Etnolog 18 (2008)
ODKRIVANJE RAZNOVRSTNOSTI FENOMENA
DEDI[^INE V SODOBNOSTI IN VLOGA SLOVENSKEGA
ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V TEM PROCESU
Inja Smerdel
205
Prihajam iz muzeja1, in mislim, da vsi vemo, kaj v muzejih delamo: zbiramo, ohranjamo, dokumentiramo, raziskujemo in na razli~ne na~ine predstavljamo izro~eno dedi{~ino; v Slovenskem etnografskem muzeju materialno kulturno dedi{~ino vsakdanjih in prazni~nih na~inov `ivljenja ter nesnovno dedi{~ino znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti v slovenskem etni~nem prostoru, v diaspori in drugod. (SEM je osrednja, nacionalna etnolo{ka muzejska ustanova s slovenskimi in zunajevropskimi zbirkami s podro~ij materialne, socialne in duhovne kulture.)
Zato vas verjetno ne bo presenetila moja “pobo`na” trditev, da so muzeji tista bistvena, temeljna tori{~a ohranjanja dedi{~ine; da so svojstveni laboratoriji spomina, fenomena “preteklosti v prihodnosti”.
In ~eprav smo na tem podro~ju zares temeljne ustanove, nikakor nismo edini. V tem pogledu obstaja neverjetno pisana paleta ustanov, dru`benih skupnosti, dru{tev in posameznikov; prireditev, demonstracij, razstav in podobnih dejavnosti, ki so posebej v zadnjem poldrugem desetletju v Sloveniji postale tako {tevilne in vsakdanje, da se njihove prisotnosti zave{ {ele takrat, ko jih za~ne{ odkrivati, opazovati, razvr{~ati …
Pri poskusu2 odkrivanja, kdo so ti subjekti, kaj in kje to po~nejo, ter ugotavljanja, zakaj na tak ali druga~en na~in ohranjajo dedi{~ino – so se izoblikovale naslednje ugotovitve:
Najprej o tem, KDO so ti subjekti:
1. v okviru institucij in dru`benih skupnosti:
na ravni dr`ave, v okviru stroke
• SEM (in drugi nacionalni muzeji)
1 Prispevek je bil predstavljen na letni konferenci Society for Folk Life Studies v Melacu v Bretaniji leta 2004 in objavljen v reviji Folk Life, 45 (2006–2007), 101–114 (pod naslovom An Attempt to Identify and Defne the Variety of “the Past in the Future”: the Heritage Phenomenon in Slovenia and the Role of the Slovene Ethnographic Museum in this Process).
2 Moj poskus temelji na opažanjih iz vsakdanjega poklicnega življenja in na ~asopisnih izrezkih iz razli~nih slovenskih dnevnikov, ~asopisov in revij (iz muzejske hemeroteke).
Inja Smerdel
na ravni dr`ave, strokovno/ljubiteljsko
• Ministrstvo za kulturo, ki poleg skrbi za dedi{~ino v okviru pristojnih ustanov podpira tudi ustrezne ljubiteljske dejavnosti.
• Ministrstvo za kmetijstvo oziroma Kmetijska zbornica s svojimi kmetijskimi zavodi.
Ti imajo svetovalke in svetovalce za:
- kme~ko dru`ino in dopolnilne dejavnosti,
- dru{tva (kme~kih `ena, kme~ke mladine, ~ebelarjev …).
Z njimi sodelujejo pri razli~nih z dedi{~ino povezanih in drugih prireditvah.
• Obrtne {ole, ki se v svojih u~nih procesih spet vra~ajo k obvladovanju 206          tradicionalnih znanj.
• Ministrstvo za gospodarstvo, Oddelki za gospodarstvo in turizem, Turisti~na zveza Slovenije ipd., v sodelovanju z razli~nimi subjekti na lokalnem nivoju.
na lokalnem nivoju, v okviru stroke
• Lokalni in pokrajinski muzeji
na lokalnem nivoju, ljubiteljsko
• Krajevne, va{ke skupnosti
• Turisti~na dru{tva
• Dru{tva kme~kih `ena
• Dru{tva pode`elske mladine
(Prav predzadnja in zadnja veljajo za najbolj zagnane ohranjevalce lokalnih tradicij.)
2. posamezniki
na ravni dr`ave, v okviru stroke
• Oblikovalci (v sodelovanju z etnologi, muzealci) s projekti, pri katerih je dedi{~ina ({e posebej materialna) navdih za sodobne kreacije.
na lokalnem nivoju
• Mojstri doma~ih obrti, ki nadaljujejo s svojo obrtno dejavnostjo, in taki, ki jo o`ivljajo.
• Navdu{enci, ki na razli~ne na~ine ohranjajo dedi{~ino (obnavljajo stavbe, naprave; izdelujejo modele …).
3. nakupovalna sredi{~a, lokali
V posameznih gre ponekod za ob~asno, drugod za stalno, a vedno vidno prepoznavno prisotnost dedi{~ine.
Pri vpra{anju ZAKAJ oziroma, kak{en je odnos navedenih subjektov do dedi{~ine, za~enjam s konca:
Odkrivanje raznovrstnosti fenomena dedi{~ine v sodobnosti in vloga Slovenskega etnografskega muzeja v tem procesu
3. V nakupovalnih sredi{~ih in posameznih lokalih se dedi{~ina pojavlja kot dekoracija; preteklost pomeni vrednost oziroma tr`no “dodano vrednost”, posebno vzdu{je pri obedu, o~arljiv okrasek k nakupom vsakdanjih potreb{~in (kakr{ne so kruh in mleko, klobase in solate, pra{ki in toaletni papir …).
2. Posamezniki oblikovalci (in njihovi naro~niki – podjetja in dr`avne ustanove) stre`ejo sodobnemu trendu na ravni dr`ave, te`nji po v{e~ni in moderni materializaciji oziroma vizualizaciji istovetnosti. Na lokalnem nivoju pa gre ali za izjemne posameznike – navdu{ence, ki zaradi svojega izjemnega odnosa, ljubezni do dedi{~ine, le-to po`rtvovalno ohranjajo in predstavljajo obiskovalcem, ali pa za mojstre doma~ih obrti, ki svojo dejavnost nadaljujejo oziroma o`ivljajo za prodajo, vendar za druga~en, sekundarni namen (npr. lon~arski izdelki kot turisti~ni spominki, okras po~itni{kih hi{ic …).
207 1. V okviru institucij in dru`benih skupnosti gre na ravni dr`ave za
naslednje: za usmeritve kulturne politike, ki bdi nad ohranjanjem dedi{~ine in skrbi
za uveljavljanje imperativa dostopnosti dedi{~ine. Na lokalnem nivoju pa gre za v
zadnjih letih opazno izjemno rast lokalne samozavesti, ponosa in za “gojenje”
lokalne istovetnosti. Primer so na primer cilji lokalnega turisti~nega dru{tva: 1. ohraniti
va{ke znamenitosti, 2. ohraniti {ege in navade, 3. urediti turisti~ne poti, 4. skrbeti za
lep{o podobo vasi.3
In zdaj poglejmo {e, KAJ se pojavlja kot fenomen “preteklosti v prihodnosti” oziroma kot kulturna dedi{~ina v Sloveniji in KJE. Najprej primer iz etnolo{ke {tudije Prezentacija kulturne dedi{~ine na javnih prireditvah na lokalnem nivoju,4 v kateri je zapisano, kaj si ljudje (v eni izmed prekmurskih vasi) predstavljajo pod pojmom kulturna dedi{~ina:
• tradicionalne na~ine dela,
• obla~ilni videz – predpasnike, klobuke in rute, narodno no{o,
• hrano – razli~ne doma~e jedi,
• nekatere obrti – lon~arstvo, pletarstvo, lesne obrti, lectarstvo …,
• {ege in navade – sprejem v va{ko skupnost, va{ke grbe …,
• duhovno izro~ilo – folklorne plese in glasbo,
• poudarjanje stereotipnih zna~ajskih lastnosti – npr. veselost Prlekov,
• uporabo nare~ja in arhai~nih izrazov. In prav vse izmed navedenih sestavin znajo strniti v prireditve na lokalnem
nivoju, namenjene samim sebi in obiskovalcem, turistom. Na njih so prikazi {eg in navad ponavadi v sredi{~u scenarija, vse drugo je spremljajo~e dogajanje in dekor. Ta “gledali{~a zgodovine” so ponavadi povezana z neizogibnimi veselja~enji … In predstavljeni primer je v Sloveniji na lokalni ravni skorajda pravilo.
A poskusimo se zazreti v fenomen “preteklosti v prihodnosti” skozi tri temeljna vrata – podro~ja materialne, socialne in duhovne kulture:
3 Anja Serec Hodžar, Prezentacija kulturne dedi{~ine na javnih prireditvah na lokalni ravni, rokopis iz leta 2003, str. 4. ^lanek je bil pozneje objavljen v: Dedi{~ina v rokah stroke, Ljubljana: EIKA FF, 2005, str. 69–74.
4 Ibid., str. 3.
Inja Smerdel
Materialna kulturna dedi{~ina:
• repliciranje, “ponavljanje” dedi{~ine – predmetov kot muzejskih spominkov; ohranjanje oblike z zgodbo, s sporo~ilom, a za novo namembnost (muzeji);
• razli~ni – ponavadi uporabni predmeti kot navdih za nove oblikovalske stvaritve in novodobno rabo (posamezniki, oblikovalci);
• dedi{~ina kot motiv na turisti~nih spominkih oziroma navdih pri njihovem ustvarjanju (posamezniki, turisti~na dru{tva);
• izdelovanje, kra{enje predmetov (npr. pisanic / velika no~, mask / pust) v povezavi s posameznimi praznovanji, {egami letnega cikla (posamezniki, mojstri doma~e obrti; akcije raznih dru{tev, {ol, ~asopisnih hi{; delavnice v muzejih; delavnice v
208          nakupovalnih sredi{~ih);
• ohranjanje, nadaljevanje oziroma o`ivljanje izdelovanja raznih izdelkov doma~ih obrti: lon~arstva, piparstva, pletarstva …; drugi kupci, druga~na namembnost (posamezniki, mojstri doma~ih obrti);
• ohranjanje in predstavljanje doma~ih jedi v sklopu prizadevanj za ohranjanje slovenskih kmetij in pode`elja (Dru{tva kme~kih `ena, Kmetijska zbornica);
• dedi{~ina, predmeti (npr. jarmi, kolesa, lonci, likalniki, plugi, vozovi ipd.) v sekundarni funkciji kot dekoracija, ki ustvarja vzdu{je pristnosti, doma~nosti, slovenskosti … (v javnosti – lokali, nakupovalna sredi{~a; privatno – po~itni{ke hi{ice, turisti~ne kmetije);
• ohranjanje stavbne in tehni~ne dedi{~ine (npr. stavb, raznih naprav in vozov) v pomanj{ani obliki; izdelovanje modelov (posamezniki, navdu{enci);
• obnavljanje starih naprav in orodij in demonstriranje delovnih procesov (posamezniki, navdu{enci, ljubitelji stare kmetijske tehnike);
• ohranjanje stavb in nadaljevanje (ter demonstriranje) zamrlih gospodarskih dejavnosti – na primer mlinarstva (posamezniki, navdu{enci);
• manifestacije identitete v materialnem, vizualnem; med ljudmi uveljavljeni, “posvojeni” nosilci istovetnosti, kakr{ni so na primer avba, kozolec in lipa oziroma lipov list – v sodobnih pojavnih oblikah, vizualnih komunikacijah (dr`ava, politi~ne stranke, posamezniki …).
Socialna kulturna dedi{~ina (v tem okviru so nanizani tudi prikazi obrti in kme~kih del, ki sicer sodijo na podro~je materialne kulture, a so bili tako v preteklosti kot danes mo~no dru`beno dolo~eni):
• razli~ne prireditve – sejme, kme~ke praznike, sre~anja turisti~nih vasi Slovenije in zamejstva ipd. – ponavadi spremljajo tudi prikazi (in prodaja izdelkov) razli~nih, v posameznem lokalnem oziroma regionalnem okolju tradicionalnih obrti: ~evljarstva, lon~arstva, suhorobarstva, pletarstva, tkalstva, kova{tva, opekarstva … (dru{tva pode`elske mladine in kme~kih `ena, turisti~na dru{tva, lokalne skupnosti);
• med kme~kimi prazniki s prikazi kme~kih del so najbolj uveljavljeni Dnevi koscev in grabljic, Kme~ke igre in Tekmovanja ora~ev; vsi so organizirani zdaj na tem, zdaj na onem koncu Slovenije (dru{tva pode`elske mladine, lokalne skupnosti …);
Odkrivanje raznovrstnosti fenomena dedi{~ine v sodobnosti in vloga Slovenskega etnografskega muzeja v tem procesu
v pomenu “gledali{~a zgodovine” najpogosteje prikazujejo: binko{tne pastirske igre, sadjarska dela in pridelke, ko{njo, `etev in mlatev; kme~ka dela, ki so jih od nekdaj spremljale delovne {ege ter bogato dru`abno `ivljenje, spoznavanje fantov in deklet …; in tega tudi na dana{njih zadevnih prireditvah ne manjka;
• nadaljevanje in ponekod o`ivljanje starih praznikov, {eg letnega in `ivljenjskega cikla, kakr{ni sta na primer pust in poroka; prvi ima ogromno pojavnih oblik: od va{kih pustovanj s tradicionalnimi maskami, pri katerih imajo kot nekdaj osrednjo vlogo neformalne fantovske skupnosti, do pustnih karnevalov po raznih slovenskih mestih, pri katerih se me{ajo tradicionalne maske z raznih koncev Slovenije in vsemogo~e upodobitve aktualnih doma~ih in tujih politi~nih likov in dogajanj; pri drugem, pri poroki, gre ponovno za “gledali{~e zgodovine” in za folklorizacijo (neformalne fantovske skupnosti, lokalne skupnosti, turisti~na dru{tva).
Duhovno izro~ilo:
• folklorni plesi in glasba, ki se pojavljajo na samostojnih prireditvah (zadevnih festivalih) ali pa spremljajo prikaze pustnih, poro~nih in delovnih {eg (folklorne skupine na dr`avnem in lokalnem nivoju); pove~ini gre za pojav folklorizacije kulture;
• ljudska glasba, ki v nekaterih va{kih okoljih {e `ivi v primarni obliki in namenu (va{ki pevci in godci); ki jo akademsko poustvarjajo za dana{njo rabo ({olani ali ljubiteljski glasbeni izvajalci) in ki je navdih za sodobne, pove~ini etno-d`ez glasbene interpretacije ({olani ali ljubiteljski glasbeni izvajalci);
• zapisi in objave pravljic, pripovedk in pesmi v lokalnih oziroma regionalnih nare~jih (posamezne zalo`ni{ke hi{e v sodelovanju s folkloristi);
• ohranjanje oziroma raba nare~nega govora v okviru raznih lokalnih prireditev; odraz osve{~anja, lokalne samozavesti, identifkacije (posamezniki, dru{tva pode`elske mladine …).
Pri vsej tej raznolikosti in {tevil~nosti fenomenov “preteklosti v prihodnosti” – kaj sploh {e ostaja muzejem? Gre res za “smrt muzeja”, kot je v svojem ~lanku Tod des Museums. Zur Verdeckten Krise der Historischen Museen premi{ljal Alexander Klein?5 Kultura je postala “dogodek”, celotna dru`ba po~asi te`i k temu, da se sama muzealizira, vse je dale~ od prvotnega namena in pomena, skrbimo le za oblike in za spomin … Danes je vse eksponat in je tudi prezentirano kot eksponat; v osvetljenih vitrinah in na stenah letali{~, poslovnih sredi{~, gostiln in drugih lokalov …
Trgovska sredi{~a so postala dru`abna sre~evali{~a ter prostori kulturnih dogodkov (razstav, delavnic, predstav …); in kar sedemdeset odstotkov Slovencev (podatek iz sociolo{ke raziskave M. Pirih6) kupuje prav v njih.
A muzeji smo {e vedno tu, da na svoj na~in razstavljamo in predstavljamo dedi{~ino: originalne predmete s ~arom zgodovine; iztrgane iz stvarnih `ivljenjskih
5  Museumaktuel, 102, april 2004, str. 21–22.
6  Omenjeni podatek iz raziskave M. Pirih je bil naveden v ~lanku v dnevniku Delo leta 2004.
209
Inja Smerdel
okolij, interpretirane v ustreznih vsebinskih kontekstih – vendar v novi, umetni muzejski resni~nosti.
Poleg razstavljanja pa tudi na druge na~ine, z drugimi muzejskimi programi skrbimo za vsebine, in ne le za oblike, pri ohranjanju preteklosti za prihodnost: z muzejskim izobra`evanjem za razne generacijske skupine, z “lifelong learning”, ki ga nudimo v okviru muzejskih delavnic in predavanj.
Naj zdaj predstavim zadevno delo Slovenskega etnografskega muzeja: Ena izmed na{ih poglavitnih nalog je popularizacija kulturne dedi{~ine iz na{ih zbirk. V razmerju do svojih obiskovalcev, s katerimi komuniciramo z razstavami in prireditvami, ne `elimo biti le ustanova informativnega zna~aja, temve~ posku{amo ustvarjati muzejsko okolje in vzdu{je, v katerem si obiskovalci ustvarijo pozitiven odnos do kulturne dedi{~ine, postanejo do nje senzibilni in jo `elijo razumeti. Na{e obiskovalce je mogo~e glede na njihove izku{nje in motivacijo za obisk razvrstiti v pet skupin:
• pred{olski otroci,
• osnovno{olci,
• dijaki,
• {tudenti in
• odrasli. In tako so na{i pedago{ki oziroma izobra`evalni programi prilagojeni prav tem
razli~nim starostnim skupinam. Izvaja jih muzejska pedagoginja, ki za dolo~ene vsebine vabi tudi ustrezne zunanje sodelavce: glasbenike, plesne u~itelje, lon~arja, ~ipkarico in druge.
Muzejske ustvarjalne delavnice so enkrat ubrane z vsebinami ob~asnih razstav, drugikrat gre za ciklus obrti, pa za ciklus letnih {eg, spoznavanja zunajevropskih kultur, za plesne in glasbene delavnice, spoznavanja ljudskih umetnostnih tehnik …
Vsebinsko tematsko ubrana so tudi predavanja, ki jih `e nekaj let organiziramo in izvajamo za slu{atelje Univerze za tretje `ivljenjsko obdobje.
Novost, ki jo prina{a nova razstavna hi{a, pa sta delavnici “muzejskih” obrtnih mojstrov – lon~arjev in tkalk –, ki naj bi vsak dan ponujali `iv prikaz navedenih obrti, v tradicionalni in sodobni obliki, in omogo~ali “dotik roke”, spoznavanje in u~enje teh starih obrtnih tehnik in znanj.