141. številka. Trst, v i 1 najzvcsteji služabnik Viljelmu I., do moža, katerega je Bog ustvaril kakor orodje, da se uresniči nesmrtna misel na ukupnost in veličino Nemčije. Cesar obljublja v imenu vsega naroda, da to, kar je ustvaril veliki kaneelar pod Friderikom Velikim, popolni, ter da bode branil, ako bi trebalo, tudi imetjem in življenjem. I> razdani 3. Kralj Albert je odposlal knezu Herbertu Bismarcktt nastopno brzojavko: » V sprejmite Vi in vasinci izraz mojega prisrčnega sožalja ob nenadomestni izgubi, ki je zadela Vas, domovino in tudi mene po smrti Vašega spoštovanega očeta. Frledrlchsruli 3. Kodbina Bismarekova jo bila zbrana do pozne uro. Malo pred polnnočjo so šli vsi členi družine v mrtvaško sobo, da se poslove od pokojnika. Na to je knez Herbert Bismarck lastno roko zaprl sobo, ki se ne odpre več do definitivnoga pogreba. Koloilj 3. »Kolnisehe Zeitung« javlja, da vse one odredbe rodbine Bismarekovc, ki se zde nekoliko čudne — med iste je prištevati še posebno dejstvo, da je grof Herbert Bismarok odklonil ponudbo cesarja Viljelmu, da bi se pokojnik pokopal v glavni cerkvi berolinski — odgovarjajo le željam pokojnega kneza, ki da je rekel, »da hoče imeti mir vsaj po smrti«. Gorica vi. Nocoj ob t>. uri 45 minut je prišel sem preko Kanala minister trgovine Baernroither. Nastanil seje v hotelu r Gunkel. Zvečer je šel v PODLISTEK. s Čuvaj se serijske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. V stolpu senjskoga kaštela se je zbralo med tem čudno društvo za dolgo drveno mizo: cesarski komisar Andrej de Raunoch, debel in zaspan gospod, ki je, kimajo z glavo, odobraval vsako mc-nenje; škof de Dominis; kapitan Danilo Barbo; Vuk Hreljauovič, brkat človek in senjski grajščak; Jeronim Srebrnjak, mestni notar, ki se jo silno potil, zarezu j<5 pero. Došli so tudi uskoški vojvode Juriša Orlovič, Pavel Milovčič, Misa Radič, Gašo Stipanovič in Ive Vlatkovič pod svetlim orožjem. Komaj je bil nataknil cesarski komisar naočnike, komaj pomočil notar svoje fino pero, ko se je dvignil starec Milovčič in je spregovoril tako-le zbrani gospodi: »Glejte, došli ste, svetla gospoda, med nas siromašne trpine, med nas Fskode Senjane, da nam poveste, knj misli svetli cesar in gospodar; in to Vam tudi pristaja, ker ste modri, učeni in zgovorni, a mi ne bolj od puške in sablje. Za Boga, prosim Vas, naredite, kar bode pravo in zdravo za krščanski narod. Pravijo vam, da se nam slabo godi in da nas pritiska velika beda. Cesarska plača se nam pridržuje, a beneški dože nas goni s kolcem St. IV.ter obiskat grofa Frana (oroninija. Jutri si ogleda*'. Gorico. Morda poj de tudi v Oglej in Gradežj t Zadel' 3. Predvčerajnjem je bilo v Sinju več ruh1*iV potresa. Nekateri so bili precej močni. Dunaj 3. Knez Ferdinand Bolgarski dospe na Cetinje dne 7. t. m. na že napovedani obisk knezu Nikolaju. Kneza vsprejmejo v Baru na sijajen način. Isti ostane na Cetinji do 10. t. m in se povrne v Bolgarsko preko Kotora. Dunaj 3. »Neues \Viener Tagblatt« je izvedel, da se minister za vnanje stvari, grof Golu-chovski, pojutršnjem povrne iz Pariza. DIIII»j J. Dunajske novine poročajo: Posredovanjem neke tvrdke v Hamburgu je avstrijska vlada prodala kitajski vladi partijo pušek starega zistema, ki se nahajajo v arzena In dunajskem in ki niso več v rabi po u vedenju pušek novega modela. Število teh starih pušek znaša 209.000. Te puške je imel prevesti avstrijski Lloyd iz Trsta, toda isti je moral odkloniti to ponudbo, ker niti agent v Aleksandriji niti oni v Adenu nista mogla dobiti dovoljenja za prevoz orožja po sueškem kanalu. Tvrd k- v Hamburgu bila je torej prisiljena poskrbeti za prevoz via Hamburg potom nemškega Llovda, ki si je — kakor se zdi — zagotovil dovoljenje za prevoz po kanalu. Dunaj Mednarodni kongres rudarjev je nadaljeval svoja posvetovanja. Po živahni razpravi, v katero so najbolj posezali Angleži, se je vsprejcl nastopni dnevni red: Kongres je tega menenja, da jc za rudarje došel čas, dadoločijo, kolika mora biti najmanja mezda, in eventuvalno začeti boj, da se ista vsprejme. Lvov 3. Stanje kardinala knezonadškofa Sembratoviča se je jako shujšalo. Bati se je katastrofe. in vrvjo. Žena gladna, otroci bosi, plugu nisi vajen, grič neploden, a sramotil za zdravega človeka, itko čaka, da mu bodo leteli pečeni golobje sami v usta. Pravijo vam, da smo kakor drevo na golem kamenu, tu nas morje bije, sever nas brije in veter nas vije, pa trže korenino za korenino. Grajajo nas, da smo volkovi, obešajo nas, gospoda, nas, krščene ljudi, a vprašam Vas, kdo je zgubil glavo za sveto vero Jezusovo? Pravijo, da nas vržejo iz Senja, da nam razdro ognjišče. Težko je, gospoda, izdreti iz zemlje starodaven hrast, ki je pustil korenine na vseh štirih straneh; težko ptico premestiti iz starega gnjezda. Kam naj gremo, kam naj se obrnemo? Smo-li vam bili kako koristni, dajte nam živeti; vam nismo-li koristni, rajo v morje, pa Bogu hvala! Ako ste ljudje, pomagajte!« Škof je pobešenih očij in prekrižanih rok poslušal besede sivega starca. Na to je rekel vojvodom : »Dragi moji vitezi! Glejte, sreča me je dovela k Vam, hvala bodi Bogu. Odkar sem pastir te vaše čede, sili me srce, da bode med vami mir, ker sta mir in ljubezen zakon božji. Verujte meni. Tudi jaz sem človek vašega jezika, in vem, kaj jc volja cesarja gospodarja, pred čegar svetlim licem sem mnogo govoril za vas; idi našli so se hudobneži, ki pripovedujejo laži, da vas mislijo izgnati izpod krova. A jaz vam pravim, da je to gola laž.« »E, kadar nam praviš ti, gospod škof, je resnica, verjamemo!« je dodal starec Milovčič. H> Lvov 3. K a rd i nal S e m bratov i č u m i ra. Vara/din 4. Povodom jubileja 5. ulunskega polka, ki nosi ime carjevo, je vojaški ataše ruski Voronin, napil cesarju Franu Josipu ter je izrekel, posebno pohvalo disciplini avstro-ogerske vojske. Polkovnik vitez Kinvisoh je napil carju. Obe zdravijci ho navzoči poslušali stoje in navdušeno. Hrest 3. Frnneozki minister mornarniee Lo-krov je došel sem, da se udeleži vaj mornarniee. Prebivalstvo je iskreno pozdravljalo ministra. S rodeč .">. Ministerski predsednik Stojlov jc dospel sem. Ilogotn 3. Kolumbiški kongres jo sklenil jednoglasno, ozirom na prepir z Italijo, tla je v jamstvo upnikom Ceruttija položiti (50.000 funtov šterlinov. Ta sklep zadobi moč zakona v ti dneh. Kolumbiški vladi še ni došla doslej zahteva Italije v uradni obliki. Klin 3. Uradni list javlja, da se je odpravilo obsedno stanje v okrožju Rocco San Casciano, pokrajine Florenške. liodii u j 3. Kraljica je bolna. Noč jo minula rnzmerno dobro. Princesa \Valcs je na potu iz Angleške v Kodanj. AK-Los-Bnins (Franeozko) 3. Kralj Grški, doznavši o bolezni kraljice Danske, je takoj odpotoval v Kodanj. New-Yoi'k 2. »Ne\v-York Herald« pravi, da bi Amerika morala obdržati Filipine, katere naj bi postavili pod zaščito jedne ali dveh vlasti, če tudi k; v dokaz prijateljskega mišljenja do Angležkc. Wnshingtoii 3. Predsednik Mae Kinlov je izjavil danes zjutraj, da je prejel oficijozno obve-ščenje, d a j e S p a n s k a pritrdil a m i r o v n i m pogojem ter da pričakuje vsaki hip oficijelnoga odgovora. —»a »Cujte, gospoda!« jc zavpilOrlovič in skočil na noge. Notar se je preplašil in poro mu jc padlo iz roke, — »Cujte, gospoda,« je ponovil Orlovič, »top iz Nehaja! Kaj je to?« Kapitan in vojvode so izleteli iz kaštela proti morju, vojaki so mrgoleli za njimi. Pred mala vrata« so šli. Strašen prizor! Od Baba je letela mala ladijea, a v njej starci, žene in otroci. »Ti ljudje so naši!« jo zavpil Orlovič. »Da, Senjani!« je odvrnil Uskok Uodanovič, »nekaj živeža vozijo.« »Glej!« je pristavil kapitan Hreljauovič, proganja jih beneška ormanica (trovoslača ali ladija, oborožena s topovi). Vidito-li na zastavi lova?« »Ha, Arbanasi so v njej !« je z.iškriknil Orlovič zobmi, »vodi jih neki črni Benečan. Da bi ga Bog ubil! Junaki! nabasajte topove, spustite barke v morje! Na nogo, junaki!« Uskoki so priskočili k ladijam, Vuk Hreljauovič jo primaknil gorečo šibo. topu. Grom je za-grmel, bliselc je planil in zrno je odneslo beneško zastavo. Kakor lastavice so hitele uskoške ladije. Ali glej! beneški brod seje primaknil mali ladij i. Arbanasi so izpulili puške. Petdeset pušek je počilo. Strašno vpitje se jo zaslišilo od ladijee. Ladijea se jc prevalila, starci, žene, otroci, vse se je pogreznilo v globoko morje. (Dalje pride.) Wale .'!. Glasom tu sem došle vesti je bil luni boj med vodjem ustašev, Garcia, ki se nahaja v Nižini Movari pri zalivu Nipe, ter glavnim taborom Spancev, nahajajočem se v Holguinu. (iarcia je bil haje zmagovalec, ali pri-držal je vsaj svoje pozicije. Po kubanskih sporočilih so priborili ustaši dva topa in so premagali špansko konjico. Pozor! Krščausko-soeijalno gibanje uživa naše simpatije. Vzroki temu so gmotne in moralne nravi. Ti vzroki tiče v sedanjih žalostnih socijalnih in gospodarskih razmerah, kakor jih je ustvarila do velesile povspevša se svetovna zveza židovstva. Kdor je imel toliko zdrave razsodnosti, da je mogel prav soditi pretečo nevarnost, je moral hrepeneti po reakciji proti zlu. In reakcija je morala priti hitro, hitro, da ne bode prepozno. Take zdrave reakcije pa ni bilo pričakovati od drugod, nego iz trpečega ljudstva samega. In prišla je pod obliko krščansko-socijalnega gibanja. Naravno. Kar je zagrešilo protikrščansko stremljenje, mora lečiti krščanska ideja. Zato smo radostno pozdravljali prve začetke krščansko-socijalnega gibanja in vsemi simpatijami svojimi smo spremljali nndalnji razvoj tega gibanja. Te simpatije naše so se ohranile do danes nespremenjene. Kako ne: saj to ni pojav hipne atcktaeije, ampak globokega uvcrjenja o nevarnosti zla in o jedinem leku za to zlo. Naših nazorov nisu mogli spremeniti niti pozneji grehi in krivice, ki so se provzročale Slovanom pod zastavo krščanskega socijalizma. Mi nismo pozabili nikdar, da treba ločiti vzvišenost ideje same od nespametnosti, sebičnosti in neiskrenosti posamičnikov ali tudi strank, ki menijo, da služijo ideji. Želeli smo, da bi se čim prej našli ljudje, ki hi prenesli prepotrehno in odrešilno krščansko-so-cijalno idejo tudi v nafte mesto. Kdor pozna naše razmere, kdor pozna vir, iz katerega prihaja ne le vsa naša gospodarska mizerija, ampak tudi naša narodna in politiška beda; kdor ve, da roke, ki pletejo bič, da tope tu naš siromašni rod, so uplivne židovske roke in da je zistem, vladajoči na Primorskem, sosebno pa v Trstu, sad one velesilo, kateri pravimo: allianee isračlite universelle — kdor ve vse to, ta bodo tunel našo željo. Uresničila se je. Gibanje se je začelo in mi je ne moremo biti veseli. Lepa, vzvišena ideja jo prišla v nesrečne roke. Mesto da bi dajala novih, blažilnih impulzov našemu javnemu življenju, se le kompromituje. Najprej so se polastili ideje ljudje, ki ho zavezniki nje — sovražnikov; ljudje, s katerimi je nemožno ne le zložno sodelovanje — a le zložno sodelovanje vseh, brez razlike narodnosti, more računati na vspehe —, ampak je slovenskemu ljudstvu v Trstu v dolžnost, da se že od daleč i Pogibijo vsaki dotiki žnjimi. Začetek je bil slab in vse prej, nego nadobuden. Pozneje se je zdelo kakor da so stvar obrača na bolje. Gori označene osebe so moralo dati va-jete iz rok. Ali zopet prevara: osebe so se menjalo, i t a 1 i j a n s k o - n a r o d n a j e d u o s t r a n o s t i n p rezi r a n j e si o v e n s k e 11 a r o d n o s t i je ostal o. Vse poslovanje v društvu jo bilo izključno italijansko. Celo nam, o katerih jim je bilo znano, da nam veleva prva dolžnost, odbijati preziranje slovenskega jezika, prišlo isto od kjer si bodi — so usiljevali svoje izlcljučljivo laške dopise. Izgovarjali so se, da nimajo ljudij, ki bi znali slovenski. In še le potem, ko so videli neupogljivo doslednost našo, s katero smo motali tako dopise v koš, jeli so nam pisati slovenski, ali v slovenščini, da Bog pomagaj. No, potrpimo, smo si milili, saj to je še le prvi korak do poboljšanja. Motili smo so. To zopet ni bilo poboljšanje, ampak slodili so le neki vis major: spoznanju, da I »rez sodelovanja slovenskega življa je krščansko-socijalno gibanje mrtvo-rojeuo dete. Slovenski jezik so hoteli pač rabiti za svoje namene, v odškodnino za to „žrtev" na svojih, slovenstvo mrzooih nazorih pa so jeli sumničiti i n o b r e k o vati n a š a 11 a r o d 11 a stre 1111 j e 11 j a 11 a 11 a j d r z n i š i n a e i 11. Že našemu glavnemu uredniku so v zasebnih pogovorih parkrat kadili pod nos: »Mi nočemo postati Italijani, pa tudi — Rlisi IH'!! Mi poznamo le jednega Boga, jedno domovino in jednega cesarja!« Že to opetovano apostrofira rije „z Rusi" in,, z jedno domovino in z jednim cesarjem,, nas je osupnilo. Predobro je naš urednik občutil in razumel očitanja, ki so zvenela iz. tega apostrofiranju. Že takrat se nam je stvar jela dozdevati sumljiva in postali smo previdni. Te dni je zopet jeden »voditeljev« krščanskih socijalistov govoril z jednim naših sotrudnikov. Ta je bil še bolj odpet, tako odpet, da nam je odprl oči popolnoma. Našemu sotrudniku v lice jo izrekel brez ovinkov denuncijacijo, da glede avstrijskega mišljenja 11 i n i k a k e razlike med p rog res som in pol. d r u š t v o m »E d i-nost«; jedni da hote priti pod Italijo, drugi pa pod Rusijo. Prvi da bi dobili polente drugi pa knuto . Oni, krščanski socijalisti, pa da hočejo ostati zvesti veri in Avstriji. Po teh razkritjih, oziroma denuneijacijah blage duše krščanskih socijalistov, nam je bilo seveda povsem jasno, česa imamo pričakovati od te strani in dano nam je bilo stališče samo po sebi, na katero smo se morali postaviti nasproti takozvanim krščanskim socijalistom tržaškim. Alea jacta ost — pretrgati seje morala vsaka vez s takimi »voditelji«. Da pa ne bode ni kdo v dvomu glede na mišljenje teh ljudi o našem zakonitem narodnem stremljenju, bodi še povedano, kar se jo dogodilo sinoči v kavarni »Tedosco«. Zopet je bil tam jeden »voditeljev« krščanskih socijalistov, ki jo spuščal svojo jezo, češ: »Noben list ne žali toliko kršeansko-soeijalne zveze, kakor »Edinost«, ki pravi, da oni niso taki bedaki, da bi objavljali taka vabila. To je umaznnost, svinjarija. Dr. (jrregorln. Mandlč. dr. K.vhnf-, .lakie. ('»tir in tudi ona dva, ki sta bila poleg — vsi vsi, dn so sami rusoftll, ki naj grrdo v Rusijo I11 Jim nI t it ha biti v Avstriji«. — Potem jo blagi krščanski socijalist pliillll na »Edinost« in je odšel iz kavarne psovnje in zadovoljen najbrže sam seboj, da je — d c 11 u IICI ml. To smo morali pribiti. Gori imenovane osebe se sicer gotovo no čutijo žaljene, in sicer iz dveh vzrokov ne: v prvo je dotični voditelj veliko — premajhen, da bi jih mogel doseči, v drugo pa imamo mi Slovenci tako dobro vest, da se moramo smejati vsakemu denuncijantu, tudi če tehta nekoliko več, nego naš »krščanski socijalist«. Govoriti pa smo morali enkrat, da bodo opozorjeni naši ljudje, kako so hoče zlorabiti vzvišena ideja za umazane, nečastne in nam pogubne namene. Nam bi bilo žal, da bi trpela krščansko-soeijalna ideja; da pa 110 bode trpelo poštenje naše narodne idejo po zlorabljanju krščansko - socijalne ideje — zato moramo in hočemo skrbeti mi. Kakor ne dopuščamo in se postavljamo v bran, da bi se slovensko rodoljubje ubijalo v imenu soeijalno-dcmokra-tične ideje, oziroma v imenu nekoga namišljenega mednarodnega človekoljubja, tako hodeino neizprosni sovražniki, pripravljeni sleherni trenotek za najodločneji odpor, onim, ki hote črniti naša legitimna narodna stremljenja bodisi v imenu krščanstva, bodisi v imenu avstrijstva«. Mi ne umaknemo svojega rodoljuhja ni pred »krščanstvom« ni pred »avstrijstvom«, ker vemo, da so to rodoljubje no spodtika nikjer ni ob krščanstvo ni ob avstrijstvo. To naj si zapomnijo oni, ki zlorabljajo ta dva vzvišena pojma v nizke namene — obrekovanja ! Naše ljudstvo pa hodi opozorjeno! Politični pregled. Poslanec Ferjančič o položenju. Na banketu učiteljstva v »Narodnem domu« v Ljubljani je došlo do važne politiške cnunoijaoije, ki je vzbudila splošno pozornost, tako, da ho pečajo žnjo tudi dunajske novine, zlasti pa »svobodno-vladni« »Fremdcnblatt«, o katerem se govori, da odpira svoje predale vsakemu avstrijskemu ministru za vnanjo stvari. Državni poslanec in podpredsednik zbornice poslancev, dr. Andrej Fcrjančič. so je oglasil namreč za besedo, da se zahvali najprej na izrečeni mu napitnici. To priliko pa jo porabil tudi, da so je ozrl na sedanje splošno politično položenje. Menil je, da se za nas Slovence in Hrvate snujejo jako neugodne razmere. Na visokih, na odločilnih mestih prezirajo nas Slovence in se ne menijo za nas. Vsakogar kličejo na posvetovanja, da izrazi svoje men on je o položaju, samo Slovencev, Hrvatov in Malorusov niso poklicali, dasi so ti najbolj zatirani v naši državni polovici. Slovenci in Hrvati čutimo to kakor žaljenje, proti kateremu bjo nastopiti z vso odločnostjo. To preziranje priča, da hočejo na odločilnih mestih napraviti spravo samo moj Cehi in Nemci. Ce se to zgodi, če se mej Cehi in Nemci izvrši sprava, potem s 111 o Slovenci Hrvati i n M a-lorusi odšlo v lj eni s svojimi težnjami in za desetletja potisnjeni nazaj. V tem mučnem položaju, katerega sami ne moremo pre-meniti, ker smo premajhni in ker je ponekod tudi premalo odločnosti — zanašamo so jedino na prijateljstvo Cehov. To prijateljstvo je naša nada. Zanašamo se, da so slovanska vzajemnost, ki se jo povdarjala o raznih slovesnih prilikah, izkaže v tistem kritičnem trenotku, ko so odloči, naj li bomo Slovenci in Hrvatje zavrženi ali ravnopravni, kakor nam jamčijo temeljni zakoni. Beseda o slovanski vzajemnosti naj postane kri in meso in naj obrodi tisti sad, ki reši slovenski in hrvatski narod krutih sovražnikov. Govornik jo napil slovanski vzajemnosti. To je bistveno isto, kar smo rekli mi v zadnjem izdanju, ko smo govorili o posvetovanju zastopnikov češkega in poljskega kluba ter Jugoslovanov. »Fremdcnblatt<' je silno nevoljen radi Fcrjančičevcga govora, znamenje to, da je ta govor prišel v navskriž vladnim krogom. Za nas je pa to najbolji dokaz o potrebi, da so naši zastopniki oglašajo o vsaki važneji priliki. Poluvladnemu listu se vidi neumestno, da so je dr. Ferjaneič ravno sedaj skliceval na slovansko vzajemnost in jo zlasti Cehe opominjal na dolžoost, ki jih veže, da mislijo tudi na nas. I seveda ! Saj je navadno tako, da narodi sodi jo malo drugače in občutijo svoje potrebe, nego pa gospodje za zeleno mizo. Toda narodi so prisiljeni, da urejajo svojo »politiko« so stališča svojih potreb, ne pa se stališča udobnosti gospodov državnikov. »Fremdcnblatt« meni, da vlada nima sedaj časa, da bi so bavila slovenskimi stvarmi. Hvala lepa za pojasnilo. Ona po svoje, mi pa po svoje! Ona nima časa za nas, mi pa moramo skrbeti, da se bodo morala vendar baviti z nami, da jo prisilimo do spoznanja, da jn logično tudi na jugu, kar jo logično na severu, da so na jugu narodni boji isto-tako škodljivi za državo, kakor na severu, ter da je zemljepisno položenje naših pokrajin tako izpostavljeno, da bi bil naravnost zločin 1111 državni koristi, ako bi hoteli najlojalneji del prebivalstva puščati v trajnem nezadovoljstvu le zato, ker gg. državniki — nimajo časa ! „Nove zahteve". Tudi »Piecolo« se bavi onim posvetovanjem čeških, poljskih in jugoslovanskih zaupnikov, o katerem je govoril neki dunajski list. Meni, da bi bili Italijani srečni, ako bi bilo stanje res tako, kakor je opisujejo Jugoslovani. To da je že stara taktika Slovanov, da vzbujajo domnevanje, kakor da so oni mučeniki, v resnici pa da 1111 vseh straneh uživajo nečuveno protekcijo vlade. A najžalostnejc na vsem tem da je to, da ima to pretvarjanje Jugoslovanov tudi to pot vso nado, da bodo uslišano. Ta naklonjenost do Slovanov se kaže tudi v tem, da v mnogih slučajih zahteva vlada od državnih uradnikov, da morajo znati poleg italijanščine (ki je deželni jezik) in nemščino (ki je uradni jezik) tudi slovanščintj. I11 te »nove zahteve« so stavljajo par let sem celo — na sodišču! Slovani se prikazujejo kakor žrtve, ki zahtevajo pripoznanje pravic, v resnici pa ni vso to nič druzega, nego zistem —• boja. To mora vzbuditi pozornost Italijanov, ako nočejo, da nove zahteve kar likratu postanejo dovršeni čini, ki naj pomirijo požrešnost Slovanov. Na vsa ta izvajanja »Piecolova« odgovorimo jutri. Domače vesti. Srečne okollčauke! Pišejo nam: Pasji dnevi in pa vročina je kriva, da Vam poročam še le danes, kako da so naše okoličanke kar čez noč postalo — srečne!! Minoli teden se je zanje zavzela blaga (!) in poštena (?) duša, ki odgovarja na ime — »Indipondente« !! Po tolikih napadih in aramntenjih, na naslov naših okoličanov se jc nesramni žid prelevil v zagovornika okoličanskih interesov ?! Ko hi ne poznali te duše — in jo poznajo z nami naši okoličani — vlovila hi marsikaterega na svoje židovske limaniee. Toda brate Abraham! zastonj ti je tvoj židovski trud! Sedaj pa poslušajte, kako se judovsko glasilo poteguje za osre-čenje naše okolice! Na sredi eeste mej Harkovljami in mestom je finančna meja in sicer na morski strani ; na nasprotni strani ceste pa je sprehajališče, katerega se poslužujejo tudi naše okoličanke, ko nam vsaki dan prinašajo najpotrebnejših živil v mesto. Ker finančni organi pregledujejo vse, kar se donaša v mesto, morajo nosilke iti z šetališča čez cesto do finančne postaje in so s tem •— »v veliki nevarnosti za svoje življenje«!! Da se ne dogodi kaka nesreča, prosi »Indipondente«, naj finančni organi pregledujejo na šetališču in ne več pred svojo postajo, da tako ustrežejo našim okoli-čankam!! Ni-li to sreča za naše okoličanke, da se blagi ili dobl'1 čifut tako odločno poteguje zanje?! Pred letom: barbari, divjaki, suroveži, ščavi itd. in danes?! Toda, predobro se poznamo mi in naš Abraham. On si je domislil, kar je pisal že zadnjič, namreč, da okoličanov se ne pridobiva z robatostjo, ampak, da jih treba hvaliti zvijačno in — kupovati z denarjem! »Indipendnnte« naj nam odpusti, ako izrečemo sum, da govorč o okoličankah, je malce mislil na korist svoje stranke. To pa je vsikdar nekako sumljivo z okoličanskega stališča. Srečne okoličanke, da sto nehotč dobile tako vrlega zagovornika (?). To pa je vaša stvar, ga-li sprejmete ali ne. Bravo »Indipendente« ! O d i n. Zakaj molči deželni odbor kranjski! Pišejo nam s Štajerskega: Na shodu slovenskih odvetnikov in notarjev je dr. Dečko odločno zahteval, da so glede krivice, ki se jo zgodila slovenskemu jeziku na višem deželnom sodišču v Gradcu, zgane tudi deželni odbor kranjski, kakor se za nemške težnje o sličnih prilikah vedno izjavlja deželni odbor štajerski. I)o danes pa deželni odbor kranjski še ni dal glasu od sobo, da-si je bil na shodu navzoč jeden dež. odbornikov. Dež. odbor štajerski koraka na čelu nemških izjav, slovensko večino v kranjskem deželnem odboru pa je menda hipnotizoval dr. Schaffer. Oo so že zastopnika narodno stranke 110 zdramita, naj vsaj spregovorita odločno besedo zastopnika katoliško-narodne stranke ! Sedaj divja na Kranjskem prepir o tem, komu bolj nedostaje slovenske zavesti in narodne doslednosti. Prav je dejal v »Edinosti« moj rojnk-dopis-nik: »Delajte vsak v svojem krogu ! Za to Vam bo narod hvaležen, za prepir pa ne!« Gospodje pa, ki sede v deželnem odboru kranjskem, naj uvažujejo te besede in lotijo naj so narodnoga dela z narodno odločnostjo! Tudi to jo žalostno dovolj, da v kranjskem deželnem šolskem svetu sodi šo vedno dr. Schaffer kakor zastopnik slovenske večine deželnega odbora, kar bi nikakor možno no bilo, če bi si upali slovenski deželni odborniki odločno nastopiti proti njemu. To bi bili pač dolžni svoji časti, katero so položili med točke spravne pogodbe! POKOl'! Pišejo nam: Minolega četrtka popo-lndne je prišel v Gažon, vas župnije šmarsko pri Kopru, mlad, šo ne 30-lctcn, v duhovniško obleko opravljen človek, ki so je mej priprostim ljudstvom izdajal za misijonarja iz Afrike. Ljudje so mu verjeli in je za svoj žep spravil precejšnjo svoto denarja. Da je bil navedeni slepar, razvidno je iz tega, ker je povpraševal po žandarmeriji in hodil le po stranskih vaseh, kjer je vedel, da ni duhovnika. Ko so ga ljudje nagovarjali, naj so oglasi v Šmarjah, izgovoril sc je, da mora ob it. uri zvečer biti pri svojem predstojniku v Kopru, in jo tudi odkuril v istoj smeri. Doma mora biti ali v Trstu ali v Kopru, ker govori laški jezik, pa tudi nekaj z laškim pomešane slovenščine. Opozarjam s tem slovensko ljudstvo po Istri, naj se ne da preslepiti in naj nikar ne dajo denarja za sv. maše, ker isti gre vse po drugi poti nego za duhovne namene. Najbolje pa je, naznaniti ga žen-darmeriji ali prijeti ga, da so konec stori njegovemu »misijonarstvu«. Milko Sašelj, župnik. Občni zbor Tržaškega Sokola44 se je vršil ob precejšnji udeležbi členov. Starosta brat dr. Gustav Gregor in je v daljšem govoru opisal krizo, v kateri se nahaja to društvo vsled lanskih političnih dogodkov. Označil je vse okolnosti, ki so zakrivile, da društvo ni moglo delovati v minolom letu. Na tem ni bil kriv nikdo nas, ampak razmere. Brat starosta je vspodbojal navzoče brate, naj vstrajajo, naj se pokažejo požrtvovalne ravno v tej krizi. Ako store tako, je gotov, da premagamo srečno to krizo in se prične zopet novo delovanje v širjenje divne sokolske ideje. Poročili tajnika Janka Kukarja in blagajnika Rudolfa Protnerja sti se odobrili soglasno. Iz poslednjega poročila posnemamo, da je imelo društvo v minolem letu gl. 824'7i)dohodkov in gl. 5(>, 72, 77, 28, 0 100.000 kron in 3-krat 25.000 kron so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije, kateri se izplačajo v gotovini z samo 20°/0 odbitkom. Opozarjamo uaSe čitatelje, da bode prihodnje žrebanje nepreklicno dne li. avgusta. Koledar. Danes v četrtek -t. avgusta: Dominik, sp.; Agabij, Ak. Jutri v petek 3. avgusta: Marija Dev. snež.; Ožbolt, kr. Solnčni: | Lunin: Izhod ob 4. uri 2<5 min, Izhod ob uri 20 min. Zahod „ 7, m 46 „ ; Zahod * 7. „ Š2J» „ Ta je 32. teden. Danes je 214. dan tega leta, imamo torej Se 151 dni. Različne vesti. Grozen vihar. Iz Valencije 11a Španskem javljajo, da je v vaseh Villa Mediana in Hormilu navstal grozen vihar. Mnogo oseb je zgubilo življenje ob tej hudi uri. Požari. V Szent-Varosu na Ogerskcm jo navstal požar, ki je upepelil 10;$ poslopja. Zgorelo je mnogo žita. »koda znaša 100.000 gld. V Dunkonjue na Franeozkem jo pogorela zaloga petroleju. f>0.000 hektolitrov petroleja je pogorelo popolnoma. ZALOGA POHIŠTVA ■tvrdke Alessaiiiro Levi Minzi v Trstu. Via Itihorgo 21 in Pia/za Itosaiio 2 (Šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanjc ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to račun i l stroške. Narodno gospodarstvo. Občni zbor „Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico". (Zvršctek). 1 >a pa zamore oilhor druži«1 toliko vsposno vršiti svojo delovanje, v to mu največ [»omaga samostojni urad, v katerem koneentruje vse svoje posle pod vodstvom stalnega tajniškega uradnika. Le o!> rednem poslovanju in uradniškem vršenju družbenih poslov je mogoee družbi organi-zovati svoj«> delo iu tudi izvršiti vprašanja, ki se tieejo domaeega kmetijskega gospodarstva. Urez svojega urada bi odbor družbe le težko izvrševal svoje lepe dolžnosti. V namen naprednega kmetijskega gospodarstva na tržaških tleli je zasnoval odbor družbe v tekočem upravniškcm letu tudi svoje družbeno glasilo »Gospodarski list za tržaško okolico . Svoje glasilo je hotela družba zasnovati že kmalu v početku svojega obstanka, vendar so razne tehnične ovire zadrževale vresničenje te potrebne zasnove. Glasilo bode zbiralo v svojem gradivu od časa do časa vsa vprašanja, vele-važna za domačo kmetijsko gospodarstvo in jih razmotri vnlo na strokovnjaški podlagi. Zadoščati hoče svoji nalogi v vsakem oziru, oziroma zahtevam, ki se stavijo do kmetijske družbe. List postane knjiga, izkaz o delovanju družbe za napredek tržaškega kmetijstva še za pozne čase. Dasi še neznaten v prvih početkih, bode mogel rasti, in sčasoma postati pravi strokovni list, vreden tovarišev po druzih pokrajinah, koder delujejo kmetijske družbe. Treba ga pozorno čitati in porabiti kako dobro zrno, ki se tu nahaja v njegovih predalih. Po splošnem odobrenju uprnvniškega poročila je prešlo zborovanje na razno posamične predloge in nasvete, kakor zlasti točko o poljskem varstvu, lovskem zakonu glede trž. okolice in naposled o eminentno važnem vprašanju razdelitve občinskega sveta v trž. okolici. Ker se hočemo baviti tem vprašanjem v posebnem članku v jedni bodočih številk, navesti nam je samo, da je na predlog pooblaščenca v tej stvari iz gorenje okolice, Martina Grgi 6 a, pričela jako živahna razprava. Gospod družbin podpredsednik, odvetnik dr. Matej Preter, je na podlagi zakonov in lastnih pravnih izkušenj razvil to stvar tako jasno in točno, pov-darjnje potrebo razdelitve občinskega sveta že v najbližji dobi, da nijedon zborovalecv ni dvomil na nujnosti potrebe, da se razdeli občinski svet med kmetovalce tržaške okolico. Družbin predsednik, g. Ivan Goriup, je pojasnjeval istotako potrebo razdelitve še s stališča k m e t i j s k e g a n a p r o d k a v okolici in na predlog g. dr. Protnerja se je sprejela nastopna resolucija: 1. Občni zbor kmetijske in vrtnarsko družbe »za Trst in okolico smatra za neobodno korist in potrebo za kmetovalec in gospodarstvo v tržaški »okolici, da se razdeli skupni svet mej upravičene -»posestnike dotičnih vasi« in 'J. »visoka c. k. vlada se naprosi, da omogoči in pospešuje po možnosti to razdelitev«. Istotako se je sprejela resolucija, da se visoka vlada naprosi, naj ustreže prošnji gledo poljskega varstva, kakor je objavljena v 2. štv. »Gospodarskega lista za tržaško okolico«. Po izvolitvi odbora, ki se je na predlog gosp. posl. Iv. M. Vatovea por acclamationem konstituiral sledeče: (i. Ivan Goriup, predsednik, g. dr. Matej Protner, podpredsednik, Ivan Kajdiga, tajnik, Andrej Orne, blagajnik, gg. dr. Simon Pcrtot, Jožo Ya-tovec in Nieefor Stepančič, odborniki, — je gospod predsednik zaključil zborovanje, ki je z ozirom na slavnostno leto jubileja Nj. Veličanstva cesarja k ranca Jožefa I., kakor pravega zaščitnika vsega gospodarskega napredka, izrazilo svoje visoko spoštovanje do milega vladarja s trikratnimi živio-klici. /borovnici so se razšli vzadovoljeni, ker so •'•uli, da se še mlada naša kmetijska družba razvija tako lepo in da utegne izvršiti še toliko lepega in dobrega v blagoslov domačega kmetijskega gospodarstva. Zadnje vesti. If*I 4. Cesar je vsprejel včeraj v avdijenei lin. ministra Kaizla, ki je bil potem povabljen na obed v cesarski rodbini. Minister je nato nadaljeval pregledovanje solin. (■urica 4. Minister za trgovino, IVarnrcither, si je ogledal tovarne v Stražieah, papirnico v Podgori, predilnico Lcnassijevo, barvarnico Moser-jevo in tovarno žvcplenk Lcbherzovo. Minister odpotuje oli uri v Oglej. Isti prenoči v Gradežu iu se povrne jutri v Gorico. Killt 4. Mnogo se govori o nepričakovanem povratku ruskega poslanika Nelidova v Rim, Le-ta je imel dolgo posvetovanje z italijanskim ministrom za vnanje stvari. Pari/, 4. »Gaulois« beleži govorico, da današnji ininisterski svet stori važnih sklepov v aleri I )rcvfus. Maslilngtoii o. Popoludne se je prijavilo uradno, da odgovor Španske glede mirovnih pogojev še ni došel. Trgovinske vesti. Ilmlimpc&tn. PSenica za september H-07 do H-OH. Pšenica za marec « 21 do 8-2f>. Rž za september l»-4.'l do Koruza za maj 1S(.>!». 4-17 do 419. Koruza za avgust 1«!)N. 4-HO do 4-H2. Oven za spomlad —'—. Oven za september ;Vno do r>-;i2. Koruza: f> — do o'10. Imenica: ponudbe dobre, povpraševanje slabeje. Pro-daja '20000 met. stot. Vreme: gorko. Ilamliurir. Hnntos good average za september i)0-2fi za december flO-Tfi, za marc :>l'2f> za maj ,'tl fiO, II a v re. Kava Santos good average za avgust 3(j'5i5, za december :if> 7r» frankov /-a oO klg. Prag«. Surovi sladkor T. produkt, 88°/0 Kendement franco AuHHig. Stalno. Takoj 12«i0 do lSf-«2Va. Oktober-de-ceinbcr 12'iif) do 12-7f>. Dunajska borza 4. avguita 1898, . cIlllll'M Državni dolg v papirju .... »i ,, v srebru .... Avstrijska renta v zlatu .... „ v kronali . . . Kreditne akcije....... London 10 Lsr ....... 20 mark......... Napoleoni......... 100 i ta), lir . . . 10100 101-75 121-85 101-20 a«8'50 120 — 11-76 9*53 44*88 včerai 101-90 101-76 121 HO 101-20 ;i(«H»o 120*— 11-75 9'58 44-20 a Pri 4 letnih časih * Barricra vecchia stv. 7 Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (Ijalov) v vseli barvah po gld. 3.<50 ni gld. 1-20 Zbirka trkanja v raznih risanjih od 20, 80 in .'17 nvč. M o ž k e srajce bele in barvane od 90 novč. naprej. M a j e iz p 1 i A n za gospe po (Is"), 7f> novci in' več samo v prodajalnici Pri 4 letnih časih ^ Barriera vecchia štv. 7 lOO do 300 gld. zamorojo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala iu rizika z rnzpečnvnnjeni zakonito dovoljenih državnih papirjev iu srečk. Ponuodbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher, v Budimpešti, VIII Deufschegasse 8. Hotel Volpich „PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA) TRST — Via S. Smridionfi, Corso, Via s. Nicolfl - TRST Nuji )olj v arediSču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. V pritličju „Restavracija Pilsen" od F. Volpicha. Odvetniškega koncipijenta išče (lr. Matej I Vet nor, odvetnik v Trstu, Corso (Piazza S. (riacomo štv. 1). — Mesečna plača 100 gld.; vstop 1. oktobra IHilH. O laJ1 Ik Zaloga na debelo in na drobno. Pošiljat ve le od 5 lit. naprej. CENE: OLJE jedilno fino Liter nvč. . . . . 28 M „ finejše „ M • • . . 32 t) oljkino . . ,, O • . . 36 M »i Ano „ t> • • . . 40 M namizno „ „ J J • • . . 44 M ,, finejše ,, M • • . . 48 M » Ext"*a » M • • . . 52, 56 M ,, Specjalit. ,, M • • . . 64, 72 OLJA za cerkvene svetiljke v vrčih orig. od lit. 15, 20, 25 po zmernih cenah. Pošiijatve na debelo namreč za razprodajalce, so da se ni bati nikake konkurence. Za Trst in okolico prosto na dom, pustivši vrč na posodo. ANTON SIRCA Trst, Via Aquedotto št. 9. Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tlsočerni cvet" (MHMIorl). t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-li j u in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veli trg. Tudi zu 6fj nvč. v markah dopoSlje se franko. —^—^ Mehanična delavnica ANTONA SKERL-A V TRSTU, Yla S. Lnzzaro str. 6, nasproti palače Salem. iz najbolj sloveČih notraojih in inozemskih tovarn. Šivalni strajl se garantujejo pet let, kolesa eno leto. Izvršujejo ee poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnica za briljantno nikilirauje. Zaloga vseh pripadkov za kolesa in Šivalne stroje. MT Postavljanje in popravljanj« električnih zvoncev. Prodaja — menja — najem koies. Vsakovrstna popravljanja in naročbe zvršujejo ae najaatančneje, brzo, po nizMh cenah. ® Le SO nvč. za 3 žrebanja M Pojutranjem žrebanje! Glavni dobitek I** 100.000 Kron in 3^™25!oO^Toron" v gotovini z odbitkom 20" Srečke jubilejne razstave po 5O nvč. Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. Priporočajo: Gius. Bolafflo, II Mercurio Tricstino. f.T.-ndl & C., Enr. Schiffmann. Ales. Levi, Ign. Neumann, M. Nigris, G. Zoldan.