Leto LXm., št. Z45 V Ljubljani, ponedeljek 27« oktobra 1930 Tzhaja vsak dan popune, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 d o 300 vrst a. Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Tnse ratni davek posebej. — ^Slovenski Narod« !*elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. 108 žrtev katastrofe v Maybachu V rudniku še vedno gori — Zaradi vročine otežkočena reševalna dela Trupla ponesrečencev silno ožgana Saarbriicken, 27. oktobra. Rešilna dela v rudniku so zelo otežkočena, ker še vedno razsaja požar. V rudniku je še 10 rudarjev. Žrtve so prepeljali v mrtvašnico v svrho identifikacije. Pogreb bo v sredo. Posarska komisija se je sestala včeraj k izredni seji, da počasti spomin umrlih. Za preostale ponesrečence je votirala 200.000 frankov podpore. Berlin, 27. oktobra. Pri rudniški katastrofi v Mavbachu je našlo smrt nad 90 rudarjev. Ko se je pripetila katastrofa, je bilo v rudniku nad 1100 rudarjev. Od teh so rešili doslej 1000, pogrešajo pajih še 20. Saarbriicken, 27. oktobra. Skupno z onimi, ki so umrli v bolnicah, znaša število smrtnih žrtev pri katastrofi v rovu Mavbach 91. Ker je še nekaj rudarjev, 4 do 9, v rovu, in ker je njihova rešitev skoro izključena, se bo število mrtvih gotovo zvišalo na 100. Zaradi požara v rovu in neznosne vročine so bila reševalna dela zelo otežkočena ter so jih morali ponoči ustaviti. Tudi pri tej katastrofi bo, kakor pri katastrofi v Alsdorfu, zelo težko ali skoraj nemogoče agno-scirati žrtve, ker je večina trupel popolnoma deformirana. Strašna smrt v plamenih je bila najbrže žrtvam prihranjena, ker jih je smrt dohitela že pri eksploziji in z za strupi jenjem s plini. Kar se tiče vzroka katastrofe, je bilo že dalje časa znano, da je etaža, v kateri se je dogodila katastrofa, napolnjena z eksplozivnimni plini. Odrejena je bila zato stroga kontrola, vendar pa vsi ukrepi niso mogli preprečiti, da bi se eksplozivni plini vslcd iskre ne vneli ter z neverjetno silo izvršili svoje uničujoče delo. Bolgarska kraljeva dvojica na poti v Bol ganjo Včeraj sta se kralj Boris in kraljic pamik »Car Ferdinand« — ^ Rim, 27. oktobra. Včeraj zjutraj je prispela v Brindisi bolgarska kraljeva dvojica. Sprejeli] so jo civilne in vojaške oblasti ter pijemontski princ. Kraljeva dvojica se je ukrcala takoj na parnik »Car Ferdinand«, ki je odplul kmalu po 11. v Varno. Rim, 27. oktobra. AA. Ob poroki princese Giovanne s kraljem Bo rišem je bolgarski minister za zunanje zadeve Burov poslal predsedniku italijanske vlade brzojavko, v kateri izraža v imenu bolgarske vlade in naroda globoko radost in goreče želje za srečo a Ivana vkrcala v Brindisiju na Pozdrav Burova Mnssoliniju obeh poročencev. Naglasa, naj bi ta svetli dogodek čim bolj okrepil čustva prijateljstva in simpatije med Italijani in Bolgari. Sofija, 27. oktobra. A A. Vse mesto je ovito v bolgarske in italijanske za» stave. Vrše se ogromne priprave za svečan spreiem kralja Borisa in kra= ljice Ivane. Pri vhodu v mesto je po^ stavljen ogromen slavolok v starobol= Carskem slogu. Tu bosta kralj in kra* ljica sprejeta od zastopnikov mesta in oblastev. Mironescu o nimimski politiki Kronanje kralja Karla še negotov ideje evropsk Dunaj, 27. oktobra. »N. Fr. Presse« je objavila zanimive izjave rumunskega min. predsednika Mironesca, ki predvsem na> glasa, da kralj klarol pri zadnji vladni kri' zi niti trenutek ni pomišljal. da je ne bi rešil na ustaven in parlamentaren način. Ker ima narodno zaranistična stranka v poslanski zbornici in senatu večino, "je bilo tudi naravno, da je novo vlado sestavil z njenim sodelovanjem. Kralj je sieer mislil na narodno koncentracijsko vlado, kakor hitro pa je poveril mandat za sestavo vla= de Mironescu, se o njej sploh ni več raz» pravljalo. Prav tako je neresnično, da je kralj predpisal vladni program, ker je odobril strankin program in pozval Mironesca, naj ga nadaljuje. Iz tega je razvidno, da je ostala obvarovana kontinuiteta narodno* zaranističneaa programa kljub vladni iz* premembi, ki je nastala samo zaradi bo* lezni Manija. Glede na to je tudi program sedanje vlade gospodarska in finančna sanacija. Prva skrb nove vlade je sestava proraču* na, ki bo predložen parlamentu takoj po otvoritvi zasedanja 15. novembra. Kar se tiče štedenja, je Mironescu proti redukciji uradništva, ker noče povečati števila inte* lektualnih brezposelnih, pač pa se bodo znižale plače in pokojnine z istočasno omejitvijo napredovanja. Mironescu odločno zanika, da bi bila njegova vlada samo prehodna. Kar se tiče kronanja kralja, ki je bilo prvotno name ravano v jeseni in ki je bilo kasneje za* radi prizadevanj, da bi se doseglo pomir* jenje med kraljem in kraljico materjo, odgođeno na nedoločen čas, menda na pomlad, se bo vlada Mironesca bržkone postavila na stališče, da kronanje po usta* vi ni brezpogoino potrebno, niti ni tradi* cijonelno, ker se je edino kralj Ferdinand kronal v znak svečane manifestacije zdru* žitve vseh rumunskih pokrajin. Zato je še vprašanje, ali se bo kralj Karol sploh pu= stil kronati. Mironescu se je izrekel nadalje odloč* no za mirovno politiko. Izrazil se je kot o — Mironescu odločen pristaš e federacije prepričan pristaš evropske federacijske ideje ter opozoril pri tem na prizadevanja Male antante ter južnovzhodnih agrarnih držav Mironescu je trdno prepričan o možnosti izvedbe evropskega federacijske* ga načrta, čeprav se pojavljajo mnoge ovi» re. Morda je sedanja generacija kljub iz« kusnjam svetovne vojne še preveč nave* zana na stari sestav Evrope, brez dvoma pa se bo posrečilo novim generacijam, ki bodo proste bremen preteklosti, uresničiti evropsko skupnost. Prepovedana lista Beograd, 27. oktobra. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in razširjenje dunajskih listov »Die Stunde« in »Der Tag«. Nov italijanski kazenski zakonik Rim, 27. oktobra. AA. Uradni listi objavljajo besedilo novega kazenskega zakonika in kazenskega postopka. Pellegrinetti pri papežu Rim, 27. oktobra. AA. Papež je sprejel v posebni avdijenci apostolskega nuncija v Beogradu msgr. Pellegrinettija. Beograjski nuncij je poročal o položaju katoličanov v Jugoslavijji in o pogajanjih za konkordat s sveto stolico. Stradivarijev muzej Cremona, 27. oktobra. AA. Tu je bil v prisotnosti zastopnikov umetniških krogov otvorjen muzej Stradivarija. V muzeju je okoli 1300 del, kri jih je sestavil odlični goslar. Novi petrolejski viri v Aziji Moskva, 27. oktobra. V osrednji Aziji so odkrili petrolejske vrelce, ki dajejo 500 ton petroleja na dan. Moč japonske mornarice Kobe, 27. oktobra. Japonski cesar je danes pregleda1 japonsko vojno brodovje, ki je štelo 165 vojnih ladij s skpno tonažo od 700.000 ton. Nad brodovjem je letaio 72 Katastrofalna poplava v Smirni Smirna, 27. oktobra. Zaradi velikanskih nalivov so nastale v okolici Smirne velike povodnji. Porušenih je nad 100 hiš. Mrtvih je 40 in ranjenih na stotine oseb. Materijalna škoda je velikanska, ker so popolnoma uničena obsežna rodovitna polja. Carinska zveza severnih evropskih držav Bruselj. 27. oktobra. Listi poročajo, da se vrše pogajanja za carinsko zvezo med Belgijo, Nizozemsko in skandinavskimi državami Zveza se bo sklenila le v primeru, če se bodo mednarodna gospodarska pogajanja v ženevi ponesrečila, V skrupni carinski pogodbi bo določba, ki bo zabranila državam v carinski zvezi vsako po vrisan je carin nasproti državam, ki so pogodbo podpisale. Sovjetski tisk o potovanju Flandina Moskva, 27. oktobra. List »Pravda« ostro napada francoskega ministra Flandina, ki je odpotoval v Turčijo. List naglasa, da gre za novo okcijo imperialistične Francije, ki skuša paralizirati v Turčiji ruski vpliv in motiti prijateljske odnošaje med Rusijo in Turčijo, ki so se zadnje čase zelo poglobili. List nadaljuje, da se je misija Flandina po poročilih iz Angore ponesrečila in da je Ismet paša dal Flandinu jasno razumeti, da nima v Angori ničesar iskati. »Pravda« zaključuje, da je zavzela vlada popolnoma pravilno stališče, Če bo tako obvarovala Turčijo pred francoskimi revolucionarnimi mahinacijami ter rešila njeno politično in gospodarsko samostojnost. Nova zarota v Rusiji Moskva, 27. oktobra. Državno - politična uprava je odkrila tajno protrevolucijonar-no organizacijo, ki je bila sestavljena večinoma iz inženierjev in se imenovala »irf5^ dustrijska stranka«. Organizacija je imela namen povzročiti s sabotažnimi akti na gospodarskem polju umetno produkcijsko krizo. Ta kriza bi izbruhnila v trenutku inozemske intervencije. Organizacija je bila v zvez: z emigrantsko centralo v Parizu, ki se imenuje »trgovinski in industrijski komite« Neuspeh britanske imperijalne konference London, 27. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih je nastal velika skrb o na-daljni usodi imperijalne konference. Snoči je izjavil ministrski predsednik Zelandske Fonbee, da imperijalna konferenca samo dela načrte in ne doseže ničesar. Stališče angleške vlade daje malo upanja, da pride do vsestranskega sporazuma. Južnoafriški vladni list »Onsvaderland« pravi, da je angleška vlada krava sedanjega stanja konference. Forbes je končno izjavil, da ni nobenega upanja, da bo konferenca uspela. Macdonaldov odgovor o palestinski politiki V Palestini je še prostora za našel za drug London, 27. oktobra- Zadnja deklaracija o vladni angleški politiki v Palestini je naletela na ostro kritiko generala Smu-tha. Ta kritika je napravila v angleških krogih silen vtis. Zato je čutil ministrski predsednik potrebo odgovora. Macdonald naglasa v svojom odgovoru, da Smuth gotovo ni natančno prebral vladnega komunikeja, ki sloni večinoma na sumaričnem brzojavnem podajanju vsebine. Mackdonald izraža prepričanje, da bo Smuth, ko bo prečital poročilo, izpremenil svoje mnenja in priznal, da ostaja angleška vlada še vedno na stališču Balbourjeve deklaracije o palestinski politiki. Ta deklaracija je naiilašala, da se n>» sme v Palestini ničesar ukreniti, kar bi ško dovalo civilnim in verskim pravicam neži-dovskih etničnih skupin. Zadnje čase pa je prišlo zaradi neseljevanja židovskega prebivalstva do izvajanja metod, ki zbujajo za prihodnjost veliko skrb. Ocrromno je izpolnjevanje obljube, da se bo postopalo v Palestini pravično z vsemi narodi. Zato je angleška vlada prišla do prepričanja, da so v Falestini nujno potrebne odredbe, ki naj preprečijo spore med posameznimi darodi. Angleška vlada je mnenja, da so obveznost«, izvirajoče iz statuta Društva narodov in mandatne kolonijalne komisije, enakoveljavne za jevanje poljedelskih zidov, ne pa e Žide vse narode v Palestini. Komisija je izrecno povdarila, da ima mandatarna država v l'a-lestini dolžnost pospeševati napredek arabskega prebivalstva in ga prilagoditi novim socijalnim in gospodarskim razmeram. Naša politika, pravi nadalje ManionaM, s^ bo vodila v smislu gornjih smernic in bo skušala razviti v Palestini poljedelstvo tako, da v smislu čl. 6 dolceb kolonijalnega mandata ne bo oškodovano nežidovsko prebivalstvo Palestine. Vlada je v svojem poročilu dovolj pojasnila, da bo pospeševala ustanovitev židovskega doma v Palestini, ne da bi pri tem oškodovala arabskega prebivalstva. Zato se kolonizacija židovskega prebivalstva v Palestini ne bo prenehala. Židi se bodo lahko še nadalje naseljevali v neizrabljenih pokrajinah. 0 naseljevanju nepoljedelskega židovskega prebivalstva je angleška vlada mnenja, da je Palestina prenasičena. Vlada Je bila preprična, da bo njeno poročilo naletelo na odpor skrajnih elementov obeh narodov. Kljub temu pa je prepričana, da bo prišlo javno mnenje po resnejšem poudarku do prepričanja, da je sedanja politika angleške vlade ne samo v duhu mandatarnih obveznosti, temveč v najboljšem interesu palestinskega prebivalstva. Nejasen položaj v Braziliji Nesoglasja med revolucijonarji — de J New York, 27. oktobra. Oficirji, ki so izvedli padec predsednika L#uiza v Rio de Janei.ru, so sestavili vladni odbor, ki ga tvorijo divizijski general Tasso Fragoso kot predsednik, divizijski general Joao de M en na Barreto in pod admiral Isaisas de Noronha. Ta odbor je po celonočnem posvetovanju imenoval za pravosodnega ministra Gabriela Bernardesa, za finančnega ministra Joana Ribera in za zunanjega ministra Mello-Franca. Nadalje je sklenil, da izpusti iz zapora člane prejšnje vlade, razen pravosodnega in vojnega ministra. Odstavljeni predsednik dr. Wash.ingtcm L»uiz je zaprt v utrdbi Capo Gobana, kjer se baje brani, da bi priznal novi položaj in novo vlado. Kje se mudi za naslednika Lruizu imenovani dr. Prestes, še nd znano. V ostalem se zdi, da politične razmere v Braziliji še niso popolnoma razčiščene. Vrhovni poveljnik revolucijske severne vojske general Tavora in vodja južnobra-ziljskega vstaškega gibanja dr. Vargai sta baje vojaškemu vladnemu odboru v - Spor zaradi vojaške vlade v Riu aneiro Rm de Janeiro sporočila, da ne priznavata njegove avtoritete. Po nekaterih vesteh namerava dr. Vargas sam sestaviti civilno vlado. Te vesti se niso potrjene, ker je v Rio de Janeiro zopet odrejema časopisna cenzura. Poročila iz Ria de Ja-neira na newyorški borzi za kavo pa so glase optimistično ter predstavljajo razvoj položaja v Braziliji kot zmago tretje stranke, ki ji načelujejo sicer vojaki, ki pa stremi po pomirjenju v Braziliji. Ta stranka hoče s pomočjo vojaškega odbora v Riu de Janeiro toliko časa obrjrzati oblast v rokah, dokler se ne osnuje stabilna vlada V Braziliji obstreljevan nemški parnik London, 27. oktobra. Po zadnjih poro-črilih iz Rio de Janeira je bilo ubitih na parniku »Baden« 'zaradi obstreljevanja obrežnih topov 27 o»eb, mod njimi 18 žensk in otrok. Vseh je bilo ranjenih 56 oseb, od katerih je umrlo pozneje 4. Zopet krvavi izgredi v Bombavu Bombay, 27. oktobra. V soboto je prišlo v Bombavu do krvavih, spopadov med policijo in demonstranti, ki so pozdravljali pri kongresu indijske nacionalistične stranke v esplanadi »Maidan« indijsko narodno zastavo. Poročila iz Amricam pravijo, da je bil v Jalijanvalu Bagu aretiran na nekem shodu poslevodeči predsednik indijskega kongresa Sengupta. Pri spopadih v Bombavu je bilo ranjenih nc.d 200 oseb in 52 aretiranih. Bambav, 27. oktobra. Pri spopadu me d policijo in indijskimi nacionalisti je bilo 236 oseb ranjenih. 57 oseb je bilo aretiranih. Francozi zgrade novo železnico na Poljskem Varšava, 27. oktobra. Zastopniki raznih francoskih finančnih skupin se pogajajo s poljskim .prometnim ministrom za gradnjo železnice v Gornji šleziji z Gdan-skim. Katastrofalen požar hangarja Sevilla, 27. oktobra. V nekem hangarju je izbruhnil v Olivaroju velikanski požar, ki je popolnoma vpepelil poslopje. V stanovanju, ki je bilo nad hangarjem, ie zgorelo sedem oseb. Odnošaji med Avstralijo in Anglijo London, 27. oktobra. Avstralski ministrski predsednik Scullin je v svojem govoru v Oxfordu v soboto ponovno odločno zanikal trditev, da bo Avstralija odkloniln izplačilo dolgov Anglije. V svojem govoru je naglasak da je ogromna večina prebivalstva v Avstraliji angleška. Scullin je nadalje izjavil, da je Avstralija dei britanskega imperija in da kot taka tudi ostane. Njeni odnošaji z materinsko deželo so prisrčni. Londonska avtomobilska razstava London, 27. oktobri. Avtomobilsko razstavo v OlimpijL k? je bila zaključena v soboto zvečer ie posetilo 224.000 ljudi napram 207.000 v preteklem letu. LOVCI! IZLETNIKI! ne drenjajte se oh nedeljah in praznikih pred kolodvor-sfrfmi blagajnami, her dobi" te nasproti postaje — pri „PUTNIKU" v hotelu „Mi~ hlič za isto ceno hitreje h ar* to. — Biljetarna je že od 7* dalje odprta za prve jutra* nje vlake- Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.128. — Pariz 20.21. — London 25.035. — Newyork 515.20. — Bruselj 71.825. — Milan 26.97. — Madrid 56. — Amsterdam 207.525. — Berlin 122.79. —-Dunaj 72.64. — Sofija 3.73. — Praga IS3S&. — Varšava 57.70. — Budimpešta 90.20. —* Bukarešta 3.05625. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.735. — Berlin 13.46. — Bruselj 7.8717. — Budimpešta 9.865 — 9.895 (9.88). — Čarih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 794.68 — 797.68 (794.68). _ London 273.96 — 274.76 (274.36). — Newyork 56.355. — Pariz 220.57 — 222.57 (221.57). — Praga 166.96 — 167.75 (\67J5\ - ■ Tt*t 294.35 — Živahno stavbno gibanje Poleg palač in večjih hiš grade v mestu in na periferiji mnogo manjših hiš in vil Ljubi juna, 27. oktobra. Pretekli teden so zidarska dela dokaj napredovala. Središče vsega stavbnega gi* banja v mestu je vsekako med Dunajsko cesto in Beethovnovo ulico ter med Aleksandrovo cesto in Gajevo ulico. Pa* lača zavarovalne družbe »Dunav« je v grobem zgrajena do petega nadstropja. Petnadstropna palača »Viktoria«. last F. in L. Kambiča, raste naglo iz globokih tal. Palača Pokojninskega zavoda ob Dunajski cesti in Gajevi ulici je zrasla v Gajevi ulici do prvega nadstropja. Palača Hra* nilnega in posojilnega konzorcija v isti ulici ima dograjeno betonsko temeljno zidovje in ploščo in so pričeli zidati pri* tličje. Kar se tiče gradnje Grafičnega do* ma na vogalu Miklošičeve in Masarvkove ceste je betonsko temeljno zidovje pove* čini gotovo. Napravljena je plošča Odslej pojde zidanje hitro od rok. Poleg teh palač so začeli zadnje dni zidati še druge tri velike hiše. V Dvora* kovi ulici je izkopan mehak svet za te= melj štirinadstropne hiše Francu Vilharja. Zraven stavbišča je navoz en ogromen kup gramoza in grušča za betonske zidove Vilharjeva domačija bo imela ravno stre* ho. Dasi bo poslopje veliko, vendar pravi stavbnik Tonnies, da ga spravi še pred zimo pod streho. Ta hiša bo četrta nova Stavba v isti vrsti v Dvorakovi ulici. V Rutarjevi ulici na Vrtači poganja iz ilovnatih tal betonsko temeljno zidovje za visokopritlično. enonadstropno hišo ravnatelja Hočevarja. V tleh bodo pralnica ter kleti in drvarnice. Stanovanja napra* vijo v visokem pritličju, v prvem nad* stropju in pod streho. Hiša bo ob količ? kaj ugodnem vremenu do zime za silo se* zidana in pokrita, izgotovi sc pa prihod* njo pomlad. Tik Hočevarjeve hiše bo imela svojo domačijo ga. Josipina Boh. Delavci vihte krampe in lopate ob prejšnjem talnem zi* dovju da zrase tam še letos visokopritlič* na, enonadstropna moderna hiša. V dobro izoliranih tleh bodo gospodarski lokali, stanovanja pa v visokem pritličju, v pr* vem nadstropju in pod streho. Tudi to i poslopje bo že letos spravljeno pod stre* ho. Gradnjo teh dveh domačij je prevzel zidarski mojster Anton Mavric. Pri zida* nju se mora po pogodbi kolikor toliko po* rabiti dobra opeka od porušenih objektov Stavbne družbe. Tudi v idilični Kožni dolini je šc ved= no živahno stavbno gibanje. V bližini ceste V. si je omislil domači* jo uslužbenec v tobačni tovarni g. Slapar. Stranke že stanujejo v visokem pritličju m pod streho. Na cesti XV. je Ivan Pilgram, učitelj v pokoju, vzdignil pritlično svojo doma* čijo v enonadstropno hišo, ki ima prav lično zunanjost, tako da je med nai!er>š:* mi v tej ulici. Čevljarski mojster Josip Omejec si je omislil svoj dom na Cesti II. Zdaj se ometa vaj o notranje stene v visokem pri* tličju in podstrešne sobe. Spodaj bo imel gospodar svojo delavnico in stanovanje, zgornji dve stanovanji bo pa oddajal v najem. Omejčevo hišo je zidal zidarski mojster V. Borec. Sobni slikar Jenko bo stanoval v svoji hiši na cesti XV. Poslopje je sezidano in pokrito. V okna se vzidavajo okenski okviri, v stene pa električna razsvetljava in bodo stanovanja že to leto gotova n porabna. Zidanje ima v rokah zidarski mojster Celarc Poštni uslužbenec Vovk bo imel lično hišo na Cesti VIII.. ki gre vzporedno s Cesto II. Zidovje bo ta teden pokrito. Hiša se do zime od znotraj ome'e pobeli ".n izvrše se vsa ostala dela, da bodo vsnj zgornji prostori ugodni za slano vanje. Zunanje zidovje pa ostane neometano in nepobeljeno do pomladi. da se tembolj osuši.. Vovkovo domačijo z;da zidarski moister Kozamcrnik iz S t anske vasi pri Dobrovi. Stavbnik Bojmir Krti ima malone zgra* jeno visokopritlično hišo na Cesti IX.. ki gre od vzhoda proti zapadu ter seže pravokotno cesto VIII. Cesta lX je še neurejena, ivo pa bo gotova in bosta ob njej napravljena hodnika, bo on^om* s\ef dosti več vreden ifr l">o tudi Ertlova hiša z modern'/ir ino cesto na svoji vred* nesti dosti pridobila. Tudi na vzhodni periferiji imsta si ljudje pridno -tavijo domo ' Tako «o n. pr. na Seli « Tovarn šk i u'*ci kar tri hlle nedavno pognale iz ta!. Železniški uslužbenec Petrin bo im; svojo enonadstropno domačijo v kra tJcet« pod streho. Stanovanja bodo v nizK-ir. in visokem pritličju ter v prvem na-.t^tropju. Podrcb* no zidarsko ter druga dela bodo gotova prihodnjo pomlad. Zidanje ie prevzel zi* darski mojster Franc Jerko s Črnuč. Pctrinov sosed bo nje^iv stanovski to* variš Bergoč. Bergočeva hiša pa do vsaj od znotraj že pred zimo toliko izdelana, da sc gospodar vseli pod svojo streho. Betonsko temeljno zidovje je napravlje* no. zdaj zidajo z zidno opeko. Hiša do v grobem sezidana in pokrita sredi prihod* njega meseca. Stanovanja bodo v v/kem in visokem pritličju ter pod streho oziro* ma v prvem nadstropju. Zunanje zidovje ostane do pomladi neometano. Zidanje vodi zidarski mojster Fran Jerko. Na drugi strani te ulice pa nekoliko naprej bo imel svoje domovanje šofer Makso Avsec. Stanovanje bo v visokem pritličju in pod streho, v tleh se porabijo prostori za pralnico in drvarnice. NTa zunaj se bo domačija — kakor je videti iz načrta — prav lična in vili podobna. Vila bo do zime od znotraj gotova in porabna. Prihodnjo stavbno sezono se pa dovršijo ostala dela. Zidanje vodi zidarski mojster Vinko Borec. la velika beda m zaostalost okoliških krajev. Pomoč ba§ tukaj je bila nujno potrebna. Mnogi-si pomoči danes žele, mnogi pa se še ne zavedajo, da so zdravstvene prilike v katerih žive take, da so podpore potrebni. S pomočjo iz zdravstvenega doma naj se res okraj prerodi, naj izginejo zdravstveni ne-dostatki v hišah in okoli njih, naj se preuredi življenje prebivalstva v zmislu zdravih načel. Delavce v zdravstvenem domu čaka lepo toda težko delo. Ni mogoče še danes videti vseh ovir, ki se bodo pojavile. Saj začetek ni nikjer lahak. Toda s smotrenim in nese-bie nim delom bo rastlo tudi zaupanje ljud- I stva, ki se bo te svoje ustanove uklenilo, kakor se dete oklene svoje ljubljene matere. Delokrog zdravstvenega doma bo kaj obsežen. Delo vsestransko. Če hočemo kako zio odpraviti, moramo odstraniti najprvo vzroke zlo bo potem jenjalo samo ob sebi. Istotako je v javnem zdravstvu: če hočemo bolezen odprav/ti, ne zadostuje, da pošljemo bolnika v bolnico, marveč moramo odstraniti vzroke teh bolezni, torej vzroke slabega zdravstvenega stanja. Teh je seveda dosti! Če se pojavlja trebušni legar ali griža v katerem kraju, ni iskati vzroka samo v pitni vodi. ali v živilih ali nesnagi ali v pomanjkanju stra nišč in greznic ali v muhah itd. temveč je treba misliti na vse to skupaj in delati za odpravo vseh vzrokov. Hvala bo^u je danes higijena kot znanost takorekoč napredovala, da nam točno pove vse možne vzroke take ljudske bolezni. Ce hočemo odpraviti visoko umrljivost v kakem okraju, moramo ravno tako poznati vzroke, zaradi katerih nastopa v kakem kraju več smrtnih primerov, neeo v drugem. Gotovo ne bo vzrok samo eden. marveč jih bo cela vrsta. Delo zdravstvenega doma se torej :ie bo omejevala n. pr. samo na odpravo stanovanjskih in naselbinskih nedostatkov. marveč se bo razširilo i na zaščito dojenčkov, male in šolske dere. na odpravo ljudske kiiLrf\ ki v obliki jetike upropašfa naš rod. na omilje-nje razdejanja, ki ga pušča za seboj alkoholizem. V splošni zdravstveni posvetovalnici se bodo ugotavljale in proučavale zdravstvene razmere prebivalstva *m njihovih bivališč in se bo vodil popis vseh stanovanjskih hiš in prebivalstva v okrožju. Odpravljali se bodo vzroki slabega zdravstvenega stanja z nasvetom in dejanjem n. pr. v zadevah zgradbe stanovanjskih in urospodarskih poslopij, odstranjevanja odpadkov, preskrbe s pitno vodo fci podobno. Daiale se bodo navodila za pravilno prebrano in sploh zdravo življenTe in se bodo dajali nasveti ter nudila pomoč v vseh ostalih vprašanjih. ] dr. Fran Tominšek. O delovanju osrednjega društva je poročal dr. Tominšek sam. o delovanju podružnic pa društveni nadzornik dr. Senjor iz Maribora. Za trboveljsko podružnico je poročal g. Ante Beg. Pri nadaljni točki dnevnega reda: določitev smernic za delovanje celotnega društva se je oglasil k besedi dr. I. C. Oblak in izpodbijal sklep rednega občnega zbora, da se prenese uredništvo »Planinskega vestnika« iz Maribora v Ljubljano. Po debati, v aktero so posegli dr. Turna, dr. Senjor, dr. Oblak, dr. šnuderl in drugi, je bil sprejet predlog, da ostane uredništvo »Planinskega vestnika« še nadalje v Mariboru in da ga ureja dr. Josip Tominšek. Važen je nadalje tudi sklep, ki so ga sprejeli delegati na predlog dr. Tominšksi, da se razrešijo odseki SPD, ki so si prisvajali pravico, da lahko njihovi odborniki celo prihajajo k sejam odbora. članarina se je nato določila za prihodnje leto v dosedanji višini — 25.— Din. Prispevek, ki ga imajo podružnice pošiljati osrdenjemu odboru za društveno upravo, se je določil na 2.50 Din za vsakega člana. Obširna debata se je razvila radi ukinitve znižane vožnje po železnici, ki jo je baje zakrivila Zveza jugoslovenskih planinskih društev, ker ni o pravem času intervenirala. Na predlog dr. Tominška sta bila izvoljena g. Maks Hrovatin in dr. Senjor za delegata na planinskem kongresu, na katerem naj se doseže, da se določi Ljubljana kot »talni sedež Zveze. Sklenjeno je bilo nadalje tudi, naj širši osrednji odbor poskrbi, da se spremene društvena pravila. Pri volitvah so bili izvoljeni: za nadzornika dr. Senjor, za namestnika dr. šnuderl in Pučnik, za poverjenike podružnic: sodni svetnik Filler iz Celja, Jakob ITlej iz Mežice, Ivan Šetinc z Jesenic, Ante Beg iz Trbovelj, Albin Lajovic iz Tržiča, za namestnike pa Rici Maver iz Kranja, vladni svetnik Podboj iz Kranja in sodnik MUHer iz Konjic. Zbiralno sredstva protituberkulozno ligo! KOLEDAK Danes: Ponedeljek. 21. oktobra iy30, katoličani: ir rumeacij, pravoslavni: T!, oktOD-ra, Sv. Petka. D AN A s N.11-; PRIREDITVE. Drama: Kraljirna Eiartl E. Kino Matira: Jazz-Uirl. Kino Ljubljanski Dvor: Valse triste. Kino Ideal: Strah. Preda vanje o Wapnorju ob JO. v Kazini. DEfcl RNE I.FKARM Dane?.: Rohiner. Rimska cesta* LeuMek, Resljeva cesta. Dr. Kmet, Dunajska r*>tn. Operno gledališče Ker je g. Šimenc zbolel, je moru I nt njegovo mesto stopiti g. Kovač in peri v Trubadurju partijo Manrika. Publika, ki se je veselila £imenčevega gostovanja, je bila nevoljna, toda g. Kovaču gre vse pri* znanje, da je vskočil brez priprave in izvršil svojo nalogo tako zadovoljivo. Ril je pevski in igralski prav dnh^r ter je /el opetovano zaslužen aplav/. Brez nitkove pomoči bi bili morali prcdst.ivn t.dnnve* dati. Ga. Juraničeva i/ Zagreba je no več letih zopet nastopila v pa rti i i Leoaore ter dokazala, da je v vsakem oziru razve* seljivo napredovala. Dasi mestoma v in* tonaciji ni zanesljiva, je izvedla svojo nar» tijo prav dobro ter želi (»bilo priznanja. Ga. Kogojeva je pela menda prvič Azuccno ter v pevskem pogledu prav lepo ustrezala. Igralsko stran partije pa mora še izpopolniti Izvrsten grof Luna je bil g. Primo* ž i č, posebno zadovoljiv Ferrando pa g. Zupan, ki sc odlikuje z jasnim irgovo* rom teksta in lepo i^ro. —Dramsko gledališče. Pravljična igrica o S n e g u 1 č i c i je popoldne napolnila gledališče in je bila mnogoštevilna mladi« na navdušena. Nova je bila gdč. Slav* č e v a, ki se je izkazala kot izvrstna ple* salka. Gostovanje „Soče" v Kamniku Kamnik, 26. oktobra. Minulo soboto je gostovala v Kamniku dramska družina Soče« iz Ljubljane. Uprizorila je Strindbergovega »Očeta«, v režiji g. Košute, bivšega vodje slov. gledališča v Gorici. Igralski ansambel je spremljal g. Mirko Kragelj, ki je govoril uvodne besede: povedal je namen -Sočei, kaj eo in kaj hočejo ter nam podrobno popisal Strind-berga Ansambel »Sočec se nam je zelo simpatično predstavil. Ritmojstra je igral g. Košuta. V prvem dejanju je bil v tekstu prehiter, v drugem in tretjem pa mnogo prepočasen. Izbruh blaznosti ni bil dovolj »resničem . Lavro, njegovo ženo, še vedno lepo mlado Ksantipo, je igrala gdč. Tus-sy Reinerjeva odlično. Višek je dosegla v 2. dejanju. Za res velik uspeh in doživetje so ji živahno ploskali in ji poklonili cvetja. Gdč. Tussy je mlada igralka, o kateri sem mnenja, da ;o kdaj še vidimo na odru ljubljanskega Narodnega gledališča. Berto je s srčkano naravnostjo ab-solvirala gdč. Eva Reinerjeva. Posebnost je bila gdč. Gabrijelčičeva kot dojilja. Pastor, zdravnik in vojak so lepe vloge, izmed katerih je bila *e pastorjeva kolikor toliko ustrezajoča. Zdravnik in vojak sta bila začetniška. Igra je bila dobro naštudirana; igrali so jo že osmič. Ansamblu, ki si je nadel nalogo, širiti dramsko kulturo širom Slovenije z najboljšimi deli — k uspehu vse čestitke! Rajko Kos. DRAMA. »Kraljičnii Haris«. Opozarjamo na nocojšnjo vprizoritev izvirne Leskovčeve drame Kraljična Haris v naši drami. Gla\* ne vloge igrajo ga. Nablocka. ga. Marija Vera in ga. Medvedova ter gg. Levar, Ze» leznik in Skrbinšek, ki to delo tudi režira. Predstava se vrši za abonma reda E. \ušič: »Gospa ministrica«. Pred ne* davnim časom je proslavil najpopularnejši srbski dramatik in pripovedovalec 501et* nico svojega literarnega delovanja. Kot dramatik je Nušič v Jugoslaviji silno po« pularen in ni gledališča odnosno gledališke družine, ki ne bi neštetokrat izvajala nje* govih dramskih del kakor »Sumljiva ose* ba«, »Narodni poslanec«, »Protekcija« itd. Nekaj Nušičevih del je po prevratu od* igrala tudi naša drama in tej vrsti se pri* druži »Gospa ninistrica« s premiiero v petek, dne 31. t. m., ki kaže vse posebno* sti in vrline Nusiecve^a peresa. Drastično nam opisuje razmere in življenjske prilike svoje ožje domovine. Premijero pripravlja režiser Fran Lipah. O zasedbi prihodnjič. OPERA. »Prodana nevesta«. V proslavo če* škoslovaškega narodnega praznika bo v to* rek zvečer ob 20. uri v ljubljanski operi slavnostna predstava. Poje se Smetanova opera »Prodana ncvc-tn" ki je brez dvoma najboljše in najreprezentativnejše operno delo češke literature. Popularnost »Proda* ne neveste« ie znana po vsem svetu. To delo je pa tudi močno reprezentativno za češko literaturo in se poleg opere »Libuše« običajno izvaja pri vseh slavnostnih prili* kah brati-ke^a naruda. Ta večer dirigira opero g. kapelnik Neffat Predstava se vrši izven abonmaja, vendar pa po znižanih, ljudskih cenah. Verdi; »Moč usode«. V četrtek, dne 30. t. m. se bo vprizorila prvič na našem odru Verdijeva opera »Moč usode« To delo jc posebno v poslednjem času na re* pertoarju vseh evropskih gledališč m kaže vseh svojih detajlih svojega mojstra, ki \e napisal toliko lepih in sladkih melodij, kakor noben drug skladatelj vseh dob. Tudi libreto je močnejši kakor pa pri dru* gih, morda bolj znanih Verdijevih operah. Opozarjamo na premijero, ki bo za abo* nente reda C. Otvoritev Zdravstvenega doma v Rogatcu Zanimivo predavanje šefa dr. Iva Pirca o vzvišenih nalogah zdravstvenih domov Rogatec, 26. oktobra. Danes opoldne je bil slovesno otvorjen »nravstveni dom v Rogatcu. Zgrajen je bil deloma z državno, deloma s samoupravno podporo, veliko pa so prispevali ostali krajevni Činitelji. Otvoritev je opravil v zastopstvu vršilca dolžnosti bana dravske banovine g. dr. Pirkmajerja načelnik zdravstvenega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani dr. Franc Polšak. Po formalni otvoritvi je imel šef higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pire pod vedrim nebom predavanje o nalogah in ciljih zdravstvenega doma, ki so ga prisotni, med katerimi Je bila velika množica domačega prebivalstva, poslušali z velikim zanimanjem. V začetku leta 1924 je dr. A. Štampar, Aačelnik ministrstva za narodno zdravje v >načelnik ministrstva za narodno zdravje v >Glasniku tega ministrstva očrtal naloge v higijenski službi. Pokazal je nova pota, po katerih naj stopa higijensko delo v bodoče, in je dejal: >Prva etapa dela na organizaciji higijenske službe ni mogla biti preveč ekspanzivna; ona se je mogla organizirati in razviti samo okoli velikih središč, okoli večjih mest. Ali pogrešno bi bilo. če bi ostali pri prvi etapi, pri teh pripravah. Ko si zagotovimo pozicije v glavnih središčih, v dobro urejenih in preskrbljenih zavodih, bomo šli dalje v higijenski službi v zadnji etapi, v kateri moramo razviti najintenzivnejše in najeksten-zivnejše delovanje. Druga etapa našega dela bo posvečena v slavnem asanaciji vasi. Pri tej priliki bomo prišli v stik z najširšimi sloji ljudstva in razvili bomo naše delovanje v tem zmislu, ki je pravzaprav najvažnejši: v higijenskem dviganju našega podeželja. Ozdraviti našo vas, kraj našega bivanja, je torej najvažnejša naloga higijenskega dela. Vedeli smo kako težko delo smo prevzeli, ko smo si osvojili označeni program, zakaj treba je bilo orati ledino, treba je bilo začeti ustvarjati pogoje za delo na ozravlje-nje naše vasi. Temeljni pog°i za tako del° naJdeil»° v zmislu za snago in zdravje. Kjer ni zmisla za zdravje življenja, tam malo pomaga graditi palače, kajti ne bi minulo mnogo časa in is palač bi postali hlevi. Vzbuditi je torej treba predvsem zavest, da je človek sam svojega zdravja kovač kakršen kovač, takšno bo tudi njegovo S to zavestjo se bo pojavila tudi po- treba po vsem onem, kar dela naše življenje zdravo in torej tudi potreba po zdravem bivanju. In ko bo ta potreba tukaj, tedaj bo slo na ozdravljenju naših vasi In seliŠČ gladko izpod rok. V kako žalostnem stanju ie danes marsikatera vas v sicer lepi naši deželi! Odveč bi bilo popisovati razne pamanjkljivosti, ki v veliki meri vplivajo na širjenje bolezni in niso v skladu z današnjo prosvitljeno dobo. Na vseh poljih se opaža napredek, zato tudi v razvoju javnega zdravstva ne smemo zaostajati. Ne popuščajmo tega potrebnega dela zanamcem, češ >si bodo že sami po svoje uredili, nam tega ni treba, ko smo v takem dorasli in bomo tako tudi umrli, kadar nam je pač namenjeno^, marveč vedimo, da je sveta dolžnost slehernega brigati se za napredek zdravja in storiti vse, kar more zdravje očuvati in bolezen odvračati. Pregovor: Pomagaj si sam in bog ti pomore«, je tukaj kot le kje na mestu. Na napačnem potu je torej oni, ki ima bolezen v hiši, pa ne ukrene drugega, nego da moli za bolnika. Delaj predvsem sam, da bolezen odvrneš, zakaj v tvojih rokah je velik del pomoči! Ustvarjajnio si torej pogoje za zdravo bivanje preuredimo naše življenje in naše bivališče v tem pravcu, da odstranimo vse za našemu zdravju škodljive vplive, in večje bo naše blagostanje in srečnejše in zadovoljneše bo naše življenje. Vprašujete se morda v kakšni zvezi Je neki zdravljenje našega življenja in selišč z današnjim dogodkom, z otvoritvijo zdravstvenega doma. Delo stoterih zdravstvenih domov po širni in lepi naši Jugoslaviji odgovarja na to vprašanje. Zdravstveni dom je središče zdravstvene kulture v svojem okolišu. Je žarišče, iz katerega izhaja lepa misel, pobuda, veselje, za ljudski blagor, je ognjišče, kjer se goji požrtvovalnost in daje pomoč trpečemu in potrebnemu človeku. Zdravstveni dom postani svetišče, nova romarska pot za ves okraj, kjer naj si potrebni iščejo zdravja in pomoči in to tudi najdejo. Zdravstveni dom naj bo zatočišče in podpora vsem onim, ki so zdravstvene zaščite potrebni in takih bo v rogaškem okraju mnogo. Saj nas je ravno statistika oboleva-nja in umiranja iz tega okraja po eni strani napotila k odločitvi, da smo predlagali ministrstvu, naj se tukaj zgradi zdravstveni dom. Po drugi strani pa je odločilno vpliva- Dnevne vesti — Natečaj za zdravnike. Uprava dunavske banovine je razpisala natečaj za šefa psihijatričnega oddelka in vršilca dolžnosti upravnika bolnice v Jasi Tomiču. za sekundarnega zdravnika bolnice v Novi Ka-njiži, za šefa kožno veneričnega odseka bolnice v Kragujevcu. za šefa internega oddelka in vršilca dolžnosti upravnika bolnice v Požarevcu in Smederevu, za sekundarnega zdravnika v bolnici v Topoli in eventuelno za šefa odseka za kirurgijo in ginekologijo bolnice v Gornjem Milanov-cu. Državna bolnica v Sarajevu je pa razpisala natečaj za tri asistente. — Iz naše mornarice. V aktivno službo je sprejet zopet sanitetni poročnik mornarice v ostavki in rezervi dr. Josip Lipa. — O gospodarski krizi In o delavstvu bo govoril na jutrišnjem delavskem shodu Delavski zbornici v Ljubljani centralni tajnik delavskih zbornic g. T o p a I o v i ć iz Beograda. Shod bo ob 18.30. Za včeraj dopoldne napovedani shod se ni vršil, ker Je prispel beograjski brzovlak. s katerim se je vozil g. Topalović. z znatno zamudo v Ljubljano. Mesto Topaloviča je imel kratek referat g. Stanko, nakar se je shod preložil. — O isti temi govori g. Topalović danes ob 15.30 v Delavskem domu na Jesenicah. Delavski shodi, na katerih bo govoril g. Topalović, se bodo vršili še v ne katerih drugih krajih, tako n. pr. v sredo v Mariboru v Unionu in v četrtek v Trbovljah v Delavskem domu. — Iz carinske službe. Za dnevničarja pri zagrebški carinarnici je imenovati dosedanji dnevničar carinarnice v Mariboru Anton Morelj. — Tujski promet v Primorju. Srednje in južno Primorje je imelo letos zelo dobro tujskoprometno sezono. \ vseh kopališčih je število tujcev presegalo lansko, v nekaterih celo znatno. Letošnje leto lahko velja v tuj-skoprometnem pogledu, za eno najboljših. Ponekod je bilo letoviščarjev toliko, da niso imeli kje stanovati. Zato so se začeli domačini že zdaj pripravljati na prihodnjo sezono. Mnogi preurejajo hotele ali grade nove, da bodo lahko spravili pod streho več letoviščarjev. Samo v oktobru in v drugi polovici septembra je bil tujski promet nekoliko slabši, kakor lani ob tem času. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravski banovini 23 primerov tifuznih bolezni, 55 griže, 55 škrlatinke, 133 davice, 21 dušlji-vega kašlja, 19 šena. 4 krčevite odrevenelosti, 3 odrevenelosti tilnika ter po 1 ošpic. tip. -ezljivega vnetja možganov in vraničnega prisada. — Prepoved zahajanja v krčmo. Okiajno sodišče v Logatcu je prepovedalo Andreju Belčiču in delavcu Francetu Molku iz Planine zahajati v krčme za dobo enega leta. — Emil Adamič: Album za mlade pevce. V založbi Glasbene Matice ljubljanske je izšel Adamičev Album za mlade pevce, zbirka eno- in dvoglasnih zborov s sprem-Ijevanjem klavirja. Ta album izide v treh zvezkih; prvi je sedaj na knjižnem trgu. Obsega 12 zborov s spremijevanjem klavirja, ki so predvsem namenjeni za meščanske, srednje, učiteljske ter glasbene šole ter bodo izvrstno služili tako pri pouku kakor rudi pri javnih nastopih šolske mladine. Ime avtorja samega nam je porok, da se vsi odlikujejo po pravi muzikalnosti in izredno lepi melodiji. Mišljen! so za srednji, ne previsok in tudi ne prenizek glas. Tudi klavirski stavek je primerno, ne pretežko pisan, tako da zbirka odgovarja vsem našim prilikam. V I. zvezku • je 12 zborov Delo se naroča po vseh knjigarnah, kakor tudi pri založniku: Glasbeni Matic] ljubljanski. Prav v isti založbi sta izšla te dni tudi dva madrigala za mešani zbor. in sicer Palestriniiev »Bone Deusc hi Gallusov »Glejte, kako umira pravični*. Obe skladbi sta primerni za cerkvene, pa trdi za javne koncertne nastope. — Zbori. V!. Ictnrk. št. 5. Revija nove zborovska glasbe. Urejuje Zorko Prelo v e c. izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon--. Vsebina glasbenega dela: 5. Osterc: »Konja jezdi aga«. K. Pahor: »Hrepenenje^. A. Grum: »V spomin Ivanu Cankarju-, mešani zbori. St Premrl: >Zna-menje--, samospev za bariton s klavirjem. — Vsebina književnega dela: M. Kunčič: >Tolažba (pesem). Dr. Jos. Mantuani: »O slovenski operi«. H. Gal: »Zborovska tehnika in zborovski pouk«. — Rubrike: Naši skladatelji. Iz naših organizacij in društev. Novosti. Razno. Listnica uredništva in uprave. — »Zbori« stanejo za Jugoslavijo na leto 50 Din in se naročajo pri upravi, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Madžari izgnali 500 jugoslovenskih rodbin. Osiješki občinski svet bo te dni razpravljal o namestitvi 500 iugoslovenskih rodbin, ki so optirale za Jugoslavijo in morajo 28 t. m. zapustiti madžarsko ozemlje ter se naseliti v naši državi. Mnogo teh optantov je v zelo težkem položaju, večina imetja n? mogla prodati. Osiješki občinski svet bo skušal izgnane rodbine nastaniti, obenem je pa bilo sklenjeno ustanoviti poseben odbor, ki bo skrbel za nastanitev ter gmotno podpiranje izgnanih rodbin. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in hladno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 15, v Splitu 14, v Mariboru 9.4, v Ljubljani 7.7. Iz drugih krajev o temperaturi ni poročil. Ozračje se je torej močno ohladilo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 751.2 mm, temperatura je znašala 2.8. — Dve obsodbi zaradi prekoračenja silo-brana. Pred sodiščem v Osijeku se je te dni zagovarjala Jela Jergić iz vasi Seku-lice pri Slatini na Hrvatskem, ki je med prepirom in delom v silobranu ubila kmetico Petro ŽJvković. Obsojena te bila na osem mesecev strogega zapora. — Sodišče v Šibeniku je pa te dni razpravljalo o zadev: Petra Olujića, ki je med prepirom nbil svojega soseda Luko Buglata. Sunil ga je dvakrat z nožem v trebuh in srce. Sodišče je bilo mnenja, da gre za prekoračenje silobrana rn je Olujića obsodilo samo na 20 mesecev ječe. — Zdravniški škandal v Subotici. Kakor smo že poročali, so v Subotici te dni aretirali dr. Kleina, ker je baje odpravil telesni plod. Dr. Klein je bil dva dni v preiskavi, nato ga je pa policija izpustila V zvezi z are tacijo je policija zaslišala še več drugih su-botiških zdravnikov, ki so zapleteni v slič ne afere. — Se o veliki poneverbi pri davčni upra vi v Zagrebu. >Jutroa nada in po* nos, ti edina se še držiš pokonci in še ti pravijo, da si pokvarjena, da ie narobe svet! Brez tebe bi niti promenade ne bilo in kakšna bi bila potem Ljubljana? In kaj bi bila? Spalnica in stokalmca. Ampak tu* di na promenadi so včeraj *«rca /c mtfZOi vala. Da. slabi časi so prtili Koncerta ni bilo. najbrž /arad: mra .* Sladkosti in vse dru^o je /aradi tega tudi odpadlo, kakor listje s kostanjev, ki ga je v Zvezdi toliko. da se dela iz nie^a gnoj. Da. tako je bilo dopoldne — vse brez vsega: brez veselja, upov. godbe, v»e praz* no, žepi seveda tudi, izjem menda ni bilo; niti dežja ni bilo. solnea pa tudi nc. Vrag vzemi tak dan! Popoldne so ljudje lepo naprej spali, nekateri so se sicer napotili na pokopa« lišće, da je bila žalost še večja, drugi so se pa zadovoljili z domačimi brigami in nadlogami; in je bilo prav tako dobro. Žalost je žalost, pa jo obračaj kakor hočtš P ulicah so prevladovali deželam, ki jim zadnji ne more tako do živega kot meščanom, in služkinje. Mislim, da so se dobro počutili, niti zeblo jih ni, kakor je bilo videti Grelo jih je veselje in še dru* ga čustva, ki *.o jih vodila okoli po tem pustem in piškavem svetu. Tudi nekemu možakarju je menda postalo zelo vroče, ker je nalepil oglasni listek na »Jutro« na Miklošičevi cesti, da proda plašč, ampak roka se mu je najbrž že od mraza tako tresla, kot je bilo soditi po pisavi, da res ne vem, kako je z njim. Proti zadnjemu je res marsikomu zelo vroče, /ato nam je prišel mraz baš prav. Pa saj je dandane* vsaka stvar prav, četudi nekateri pravijo, da je ves svet narobe. Da, vse je popolnoma prav! Vsi sveti se bližajo, prav je, da je vse tako sk;sano, zadnji in prvi se obetata, prav je, cel svet je kad skisanega zelja. Naj le bo, že mora tako biti. In zvečer — Ljubljančani so vstali in šli gasit žalost v kavarne. Voda je res pra* vi blagodat, edino kar nam ostane, ko nas že vse drugo zapusti. — Po kavarnah so prodajali nageljne, to se pravi, ponujali so jih, ker ljudje jih niso kupovali, saj se da voda piti brez rož in človek v teh pro« zaičnih časih ne more biti tako salamen« sko poetičen, da bi pri vodi vohal nagelj* ne. Dandanes ni treba ničesar vohati, vse pride samo do nosu, tudi to je čisto prav. In če zdaj neham, bo še posebno prav. svojemu bratcu oblekeo. Fantek je dobil po telesu tako hude opekline, da jim je drugi dan podlegel. — Čuden fotograf. Pri nas v Ribnici imamo svojevrstnega fotografa, kateri slika tudi ponoči in to kar v gostilni. Opozarjamo tega gospoda, da v bodoče ne dela takih šal, ker se to vendar ne spodobi in bi znal naleteti na odpor. Njegovih telesnih oblik pa tudi ni treba tako temeljito kazati, ker se vidijo tudi, ko je oblečen. MODNI SALON J. KURILJ NOVI TRG 1 (Turjaški tr*;) se priporoča z jamstvom za prvovrstno izd. lavo po najnovejšem kroju ter konkurenčnih cenah. — Najnovejši angl. in češki blagovi vedno v zalogi. 2721 Četrtek, 30. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroška ura, ga. Gabrijelčičeva; 18: Radio-orkester; 19: Profesor Mirko Rupel: srbohrvaščina; 19.33; Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje: 20: Pero Horn: Vzgoja otrok; 20.30: Pevski koncert zbora »Ljubljane«; 21.30: Religiozna glasba, izvaja radio-orkester; 22.30: Časovna napoved in poročila lahka glasba; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 31. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 12: Cas, plošče, borza; 17.30: Plošče; 18: Viktor Pirnat: Kako je prišlo do okupacije Trsta in kako smo izgubili edini jugoslovenski dreadnought ^Viribus Unltis«; 18.30: Dr. Reja: Vremenoslovje; 19: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 19.30: Gospodinjska ura. gdč. Cilka Krekova; 20: Drago Ulaga: Športna ura; 20.30: Prenos iz Beograda; 22.30: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 1. novembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje, p. dr. R. Tominec; 10.20: Praznik v literaturi; 11: Radio-orkester; 15: Kmetijska ura; 20: Koncert muzike Dravske divizije; 22: Časovna napoved in poročila. K. R. G. Brown; 3- Vitez enega dne Roman j Peter se je komaj premagal, da ni fcaklel. — Ne, — je odgovoril glasno in jasno. — Telefoniral bi rad — nekaj zelo irujnega. — Nujnega, a? Je kdo bolan? Potrebujete zdravnika? Jaz sem zdravnik. — Nihče ni bolan, — je dejal Peter fin malo je manjkalo, da ni zakričal, da bo nekdo kmalu hudo bolan, če ne dobi on točnega odgovora. — Gre za važ-Ino zasebno obvestilo in mislil sem, da *hi mi morda dovolili telefonirati iz va-»še vile, seveda če imate telefon. Toda iako nujno to ni, da bi baš moralo biti. — Njegova edina želja je bila končati j*a mučni pogovor, ki itak ni imel nobenega pomena. Zmajal je z glavo in pse pripravljaj k odhodu. Raje pojde pet finilj peš, kakor da bi se še pogajal s to Jclado v človeški podobi. — Počakajte trenutek! — je dejal i težko zadrževal razburjenje. — Da, da. Prav gotovo. Da. Seveda. Ne--ehm — tjale, tjale! — Posloži] je Petru roko na ramo in ga za-iel rahlo potiskati proti vratom. — Toda — — kaj pa telefon? — se je začudil Peter. — Zunaj je. Ta hip sem pozabil na I to. Z mojim spominom je res križ. Tjale, tjale. Peter je bil presenečen, toda mislil je, da gre za novo vragolijo čudaškega možica in zato se je dal mirno odvesti h garaži. Pred vrati garaže se je zdravnik ustavil, iz žepa je potegnil velik sveženj ključev, visečih na tako močni verižici, da bi lahko gnal na nji mladega bika v klavnico. Poiskal je pravi ključ, odklenil vrata in namignil Petru, naj vstopi. — Sem? — je vprašal Peter presenečeno. Doktor je prikimal. — Da, tu bo bolje. Prihranile s> mnogo časa. Boste videli. Prestopil je prag. Peter je pa zmajal z glavo in stopil za njim. Kar je zdravnik nenadoma in neverjetno spretno odskočil nazaj, smuknil skozJ vrata ter jih zaloputnil in zaklenil za seboj. Vse to je bilo storjeno tako naglo, da Peter ni imel časa protestirati ali braniti se. Stal je samo izbuljenih oči in široko odprtih ust. dočim so se zdravnikovi koraki izgubljali v daljavi, dokler niso utihnili. A če bi bil vndel, kaj je počel zdravnik potem, bi se bil še bolj čudil. Dr. Bunting je hitel na vso moč naravnost v svoj kabinet. Tam je omahnil ves zasopel na divan, segel po telefonu, po tem nevidnem orodju usode, in povedal številko, s katero je hotel dobiti zvezo. Sledila je daljša pavza, katero je moral kot telefonski naročnik na kmetih potrpežljivo prestati. Končno je telefon pokazal znake življenja. — Halo! — je zaklical dr. Bunting. — Halo, halo, halo! Je tam Old Hali? ... Eh ... Vrag vas vzemi, pomota je .. Halo, halo. halo! Centrala! Halo! Centrala! Kadar bom hotel govoriti s Ta-tehbursknm domom živali, vam že povem. Dajte mi Wallbridge 17, ena___ sedem... da... samo hitro!... Tišina. Končno, ko ie napravilo solnce ta čas že lep košček svoje nebesne poti, je telefon znova zapel: Halo. Je tam Old Hali? Govoriti moram nemudoma s sirom \Valterom ... tih? ... Tu dr. Bunting. Da, nemudoma. Zadeva je zelo važna ... Novo čakanje, med katerim je zdravnik nervozno bobnal s prsti po mizi... Halo! Ste vi, Walter? Tu Ho-race. Ga že imam... Da, dobro ste razumeM: ga že imam!___Tega tička s sinko___z vašo sliko... s Consta- blorn ... Pred petimi minutami. Prišel je k meni kar tebi nič meni nič in bil je še tako predrzen, da je hotel rabiti moj telefon. Srečno naključje, a?... Telefon ... Dejal je, da mora telefonirati v nujni zadevi. Bil je pa tako neroden, da mu je padla slika na tla... Kako? ... Ne, on___Da ... Takoj sem jo spoznal... Kako? ... Ne, z zvijačo. Ne, ne ... z zvijačo ... Dejal sem mu. da je telefon v garaži. In zaprl sem ga v garažo ... Seveda ni, zlagal sem se mu. To je bila samo zvijača ... Kako? ... Ne, šel je ko jagnje ... Zdaj je tam. Ima jo s seboj, seveda. Nisem mu je mogel vzeti, sicer bi bil slutil, da imam slabe namene z njim ... Docela na suhem ... Kako? ... Predrzen človek. Mlad, zločinski tip. Oblečen kot največja baraba. Da, najbrž bo kaj takega ... Da, pridite takoj... Seveda sem sam. Gospe Bigginsove ni doma. Po- vedal sem to Sari, ko sem Ji davi telefoniral ... Le mirno kri, Vvalter ... Ne. pobegniti ne more___ Da ... da ... zbogom. V ZNAMENJU NAPREDKA ^čujte, gospod natakar, kako to, da sem našel košček avtomobilskega obroča v svojem golažu?« — ^Kaj si hočeva, avtomobil povsod izpodriva konja, gospod!« Knjiga o lepem vedenju Na dunajskem dvoru so morali visoke goste učiti, da se s prsti ne csme jesti Član akademije političnih in moralnih ved, bivši francoski diplomat Lau-det, je izdal te dni zanimivo knjigo pod naslovom »Politesse et savoir vi-vre«. Ce se loti takega dela francoska akademija, je jasno, da je stvar dozorela. Naša doba potrebuje tudi v tem pogledu že zakonik in mnogo je takih, ki bodo v omenjeni knjigi navedene zakone^ izpolnjevali. Laudet je prepričan, da so se ljudje glede omike in lepega vedenja v primeri s prejšnjimi pokolenji poboljšali. Med drugim navaja v dokaz, da so imeli na dunajskem cesarskem dvoru za goste cele litanije pravil in navodil. Visokim gostom so morali posebej zabičiti, da ne smejo jesti s prsti, temveč z vilicam', in da kosti ne smejo metati ped nnze. V tem pogledu r«rc Laudat prav. kajti zdaj si ne moramo mislit: dvora, kjer bi morali ^os-e Šefe laučiti. da se z rokami ne ie. Todi mož sam navaja v knjigi nekitera pravila o .epem vedenju, ki se siišifo dokaj čudno. Tako pravi, da olikan človek ac hladi juhe s pihanjem, temveč počaka, da se sama ohladi. Pravi tudi, da m priporočljivo mečkati sredico med prsti, ker utegnejo ljudje opaziti, da imamo umazane roke. Tri leta med levi Angleški listi poročajo iz Johannes-burga o neverjetnem, toda res/nščnem dogodku. Lovci iz severnega Trans-vala so zasledili v džungli levinjo, ki je bila prejšnji dan obstreljena. Daleč v gozdu so jo končno našli mrtvo, pri nji je pa sedel zamorec in bridko pla-kal. Na radovedna vprašanja je začel zamorec pripovedovati, kako je pred tremi leti pobegniil v džunglo pred krvno osveto, ker je bil ubil nekega rojaka. Več tednov je blodil po pragozdu in iskal varnega zavetišča. Nekega večera je pa zlezel ves izmučen v votlino pod skalami in trdno zaspal. Zjutraj je pa ves presenečen in prestrašen opazil, da je zašel v levjo jamo. V jami je bila zbrana vsa levja družina, samec, samica dn mladiči. Zgodilo se je pravo čudo, levd se za nepovabljenega gosta sploh niso zmenili. Morda so bili siti ali pa so preveč čutili svojo premoč. Med zamorcem in levjo družino se je kmalu razvilo celo prijateljstvo. Zamorec se je preživljal v začetku z gozdnimi sadežu in sladkimi koreninicami. Ko je pa lev prinesel nekega dne v jamo orjaškega jelena, je dobil tudi zamorec svoj delež. In tako je začel na račun levje družine udobno živeti. Ta idila črnega Tarzana med levi je trajala približno tri le- Najtežja umetnost ie nedvomno lepo jesti. Pravijo, da je bil abbe Deville povabljen k neki markizi in da je napravil dvanast grobih napak, ko je jedel mehko kuhano jajce. Zdaj si pa mislimo, kaj vse lahko človek zagreši, če mora jesti rake ali različne ribe! V Laudetovi knjigi so pa tudi nasveti, katerim ugovarja naš okus kot napačnim in nedopustnim. Vsak človek ima svoj okus in nikjer ni rečeno, da bi se moral strinjata z vsem. kar odobravajo Francozi. Tudi oblika vljudnosti ni točno določena. Šele od 16. stoletja pozdravljajo moški na ta način, da se odkrivajo. V starih časih so moški pozdravljali ženske s poljubljanjem, navadne meščanke so poljubljali na lice. aristokratke pa na ustnice. Kako nerodno je bilo to, priča Montaigne. ki je 1. Io60 napisal: »Grda in žaljiva razvada je, da morajo nastavljati dame svoje ustnice vsakemu, kdor ima tri sluge. iN/loški sami s tem ne pridobimo mnogo, ker moramo za tri lepe poljubiti 50 grdih.« Vsako stoletje ima svoje postave o lepem vedenju. To velja tudi za naše stoletje. V tem pogledu je Laudetova knjiga prvi poskus sestaviti sodobni zakonik lepega vedenja. ta. Potem se je pa levja družina razšla in zapustila svoje rodbinsko zavetišče. Samo stara levinja se je včasih še vrnila v jamo, kakor da hoče poseliti svojega črnega prijatelja. Lov-čeva krogla je pretrgala to čudno prijateljstvo. Lovci so vzeli zamorca s seboj. Med njimi je bil bogat mož, ki ga je sprejel v službo kot slugo tako. da se mu bo nabrž kmalu nehalo tožiti po idiliičnem življenju med levi. Zvijača v službi ljubezni Stari Grki so baje premagali in zasedli Trojo z zvijačo. Homer pripoveduje, da so se dali zapreti v trebuh ogromnega lesenega konja, katerega so Trojanci potegnili v mesto in z njim seveda tudi svoje sovražnike. Čim so bili grški junaki v mestu, so odprli vrata svojim četam in Troja se je morala udati. Tako nekako si je pomagala tudi neka angleška igralka, ki se je v Parizu seznanila z znanim kiparjem in se poročila z njim. Umetnik se je pa kmalu naveličal svoje žene in dal se je ločiti. 2ena pa ni mogla preboleti ljubezni in pogosto si je prizadevala govoriti z možem. Toda moževa vrata so osta- j la neizprosno zaprta vcuiio, kadar je umetnik opazil, kdo prihaja k njemu. Slučajno je pa igralka izvedela, da se namerava njen bivši mož preseliti in na tem je zasnovala svojo bojno zvijačo. Podkupila je podstreščka. ki je prenašal pohištvo, da bi jo vtihotapil v stanovanje v »trojanskem konju., — v prazni omari. Upala je, da bo s to zvijačo znova pridobila moževo ljubezen, ker mu dokaže, kako vroče ga se vedno ljubi in kako hrepeni po njem. In res se ni motila. Cim je zlezla iz omare, se je mož omehčal in pobotala sta se. Zdaj sta zopet srečna zakonca. Vzorna dežela Na Norveškem že dve leti ni bilo nobenega umora. Kakor umori, tako so v tej vzorni deželi redke tudi tatvine. Če sploh kdo krade, so to tujci. Da je tako malo umorov, se imajo Norvežani zahvaliti prepovedi alkoholnih pijač. Toda na Norveškem prohibicije v ameriškem pomenu besede nimajo. Nasprotno, pije se mnogo, morda celo preveč. Švedsko, norveško in dansko pivo je mnogo močnejše od našega. Tam pi-jo ljudje pivo tudi na vse zgodaj zjutraj. Vino in pivo se dobi vedno, žganje pa smejo prodajati samo od S do 11. zvečer, ob sobotah in nedeljah je pa žganje sploh prepovedano. Čudno navado imajo Norvežani glede praznih sedežev po restavracijah. Prisesti k mizi, kjer je lahko polovica sedežev praznih, je netaktno. Re-cimo, da je pri vsaki mizi zasedeno samo po eno mesto in da pride gost v restavracijo, pa vendar ne sme k nobeni mizi prisesti. Če ni proste mize, mora gost oditi. V nobenem javnem lokali, niti v tramvaju, niti na železnici se ni treba bati, da bi te okradli. Goli-de namolzenega mleka stoje ob cesti, pa se jih nihče ne dotakne, dokler ne pride po nje avtomobil zadružne mlekarne. Da najdeš v hotelu pri telefonu tudi sveto pismo, ni nič posebnega. Norveška je krasna dežela reda, miru, zadovoljstva, blagostanja in gostoljubnosti. _ Ali ste Te **a*očet9i na ..ŽIVLJENJE IN SVET"? OTROŠKE, NOGAVICE NasjboJfse, nafirafnejse, zato 13 najcenejše! Sobno kredenco dobro ohranjeno, in šivalni stroj takoj poceni prodam. Cesta v Mestni log 1-H. 2727 m m - mm strami stroj* OGLEJTE SI ZALOGO PRI T V R OKI ŠELENBURGOVA ULICA 6. TELEFON 29-80 Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — Sušica — Kašelj — Suhi kašelj — Zasluzen je — Nočno potenje — Bronhialni katar — Katar v grlu — Sluzni kašelj — Izmeček krvi — Vzdi gavan je krvi — Tesnoba — Astmatično hro-penje — Zbadanje itd., — so ozdravljivi! Tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti Hranjenja ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Telesna težina se poveča ter po-lahno poapnenje končno zaustavi bolečine. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo prednosti moje metode ter jo radi priporočajo. Cim prej začnete z m0 jim načinom prehran jenja, tem bolje bo za vas. Dfinillinma Tactnni dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo ko-rUpUlUUlIlU LUilUllj ristnega znanja- Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svojih bolečin na temeljit in varen način, naj piše še danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete brezplačno, brez vsake zaveze s svoje strani moja pojasnila in bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu no vem n načina Vaše prehrane ki jo označujejo kot izborno prvi profesorji. V Vašem lastnem interesu je torej, da takoj pišete, in Vas bo nato vsak čas postreglo moje ondotno zastopstvo. Črpajte pouk in močno voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika-Vsebuje okrepitev in življensko uteho ter jemlje ozir na vse borne, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Moj naslov je: GEORO FULGNER, BERLIN * NEUKOELLN Ringbahnstrase 24. Abt. 615 (Deutschland) Vsaka beseda JH> par. Plača me lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko/ - Na vprašanja brca znamke n* —mm nrtt>ni>arinrru* Najmanj** o&ln* IM» - mmmmm HHHHHHHHHEI HI a za obijanje, kratke za mizarje, ob lane za pode — .aja po zelo nizki ceni 11JRIJ A«, LrJTJBLJ AN A. Dunajslta cesta štev. 46. Telefon 2820 in 25—95. 71/1 I Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla ceno oddaja Prao Šuštar. Dolenjska cesta. telefoD 2424. 60/T KROJAŠKI STROJ dobro ohranjen, naprodaj. — Poizve se pri: Stermenski Julij, Glince št 46 (Tržaška cesta) pri Ljubljani. 2714 Glej, glej, saj res! V prvi strokovni delavnici se ne popravljajo snežni čevlji samo v Črni barvi, ampak tudi v rjavi. — Avgust Škof, Borštnikov trg. — — Letos znatno znižane cene. 2728 KUPUJTE V TRGOVINI, KJER KUPUJEJO TISOČI! Odjemalci zunaj Zagreba naj zahtevajo največji katalog Jugoslavije. — Izberite si iz velike izbire žensko in otroško perilo, robce, platno, namizne prte, manufakturno blago, ženske klobuke, žensko konfekcijo, drobno in pleteno blago, igis^e, moško modo, preproge, zastor-je, parfumerijo, čevlje, čipke, kuhinjsko blago ter kar potrebujete. — Pri vsakem kupovanju prihranite. Največja trgovska in odpremna hite KASTNER I OHLER, — ZAGREB, Ilica broj 4. — dojte pravočasno v popra vilo tvrdki ZAHVALA Vsi, prav vsi, ki ste najinemu edinčku Bojanu poklonili krasnega cvetja, ki ga je malček tako rad imel — spremili na njegovi zadnji domek, sočustvovali z nama in naju tolažili, sprejmite najino srčno hvalo. JOŠKO in JOŽICA ŽEMLJIC. ■ m oblikovno lepe, napete, očarljive dražesti razvija pri damah vsake starosti po zdravnikih priporočena s IDEAL« mikstura. Nerazvite, suhe grudi privede naglo do krasnega razvitja in trdnosti, po 4 tednih uporabe se pokaže — kot izpričujejo številne zahvalnice — očividna napetost in zaokroženost. Mršave partije vratu dobe kmalu mameče mehke linije. Ven moleče kosti izginejo. Suha bedra se z 2>IDEAL« naglo okrepe. Jamstvo: denar nazaj, Če ni uspeha. — Cena 12 Din, 3 steklenice 24 Din. Dr. Nic. Kemenv, Košiće B, poštni predal 12 B 26, CSR. atija Treba i* Ljub jana. Sv Petra cesta 6 L Mikuš LJUBLJANA Mes n trg «5 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejc -: točno in solidno. :- SJStajbolf&i Zaiamčeno ćmtuvulneni' moške in damske blagove £ad n } i b novosti #.» jesensko in zimsko sezi|o razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna Palackćho r*. 1», Češkoslovaška. Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najso-lidnejša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. a» opravo hi taseratnl del Usta: Oton ChristoL _ Val t Ljubljani. 72 SF