga hoteli žrvetL Vsemu temu sem se uklonila da bi vas potoia-m otniKla vaše gorje.   Imam zadoščenje, da
sem storila zvesto in udano vse, kar sem mogla. Zadostovalo bi balo samo, da bd bili potrpežljivi in udani v svojo usodo. Ali pa naj bo potrpežlji vost to, da človek dva meseca ne prenese te preizkušnje? Alti je to udanost v usodo, če se ji upira in jo hoče ublažiti? In kaikftna obzirnost in rahločutnost naj bo to, če hoče nakopati gorje tistim, ki so okrog njega in ki ga ljubijo?
Armand je na vsa ta vprašanja molčal in bil je tako skrušen, da se je Mini v dno duše zasmilil. Mar ni imel v sebi dovolj moči, da bi se dvignil pod težo njenih očitkov? Ka je bil tako trdno sklenil končati si življenje, da ga ni moglo nič odvrniti od tega koraka? Opazovala ga je. Sedeti je nepremično m povedat oči kakor da spi. Stopila je k njemu in ga prijela za ramo, rekoč:
— Armand, vi mi ne odgovarjate? Saj ste vendar slišali moje besede. Mar mi nimate kaj odgovoriti?
Počasi je odkimal s glavo
— Torej nočete govoriti % menoj? — je vprašala Mina vsa v strahu. — Kaj ste sklenili o teh važnih vprašanjih sploh ne govoriti? AH pa ste nezadovoljni, da sem bila preostra? Oe je tako, mi oprostile in ne bodite tako nedostopni Te ure so odSočSne. Gre za vse na Jano življenje. Ce se mi ne posreči prepričati vas, kaj morem pričakovati, da se bo zgodilo s menoj? Ne bon vedno prisotna, da bi vam iztrgala samokres iz rok. Lahko boste našli sredstvo, da se ubijete. Kaj pa jaz? V imenu ljubezni H jo fcsttm cb vas,  ki ste jo
čutili do mene, vas prosim, odgovorite mi! Če molčite v tem trenutku, je jasno, da je vsaka be seda odveč. Premislite, Armand. Ne obsojajte sebe na smrt, v tem hipu osojate mene. Sami dobro veste, da vas ne bom preživela. O, nikar me ne silite pretrpeti strašne muke ob pogledu na vaše truplo. Vsa se tresem pri misli, da bi tekla vaša kri, da bi balo vaše telo prestreljeno, da bi se vaše oči zaprle m nikoH več ne odprle, da bi me pogledale Kaj sem storila, da ravnate tako kruto z menoj? Mar mi hočete zadati ta udarec zato, ker vas ljubim? Saj niste hudobni, sočutje bi imeli tudi s trpečim bližnjim A vaše srce naj bi se ne omehčalo ob trpljenju vaše žene? Odgovorite mri vsaj. poglejte me, dvigr*ite oči, dokažite mi, da vas smrt še ni objela. Govorite z menoj vsaj četrt ure. To vas ne bo prav nič rezalo, jaz vam bom pa globoko hvaležna, da ste Oslsaali mojo prošnjo. Za te kratke trenutke vašega usmiljenja hočem pozabiti na premnoge dneve m noči, ki sem jih preživela v solzah ki ihtenju.
Padla je pred njim na kolena, objela njegove noge in jih pravna k sebi. Hotela ga je rešiti, žrtvovala bi bfla vse na sveta, samo da bi ga resda. Sklonjena nad njim je naenkrat opazna, kako mu teko solze po Ucfh
— O, ti jočeš! — je vskfftadfaL, — torej lahko upam! '
Prijela ga js za roke, otijsia njegovo glavo in ga prisrHa. da jo je pogledal, in nadaijeveaa je
Stran 6
»SLOVENSKI  NAROD«, sobota. 10. marca 1OT7.
štev. 04
Valentin Katajev: .4-,—.
Spomini iz otroških let
Gledališče. Ta beseda je zvezana s prvimi spomini iz otroških let. Takrat je ke živela, mamica. Bilo mi je komaj pet let. Mislim pa, da sem bil star šele tri ali štiri leta.
Očka in mamica sta bila strastna obiskovalca gledališča. Mamica me je spravljala spat, oblečena že za gledališče, v visokem klobuku z orlovim peresom in paj-čolanu 3 Črnimi mušicami. imela je nabrane rokave in do komolca dolge glaze rokavice.
Očka v novem suknjiču s svileno podlogo je spravljal v žep denarnico in štirikrat zložen vroče in lepo pelikan robec.
Po vrsti sta me poljubila na glavo. Vedel sem, da odhajata v gledališče, nekam, kjer je vse skrivnostno in slavnostno, kjer se dogaja nekaj sijajnega pod imenom :pred-stava<.
Beseda - predstava« je bila iz istega skrivnostnega in paradnega sveta, kakor beseda 3kukalo-, tista v bistvu neumna in oguljena reč. ki jo je spravljala mamica v svojo s črnimi resami obšito ročno torbico, kjer so ležale še druge čudne reči — ste-kleničica s -soljo«, ki ni imela nič skupnega s kuhinjsko soljo, in svinčnik proti migreni brez vsake zveze s tistim modro-rdečim svinčnikom, s katerim je očka popravljal naloge.
Kako sta očka in mamica odšla v gledališče, tega nisem več videl. Takoj sem zaspal. Zadnje, kar sem videl, sta bila očka in mamica že oblečena pred toaletno mizico, pred zrcalom na žoltem lesenem podstavku, kjer je mamica snažila žametast ovratnik papanove suknje in Črn klobuk svobodomisleca s širokimi krajevci, prav tak. kakršnega sem videl čez trideset let na glavi Maksima Gorkega v Neaplju.
Ločen od vsega sveta po beli mrežici svoje posteljice z modro emajlirano ikonico sv. Valentina, obešeno nad vzglavjem. sem v sladki nestrpnosti zaspal, šlo je za to, da sta mi očka in mamica na povratku iz gledališča vedno prinesla darilo Beseda ^darilot je zverana v mojem spominu z gledališčem prav tako. kakor --predstava* a ^kukalomc.
Zato sem vsak večer obesil na vzglavje svojo dolgo volneno nogavico, a zjutraj se je čudežnim potom pojavilo v nji darilo. Največkrat je bila v nji velika čokoladna bomba v srebrnem papirju, lahka prazna krogla, v kateri je bilo prav za prav darilo — v pisan papir zavit prstan ali uhan.
Odkritje bombe v nogavici se mi je zdelo čudežno. Zvečer je bila nogavica prazna, zjutraj pa je naenkrat bila v nji bomba. Segel sem v nogavico in potegnil iz nje darilo.
Kako in kdaj je prišlo tja? Spominjal sem se samo trenutka, ko sta se pripravljala očka in mamica k odhodu — bum — že je jutro, onadva še spita, i ono* je pa že tam.
Vedel sem prav dobro, da sta se ponoči vrnila iz gledališča in položila darilo v noga vi co.
Toda kaj je ta skrivnostna reč *noč<t ? Večer — to je še razumljivo. Luč v jedilnici, ura bije, v skodelici sladkega čaja se jasno odraža senčnik svetilke, celo krogla — nepremagljiv spanec teži oči in nobene moči ni upreti se mu. Neso me na hrbtu v posteljico, sezujejo mi čeveljčke na gumbe... Toda kaj je to, noč? še nikoli je nisem videl. Vedno sem trdno spal in noč je švignila mimo kakor trenutek. Za-tisnil sem oči in jih zopet odprl. Evo ti, že je noč minila
Kolikokrat sem skušal bedeti, da bi pričakal oni nedosegljivi trenutek, ko sc prazna nogavica naenkrat napolni z darilom.
Nekoč sem se celo sredi noči zbudil. In kaj sem zagledal ?
Videl sem prazno, strašno sobo. in nočno luč na orehovi omari, t Njih t ni bilo v sobi. Segel sem po nogavici. Bila je prazna. Ko-
maj sem se dotaknil z obrazom blazinice, pa je bilo ze jutro tu.
Hitro sem planil pokonci.
i Ona« sta že ležala v svojih posteljah. Spala sta Toda zdelo se mi je, da me mamica z enim očesom radovedno in skrivaj gleda. Očka se je v spanju smehljal in ^delo se mi je celo, da zadržuje smeh. Ves nestrpen sem segel po nogavici — »ono* je bilo tam. Čudovito. Kako sta to napravila ? Potegnil sem iz nogavice veliko lahko bombo, in ker nisem bil dovolj potrpežljiv, da bi bil potegnil z nje srebrn papir, sem jc zlomi Sredi med drobci čokolade sem zagledaj v zlatem papirju pujska z obročkom na repku.
Takoj sem se ves umazal z mehko gledališko čokolado.
Nekoč sta se očka in mamica pripravljala z doma prej kakor običajno. Zaslišal sem novo besedo a predavanje«, šla sta na predavanje Ta jalova beseda predavanaje mi ni bila všeč.
Zjutraj nisem našel v nogavici čokoladne bombe, temveč dva angleška prepečenca. Takoj sem ju spoznal. Bila sta prepečenca iz naše zaloge. . .
Očka in mamica sta trdno spala.
Delal sem se, kakor da sta mi napravila prepečenca veliko veselje, v resnici ju pa niti videti nisem hotel. Pojedel sem ju z grenkim občutkom razočaranja in bodeče drobtinice so se mi razsule po posteljici.
Gledaličse še zdaj obožujem, ker imam pri misli nanj prijeten okus čokolade, sovražim pa predavanja — medla in suha kakor stari prepečenci.
Iz Celja
—c Obrtniški praznik. Slovensko obrno društvo jc proslavilo obrtniški praznik na Jožcfovo z mašo, ki jc bila darovana za člane društva ob 8. v župni cerkvi, in s kratkim družabnim sestankoma ki je bil po maši v restavraciji »Evropi«. Maše m sestanka sc je udeležilo mnogo društvenih članov in članic.
—c Na cerkvenem koncertu, ki ga bo priredil Akademski pevski zbor ljubljanske univerze pod vodstvom dirigenta g. Franceta Marolta drevi ob osmih v Marijini cerkvi, bo pevski zbor izvajal devet skladb slovitega klasika Jakoba Gallusa in pet slovenskih duhovnih pesmi, ki jih jc po nape-vih iz Trubarjeve pesmarice iz 1. 1584. stilno priredil prof. Matija Tome.
—c Sokolski lutkovni oder bo uprizoril v nedeljo 21 t. m. ob 10. in 15. v Sokol-skem domu v Gaberju lutkovno igro »Čarobna skrinjica«.
—c Nesreča pri delu. V Podtcru pri Ljubnem sc jc 28-lctni tesar Silvester Apcl-3ek pri delu vsekal s sekiro v desno nogo in si presekal kite v členku. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
—c Pregled motornih vozil in zamenjava starih regitrskih tablic. Naknadni letni pregled vseh motornih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov in motornih koles), ki iz kakršnegakoli razloga šc niso bila pregledana za 1. 1937., bo v sredo 31 t. m. od 14. do 16. na Dečkovem trgu pred sreskim načelstvom. Ker se motorna vozila po pregledu ne smejo več uporabljati s starimi evidenčnimi tablicami, naj sc prizadeti brezpogojno udeleže pregleda ker sc potrdilo pregleda vsakega motornega vozila potrebuje rudi za sestavo dokumentov, predpisanih za letos. Ker jc to zadnji pregled v prvem polletju, sc bo prof i lastnikom, ki nc bi pripeljali svojih vozil k pregledu in ugodili v določenmcr oku vsem določilom glede registracije motornih vozil, postopalo strogo po zakomi, poleg tega pa bodo morali peljati svoja vozila na pregled v Ljubljano. Pregled v Celju bo za vozila s področja mestne policije in sreskega načelstva v Celju ter za okoliške sre/c. Lastniki motornih vozil, ki šc niso zamenjali svojih starih registrskih tablic z novimi, naj čimprej opremijo vozila z novimi tablicami, ker jc uporaba starih tablic po 31. marcu nedopustna.
—c Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo 21. t. m. ob 15.3(1 sc bo pričela na CJ lazi ji podsavezna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in Čakovečkim SK. Ker sta obe moštvi sedaj v dobri formi, bo tekma gotovo zelo živahna in napeta. Ob 14. bo pred-tekma.
—c Nočno lekarniško službo ima od sobote 20. do vštetega petka 26. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti.
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je nam po daljši bolezni dne 19. t. m. umrla na£a dobra in blaga sestra, teta in svakinja
MARICA PUSTOSLEMSEK
poštari ca in posestniea v Ločah
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. ob pol 11. na župnijsko pokopališče v Lučah.
V LJUBLJANI, 19. marca 1937.
Rasto Pustoslemšek, ravnatelj, Franjo Pustoslemšek, žel. inspektor, brata. — Rastislav, Mira, Tatjana, nečak in nečakinji. — Fanka Pustoslemšek, svakinja
Dvokotesa, m o t o r J 1» t r t e i k I J I
PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO !
Otroški v o a i C k J najnovejših no  o  d  e  >  o %
Sls • 1 n . a t r o j I pogrezljjlvl
„TRIBUN A"   F. BATJEI
LJUBLJANA, Karlovska cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettiaocem čitatelje v. Bedno oglašanje ▼ velikem dnevniku je najuspešnejša Investicija, ki prinese korist trgovca In kupcu.
QBEBBSBQQBQBQQQBQBQF
MALI OGLASI
Beseda 50 para. davek Din 3.—, beseda l Din, davek 3 Din
preklici
Za plamene odgovore glede mt-lih oglasov je treba priloži u znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
STAnOVATMA
Beseda 50 par,  davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Din
DVOSOBNO STANOVANJE
s pritikliuamj, verando, mrzlo in toplo vodo. parketom, elektriko, takoj oddam pri stari šišenski rerkvi, Vodnikova e. 12. Cena zmerna. 812
RAzno
Beseda 50 par.  davek o Din Najmanjši znesek 8 Din
NOVOSTI
lepe vzorce za Pumparce, športne obleke, nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14 2. L
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, peri. la monogramov, gumbn c- Veli* ka zaloga perja po 6.75 Din >Julijana<. Gosposvetska 12. 1 .
ABONENTE
na dobro domaeo hrano sprejmem po zmerni ceni. Stari trg £t. 28-111   nadstr., levo. 716
Ia. CELI OREHI
tanke lupine, 50 kg za 245 Din, jedrca bela, 10 kg za 158 Din zajamčeno sveža jajca, 720 komadov za 340 Din. Franko podvoz razpošilja: G. Dreche-ler,  Tada. 836
SVARILO PHED NAKUPOM
električnega stroja za striženje las >Forfeksc, aparata za sušenje las >Salutofdn< m dru* nega brivskega orodja, ker jc bi-lo vse ukradeno v brivnici Jerneia  Hribarja  v Medvodah.
822
TRAJNO ONDULACI.TO
garantirano zelo dobro, naredi po globoko znižani cen j salon HBŠIK, Jemejeva cf*v\a št. 53, p**,- Šišenski šoli 8">1
PRODAM
Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din
TRGOVINO
mešanega blaga, železa, speče* rija, manufaktura, prodam na najprometnejšj točki mesta Vir-ja (Podravina) s krasnimi magazini in stanovanjem, vrtom itd. Stari, dobro uveden obrat. Rodoonost zasigurana. Potrebno okoli 50.000 Dfti gotovine, ostali pogoji povoljni. T vam Mato-ftickm, Vi rje. 814.
MOTOCTKEL
nov, rudeče barve, znamke >Herkuiesc pod ceno prodam. Mestni trg 26. v trgovinu 838
POUK
Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši  znesek 8 Din
POUČUJEM
dijake sr«*dnje5olce, zlasti nižje šolce, kakor tudi privatiete ter i-ih pripravljam na malo maturo z uspehom, v jezikih, zlasti v francoščini, nemščini, srbohrvaščini in v ostalih predmetih. Honorar za pouk \*o dogovoru. Cenjene ponudbe na ogl. odd. pod značko >Profesor<. 800
KONVERZACIJO
v italijanskem, nemškem, angleškem in ruskem jeziku s pravilno izsovorjavo nudim po solidnj ceni. Priporočljivo zlastj za začetnike (ce), ki se žele naučiti kakega jezika. Pouk po moderni, preizkušeni metodi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek poslafti pod značko »Pomladni razgovori c. 800
VSEH VRST USNJA BOKSI, SEVRO-i, LAKI. KRUPONI
V veliki izbiri:
KOŽICE ZA ROKAVICE.  DAMSKE TORBICE, KOVČKE, NAHRBTNIKE, DENARNICE L T. D. lobite najceneje pri tvrdki
Fran Erjavec — Zaloga usnja
LJUBLJANA
STARI    TRG 18
PRIHAJAMO ZOPET IN PRINAŠAMO ZADNJE NOVOSTI ZA
POMLAD
A. & E. SKABERNE - LJubljana
OGLEJTE SI IZLOŽBE !
OGLEJTE SI IZL02BE !
Makulaturni papir
proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica ftev. $
Urejuje Josip gupanrttc — Za »Narodno
Fran Jeraa — Za upravo to tnseratnl del Usta Oton Christof. — Vat t Ljubljani,