UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNLTEVA ULICA S — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 - Izhaja vsak dan opoldne — Mesecu a naročnina 10.— Ur, za inozemstvo 15.20 Ur IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevin« Italije tn inozemstva tma Računi pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO Ljubljana stev. 10-351 estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Učinkovito bombardiranje sovražnih letališč Z-cir.be na sovražno zaledje in na letališča na Malti — Številne eksplozije in požari — Mnogo sovražnih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oborofenfb Sil Je objavil 13. marca naslednje 650. vojno poročilo: Italijanski in nemški letalski oddelki so Včeraj razvijali pomembno delavnost na-▼xl?e neoeodnim vremenskim razmeram. V Cirenaiki so bombardirali središča ▼ sovražnem zaledju, na Malti pa letališča v Mikabi rš t>neyfa in Alfarln. Eno sovražno letalo tipa »Tomahavvk« je bilo sestreljeno ▼ borbi ▼ zraku. Teč druc h letal pa je bilo uničenih na tleh. Požari in eksplozije, ki jih Je bilo opaziti ? velikem Številu, m odražali učinkovitost akcij, ki jih je izvedlo letalstvo osi. Sovražnik Je Izvršil nočni letalski napad na Prn^ari. Nemško vojno poročilo Na doneškem področju so bile razbite močne sovjetske sile — 55 oklopnih voz uničenih — Na Sredozemskem morju potopljena angleška križarka Iz Hitlerjevega davnega stana, 13 marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: Pri obrambnih bojih na doneškem področju so bile s protinapadom razbite močnejše sovražnikove sile. V severnem odseku vzhodne fronte so uničili oddelki vojske in orožja §S v več-dnevn h bojih skupino sovražnikovih čet, ki je bila odrezana od svojih zvez. Oddelki bojnih in lovski letal so uspešno napadali poljske postojanke in bombardirali posamezne kraje in oskrbovalna pota sovjetske vojske, V rasu od 9 do 12. marca je izgubi) sovražnik na vzhodni fronti 55 oklopnih voz. V bojih zadnjega tedna se Je posebno odlikovala »urtemberška-badenska 35. pohotna divizija v obrambi pred mnogoštevilnimi napadi mnogo močnejših sil nasprotnika, V severni Afriki so bili nsmerleni uspešni napadi proti nekemu angleškemu letališču na egiptski obali, kakor tudi proti izkrcevališčem čet in taboriščem na prostoru pri Tobruku. Pri napadih 1 bombami na letalska oporišča otoka Malte so bili doseženi mnogo- številni zadetki na letalih, razmeščenih na tleh. Angleška križarka. ki jo Je torpedirala na Sredozemskem morju nemška podmornica, kakor je bilo objavljeno v včerajšnjem vojnem poročilu, se je po več ugotovitvah potopila. Gre za ladjo vrste »Le-ander«. Angleški bombniki so napadli v noči na 13 mare Riel. Civilno prebivalstvo Je imelo izgube, mrtve in ranjene. Tri napadajoča letala so bila sestreljena. Višji narednik Gildner je dosegel svojo 25. nočno lovsko zmago. Deset sovjetskih letal Berlin, 14. marca s. Vzncdno od IIm enakega jezera so nemški lovci dosegli novo zmago v borbi s sovjetskimi letalskimi silami Nem*ka letsla, ki sc spremljala sk':_. pino bombnikov, »o v letalskem gpopac^i sestrelila 10 sovražnih letal. Nemška letala nad Anglijo Berlin. 14. marca. s. Nemška bojna. letala so se tueti včeraj pojavila nad raznimi predeli Velike Bri tanje. Pri svoj.h Izvid- niSkih operacijah so napadla anerleSko tovorno ladjo :n Jo tako hudo poškodovala, da se je ustavila sredi svoje poti. Slovesna zadušnica za vojvodo Aosto v Rimu Udeležili so se je Kralj in Cesar, Duce, zastopniki držav trojne zveze in diplomatski zbor, vlada ter vojske Rim, 14. marca s. V spomin na Junaško smrt Aostskega vo;vode je bila včeraj sv*_ čana služba božja, ki so jo darovali v baziliki Angelske Marije Službe božje so se udeležili Nj. Vel. Kralj in Imperator, Nj. Vel. Kraljica in Imperatorica, Duce, zastopniki nemškega državnega poglavarja Hitlerja, japonskega vladar a, bolgarskega kralja Borisa, vsi princi ter vse osebnosti, ki so bile odlikovane z redom Sv. Annunziatt. Spominska svečanost je potekla v strogem vojaškem duhu. Sredi cerkve je bil po. stavljen mrtvaški oder s sarkofag :m, okrajen s tisočletnimi znamenji Savojska-ga doma in zlatimi orli letalskih sil. ki jim je princ povrd evi? celih pet let. V cerkvi 80 se zbrale brli delegacije organizacij bojevnikov, malt* padlih borcev in druge s svojimi prapori in zastavami. V bližim glavnega oltar;a so bili princ tn princema Piemontska princesa Mafalda. Turins*Ci grof. Genovski vojvodu in vojvodinja. Ber gamski vojvoda in Anconska vojvodina. Tam b'.izi so bil! tudi ves VeMkl fašistični svet. Vlada. Direktorij Stranke. maršal Italije poveMniki armij in drugi najviSii zastopniki oblasti Na drugI strani so bili zbrani diplomatski zastopniki prijateljsH«n to zaveTmiških držav, med njimi veleposla- nika Nemčije in Japonske, bolgarski poslanik in dr lgi diplomati, ki so zastopali Tur_ čijo. Argentino, Španijo. Madžarsko. Afganistan, Irsko, Tajsko. Dansko. Finsko, Švedsko. SlovaSko, Portugalsko, Mandžurijo. Hrvatsko. Romunijo in Švico. Oddelki kirasirjev sc bili na častni straži. Malo pred pričetkom službe božje je pri-spela v cerkev vladarska dvojica skozi špa-lir vojske ki ie biLa razmeščena na trgu Esodri. Na trgu so bil' zt>ran* no en bataljon od vsake vrste orožja. Ob vFiMu v cerkev jih ;e sprejel Duce skupaj l Tajnikom Stranke in državnim podtajnikom pri ministrskem predsedstvu Vadarska 4 i-ca je zavzela svoje mesto ob oltarju, njej nasproti p« Duce. Službo božjo je daroval voaTci 5kof m-sgr. Barto-!omas»T o*> veliki »S!stenci. Cerkveni zbor je pd Hallerjcv »Rcquicm« in mašo za pokojni m. \z7& oddelkov voiske 1x1 se je pred cerkvijo zbrala ogromna množica ljudi, ki se je ves. čas udeleževala cerkvene svečanosti. Nad baziliko $o »e pojavile skupine letal. ki so krožile nekaj da*a nad njo. Cerkven* Svečanost se ie končala malo pred poldnem. Ko je vladarska dvojica zamistila cerkev, jo je Duce spet pozdravil. Po službi bo/ji so prihajale v cerkev vcTkc množice ljudi. Velike peplave v Turčiji Carigrad. 14. marca. s. R^-ki D je jen ln Sejan sta prestopil: bregove, tako da je nastala poplava, k: je zajela 12 vasi v okolici Adane. Doslej 3e nI bilo mogoče dognati ne škode ne žrtev. Oblasti so takoj poskrbele za reševalne akcije. Trgovinska pugodba Danske in Norveške Kodanj, 13. marca. s. Danska tn Norve-ika sta sklenili novo trgovinsko pogodbo za dobo 6 mesecev. Norveška bo lz Danske uvozila v tem času razno blago za 27 milijonov Kron. izvozila na Dansko pa svoje pro-tvoue v SKupni vrednosti 36 milijonov. Nenavadna prevara v Švici Lugano, 14. marca s. T3sinski tisk poroča, da sc mestne oblasti v Chiassu, švicarskem obmejnem mestecu, registrirale 468 prebivalcev več. kakor jih mestece dejansko Šteje. Stvar nima samo svejega statističnega pomena, marveč se je izkazalo, da so ti fiktivni prebivalci dvigali pri kantonalni blagajni posebne podpore za brezposelne. Uvedena je bila preiskava, da se dožene. kdo je krivec teh prevar. Brazilski kavčuk za Turčijo Carigrad. 12. marca s. Svoj čas je Turčija nakupila v Brazil!i 800 ton kavčuka. Blago je prispelo v Egipt, a so ga Angleži zadržali. Na ponovne proteste iz Ankaie je bil kavčuk izročen podružnici turske banke ▼ Aleksandri ji. TurSke oblasti pa «e I prizadevajo, da bi blago prišlo v Turčija 1 Neprestani udare« sovražnemu brodovju Osne podmornice in osno letalstvo neprestano zadaje na vseh morjih sovražnemu brodovju hude udarce in kontrolira vso sovražno plovbo V ameriških vodah plovba samo podnevi Rim, 14. marca s. >Newyork Herald* je objavil članek, v katerem beleži, da povzroča neprestano potapljanje ladij ob zapadni obali Severne Anerke oblastem v \Va^hingtonu izredno velike skrbi. Te dni so imeli v VVash ngtGnu posebno konferenco, na kateri so razpravljali, kako bi bilo mojroCe učinkovito zadržat} nemške podmornice od njihovih napadov. Med dru- gim, jc bilo sklenjeno, da se bodo petrolejske ladje v bodoče ponoć] ustavljale v varnih lukah, podnevi pa bodo plule v močnem spremstvu vojnih ladij in letal. List opozarja, da bo izvajanje tega načrta povzročilo vel ke zamude v pomorskem prometu in zahtevalo posebno ureditev prista-nisčf v katerih se bodo konvoji ponoči ustavljali. 823.000 ton ameriških ladij potopljenih v enem mesecu Pri akcijah v ameriških vodah uspešno sodelujejo tudi italijanske ^o^morrice Berlzn. 14. maTi. s. Nemška lr?ti opozarjajo na borbo italijanske vojne mornarice >roti ant?!e Jcomu brodovju na Sredozem-fktm mu riu ter nanašajo, keko st. nemške in ttalijan ke pc Imcmicc v kratkem času d r'c dva velika oepeJM tud: vzdol* ame- ri kc obale. V enem samem tedni' ie bilo, kakor jc bilo objarvfjeao v Italiji, p^toiplic-nih 50.700 tnm aovtsainejgi ladjevju To ladje v je je bito potopljeno tudi od Italijanskih ro-Jmomc ki so tovanško sodelovale z nfemci. V N* crnči fi je b:To ob javi je-no, da je bilr> v istem ćavj potopl:cno 107 tidoč ton SAy\ rcJ.r.c^a !ad;evja tako da je bik? r>d 24 jar«"ar*ii dalie rM^'toHieno ob a-v - -'-rv > /C 823 000 ton amc- ri">k!h ladij. Knr>.x. pra\-rjo listi. ;e 24 ja-nua-ja izia\-i1. da so yATa/ne p^*dmo-rn:ce, ki onermu* na /-l-viilnem Afnntskcm oceanu. \'Z'ih-:<: rstek za jv -.--/ck. odtlej pa je rvr/tal ze\o rn^'čeč in te dni je izjavil, da odsi'ej ne bodo več objavljena imena potopljenih tovornih ladij. Ameriški admiral K:n2 je bil colo prisiljen izjaviti, da potrebujejo Američani za ofenzivo mno«jo več la iij. orožja in letal, kakor jih imaio Zedi-njene države sedaj na razpolago. Dodaj jc tudi. da bo sku"^! d-o^eč-i tudi kakšen rezul- tat 9 &:1 : lami. ki so mu soda j na razpc'ago. Na Kno\u je sodaj. da poda dokaz, kolikšna je sposobnost vojnega brodovja Zedi- n j enih držav. »Miinchener Neueste Nachrchtcn« beležijo v poročilu iz Stockholma da se neugodnim vestem ki prihajajo z vseh bojišč v London, s-edai pridružujejo le skrbi političnih in vora.kih krogov glede na položaj na Sredozemskem morju, ki ga ojjražajo podmornice os'. Junaški podvigi torpednih letalcev Dasi je hlla letalo meč no f?oško^ov^*»« in vse v plamenih, je izvršilo svojo nalogo in se vrnilo na svoje oporSšce z z zadnjim litrom tencina Z nekega letrtJskegra oporišča, 14. marca. 8. PoseLnl poroJevaiec agencije Štefani po-roca o svojem razgovoru, Ki ga je Imel z letaJsk_mi častn.ki, ki so se udeležili a.jaj-nih operacij t^rpeclnih letaJt ki jih omenja 649. službeno vojno poročilo. Bila so &e vsi zavzet: spričo silnega udarca, ki jim ga je uspelo prizadejati angleški mornarici na Sredozemskem morju. Po njihovem pripovedovanju je poročevalec lahko presooil. da so se posauke letal obnašale zelo pogumno. Onega dne zjutraj so izv dniška letala javila, da se je na Sredozemskem morju pojavdo močno in zelo številno sovrražno vojno brodovje, ki je sicuSalo piuti V Aleksandri jo. V prvih popoidansk h urah sta se dvigriili dve torpo_lni letali pod vodstvom poc:poročnika Mayerja in poroon ka Tour-na, da brodovje napadeta. Kljub neugodnemu vremenu sta dohitela sovražno vejno brodovje, ki se je pričelo nemudno ostro braniti s svojim protiletalskjn topništvom. Ne glede na to je obema letaloma uspelo sprožati svoji torpedi. Er.a sovi-ažna kri-žaeka je bla zadeta v krmo, kjer je nastala tudi močna elcsplozija. Obe letali sta se vrnili na svoje oporišče. Bdi sta precej poškodovani. Pozneje sta startali dve nadaljnji letali pod vodstvom podpolkovnika Mutija ln podporočnika C.omja. Proti večeru sta naleteli na sovražno vojno brodovje, ki ju je prav tako sprejelo s s-ln±m protiletalskim ognjem. Poveljniško letalo je bilo zadeto od protiletalske granate v srednji motor, ki je prenehal delovati. Prebit je bil tudi bencinski tank in vnelo se je eno krilo. Kljub tem hudim poškodbam se je letalo odločno pognalo v napad in sprožilo svoj torpedo proti večji križarki, ki je plula v sredi )>rodovja» Torpedo je zadel. Križarka se je ustavila in kmalu jo je obdal gost oblak dima. Druge vojne ladje so se takoj pr.bližale zadeti križarki. Tudi drugo torpedno letalo je sprožilo svoj torpedo proti neki križarki, ki je bila prav blizu zadeti vojni ladji. Tud na njej je nastala silna eksplozija. Tedaj pa je nastal kritičen trenutek, ker se poveljnško letalo spričo svojih poškodb zlepa ni moglo vrniti na svoje oporišče. Z enim samim motorjem se je podalo na pot. Požar na letalu so spotoma gasili. Cele ure so trajat silni napori in res je nazadnje uspelo, da je letalo pristalo na svojem oporišču. V bencinskih tankih je bilo samo še nekaj litrov be»cina> Prodiranje Japoncev se neprestano nadaljuj? Na vseh podredili japonske čete širijo svojo oblast in utrjujejo zavzete postojanke Tokio, 14. marca s. Japonski glavni stan ■ objavil. račun 3ia prve tri mesece upravnega poslovanja, ki se bo pričelo s 1. aprilom. Izdani so bili tudi še drugi ukrepi, ki se nanaSajo na obnovo pridelovanja kavčuka, cinka, bavksita in na bančno ter trgovsko poslovanje. Prepozno Rini. 14. marca s. Angleški minister za Indijo Amery je v spodnji zbornici na vpra_ žanje nekega poslanca izjavil, da se konu petenca Crippsa glede na n;'egovo misijo razširja na vso Indijo, da pa se njegova naloga Birme ne tiče. Minister Amery je očitno zagrenjeno odgovarjal poslancu spričo misli, da v Birmi ne bo mogoče več ničesar popraviti, ko bo Cripps prispel v Indijo. Dragocen tovor Buenos Aires. 11. maroa. Tz Ur\K*v»ja je sem prispelo 500 zabojev srebrnoga denarja, ! ki je lastnina urugvajske državne zaklad-J niče. Srebrni kovanci bodo odpceflarvi d-~iljc j v San ti ago de Chile. kjor bodo v tamošnja kovnici preliti hi prokovani. Dragoceni tovor tehta kak5h 35.000 kg in ima vrednost preko dveh milijonov an?ontinstkih pezov. Carinski uradniki so odločno zavrni-li vesti, ki so se birle medtem nzSorifa, da gre pri tej pošiljki za večjo količino zl!ata, namenjeno v Zodinjeme državo. Uradna objava je odločne zatrdila, da vsebuje pr^Hjka Jo srebrne stare novce, ki naj sc prefcujejo za račun urugvajskega erar j a. čangkajškova vojaška misija v Kalku ti Šanghoj. 13. marca. d. Iz Camgkinda se je zvedelo, da je v četrtek na potu v Z edin jene države dopotovala v indijsko mesto Kal-kuto posebna vojaška misija čungkin^kega režima, obstoieča iz devetih članov. V japonskih krogih gledajo na to potevanje čungkinske vojaške misije kot na brezplodno pot. ki popolne izolacije Čungkinga ne more preprečiti odkar je bila s padcem Ranfjuna »zpodvezana poslednja žila ču-ng-kin-.ke vojaške moči — birmanska cesta. J«? ponovno napadla Pcrt Moresbv. pri svojih operacijah v sredo sestrelila edne-sno uničila na moresbv.Fkem letališču 16 sovražnih letal. Japonske letalske sile so tudi hu_ do poškodovale tamktijsnje vojaške naprave. JaponFki ru-ilci pa so Sc 5. marca pri neki očilčevalni operaciji ob Javi potopile angleški minolevec. Prodiranje v Birmi Ban,Tkok, 14. marca s. Po informacijah iz angleškega vira so se japonske četo, ki so zavzele Kanerun, po^vile že v delti reko Miravadi. Civilne oblasti so tam prejele nalogo, naj nemudno poskrbe za evakuacijo prebivalstva. Rim. 14. marca f. AiizU jka agencija je obavila, da so se japonske oborožene sile izkrcale tudi na neki točki južnozapadno od Rangun a. Na Sismats?I Tono. 14. marca. s. Agencija Dome; Je objavila, da so se japonske eete izkrcale v Labuliaaruju na severni Sumatri in zavzele Medo. glavno mesto otoka. Stran 3 »SLOVENSKI NARO D«.sobota 14 marca 1942-XX 6tev. () \ Zdaj pa še topinambur Izredno dober nadomestek krompirja, ; krmo ie topinambur, ki H ga na j letos za človeško hrano in ilvalsko Ljubljana, 14. marca. Ljudi najbolj tepe nevednost. V letih izobilja jim ru treba mnogo m:si;ti — vse se vrsti po nekem starem redu, ki se nam ga ne zdi poirebno sprem njati; kmet obdeluje zemljo, kakor jo je obdeloval stoletja, prideluje iste pride.ke kakor pred tisočletji ah vsaj stoletji njegovi predm/u. Prt tem nikdar n.ti ne po m sii, kako so se kmetje pred stoletji branili krompirja, ni je dandanes naš vsakdanji kruh. Krompir je bil kot strupen gomolj. Doiga desetletja so minila, preden se je kromp r udomačil v pravem pomenu besede. V začetku Si ga niso upali jesti in če so ga že pndelova;:, so z njim krmili le živali. Se dandanes mea kmel. m povsem iztrebijena stara vera, da *m kromp.r strupen; vzdržujejo Jo predvsem zastrupljenja s kromp.rjem spomladi. Ce se mudite spomladi dolgo v kleteh, ko odganja krompir, vas začne boleti glava, S tem pa seveda ni rečeno, da je strupen kuhan krompir, ki se ga tudi najbolj praznnverni kmetje dandanes več ne branijo. V nekaterih kraj h ga Jedo v ob1. -cah — z olupki vred! Toda s krompirjem ni bila odkr,fa v kmetijstvu zadnja novost. Pozneje, zla>ti v zadnjih desetletj.h so se zelo raširile nekatere izredno pomembne kme* -ke MU ne — če ne pri nas pa drugje po svetu, zlasti soja. Toda pri nas bj se ljudje oprijeli pridelovanja soje sel«? po dolgih letih najhujše stiske, branijo =e je prav tako kakor so ?e njihovi predniki pred stoletji krompirja, pač zarad; nevednost:. «tarokopitnosti *n nezaupanja do vsega, česa dobro ne poznajo. Krompirja pridelamo premalo Ce bA o.a Bag>ravi*i p.eoi^c.t. t&aiera Kulturna rastlina je pri nas najpomembnejša, bo dob.l kromp r najbrž največ glasov. Krompir je suiogat žita, najoo.jše na-domes'ilo raznega sočivja, dopo.n.io zelenje.ne hiane, skratka, brez krompirja ne poznamo skoraj več kosila m večerje. Krompir je pa tudi izvrstna živalska hrana 4n pomembna surovina za izdelovanje škroba m alkohola Toda prav zaradi tega, č.m večja je poraba krompirja in čim boij ga od itta do ieta izkor.sča tudi industrija ga pr.delamo premalo. To se pokaže poe repe vsebujeta malo hranilnih snovi. Včasih se pa tudi zgodi, da pridelovale: ne morejo pospraviti pese in repe, ko zap3će jeser.: sneg kakor lani. Na Notranjskem in Dolerjskem ;e ostalo jesen: pod snegom nenavadno mnogo pese, repe in korenja, prav zaradi tega je v tej zim: marsikje ze.o pnmaijkovala živ?.-ske krme. 1 udi tem pridelkom za živalsko krmo je treba precej dobro gnojit.. Pravo odrešenje bi bilo, če bi zajeli pridelovati primeren nadomestek človeške hrane n živalske krme, rastlino, ki bi ne bila tako izbirCna kakor krompir, ki bi dajala več pridelka in ne zahtevala toliko obdelovalnih s treskov. Idealni nadomestek — topinambur Takšno, v resn ci idealno rastlino. Ki ustreza vsem navedenim pogojem, pa tudi že poznamo. To se pravi — premalo jo pcuiamo, kakor ne poznamo dovolj soje. Na srečo jo pa poznajo posamezni kmetje in, kar se razume samo po sebi, kmetijske ustanove, ki bi vsi lahko pospeševali njeno pr delovanje, n. :prej z razdeljevanjem semena. Ta rastlina se imenuje topinambur. RazA.r.la se je Iz Francije, v Francijo so jo pa menda dobili iz Amerike. Ime topinambur zvira, kakor razlagajo etimologi, od imena brazilskega plemena, v francoski transkrib-ciji Topinamboura. Botanik: nam pa vedo povedati, da topinambur spada v rod solnčnic in ga imenujejo Helianthus tu-berosus. Baje je okrog 55 vrst topinam-burja. Strokovnjaki trde, da izvira iz Severne Amerike. Prvotno so ga pridelovali amerlšk: domačini. Topinambur izhaja torej iz iste domovine kakor krompir. Da se ni bolj razširil, je menda treba pripisovat: temu, ker je bil že prej razširjen krompir, ki ga v nekaterih pogledih venaar prekaša; krompir vsebuje nekaj več hranilnih snovi in lažje ga je hraniti čez zimo. Ko smo že poznali krompir, ni b!lo pridelku. Topinambur vsebuje 14.7 odst. sladkorja. 3.1 odst. beljakovin in 1.9 odst. mulina. Vid mo torej, da je topinamDur izredno bogat na sladkorju. Izvrstno živinsko krmilo Pridelovanje topinamburja pa ni priporočljivo le radi gomolja, ki je precej podoben krompirju, le bolj nepravilne oblike je, temveč predvsem zaradi zgornjega, zelenega rastlinskega dela stebla in listov. Topinambur. ki. kakor rečeno spada med solnčniee. je zelo podoben navadni solnč-nicl Rastlina zrase do 2 metra visoko. Odvisno pa je od tega, v kakšni zemlu rase. Čeprav ta rastlina ni izbirčna, da bi jo v tem pogledu lahko primerjali celo s plevelom, vendar je razumljivo, da ji vsaka zemlja ne prija enako. V glavnem pa uspeha zelo dobro, če le ne raste ns enem in istem kralu več let. Zeomii del rastline nam da dvojno žetev na leto. Prvič porežemo stebla julna. toda ne prenizko, v glavnem le vrš čke. približno 60 cm nad zemlTO. da se rastlina do jeseni, oktobra z^oet rt*zrase in nam da še enkrat izvršno krmo Je^p-n: pa ne smemo raka** nreć^vo. da bi «lana ne piPiisMI-la 7e,er,*,a *,*,***a'1t «pr~r> *° Vt>p b= v--,, jato orlrV^vat« torrf^rnbirr m^ntro boli kakor UMUftJlKlcra ra«tlfno. TMs tnm^am-bur nam da** turi« eY»mol«,e. k« «o rm'mer-tA tudi za č"!ove?Vo hrano. NaVafen iih prištevajo celo med posebno poslastico kot nadomestek artičok. Tu in tam jih pa tudi prodajajo pod imenom art čoke. Tudi na ijub.janskem živilskem trgu pri branjevcih smo včasih videli top.nambur kot neke vrste eksot.ćno poslastico, ki so jo posamezne poučene gospodinje zelo rade kupovale. Kraševci že dolgo goje topinambur. Gcmoije so prodajal, spormadi v Tri-este, kjer so jih cenili prav tako kakor artičoke ali jih celo zamenjavali z njimi. Turški krompir Tudi med naš.m ljudstvom je znan top.nambur, a kot plevel in pod drugim imenom. Tako ga nekateri imenujejo turški krompir, Dolenjci ga poznajo pod imenom divji krompir. Kraševci pa ga imenujejo laškec. Imamo torej že domač« imena za to rastlino, ki bi jo bilo treba pr.delovat, v č.m večji meri. Nekateri jo že pridelujejo in so se nad njo izredno navdušili, zato bi v nekaj letih bilo lahko že dovolj semena, če bi jo začeli takoj razširjati. Topinambur sade kakor krom-: - Dvji topinambur se pa razširja sam kot ple\rel, po gomoljih, ki ostanejo v zemlji. Ker je pri nas znan kot divja rastlina, nekateri domnevajo, da je prišel k nam prej, kakor krompir. Na Dolenjskem posamezni kmetje vedo vsaj nekoliko ce-nit. topinambur, k: se je razpasel med plevelom v zakotjih za poslopji, na zanemarjen.h zemljiščih in tu in tam celo pod drevjem. Opazili so. da top.nambur v primer; z drug m; rasti.nami nenavadno dobro uspeva tudi pod drevjem, kjer bi ne zraslo nič drugega. Zato je pridelovanje še posebno pr poroči j. vo, ker lahko izko-r * mo slabo izkoriščeno ali povsem zapečeno zemljo. Topinambur b. lahko pr delovali tudi v sadovnjakih, kjer pod drevjem ne zrase niti mnogo trave, sicer pa povsod na neobdc'-r.h zemljiščih, kjer nam pridelek druge krme vrže malo. Vendar je tr:ba opozoriti, da se topinambur baje ne obnese dobro v močv.mj zemlji, čepiav tudi tam da kolikor tol ko pridelka. Z v em tem pa ni rečeno, da bi topinamburja ne kazalo pridelovati tudi na bolj? zemlji, ki jo zdaj uporabljamo za druge namene Topinambur bi lahko skoraj povsem izpodrin 1 krmilno peso in repo. Težava je le. da topinamburjevih gomoljev ni mogoče hraniti čez zrno, ker baje gn.jejo. če jih spravimo v shrambe. Zato top nambur kopljejo sproti iz zemlje. To je pr.merno zlasti za kraje, kjer m mnogo snega in kjer zemlja ne zmrzu- je gioboko. Vendar je tudi ta težava premagana, ker topinambur lahko hranimo posušen, narezan v režnje (krhlje). Ti rež-nji se precej hitro dobro posuše in suh: se ne kvarijo. Pri nas so nekateri tudi že odkrili, da so topinamburjevi krhlji izredno dobri ter da jih otroci cenijo bolj kakor sadne. Iz posušenih, zmletih topinamburjevih krhljev so nekateri tudi pekli kruh, fc je baje zelo okusen. Zanimivo je, da topinamburjeve krhlje rade jedo razne domače živali, celo psi. Topinamburjevi gomolji so izvrstna krma za vse vrste malih živali: rade jih jedo Kokoši prav kakor kunci, koze m ovce. S topinamburjem seveda pitajo tudi prašiče. Izredno obilen pridelek Ce topinambur j u vsaj malo postrežemo — zahteva pa najmanj: treba ga je le posadit; in ni niti potrebno okopavanje in osipavanje — nam izredno bogato rod.. Da nam mnogo več kakor krompir. Čeprav je njegova hranilna vrednost približno petino manjša kakor krompirjeva, pa vendar pridelamo na enako veliki površini več hranil. Tako pridelamo v dobri zemlji pri štirih rastlinah na kvadratni meter do 10 kg gomoljev. Ta pridelek vsebuje toliko hranilne vrednosti kakor 7 kg krompirja Pri tem je pa še treba upoštevati, da so hran lne snovi topinamburja lažje prebavljive kakor krompirjeve. Posebno bogato rodi topinambur v peščeni zemlji, čeprav nam da mnogo pridelka tudi v drugih vrstah zemlje. Topinambur nam pa daje tudi žetev, ne da nam bilo treba sejati. Samo žanjemo lahko nekaj let — včasih tudi dolga leta ker se topinambur sam razmnožuje, če ga povsem ne iztreb mo. Kakor rečeno pa ne daje toliko pridelka, če je dolgo v eni in isti zemlji. Zato je priporočljivo, da ravnamo z njim kakor z drugimi podobnimi rastlinami. To se pravi, da upoštevamo kolobarjenje, saj se to pač bogato poplača. Ob priliki bomo morda povedali Se kaj o izkušnjah naših pridelovalcev topinamburja. Ob tej priliki pa priporočamo vsem. ki si l^hko preskrbe seme, naj posade le-t^ topinambur;a kolikor morejo in ne bodo se kesall. Čeprav bodo porabili zanj npjboljšo zemljo na škodo drugih pridelkov. Dhicejeve nagrade za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklad podelil zakoncema Kogovsek Janezu C Leopcldini z Broda št. 1. obč. Dolnji L>r gatec ln zakoncema Rozina Ludviku i Rozi iz Sevuega it. 11, občina rrimsko o priliki rojstva dvojčkov nagradi po 6, Ur. — Se en Mariborčan odlikovan. Z letos nim križcem II. stopnje je bil od i kov, za hrabrost na bojišču Marlboičan Tom: Ar lati. — Rojstva ln novi grobovi v Cel j Prejšnji teden je bilo v Celju 28 porode m 6 novih gTobov. — Nemška virtuozinja na harfo v Mar. i »oni. Na povabilo štajerskega Heimaibun da prispe v Maribor znana nemška virtu-zrnja na harfo Uršula Lentrodt. V tore 24. t. m. priredi v dvorani HelmatbuncL. samostojen koncert ob sodelovanju soprr. nistke Eve Eschenbach in viclončelistk^ Sentc Beneschove. — Tečaji nemščine v ptujskem orožju V ptujskem okrožju jc zdaj 606 tečajev nemščine s 25.550 udeleženci. Njih števil pa od dne do dne narašča. Malo je že prebivalcev tudi po odaljenih krajih, ki bi vsaj za silo ne gcvorili nemški. — Rojstva in novi grobovi v Soštan;i: V Šoštanju je bilo v februarju 15 rojstev 1 poroka ln 8 novih grobov. Poročila s*, i ae brivsk. pcmonik Ludvik Kompanj in tekstilna delavka Ana LTršič. — Novi grobovi, v Mariboru sta umrl?, čevljar Jurij Jančič, star 48 let ln železni-Čarjeva žena Marija Kurbus, stara 37 'et V Celju so pa umrli Anton Sume. Vinccnc Ga Tek, Nikolaj Jelov'ek. FranfiSka Bajer schitz. Alojz Straka. Emil Hribernik. Adolf Doboršek, Josipina Vidic in Frančiška ti->š_ njak. Meščanke nz ot>l*lzlh v Krekovem in Trnovem stikajo za kislim zeljem in repo — Zclenjadarji so se naveličali vremenskih muh in bi ratfi že polteno začeli z deli na vrtovih Ljubljana, 14. marca Ko je ležal še visok sneg. so vsi ljubljan-ski časnika obavili poziv, da. naj nase ze-tamja-arice iz Jrlrako; ega in T.njv^gj. ven-ilarlc pripel.,^o čim več zelenjave na trg in naj je ne prodajajo doma. Cene da so .se zimi priiiieino z v šale in da ni dopustno iir«ibljanwc poiožaja s težnjo, ca Li se p_>d roko uosegie vis je cene. Krakov^aiu in Tmovčan' so se temu zapoznelemu kl.cu dobrodušno nasmehnil.: le redke so bile hiše, kjer je bilo še v zimski slu-ambi zelenjave za prodajo. Motov lec in špinala pa sta ležala tako globoko zakopana, da ni bilo misliti na nabiranje, čeprav bi kdo ponudil Se tako visoko ceno. Toda poz v je rodil drugo nepričakovano posledico. Med tem ko je bilo dotlej le redko opazit: mtsčanke ki bi prihajale v Krakovo in Trnovo iskat zelenjavo, kislo zelje in repo, so bli taki obiski odtlej vse bolj pogosti. Zlasti za zelje in repo je bilo veliko povpraševanje, pogajanja pa so se vodila zelo d.plomatičho. — Gospa, Imate kaj zelenega petršllja? Vzela b: ga pol kilograma, ker ga je zdiav-nilc predpisal bolni materi, je nagovorila obiskovalka zelenjadarico. stoječo pred hišo in božajočo domača mačko, ki je med redkim; preživela letošnjo »hudoc zimo. Pogovor je bil navezan in ko je meščanka zvedela, da je ves petršilj. kar ga je pri h.ši še pod snegom, je pripravila drug naskok, ki je bil že bi že pravemu smotru: — Kaj pa ohrovta, vsaj majhno glavico, ali pa zelja? Tako dolgo že nismo jedli nobene zelenjave, da smo že vsi bolni, je po-zvedovala naprej previdno. Ker pa je že slutila odgovor, je ne da bd ga čakala prešla v glavno >ofenzavo<: — Gospa X. Y- mi je zaupno nasveto-vala, naj grem k vam in se sklicujem na to, da me je ona poslala, ker imate vi naprodaj kislo zelje. Na trgu ga je bilo sicer precej, toda kupcev je bilo tol ko, da nisem mogla priti pravočasno na vrsto. — Zaupno se je približala zelenjadarlci, ki pa ni mogla sklrit: nasmeha. — Zal mi je gospa, toda vaša prijateljica, vaa je prepozno obvestila. Zelje sem vse razprodala že pred tedni in ko bi ga bila pripravila lani vsaj še enkrat toliko, bi ga danes prav tako ne imela več. Pojdite k temu in temu, morda boste pri njem dobili. Taki ln podobni so bili razgovori in čim bolj je lezlo solnce zadnje dni višje, tem več je bilo obiskovalcev. Prihajali bo z mrežami in p skri, nekateri prepričani, da je v kravkovskih in trnovskih zalogah še vse polno zelenjavnih dobrot- Toda le redki so se vračali zadovoljni. Večina je odhajala praznih rok. Bolj znani proizvajalci kislega zelja »o morali celo razglasiti s posebnim napisom na vratih, da so kislo zelje že razprodali. Tako so vsaj nekaj kupcev in kupovalk odvrnili, ne da bd jim bilo treba še posebej dokazovati, da kislega, zelja res ni več. Vseh se seveda na ta način niso rešili. Nezaupni so videli v napisu samo prevaro, prepričani, da se skuša na ta način izbiti poseben dobiček. Toda resnica je, da je večina zalog že razprodanih. Le največji proizvajalci kislega zelja in repe imajo se nekaj te iskane dobrote ter jo razprodaja jo v manjših obrokih, da bo trajala čim dlje. Dovažajo jo pa na trg, kjer jo naglo razprodajo. Druge zelenjave pa ni in je v tem času nikoli ni bilo pri nas. Pod snežno odejo, ki se je komaj predvčerajšnjim pobrala, je zimska zelenjava močno trpela in potrpeti bo treba vsaj 14 dni, če bo seveda ugodno vreme, da iz src poženejo novi zeleni Usti Top'e grede so v K rakovem in Trnovem sedaj že povsod urejene. Pod vplivom zad-nj.h s^Jnčh. h dni je seme v nj h že začelo kaliti, tako da se ugodno razvija. Vse delo o^zunaj pa še caka, saj se pred dokončnim slovesom mraza, kakršen je spet včeraj zapihal. nlhCe ne upa lotiti dela. Ljudje pa so že nestrpni in bi se že radi v miru .n zbrano posvetili svojemu delu, svoji zemlji, da bi bila čim prej, čim boljše in cia bx je bilo čim več obdelane. Tedaj pa tudi ne bo potreba več pozivati k pro^ajil zelenjave, C-ze, ki so skrbno namazane, že čakajo, kdaj bo goaopdinja naložila kaj pridelka. Mošnjićek je že tudi suh in se more odpovedati novim vlegam. Ljudje le želijo, da bi se j.m trud in izdatki p. a v. Ono poplačali. V Trnovem ima tudi precej meščanov najete gred.ee. Poleg mestne občine so tudi nekateri drugi laatniki zemlje lani stavili ljudem zemljo uslužno na razpolago za obdelavo proti najemnini. Tudi ti najemniki so že nestrpni, nekateri pa so celo v negotovosti, ali bodo letos imeli se zemljo v najemu ali ne. V nekem primeru take negotovosti se najbolj očituje, kako nujna bi biela ureditev družinskih, to je stalnih najemnih vrtov. Najemodajalec je lani dal precejšen kos zemlje v najem resnično potre on m ljudem, med njimi so bili v večina delavci in uradniki. Le nekaj kosov je bdo že od prejšnjih let preoranih in obdelanih, večinoma so najemniki prevzeli ledino, kd so jo lani preorali in jo skrbno obdelovali. Pridelki so bili gotovo v zvezi z letino drugod bolj pičli. Kljub temu hi pa bila večina voljna bor.ti se z zemljo še naprej. Toda do danes, ko bd moral biti že gnoj v zemlji, ko jo bo treba obdelati, še ne vedo, ali bo sklenjena najemna pogodba še naprej, ali ne. Najemodajalec sicer obljubuje, da bo dal zemljo še v najem, pravi pa da je zelo vel.ko zanimancev ii tako se izmika vsaki obvezi. Mislimo, da tako postopanje ni pravično. Kdor se je lotil zemlje prvo leto, ko je b-lo najtežje obdelovanje in pogoji za pridelovanje najneugodnejši, naj se mu zemlja pusti, če jo hoče pravilno obdelovati še v bodoče. Sicer pa so najemniki oškodovani tudi s tem, ker so se zanašali, da bodo dobili zemljo v najem in se niso pobrigal:, da bi jo dobili drugje. Sedaj tik pred začetkom del, ko je ogromna večina razpoložljive zemlje že oddane, pa jim bo težko uspelo najti primeren kos drugje. Upajmo, da bo zmagala uvidevnost, tem bolj, ker ima najemodajalec, ki ga imamo v mislih, še zemlje dovolj, ki bi jo mogel prepustiti delavoljnim in potrebnim ljudem v obdelavo. Iz Spodnje štajerske — Predavanje o gozdarstvo. Od 25. januarja do 8. marca je bilo prirejenih v sodnem okraju Gornji grad po vodji novoustanovljenega gozdarskega urada ing. Er-vinu Janeku sedem predavanj, na katerih so se lastniki gozdov in žag seznanili z nemškimi zakoni in predpisi na polju gozdarstva. Predavatelj je naglasa! važnost lesa v okviru vojnega gospodarstva. Sledilo bo še več takih predavanj, ki jih bodo spremljale se skioptične slike. — Roditeljski večer pri Sv. Marjeti pri Ptuju. V nedeljo 8. t m. Je bil pri Sv. Marjeti pri Ptuju roditeljski večer, na katerem se je zbralo mnogo staršev io'ske mladine. Po zabavnem delu večera sta se župan in vodja krajevne skupne zahva'ila udeležencem in sodelujočim za njihov trud la Španski nogometaši se skrbno pripravljajo Zadnje mesece stopa španski nogomet zopet v ospredje zanimanja mednarodnih športnih posebno pa še nogometnih krogov. Po nekaterih uspehih, ki so jih dosegli 6panci, ki so se komaj sedaj opomogli od težkih posledic dolge državljanske vojne tudi v športnem pogledu, kaže da je špansko reprezentančno moštvo močan tekmec in da se uvršča med najboljše v Evropi. Prvi bližnja prcizkuSnja, ki čaka sed*o Spance, je mednarodna tekma s Francijo ki bo jutri v Sevilli. Tekma naj bi bila splošni preizkus za težki tekmi, ki bosta prihodnji mesec z Italijo in Nemčijo. Teus. španski nogometni kapetan, jc priprave za ta srečanja začel že pred meseci, ko je prepotoval Španijo od severa do juga in o1 zapada do vzhoda ter v vseh večjih središčih prisostvoval ligaškim tekmam. Na tem svojem potovanju je prišel do prepričanja, da ne velja spuščati se sedaj v tvegane poskuse in da bo najbolje. Če se zateče ponovno k Igralcem, ki so se v mednarodnih tekmah že izkazali. V peštev za sestavo španske reprezentance pridejo po tem takem naslednji igralci: Martorell (Deportivo Espaniol). Arqueta (Atletico iz Bilbao). Oceja (At-letlco iz Bilbao), Gabilondo (Atlctico-Aviazione). German (Atletico-Aviazione). Raich (Barcellona). Epi (Valencla). Her-lerita (Oviedo), Mundo (Valencla). Cam-pos (A+letico-Aviazione). Bravo (Barcellona). Kot rezerve so upoštevani: Ecche-varia, vratar Atletica iz Bilbao, Teruel. desni branilec Deportiva Espaniola, Mateo levi krilec Seville ln Alonso, desna zveza Madrida. Hokej: AMDG : Arosa 3:0 (1:0, 2:0, 0:0) Pred zaključkom letošnje hokejske sezone sta se v četrtek v Milanu sestala italijanski prvak AMDG in švicarsko hokejsko moštvo Arosa. Italijani, ki so se letos že večkrat sestali na ledu s Švicarji, vendar doslej proti njim niso uspevali, so za zaključek sezone poskrbeli za lepo presenečenje, ki so ga veseli vsi piistaši hokeja. Napredek italijanskega hokeja je bilo mogoče opaziti že v revanžni mednarodni tekmi s Švico. Sedanji uspeh ga potrjuje. Tekma je bila na precejšnji športni in tehnični višini. Gostje so pokazali dobra svojstva zlasti v obrambi, med tem ko je napadalna iniciativa pripadala prvi dve tretjini domačemu moštvu. Zmaga Italijanov je zaslužena. Dve trening-tekmi državnih reprezentanc V zvezi s pripravami za bližnje mednarodne nastope smo že poročali o dveh tekmah igralcev, ki prihajajo v poštev za reprezentančno postavo. Nadaljne priprave so bile predvidene po posebnem načrtu, ki se je pa sedaj moral zaradi sklenitve tekme s Hrvatsko delno izpremeniti. Zvezni tehnični komisar je odredil, da bo mladinsko meštvo treniralo že prihodnjo sredo v Firenci, med tem ko se bo državna reprezentanca sestala na praznik 19. marca, prav tako v Firenci. Sedaj je tudi določeno mesto, kjer bo na velikonočno nedeljo 5. aprila odigrana tekma s Hrvatsko. Zveza je izbrala Genovo. Dragi dan mladinskega dvoboja s Hrvatsko V četrtek se je nadaljeval mladinski dvoboj med zastopniki Italije in Hrvatske v Cortinl d'Ampezzo. Na sporedu je bilo tekmovanje v smuku. Proga je bila dolga 4 km z višinsko razliko S00 *r. Kakor v teku na 8 km so tudi v smuku Italijanski tekme valci za.?ed i vsa y.Tvsi mesta. Končna ocena je bila naslednja: 1. Antonio Zanettin 4:47.4, 2. Federico Thoeni 4:49.6, 3. Ugo Hosquet 4:51.8. 4. i Carlo Brigadoi 4:54.8, 5. Remo Marchct (vsi Italija) 4:56.1. 6. Ivo Skerl 5:50.2, 7. Herne Pedraž 6:01.2, 8. Franjo Lapajne 6:16, 9. Djuro Vidas 6:31.6 in 10. Mladen Frank (vsi Hrvatska) 6:43.4. Stanje točk: 1. Italija 52 točk, 2. Hrvatska 20 točk. Včeraj popoldne je bil na sporedu slalom. GOSPODARJEVO OKO 2ena: Tu se zopet vidi kako raztre?en ! si. Pravkar smo našli tvoje stekleno oko ! v košu za papir. Mož: Dober gospodar mora povsod imeti svoje oka j Sestanek vsesičilfška carganizacife Ljubljana, 13. marca . cera j Je Zvezni Tajn k dr. Orlandinl .edsedoval sestanku ljubljanske vseučill-;e organizacije. Zaupnik inž. Carra je redstavJ Zveznemu Tajniku člane direk-rija ter mu opisal dosedaj izvršeno delo. o svojem poročdu je DOOSUnpnlk liane pec naslovil dr. Giianulu ju iskrene pora ve v imenu vseli vpisanih, ki so se ridružili organ zaci ji z željo po loja nem >delovanju z italijanskimi oblastmi, da sa oseže ve~no večji razmah ljubljanske uni-r;-ze, ki je sredUče visoke slovenske onil-.ie v okv;ru nove italijanske pokia_i..c jvezni Tajiiik je pozdravne besede pod-.i;:p:sika vzel z veseljem na znanje ter p.o-dl navzoče naj se razpravlja o vseh nnj-i:h VpTBŠanj h, ki se tičejo življenja vse-ačlišnkov. Obljubil je tudi svojo podporo Bi vse sklepe, ki jih bo štor la orjranlzae ji. Ime3t2V2J2le v StracM Eksc. Tajnik Stranke Je na predlog Zveznega tajnika v Ljub'jani Imenoval fašista Ernesta Caporsa in Giulia Scamicia za Zvezna podtajnika. 'Bet KOLEDAB Danes: Sobota. 14. marca: Matilda Jutri: Nedelja. 15. marca: Klemen Dv rit DANAŠNJE TKIREDITVE Kino Matica: Noč maščevanja !vino Stoga; Sen vsakogar Kino Union: Kapitan Temprsta Razstava mojstra Frana RraJja tn generacije najmlajših v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti, odprta od 0. do IS. Veseli teater ob 18.30 v Delavski zbornic! Kinematografi: nespremenjeno Veseli teater ob 14.SO, 16.S0 ln 18.S0 v Delavski sbornicl DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor, Miklošičeva ce ta 20 Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do pene-deljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Marij Ahčin, Korvtkova 18, telefon št. 30-24. Z Gorenfskega — Nova grobova. V predmestju Radov-Tice je umrla kmetica Marija Mrak, stara 75 let. Bila je splošno znana pod imen on »Silhova mama«. V Trži;u je umrl strojevodja Josip Belihar, star 57 let. — Življenje in umiranje na Jesenicah. Od maja do 31. decembra 1011 je bilo na Jesenicah rojenih 175 otrok, novih grobov so pa imeli 87. — Novi otroški vrtci. V Prcdcsljah se pripravlja ustanovitev otroškega vrtca. V ta namen določeno hiso zdaj preureja,o, popravl.ajo :n belijo cbenem pa popisujejo otreke. V Ihanu imajo otroški vrtec že novembra, 3. t. m. so pa priredili prvi re-diteljski večer, na katerem se je zbi aio mnogo starSev. — Gorenjska za zimcko pomoč. Zdaj to znani končno uspehi nabiralne akcije ua dan nemške policije na Gorenjskem. V ra- i dovljiškem okrožju je vrgla zbirka 21 2jI mark. v kran skem 3S 03D, v kamnišk:m pa 30.000. V radovljiškem je odpadlo ua I vsakega prebivalca 91.87 pfenlgov, v kranj-, skem 51.55, v kamniškem pa 49.33. — Medvode za zimsko p°moč. Tudi v • Medvodah ;*e bila prirejena zbirka za zim-j sko pomoč. Nabrali so 88G.65 mark. Posebno se je izkazalo prebivalstvo Goričan. Nsšs gledališče DRAMA Sobota, 14. marca ob 17.30: Zaliuvljena žena. Izven. Znižane cene od 12 lil navzdol. Nedelja, 15. marca ob 14.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Zelo zn žane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: Lepa pustolovščina. Izven. Znižane cene o! 12 lir navzdol. Ponedeljek, 16. marca ob 17.30: Konto X. Izven. Tridejanska komedija sodobnega italijan-*kepra dramatilui Giovannija Ceazata »Zaljubljena žena« je igra o zakonskem trikotniku: žena, mož, ljubca. Obe zaljubljeni ženi se borita za ljubezen meža, ki neodločen koleba med cbema. Igra je posrečena slika iz današnje družbe ter p ed-stavlja življensko komedijo zelo U3rrerje-nega. mestoma povsem resnega značaja. Njen c'lj je, da pokaže, kako rešujejo sodobne, čustvene in pametne žene zakonske krze, lerrali bo'.o: Severjeva, V. Juvanova, Nablorka, J. Boltarjeva, Nakrst, Grego. in. Brezigar, Peček. Režiser prof. Sest. Drama pripravlja veselo tridejnnko o ljubezni in drujrih nemodernih stvareh »T"on-to X«, ki sta ga napsala Bemauer in Oe-ster. Premiera bo predvidoma v ponedeljek 16. t. m. V glavni vlogi bo nastpil Danilo Gorinšek. k* je znan pri nas kot avtor operete -*Vse za šalo*. Re:V Milan Koš č. Ta predstava bo igrana i ti abonmaja. OPERA Sobota, 14. marca ob 17.: Don Pasattale. Izven. Nedelja, 15. marca ob 15.: Sveti Anten. vseh zaljubljen h patron. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 16. marca zaprto. Drevi ob 17. bodo izvajali Don'zerti:evo komično opero »Don Pasauale« izven abrn-maja. Peli bodo: Pasquala - Betetto, Mala-testa - Janko, Ernesta - Sladcljev. Norino -Mleinikova. notarja - Jelnk^r." Dirigent A. Neffat, rež'ser R. Primožič. V nedeljo ob 15. bodo opr*zor:li Bene-ševo opereto v treh dejanjih »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Zasedba je s'e-deča: župan Matije - Zuoan, I enko - Bar-bičeva, Fieldova - Japlieva, Klement - B. Sanon. Ri^a - M. Sanč n, Tome - Jarko, Maruša - Poličeva, sluga - Rus, godeo - Si-m^n^ič. Dirigent R. Simoniti, koreograf inž. P. Golov n. —Ij Vadnfci drž. učiteljske 8ole v Ljubljani. Ravnateljstvo učiteljske šole sporoča, da prično učenci in učenke obeh vadnic prihodnji ponedeljek dne 16. m. (učenke), oziroma torek dne 17. m. (učenci) z nadaljevanjem pouka. Pouk se bo vršil v nekoliko skrajšanem obsegu v učilnicah I. deške ljudske šole na Ledini. Za vadnicl so določeni naslednji dnevi in ure: I. deška vađnica — torek, sreda, četrtek in petek popoldne od 14.45 do 18. ure; 2. dekliška vadnica — ponedeljek, torek, četrtek in sobota od 11.15 do 14.30. — Ravnatelj Ivan Prijatelj. 8tev 01 W A t* O P * sofeota 14. marca 1M2-XX Stran S Strahovito razdejanje v Vidmu Voda iz naraslega reševalno delo je vdirala vojaštva celo v druga in tretja nadstropja — Vzorno 2e včeraj teden smo kratko poročal: o veuk: nesreči, ki Je zadela bolgarsko mesto Vidm ob Dunavu. Led je bil zatrpal Dunav, da je voda prestopila bregove ua se razl.Ia da.eč naokrog. laxoj v začetku je bilo pr-zaceLh nad 4000 bii. Na pomoč je takoj pr.n te.a ogroženemu prebivalstvu tudi vojska. Pionirj; so napeli vse siie, in res se j.m je posrečilo resiti s poplavljenega ozcirnja lG.oou preb.valcev. V Vidin je pr spe, tudi kralj Boris, da si ogleda poplavljeno ozemlje V Vidmu je sta.a voda že prvi dan več metrov visoko po ulicah. V torek je pa začelo sele snežiti in postalo je precej mrzlo. Tako se je položaj nesrečnega prebivalstva se poslabšal. Dunav še vedno val. po svoji široki strugi velike kose ledu -n voda neprestano narašča. V torek dopoldne so rešili s pomočjo 70 pontonskih čolnov iz poplavljenu! krajev še 300 ljudi. Popoldne je prtsper na pomoč ve::k rečm parmk. k; je najprej prepeljal ljudi na rumunski breg v mesto Kaiafat, kjer so stor le rumunske oblasti »•se. kar je b.lo v njihovih močeh, da so olajšale ne m ljudem njihov položaj. Končno so jih prepeljali v bolgarsko vas Novo selo. Na pomoč so poslal; se več pontor.sk.h čolnov in tako se je do večera posreč.lo spraviti na varno še 1050 ljudL Druge čo.ne so poslali na vse strani. Voda je sega'a ponekod 6 m visoko, tako da je vdira.a celo v prvo in drugo nadstropje več;.h h:š Uničena je vsa oprema in ljudje so ostali brez živil. Mnogi so metali obleko kar skozi okna. toda rešili je niso mnogo. V dveh najvišjih nadstropjih v Vidinu so imeli montirana dva radijska zvočnika, da so z njuno pomočjo dajali ljudem navod !a kako in kam naj se rešijo, obenem so pa obveščali reševalce, kje je največja nevarnost. V torek opoldne je prispelo ogroženemu prebivalstvu na pomoč še 60 gum . i h čolnov. V njih so krenili bo rji proti ogromn m skladovnicam ledu. ki so se bile najbolj nakupičile med Vidinom in V dbolom. Tam so navrta!; led in ga razstreljevali Pa rudi to ni mnogo zbnljšalo obupnega položaja. Ze površna ugotovitev je pokazala, da so povzročile «:lne poplave ogromno Škoda. | V nedeljo je v Vidmu voda v pet h minutah narasla za poldrug peter Posledica tega je bila. da iz velikega mestnega okraja niso mce:i ničesar rešiti. Voda je pri-drla tako naglo, da niti iz podružnee Narodne banke n so mogli spraviti na varno denarja V ponedeljek je prispel v Vidin poveljnik bolgarskih ženijskih čet, da Je vodil popolno -zpraznitev mesta. Krna.u se je pa pokazala nevarnost 5e od drugih strani. Močno so narasle Drava, Sava in Tisa. Te mase vode so dosegle Vidin komaj včeraj. Posledica tega je, da voda ne bc upadaia. temveč kvečjemu še naraščala. Zato je velika nevarnost, da se bodo začele podirati hiše, kajti voda iz-podjeda temelje in pr tiska vedno bolj na stene. Tako utegne poplava umč.U v mestu še to, kar je ostalo. V nevarnosti so pa tudi druga bolgarska mesta ob Dunavu. Iz nekaterih že pr.hajajo vznemirljive ves'i. V Lomu so morali izprazniti že do torka 300 hiš. stoječih izven zaščitnega nas p*. Ta nasip je edino upanje mesta. Ce bi ga voda porušila, bi zadela Lom ista usoda kakor Vidin, kajti voda onstran nasipa Je segala že v torek 1.50 m v.šje kakor leži mesto samo. Tudi pri Sil stri j i je začel led pokatj že v nedeljo. Zapadni del mesta in tri vasi v okolici so bile poplavljene že v ponedeljek. Vojaške oblasti so poslale na Dunav letalce, ki razbijajo led z bombami, toda tuci, to sredstvo ni mnogo pomagalo. Pri reševalnih delih se je posebno odlikovala poleg vojakov bolgarska mladina, organizirana v mladinski organizaciji »Branik«, Pridno je mladina pomagala ljudem reševati, kar se je splch dalo. Vojak, so se pa vedno znova vračali v pontonskih čo'n h k h.šam. od koder so vozili ljudi in njihovo imetje V vse ogrožene kraje so poslale oblasti reševalne ekspedicije. Kol.ko ljud. je ostalo brez strehe, brez imetja in kako velika je škoda, se niti približno še ne da ugotoviti BsiK'r* so pomagale V Sofijo je prispel v torek zvečor prvi vlak z evakuirane! iz Vidina. Po vsej Bolgariji zbirajo prostovoljne prispevke za žrtve poplave. Zbirko je otvorilo rumunsko poslaništvo v Sofiji, ki je darovalo 300 000 levov. Bolgarska javnost je sprejela to z velikim zadovoljstvom kot dokaz rumunsko-bolgarskcga prijateljstva. Od vseh strani prihajajo prispevki. Tudi društvo Inozemskih novinarjev v Sofiji zbira med svojimi člani prispevke za poplavljence. Evakuiran-ci iz Vidina pripovedujejo, da je bil pogled na poplavljeno mesto strašen. Neprestano so se rušile hiše, obenem je pa bobnela zemlja, ker so z bombami iz letal razstreljevali kupe ledu na Dunavu. Letalske bom- be so dosegle v sredo prvi uspeh. Letalci so razbili eno največjih ledenih pregrad na Dunavu in posledica je bila. da je voda takoj upadla za 20 cm. Vidin je torej najhujše že prestal. Nevarnost za druga pristanišča na Dunavu pa še ni odstranjena. Vas Dolnji Cibar so morali povsem izprazniti. V vasi je ekrog 400 hiš in tri četrtine se jih je že porušilo. Več cest je pod vodo. Dunav je še vedno 2.50 m nad normalo. V zimskem pristanišču Ruše so vsi parniki pripravljeni na odhod. Boje se namreč, da bi voda ne porušila glavnega nasipa, kar bi pomenilo največjo nevarnost tudi za parnike. Najnovejše vesti Iz pr/r/av!jenetja Vidina prihajajo prve razveseljive veivH. Donava zadnje dni ni mnorjo narava. Sava. Tis« in Drsvs pa že r->ada.k>. V ponedeljek smravili iz Vidina Se 2M prebivalcev. Mewtc > zda? f'i-in'icn od najbližjega brcua 0 km. ( > vreme *e pokaj dni ur*oHnr> bodo re^e . rva de!a lemahu končana. Tz mesta je treba *pra-vri 12.000 ljudi, drugi bodo pa lahko ostali na vvojih domovih. Pri evaVuacMi so se od'Cfrali v pontdel'ek d^amat;čni pHzT*. NTcka ?ena je porod;7.i. k ■ so in sprav'jn1i skozi okno v r^on^onski 6t^n. Dntci dve žcrn 9ta porodil5, čim so ni prncViali s čo'rsnrn v bo'n'co. Vojaštvo je vzorno oorav-Vo »vo'e deilo in niemu se mora prdbfvelsNv m^>a z.ihvaMti da le ^o pc-"veva ni« ta V o ?'adko. Pri vsej veJiki nes-eči ni b:1f* no^me čovr^ke žrtve in rudi epidem'jo so preorečili. Sevtda nastaja yx\^i \----v"■■»-<;r ' ' ~i Kr*'r ^-.ivili 12.0m je te vedno đdtoaas rK>r»1avfljen in voda je za';,i rudi ncilcaj b'ižnn'h vasi. Tu ie utonilo v Donavi in n;enem ivftoJtti T.omu vr\^f'^r, živine. V vhI Dohiti 5:K^r so '# v za^nrem trentlđni re?5^ ?.000 000 k<* koruze, last direkcije za nakup žita. 1 DNEVNE VEST* — Smrt generala Gajana. Star 84 let Je umr; v Napoliju diviz jski general Luigi Gajano, ki je v življenju dosegel visoka vojaška odlikovanja. Gajano Je sodeloval že v afrirlci vojni L 1896 in i. 1911. V prejšnji svetovni vojn; se je izkazal zlasti kot zavojevalec Roda — Proslava nemških junakov v Romi. V nedeljo bo nemška kolonija v Romi svečano počastila nemške junake. Slavnostni govor bo imel nemški veleposlanik v Romi von Marken?en — Premestitve osnovnošolskega «č:teU-stva. Pr si fna obastva v Romi so objavila itaHjanskemn učiteljstvu. ki želi biti 1 • ? premeščeno, da mora vložiti prršnjo najks?ne-e do 15. maja Premestiivena pr?šr.j3 M sme nanašati samo na kraj« enake kategorij*, kakor j: pr pada prosilec ali pa na krnje, k, so uvrSčeni v nižje kategorije, nikoli pa ne na kraje viije kategorije. Razen tega je dopustno zaprositi za premestitev v druge pokrajine: v tem pr m eru sme prosilec navesti v prošnji največ dve pokrajini, v kateri bi bil rad premičen. To velja tudi za primer, da je prosilec zadovoljen s premestitvijo v pokrajini, kjer že sedaj poučuje. — Loterijski dobitek predmet tožbe. To-rinsko sodeče se je te dni bavilo s sporom, ki je nastal med Furiom D' Amelvjem m Calogei Vetrom glede druge nagrade Meranske loterije. Izžrebana srečka Je bila v rekah dijaka Vincenza Vetra. Med nekim ob s kom jo je kupil od svojega prijatelja G B. D* Amelvja. ki je sedaj v vojaški službi. Slednji je takoj po izžrv-banju zahteval, vendar brezuspešno, da bi bil sodeležen m iijonskega dobitka. Zatrjeval je. da je bila srečka kupljena sk »p no. Kasneje mu je Vetro dal v tem smislu pismeno zjnvo. Sodbče se je postavilo na • 3. da je ta izjava pravnove-ljavna. čeprav jo je dal maloletnik, saj gre samo za posvedočenje nekega dejstvo. Ker pa je nasprotna stranka zatrjevaia, da je bila omenjena izjava Vetru izvab-ljena v trenutku zmanjšane duševne jas-B . — r.npi=al bi jo naj bil v pijanosti — je sodšče odred lo. da je treba preizkus::; navedene okolnost: in je obenem zapenilo za milijonsko nagrado izžrebano srečko. — B eda j je influenco mogoče smatrati ia delovno nezgodo. Zavarovalni zavod v Rom: je neiavno razpravljal in odločil o pr meru nove nezgode, ki lahko doleti de-iavca pri delu. Neki strojnik ;e obolel na influenci, k; se je naglo razvila v pljučnico in kljub svoji odporni naravi je umrl. Po njegovi smrti so njegovi ded či vložili prošnjo za odškodnino, kakor da bi šlo za nezgodo, zahtevajoč naj sanitetni oddeleK I zavoda upošteva vse okoliščine, ki so vplivale na začetek, razvoj bolezni in njen smrtni konec Strojnik je bi namreč dodeljen k delom obnavljanja peči in tako je moral mnogokrat iz vročega, kurjenega prostora iti na prosto, kar je pospeševalo ugodne pogoje za bolezen. Strojnikovo bolezen da so torej povzročile in pospeševale okoliščine, ki so bile v tesni zvezi z načinom njegovega dela. Zavarovalni zavod se je pečal s predlogom dedičev podrobno in je nato sklenil, da se more smatrati influenca kot delovna nezgoda tn se lahko zahteva zadevna odškodnina, ču je bil delavec izpostavljen poseDnim ne- vamo-t:m v razdobju razvijanja bolezni — Štirje konj! so ubili konjarja Naloženi v poseben vagon so se vračali štirje konji s kontskega sejma v VeronL V vagonu je potoval z njtmj konjar 41 'e^m Romolo Bert iz Faenze. Na postaji v Fer-rari so vagon odklopili in pustili na stran- skem tiru, da bi ga kasneje priklopili k tovornemu vlaku v Migliarino. kjer biva njih lastnik. Nenadoma so se pa živali zaradi ostrega žvižga neke premikajoče lokomotive sp^ašile in začele divje brcati okoli sebe. 2rtev tesa preplaha je postal Berti, ki so ga brce konjskih kopit zadele po vsem te^e«!! Težko ranjenega so ga naglo pren«»lja1i v bolnlšnco, kjer je pa se isti večer umrL — Romska rvrzdams je opazovala nenavadno velfk meteor. V sredo zvečer — bilo je ob 20.27 — je razsvetlil nebo nad prestolnico izredno svetel meteor. Nebesni pojav je v zvezdami na griču Mario opazoval in oazljivo zasledoval tud: njen ravnatelj Meteor se je utrnil iz Voza Velikega medveda, letel mimo Severnice. nato skozi Kasiopejino ozvezdje in zatem izginil. Meteor je bil ž ve belorumene barve m je puščal za seboj široko svetlo sled. Po opisani poti se je pomikal razmeroma počasi. — Zlata vredna kokos. Iz Marostice v Veronski pokrajini poroča »Corr ere delia Sera« o nenavadnih in dandanes vsekakor zelo zaželjenih svojstvih neke kokosi, ki je last Marije Poletto. Edinstvena kokos, ideal vseh kurjerejcev, že nekaj časa nese po dve do tri jajca dnevno. Razumljivo Je, da je izredni rekord vzbudil veliko zanimanje sosedov in vseh rejcev v pokrajini. Najbolj zadovoljna je z njo seveda njena lastnica — Najmlajši italijanski vojak. Pred dnevi se je vrnil domov na kratek dopust Se ne 16 letni Giovani Scaroni, k: se mu je po dolgih in srečnih doživljajih posrečilo postati član italijanske vojske. Mladenič, ki men 1.80 m in ima popolnoma možato zunanjost, je preživel doslej že eno letu na fronti v Cirenaiki. Za njega trdijo, oa je najmlajši italijanski vojak. Doma so ga sprejeli starši z velikim veseljem. Obiskal ga Je tudi pokrajinski glavar. — Hrvatski spominski znaki. Poglavnik dr. Pavelič je izdal uredbo o spominskem znaku v spomin na ustanovitev Neodvisne Države Hrvatske. Srebrne spominske znake dobe vsi, ki so sodelovali od 20. oktobra 1934. pri delu za osvoboditev hrvatskega naroda. Bronaste spominske znalce pa tisti, ki so delali za osvoboditev od *J0. oktobra 1934. do 15. aprila 1941. Spominske znake lahko dobe tudi inozemcl. Znak ima napis ustaSa. podobo Poglavnika dr. Paveliča ln datum 10. april 1941. z grbom Hrvatske. — Plea prepovedan tuđi v Osijeku. Včeraj smo poročali, da je policija v Zagrebu prepovedala vse plesne prireditve in ples vobce. Isto je storila policija ▼ Osijeku. Kdor bi kršil to prepoved bo kaznovan z denarno globo v znesku 3.000 kun aJl pa 60 dni zapora. — Hrvatski trgovinski minister v 0*i)e ku. Hrvatski trgovinski minister dr. Totii se je mudit te dni v Osijeku, kjer se Je pj- svetoval t načelniki gospoda rakih oddelkov velikih Županstev. Posvetovanjem so priso- strovali tudi izvrsni organi ministrstva, ki nakupujejo žito. Po poročilih o uspc'vh ugotovitve zalog žita in drugih živil, je minister dr Toth naglaSal potrebo napeti vse sile. da se dobi na ozemlju velikega županstva Baranja čim več zalog za zbotj-san'e splošnega položaja glede prehrr.ne. Zastopnika nemSke narodne manj5lne * er-dinand Gasteiger ln inž. Johann Dorner «rt.a dala važne pobude za povzdigo proizvoda;« in pravičuo razdelitev življenjskih potrebščin. — Hrvatski novinarji ▼ Sofiji. Skupila hrvatskih novinarjev odpotuje sa^etek aprila na povabilo bolgarske vlade na "eč- p Sca UBL3ANSKI * Predstave ot delavnikih ob 16 tn 18.15. ob neaeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA ■ TELEFON 22-41 Savna Srni Ber.rlli rvj pesnitev n* filmska ;.i ju na: Ncč maščevanja Am«ta) Nazzari — Ckra frlamai — OsraMo Vslenti itd KINO LMON • TELEFON 22-21 Prekr&MO film t slame beaetan*ke zgodovin«, epopeja junaltTi :n Tročfg* patrijotiias Capitan Tempesta Dorfe Dur auti, Carla Cand an., Adriano Rimolđl, Car lo Ninchf KINO SLOGA • TELEFON 27-30 Lavratna Mn.ska zgodba o malem najdeoćka Sen vsakogar Dina Galli, Germana PaoJiei, Gino Carvt, Edvarda de Ftlippo FTIm. ki odkriva vso ton loto J-renskih odmvor. rUSO MOSTE Vsem obiskovalcem ttife bretplaftae predftav« sporočamo, da predvajamo odlifioa fUma prp jrre so videli: JETN1CA IZ SIPN^TA___ Zaimh Leander WUy Bb^ei poTEPtrn Bctnba rT, t Marartota Helavnik cb Ifi. io iS. Nedel> ob 14. bi ti. dnevni obisk v Sofijo. Pri tej priliki bo v Sofiji premiera najpomembnejšega dela nr. vatskega pisatelja in poslanika v Berlinu dr. Budaka »OgmjiSce«. — Musliman imenovan ca poslanika. Eden izmed voditeljev bosanskih muslimanov prof. Hadžić je imenovan za poslanika in opolnomočenejra ministra Hrvatske ter dodei.en na službo zunanjemu ministrstvu. — Hrvatsko odposlanstvo na Slovaškem Na proslavo tretje obletnice ustanovitve Slovaške države na danaSnji dan je odpotovalo na povabilo vrhovnega poveljni^a Hlinkove garde notranjega ministra Macha tudi hrvatsko odposlanstvo pod vodstvom organizacijskega vodje ustaškega pokreta Blaža Lorkovića. — Hrvatska pospešoje čebelarstvo, Hrvatsko kmetijsko ministrstvo je nakupilo v Nemčiji za 250.000 kun za čebelarstvo potrebnega materijala, Vea materijal dobe ua razpolago čebelarji, da se povzdigne na Hrvatskem čebelarstvo. — Pridobivanje mineralnih olj na Hrvatskem. Hrvatski minister za gozdove tn rudnike je izjavil, da so lani pridobili na hrvatskem ozemlju 3.085 ton mineralaui olj. V bivši Jugoslaviji so pridobili se leta 1938 nad 1000 ton mineralnih olj. — Nemfike koze na Madžarskem In Hrvatskem. Iz Bavarske §o poslali zadnje čase na Hrvatsko in Madžarsko mnogo nemških plemenskih koz in kozlov. — V Srbiji zbirajo živalsko dlako. Vse tovarne usnja in delavnice v Srbiji, kjer se nabira med odpadki dlaka jelenov, koz, mačk in psov, jo morajo odslej zbirati in ponuditi v nakup trgovcem odnosno zadrugam, pooblaščenim v to po tekstilni cen-tralt — Gozdar? rt v o in rudarstvo na Hrvatskem, Hrvatski minister za gozdove in rudnike ing. Frković je izjavil o hrvatskem gozdarstvu in rudarstvu: Nabavni zakladi države ne smejo biti predmet zasebne trgovine. To velja zlast; za gozdove, ki so jih v bivši Jugoslaviji izsekavali kakor se je komu zahotelo. Da se to prepreči, so bile razveljavljene vse dolgoročne pogodbe glede gozdov. Število žag bo spravljeno v pravo razmerje s količino lesa, ki je vsako leto ri3 razpolago. Omen ti bo treba porabo lesa za kurjavo, ali pa ga nadomestiti s premogom. Sploh je treba urediti sečnjo go- zdov po določenem načrtu. V rudarstvu se bodo dajale zasebne koncesije samo v izrednih primerih in vsi rudniki, k: se ne ::'kor;^čajo. bodo vzeti lastnikom. Pridobivanje premoga se bo dvignilo. Hrvatska 9] prizadeva, da bi postala glede izdelovanja železa neodvisna od inozemstva. Soli že • ndobiva toliko, da ji zadostuje za domačo porabo. V Hercegovini bo zgrajena tovarna alum nija. — Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično v torek 17. mar-"a. Pouk po desetprstnem sistemu. Največja moderna strojepisnica. Učnina nizka. Vpiše se lahko vsakdo. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učiliSče »Christof.>v učni zavod-t. Ljubljana, Domobranska 15. • Telefon 43-82.) — Steno graf ski tečaj — novi — pridne v torek 17. marca. Vpiše se lahko vsakdo, Učnina nizka. Informacije daje: Trg* -.ko ič-ilišce »Chrlstofov učni zavod«. Ljubi j .»na. Domobranska 15. (Telefon 43-82.) Iz LtaMfaiic —lj živilski trg. Danes je bilo na trgu precej živahno. Trg je bil Se sorazmerno precej založen z zelenjavo, ki ;e pa po večini uvožena. Naprodaj je največ cvetače in uvezene glavnate salate. Vso zimo je veliko povpraševanje po kislem zelju in pri prodajalkah je skoraj vsak dan naval. Doslej so dovažali na trg kislo zelje po večini naši poklicni zeljarji, kmečkega zelja pa je bilo manj. Zdaj je pa poskrbljeno, da bo tudi dober dovoz kmečkega zelja. Tako je davi pripeljala neka kmetica kislo zelje v kadeh. Da se bodo kupovalke lažje zvrstile ter da bodo lažje prodajali, je nudilo tržno nadzorstvo za prodajo kmečkega zelja stojnico. — Danes je bilo naprodaj po 18 dkg mesa na družinskega člana. —lj Precej mrzlo. Včeraj je burja pošteno ohlr.dila ozračje, čeprav je bilo ponoči pretežno oblačno, jo vendar začelo precej močno zmrzovati. Že včeraj je bilo občutno hladno in temperatura se je sreii mesta dvignila samo do 0.5°. Davi je kaz*M termometer v Zvezdi —5.2°. Zračni tlak ;e precej narasel in zdi se, da bodo prihodnji dnevi še hir.dni ln najbrž se bo zjasnilo. Davi pa burja ni bila vendar več tako močna kakor včeraj, zato je upanje, da se bo zopet počasi ogrelo, zlasti, če bo posijalo solnce. —lj Umrli so v Ljubljani od 6. do 1?. t. m. Kovačič Zora, 52 let. trg. uradnica. Gasilska ul. 5. Smon Marija, roj. Nemec, 64 let, žona mlinarja. VidDVdnnska c. 9, Sušnik Srečko, 24 let, zasebnik, Poljanski nasip 40, cukrarna, Svetič Karel, 86 let, zasel.nik, Japl.'eva ul. 2, Selan Jož«, 66 let, hišni posestnik. Cerkvena ul. 15, U -dih Alojzij, 52 let, policijski nadstražn;lf, Trdinova ul. 5, Tršan Ana, roj. Močtlar, 83 let, vdova prevoznika. Poljanska c. 54, Merlak Franc, 93 let, državni upokojenec, Vidovdanska c. 2, Hrovat Ivan. 80 let, orož-niški stražmojster v p., Verstovskova ul. 9, Galič Franc, 19 let, monter centralne kurjave. Dobrunje, Mlakar Berta, roj. Budi-lovsky, 30 let. Žena mestnega uradnika, Japljeva ul. 13, Pere Martin, 28 let, mesarski pomočnik, Vidovdanska c. 1, Sturm Rado Franc, 62 let, ravnatelj Vzajemne posojilnice, Sv. Petra nasip 17, Spacapan Stanko, 42 let, kovaški pomočnik, Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnici so □mrli: Plevnlk Janez, 18 let, vrtnarski vajenec, Kolezijska ul. 16, Košak Helena, roj. Mencej, 66 let, delavka tob. tov., StrelišKa ul. 22, Jonke Matija, 40 let, sin kajžarja, Kočevska Reka, Cerne Valentin, 55 let, delavec, Sneberje 35, Breakvar Franc. 33 let. stro'ni tehnik, Cesta na loko 28, Mahkov^c Ivan, 62 let, vojni Invalid, Studenec 18, obe. Polje, Jerman Ivan, 56 let, orožnik v p., Vilharjevd c. 21, Fabjan Josip, 35 let, Cta. lavec, Tisovec, obč. Videm-Dobrepolje, Pust osle miše k Anton, 38 let, poljski delavec, Ter, obč. Ljubno pri Gornjem gradu, dr. Planinšek Odon, 39 let, absol. jurist, Tavčarjeva ul. 25a, —lj Razdeljevanje osebnih izkaznic prihodnji teden. Kakor smo že objavili, so poslovalnice po raznih delih mesta v četrtek 12. t. m. zaključile svoje poslovanje. Sedaj mora osrednji urad za osebne izkaznice na magistratu najprej prevzeti vse posle teh poslovalnic ter prevzete tiskovine urediti in jih po predpisih oddati Kr. Kve-sturl Zato naravno nekaj dni ne bo mogoče v osrednjem uradu izdajati osebnih :zkaznic nikomur. Oni, ki so prošnjo s slikami že oddali na poslovalnicah pa iz kakršnegakoli razloga v poslovalnicah niso mogli prevzeti svoje osebne izkaznice, jo bodo dobli v osrednjem uradu, vendar Šele od ponedeljka 16. t. m. dalje. Vsi oni, za katere osebna izkaznica ni obvezna pa bi jo vendar potrebovali, jo bodo pa lahko dobili po poteku 20. t. m., ko bo zaključeno delo z osebnimi izkaznicami za one, ki jih morajo imeti- Proscmo vse p riza Je te, naj se ravnajo po teh navodilih in ne hodijo lo pravkar navedenih terminov v osrednji urad po osebne Izkaznice na magistrat, saj bi osrednji urad zaradi prezaposlenosti in pravilnega opravljanja poslov n kak »r ne mogel strankam ugoditi. Posebno pa opozarjamo, da so uradne ure za t>tra...ke v uradu za izdajo osebnih izkaznic izključno le od 10. do 13. ure, Osrednji ura 1 ie v I. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu. —lj Ravnateljstvo L mešane meščanske sole na Viču v Ljubljani vabi svoje učence in učenke, da se v ponedeljek dne 16. L. m. ob 10. uri zberejo na dvor.šču ljudske eoie na Viču, kjer jim bodo gg. razredniki izročili dijaške knjiž-ce in osebne izkaznice. — Ravnatelj. DANES OB I8.30 VSI V VESELI TEATER —lj V s Veselem teatra« bo danes od sile zabavno; na sporedu Imamo nas novi 16. program, ki je pri vseh dosedanjih predstavah žel splošno odobravanje. Začetek ob 18.30, konec ob 20. uri. Predprodaja stopnic od 10.—Vil3. in od 16. dalje, _ Jutri, v nedeljo, so tri predstave: ob 14.30, 16.30 in 18.30; predprodaja vstopnic pa od 10. ure dalje do večera. —lj Dijaki (-nje) srednjih, strokovnih In meščanskih šol imajo priliko priučiti se strojepisja in stenografije v posebnih tečajih, ki prično v torek 17. marca. Učnina nizka. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilisce »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82 ) —lj Ravnateljstvo dr*, klasične gimnazije sporoča, da se bo pouk začel za vse razrede v ponedeljek oziroma v torek ln sicer obakrat ob 13.50 v prostorih II.' moške gimnazije na Rakovniku. Pouk bodo imeli izmnoma vsak drugi dan val razred! od prvih do se :mih; osmi ostanejo še nadalje na uršulinski meščanski šoli. V oonede.'j^k naj pridejo I. abc, m. abc. V. abc, VII. ab. | v torek pa II. abc, IV. abc in VI. abc in 1 Vn. cd. Za prva dva dneva velja stari tir-nčk. Tramvajska postaja ležd tik pred Šolskim pr>slopiem. — Ravnateljstvo. —Ij Refosko, rcrona, pinot, fraskati, teran itd. toči gostilna Lovšin. —lj StarolcatoliSka službo božja bo v nedeljo izjemoma ob pol deveti uri. —lj Pouk v ljudskih šolah. Za učence tn učenke I. deške, n. dekl ške, III. deške ljudske Šole in obeh vadnic bo od ponedeljka, 16. t. m. lalje pouk v poslopju šole na l^edini. kjer je tudi objavljen točen razpored. Avvenire sicisro con IZ Ure ? Preskrbljena bodočnost za 12 lir Si, puol anehe tu assicurarti un domani sereno e felice se. acqui-stando un biglietto della Lotteria dl Trlpoli, sarai tra i fortunat? vincitori di qualcuno dei numerosi e ricchi premi, che saranno estrat-ti ln Roma 11 10 Maggio. Nessuna oceasione migliore pu6 esserti offerta: diventare miliona-rio risehiando soltanto dodici lire. Nono lasciartela sfuggire: acqui-sta oggl stesso un bi^lictto della Lotteria di Tripoli. Da, tudi Ti si moreš zagotoviti vedro in srečno bodočnost, če si nabaviš srečko loterije Tri^olija in boš med srečnimi dobitniki ene izmed številnih in bogatih premij, ki bodo izžrebane v Romi dne 10. maja. Nobena boljša priložnost se Ti ne more nuditi: postaneš milijonar 8 tveganjem samo 12 lir. Ne dovoli, da gre sreča mimo Tebe: kupi še danes srečko Loterije Tri pol i j a. X (A LOTTERIA d. TRIPOLI M A L 06LASJ KRČE FKI SKCU povzročajo vratne žleze s skritimi gnojnimi ognjišči. — Zato pijte z d r av i 1 n o in klice ugonabljajočo Ambroževo metlico, ki jo dobite pristno le v Me-darni, Ljubljana, Židovska ulica 6. POHIŠTVO po naročilu tn vse vrste stolov izdelujem. Montiram oprave tn zvrSajem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman. Ljubljana. Breg 14 1063 Pozor! Imam v zalogi nove hi rabljene čevlje. Sprejemam vsa popra vila, tudi snezke in galoše. Klavžer,Vc»šnjakova 4. Premog — drva — ©gife specialno oglje za generatorje vedno na zalogi pri Resrnan Lcjze LJUBLJANA, CESTA 29. OKTOBRA (RIMSKA) 21 — Telefon 44-90 lA.il LAME DA R A S 0 I REZILA ZA BRITVE REZILA Prezzi imbatribili Neprekostjive cene • Ooa'iti i n r j p c r c b •' I e Nedosežna kakovost -Produzione della pio Proizvodnje največje gre n de fabbrica ilaliana italijanske tvornice (ioadat* r*J 19201 tuDanovFiena »ot« I? 20» Chiedete prezzi • Zahtevajte cena in compiont a t min vzorce na »*••••• IWDUSTC!A L A MINA Tf ACCIAIO ACQUi (PiZMONTE) Casella pcslale 41 Ume!« Stacccto a MIIANO Posebna p'-:-.-, v ftfTIANU . Via S. Marta 13., t«L 80.567 Via 5. Marta ■ j . t«L 80.587 CURA IHFIUENZA. NEVRALGiE, REUMATISMI 10MBAGGINE e rnpklrj-mente ne colron i dolort 2DRAVI HRIP0, NE-VRAIGIJE, REVMATFZEM TRGANJE V LEDJIH iosogto pomiri bolečine reen teh boJeza. i«*,, o. MAHiom a c.. *mmm . ./o r.i«.,* Stran 4 »SLOVENSKI N ARODt.soibota 14. marca 1942-XX Burmanska cesta je izgubila svoj pomen Kitajska po nji ne bo več dobivala orožja, vojno industrijo Po vkorakanju japonskih čet v Burmo je postala burmanska cesta za pre-skrbovanje Cang-kajškove Kitajske brez pomena. Ta cesta pa ni bila važna samo za dovažanje vojnih potrebščin na Kitajsko, temveč je igrala v anglosaškem svetu zelo važno vlogo rudi zaradi kitajskega bogastva na volframu in antimoni, dveh za vojno industrijo izredno važnih sirovin. Kitajska stoji v pridobivanju teh dveh si-rovtn na prvem mestu. Preskrba ameriške železne in jelene industrije z volframovo rudo je v veliki meri odvisna od uvoza iz Kitajske. Poskusi Amerike dobivati volfra-movo rudo iz južnoameriških držav zaenkrat ne morejo nadomestiti tega. kar je Amerika izgubila na Kitajskem, od koder ne bo mogla uvažati volframove rude. 18. oktobra 1940. so Angleži poprej ^kozi tri mesece na podlagi japonsko-angleškega sporazuma zaprto burmansko cesto ponovno izročili prometu, med tem ko so bili Japonci učinkovito blokirali pomorske zveze s Kitajsko, ki je mogla izvažati svoje blago samo še preko Burmanska cesta Hongkonga in francoske Indokine. Pomen burmanske ceste je postal tem večji, ko so dobili Japonci kontrolo nad Indokino, in ko je bil kmalu po izbruhu vojne na Daljnem vzhodu ustavljen izvoz preko Hongkonga. Izvoz volframove rude iz Kitajske je Amerika pa ne važnih sira vin za svojo seveda znatno nazadoval, odkar je izbruhnila vojna med Japonsko in Kitajsko, zlasti pa v zadnjih mesecih. L. 1936. je izvozila Kitajska 7050 ton te rude, prihodnjega leta pa že 16.580 ton. Leta 1938. je padel izvoz na 12.956 ton, leta 1939. pa na 10.589. Nasprotno je pa porabila evropska in ameriška industrija leta 1936. 20.905 volframove rude. naslednjega leta 26.164, leta 1938. pa 26.400 ton. Poraba je od takrat gotovo še znatno narasla, do-čim je zelo verjetno, da je pridobivanje volframove rude na Kitajskem zaradi vojne izdatno nazadovalo. Nasprotno je pa pridobivanje volframove rude zaradi vojne v vzhodni Aziji ni skrčenega izvoza z Kitajske napredovalo drugod, kjer pridobivajo to rudo v Španiji, na Portugalskem in južnoameriških državah. Iz istih razlogov je nazadoval tudi izvoz antimonove rude iz Kitajske. L. 1936. je znašal še 17.312 ton, naslednjega leta 15 388. leta 1938. samo še 7983, in L 1939. samo 6760 ton. Pridobivanje antimonove rude na Kitajskem je pa nazadovalo od 18.283 ton leta 1935. na 17.272 ton 1. 1936. in 15.250 ton leta 1937. Tudi pri antimonu so prinesle te.^koče v kitajskem izvozu povečanje pridobivanja v drugih delih sveta, v Evropi zlasti v Srbiji, na Slovaškem in Madžarskem, ter v južnoameriških državah in Meh:ki. Vendar bo pa težko ali pa sploh nemogoče nadomestiti izgubo volframove in antimonove rude, ki jo ie dobavljala Kitajska. Zadnji dogodki v vojni na Dalinem vzhodu bodo kmalu povzroč'li občutno pomanikanie volframa v Ameriki, kajti malo ie verietno, da ie b'la že v celoti tz-p^ln^ena D^^hn. sklenjena med nmeriško vlado in k:taisk:m narodnem odborom za sirovine, po kateri nai bi Ki'nicin dobavna Amerik: za 30 mil;ionov dolariev vclfmmove rude. Sicer ie bila pa ta po-po^ba skferrena še pred vs+on«->m Amerike v vm'no. ko /e^e^ame in ieVlarne še niso imele tako velikih potreb kakor zdaj. aprilu 1934. celo fotografijo morske pošasti, posneto na razdaljo 150 m. Celo »Times« so priobčile tri stolpce obsegajoč članek komandanta R. T. Gouldnacha, da živi v Loch Nessu žival nenarmalne vrste. Višek in obenem začasni konec presenetljive kariere morske pošasti je bil dosežen, ko je predložil državni tajnik za Škotsko angleški spodnji zbornici osnutek zakona o izvolitvi parlamentarnega znanstvenega odbora, ki naj bi proučil morsko pošast v Loch Nessu. Do izbruha sedanje vojne ni bilo v tem odboru nobenega glasu. Zdaj Pa imajo v Angliji gotovo dovolj drugih skrbL Zanimivo je pa vendarle, da so angleški list: znova pogreli fantastično zgodbo o morski pošasti. Izjalovljena šal? Ko je bil Balzac še malo znan pisatelj, je pr fe\ nekoč v hudo denarno stisko. Med njegovimi upniki je bil posebno nadležen krojač, ki ga je prišel vsak drugi dan tirjat, seveda brez uspeha. Ko je prišel šestič k njemu in mu Balzac ni hotel odpreti, je poskusil z zv jačo. Potrkal je in na Balzacovo vprašanje kdo trka je odgovoril z izpremenjenim glasom: pi,smo-noša. — Koliko mi pa prinašate? — Sto frankov, gospod Balzac. — Potemtakem pa kar odnesite denar naravnost mojemu krojaču, ki že tako dolgo čaka, da se mu je zmešalo v glavi in da se že večkrat smatra za pismonošo. Krojač je spoznal, da se ie njegova šala izjalovila in odšel je z dolgim nosom. Nov G led. igralec Danilo Gorinšek, eden naših najboljših mladinskih pisateljev, k: je nastopil že v ljubljanski operi v svoji opereti »Vse za šalo«, bo nastopil v ponedeljek; v komediji »Konto X«. ki jo je sam prevedel, kot pisam&kJi vodja iVakoper v ljubljanski DramL Fegu nekdaj in zdaj Mavzolej Kemala paše Mednarodna k omizja za oceno osa u tkorv mavzoleja Kema'a At turka je orcje-la do s'ej 2° osnutkov Turški ministrski predjed-n:k dr. Reifik Savdam nrevzame predsedstvo konvoje Nemciia ie zastopana v komisiji tv) znanem arhtektu prof Pavlu Bona t zu, ki je zijrMil med družni kolodvorsko porvloDJ« v Sturtqartu, Francija pa po prof. Paulu Pereru. Križanka M" Prestolnica „zlatega kraljestva44 je štela nekač nad nad 2oo«oco prebivalcev Skoraj istočasno z Rangunom je padlo Japoncem v roke tudi na severovzhodu ležeče mesto Pegu. Preko ozemlja »pravljičnega kraljestvac Pe^u so prodirali Japonci prcu Rangunu Ko se je znani ve-nezijski svetovni popotnik Marco Polo ob koncu 12. stoletja vrnil z Daljnega vzhoda domov, je poročal o krvavih boj.h v deželi severno od Bartabanskega zaliva besnečimi med Kitajci in domačim pre-bivaLstvom. živečim na ozemlju ob izlivu reke Iravadi. Takrat je pa imelo mesto Pegu, prestolica »zlatega kraljestva«, že 7001etno zgodovino za seboj. Ogromno zi-dovje je obdajalo kraljevo rez denco in po zdaj že pogreznjenih nasip;h se da sklepati, da je bilo zidovje široko nad 16 m. Poročanje Starka Pola je bilo staro že 250 let. ko je prvi Evropec neki Portugalec prestopil prag skrivnostnega mesta Pegu. Kar je tam videl, doživel in zvedel, je našlo močan odmev v takratni literaturi. Celo stoletje je b;lo polno kn^ig o pustolovščinah in intrigah knezov, vladu jočih v Pegu. polno pravljičnih junaštev prebivalcev ozemlja ob izlivu reke Iravadi v borbi proti Kitajcem, prodira-jočim od severa Posebno napete so bile zgodbe o krvoločnem princu Haumigre-mu. ki je bil kot tiran mnogo bolj znan kakor kateri koli princ iz evropskih dežel. Kvadri so zdaj razbiti, zidovje je razpadlo in samo en del nasipa še stoji Na tem napisu je imel angleški rezident svoj sedež. Dežela je bila Kitajska, ko so v 18. stoletju trčili tu skupaj francoski in angleški kolonijalni in'eresi. na ozemlju Burme. Francozi so odrezali slabo. Ho-landci. ki so se rudi zanimali za deželo v zaledju Martabanskega zaliva so se morali potegniti nazaj. Anglija je pa znala razširiti svojo oblast z žilavim prodiranjem tja preko Ran^una in Pegua Po stari metodi so se Angleži najprej zadovoljili s temeljitim gospodarskim izkoriščanjem Burme. Kralju so dodeili svetovalca, sčasoma so pa utrd:li še svoj politični in vojaški vpliv. Leta 18€5 se jim je končno ponudila prilika ujeti zadniega kralja Thibaua. mu vzeti prestol in priključiti vso Burmo tudi oficielno angleški IndijL Mes*o Pegu. ki je š*elo v času procvita nad 200.000 prebivalcev je zdaj samo še senca nekdanjega blagostanja. Morda bi bilo sploh že izginilo s površja zemlje, će bi ne imel budhizem v njem nek?j največjih svetišč V mestu Pegu stoji namreč 115 m visoka pagoda Svemada. ki napravi s svojimi pozlačenimi strehami in raznol:k:mi k:p; na človeka globok vtis. Biizu nje stoji Kykaikpun pagoda. podobna masivnemu trdnjavskemu stolpu in okrašena na štirih straneh z ogromnimi kipi boga Budhe Angleži niso uneli nobenega interesa na terr. mesti i. da bi ^e ohranilo in procvitalo Nasprotno, njim je šlo za to. da bi med prebivalstvom čimprej zabrisali spomine na boliše č;;se Cvetoča trgovina se ie morala pre-e'^-. v Ran-gun. okrog R0 km jugozapadno ležeče mesto na morsk; obali. Ime Petni se rab; zdaj samo še za pokrajine okrog mcs*a. Nad pol milijona ljudi prideluje v nižini ob izlivu reke Iravadi riž. ki ga spravljajo po mnogih kanalih v Rangun. To mesto ;e nri'egnilo približno 85 odstotkov vse trgovine nase. Nad 2 000 000 ton je šlo vsake ie*o iz Ran-gvna po svetu samo riža. 660 000 ton zemeljskih olj. 250000 ton trdega lesa. 55.000 ton rastlinskega olja. 46 0oo ton c r.-kove rude in 30 000 ton svinčene rude. PcfTu in Rangun sta bila skozi stn let objekta angleškega izkoriščanja. Kjer je živelo prej samos*oino ljudstvo z lastno visoko razvilo kul*uro po «voi:h zakonih, so zavladali po*em Ang'r* Zdaj se je položaj *udi tu temeljito izpremenil. Srebrni zvonovi paeod v obeh me^h zvone že t^soč let sleherni dan Z"^n;li so tudi zdaj. ko so se približale čete. ki so prinesle tej podjarmljeni deželi novo življenje. Gradbene omejitve v Nemčiji Zaradi napetega položaja v £ndbeni stroki je odredil državni maria^ Gorim? kot pooblaščenec za ćctrt'ctko dahnosežne ome-jtve gradbene dc'avnosti ker je treba upoštevati dane razmere in možnosti Cili naj bi se dosegel tako da bi se pr vseh novih gradniah oruMi lo vse trst o ksr bo mo-«oče opraviti rudi še no voim Generalni pooblaščenec *e že izda! za uredite-v gradbene delavnosti potrebne naredbe Seveda je pri tem prizadeta tudi gradnja stanovanj. Glavno ri"?'o nove unjlivc gradbene delavno t. jc da nv.-ci biti vsv zgrajeno čim preprosteje. To velja zlasti za vse nove pri Ibe v \ ojni industriji. Seveda ni mogoče - t*i. da bi qpađw recimo novo bolnico tako. kakor* sc zaradi vo ainioa ali ■ mu kjer sada ta jejo pobeljene stene. s* tranjcol m i poč d *-e/ar' n imenu po-s v. Pač ra Botajo po novih predpisih odpasti skoraj vsi zunanji okraski. Do konci vojne oblatiti ne b .i.c d < ieva!e nobe-:i:h norih poslopij z raznimi s.-! i k tr> Vm/i ali k i sj i (Va'ki. pa tudi notranjost ne sme biti preveč okra "ena. Da o^tre zime v naš.h krajih niso tako redke, kalcor bi človek mislil, kadar ga ne j zebe. nam priča pogled v preteklost. Pred j 200 leti je pritisnila z ma v nekaterih kra- { jih Evrope tako zgodaj, da kmetje niso utegnili pospravit- poljskih pridelkov, ln da je mnogo krompirja na polju zmrznilo. 24. oktobra je prit snil mraz. ki je trajal do 13. junija. Se hujša je bila pa zima pred 600 leti. Bilo je tako mrzlo, da so nekateri ljudje zmrznili v posteljah. Tudi zima leta 14C0 je bila tako huda. da je več ■ :uci[ zmrznilo v posteljah. Mnogo zmrznjenih ljudi so na^-li šele spomladi, ko so obtičali v visokih snežnih zametih. O bin-koš*ih 1007 je pa obtičajo nekje v snežnem zametu 70 izletnikov, kj so se peljali z avtobusom na izlet Če kuha m'aefo žena M;nka je ^e'e nokai tednov ornoižcna in s kuho 5e ne gre vse gladko Pudne. prebira k^hars^c bukve, da bi s>e naučila ku-hftfci. Kar nanle nekai ze'o zan^ilve-rja: i«-h"'Va. z-iv^cmo v tCGtia m j:h spečemo. M4ika cV-nc DCffcn ;ti T^ia dorra 90 ta Sas urno hru'kc. Kot var"na r-^^dmja si m; ,; >Vnkai bo že š'c rudi s hranami. Zvečer, ko sri;etno pres"-*""* ~en ie Jed nnde na m:zo V naTWm pričakovanju sedeta mož in žc^a k večeri". — TaHr'Va v ^->Tn' srnici nra\a žma — Ne. temveč hruške v usnjenih hlačah, jo popravi mož. Č^kan ie On" po-e in vzd:hne On \-pra^: — Z^ua: ra wdrfaajes? — Tu berem da ie mo^-al fant sedem let čak "t i na svojo i z vo1 i en ko. — No in kaj zato? — Ali ni to mSunno? — Tt se temu čudiš Mojega čakanja pa ne vidiš. Italijanski nsvinar potegnil Angleže V ar2.e.-k:h 1 st.h priobčena vest o najdbi 7 m dolgega trupa mrtve lohneške po-Šasti na obaii oteka Horknv je dala italijanskemu novinarju Francescu Gaspari-niu pobudo za javno priznanje, da je on spravil v svet pravljico o tej morski pošasti. Kot london-ki dopsnik milanskega I i sta »Corriere della Sera« se je Gaspari-nj poleti leta 1933. nekega dne dolgočasil m :z več mesecev starega izrezka iz lista *GIasgow Herald«, ki je poročal v dveh vr-tah o najdbi čudne ribe po škotskih ribičih v Invernessu. je sfabriciral fantastično zgodbo o morski pošasti v Loch Besede pomenijo Vodoravno: 1 nevarna bolezen. 6 kra~ tica za označbo starosti, 8 igralna karta, 9 premica, ki seče krog, 11 pregled; meseč-Tvofo#J ^^kan:a? Teb- ven-Jar ni tre- | nik, 12 hoditi, stopati. 14 močnik. 15 italijanski spolnik. 16 predlog- 17 živalim nadležna žuželka. 19 to (srbsko), 20 štirinožna žival ženskega spr»la, 22. muslimansko morsko ime, 23 del plesa četvorke. 25 domačo živali, 26 samo ta. 27 znan izdelovalec gosli, 2° kratica za civilno pra\x>. 30 ljubitoli. go-j it olj športa zaradi zdravja in zabave, 31 pridevek nebe'čana 32 odmaknjeni mladosti, 34 dragocene kakovo, rt i, 35 mo'ko ime. 37 tajim, 39 ume, ve. 40 borilnica. prizorišče. Navpično: 1 tatarski poglavar 2 dol kolesi, 3 hlapljiva tekočina, 4 mesto ob Baltiku. 5 del »tare Grčije. 6 sodelovati pri poroki kot svat 7 kazalni zaimek. 10 pogosta končnica samostalnikov ženskega spov-la. 11 del oblači'La, zlafirti pozimi, 12 domača. ha n:Vo'i čakati — Kdo p—ivi da ne Ali tp že kdaj iz-račtma'a. kn'iko čac^ihec fo žareč h oči sn-rejme rn kmalu po- žival, 13 mednarodni jezik, ki ni imel uspe-hru^a Njego\- starejši bratec se je mudA i ha. 14 uslužbenka v ho^du. 18 razumevati, ta čas na vrtu. a stric ie nvs'il da bo tudi on dc'cž^n čoi':r>'ade Videč na. da je vse poicle! M'hcc. ga nokara. rekoč: — Kako to da nisi nič nšsfH na s^-ofesa bratca? — Sai c^m misil'1 st^čko. pa še kako odgo\-rri Mhec. — Mislil sem nani ves čas. ker srtm se bal. da bi se ne xmiA v hišo. preden ne pojem čokolade. JDOBER OPAZOVALEC Prvo noč potem, ko Je bil pri Kaubu prekoračil Re^o je feldmaršal BlGcher sam pregledal prednje straže, kajti sovražnik ie bil blizu, a na nebu je sijala polna luna. Nekega stražarja je opozoril: — Polna Ne^su Cez nekaj dni je že ves svet govo- \ luna ie nocoj, torpj pazi dobro ril o dozdevni morski pošasti Raca o nji je šla čudov to hitro na vse strani. L ki plaz je naraščala literatura o Locn Nessu Več let so pisali o morski pošasti listi po vsem svetu. Celo knjige so bile napisane o nji. »Daily Mail« je objavil v — Razumem, Ekscelenca! — Kako daleč pa vidiš? — Najmanj tisoč milj, Ekscelenca! — Gromska strela! — je vzkliknil feld-maršal presenečeno, — kaj pa vidiš? — Polno luno. Ekscelenca! ti, zaznavati. 19 ožeti, odstraniti tekočino, 21 tflej 15 vodoravno. 24. finsko jezero. 26 državni proračun (tujka). 28 celina. 31 ženko ime skrajšano) 32 začinjen s so'jo, 33 vas pod Krimom, 34 trije enaki sog'asniki, 35 naziv, 36 slavnostna pesem. 38 površinska, mera. Rešltev zadnje križanke Vodoravno: 1 z^lesnjava, 9 arja, 10 bar, 11 Lima. 12 delo, 13 eks, 14 drsam, 15 tango, 17 Ita. IS Albin, 19 sodar, 21 Ida, 24 paviđjon, 25 pa, 26 on. 27 alt, 28 osebek, 31 go, 32 Samo, 33 araf. 35 Otilrija, 37 dir, 38 nalog, 40 ar. 42 kava, 43 Utah, 45 zos, 46 ur.. 47 Jama. 49 maša. 50 Anka. Navpično: 1 zalet, 2 Eriika. 3 limonada, 4 eja, 5 na.. 6 Abesinija. 7 valat, 8 aroma. 12 dr., 14 dobrine, 16 glave bol, 20 opasati, 22 dolga. 23 Antotagasta. 25 pohoda, 29 emirat, 30 kajak, 34 ramazan. 36 in. 39 ovo. 41 raja, 43 ura, 44 ha, 46 um. 48 ma. B. Pcrowne; 10 Dr. Torridon iara za vse Roman IV. poglavje Izkrcanje v Marseillo Zdaj se je bilo škoda slepiti in skušati prevariti svoje lastno srce: v Marijo Brookbvjevo je bil zaljubljen — ko bi bil le vedel, kaj naj stori! Mnogo potnikov s*e je hotelo izkrcati v Marseillu in že pri zajtrku je bilo opaziti na ladji tisto razburjenje, tisto nemirno ozračje novosti in pričakovanja, ki zmerom napoveduje bližino velikega pristanišča. 2ena kolonijskega uradnika je pozdravila Rova x nasmeškom. >Z gospodom Caffervjem vas kmalu zapustiva, doktor,« je dejala. »Vi potujete dalje, kaj ne?c >Da, v Gibraltar sem namenjen,« je odvrnil Rov. »Tam se vzkrcam na ,Rexa\« > To rej vam ostaneta za družbo Shoeburv in njegova gospa.« Malce pod«5mehljivo se je namuznila in z bradico pokazala proti Brookbvjevi mizi: >Slisim, da se tudi naši sopotniki izkrcajo v Marseillu. Po tem takem sem se uštela, ko sem prerokovala, da nr*n bodo prinesli nesrečo. Saj niti utegnili niso.« Roy je otožno pomislil, da se je zgodilo mnogo ▼ec, nego sluti dobra gospa, vendar je ohranil to misel zase. Nepremično je gledal Marijo, dokler se ni čez nekaj trenutkov tudi ona ozrla proti njemu. Tedaj je dvignil obrvi in neopazno trenil z glavo navzgor. Marija je prikimala. Po zajtrku jo je dol20 čakal na promenadi, ki jo je preplavljalo solnce. Menil je, da je razumela vabilo, ki ji ga je hotel sporočiti z mislijo in očmi, in da je odgovorila pritrdilno. Toda mladenke ni bilo. Rov jo je videl šele nekaj minut pred kosilom. V družbi Lionela Brookbvja in gospodi'cn Cassvjeve, Baddileveve m Steuartove je zapuščala povelinikovo akbino. Ona ga ni videla, in ko je potem hotel govoriti z njo v štiri oči, se ni zrranila. Dejal si je, da bo tudi po kosilu še čas, ter jel premišljevati, kaj ji reče, kadar bosta spet sama. »Ranpore« se je počasi bližal svetilniku Sainte Marie ob izhodu iz vnanjega pristanišča, ko ie Rov stopil v obednico. Tuljenje sirene se je oglašalo v rednih presledkih. Trenutek izkrcanja je bil pred durmi. Rova se je polasčala nervuzno5t. 2e je hotel vstati in iti iskat Marijo, ko ga je ustavil strežaj kapitana Gravdona: »Poveljnik se priporoča, gospod. Zelo hi vam bil hvaležen, če bi prišli v njegovo kabino.« Rov je odšel s strežajem, čeprav je v srcu preklinjal. Toda kapitana Gravdona m bilo v kabini; strežaj je rekel, da se vsak čas vrne. Rov je jel čakati z nestrpnostjo, ki je postajala cd trenutka do trenutka toeotnejša. Parnik je že stal. Slišalo se je zmedeno vpitje, hrup potnikov in ropot prtljage, ki so jo izkrcali. Skozi okence je bilo videti na pomolu mnogo orožnikov. ^Dovolj je! Nič dalj ne bom čakal, če ne izgubim Marijo za zmerom,« si je rekel Roy in krenil proti vratom. A prav ta mah so se odprla in na pragu se je pokazal kapitan, ki ga je spremljal neki drug gospod. Kapitan Gravdon se je kratko opravičil, ker ga je bilo treba čakati, in predstavil moža, ki je bil prišel z njim. 7 Gospod Beauriere od marseillske policije. Rad bi vas nekaj vprašal zastrani krika, ki ste ga slišali, doktor Torridon.« »Saj sem že vse povedal, kar vem,« je nestrpno vzrojil mladi človek. »Celo zapisati ste dali!« »Monsieur Beauriere bi rad, da mu ponovite.« Kapitanov glas je bil suh, toda stolov ni jima pozabil ponuditi, kakor je tudi sam sedel za pisalno mizo. Bil je očitno kar najslabše volje. »Čujte, strašno se mi mudi,« je rekel Roy. »Na ladji je oseba, ki se zdajle izkrca in ki moram z njo brezpogojno...« »Kdo, doktor Torridon?« »Neka gospodična Brookbvjeva.« »Oh, da . .. Miss Brookby« Policist je za trenutek pogledal Rova s svojimi črnimi, neprijetno bodečimi očmi. Bil je zgrbančen možiček naglih in živčnih kretenj, z okroglo plešo sredi temena. »Se vam res tolikanj mudi. da morate precej govoriti z njo?« »Da, posloviti se hočem, preden se izkrca.« Detektiv se je nasmehnil. »O, to boste še utegnili, doktor. Zadržal vas bom samo nekaj minut...« Zadržal je Rova nekako dvajset minut, in vprašanja, ki mu jih je zadajal, so bila do malega ista kakor ondan kapitanova; in kakor poveljnika, je tudi njega očitno najbolj zanimal Royev namig o »slepem potniku«. Roy je mislil, da ga bo od nestrpnosti konec, ali kolikor bolj suhi in kratki so postajali njegovi odgovori, toliko mirnejši in vljudnejši je bil Beaurere. V mladem človeku je vse vrelo, ko se je nazadnje mogel vrniti na palubo, in dasi je na tej kar mrgolelo potnikov, ni Roy opazil ne Brookbvja ne njegovih štirih deklet. Doktor Tweed je stal pri dvigalih in z veličastno prizanesljivostjo zrl na potnike. Rov je pohitel k njemu. »Ste videli Brookbvjeve, doktor?c »Da. Dvajset minut bo, kar so šli.« »Strela! Malo verjetno je, da bi jih dohitel pri carini, kaj?« »Skoraj neverjetno. Bili so med prvimi, ki so šli na suho. c Roy Torrridon je za trenutek vrgel oči na solnčni pomol, po katerem se je gnetla vesela, glasna množica. Čeljusti so se mu stisnile v trd izraz. Nato je zgrabil Tweeda za veliko, ohlapno roko, jo krepko stresel, rekoč: »Do svidenja, doktor... Prijetna vožnja je bila!« — in stekel proti pisarni ladijskega komisarja. »Moje ime je Torridon,« se je predstavil, »in vozni listek imam do Gibraltarja. Rad bi se tu izkrcal. Urejuje Josip Tvjm'r^ — Za Narodno tiskarno Pran Jeran — Za inseratni del Usta: Ljubo mir Volčič — Val 9 Ljubljani