-/O6? 6

60°9
o£°'a

K H -51

1 P"P
s"r oEVOV-VC1JU
TZLooV '«etR
•V3c.
3peP-	^
i/Vl u
Št. 294(14.385) leto XLVIII. _____________
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__
1200 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
PETEK, 18. DECEMBRA 1992
PSI / TAJNIK STRANKE DAL NA RAZPOLAGO MANDAT, O TEM PA BO ODLOČALA VSEDRŽAVNA SKUPŠČINA
Cimi noče odstopiti
»Tako ostremu in krivičnemu napadu nimam namena kloniti,« pravi tajnik PSI, ki s svojim vztrajanjem spravlja stranko v škripce - Martelli podčrtal politično razhajanje s tajnikom
RIM - Vsi so pričakovali njegov odstop, toda Craxi ne misli kloniti. Najbrž bo dal na razpolago svoj mandat vsedržavni skupščini, ki se bo sestala v drugi polovici januarja, dotlej pa bo med dvema kriloma socialistične stranke oboroženo premirje.
Tako je sklenilo snoci Vodstvo PSI, ki se je sestalo na dolgo pričakovani seji. In nekaj po 17. Uri odločilni trenutek in presenečenje še zlasti za novinarje, saj so vsi včerajšnji Časopisi napovedovali tajnikov odstop In še v prvih popoldanskih urah šo agencije potrjevale kot najbolj Verjetno to hipotezo.Toda Craxi je še enkrat potrdil svoj značaj trmoglavega borca. »Ob tako ostrem in tako krivičnem napadu nimam nobenega namena kloniti
Vojmir Tavčar
glave in odstopiti,« je zaCel socialistični tajnik svoje poročilo. In dodal, da je bil sicer odstop njegov prvi vzgib, »vendar samo zato, da bi izrazil svoj protest«. Potem pa se je premislil, ker se mu je zdelo, da bi bil odstop ocenjen »kot priznanje krivde tudi glede na zastrupljeno klimo, ki jo nekateri razpihujejo v državi«. Toda NE ni bil dokončen. Bet-tino Craxi ga je omilil v drugem odstavku svojega poročila, ko je poudaril, da je njegov mandat na koncu, ker je bil že sklican kongres in je torej v vsakem trenutku na razpolago stranki. Dodal je, da bi s formalnega vidika moral vrniti mandat kongresu, formalno težavo pa bo mogoCe
preseči, Ce bo znala stranka skupaj reševati probleme prenavljanja, enotnosti in jasnosti politične perspektive. V takem primeru je Craxi »lojalno na razpolago vsem«.
In na ta odstavek CraxijeVega govora se je obesila opozicija, ki se je sestala takoj po tajnikovem poročilu. Claudio Martelli in njegovi somišljeniki so »vzeli na znanje Craxijevo pripravljenost, da da na razpolago svoj tajniški mandat«, o čemer bo govor na vsedržavni skupščini, ki je bila sklicana za drugo polovico februarja.
S tem soglasnim sklepom se je končala seja vodstva, na kateri sta poleg tajnika spregovorila
bettino Craxi ob svojem prihodu na sedež PSI, kjer se je sestalo vodstvo stranke
i|l*|
še predsednik vlade Amato in Martelli. Ama-to je vzel na znanje Craxijev sklep, da da na razpolago mandat. Dodal je, da je bil Craxi tajnik v Času, ko je sistem finansiranja strank vCasih prekoračil meje legalnosti, vendar za to Craxi ni in ne more biti edini odgovoren.
Martelli pa je v svojem posegu izrazil osebno solidarnost tajniku, obenem pa podčrtal politično nesoglasje z njim in dodal, da mora biti vsedržavna skupščina priložnost za prenovitev politične usmeritve stranke, njenega upravljanja in vodstva.
Kako bo snocnji sklep socialističnega vodstva vplival na italijansko situacijo? Ce bi sodili po žvižganju in psovkah, s katerimi je gruča ljudi sprejela socialistične voditelje ob njihovem odnosu s sedeža v Ul. del Corso, najbrž ne pozitivno. Verjetno pa bo med strankami prevladala opreznost, saj se vsi bojijo, da bi bil morebitni padec Amatove vlade skok v brezno.
V obrambo sedanjega parlamenta pa sta vCeraj odločno nastopila predsednika obeh domov Giorgio Napolitano in Giovanni Spadolini, ki sta z zelo sličnimi besedami poudarila doslej opravljeno delo, obenem pa podčrtala, da so nujne reforme, med vsemi pa najnujnejša reforma volilnega sistema. In k tej bo morda prispevalo dejstvo, da se je stranka relativne večine KD o-predelila za večinski sistem.
-[
NATO / VOJAŠKI POSEG V BIH?
Priprave, ne pa tudi odločitev
BRUSELJ- Zunanji ministri držav članic Nata so v Četrtek v Bruslju razpravljali o tem, kako bi z vojaškim pritiskom na Beograd zagotovili mir v nekdanji Jugoslaviji. Visoki funkcionarji severnoatlantske zveze so povedali, da bodo vojaški načrti za uresničitev resolucij VS ZN pripravljeni v štirindvajsetih urah. Omenjali so več vojaških možnosti, od uveljavitve zapore zračnega prostora nad BiH do krepitve mednarodnih vojaških sil na Kosovu in v Makedoniji.
Za akcijo pa Nato najprej potrebuje novo resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov o zračni zapori nad Bosno in Hercegovino, Čeprav so prvo oktobrsko resolucijo doslej prekršili že najmanj tristokrat. Hkrati pa vse Članice vojaške zveze še niso pripravljene na posredovanje. Tudi Francija, ki je Nato zapustila leta 1966, naj bi sodelovala pri vojaških pripravah, morda pa tudi v akciji. VeCina drugih držav Članic Nata pa se je v Četrtek izrekla proti vojaškim ukrepom, s katerimi naj bi Srbijo prisilili k spoštovanju zračne zapore nad BIH.
V sarajevski porodnišnici je zaradi pomanjkanja kurjave tako mraz, da morajo s težkimi odejami pokrivati novorojenčke (Telefoto AR)

____NAS ŠPORTNIK 1992 / VCERAJ PROGLASILI NAJBOLJŠE_
Arianna Bogateč je prva dama slovenskega športa v zamejstvu
Rado Gruden
.1 ’^ST - Sirenina ja-; ,a Arianna Bogateč Najboljša športnica za-ejskega športa v Uhajajočem letu. To 2 . Znanje si je prislužila Zv1rstnirni rezultati na evilnih tekmovanjih, ki
str.lnie^a svo) viSek z na-igrJu0In na olimpijskih gr. v Barceloni, kjer je §atCeva zasedla izvrstna ■ mesto. Z nastopom UveT 1^Piadi pa se je sV • lavB tudi ves zamej-nac; B°rt’ ki je na ta
Itleio1LPrebil maSiCno
ln.se potrdil tudi na Vi up1 sPortni priredit-ob g J6 olimpiada. Njej strahn ®° na slovenski li 1 Primorske postavi-ga 01Vnega mladinske-Tnu ka v enojcu Erika Vr,1tVbiatlonko Natašo Parni KosmaC' Medeki-ga v |e naslov najboljše-noen^aineistvu pripadel etašem Primom. v
uvrstili kotalkar Samo Kokorovec in odbojkarica Aleksandra Ažman, na slovenski strani meje pa so med posameznicami nagradili še šahistko Kiti Grosar in jadralko Vesno Dekleva, med posamezniki pa kajakaša Marjana Štruklja in kolesarja Valterja Bončo. Med ekipami so nagradili še namiznoteniške igralke Krasa, košarkarje Jadrana in odbojkarje Valprapora.
Izredno pozornost zaslužijo tudi športni delavci in trenerji, priznanja ZSSDI pa so prejeli Franko DrasiC, Bruno Skerk, Ivan Plesničar in Nižja srednja šola Ivan Trinko iz Gorice. Posebno priznanje je za dolgoletno sodelovanje z zamejskim športom prejel tudi sekretar Športne zveze Slovenije Marjan Jemec.
Prireditev, ki so jo s skupnimi moCmi pripravili Združenje sloven-
skih športnih društev v Italiji, Radio Trst A, Primorski dnevnik, Novi matajur, Primorske novice, Radio Koper - Capo-distria in TV Koper - Ca-podistria, je potekala na sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena, minila pa je v znamenju povezanosti športa in morja, s katerim je slovenski človek na tem koncu trdno povezan. Težo prireditvi so s svojo prisotnostjo med drugimi dali tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije	Janez
KocjanCiC, predsednik deželnega Conija Emilio Felluga in predsednik ZSSDI Jurij Kufersin, ki so v svojih kratkih posegih poudarili združevalni pomen športa, program, ki sta ga neposredno prenašala Radio Trsta A in Radio Koper-Capo-distria, pa sta s kabaretnimi vložki popestrila Sergij VerC in Boris Kobal.
Arianna Bogateč najboljša (Foto Križmančič)
BEOGRAD / VOLITVE
Povsem uspel predvolilni zbor srbske opozicije
Dragan Perkovič
BEOGRAD - Toliko ljudi se v Beogradu še ni zbralo nikoli. VeCina novinarjev ocenjuje, da se je danes popoldne predvolilnega mitinga srbske opozicije udeležilo okoli 200.000 ljudi, morda pa tudi veC. Organizator zborovanja pred zvezno skupščino je bilo Demokratično gibanje Srbije ali skrajšano Depos, udeležili pa so se ga tudi Demokratska stranka, Meščanska zveza, Socialdemokratska stranka in seveda Milan PaniC.
Medtem ko je prizorišče preletavalo letalo z napisom »Milan PaniC -predsednik Srbije!«, je navdušeno množico pozdravil zvezni premier, toda prvi govornik je bil akademik Matija Bečkovič: »To je prava Srbija. Naše gibanje je gibanje za osvoboditev in rešitev,« je dejal Bečkovič, ki je še pojasnil, da opozicija upa, da bo oboroženo oblast
premagala z volilnimi listki. »Toda,« je dejal znani akademik, »Ce tudi tokrat zmagajo isti ljudje, potem si Srbija zasluži, da jo linča ves svet.«
VeCina opozicijskih vodij misli, da to ni mogoče. Tako je Mičunovič za ponedeljek napovedal veliko proslavo. Evforična je bila tudi Vesna Pešič iz Meščanske zveze.
Povedal pa je še nekaj, o Čemer se vse bolj govori. Ob zadnjem obisku v Sumadiji je predsednik Miloševič pogorel, saj ga je dočakalo malo ljudi pa še med njimi je bilo veliko takih, ki so ga izžvižgali.
Paničev nasprotnik na nedeljskih volitvah Slobodan Miloševič je zadnje ure pred volilnim molkom, ki se je začel že v Četrtek opolnoči, prebil na Kosovu, kjer je zbiral svoje privržence
BradimoJoipaj.
mm	^
■ f
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Osamljeni Finec v megleni Ljubljani
O Akiju Kaurismakiju in njegovih filmih, ki si jih te dni lahko ogledate v Cankarjevem domu, piše Uroš Prestor.
stran 13,
Priziv Dežele proti statutom in slovenščini?
V deželnem svetu se je razširila vest, da namerava Dežela vložili priziv na državni svet proti dvojezičnemu poslovanju Občin Doberdob in Sovodnje. Vesti niso potrdili, a tudi ne demantirali.
stran 4.
Protest proti ukinitvi parkov
Naravovarstveniki in mnogi krajevni upravitelji protestirajo, ker hoče deželna uprava črtati iz proračuna sredstva za upravljanje in vzdrževanje parkov.
stran 5
Zadeva Monteshell: ugodna vest iz Rima
V rimskih ministrskih krogih so naredili korak naprej glede vprašanja o preustroju nekdanje naftne čistilnice Aquila v Trstu: delavstvu so zagotovili nadaljnji vpis v izredno dopolnilno blagajno, medtem pa bodo rešili probleme, ki so povezani z uresničitvijo skladišča utekočinjenega plina.
stran 6.
Na gospodarski strani vesti za kmetovalce
Današnja gospodarska stran prinaša novice s kmetijskega področja in obvestila Kmečke zveze.
........stran 10.
Najbogatejši Američani raziskujejo utaje davkov
Pod predsednikom Clintonom se nekdanjim ljubljenčkom Ronalda Reagana obetajo hudi časi.
stran 12..
Kakšno je življenje v peklu?
Kemal Kurspahič o življenju v obleganem Sarajevu.
stran 13
Še je čas za dogovor, pravi Lojze Peterle
Potem ko je Svet stranke SKD odklonil zamisel o tako imenovani veliki koaliciji, je Lojze Peterle za Republiko povedal, da mora SKD vedeti, kaj liberalni demokrati sploh ponujajo, in ugotoviti, ali je to zanje sprejemljivo.
stran 14.
Končni obračun eksplozije: štirinajst mrtvih v Neaplju
Gasilci in reševalci so včeraj izpod ruševin trinadstropne hiše v predmestju Neaplja odkopali še štirinajsto žrtev. Zdravstveno stanje ranjencev je nespremenjeno.
stran 16..
Petek, 18. decembra 1992
MNENJA
Z
KOMENTAR

Slovenska
politična
os
Bogo Samsa
Slovenske vladne dileme se razrešujejo po svoji železni logiki. Slovenski volilci so nagradili sedanjo vladno usmeritev leve sredine, ki je" pragmatična, neherojska, stvarna. Reševanje konkretnih gospodarskih zadev volilci postavljajo na prvo mesto.
Desne sredine v slovenskem političnem prostoru ni mogoče pretvoriti v vladni projekt. Za to ni ne številk in ne dovolj poslancev, predvsem pa ni političnih rešitev za odprta slovenska vprašanja. Jelinčičev recept etničnega čiščenja in nacionalnega zaostrovanja vodi v še večjo krizo, v politični praksi pa je dvanajst poslancev slovenske desnice »potegnil« iz bitke pri sestavljanju večin in manjšin. Ta skupina je po železni logiki parlamentarne demokracije potisnjena rob, prav tako kot podobne stranke v vseh evropskih državah.
Možna je velika koalicija, koalicija trdnih programskih dogovorov o konkretnih stvareh, za katere se trije »veliki« lahko dogovorijo. Toda prav tako je možna - zelo verjetno - obnova levega centra, programsko dokaj homogena in preizkušena v življenju.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti na plebiscitarno odločitev volilcev za predsednika Kučana. To je prodor karizmatične osebnosti, velikega politika in njegovega načina mirnega reševanja perečih problemov. Toda to je tudi široka politična usmeritev, ki se v parlamentu številčno-aritmetično, predvsem pa politično-ideo-loško, točno ujema z željami slovenskih volilcev. Ni je vlade, ki bi bila proti. Slovenska politična os bo torej levi center v taki ali drugačni obliki. Ne bo revoluicio-nama, bo stvarna in pragmatična.
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				e	33			
34				35				
36				37				
GLOSA
Sveti Pavel, Milan Kučan
■	*	m
in Slovenke
»Kakor v vseh cerkvah svetih, naj žene na shodih molčijo. Ni jim namreč dovoljeno govoriti. Podložne naj bodo, kakor pravi tudi postava. Ce pa se hočejo v čem podučiti, naj doma vprašajo svoje može, ker ne bi bilo lepo, če bi žene imele besedo v cerkvi.« (1 Kor 14, 34-35) y jr ako dolgo je že, IS kar je sv. Pavel v A.^.svojem prvem pismu Korinačnom zapisal navedene besede, ki se nam danes slišijo tako čudno! Veljale pa so skoraj dva tisoč let in še do nedavnega. Sprašujete, kako da se jih spominjamo prav zdaj? Zaradi povolilnih komentarjev. Dano mi je bilo namreč prisluhniti vsaj trem, bolj v desno zagledanim, si-
cer pa sila različnim možakarjem, ki jim kuča-novsko-liberalni izid volitev ni bil po volji in se mu čudijo. In vsi trije so, v treznem stanju, prišli do enake razlaga in sklepa: ženskam je treba volilno pravico odvzeti!
| rvi je imel v mislih L-Jsvojo ženo, ki je vo-JL lila drugače kot on, drugi je omenil svoje tri sestre, starejše »tete«, ki so vsak dan vsaj dvakrat v cerkvi, a so glasovale za Kučana, »ka je tuk fajn«. Tretji z ženskami sicer ni imel nikoli opraviti, mnenja pa je še vedno prav takega kot sv. Pavel.
enske so morale f torej v cerkvi, in v m Jjavnem življenju sploh, stoletja molčati. Kar niso smele govoriti z
Miha Naglic
jezikom, so to počele z očmi. Drugače si ne znam razložiti besed Fre-derica Garcie Lorce, ki je hudomušno pripomnil, da ženske v cerkvi moškega tudi pogledati ne bi smele, razen duhovnika, pa še tega le zato, ker je v krilu. A bilo je prepozno. Emancipacija, ta hudičeva iznajdba, je bila že na poti. Tistim, ki kaj vedo, je bilo že na začetku jasno, da ne bo prinesla le dobrega.
*—f.clo Emile Zola, ki I nikakor ni bil kon-V__J serva ti ven , je že le-
ta 1868 potrdil, da je emancipacija ženske nekaj odličnega; toda najprej bi jo bilo treba naučiti svobodo uporabljati.
Ta poduk pa je seveda spet moška, pavlinska zadeva.
Pri nas so pred vojno že vedeli, zakaj ženskam, vojakom in moškim, mlajšim od 21 let, niso dali volilne pravice. Revolucija pa je, kot vse drugo, tudi to postavila na glavo.
tu tako so šle Sloven-
Ike poleti leta 1945 vo-JLlit (odbornike krajevnih narodnoosvobodilnih odborov, KNOO). »Slovenka, svobodna si in prvič boš volila!« piše na plakatu, ki se ga še da videti v kakšni muzejski zbirki. Tega, kaj je ta nova pravica ženam in dekletom takrat pomenila, ne vem. Gotovo pa je, da
na rezultat takratnih volitev, ki je bil vnaprej določen, ni mogla vplivati. Kaj pomeni, če ženska res voli po svoje, smo videli šele aprila leta 1990 in na sv. Miklavža leta 1992. Kmalu po prvi priložnosti so že vrabci čivkali, da so Kučana izvolile ženske. To pot pa se mu je v blaženi izbiri pridružil še Drnovšek, s-j lovenke se čustve-Vno odzivajo na Ku-LJčanove »lepe oči« (Pučnikove so menda »neiskrene«), očitno pa jim ugaja tudi nekoliko asketska drža dr. Janeza Drnovška. Kot kaže, sta omenjena politika obdarjena z neko posebno zmožnostijo vplivanja na volilce in še posebej na volilke. S pravo karizmo?
V olilke so se potemtakem omehčale ob skrivnostnem nasmehu in padle na lepe oči. Kandidatk istega spola pa še pogledale niso. Da bo glasovala za Kučana, je že pred volitvami napovedala celo Spomenka Hribar, vendar po skušnji in premisleku. Zaradi njegove spravne drže in konstruktivne vloge v usklajevanju strank pred plebiscitom. Zato torej, ker Slovence bolj združuje kot ločuje. To pa je tisto, kar nam je sedaj najbolj potrebno.
am Bog ve, kaj bi vse to porekel sv. LJ Pavel? Mar ni že on omenjal karizmatikov, ljudi s posebnimi, nadnaravnimi darovi, ki se izkazujejo v tem, da služijo skupnosti?
ODMEV
Česa gospod Borme ne ve
Milanski Corriere della Sera posveča v svoji ponedeljkovi izdaji celo stran pismom bralcev. Med njimi je bil 14. decembra tudi zapis gospoda Sergia Borme iz Pavije, ki je nosil naslov Italijani in Slovenci: kaj pomeni recipročnost? »V časopisih beremo«, pravi g. Borme, »da namerava Slovenija predi-skutirali osimske sporazume in zahtevali od Italije kriterij recipročnosti, kar zadeva status manjšin. Zahteva bi bila več kot legitimna in pravična, če bi ne bila italijanska prisotnost na ozemlju, prepuščenem po drugi svetovni vojni bivši Jugoslaviji, drastično okrnjena zaradi »etnične-
ga čiščenja«, ki še ni zaključeno. Danes so soočamo z absurdom, da žive Slovenci iz Trsta in okolice nemoteno v svojih domovih, medtem do so skoraj vsi Italijani iz Kopra, Pirana in cele Istre prisiljeni živeti v izgnanstvu, oropani vsega premoženja. Kakšen smisel ima torej govoriti o »recipročnosti«, če prej ne odpravimo te hude krivice?«
Gospodu Bormeju bi bilo treba naprej povedati, da diskusije o osimskih sporazumih ni začela Slovenija, temveč italijanska stran, potem ko je ljubljanska vlada sporočila, da jih prevzema kot dediščino bivše Jugoslavije. Pri tem
Jože Pirjevec
je bilo iz številnih italijanskih krogov slišati tudi zahteve o reviziji meje, ki seveda niso mogle prispevati k prijateljskem ozračju na tem občutljivem koncu Evrope. Povedati bi mu bilo tudi treba, da je današnja meja sad dolgega in bolečega zgodovinskega procesa, ki se je začel leta 1918 s propadom Avstro-Ogrske, če ne celo leta 1859 s porazom Habsburžanov v Lombardiji. Z zatonom monarhije se je podrlo v našem prostoru stoletno ravnovesje sli, na zgodovinski sceni so se pojavili novi zgodovinski osebki, med njimi tudi Ita-
lija in Jugoslavija (danes pa Slovenija), ki so morali na novo uskladiti svoja medsebojna razmerja. Kot se vedno dogaja v zgodovini, teh razmerij niso oblikovali gentlemanski pogovori, temveč bolj ali manj krvavi spopadi in konflikti. Po prvi svetovni vojni, ko so bili Slovenci povsem nebogljeni, si je Italija na njihov račun prisvojila dokajšen zalogaj zemlje in precej prebivalstva ter na Primorskem sama začela z »etničnim čiščenjem« (izraz »bonifica etnica« je fašističnega izvora).Gospod Borme ne ve, koliko Slovencev je
moralo v časih med vojnama zapustiti svojo zemljo in domove in se zateči v kraljevino Karadjordjevi-čev ali v ameriško emigracijo. Verjetno tudi ne ve, kako je Italija ravnala s slovensko in hrvaško manjšino v naših krajih (celo pri maši je bilo prepovedano peti po slovensko) .Ve samo, kaj so pretrpeli Italijani v Istri po drugi svetovni vojni, ko so se stvari prevesile v prid Slovencem in Hrvatom. Tistega trpljenja ne zanikam in ga ne omalovažujem. Sprašujem pa se, ali bo mogoče kdaj zaceliti rane na eni in drugi strani, če bomo še naprej vztrajali samo vsak pri svojem in to
celo na škodo resnice? Ali je npr. danes zares mogoče govoriti o »etničnem čiščenju« v slovenski Istri, kot trdi gospod Borme, v isti sapi pa implicitno priznava, da Slovenci v Italiji ne uživajo enakih pravic kot Italijani v Sloveniji. Ali je mogoče graditi atmosfero zaupanja med državama in narodoma, če ena stran ne spoštuje niti podpisanih in potrjenih mednarodnih dogovorov .O vsem tem verjetno gospod Borme ve malo in prav tako tudi italijanska javnost, s časnikarsko srenjo vred. Pa bi morah, če hočemo v našem prostoru odpreti novo poglavje bolj človeških odnosov.
POGLED
Tipanje za koreninami
(Naša) trdoglavost
Vodoravno: 1. kovinska vojaška obleka, 6. Romulov brat, 9. razmočena zamlja; tudi iztrebki, 10. ime pisateljice Peroci, 11. skupina ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, 12. igra vprašanj in odgovorov, 13. žoga izven igrišča, 14. krema za mazanje čevljev, 15. Mart Ogen, 16. tekmovalec s sankami, 17. na današnji dan leta 1913 rojeni nemški politik (Willy, pravo ime Herbert Ernst Karl Frahm, umrl 8. oktobra letos), 19. levi pritok Rena v Švici, 20. država na Bližnjem vzhodu, 24. moški in ..., 26. deska pri plotu, 29. Tomislav Neralič, 30. levi pritok Tibere v Italiji (anagrem AL ALI), 31. slabša odeja, 32. nestrokovnjak, 33. prekršek v športu, 34. veletok na Indijski podcelini, 35. prebivalke
Danske, 36. nekdanji kubanski politik (Raul), 37. vrsta hrošča. Navpično: 1. odbijanje sovražnikovega napada, 2. slovenska narodna herojinja (Slava), 3. imetje, 4. grška črka, 5. Polde Oblak, 6. revskanje, 7. izbrana družba, 8. nestrokovni zdravnik, 12. trgovinica v vojašnici, 14. največja italijanska reka, Po, 16. visoka kraška planota v jugozahodni Sloveniji, 18. 100 kvadratnih metrov, 21. Risto Savin, 22. torba za listine, 23. funkcija ministrskega predsednika, ki jo je imel politik pod 17. vodoravno, 25. ime kostumografke Vogelnik, 26. delovodja, 27. južnoameriška stepa, 28. ime italijanske igralke Valli, 31.. nemški filozof (Im-manuel, Kritika čistega uma), 33. duhovnik, 35. Davorin Trstenjak.
Zmago Pezdirc
Dve regionalni stranki (za Primorsko in Štajersko), ki sta sicer z malo uspeha nastopili na slovenskih volitvah, sta vendarle povod za razmislek o možni vlogi regionalnega interesa v Sloveniji. Tega upošteva tudi ustava, ki predvideva samostojno odločanje občin o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine. Tipanje za koreninami regionalnega interesa seveda ne bo naletelo na kako plodno prst nacionalnih osebnosti v Sloveniji, kot jih z ognjem in mečem »branijo« Srbi ali skušajo civilizirano gojiti regije v nekaterih evropskih deželah. Tudi spomin na slovenske dežele iz av-stroogrskih časov je že zbledel, bivši duh okrajev pa še nekoliko blodi po naši deželi; gotovo ni odločilen, ker ga na primer primorska stranka sama zavrača s preseganjem meja bivših dveh okrajev. Gospodarski razlogi regionalnega interesa pa so precej razpoznavni. Tako Primorska kot Štajerska se čutita prikrajšani zaradi odmaknjenosti, ki jima je vsiljena, ker vseskozi po vojni Slovenija ni uspela zgraditi od
Tone Krašovec
severa na jug in od vzhoda na zahod solidne cestne povezave. Oba predela pa sta na samem vstopu najsodobnejših cestnih povezav z Evropo prek Avstrije oziroma Italije. Temu skupnemu počutju se pridružuje povsem različen vzrok obeh regionalnih razmišljanj.
Na ta čas vendarle nadpovprečno gospodarsko uveljavljenem primorskem prostoru bi ga lahko ilustrirali z mnejem enega izmed gospodarstvenikov, da centralizacija davčne uprave ne sme pomeniti tudi centralizacije davkov; s hotenjem gospodarstva po slovenski tretji primorski univerzi; z nasprotovanjem mejnim oviram med slovensko in hrvaško Istro, kar seveda prizadene odprtih meja vajene Primorce. Na Štajerskem, kjer bi bili pred desetletji ob cvetočem tamkajšnjem gospodarstvu in nastajajoči univerzi vzroki regionalnih teženj, pa so se zaradi strahovite gospodarske krize njenega gospodarskega bazena zdaj preobrnili v skupni občutek premajhne pomoči drža-
ve Slovenije; ob prežečem avstrijskem kapitalu, ki je med tem z avtocestami to našo regijo povezal z Evropo.
Tako se znova vračamo k usodnemu vprašanju nujnih prometnih povezav. Te bodo na eni strani omogočile v regionalnih interesih ločiti zrna skupnih gospodarskih koristi od plevela neutemeljenih ambicij ali celo posta-vljaštva lokalnih političnih veljakov. Na drugi strani so pogoj za polno ovrednotenje geostrateške lege Slovenije (z izstopajočo dragocenostjo luke v Kopru).
Odveč je bojazen o privilegijih regij, ki bi jih s tem pridobile. Edini kompas tržno usmerjenega kapitala sta dobiček in razvoj. Tako novogoriški HIT že danes investira na Gorenjskem, Dolenjskem in v Prekmurju, koprski Cimos pa skrbi za svoje tovarne v hrvaškem delu Istre.
Regionalni interes torej ni enosmerna ulica. Ravno nasprotno - v modro zasnovani viziji dolgoročnega razvoja Slovenije na tržnih kriterijih gospodarjenja lahko znatno prispeva k našemu blagostanju.
Pošla
Dan prej po evropsko
Prepričan sem, da mora za uveljavitev nekaterih vrednot, ki predstavljajo splošno družbeno dobrino, poskbeti vsa družba; torej ne morejo in ne smejo biti odvisne od stališč in mnenj posameznikov ali ožjih skupin.
Mislim na bližajoče se božične praznike oziroma božič, ki smo ga razglasih za dela prost dan, pri tem pa smo pozabili, da je po ljudskem in religioznem izročilu težišče pričakovanja tega praznika njegov predvečer. Torej da pričakujemo božič - tako kot prehod v novo leto že na Silvestrovo - 24. decembra zvečer.
Menim, da ni potrebno posebej poudarjati, kakšna človeška in za verne religiozna energija se sprošča prav na božični predvečer po vsem svetu, morda še posebej v evropskem prostoru. Gre za religiozni in zgodovinski mit v najglobljem smislu, ki se mu predajamo odrasli in otroci. Božični večer ni nikakršno sentimentalno sproščanje, temveč je edini in največji družinski praznik po vsem svetu.
Zato upam, da ne bomo ostali edini v Evropi, ki bomo prenesli težišče božičnega pričakovanja na naslednji dan. Predlagam vsem, ki lahko v svojih občinah, podjetjih in ustanovah kakor koli pripomorejo k temu, da se popoldanski delovni urnik skrajša, naj pravočasno obvestijo vse, da se 24. decembra vključijo v delovni čas, ki je v navadi po vsej Evropi.
Prepričan sem, da bomo za to človekoljubno potezo drug drugemu zelo hvaležni.
Milan Jelen, Pohorskega bat. 6, Zg. Polskava
Korenček in palica
Zdi se, kot da pri nas demokracijo razumemo bolje kot drugje. Tudi tokrat so volivci pokazali »common sense«. Da so pragmatično slišali le tisti-Naprej v sloganu ne levo ne desno? Da so pozabili na bogove? Da so preslišali svarila o nevarnosti l6" vega (in desnega) ekstremizma, (ko smo predalep za vajmarsko alibično hujskanje proti levici, četudi le v farsi ali spirali)? Da niso nagradili novega ide-ologiziranja o državljanski vojni, ko je odvračalo od skupnega zboljševanja življenjskih pogojev in gospodarjenja? Kot da so volivcem že kar v krvi nauki Machiavellijevih »11 Pri0" cipe e Discorsi« ter »Arte della querra«, v katerih je pred stoletji zapisano, d na bogove, heroje in pa zane ljudje (in novi vlada rji) vedno (pravočasno ■ pozabijo. Pomnijo Pa obljube (denimo kakšno o »success story«). Kot da) vzniknila na njihovem yr tu modrost, ki uči, kako demokracija ne pusti m0 gočnih dreves zrasti v ne bo. Kot da že od nekdaj poznajo način korenčka palice. So tokrat koren0 izključitve Grosa, Starine na, Pirnata, Schvvar bartla, Starca, Štorman ’ Ferša...? Protiutež, pa° pa omogočanje JedoC? i ' Podobnika...? Pa nai^ n trdi, da sestavljajo volim, telo Slovenije samo P00
čni nedonošenčki. Re® ge kakšni že še najdejo. A ti so uporabni. In zadosm
^Lahko bi rekli: manip°;
latorji manipulirajo, v° ^
ci odbirajo. Zal le ys tri, štiri, pet, sede® ;raje pa še ni pravo odbiral j
insooč>Xmthm Samec.
Ljubijana
KULTURA
Petek, 18. december 1992
Od 14. do 18.
12. poteka v Cankarjevem domu prikaz najboljjših filmov režiserja Kauri-smakija
Ce bi moral odgovoriti na vprašanje, od kod Prihaja najveCji filmski kult tega trenutka v Evropi, kam bi ga postavili? V Anglijo? Bolj težko, kajti Ridley Scott, Stephen Frears in Mike Eiggis so v Hollywoodu, Peter Greenaway in James Ivory pa že vso kariero obdelujeta samo svoja strogo ograjena vrtička. Francija? Problematično - Leos Carax je pogorel, Jean-Jacques Beineix dogoreva, Luc Besson pa dela preveč Popularne filme, da bi jim lahko' reklikul-tni.Oliver	Assayas,
mogoče, toda njegov Cas Se prihaja. Od nemškega vala prav tako ni ostalo pkoraj nic - Fassbinder je zaradi prevelike količine mamil umrl že v začetku osemdesetih, za njim je VVenders vodil Za stavo, vendar je v začetku devetdesetih Posnel svoj ultimativni film in ugotovil, da njegova prihodnost nikogar več ne zanima. Tudi za Almodovarja se zdi, da je izčrpal svoj repertoar. V Italiji so kultni postali igralci, točneje, en sam igralec; stara režiserska garda je tiho, nove pa Se ni- Vzhod se mora šele Pobrati na noge, tisti, ki s° kot Kieslowski prestopili v zahodno ligo, Pa se tam ne znajdejo Najbolj. Rusi so s Paolom Luningom in Vita-Ujem Kanievskim na dobri poti, toda najdaljši kultni staž ima trenutno finska. In to s samo eUim priimkom, Kau-fisrnaki.
Kultni sloves je seveda zelo varljiv kriterij vrednotenja režiserjevega dela, toda Aki Kaurismaki bi tudi brez tega ostal eden od najpomembnejših sodobnih evropskih režiserjev. Njegovo delo odlikujeta
dve lastnosti: unikaten slog, upirajoč se vsakemu klasificiranju, in poznavanje filmskih klasikov. To znanje si je nabral v kinoteki v Helsinkih, eni najbogatejših evropskih kinotek. Sam pravi, da je nekdaj delal
svoj program ogleda filmov za tri mesece vnaprej. Rezultat te izobrazbe so sivi lasje, ki jih je z vsakim naslednjim filmom povzročil tistemu delu filmske kritike, ki ga je leta 1986, po njegovem prvem festival-
nem uspehu - Sence v raju - spravila ad acta kot finskega Jima Jar-muscha. Ameriški B-film, francoski Novi val in britanska Ealing komedija so samo nekatere izmed referenc, na katere aludira v svojih filmih. Njegovi filmi se drug od drugega razlikujejo, tako kot se razlikujejo usode vseh osemnajstih finskih mladeničev z imenom Frank in angleško govorečega Pekka v njegovem drugem samostojnem celovečeren in prvem kultu, Calamari Union.
Preden je postal režiser, je Aki živel proletarsko življenje na robu družbe, v svetu junakov njegovih zgodnjih filmov. Po vrnitvi njegovega brata Mika s študija v Nemčiji sta leta 1981 skupaj napisala scenarij za Mikov diplomski film, Lažnivec, v katerem je Aki igral glavno vlogo pisatelja Ville Alfa, ki piše, pije in se zaljublja v ženske. V isti vlogi je leto kasneje zaigral v bratovem celovečernem prvencu Ničvredneži, Ime Ville Alfa seveda ni naključno; preobrnjen naslov enega izmed filmov Jeana-Luca Goddarda je tudi ime njune produkcijske hiše. Z Villealfa Film Productions se je Aki leta 1983 lotil lastnega celovečernega prvenca, adaptacije romana Zločin in kazen, postavljenega v sodobne Helsinke. Sledila sta že omenjena Calamari Union in Sence v raju, prvi del njegove »socialne« trilogije, kamor spadata še Ariel in Deklica iz tovarne vžigalic.
»Režiser - govorim o neodvisnem režiserju -je osamljen Človek. Nikogar ne more vprašati za nasvet, nikogar ni, kamor bi se lahko naslonil.« Osamljenost njegovih junakov označuje njegova začetna dela. Aki jev Rasklonikov, Antti Rahikainen, zaradi odtujenosti v družbi ne more zaživeti z dekletom, ki je priča njegovega umora, in konca sam v jeCi. Sama sta tudi junaka Senc v raju, šofer smetarskega tovornjaka in blagajničarka v samopostrežni. Iris - Deklica
V naslovu: prizor iz Kaouri-smakijevega filma Najel sem plačanega morilca (Foto: arhiv)
iz tovarne vžigalic, cel film skorajda ne spregovori besede. Osamljenost se odseva že na obrazih Akijevih stalnih igralcev, kot sta denimo Matti Pellonpaa in Kati Outinen. Zadnji del trilogije predstavlja Akije-vo slovo od Ozuja in Bressona, od filma vzdušja, kjer za akcijo skorajda ni prostora: v filmih, ki bodo sledili, sicer še vedno ni veliko akcije in eksotike (kar je zaščitni znak filmov njegovega brata), toda njihovi protagonisti vsaj potujejg po Finski (Leningrajski kavboji gredo v Ameriko) oziroma hočejo storiti samomor, a nimajo poguma (Najel sem plačanega morilca). S temi filmi je začel rasti kultni sloves ne samo Akija, ampak tudi Leningrajskih kavbojev - dve leti nazaj so obljubljali celo njihov nastop v Ljubljani. Njihovi elani so pod različnimi imeni (Sleepy Sle-epers, Harry and the Mulefukkers, The Ghost Train) namreč nastopili še v nekaterih drugih filmih obeh bratov.
KLOBUK DOL! /FILM
Priročnik za boeme
Tone Vrhovnik
Boemsko življenje: scenarij (po romanu Henryja Murgerja) in režija Aki Kaurismaki; igrajo Matti Pellonpaa, Kari Vannanen, Evelyne Didi, Andre VVilms...; Finska/Francija 1992
Zanimivo je, da uporabo crno-bele fotografije v zadnjem desetletju laže povezujemo z imeni eminentnih filmskih avtorjev (Jarmusch, VVenders) in z globinskostjo njihovih poe-tik kakor s samo specifično-stijo ne-barvne tehnike, njeno uporabo za poseben odnos do realnosti in stilizacijo. Tudi Kaurismakijevi Boemi se med črno in belo ne umeščajo toliko kot natančna študija življenja treh vprašljivih umetnikov sredi prejšnjega stoletja, kot realizacija »večnega« Rodolphovega slikarskega talenta v reklamah za sladkor in Marcelovega pisatelj-stva v urednikovanju »Irisi-nega pasu« (veličastna Sca-unardova glasba sploh ne pride do uporabnika), pač pa se njihova dosledna umetniškost realizira v
konkretni eksistenci na samem površju sveta. Ta je resnična natanko toliko, kolikor se Rodolpho, Marcel in Scaunard dejansko identificirajo z lastnim velikim poslanstvom. Zato smo priča minimalistični intimni študiji boemstva, ki sploh ne potrebuje zunanje reference, pravzaprav niti realnega sveta - zgolj metaforo Pariza kot kraja, kjer se tovrstne eksistence pač povnanjijo (zato gre najbrž za enega redkih filmov, v katerem se mesto ne predstavi s Stolpom). Plastičnost svojih junakov dosega Kaurismaki paradoksalno z doslednim ostajanjem na površju in namenski »ekranizaciji« Murgerjeve-ga romana v zeitgeistu, ki še ni poznal psihoanalize. Zato so naši junaki, še bolj pa njihovi dami Mimi in Musette, sicer lahko sprti z nerazumevajočim svetom, nikakor pa ne znotraj samih sebe. To seveda onemogoča pogled, ki bi njihovo eksistenco označil za tragično, prav zato pa v toliko večji meri udari na dan
kompleksnost zunanjega sveta, ki so ga »veliki umetniki« tako ne-znanstveno vzeli za svojega, v vsej epskosti in ironiji
Občutek tragičnega nas prevzame, kadar pred nami propade nosilec visoke ideje, Kaurismakijevi boemi pa so velika ideja umetništva samega; ta na sebi pač ni tragična, lahko pa v nas vzbudi - z Mimiji-no smrtjo vred - toliko več topline in konec koncev tudi smeha, saj tako enoznačne realizacije umetništva pač ne moremo vzeti popolnoma zares. In prav zaradi preproste topline in smeha je Boemsko življenje velik film, obupna francoščina (finskih) albano-Ircev pa ena sama zbirka globokih misli.
Z Boemskim življenjem je Kaurismaki »popravil silo«, ki jo je Muigerjeve-mu romanu storil Puccini z La Boheme, in morda res dosegel namen, da bomo, kot on, uživali ob pozabljenem tekstu - bati pa se je, da interpretacija tokrat presega raven predloge.
Prizor iz filma Leningrajski kavboji gredo v Ameriko (Foto: arhiv)
Pred Deklico iz tovar- proizvaja plastične originalu - nekakšen ne vžigalic je Aki račke, namenjene otro- komičen antipod trem posnel še adaptacijo kom. Vse skupaj se uram duhamornih mo-ene izmed Shakespea- dogaja v klavstrofobični nologov Hamleta Lau-rovih dram.	atmosferi hollywood- rencea Olivera. Ce je to
Hamlet med pošlo- skega filma noir. Akijev nesramna skrunitev kla-vneži je playboy, ujet v Hamlet je s svojo B- sika, kot samokritično mreže korporativnih estetiko in zgodbo - zatrjuje Aki, ne vem. Je interesov podjetja, ki samo deloma zvesto , pa prekleto zabavna.
Ko je nehal snemati filme, je Ingmar Bergman svojo kamero Arriflex prodal Akiju Kaurismakiju. Tudi Akijev zadnji film, Boemsko življenje, dokazuje, da je kamera še vedno v lasti mojstra.
ALI JE CESAR NAG? / TRADICIONALNO IN SODOBNO
Godalni kvarteti med resno in sodobno glasbo
ke večine konzumentov sodobne kulture, ki je pravzaprav podlaga »delovanja« umetnosti, se je spremenil, pa če nam je to všeč ali ne.
V glasbi je prišlo do presenetljive »pozabe« idiomov, ki so kraljevali vsaj od konca druge vojne naprej. To stoletje zaradi specifike glasbenega razvoja ni bilo kaj prida naklonjeno velikim, simfoničnim formam (izjeme samo potrjujejo pravilo), pa tudi operni ustvarjalnosti ne, zato pa je doživela veliko afirmacijo komorna forma, ki je bila vsaj v drugi polovici prejšnjega stoletja krepko odrinjena vstran.
Godalni kvartet sicer ni bil nikoli pozabljen, a v zadnjih letih lahko vseeno govorimo o njegovem preporodu. Ali bi lahko bil znanilec iskanja novih formalnih zahtev, ali pa je zgolj glasen odmev v praznih sobanah sodo-
Pravo zvočna formula devetdesetih?
Rajko Muršič
bnega glasbenega ustvarjanja? Bolj verjetno se mi zdi slednje, saj je glavni kreativni tok sodobne glasbe vendarle najmanj od šestdesetih let dalje krepko zaobšel snovanja klasično izobraženih ska-dateljev. Konkretno: tandema Lermon/McCartney
na eni ali kakšen John Coltrane na drugi strani se bosta gotovo uvrstila v enciklopedije velikih ska-dateljev tega stoletja - vsej nečimrnosti »resnoglas-benega« prizorišča navkljub. Ali bo »teža« Stockhausena ali Xena-kisa primerljiva? To ve-
rjetno ni pomembno. Pomembno pa je, da vectir-nost kreativnih tokov sodobne glasbe vendarle ni tako mimobežna, da ne bi bile možne najrazličnejše sinteze.
Godalni kvartet se po številu elanov krasno ujema z najbolj razširjeno
formo v tako imenovani popularni glasbi in ima med komornimi zasedbami vendarle največ možnosti, da prevzame način delovanja velikih pop skupin. Prvi so to spoznali ameriški Kronos Qua-rtet že nekje v sedemdesetih letih, Čeprav so
dosegli prave uspehe šele sredi osemdesetih, ko so na isti plošči (recimo) posneli obdelavo Hen-drixove Purple Haze in Salinenovega 3. godalnega kvarteta. Ob tem, da se v javnem nastopanju prav nic ne razlikujejo od katerekoli druge pop skupine, si mirne duše privoščijo izvajanje sodobne komorne glasbe (od Bartoka in Šostakoviča do Schult-horpa in Glassa) - in seveda dosegajo krasne uspehe.
Vzgledi vlečejo. Druga violina znamenitega avandgardnega Arditti String Quarteta, Alex-ander Balanescu, je pred kakšnimi štirimi leti ustanovil lastno zasedbo, Balanescu Quartet, in se usmeril v izvajanje programa minimalističnega kova. Ta kvartet je pred kratkim izdal ploščo pri Mute Records, torej tam, kjer snema tudi Nick Cave.
Z bolj izzivalnimi pri-
jemi se lahko ponaša še en godalni kvartet, ki je prestopil bariere klasične komorne scene, Soldier String Quartet. S tem kvartetom smo se lahko prvič srečali pred petimi leti, ko je izvajal dela Elli-otta Sharpa, enega od najprodornejših glasbenikov na tako imenovanem nju-jorškem »off« prizorišču. Potem smo izdali še album Sequance Girls, na katerem je godalni kvartet igral okrepljen z bobnarjem in kontrabasistom, kar je že sicer izrazito dinamični godbi tega kvarteta dodalo še eno dimenzijo. In pri nas? Na odgovore na te zahteve časa na srečo ni bilo treba posebej dolgo Čakati. Seveda so se stvari začele (in tudi tekle) zunaj institucionalnih tokov (vsaj na začetku tudi krepko proti njim), Čeprav so elani obeh godalnih kvartetov, ki izvajata izključno sodobno glasbo, zaposleni v velikem orke-
stru. Entuziazem nekaterih mlajših glasbenikov se je kmalu obrestoval, saj še niti kvarteta Muzi-na (ki je predstavil del svojega repertoarja prejšnji ponedeljek) niti kvarteta Enzo Fabiani (ki ste ga lahko »preizkusili« predvčerajšnim v Galeriji SKUC na Starem trgu v Ljubljani) ni treba sramovati. Nasprotno: s svojo usmeritvijo v izvajanje sodobne (slovenske) glasbe so zreli sopotniki prej omenjenih kvartetov, z izvajalskim nivojem se jim vztrajno približujejo, le še medijski preboj jih čaka, potem pa...
Prav medijski preboj je ključen, sodobna glasba namreč ni več neka »vrednota sama po sebi«, namenjena kakšnim dvajsetim »posvečenim« (ali »zgodovini«), ampak je del siceršnje planetarne zvočne ponudbe - in pregrade med glasbenimi sferami nezadržno padajo. Hvala bogu!
ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA
Petek, 18. decembra 1992
RABA SLOVENŠČINE NA GORIŠKEM
Ali bo Dežela vložila priziv proti manjšini?
Nepotrjene vesti o posegu no državnem svetu
Sandor Tence
TRST - Ali je deželna vlada na tem, da predloži priziv zoper razsodbo deželnega upravnega sodišča (TAR), ki je pred kratkim potrdil dvojezično poslovanje Občin Doberdob in Sovodnje v goriški pokrajini? Vest, ki je niso deželni predstavniki potrdili (a tudi ne demantirali), se je razširila v deželnem svetu, problem pa je med proračunsko razpravo postavil svetovalec Miloš Budin (DSL). Ce bi bila vest resnična, bi pomenilo, da se tudi deželna uprava (v tem primeru s prizivom na državni svet) pridružuje tistim nazadnjaškim silam in ustanovam, ki hočejo na vsak način omejevati in kratiti pravice slovenske manjšine.
Občini Doberdob in Sovodnje ob Soči sta letos odobrili statut, ki določa dvojezično poslovanje obeh uprav, začenši z enakopravno rabo slovenčine. Pokrajinski odbor, ki nadzoruje delo krajevnih ustanov, je zavrnil člene statuta obeh goriških občin, ki se nanašajo na slovenščino in na Slovence. S pravno utemeljitvijo, da je za ta vprašanja pristojna edinole rimska oblast. Do-
Predsednik deželnega odbora Vinicio Turello
berdobski in sovodenj- spremeniti za Slovence ski upravitelji so se zo- pozitivnih sklepov, per ta sklep goriških Dežela se je stalno izgo-nadzornikov pritožili na varjala, da je edinole TAR, ki jim je dal prav Rim pristojen za in potrdil pravno veljav- manjšinsko problema-nost obeh občinskih sta- tiko, razsodba upravne-tutov.	ga sodišča pa sama na
»Ce bi se deželna vla- sebi dokazuje, da je tudi da res odločila za tako na lokalni ravni mogoče potezo, bi bilo to moral- nekaj narediti v korist no in politično gledano slovenskih pravic. Fur-res škandalozno«, je lanija-Julijska krajina -dejal Budin. Mejna je še povedal Budin - bi dežela, ki govori o sode-	si s prizivom na državni
lovanju in o dobrih od- svet, ki je najvišje nosih s sosedi, si ne mo- upravno telo v državi, re privoščiti tako nega- sama kratila pristojnosti, tivnega odnosa do na- kar bi bilo seveda popol-rodne manjšine, zlasti noma nesprejemljivo, pa ne more v negativno Oglasil se je tudi sve-
tovalec stranke Slovenske skupnosti Ivo Jev-nikar, ki je prepričan, da bi morebitna pritožba na državni svet povzročila pravi politični potres, posebno v goriški pokrajini. »Upam, da iz tega ne bo nič in da gre le za govorice. V primeru posega v Rimu bi vsekakor deželna uprava podprla stališča vseh tistih, ki so prepričani, da imamo Slovenci itak preveč. Priziv na državni svet bi tudi pomenil zelo hud udarec upravni in politični samostojnosti občinskih in vseh ostalih krajevnih uprav ter samemu miroljubnemu sožitju med tukaj živečimi narodi«, je dejal še predstavnik SSk. Njegova stranka je, kot znano, sestavni del večinske koalicije, ki vodi Furla-nijo-Julijsko krajino.
Predsednik vlade Vinicio Turello v sinočnjem sklepnem posegu proračunske razprave ni odgovoril na vprašanje, ki sta mu ga javno postavila Budin in, v tiskovni izjavi, kasneje tudi Jev-nikar. Predsednikov molk je vsekakor zelo simptomatičen. Ce bi bile vse te govorice neo-snovane, bi najbrž takoj demantiral izjave in namigovanja slovenskih zastopnikov DSL in SSk. Kot kaže, pa se v deželnem odboru očitno nekaj res ”kuha“.
:
Denar
kulturi
odloči
_	■ i
naj le Rim?
- :
df„C,e,?=edv)dP«ri?m zastojev, odobril proračun. Predsednik odbora Turello in odbornik za finance Longo sta v sinočnjih posegih zagovarjala prora-
omeje-vanje izdatkov.
Glede finansiranja slovenskih kulturnih ustanov je Longo dejal, da je obnovitev tozadevnega državnega zakona stvar Rima in ne Furlanije-Julijske krajine. Ni pa povedal, da se bo rimska vlada glede tega naslanjala ha predloge in zahteve, ki bodo prišli iz naše dežele. Turello je rekel, da bo uprava, kolikor se bo dalo, aktivno sodelovala pri pogajanjih med Italijo in Slovenijo za revizijo osimskih sporazumov. Branila bo tudi svojo upravno in politično posebnost, ki jo predstavlja tudi slovenska manjšina, čeprav mnogi na to večkrat "pozabijo". Zavzel se je za čimprejšnjo dograditev vseh osimskih avtocest.
TRST / POBUDA DEMOKRATIČNE STRANKE LEVICE
Osimo naj odpre Trstu in Istri vrata v Evropo
Januarja vsedržavno zasedanje o možnostih integracije sosednjih gospodarskih, kulturnih in družbenih stvarnosti
Drago Gašperlin
TRST - Tržaška pokrajina in celovito istrsko območje morata nanovo zaživeti v duhu vzajemne soodvisnosti in sodelovanja, sicer pa v perspektivi tvorne vključitve v Evropo ljudstev, pri čemer bo treba pomesti s slehernim nacionalizmom, ki takšen vsestransko napreden postopek samo zavira, hkrati pa seveda dokončno razrešiti problem manjšin na obeh straneh meje v evropskem duhu, to je po evropskih zaščitnih standardih, kajti obe manjšini predstavljata bistveno sredstvo za kulturni, gospodarski in družbeni preporod teh krajev.
Tako sta naglasila zadolženi za mednarodna vprašanja pri deželnem vodstvu Demokratične stranke levice Stelio Spadam in tržaška pokrajinska tajnica DSL Per-la Luša, ko sta včeraj naznanila predstavnikom sredstev množičnega obveščanja zasedanje o vprašanju osimskih sporazumov. Zasedanje bo v Trstu na pobudo vsedržavnega vodstva stranke oziroma vodje njenega odseka za z u manj e zadeve Piera Fassina dne 22. januarja prihodnjega leta, torej tik pred začetkom diplomatskih pogajanj med Rimom in Ljubljano, ki bodo stekla na podlagi
novembrske odločitve Slovenije, da bo prevzela vse obveznosti, zapo-padene v dogovorih izpred sedemnajstih let med Italijo in tedanjo Jugoslavijo.
Ni več časa za slepomišenje, treba je začeti graditi bodočnost Trsta in istrskega zaledja, sta naglasila Luša in Spada-ro ob pripombi, da se nahajata obe območji v hudi gospodarski krizi, ki ji ne bo mogoče biti kos brez skupne politike v smeri vsestranskega sodelovanja in brez trezne rešitve zgodovinskih problemov, ki jih izkoriščajo danes skrajne in nacionalistične sile v volilne in siceršnje špeku-1 antske namene. Gre torej za odločen kakovosten skok tako na kultur-no-političnem, kakor tudi in morda še predvsem na ekonomskem področju, sta poudarila govornika ob pripombi, da ravno zaradi tega januarsko, posvetovanje ne bo izzvenelo v lokalistično ali celo nekakšno predvolilno pobudo. Dokaz o tem naj bo že samo dejstvo, da bodo nanj povabili predsednika senatne in poslanske komisije za zunanje zadeve, državne in evropske parlamentarce, predstavnike rimske vlade in tržaške
upravitelje, zastopnike vseh italijanskih demokratičnih strank ter glasnike najpomembnejših političnih strank v Sloveniji in na Hrvaškem. Ne samo, zasedanje bodo naslonili na stvarne potrebe in zahteve neposredno prizadetih prebivalstev na obeh straneh meje, se pravi tudi in zlasti manjšinskih skupnosti - pristojni v DSL pojdejo na primer že danes v Koper na razgovor z ondotno Skupnostjo Italijanov, temu snidenju pa bodo sledila še številna druga in med njimi tudi srečanje z istrskimi begunci.
V resnici gre pri zagonu vsestranskega sodelovanja urediti, kakor je bilo rečeno, tudi manjšinske probleme; z ene strani vprašanje popolne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, z druge strani pa zadevo o ponovnem ovrednotenju italijanske skupnosti na slovenskih in hrvaških tleh v identitetnem pogledu, ob čemer ni mogoče mimo problema izgubljenih premoženjskih dobrin, valorizacije kulturnega bogastva manjšine in vnovične vključitve beguncev v današnjo stvarnost na območjih, ki so jih svojega dne za-
pustili.
Lista za Trst in neo-fašisti iz vrst MSI pogrevajo vprašanje meje, toda nacionalizem ne bo pomagal nikomur; Evropi, ki se spopada z eko-nomsko-industrijsko stisko, gotovo ne, prav tako pa ne Istri, ki jo pesti še hujša gospodarska kriza; slednja utegne celo povzročiti nekakšen nov in nikakor rie politično obarvan eksodus, je poudaril Spadaro in v potrdilo svoje teze navedel enako uglašeno mnenje italijanskih manjšinskih poslancev v slovenskem parlamentu oziroma v hrvaškem saboru Roberta Battellija in Furia Radina.
Skratka, je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci, gre za morda odločilen poskus vsesplošne integracije med svetovoma, ki sta soseda in oba evropsko naravnana, gre za to, da se z udejanjenjem vsestranskega in obojestransko koristnega sodelovanja ter tvornega sožitja med italijanskim, slovenskim in hrvaškim prebivalstvom izoblikuje zgled, kakršnega je potrebna v današnjem času rasističnega rovarjenja in oživljanja nacionalističnih strasti tudi sama Evropa, v kateri je toliko govora ravno o solidarnostno navdihnjenih integracijskih procesih.
NOVICE
Severna liga za vlado tehnikov
RIM - Voditelj Severne lige Umberto Bossi je včeraj spet poudaril nasprotovanje predčasnim volitvam in torej razpustu senata in poslanske zbornice. Sedanja vlada predsednika Giuliana Amata gotovo ne uživa več podpore večine državljanov, je poudaril poslanec iz Lombardije, morebitna vladna kriza pa bi v tem trenutku samo zaostrila položaj, ki je že itak precej napet in zaostren. Severna liga, ki je na zadnjih upravnih volitvah spet doživela velik uspeh, predlaga takojšnjo posodobitev političnega sistema. Zato zahteva, naj se v vlado čimprej vključijo resnični strokovnjaki, ki ne pripadajo nobeni stranki, a ki se bodo prizadevali za nova pravila politične igre.
Volilna reforma: sporazum v KD?
RIM - Krščanski demokrati so dosegli skorajšnji sporazum o novem volilnem sistemu. Poslanec Mario Segni, ki sodi med najbolj vnete zagovornike večinskega sistema po britanskem vzoru, je pozdravil zadnja stališča vsedržavnega tajnika Mina Martinazzolija. Slednji je v nekem intervjuju rekel, da je sedanji proporčni sistem dokončno propadel in da je treba zato ubrati pot, po kateri naj bi volilci sami direktno izbrali vladno koalicijo.
Segni že nekaj časa vodi vsedržavno gibanje, ki se zavzema za radikalne reforme političnega sistema. Deluje pravzaprav ”na robu KD“ in je večkrat zagrozil, da bo zapustil to stranko, ki, podobno kot vse tradicionalne italijanske stranke, preživlja zelo hudo krizo.
DSL in nemška SDP za boj proti rasizmu
RIM - Tajnik Demokratične stranke levice Oc-chetto in podpredsednica nemških socialdemokratov Daublerjeva sta včeraj podpisala poziv za skupni boj proti oživljanju nacizma in proti vsem pojavom rasizma. Evropska levica, piše v skupni izjavi, se ne more izmikati svojim zgodovinskim odgovornostim za enakopravnost vseh državljanov. Poziv bodo v prihodnjih dneh najbrž podpisale še nekatere druge levičarske stranke.
Senatorju Žitu ne bodo sodili
RIM - Posebna senatna komisija je včeraj zavrnila zahtevo po sodni preiskavi proti senatorju Sisiniu Žitu. Parlamentarec, ki pripada socialistični stranki, je osumljen sodelovanja z mafijo in vrste prekrškov volilnega značaja. Zadnja beseda o njegovi usodi pripada vseakor senatu na plenarnem zasedanju.
Včerajšnji sklep komsije, ki je bil sprejet z večino glasov, je sprožil ostre polemike in spore med političnimi strankami. Nekateri so namreč prepričani, da bi morali v Italiji povsem odpraviti parlamentarno imuniteto. Tudi o tem kočljivem vprašanju razpravlja dvodomna komisija, ki se ukvarja z reformami političnega sistema.
J
II


m
J/:;:/:,:'
I :
__________RIM / VROČE SREČANJE DR2AVA - DE2ELE_
Zastopniki Dežel zahtevali odstop ministra za zdravstvo De Lorenza
Minister ni hotel upoštevati predlogov in popravkov deželnih uprav
RIM - »Minister za zdravstvo De Lorenzo naj odstopi.« To je bila rezka zahteva, ki so jo predložili predsedniki italijanskih dežel, potem ko so iz protesta zapustili konferenco dežele -država, ki naj bi razpravljala o zdravstveni reformi.
Vprašanje zdravstva je namreč tisto, ob katerem so doslej dežele in država prišle že večkrat navzkriž. In klima se je še zaostrila ob odloku, ki ga je v zvezi z zdravstvom pripravil minister De Lorenzo, sicer predstavnik liberalne stranke. Dežele so za včerajšnji sestanek vestno pripravile in sestavile vrsto amandmajev, ki bi po njihovi oceni lahko izboljšali odlok in omogočili bolj uravnovešeno upravljanje zdravstvenih struktur in boljše storitve drža-
vljanom. Toda minister De Lorenzo je na pripombe in predloge dežel odgovoril le s tem, da bo poročal vladi.
Ta trditev je razkačila predsednike dežel, ki so bili že vznejevoljeni, ker je minister De Lorenzo napovedal, da znamke, ki naj bi manj premožnim omogočale brezplačno zdravstveno oskrbo, ne bodo natiskane pravočasno in da bo razdeljevanje zdrknilo za dober mesec. Kaže namreč, da je državni tiskarski zavod preobremenjen in da jih ne uspe natisniti pravočasno. Toda vse bi se končalo z nekoliko nerganja, če bi se minister obvezal, da se bo zavzel za to, da bodo pripombe dežel k vladnemu odloku upoštevane. Ker pa tega ni storil in ker tudi minister za odnose z deželami
Costa ni zavzel stališča, so se predsedniki dežel razhudili in zapustili konferenco.
Kmalu nato so svoje poglede predstavili na novinarski konferenci, na kateri so zahtevali odstop ministra za zdravstvo De Lorenza in poudaril, da se ne bodo več udeleževali konference, dokler ne bodo vse zadeve razčistili s predsednikom vlade in dokler konferenci država - dežele ne bodo priznane ustrezne politične in institucionalne pristojnosti.
»Mar bi poslali svoje pripombe in popravke po pošti,« je razsrjen poudarjal odbornik za zdravstvo Furlanije - Julijske krajine Mario Brancati, ki je zastopal predsednika deželne vlade Turella, »saj ta srečanja niso potrebna, če se jih minister
udeleži samo zato, da nam pove, da nima nobenih pristojnosti.« »Ugotavljamo, da se v vladi in parlamentu uveljavlja nasprotovanje deželam in regionalizaciji,« je poudaril predsednik Basi-licate Boccia, predsednik Moliseja di Bartolomeo, ki je turnusni predsednik konference dežel, pa je dodal, da so bile dežele pripravljene sprejeti novo breme zdravstvene reforme, vendar »zahtevamo sredstva, ki bi nam omogočila boljše storitve«.
Vprašanje je, kaj se bo zgodilo sedaj. Mnenje konference država - dežele je namreč obvezno zato, da vlada lahko pripravi odlok o zdravstveni reformi. Toda dežele niso pripravljene dati kakršnega koli mnenja pod takimi pogoji.
Novoletna jelka ob meji
Na mejnem prehodu pri Fernetičih so včeraj postavil'-kot je že tradicija, veliko novoletno jelko, pod katero so se slikali obmejni organi (foto Križmančič)
SICILIJA / NOV UMOR
LECCE / SKUPNA AKCIJA KARABINJERJEV IN POLICISTOV
Mafijski morilci ubili podjetnika ki si je upal sodelovati s sodno oblastjo
AGRIGENTO - Mafija se maščuje nad tistimi, ki kakorkoli sodelujejo s policijskimi ali sodnimi organi. V kraju Lucca Si-cula v pokrajini Agrigen-to - se pravi v enem od delov Sicilije, kjer je mafija najgloblje zakoreninjena - so včeraj popoldne neznani kilerji umorili 54-letnega Giu-seppa Borsellina.
Vzrok umora je bil preiskovalcem takoj jasen: možu so 22,- aprila letos umorili sina, 31-letnega Paola, ker ni hotel plačati mafijske »zaščite« za svoje majhno gradbeno podjetje.
Oče Giuseppe pa po umoru ni molčal in plačal, kot so zločinci pričakovali, ampak je sodeloval s preiskovalci in jim do potankosti orisal vse epizode groženj in izsiljevanj, ki jih bil deležen njegov sin, pa tudi sam je imel večkrat opravka z izsiljevalci. Drugi sin je moral celo zaradi mafijskih groženj zapustiti Sicilijo, medtem ko je Paolo, ko ni mogel več plačati zahtevanih vsot, moral sprejeti v svoje podjetje »družabnike«, ki mu jih je vsilila Cosa nostra. O umoru Paola je sprva vo-
dilo preiskavo državno pravdništvo v Sciacci, kasneje pa je nastopilo samo ravnateljstvo za boj proti mafiji iz Palerma.
Giuseppa Borsellina, ki ni bil v sorodstvu z istoimenskim sodnikom, so umorili v tipičnem mafijskem slogu, in sicer ob belem dnevu na glavnem mestnem trgu. Neznanci so (preiskovalci šele ugotavljajo, koliko jih je pravzaprav bilo) so izstrelili proti Borsellinu več strelov iz revolverja in se nato mirno oddaljili, ne da bi si kdorkoli upal poseči.
Aretirali so zelo nevarnega mafijca
Na drugostopenjskem procesu je bil obsojen na 22 let in pol zaporne kazni
Salvatore Rizzo (AP)
LECCE - Posebne enote karabinjerjev v Lec-ceju in agenti protimafij-skega organizma DIA v Bariju so aretirali včeraj zjutraj blizu Castel del Monteja pri Andrii najnevarnejšega mafijskega skrivača iz vrst zločinske organizacije Nuova sacra corona riunita. To je 41-letni Salvatore »Toto« Rizzo, ki so ga zaradi združevanja mafijskega kova in protizakonitega trgovanja z mamili obsodili 23. maja 1991 na sedem let in pol zaporne kazni, a mu slednjo podaljšali letošnjega 12. aprila na
porotnem prizivnem sodišču na 22 let in 6 mesecev ječe.
Salvatore Rizzo se je rodil v občini Castri gnano del Capo v Apuliji in so ga sile pregone smatrale, kakor že rečeno, za najnevarnejšega kriminalca na begu. Zajeli so ga na njegovem lastnem domu v prisotnosti žene in trinajstletnega sina, katerima pa ni bilo hudega, ker ni bil oborožen in se ni aretaciji upiral. Kot je razložil predstavnikom sredstev množičnega obveščanja državni tožilec v Lecceju in področni protimafijski
lessandro i »Totoju« delikatni i kateri s o
ki kara;
licijsk®
skovaln0 > ni za'

ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA
Petek, 18. decembra 1992
DEŽELNI SVET / ZAŠČITA NARAVE
BENEŠKA SLOVENIJA
Parki ostali brez sredstev Protesti zelenih in županov
Pritiski no deželno viodo, noj tokoj revidiro svojo usmeritev
Naravovarstveniki so včeraj pred deželnim svetom opozorili na vprašanja parkov (foto Križmančič)
TRST - Deželna vlada ni občutljiva do vprašanj zaščite okolja in do naravnih parkov. Obtožba prihaja iz vrst naravovarstvenikov in iz mnogih krajevnih uprav, ki jim je Dežela pravzaprav čez noč črtala vsa finančna sredstva za upravljanje in vzdrževanje zaščitenih območij. Najbolj prizadete so nekatere občine iz Furlanije in Kar-nije, na Goriškem in na Tržaškem pa bi črtanje vseh sredstev za upravljanje parkov prizadelo doberdobsko in dolinsko upravo. V Doberdobu so odobrili izvršilni načrt za ekološke posege ob jezeru (za to je Občina že dobila od Dežele 300 milijonov lir), v dolinski občini pa že konkretno uresničujejo Park Glinščica.
Dežela je v proračunu za letošnje leto namenila milijardo lir za ustanavljanje parkov in dve milijardi za njihovo upravljanje. Ta sredstva, ki so bila le delno uporabljena, je črtala iz bilance za leto 1993 in jih uvrstila v razvojni plan za obdobjel994-95. Ta plan pa je spričo velike finančne negotovosti, ki spremlja delo vseh Uprav, za sedaj samo sanjska knjiga. Od tod protest zelenih in, kot
rečeno, tudi številnih občinskih uprav, ki bi morale v primeru črtanja obeh postavk celo vrniti Deželi že prejete podpore.
Ta protest je vsekakor že včeraj obrodil prve sadove. Odbornik za finance Bruno Longo je na pritisk skupine svetovalcev skoraj vseh strank (med njimi so vsi zeleni, Bratina, Budin in Jev-nikar) obljubil investicijo 500 milijonov lir, s katerimi bi vsaj delno pokrili nastalo "luknjo". O tem bo padla odločitev na današnji deželni seji. Pred sedežem deželne skupščine je včeraj skupinica zastopnikov WWF (Svetovnega sklada za naravo), Zelene liste in nekaterih upraviteljev uprozorila shod, da bi javnost opozorila o tem kočljivem vprašanju. Mimoidočim so razdeljevali letak, v katerem očitajo Deželi, da se izmika svojim odgovornostim na področju zaščite narave.
Poziv deželnemu svetu, da znova uvrsti v bilanco obljubljena sredstva za vzdrževanje že obstoječih parkov sta med drugim podpisala tudi dolinski odbornik za zaščito okolja Stojan Sancin in predsednik zahodnokraškega rajon-
skega sveta Dušan Križman. Dolinska uprava je, podobno kot mnoge Občine, naslovila predsedniku odbora Turellu protest nad črtanjem proračunske postavke o parkih. V brzojavki dolinski upravitelji zahtevajo vsaj delno ohranitev sredstev za zaščitena območja.
Iz teh proračunskih poglavij je Dežela izključila Kraški park, ki
predstavlja problem zase, v kolikor manjka še osnovni načrt za ta projekt. Deželna vlada si je v znanem zakonu za razvoj Krasa prilastila pravico, da sama imenuje projektante in da v bistvu (vsaj v prvi fazi) sama odloča o razsežnostih kraškega zaščitenega območja, ki je delno - urbanistično gledano - že vinkulirano. Za načrtovanje tega parka je Deže-
la uvrstila v bilanco za leto 1993 500 milijonov lir. Tudi zaradi napovedanega odstopa pristojnega odbornika Carbo-neja pa je doslej glede tega ostalo vse le pri besedah in obljubah.
Prizadete kraške občine in seveda Kraška gorska skupnost niso zadovoljne z dejstvom, da bo Dežela (vsaj na papirju) sama odločala o parku. Skupščina KGS je na predlog zgoniškega župana Budina pred kratkim odprla pot ustanovitvi posebne posvetovalne komisije, ki bi bila sogovornik Dežele pri načrtovanju tega parka. V njej bodo, poleg KGS in občinskih uprav, zastopani kmetje, jusarji in naravovarstveniki, torej vsi dejavniki, ki so na različne načine lahko zainteresirani za Kraški park. To posvetovalno telo vodi predsednik KGS Ivo Sirca.
S tako usmeritvijo KGS in kraških občinskih uprav se strinja tudi Zelena lista. Po mnenju tržaškega deželnega svetovalca VVehrenfenniga predstavlja napovedani park za KGS, ki tvega močno zemljepisno okrnitev, edinstveno priložnost, da ohrani oziroma še razširi svoje dosedanje pristojnosti. O tem bo v prihodnjih mesecih odločala deželna skupščina.
Niz kulturnih dogodkov ob izteku starega leta
Jutri božičnico otrok špetrskega centra in nastop gojencev glasbene šole - Razstava Zore Koren v čedajski TKB
ČEDAD -V bogati kulturni panorami, ki jo v tem prehodnem času iz starega v novo leto ponujajo društva, organizacije in posamezniki v Beneški Sloveniji, bi se najprej zaustavili pri najmanjših, otrocih dvojezičnega špetrskega centra in beneške glasbene šole.
Osemdeset in več otrok špetrskega centra (na sliki) bo jutri ob 10.30 pripravilo božičnico, na kateri bo predstavilo pravljično igro, ki jo je uresničilo ob sodelovanju učiteljic.
Istega dne, v popoldanskih urah (ob 16.) pa bo na špetrskem županstvu božična prireditev,
ki jo prirejajo gojenci glasbene šole, ki so za to priložnost naštudirali glasbeni spored, ki je primeren za praznično vzdušje. Med pobudami, na katerih so otroci glavni akterji, bi omenili manifestacijo v Svet Lenartu, kjer bodo v nedeljo sklenili večmesečno akcijo pod pokroviteljstvom Unicefa. Na pobudo županje iz Srednjega Renate Qualizza je namreč v tem času stekla akcija v pomoč bosanskih otrok.
Pobuda se bo pričela ob 14.15 pred srednjo šolo v Spetru, kjer je najavljen prihod dedka Mraza, kasneje pa bodo v Svet Lenartu nastopili učenci osnovnih šol iz
Nadiških dolin ter gledališka skupina Arteinven-tando iz Čedada.
V okviru bogate razstavne dejavnosti velja spomniti, da bodo danes ob 18. uri, v prostorih Tržaške kreditne banke v Čedadu odprli razstavo tržaške slikarke Zore Ko-ren-Skerk. Razstavo, ki bo na ogled do konca januarja, so priredili v sodelovanju z čedajskim društvom Paolo Diacono.
»Čedajski kapitelj in tolminski arhidiakonat«. To je naslov diplomske naloge prof. Luise Min-gutti iz Vidma, ki so jo včeraj predstavili v tolminski knjižnici Cirila Kosmača. Predstavitve so se udeležili predstav-
niki iz političnega, kulturnega, cerkvenega in znanstvenega življenja z obeh strani meje.
Med božične pobude sodi tudi »praznik dedov«, ki je najavljen za jutri ob 14.30 v župnijski dvorani v Podbonescu. Na njem se zberejo starejše osebe iz te občine, ki si bodo ob veselem razpoloženju voščile za bližnje praznike.
V beneški kulturni ponudbi sodi tudi izid decembrske številke Emigranta, časnika Zveze slovenskih izseljencev iz FJK. V uvodniku se Fer-ruccio Clavora zaustavlja pri vprašanju zakonske zaščite ter na težave pri njeni uresničitvi. (R.P.)
DOLINA / NOVO ODKRITJE JAMARJEV
MED POBUDNIKI TUDI ZSKD
S SEJE KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI V VIZOVLJAH
Pod Socerbom našli ostanke medvedov
Raziskave vodi strokovnjak prof. Boschian
Predavanje prof. Giovannija Boschiana v gledališču Prešeren (foto Magajna)
V minulem poletju se je v Dolini mudil deset dni in v jami opravil prve raziskave. Rezultate le-teh je pred dnevi, v gledališču Prešeren, orisal širši dolinski publiki, ki je za novo najdbo pokazala veliko zanimanje; predavanja se je udeležilo veliko število občanov, ki so želeli izvedeti kaj več podrobnosti o pomembnih najdbah, saj gre za res nenavaden dogodek.
V “Medvedji jami" so raziskovalci odkrili 104 koščene ostanke medvedov (ursus spelaeus), med katerimi 18 lobanj v sicer zelo slabem stanju. Odkrili so nadalje ostanke dveh jamskih volkov (canis spelaeus), dveh jelenov (cervus spelaeus), dveh bizonov ter še nekaj ostankov nekaterih drugih živali.
Giovanni Boschian je mnenja, da je treba to jamo uvrstiti med tipične jame, v katerih medvedi običajno prezimujejo. Podobne jame so že odk-
rili tudi v drugih srednjeevropskih alpskih državah, najznamenitejšo v Drachenhohle pri Mixnitzu v Švici. Vse imajo podobne značilnosti; medvedi so si v njih izkopali večje vdolbine, v katerih so nato prezimili. V jamah niso odkrili človeških ostankov, kar je posebna značilnost za take jame. Človek bi se namreč nahajal v njih le po naključju, vsekakor pa strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da bi v takih jamah našli tudi njegove ostanke.
Prof. Boschian je na predavanju v gledališču Prešeren poudaril, da je to odkritje velikega pomena, saj je med drugim edino v severni Italiji. Se poseben pomen pa ima za tržaški Kras, kar je sicer prava novost. Strokovnjak iz univerze v. Piši se bo v dolinsko občino vrnil poleti, ko se bodo raziskave nadaljevale in v upanju, da jim bodo priskočili na pomoč tudi sponzorji.
Danes začetek zasedanja občanov AJ
TRST - »Prihodnost Evrope: zaščita ras ali združevanje narodov?«: na to temo se bo danes začelo tretje srečanje Per-manente konference občanov Alpe-Jadrana. Tridnevno zasedanje bo v kongresnem centru tržaške Pomorske postaje. Prirejajo ga ACLI, ARCI, Združenje za mir in Zveza slovenskih kulturnih društev. Gre za mednarodno srečanje, M prostorsko pekriva dežele Alpe-Jadrana in se odvija v Trstu, članstvo konference pa sestavljajo predstavniki t.i. nevladnih organizacij, ki delujejo v civilni družbi v Italiji, Avstriji, Sloveniji, Hrvatski, Madžarski in CSFR.
Glede na najaktual-
nejše dogodke bo letošnje srečanje posvečeno razmišljanju o pojavih nestrpnosti, rasizma in antisemitizma, ki Evropo zaskrbljujoče preplavljajo ob čedalje bolj tragičnih posledicah vojne med narodi bivše Jugoslavije. Te vsebine povzema tudi skupni dokument, o katerem bo govor v današnjem prvem delu srečanja. Jutri zjutraj bo razprava posvečena temi »Rasizem in manjšine«, popoldne pa bodo v ospredju pozornosti vprašanja beguncev. Tretje srečanje konference občanov Alpe-Jadrana bo v nedeljo dopoldne sklenila okrogla miza na temo Različnost kot bogastvo v Evropi dežel in narodov.
KGS ne bo pristala, da bi jo Dežela ukinila
Boris Simoneta
TRST - Kraška gosr-ska skupnost se odločno postavlja po robu naklepu Dežele, da bi teritorialno razcefrala, predvsem pa politično uničila to predstavniško telo prebivalcev goratega območja tržaške (in deloma go-riške) pokrajine. Na novem sedežu v občinskem kompleksu v Vižovljah je v sredo zvečer upravni odbor vnovič prerešetal vse možnoti, da se onesposobi ta politično obarvani deželni projekt in da se z učinkovitim posegom prepreči uresničitev te kričeče krivice. Izdelali so stretegijo boja in
nadaljnjih korakov v smeri politično-diplo-matskega posredovanja.
Osnovno izhodišče je iskanje neposredne povezave z deželno upravo, kateri nameravajo upravitelji Kraške gorske skupnosti dokazati, da dobesedno izvajanje določil zakona št. 142 o krajevnih avtonomijah ne upošteva specifičnih gospodarskih in družbeno političnih razmer na Kraški planoti. Kot dežela s posebnim statutom ima Furlanija - Julijska krajina pravno možnot in obenem dolžnost, da poišče pravo reši-
tev, skupaj s prizadetimi krajevnimi upravami.
»Zaman sem več mesecev zahteval avdicijo pri predsedniku deželne uprave Turellu, da bi mu pojasnil naša stališča o ohranitvi statusa quo in jih podkrepil s stvarnimi utemeljitvami,« z dokaj grenkim priokusom ugotavlja predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca. »Z dobesednim aplici-ranjem zakonskih določil deželna vlada izkazuje slabo in površno poznavanje te problematike.«
KGS bo v pisni obliki strnila svoje sta-
lišče v poseben dokument, v katerem bodo ta stališča podkrepljena z znanstvenimi in političnimi argumenti. To platformo bodo črno na belem odposlali deželnim upraviteljem in svetovalcem, na tem izhodišču pa naj bi se nato razvilo preverjanje in demokratična razprava, ki naj nakaže pravo rešitev, ki bo v skladu z zakonom in zadovoljiva za vse. Zupani vseh zainteresiranih občin pa bodo z brzojavko zahtevali od Turella, da jih sprejme in prisluhne priporočilom legitimnih predstavnikov kraškega prebivalstva.
TRŽIČ / SKUPŠČINA ODOBRILA FINANČNE DOKUMENTE
Pozitiven obračun tižiškega pristanišča
V prihodnjem letu nameravajo pristanišče ustrezno posodobiti
TRZIC - Tudi letošnje leto se za posebno podjetje, ki upravlja trži-ško pristanišče, zaključuje pozitivno. Na včerajšnji skupščini, ki ji je predsedoval Enzo Bevi-lacqua, so namreč odobrili obračun za leto 1991, v katerem je poslovni presežek znašal 314 milijonov lir - predvidevajo, da bo letošnji približno enak - in pa proračun za leto 1993. Ob tem velja poudariti, da v splošnem pristanišča v Italiji ne preživljajo dobrih časov in da je zato tržiško pristanišče prej izjema kot
pravilo.
Sicer pa nameravajo italijanski pristaniški sistem preurediti, o čemer že razpravlja parlament. Glede načina upravljanja pristanišč je bil Tržič »svetel vzgled«; v Tržiču je namreč nastalo prvo zbornično podjetje, ki je prevzelo upravljanje in promocijo nekega pristanišča. To posebno zbornično podjetje so ustanovili leta 1975, za njim so podobna nastala še v Portu Nogam, Chioggi in drugje. Gre za periferno strukturo Trgovinske zbornice, ki je povsem izenačena s trgovskimi
podjetji, kar med drugim pomeni, da se lahko glede odnosov do zaposlenih ali vodenja knjigovodstva obnaša kot zasebno podjetje ne pa kot javna struktura.
V podjetju, ki upravlja tržiško pristanišče, je zaposlenih šest oseb, ki so po eni strani zadolžene, da opravljajo naloge v zvezi s koordinacijo in promocijo pristanišča, po drugi pa, da upravljajo imovino pristanišča. V zvezi z upravnim odborom pa velja pripomniti, da tako predsednik kot tajnica nista plačana, medtem
ko člani odbora dobivajo samo žeton za prisotnost na sejah.
Kot je v svojem poročilu poudaril predsednik Bevilacqua, je bilo za tržiško pristanišče lansko leto zelo pomembno, saj so izvedli nekaj pomenljivih načrtov v zvezi z ureditvijo prostorov, tako upravnih kot skladišč. Proračun za naslednje leto pa so »izenačili« v višini 17.261.000 milijonov lir, od teh so jih več kot 10 milijard namenili za posodobitev prostorov za skladiščenje in pretovarjanje blaga.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481 -535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FDEG
Petek, 18. decembra 1992
TRST
NOVICE
Stavka taksistov tudi na Tržaškem
Stanovske organizacije FITA/CNA, Confartigiana-to/Trasporti, UTI, SNA-CASA in CLAAI so napovedale za torek, 22. decembra, enodnevno vsedržavno stavko voznikov taksijev. K protestu so pristopili tudi taksisti, ki so organizirani v tržaškem pokrajinskem združenju CNA. Taksisti nasprotujejo uvedbi davka »minimum tax«, poleg tega pa zahtevajo 90-dnevni odlog uvedbe davčne pobotnice, potrditev olajšav pri nakupu bencina in povrnitev davka na dodatno vrednost.
TV naj snema občinsko sejo
Svetovalka Demokratične zveze Anamarija Kalc je zahtevala od župana, naj dovoli televizijsko snemanje ponedeljkove seje tržaškega občinskega sveta. Gost skupščine bo duhovnik Mario Vatta, ki se zavzema za zdravljenje in za rehabilitacijo narkomanov.
Delovanje tržaškega zavoda IACP
Na zadnji seji upravnega sveta tržaškega zavoda za ljudska stanovanja (IACP) v Trstu, ki jo je vodil predsednik Emilio Terpin, so med drugim namenih 18, 5 milijona lir izrednemu vzdrževanju stanovanj v D‘Annunzioven drevoredu 62 in v Ul. Zorutti 7, obenem pa pooblastil izplačilo zneskov na račun drugega obroka predujmov IRPEG (53 milijonov lir) in ILOR (186 milijonov). Dalje so odobrili zunanjo ureditev poslopij v ulicah Locchi (od št. 42 do 48) in Colautti 5, dovolili znižanje nekaterih najemnin posebno potrebnim družinam in izračunali porast stanarin za leto 1993, ki velja samo za tiste, ki imajo dejansko pravico do ljudskega stanovanja - porast bo znašal 4,125 odstotka.
Protest zaradi posega v Somaliji
Krožek »Antonio Gramsci« v sklopu sekcije Stranke komunistične prenove za Sv. Jakob-Ponca-no-Magdaleno je s sobotnega kongresa naslovil obrambnemu in zunanjemu ministrstvu protestno brzojavko zaradi nastopa italijanskih oboroženih sil v Somaliji in sicer zato, kot piše v tiskovnem sporočilu, ker so posegle pod taktirko Združenih držav Amerike, ne pa Organizacije združenih narodov.
Obvestilo Pokrajine
Tržaška pokrajina obvešča lastnike izkaznic za brezplačni mestni in okoliški deželni prevoz, da so v Uradu za prevoze v Ul. S. Anastasio 3 (3. nadstropje, soba št. 311) na razpolago znamke za obnovo izkaznic za leto 1993. Urad je odprt javnosti vsak dan, razen ob ponedeljkih od 9. ure do 11.30.

KRIZA / DELAVCI NE POJDEJO NA CESTO
OBRAČUN / TRGOVINSKA ZBORNICA
Monfeshell: iz Rima spodbudno znamenje
Vladni predstavniki izrazili pripravljenost da se območje nekdanje rafinerije čimprej nameni za drugo dejavnost
Pogled na žaveljsko naftno čistilnico	(foto Križmančič)
Za delavce bivše rafinerije Aquila dodatna dopolnilna blagajna morda ni veC fata morga-na. Tako bi lahko sklepali po včerajšnjih srečanjih, ki jih je imel podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo Ferruccio Saro skupno s tržaškim županom Staffierijem, predstavniki sindikatov CGIL (Bua), CISL (Rakovic) in UIL (FULIGNO) ter poverjenim upraviteljem družbe Monte-shell Melaccinijem v Rimu s funkcionarji ministrstev za industrijo in za okolje.
Po srečanjih je odbornik Saro dokaj pozitivno ocenil pogovore in dejal, da je bilo srečanje na ministrstvu za industrijo namenjeno predvsem preučitvi možnosti dodatne dopolnilne blagajne. Vendar to ne bi bil podaljšek dopolnilne blagajne zaradi zaprtja rafinerije Aquila. Delavce bi vzelo v službo podjetje SAVITRI iz grupe Monteshell in bi jih nato vpisalo v dopolnilno blagajno, ki bi bila priznana za restruktura-cijo podjetja v vidiku spremembe nekdanje rafinerije v področje hranilnikov utekočinjenega naftnega plina. Po Saro-vih besedah je ministrstvo pokazalo pripravljenost, da preuči to možnost. Podobno je bilo
mnenje, ki ga je pred nedavnim dalo ministrstvo za delo, sedaj pa bo v okviru odbora za industrijsko načrtovanje treba videti, kakšno bo mnenje zakladnega ministrstva.
Na ministrstvu za okolje pa je tržaška delegacija s funkcionarji preučila, kako bi ministrstvo ocenilo vpliv hranilnikov utekočinjenega plina na okolje. Kaže, da so v tem okviru funkcionarji zagotovili pripravljenost ministrstva, da kar najhitreje preuči in oceni vpliv na okolje ter odgovori na vlogo podjetja in tržaških dejavnikov.
Monteshellov načrt za
uresničitev podzemnega skladišča utekočinjenega plina (okoli 150 metrov globoko) so predložili, kakor je znano, že leta 1988; ustrezna investicija naj bi znašala po takratnih računih okoli 100 milijard lir, načrt pa naj bi bil nared že lansko leto. Kakor vemo, je potem nastopil v miljski občini referendum, s katerim se je prebivalstvo izreklo proti skladišču, vendar samo zaradi tega, ker ni bilo dovoljšnih varnostnih jamstev, pri Čemer je odigrala gotovo vlogo deželna uprava.
Toda povrnimo se k včerajšnjim pogovorom v Rimu. V tržaških sindikalnih krogih so mne-
nja, da gre za zaznaven korak naprej, saj je dobilo vseh 76 delavcev bivše naftne Čistilnice Aquila, kolikor jih je sedaj na prepihu (14 jih je pristalo na odslovitev), jamstvo, da jih ne pošljejo na cesto; ne samo, zagotovili so jim tudi trimesečni predujem na raCun izredne dopolnilne blagajne. Ko pa bodo prešli v sklop družbe SAVITRI, jim bodo redno izplačali dotlej dozorelo odpravnino, izgubili ne bodo ničesar. Vsekakor pa se celovito vprašanje ne bo razrešilo takoj, paC pa šele čez kakšne tri mesece: toliko Časa bo treba, da dogovor tehnično uredijo.
Še nikoli tako šibki in razdeljeni
Tombesi očita krqjevnemu političnemu razredu neobčutljivost in divjo lotizacijo
Vlasta Bernard
Trst ni bil v rimski vladi še nikoli tako dobro zastopan kot danes, hkrati pa ni bil še nikdar tako razdvojen in torej nemočen spričo svoje globoke krize in - kar je še huje - naravnost Črnih obetov za bližnjo prihodnost. Na tem pesimističnem, a žal realnem izhodišču je predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi zasnoval svoj poseg na tradicionalnem predprazničnem srečanju, ki ga je vCeraj imel s predstavniki tiska, oblasti in podjetniških kategorij.
Trst ima mednarodno zaledje in če je bil zaradi te značilnosti vedno zelo ranljiv, se tokrat njeni učinki še posebno težko čutijo. Splošno slabo zdravstveno stanje gospodarstva namreč zaostrujejo objektivne težave, ki izhajajo iz konfliktnih in nestabilnih razmer v zaledju, še posebej na območjih bivše Jugoslavije. Tem težavam, ki bi seveda zahtevale samozavestno in pogumno javno vodenje, pa se za nameček pridružujejo negativni odsevi krajevnega upravnega življenja in vsedržavne politične krize, ki se v tržaški pokrajini izraža z neprekinjeno razgreto konfliktnostjo. Le-ta pa
Predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi
je po Tombesijevem prepričanju vzrok in hkrati tudi posledica objektivno neustreznega predstavništva, zaradi katerega ima Trst zanemarljivo majhno politično težo tako v deželnem merilu kot v Rimu.
Dejstvu, da krizi ni videti konca in da se po sedanjih perspektivah lahko samo še poglobi, je Tombesi pristavil še sicer splošno znano, a največkrat zamolčano resnico o neustreznem obnašanju ljudi. Ljudi, ki nosijo politične in u-pravne odgovornosti in ki so že nickolikokrat dokazali, da nalogam niso ali nočejo biti kos. Tržaškemu županu se
tako na primer ni zdelo primerno, da bi sprejel predlog o »skupni mizi«, za katero bi se predstavniki gospodarskih, upravnih in družbenih sil dogovorili za takojšnje in konkretno ukrepanje.
Tudi pokrajinske ekonomske konference, ki bi imela kak smisel - je nadaljeval predsednik Trgovinske zbornice - ni mogoCe pripraviti brez sodelovanja in upoštevanja stališč vseh prizadetih subjektov. V to optiko sodi tudi vprašanje, kaj dela v Rimu tržaški ministrski podtajnik (Camber), ki ima po Tombesijevi presoji veliko moC, od katere pa problemi pristanišča, Lloyda, centra offshore in še vrsta drugih niso doživeli nobenega blagodejnega učinka.
Med pozitivne plati letošnjih tržaških obračunov je Tombesi uvrstil samo potrditev bencinskih kontingentov in odobritev brezcarinskega plinskega olja, vse ostalo pa je zapisano v rdečih številkah.
Tem je na koncu svojega kritičnega razmišljanja prištel še nespodbudno poglavje imenovanj, o katerih bi morali odločati resni kriteriji, ne pa sedaj veljavna načela »divjega lotiziranja, ki ga nismo veC pripravljeni sprejemati«.
SODNA KRONIKA

i___________________
Napadalcem na Sama Pahorja in Primoža Sancina še niso sodili
Aleksander Sirk
Na kazenskem sodišču se je vCeraj zaCel proces (nadaljeval se bo v petek, 18. januarja, ob 12. uri) proti Pieru Tononiju, Robertu Menii in Alessii Ro-solen, ki so obtoženi, da so 6. oktobra zveCer v neposredni bližini Trga Unita opsovali in napadli prof. Sama Pahorja, s katerim je bil tudi Primož Sancin. 2e na samem začetku je Sancin zahteval, da bi lahko govoril v slovenščini - prevajalca in zapisnikarja namreč ni bilo, kar se sicer že prepogostoma dogaja -in dodal, da bi se morali sodni organi primemo opremiti za take potrebe.
Sicer pa so se vCeraj zvrstile pred sodnikom poleg obtožencev razne priče, ki so seveda s svojih zornih kotov obudile dogajanja tistega večera. Pričal je policaj, ki so ga tistega večera na kraj dogodka priklicali mestni redarji; dejal je, da je bilo vzdušje zelo napeto; zbrana je bila skupina 20-30 oseb, med katerimi je bil tudi Menia. S psovkami so se obračali na Sancina in Pahorja, ki na provokacije ni reagiral.
Od skupine sta se oddaljili dve osebi in videl je, kako je ena brcnila prof. Pahorja. V tej skupini je bil tudi Piero Tononi; policaj pa ni bil povsem gotov, ali je bil prav on tisti, ki je brcnil prof. Pahorja. Ker pa je Pa-
hor želel prijaviti to osebo, so ga pospreme-li na kvesturo. Policaj je tudi potrdil, da je v tistih trenutkih slišal besede “sciavo de mer-da“ in “nadeni si nagobčnik", ki so bile seveda naslovljene na Sama Pahorja.
PriCal je tudi Fulvio Sluga, poznani pripadnik MSI, ki je takole opisal tisti večer: bil je na večerji v bližnjem lokalu, ko ga je neki mlad misovec opozoril, da se na Trgu Unita dogaja nekaj nenavadnega. Z Menio sta se takoj odpravila na kraj. Po njegovem pričevanju naj bi prof. Pahor nagovarjal mestnega redarja, naj nekaj ukrene za odstranitev tistih »cunj«, ki so bile razobešene na občinski palači, kjer je takrat Lista za Trst zasedla dvorano občinskega sveta. Sicer pa je priznal, da je videl nekoga, ki je brcnil prof. Pahorja, da pa po njegovem mnenju nikakor ni šlo za Pietra Tonona. Da bi Menia s psovkami žalil prof. Pahorja, je tudi odločno zanikal, slišal pa je, da je v svoji zagnanosti žalil pokojnega jugoslovanskega predsednika maršala Tita in ga označil za “krvnika".
Proces je bil nato prekinjen, ker bo treba zaslišati še nekatere drage priče.
Sodnik je sklenil, da se bo nadaljeval v ponedeljek, 18. januarja, ob 12. uri.
PROMET / PREDLOGI KRAJEVNE DSL
0 avtobusnih zvezah v Devinu - Nabrežini
Največ težav predvsem v večernih urah
RAZSTAVA / GALERIJA TRŽAŠKE KNJIGARNE
Keramike Rada Jagodica in poezije Zlatke Lokatos
Mlada umetnika sta se srečala s številnim občinstvom
Avtobusna povezava med devinsko-nabrežin-sko občino in Trstom je pomanjkljiva in jo gre zato Cimprej izpopolniti. Tako zatrjuje v tiskovnem sporočilu krajevna sekcija DSL, ki ob koncu omenja tudi nekaj konkretnih predlogov za izboljšanje sedanjega stanja.
Avtobusni promet v Devinu-Nabrežini se ni bistveno spremenil od leta 1978, ko je podjetje La Carsica prešlo pod okrilje podjetja ACT. Odtlej so sicer aktivirali povezavo z Medjo vasjo, v kratkem bi morali avtobusi privoziti tudi v Slivno, ob teh pozitivnih aspektih pa gre omeniti kopico drugih negativnih, ki povzročajo nevšečnosti domačemu prebivalstvu. Ob nedeljah je avtobusni
promet domala ustavljen, ob večernih urah so povezave s Trstom zelo redke (zadnji avtobus SAITA iz Devina in Sesljana prispe v Trst ob 20.50, zadnja vožnja za Devin in Se-sljan odpelje iz Trsta ob 21.30, ob sobotah celo ob 20.05). Ob tem gre poudariti, da stanejo vozovnice avtobusov SAITA veC kot vozovnice ACT, kar tudi predstavlja za prebivalstvo dodatno breme.
Upoštevajoč ta položaj predlaga devinsko-na-brežinska sekcija DSL nekaj dolgoročnih rešitev. Devin in Sesljan naj bi »povezali« s podaljšanjem proge št. 36 od Gr-ljana do Devina po Obalni cesti.
Drugo rešitev predstavlja podaljšanje proge
TRST / BOJ PROTI ODERUŠKI MREŽI
Zaradi oderuštva prijavili sodišču še tri Tržačane
V Trstu se je razpletla mreža oderuhov: v to so prepričani karabinjerji, da je tako pričajo tudi številni rezultati preiskav, ki so še v teku. Pred približno desetimi dnevi so karabinjerji pod obtožbo oderuštva prijavili tri osebe, od katerih je bila ena ženska. V zadnjih dneh so preiskali tudi pet stanovanj, pod obtožbo oderuštva pa so sodišCu prijavili še tri osebe, ki pa jih niso aretirali. Gre za tri Tržačane, ki jih že bremenijo druge obtožbe, dve od zadnjih prijavljenih oseb pa sta uradno
brez zaposlitve. Preiskovalci so posredovali samo začetnice imen in starost: A.G. 56 let, G.C. 32 in R.C. 39. V okviru iste akcije so agenti karabinjerske postaje v Ul. Dell’ Istria zasegli tudi Čeke in menice v skupni vrednosti 150 milijonov lir.
Med prejšnjimi preiskavami so karabinjerji pri treh oderuhih zasegli razne zlate predmete in Čeke brez datuma. Do tako obsežnih preiskav je prišlo po polglasnih pritožbah in namigih, Ceš da je tržaška mreža oderuhov res oderuška.
št. 44 do Sesljana in smotrnejše izkoriščanje krožne proge št. 43 po kraških vaseh.
Kratkoročno bi bilo mogoče razredčiti nekatere povezave z nabrežin-skim sanatorijem (doslej se vožnje prog št. 44 in 43 večkrat »prekrivajo«, skupno privozi dnevno do sanatorija kar 35 avtobusov), namesto tega pa bi lahko bolje povezali druge kraške vasi. Potrebna bi bila vsaj ena noCna vožnja do Devina in Sti-vana (med 22. in 24. uro), kar bi lahko izvedli s podaljšanjem proge št. 36 po Obalni cesti ali s podaljšanjem proge št. 44 do Ribiškega naselja. Za praznike pa predlaga DSL uvedbo štirih voženj do Stivana s podaljšanjem proge št. 44.
Bojana Vatovec
Od leve: Rado Jagodic, Laura Safred in Zlatka Lokatos med srečanjem v TK Galeriji	(f. Ferrari)
Leto 1992 se v Galeriji TK zaključuje z razstavo keramičnih izdelkov in slik Rada Jagodica, mladega likovnika, pravzaprav najmlajšega slovenskega umetnika z našega konca, kot je v otvoritvenem nagovoru poudaril ravnatelj galerije Franko Vecchiet.
Rado Jagodic se je rodil leta 1971. Študiral je na Višjem inštitutu za industrijsko umetnost v Urbinu, kar je že tradicionalna pot za tržaške likovne umetnike, kot je v kratki predstavitvi u-gotovila Laura Safred. Leta 1991 je prejel nagrado Lilian Caraian, ki je najpomebnejše tržaško priznanje za mlade li-
OPČINE / SESTANEK VAŠKIH PUSTNIH ODBOROV
Pustni delavci na delu
kovnike. Laura Safred je poleg izpiljene umetnikove tehnike zlasti v nadzorovanju barve poudarila še dva aspekta njegovega umetniškega ustvarjanja. Jagodičev! izdelki niso vezani na nikakršno funkcionalno valenco, ampak so povsem avtonomne oblike. Poleg tega jih odlikuje iskanje ravnovesja med barvo, risbo in plastičnostjo.
Ob otvoritvi Jagodice-ve razstave se je za ciklus literarnih srečanj predstavila pesnica Zlatka Lokatos, kar je bilo za številne prisotne ena redkih priložnosti, da osebno spoznajo zadržano mlado umetnico, ki sicer živi odmaknjen0 od javnosti. O njej in njenem delu je spregovoril Marko Kravos, ki je ugotovil, da je tokrat razstava ustvarila pravo o-kolje, da se poezija ujame in nato odmeva v lju'
Kraški pustni delavci so že na delu. Čeprav manjkata do pustne sobote (20. februarja) veC kot dva meseca, so ponekod že pripravili podrobne pustne načrte, si zavihali rokave in zaceli z udejanjanjem pustnih zamisli.
V sredo so se kraški »pustolovci« srečali na Opčinah z osrednjim odborom Kraškega pusta. Sestanka se je udeležilo kar lepo število predstavnikov vaških kraških odborov, skupin in organizacij. Prisotni so bili predstavniki Podlonjerja, Gropade-Pa-drie, Trnovce, Sempolaja,
Praprota, skupine Jabada-badu iz Boljunca in smučarskega kluba Brdi-ne. Po dobro obveščenih virih se na pust pripravlja tudi zgoniška občina z vozom SAZGO (Salež-Zgo-nik), nic pa ni bilo mogoCe še izvedeti o pustnih skominah na Proseku-Kontovelu in v Križu, kot tudi ne z onstran meje (Sežana, Dane pri Sežani).
Na prvem delovnem sestanku je bilo povedano, da mora Kraški pust živeti in rasti.
Prihodnji sprevod bo že 26. po vrsti, sprevodi do 30. pusta pa naj bi bili nekakšne »generalke« za
proslavo visokega jubileja. Odbor kraškega pusta se je zato odločil, da bo odslej »nadzoroval« pripravo vozov, opravil bo nekakšne inšpekcije, da bi presojal kvaliteto alegoričnih vozov. Na Kraškem pustu bodo zato lahko tekmovali le skrbno pripravljeni vozovi, drugim bo dovoljeno le sodelovanje v sprevodu.
Ob sedanji hudi vsesplošni finančni krizi je bil seveda govor tudi o pustni finančni stiski. Na Opčinah pripravljajo pustni sprevod že 26. leto, odslej pa ta turistično atraktivna prireditev ni bila še
deležna prispevka tržaške občine. Se dobro, da razni bančni zavodi, podjetja, ustanove in Pokrajina niso sledili temu »zgledu«...
Ob koncu je stekla besedica tudi o prihodnjem pustnem kralju. Odbor Kraškega pusta se zaveda, kako pomembna je v času evropskega združevanja mednarodna razgledanost poglavarjev.
Zato se je odločil, da bo bodoči kralj poliglot (poznavalec preštevilnih jezikov), povrhu vsega pa bo še izvrsten glasbenik (seveda, da jo bo spet zagodel svojim vdanim podložnikom...)
deh. Kot Rado Jagodic oblikuje glino in jo pret' varja v nekaj trdega, tak° Zlatka Lokatos ravna z besedo in ustvarja kristalne tvorbe, v katerih se lomi svetloba v p°' sebnih učinkih.
Pesniška zbirka Zlatke Lokatos Ob vodi in kr11) hu je izšla pred petimi leti, vendar je pesnic3 stalno prisotna v Stevi -nih slovenskih literarnih revijah. Sama je prebra a dve pesmi, ki sta bi 1 objavljeni v zadnji Ste vilki Mentorja, Marko Kravos pa je v Italijan SCini prebral dve pesIP iz zbirke, ki ju je preve la Jolka Milic.
SLOVENSKI KLUB / BOJAN BREZIGAR PRVI GOST
KRIŽ / ZANIMIV KONCERT DPZ VESNA
Prvi večer posvečen Primorskemu dnevniku
Časopis naj bo verno ogledalo naše skupnosti
Torkov večer v Gregorčičevi dvorani	(foto Križmančič)
Kriška dekleta s »Pesmijo v svet«
Pele bodo v 14 jezikih in 4 narečjih - Vezno besedilo M. Čuka - Kaj meni Bogdan Kralj
Damjana Ota
Novosti novega Primorskega dnevnika je več: prav gotovo je ena zaznavnejših ta, da izhaja tudi ob ponedeljkih, z večjim poudarkom na športnih dogodkih. Nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da dnevnik v novi »preobleki« prinaša na dom naročnikov in ostalih veliko več informacij kot poprej, saj je poleg prostora, odmerjenega krajevnemu dogajanju (kroniki, športu, prireditvam...), več strani, posvečenih dogodkom v Sloveniji oz. bivši Jugoslaviji, sploh v svetu, kul-turemu dogajanju, mnenjem in komentarjem uglednih piscev. Seveda so tu še marsikatera odprta vprašanja, nezadovoljstva oz. neuresničena pričakovanja. Tako se marsikdo sprašuje, koliko lahko bralci v Sloveniji berejo o naši, sicer le »zamejski«, a vendarle kulturi: poročanju o raznih dogodkih je namreč zaenkrat odmerjen poseben prostor na straneh Primorskega dnevnika, ne pa na ljubljanski dvojčici Republiki.
Skopo povzeto, je razprava na prvem večeru Slovenskega kluba potekala okrog teh problemov: gost v Gregorčičevi dvorani je bil odgovorni Urednik , Primorskega
dnevnika oz. Republike Bojan Brezigar, po uvodnem pozdravu novega predsednika Sandorja Tenceja pa je razgovor vodila novinarka Barbara Gruden. Srečanja so se udeležili večinoma najbližji sodelavci oz. uporabniki časopisa, kljub temu pa je prišel do izraza tudi glas tistih, ki predstavljajo najširše bralstvo Primorskega dnevnika.
Barbara Gruden je pogovor z odgovornim u-rednikom začela prav z vprašanjem o odzivu bralcev na novo obliko in vsebino časopisa. Odziv ni enak za vse, eni so zelo zadovoljni, drugi pa dnevnika ne čutijo za »svojega«. Kot je pouda-
ril Brezigar, pa je uredništvo kljub vsem težavam v novi organizaciji dela skušalo priti naproti tudi tej »zbeganosti« z uvrstitvijo domače kronike v prvo polovico časopisa.
Obrazložil je tudi problem usklajevanja oz. neusklajenosti med tržaškim in ljubljanskim uredništvom. Najjasneje prihaja to do izraza pri obravnavi kulturnega dogajanja. Kar zadeva politično linijo, je prvenstvena vloga Primorskega dnevnika ta, da služi interesom slovenske majši-ne. Glasnik naše stvarnosti pa ne bo mogel mimo poročanja tudi o protislovjih in bridkih, a de-
janskih resnicah zamejske družbe. Kot je namreč poudaril Brezigar, ne moremo več živeti v prepričanju, da je naša družbena stvarnost »cepljena« proti nekaterim negativnim družbenim pojavom.
Časopis mora skratka profesionalno, nepristransko in pošteno odražati stvarnost, v kateri živimo. V tem smislu je Brezigar pozval vse, ki bi radi izrazili nekaj svojega, da se oglasijo na časopisnih straneh. Poklicnost pa predstavlja osnovno izhodišče, na katerem je odgovorni urednik začrtal svoj delovni načrt v okviru obeh slovenskih dnevnikov.
DPZ Vesna se jutri zvečer predstavlja občinstvu z zanimivim celovečernim koncertom: v domu Alberta Sirka, z začetkom ob 20.30, bo namreč na vrsti »Pesem v svet«. Gre za vsebinsko zaokrožen glasbeni projekt, zamišljen kot nekakšno pričevanje trenutka, ki ga sedaj živimo. S Pesmijo v svet se nam tako odpira pogled na združeni evropski prostor brez meja, o katerem se zlasti sedaj veliko govori in razmišlja, uresničitev zamisli spremlja zavest, da se tudi slovenski jezik« enakopravnej e « približuje ostalim. Koncertni program 20 pesmi v 14 jezikih in 4 narečjih, z avtorskim veznim besedilom (sestavil ga je Marij Cuk) torej presega običajni zborovski večer.
»Polovico pesmi je zbor že imel v svojem repertoarju do lanske sezone, »pojasnjuje zborovodja Bogdan Kralj, »k tem smo dodali vse ostale, ki smo se jih naučili od septembra do danes.« Sobotni celovečerni koncert torej dokazuje tudi veliko dobro voljo in prizadevnost kriških pevk, ki so se lotile te prisrčne, a obenem zahtevne zamisli.
Ob čistem zborovskem petju so na sporedu tudi pesmi ob instrumentalni spremljavi (s sodelo-
vanjem pianista Aljoše Starca, kitarista Iva Tula, flavtiskte Tamare Tretjak in violinistke Ambre Cossutta). »Tudi pri tej izbiri smo skušali poiskati skladbe za čim raz-ličnejša glasbila in jih spojiti s petjem v raznih sestavah.«
Prvič se kriški DPZ Vesna predstavlja s pore-dom, v katerem sta tudi dve skladbi iz »klasičnega« repertoarja lahke glasbe. »Želeli smo poudariti, da glasba raznih narodov in narodnosti ni le ljudska ali umetna v običajnem smislu besede,« utemeljuje Bogdan Kralj.
»So nekatere skladbe t.i. lahke glasbe, ki imajo
Pevovodja Bogdan Kralj
svojo veliko vrednost in so že del nekega glasbenega bogastva.« Zborovsko petje je torej lahko lepo in žlahtno, četudi ne zajema zgolj iz renesančne ali sodobnejše literature za zborovske sestave!
Kaj pa zaporedje izbranih pesmi? (Klasični zborovski koncert namreč upošteva najraje časovno razmestitev.) »Pesem v svet že napoveduje odpiranje širšemu mednarodemu repertoarju, po vrsti pa se petje začenja v domači vasi, v Križu, odtod se nato vije naša glasbena pot v svet.« Po izboru, avtorjih in avtorskih prireditvah pa koncertni spored presega evropski prostor in se zaustavi tudi na afriški oz. južnoameriški celini.
»Ponavadi se naši zbori predstavljajo s celovečernim koncertom ob koncu sezone, torej nekje v poznospomladanskih mesecih. Do decembra je tovrstnega dogajanja zelo malo. Letos smo si z dekleti zadali cilj, da se v tej obliki predstavimo že v predprazničnem času«. Glede na izrednost koncerta pa zborovodja še izraža željo, da bi program v tako zaokroženi in izdelani zasnovi ponovili še v drugih krajih. Ne le v domači vasi, za katero je koncert sicer nastal, (dam)
MAČKOLJE / ITALIJANI V GOSTEH
S pesmijo je vsak korak k sožitju lažji in prijetnejši
Pevsko družabno srečanje, ki ga je priredilo KD Primorsko v srenjski hiši v Mačkoljah v soboto, 12. t. m., je izzvenelo v prisrčnem in toplem vzdušju, ki je udeležence navdalo s prijetnimi občutki. Spored sta s svojim izvajanjem zapolnila Mešani pevski zbor So-cieti Alpina delle Giu-lie - sekcija CAI iz Trsta in domači Mešani pevski zbor Primorsko. Bil je to neobvezujoč večer, brez velikih besed, a nabit s spoznavno močjo in nadihom prijateljstva. Kot je uvodoma poudaril predsednik domačega društva David Stepančič, je bil poglavitni vzgib ta, da »... skušamo zbližati dve komponenti, ki se vsakodnevno prepletata, čeprav večkrat ne utegneta dobiti »skupnega jezika«. Ta izziv nas še bolj motivira, da skušamo s prireditvami, kot je današnja, ovreči to miselno pregrado...«
Zbora sta se predstavila vsak z s polovičnim koncertnim sporedom pretežno ljudskih pesmi. Tako so mačkoljanski pevci in pevke, pod vodstvom Antona Baloha, v svojem nastopu zaobjeli skoraj ves slovenski
prostor in sklenili s tržaško Marinaresco. Spored je smiselno povezoval Miloš Tul. Tržaški zbor, ki ga vodi Sergio Pittaro, pa je v svoj spored, ki ga je tudi obogatila dognana vezana beseda, uvrstil tržaške ljudske, furlansko, ladinsko in tudi rusko pesem, zaključil pa s, za adventni čas najprimernejšo, Sveto nočjo v izvirni nemški izvedbi.
V imenu tržaškega zbora je pristojnim spregovoril Ugo Chiur-co, čigar besede so bile iskrene in spontane in niso skrivale presenečenja nad toplim sprejemom. Zaključil je z željo, da bi se pravkar spočeto sodelovanje nadaljevalo in gostiteljem poklonil kopico publikacij o zgodovini lastne krovne organizacije.
Na družabnosti, ki se je razvila po koncertu (domačine, ki se trudijo v ozadju, smo dolžni vsaj enkrat javno pohvaliti), je zazvenela tudi skupna pesem. Pevska govorica je tako spet dokazala svojo čarno povezovalno moč in potrdila, da vsak korak bliže k mirnemu in ustvarjalnemu sožitju postane lažji in lepši, če pot izglajuje pesem, (asp)
C' ■) H xti’i ,IU'J; žiSrf
OBRTNIKI / PODJETJE OTACAR
DOLINA / NEUSLIŠANE ZAHTEVE
NOVICE
V obrtni coni v Dolini odprti novo delavnico
Pomembna vloga občinske uprave in SDGZ
Kdaj dvojezični napisi na novem postnem poslopju?
Občinska uprava večkrat brez uspeha posredovala v Rimu
Z otvoritvene slovesnosti v novi delavnici (f.Križmančič)
Prejšnjo soboto popoldne so v nastajajoči obrtni coni v Dolini slo-vesno odprli novo sodobno opremljeno avto-BCarsko delavnico. Ze Prve dni januarja se bo tako v nove prostore Preselil avtoklepar Clau-dio Ota, medtem pa se v dveh bližnjih delavnicah delo drugih dveh elanov Obrtniškega kon-z°rcija Dolina že uspešno odvija.
Sobotnega odprtja so Se poleg strank in številen prijateljev podjetja tJtaCar udeležili mnogi ngledni gostje. Tako je P° blagoslovu dolinske-8a župnika Rafaela Slej-a prisotnim spregovoril °mači župan Marino eCenik, ki je poudaril P°men razvoja obrtniških dejavnosti v obči-
ni, o pomembnosti doseženega cilja - "oživitve” derlovnih prostorov v dolinski obrtni coni -pa je spregovoril tudi ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič. Ob bistvenem
trudu in požrtvovalnosti dolinskih obrtnikov sta namreč tako krajevna uprava kot še posebej Slovensko deželno gospodarsko združenje odigrala nadvse pomembno in dragoceno vlogo, (dam)
O selitvi poštnih uradov v nov sedež se v Dolini že dalj časa govori. Kljub temu, da je zgradba v glavnem dokončana, pa postni uradi še vedno "bivajo” v prostorih stavbe nekdanjega občinskega sedeža. Dolinski upravitelji sicer niso še dobili nobenega uradnega sporočila, še vedno pa čakajo tudi na pismeni odgovor iz vsedržavnih poštnih uradov.
Od vsega začetka je bil namreč postavljen pogoj, da bodo novi poštni uradi v Dolini opremljeni tudi s slovenskimi napisi. Vprašanje je bilo že nekajkrat postavljeno tudi v dvorani občinskega sveta. Zupan Pečenik je pred meseci poslal pismeno
zahtevo v Rim, a še vedno ni jasnega odgovora. Sicer so zagotovili, da bodo dvojezični napisi v notranjosti novih prostorov. Za slovensko občino, kot je dolinska pa je to premalo: slovenski napis "pošta” mora biti viden tudi na zunanji strani. Dolinska občinska uprava sedaj zavzema stališče, da ne bo izdala dovoljenja za vselitev v nove prostore, dokler ne bo vsaj pismenega zagotovila od pristojnih organov. Tako se torej v Dolini poštne storitve nadaljujejo v srenjskih prostorih "stare občine”, nova zgradba - v neposrednem vaškem središču - pa sameva in čaka na nov zasuk italijanskega birokratskega sistema, (dam)
Nova pošta v Dolini
(foto Magajna)
TRST / UREDITEV POLOŽAJA GLASBENE MATICE
Srečanje s slovenskimi svetovalci FJK
S priznanjem statusa konzervatorija bi finančna bremena prevzela država
H MILJE / PEVSKO DRUŽABNI VEČER JADRANAh
V Miljah bo danes poleg mešanega prvič nastopil tudi ženski pevski zbor
Finančni in prostorski problemi, predvsem pa priznanje Glasbeni matici najprej statusa »moralne ustanove« (ente morale), nato pa državne glasbene Sole, so bila glavna vprašanja, ki so jih načeli na srečanju med predstavniki GM in slovenskimi deželnimi svetovalci (na sliki Fer-rarija).
V sredo so predsednik in tajnica upravnega odbora GM Semen in Svetina in vršilec dolžnosti ravnatelja šole Kralj svetovalcem Budinu (DSL), I. Bratini (DSL) in Jevnikarju SSk predvsem naglasili pomen pravne ureditve ustanove.
Danes, ob 20. uri, bo v prostorih Slovenskega šolskega centra v Miljah pevsko družabni večer, ki ga Društvo Slovencev miljske občine prireja ob 15-letnici domačega zbora Jadran. Gre za kulturno prireditev, ki jo bodo poleg članov zbora popestrili še trije istrski godci, in sicer Marino Kranjac in Emil Zonta, oba člana dua Piščaci, in pa Dario Marušič. Gostje iz bližnje Istre bodo izvajali ljudske pesmi, viže in plese, ki so tako zelo značilni za istrski kulturni prostor, v katerem se še ved-
no dragoceno prepletajo »poteze« slovenskega, hrvaškega in italijanskega ljudskega izročila. Privlačnost je seveda tudi v tem, da vsi trije »gunci« vedno nastopajo z značilnimi istrskimi glasbili, kot sta med drugim bajs in vijulin.
Mešani pevski zbor Jadran je bil na pobudo Društva Slovencev miljske občine ustanovljen pred 15 leti pri Korošcih, združuje pa predvsem pevce z območja miljske občine. Ze celo vrsto sezon ga vestno in požrtvovalno vodi Mirjana Bo-
nin, kot mnogi drugi zbori pa se tudi miljski zbor v zadnjih letih sooča z raznimi težavami. Največje težave srečuje zlasti pri moški skupini. Zato tudi manj nastopa, a kljub temu ohranja željo po združevanju ob zborovskem petju. V letošnji sezoni so pevke Mešani pevski zbor Jadran s pevovodjo sklenile, da sestavijo tudi žensko skupino: prvič se bo predstavila na petkovem kulturo družabnem večeru v Slovenskem šolskem centru, (dam)
Božični koncerti v katedrali sv. Justa
Tudi letos so v tržaški katedrali organizirali kratek niz božičnih koncertov. Prva dva, nedeljska, sta posvečena orglam: na prvem, ki je bil prejšnjo nedeljo, je nastopil priznani slovenski izvajalec Hubert Bergant, medtem ko bo to nedeljo, 20. t.m. na orgle igral VVerner Jacob, mojster iz Bavarske. Po dveh orglarskih koncertih pa bo v soboto, 26. decembra na sporedu »pravi« božični koncert, na katerem bodo nastopili zbor Cappella civica, violinist Massimo Belli in komorni godalni ansambel Furlanije-Julijske krajine. Pod vodstvom dirigenta Marca Sofiano-pula bodo izvedli nekaj najbolj znanih božičnih skladb.
Lutke»l Piccoli di Podrecca« najprej v Istri, nato v Rossettiju
V	teh dneh gostuje v Istri lutkovna skupina »I Piccoli di Podrecca«, ki pa bo že naslednji teden nastopala spet v Trstu, in sicer v gledališču Ros-setti. Tako v Istri, kamor je skupina odpotovala na povabilo italijanske skupnosti iz Istre, gostovanje pa sta omogočila tudi Universita popolare iz Trsta in italijanski konzulat iz Kopra, kot v Trstu bo prikazala predstavo »Varieta«. Gre za nekakšno lepljenko, v katero so vključili vrsto najbolj znanih točk tega lutkovnega ansambla. Prav ta predstava je božično »darilo« tržaškemu občinstvu, ki ga ponuja Stalno gledališče FJK: »Varieta« bo v gledališču Rossetti na sporedu štirikrat, in sicer 22., 23., 24. in 26. t.m., vsakič ob 16.30.
V	muzeju Revoltella razstava poljskih lepakov
Danes ob 18. uri bodo v dvorani muzeja Revoltella odprli razstavo poljskih gledaliških in filmskih lepakov Andrzeja Pagovvskega. Pobuda, ki jo organizirajo odbomištvo za kulturo pri tržaški občini, združenje Alpe Adria Cinema in filmski klub Cappella Underground, sodi v okvir tradicionalne predstavitve kinematografije iz vzhodne Evrope.
V cerkvi pri Sv. Jakobu tudi letos božična revija
V nedeljo, 20. t.m., bo v cerkvi pri Sv, Jakoba druga božična zborovska revija. Na prireditvi, ki jo organizira zbor Jacobus Gallus (na spodnji sliki) , bosta poleg gostitelja nastopila še zbora Vox Julia iz Ronk in Obala iz Kopra. Revija se bo začela ob 18.30.
TRST
8
Petek, 18. decembra 1992

RAZSTAVA / DELA VVALTERJA GRUD1NE
Grofična igra barv in sporočil
Razstavo pripravil Sklad Mitja Čuk
Jasna Merku
Sejna dvorana Hranilnice in posojilnice na Opčinah gostuje še do vključno ponedeljka osebno razstavo podob, namenjenih najmlajšim, a tudi za starejšo publiko, ki jih je ustvaril tržaški slikar VValter Grudina.
2e od daleč pritegne gledalca živahna barvna paleta in dinamičen splet dogajanja posameznih ilustracij, obenem se nam pa predstavi že na prvi pogled Grudinova porodukcija, oblikovno enotna in dosledna.
Razstavljenih je nekaj Cez štirideset originalov, od teh je večina izdelanih s tehniko barvnih flomastrov, ki ustvarijo s posebno papirnato podlago pravo simbiozo: tako pridobi sicer običajna tehnika flomastrov nov prizvok, barvni prehodi postanejo mehkejši in prikupnejši.
Posamezne fantastično stilizirane oblike so sicer zaključene, prevladujejo pa okrogline, ki se s spretno grafično igro vrisujejo v podlago samo. V belini ozadja nastanejo tako novi spleti oblik, ki popeljejo gledalca v pisan domišlijski svet. Prav tako se pripoved-nost teksta skladno razpleta v sekvenci ilustriranih prizorov, tu postane kompozicijski ustroj še posebno raznolik in spodbuden.
Grudina je znal posreCe-
VValter Grudina (f. Ferrari)
no spojiti svoje študijsko izkustvo s profesionalnim. Na Državnem umetnostnem zavodu »U. Nordio« v Trstu se je specializiral v arhitekturi in v notranji opremi, kar se pri ilustracijah pozna pri prostorski zasnovi in kompozicijskem ravnovesju. Dolgoletno profesionalno izkustvo grafičnega in reklamnega oblikovanja dovoljuje grafično prečiščeno likovno govorico in vsebinsko sporočilnost.
Čeprav je Grudina opremil že veC tekstov za otroke in objavil vrsto ilustracij za podlistke Primorskega dnevnika, predstavlja zanj ilustratorsko delo le obrobno dejavnost: prvenstveno se ukvarja z grafičnim oblikovanjem in raziskovanjem na področju vizualne komunikacije.
Na razstavi si lahko ogledamo vrsto ilustracij iz knjig Janeza Bitenca »Kam barčica kam« in »Naša četica koraka«, ki sta izšli pri tržaški založbi ZTT leta 1983 in 1987.
Pri slednjih, kot pri še neobjavljenih podobah za »Čarobnost glasbe« in »SrCeca« spremljajo barvne sugestije posamezne prizore.
Protagoniste radostno objema narava s svojo raznolikostjo in bogastvom. Velja posebej omeniti, da si je za slednje tekste Grudina zamislil tudi vsebino, ki sloni na globokem spoštovanju univerzalnih etničnih vrednot.
V tem oziru postane dragocen letošnji Galebov dnevnik, ki ga je Grudina opremil z izvirnimi stripi, presegajoč golo ilustratorsko in grafično suverenost, ki izstopajo po vsebinski zasnovi, ki se zna na učinkovit in zabaven način prikupiti otrokom in vzgajati bratstvo, enotnost, CloveCanstvo.
Škratov koledar, ki je pravkar izšel kot priloga glasila Sklada »Mitje Cuka« radostno zaživi skozi ritmično sosledico dnevov v letu.
Prevladujoče tople barve opozarjajo, da je vsakomur dodeljen delček sreče. To je tudi voščilo, ki spremlja dolgoletno in uspešno dejavnost Sklada »Mitje Cuka«, ki je to razstavo omogočil.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GOSTUJE CANKARJEV DOM LJUBLJANA BERNARD SLADE
OB LETU OSOREJ
Igrata: POLONA VETRIH in IVO BAN Režija: BORIS KOBAL
Danes, 18. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A in D jutri, 19. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 20. t. m., ob 16.00 ABONMA RED C in G
Koncertna sezona 1992/93 Violina pri Kogoju ter sodobnikih
TOMAŽ LORENZ - violina ALENKA ŠCEK - klavir
Kogoj, Dallapiccola, Britten
Danes, 18. decembra, ob 20.30 v gledališču Mlela
Trg Duca degli Abruzzi 3
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni gledališča
SLOVENSKI KULTURNI KLUB v sodelovanju z RADIJSKIM ODROM
vabita vse otroke na
DOBRODELNI BOŽIČNI VEČER
ki bo jutri/daneš, 19. decembra 1992, od 16.30 dalje v PETERLINOVI DVORANI, ul. Donizetti 3 (I. nadstropje)
Nastopila bosta:
lutkar CVETO SEVER s priljubljeno pravljico o JANKU IN METKI in
čarodej GREGOR SULEJMANOVIC s svojim programom
Izkupiček večera in vsi ostali darovi so namenjeni otrokom beguncev v Sloveniji.
TRST IN ŽENSKA
Nakupovanje je tod pravi užitek.
C.C.I.A.A.
TRST: ZELO PRIJAZNO IN TRGOVSKO MESTO.
TRGOVINE BODO ODPRTE VES DECEMBER TUDI OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH.
KINO
ARISTON - 16.00-18.05-20.10-22.15 »Domini e topi«, r. Gary Siniše, i. John Malkovich. EXCELSIOR - 15.30,
17.00	,18.45,	20.30,
22.15 »La bella e la be-stia«. Produkcija Walt Disney.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»Un cuore in in-verno«, r. Claude Sautet.
NAZIONALE I -
15.30,	17.45,	20.00,
22.15 »Guardia del cor-po« i. Kevin Costner, Whitney Houston.
NAZIONALE II -16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Inserzione peri-colosa«, i. Brigitte Fonda, Jennifer Jason Leight. NAZIONALE III -
16.00,	18.00,	20.05,
22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del tre-no«, i. K. Bates, J. Tandy.
NAZIONALE IV -
16.30,	18.20,	20.15,
22.15 »Delitti e segreti«.
GRATTACIELO 17.45, 22.00 »Mamma, ho riperso 1’aereo«, i. Macaulay Culkin.
MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Os-sessione d’amore«.
EDEN - 15.30, 22.10 »Profonde visite anali a domicilio«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00,
19.30,	22.00.»La citta della gioia«, i. Patrick Svvaitze.
LUMIERE - 16.30,
19.00,	21.45	»Časa
Howard«, i. Anthonv Hopkins, Vanessa Recf-grave, r. James Ivory.
ALCIONE - 18.15, 20.10, 22.15 »Io speria-mo che me la cavo», r. Lina VVertmuller; i. Paolo Villaggio, Marina Confa-lone, Paolo Bonacelli.
RADIO - 15.30, 21.30 »Ossessione di una don-na in orgasmo«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom.
VČERAJ-DANES
Danes, PETEK,
18.	decembra 1992
BALDOMIR
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.42- Luna vzide ob 1.35 in zatone ob 12.27.
Jutri, SOBOTA,
19.	decembra 1992
FAUSTA
Društvo
Slovencev
miljske
občine
vabi na
PEVSKI DRUŽABNI VEČER ZBORA JADRAN
danes, 18. decembra, ob 20. uri v Slovenskem centru
Gostuje koprski duo PISCACI z istrskimi ljudskimi napevi
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB NA TRŽAŠKEM in KRUT
vabijo na
TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST
ki bo 29. t. m. ob 17. uri v gostilni Sardoč v Prečniku
Sodelujejo Vanča in Tonca ter glasbeni trio Mara, Neva in Cesare
Vstop samo z vabiti, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. Zagotovljen prevoz z avtobusi
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,7 stopinje, zraCni tlak 1023,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 56-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Fiorel-la Mandorino, Claudia Pesle, Davide Dragotto, Andrea Salvador, Andjelka Djuric.
UMRLI SO: 88-letni Giuseppe Flego, 84-letna Anna Maria Fragiacomo, 52-letna Emma Maraš, 73-letni Giuseppe Cer-niava, 69-letni Angelo Serli, 71-letni Giovanni Del Piero, 59-letna Maria Penna, 70-letna Silvana Leghissa.
U LEKARNE
Od ponedeljka, 14. decembra , do nedelje, 20. decembra 1992
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 816296).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Liberta 6, Skedenj - Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 726265).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PRIREDITVE
SKLAD MITJA CUK
prireja razstavo VValterja Grudine do 21. decembra v HPO na Opčinah. Ogled med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure.
BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00.
BOŽIČNI KONCERT SKLADA MITJA CUK bo
v torek, 22. decembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kitarist Marko Feri bo izvajal dela znanih avtorjev.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONCERT 1992 pod vodstvom dirigenta Darija Pobege v nedeljo, 20. t. m., ob 18. uri v telovadnici pri Domju. Sodeluje mladinski orkester glasbene šole godbe.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA - vodi Bogdan Kralj - vabi na koncert PESEM V SVET
-	umetne in ljudske pesmi iz mednarodnega repertoarja z ali brez instrumentalne spremljave
-	jutri, 19. decembra, ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v nedeljo, 20. decembra, ob 16.30 v občinski telovadnici v Nabrežini. Gost veCera bo MoPZ Fran Venturini od Domja.
SKD BARKOVLJE, Ul.
Cerreto 12, prireja SILVESTROVANJE, za informacije tel. na št. 363457
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST prireja v sodelovanju s slovensko sekcijo Občinske knjižnice v Ronkah in z osnovno šolo iz Romjana OTROŠKO URICO Z LADOM JAKŠO: DELAMO ZVOKE, OSTRIMO USE-SA. Urica bo danes, 18. decembra, ob 10. uri v otroškem oddelku Občinske knjižnice v Ronkah.
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA iz Trebe vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo jutri, 19. decembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Andreja v Trebčah. Vabljeni!
BARAGOV DOM -Ricmanje vabi jutri, 19. t. m., ob 18.30 na BOŽIČNICO ob sodelovanju Ricmanjske glasbene šole godbe in župnije iz Ricmanj. Vabljeni!
KD LIPA iz Bazovice vabi jutri, 19. t. m., ob 20.30 v kinodvorano v Bazovico na ogled dramskega dela Stane Milic KDO JE KRIV? v izvedbi Dramske skupine KD Kraški dom z Repenta-bra, režija Drago Gorup. Vabljeni!
AMATERSKI ODER JAKA STOKA Prosek-Kontovel vabi na premiero humoreske NASI GRAJU NE RADIO. Avtor Alojz Cjak. režija Drago Gorup, glasba Aljoša Starc. V nedeljo, 20. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
OTROCI NE POZABITE! Jutri, 19. decembra, ob 16.30 vas vabita Radijski oder in Slovenski kulturni klub v Ulico Donizetti 3 na lutkovno predstavo JANKO IN METKA ter na nastop ČARODEJA Gregorja Su-lejmanovica. Vmes bo bogat srečolov.
Za elane Kluba pa bo Gregor Sulejmanovič priredil ob 18.30 še svoj zabavni show. Izkupiček in darovi so namenjeni beguncem v Sloveniji.
SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM - V nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri ZABAVNO-GLASBE-NI POPOLDAN. Sodelujejo: MIK ORKESTER, TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL, sopranistki EDITH KOCJAN in MARTA FABRIS, tenorist MARIO SIMIČ, FUL-VIO JURINCIC s frajto-narco, V ANKA IN TONCA, čarodej BOGDAN FRASS, povezovalec ANDRO MERKU. Vabljeni!
KD IVAN GRBEC, Ul.
di Servola 124, vabi vse svoje člane in prijatelje na PRED SILVESTROVANJE, ki bo v nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri v društveni dvorani. Za zabavo bo poskrbel godalni Trio Venturini od Domja.
KD PRIMORSKO priredi v sodelovanju s KD F. Venturini OTROŠKO GLASBENO VESELJE jutri, 19. decembra, ob 17. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Nastopajo OPZ F. Venturini -Domjo in elani SKD Tabor z Opčin z mladinskimi igrami - Songi 3X4 (M. Košuta, N. Miklavčič). Vabljeni.
RADIJSKI ODER vabi na lutkovno predstavo JANKO IN METKA, ki bo v nedeljo, 20. decembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Ul. Bran-aesia 27 ob 11. in 17. uri. Nastopil bo znani slovenski lutkar CVETO SEVER.
SLOVENSKI KLUB
vabi v torek, 22. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na srečanje O SOŽITJU NEKOLIKO DRUGAČE. Naš gost bo don. MARIO VATTA, ustanovitelj
Skupnosti San Martino al Čampo. Večer bo uvedla DAMJANA OTA.
□ OBVESTILA
BOŽIČNI KONCERT v
cerkvi v Slivnem v ponedeljek, 21. decembra, ob 20.30. Nastopal bo kvartet »Capris«. Vabila so na razpolago pri družini Kralj v Slivnem ali pred koncertom.
ZSKD ponuja teCaj kitare - rock, country, pop - za vse starostne stopnje. Vodil ga bo kitarist Nevio Miklavčič. Za informacije in prijave smo vam na razpolago v uradih ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20	- tel.
635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. Rok za vpisovanje poteče danes, 18. decembra.
SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je še nekaj prostih mest - pohitite!
KD VALENTIN VODNIK - Dolina - prireja v nedeljo, 20. t. m., od 19. ure dalje POZDRAV STAREMU LETU, družabno srečanje ob domači hrani in kulturno-razvedrilnih utrinkih. Prijave sprejemajo v gostilni Pri studencu v Dolini.
ROJANSKO PODPORNO DRUŠTVO obvešča člane, da je sedež v Ul. Apiari dokončno zaprt in zato sprejema plačilo članarine za leto 1993 v prostorih ANPPI-ja v Ul. _ Crispi 3, 3. nadstr. ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA priredi v torek, 22. t. m., obisk Pionirske knjižnice in knjižnice OS Poljane v Ljubljani. Odhod z osebnimi avtomobili s Trga Oberdan ob 13. uri. Informacije v NSK od ponedeljka do petka od 9. do 1.9. ure (tel. 635629).
KD IVAN GRBEC, U).
di Servola 124, vabi vse svoje elane in prijatelje na PRED SILVESTROVANJE, ki bo v nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri v društveni dvorani. Za zabavo bo poskrbel godalni Trio Venturini od Domja.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
v Trstu vabi v ponedeljek, 21. t.m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predbožično srečanje s tržaškim škofom Lovrencem Bellomijem.
3 ŠOLSKE VESTI
UČENCI OS M. GREGORIČ - STEPANČIČ
priredijo BOŽIČNICO v torek, 22. decembra, ob 13.30. Vljudno vabljeni!
COS MARA SAMSA in OTROŠKI VRTEC DOMJO vabita na BOŽIČNICO v torek, 22. decembra, ob 14. uri v osnovni šoli pri Domju. Vabljeni!
COS IVAN TRINKO -ZAMEJSKI in OTROŠKI VRTEC RICMANJE vabita na BOŽIČNICO v ponedeljek, 21. decembra, ob 14.30 v telovadnici osnovne šole v Ric-manjih. Vabljeni!
H
ČESTITKE
ERIKI, ki danes praznuje svoj rojstni dan, voščijo in iskreno čestitajo Slamovi in Zobče-vi.
Mali Jan pošilja svoji mamici 30 specialnih poljubčkov.
Sekcija DSL-PDS Zorko Kralj iz Trebe Čestita Grazielli ob rojstvu malega STEFANA, kateremu želi veliko sreče v nadaljnjem življenju.
~ MALI OGLA$i
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in goste na pokušnjo domače kapljice in svežih kolin. Na zalogi ima tudi sauvi-gnon 91, zlata medalja na Vinskem sejmu v Ljubljani.
OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina.
OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834.
KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu; tel. 722872.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Vrhovljah, 5600 kv. m, z vodno in električno napeljavo. Tel. na št. (040) 827621 po 20.30.
PRODAM skoraj nov trisedežni divan za 400.000 lir. Tel. na št. 417120 od 13. do 14. ure od ponedeljka do sobote.
PRODAJAM belgijske kanarčke (Malinois Wa-terslager), odlične pevce. Tel. na št. 200957 ali 200539.
PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986 po ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 21771.
PRISPEVKI
b priliki rojstnega dragih staršev pok.
Ob dne
Ide in Vida Grilanca' darujejo svojci 100.000 lir za popravilo cerkve na Kontovelu.
V	spomin na prijatelja Sergija Cerkvenica (Austina) darujejo družina Coceani Gino in Jolanda
30.000	lir, Anica Coceani 20.000 lir ter prof. Lo-redana Coceani in harmonikarji s Proseka
65.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na teto Doro, ob 1. obletnici smrti, daruje družina Pavletič
100.000	lir za OS M. Gregorič-Stepančič pri Sv. Ani.
V	spomin na Marijo Ban va. Puntar darujejo Dolenčevi - DevinšCina
50.000	lir za Skupnost družina OpCine.
V	spomin na pok. strica Viktorja Grgiča daruje Karlo Mezgec z družino
200.000	lir za Skupnost družina OpCine.
V	spomin na Angela Daneua darujejo Pepi, Maja in Neva 50.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Rudija Grgiča darujeta Julko in Vladimir Kosmina 50.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Rudija Grgiča daruje Irena in Toni Legiša
20.000	lir za SKD Vigred.
Ob vplačan ju članarine darujejo za Društvo slovenskih upkojencev: Ana Sossi 4.000 lir, Pini Canciani 15.000 lir, Mara Kalin 10.000 lir, Ev-frazija Kravos 5.000 lir, Ida Kufersin 5.000 lir in Sonja Amf 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Edija Germanija daruje Anton Ražem 20.000 lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na Sergia Cerkvenica darujeta Al-ma in Marjan 50.000 lir za vzdrževanje spomenika v Gabrovcu.
18.12.1990	18.12.1992
Ob drugi obletnici smrti dragega
Franka Kocjana
_____________m-v.
se ga z žalostjo v srcih spominjajo
Zena Ines, hčerka Katrin, mama, oCe in drugi sorodniki
Gabrovec, 18. 12. 1992
18.12.1982	18.12.1992
Ob deseti obletnici smrti drage mame
Marije Lovriha por. Klun
se je vedno z žalostjo spominjajo
mož Just, hci Egle in sin Argeo z družinama
Krmenka, 18. 12. 1992
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi maine Drage Lupine izreka Marku in Alešu z družinama iskreno sožalje
Vzhodnokraška sekcija SSk

STANDREŽ / RAJONSKI SVET O AKTULANEM VPRAŠANJU
GLEDALIŠČE / ODER 90
NOVICE
Občina pripravlja načrt zr omejitev prometa v mestu
V Štandrežu zahtevajo prepoved vožnje tovornjakov skozi vos
m
V štandrežu nočejo tovornjakov (foto S. Reportage)
Marko Marinčič
Goriška občina je po letih sterilnih razprav končno ubrala pot celovitega reševanja prometnih težav v mestu. Skupini štirih načrtovalcev so poverili pripravo študije o stanju prometa in predlogov za njegovo preureditev, ki bi upoštevala ne samo novo ureditev glavnih prometnih tokov po: mestnih ulicah, temveč tudi potrebe kolesarjev, pešcev, urejanje parkirišč, krepitev avtobusne mreže.
O teh vprašanjih in še posebej! o specifičnih problenuh prometa na območju Standreža je predsinoCi izčrpno razpravljal Štandreški rajonski svet.! Namene občinske uprave je predstavil odbornik za promet Marjan Breščak, ki je povedal, da želi občina pred vsakršnim ukrepanjem imeti jasno sliko stanja in potreb. Načrtovalcem so zato v prvi fazi, ki naj bi se zaključila do konca meseca, poverili zbiranje statističnih podatkov o številu vozil v mestu in o smereh vožnje kot tudi o tem, kdo, kako in zlasti koliko Časa zaseda parkirne prostore v središču. Na osnovi teh podatkov bodo nato pripravili program konkretnih ukre-
pov, pred tem pa bo moral občinski svet (najbržj januarja) določiti temeljne smernice. Ena naj bi bila uvedba parkirišč proti plačilu v mestnem središču: kdor hoCe z avtom v center naj ve, da je to luksuz, ki ga bo moral odslej plačevati. Odprto ostaja vprašanje otokov za pešce (nekatere ulice se ponujajo kar same, odprt problem pa je večji otok, ki naj bi zajel korzo ali vsekakor pomemben del mestnega središča, je dejal BrešCak). Druga dilema zadeva uresničitev večjega podzemnega parkirišča na Travniku ali pod sedanjo tržnico na debelo (z vhodom iz Ul. Brass). Ko bodo občinski možje sklenili, kaj pravzaprav hoCejo, naj bi načrtovalci do aprila pripravili osnutek naCrta, ki naj bi ga občina dokončno odobrila do poletja in zaCela izvajati septembra.
Eden od Četverice načrtovalcev, inž. Sivi-lotto je še podrobneje razčlenil postopek dela. Povedal je, da naCrt ne bi smel terjati težkih finančnih posegov, saj gre predvsem za omejevanje in drugačno usmerjanje prometa.	Drugo
vprašanje so seveda parkirišča, glede katerih
pa je že predvidenih nekaj investicij.
Prisluhnil je pripombam rajonskih svetovalcev, ki so, kar zadeva Standrež, opozorili predvsem na nujo, da se iz vasi izloči promet težkih vozil. Nekaj ukrepov je uprava že sprejela (toda mestni redarji bi morali z večjim nadzorstvom prisiliti voznike tovornjakov, da jih spoštujejo), potrebno pa je še kaj veC. Tranzitni promet naj bi preusmerili proti Majnicam, treba pa je tudi preseliti avtoprevoznika podjetja, ki imajo sedež v Štandrežu oz. na Rojcah.
Rajonski svet je na seji obravnaval še dvoje vprašanj. Svetovalci so soglasno obsodili ma-zaško akcijo, ki je v noči na nedeljo zajela poleg bližnjih Sovodenj tudi nekatere dvojezične napise na območju Standreža. Poleg tega so govorili še o pripravah na praznik miru in prijateljstva, ki ga rajonski svet skupaj z vaškimi društvi prireja v nedeljo. V tem okvitu bodo že danes in jutri od 18. do 20. ure v župnijskem domu zbirali pomoč za begunce, osrednji praznik pa bo v nedeljo popoldne ob 15. uri na trgu v Štandrežu.
Uprizorili so igro Matura
Igralci, večinoma dijaki, so se dobro znašli v vlogah
Z nedeljske premiere (foto Studio Reportage)
Amaterska dramska skupina Oder 90 je v nedeljo, 13. decembra, pripravila premiero igre L. Fodora»Matura«. V režiji Franka Žerjala so jo zaigrali v Katoliškem domu. Kakor je že iz naslova dela mogoCe razbrati, gre za zgodbo, ki se odvija v šolskem okolju, pravzaprav v profesorski zbornici. Pripoveduje pa o zapletu in razpletu sanjske ljubezenske
zgodbe maturantke (in maturantk), zaljubljene v ravnatelja. Nosilci vlog so v glavnem dijaki višjih srednjih šol in zato lahko reCemo, da je besedilo pravzaprav pisano kot nalašC za njih. Zaigrali so zato zelo sproščeno in prepričljivo.
Poleg premierskega nastopa na domačem odru, imajo v načrtu tudi gostovanja.
Špekulacij s cenami ni bilo veliko
Pred dvema mesecema so na Goriškem v dogovoru med sindikalnimi zvezami CGIL, OSL in UIL in združenjem trgovcev Ascom ustanovili observatorij za cene. Tajniki treh zvez Bon, Brancati in Sni-dero ter predsednik trgovcev Rovis so te dni ocenili rezultate. Na posebni telefonski številki (536785) so od oktobra dobili okrog petdeset obvestil o podražitvah. Večinoma so sicer ugotovili, da niso bile neupravičene, v drugih primerih pa je poseglo združenje trgovcev. Ugotovili so, da so trgovci tudi mimo krize, ki na Goriškem močno brzda inflacijske skušnjave, izkazali Cut odgovornosti. Z nadzorstvom cen bodo nadaljevali, poleg tega pa bodo poskrbeli za obveščanje in osveščanje kupcev.
Knjiga o krščanskem socializmu
Predstavitev knjige prof. Tomaža Simčiča« Andrej Gosar, krščanstvo in socialna misel«bo danes ob 17.30 v Katoliški knjigami priložnost tudi za razgovor o krščansko socialnem gibanju na Slovenskem. O tem bo spregovorila prof. Licia Roth Pahor. Prisoten bo tudi urednik revije Mladika Marij Maver.
Dežela in priseljenci
Center za kooperacijo z državami v razvoju CVCS prireja ob 18.30 v pokrajinski sejni dvorani v Gorici javno razpravo na temo: Vloga Dežele FJk v sprejemanju priseljencev in vključevanju v tukajšnje družbeno tkivo. Sodelovali bodo senator Darko Bratina, direktor deželnega urada za priseljence Al-do Odorico in videmski župnik Pierluigi Di Piazza, ustanovitelj centra za priseljence v Zuglianu.
Posvet o Carlu Morelliju
Pred dvesto leti je umrl znani goriški zgodovinar in arhivar Carlo Morelli, pisec zgodovine Goriške grofije. Ob okrogli obletnici prireja Pokrajina študijski posvet o uglednem meščanu in kulturnem delavcu ter o okolju v katerem je živel in ustvarjal. Posvet bo danes ob 16. uri v pokrajinskem muzeju na gradu.
Še tatvine v stanovanjih
Tatovi so še vedno na delu v Gorici. PredsinoCi so lastniki prijavili še dve tatvini. Iz hiše Giuseppine Ingrao v Ul. Cadore v Gorici so tatovi, ki so vlomih skozi vrata kuhinje, odnesli približno dva milijona lir zlatnine. Približno enaka je tudi vrednost plena iz hiše Sofie De Pagani v Zagraju, kjer so odnesli zlatnino, Čeprav je bila skrbno skrita.
Požar v kleti
V Ločniku je predsinoCi izbruhnil manjši požar v kleti večstanovansjke hiše IACP v Ul. Marega. Škode ni bilo dosti, pac pa skušajo ugotoviti morebitne ožigalce, saj domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen.
PSI / RAZMIŠLJANJE OB 100-LETNICI
Volja po prenovitvi močnejša od težav
Poseg Franca Stacula in Ferruccia Sara
Vlado Klemše
Datum, ki so ga predstavniki socialistične stranke iz Medeje, Ma-riana, Romansa in Vileša določili za obeleženje 100-letnice ustanovitve socialistične stranke Ita-tije res ni bil najbolj posrečen. Ge pa smemo'sklepati po udeležbi in vsebini zborovanja, ki je potekalo v občinski dvorani v Medeji, je bila pobuda pozitivna. V stranki, 'd je že skoraj leto dni na Prepihu in ki doživlja ^ar se konsenza tiCe, udarec za udarcem, volje P° nadaljevanju politič-?e8a boja, volje za izhod lz sedanje globoke krize, ue zmanjkuje.
Treba je politiki vrniti
njen pravi, izvirni pomen, v stranki pa zgraditi take odnose, da se ljudem vrne zaupanje, je v daljšem in dokaj razčlenjenem posegu pojasnjeval pokrajinski tajnik Franco Stacul, ki je dejal, da se pomen in vloga strank in posebej socialistične stranke nista izčrpala. Le v prave okvire ju je treba spraviti.
Na aktivu socialistov je zatem govoril podpredsednik deželnega odbora Ferruccio Saro. Prikazal je sto let dolgo pot socialistične stranke, ki ni bila brez napak, tudi zelo velikih napak ter se posebej zaustavil ob italijanskih, evropskih in
svetovnih pretresih zadnjih nekaj let, pa tudi ob vlogi, ki jo je socialistična stranka odigrala v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je bila dejanski sooblikovalec družbenega in gospodarskega razvoja v Italiji, kar prepogostoma pozabljamo.
Govor je bil kajpak tudi o notranjih pretresih v stranki, o napakah in nujnosti zamenjave vodstva, še bolj pa o nujnosti jasne vizije in naCrtov reševanja vse težjih gospodarskih in družbenih vprašanj. Gre za vprašanja, ki bodo z vso ostrino prišla na dan šele v prihodnjih mesecih.
KZE naj izvede analize dima ki ga spušča upepeljevalnik
P° poletnih pole-uukah glede uniče-vanja posebnih
zdravstvenih odpadkov je problem ue to vanja upepelje-uhiika v Štandrežu ®Pet na dnevnem re-u' Sovodenjski žu-Pan Vid PrimožuC je T.dni Poslal na KZE u°pis z zahtevo po alizah dima, ki se
valnikaZ7UPepelie"
xrQ' , 2upan na-
I“ia bližino hiš in uevamost morebitne Pnstonosti dioksidi11 težkih kovin
23 zdravje občanov.
KONCERT / BP2ICNE PESMI
Nastop pevskih zborov in mestne glasbene šole
Goriška občinska uprava prireja drevi, tudi ob spoštovanju dolgoletne tradicije, v Verdijevem gledališču večer božičnih pesmi in glasbe. Nastopili bodo štirje goriški zbori ter gojenci goriške glasbene šole. V prvem delu koncerta, ki je napovedan za 20.30 bo nastopil zbor sv. Ignacija, ki ga vodi Stanko Jericijo, takoj zatem bo nastop harfistke Martine Seleni ter dua Luca Zanella in Antonio Stacul (violina in orgle). Zbor Coral di Lucinis bo zaključil prvi del glasbene prireditve. V drugem
delu pa bodo nastopili člani mešanega pevskega zbora Podgora, mladi kitaristi, instrumentalna skupina goriške glasbene šole ter zbor Monte Sa-botino.
Poleg božičnih in novoletnih voščil in želja, saj bodo zbori in glasbeni poustvarjalci izvajali v glavnem božične motive, pa želi občina, s povabilom na koncert, posredovati občinstvu tudi sporočilo o prijateljstvu, miru in sodelovanju med ljudmi dobre volje. V smislu krščanskega božica in njegove sporočilnosti.
božični
nastop
Rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto prireja božično prireditev Prijetno popoldne v družbi. Srečanje učencev osnovnih šol iz severnega rajona, bo danes ob 16.30 v Katoliškem domu. Prvi bodo nastopili učenci slovenske šole Oton Zupančič s spletom pesmi in želja v pričakovanju božiča »Z roko v roki - Un ponte fra i cuori«. Sledila bosta še nastopa učenk šole uršulink ter učencev šole Fu-magalli. Opozoriti gre, da je rajonski svet dal natisniti vabila za prireditev dvojezično.
EKOLOGIJA / PRVA LEKCIJA
Sodelovanje šola - pokrajina
Začeli bodo no industrijskem zavodu Golileo Golilei v Gorici
Ekologija vstopa v šolo. V okviru načrta, ki ga je pred kakšnim tednom pripravila goriška pokrajinska uprava, se bodo jutri na državnem tehničnem zavodu G. Galilei v Gorici začela predavanja s področja ekološke problematike, s posebnim ozirom na vprašanja proizvodnje, pobiranja in uničevanja odpadkov.
Na zavodu Galilei so za izvajanje te pobude že pripravljeni, medtem ko bodo ekologijo na drugih treh šolah ( Einaudi v Starancanu, Cossar v Gorici in kmetijski inštitut v Gradišču) začeli uvajati v prihodnjih tednih.
Po soočanje s problematiko bo zadevalo vprašalnik, sporoča pokrajinska odbornica Di Da-
tova, ki ob tem dodaja, da je pravilna informacija o problematiki osnova na kateri bo mogoče graditi drugačen odnos do celotne problematike varstva okolja!
V začetku bodo govorili predvsem o proizvodnji odpadkov o selektivnem pobiranju, o prizadevanjih za zmanjševanje proizvodnje odpadkov. Uspeh pobude je seveda odvisen od večje ali manjše ozaveščenosti občanov in njihovih prizadevanj po lepšem, Čistejšem okolju. Seveda uspehi ne bodo vidni takoj. Gre za investicijo, ki bo začela dajati sadove šele čez nekaj časa. Današnji dijaki bodo čez nekaj let prevzeli glavne odgovornosti v družbi.
UNICEF / SOLIDARNOST Z OTROKI - BEGUNCI
Grantovo poročilo za 1993
V Gorici danes nogometno srečanje raprezentanc pevcev
Za ustanovo UNICEF je Gorica že nekaj let zanimiv, predvsem pa spodbuden laboratorij. Prva odmevnejša pobuda je stekla leta 1986 tudi z vključitvijo sosednje Nove Gorice. Po zbranih sredstvih za financiranje naCrtov UNICEFA smo na Goriškem pri vrhu lestvice. Te ugotovitve smo slišali na včerajšnjem srečanju na občini, kjer so predstavili Grantov načrt posegov za leto 1993 in spregovorili o današnjem za Gorico prav gotovo enkratnem športnem dogodku. Na stadionu na Rojcah se
bosta namreč v nogometu pomerili veteranska ekipa italijanskih pevcev in ekipa "mladih”. Izkupiček s prireditve, o kateri podrobneje pišemo na športni strani, bodo namenili v sklad za pomoč begunskim otrokom na območju nekdanje Jugoslavije.
Naj ob tem povemo, da je včerajšnje goriško srečanje potekalo sočasno s podobnimi manifestacijami drugod po državi.
UNICEF je ustanova, ki temelji na medčloveški solidarnosti in ki skuša z zbranimi sredst-
vi otrokom pomagati s hrano, zdravili, izobraževanjem. Za prihodnje leto potrebuje 25 milijard dolarjev. Koliko pa je sploh 25 milijard dolarjev. Pravzaprav malo, če vemo, da samo Evropejci letno pokadijo za 53 milijard dolarjev cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Malo, Ce vemo, da znašajo stroški za oboroževanje letno 750 milijard dolarjev!
Srečanja s predstavniki UNICEFA (tudi z območja Nove Gorice) so se udeležili tudi dijaki šol Trinko in Locchi in ravnatelji šol.
II PRIREDITVE
PIHALNI ORKESTER KRAS skupaj z zborom Hrast, dekliškim in moškim zborom Jezero in dijaki glasbenih šol iz Doberdoba vabi jutri ob 19.30 na božični in novoletni koncert v župnijski dvorani v Doberdobu za otroke in druge žrtve vojne v bivši Jugoslaviji.
KSD VIPAVA vabi na kotalkarsko revijo, ki bo v občinski telovadnici v Sovodnjah, jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 20. uri.
O.S. A. GRADNIKA v Steverjanu vabi 21. t.m. ob 11.30 na božično prireditev.
KINO
GORICA
vnroRiA 2o.oo-22.oo
»Non chiamarmi Omar«. Rež. Sergio Staino. I. Or-nella Muti, Stefania San-drelli, Gastone Moschin.
CORSO 17.30 - 22.00 »Pomodori verdi e fritti alla fermata del treno«.
VERDI 20.30 koncert božičnih pesmi. Jutri 15.30-22.00»La bella e la bestia«.
TR23C
COMUNALE 20.30 Koncert moškega pevskega zbora Moskovskega patriarhata. Dirigent Ana-tolij Grindenko
libreria
cattolica
katoliška
knjigarna
vljudno vabi na predstavitev knjige
»ANDREJ GOSAR, KRŠČANSTVO IN SOCIALNA MISEL«
prof. Tomaža Simčiča
danes, 18. decembra 1992, ob 17.30 v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku
SLOVENSKI
ZA^GLASBENO
EMČPicOMEL
GLASBENA
MATICA
GORICA
koncert instrumentalne skupine
CONCENTUSOTTONI Arena di Verona
dirigent Silvio Micheli PROGRAM:
H. Purcell - TRUMPET TUNE AND AIR
G.	F. Handel - THE ARRIVAL OF THE QUEEN OF
SHEBA
H.	Purcell - SIMPHONY FROM THE FAIRY QUEEN, ACT
IV
J. S. Bach - DREICHORALE
R. VVagner - DIE MEISTERSINGER (INTRODUKTION ZUMIII.ACT)
H. Tomasi - FANFARES LITURGIQUES
Stolna cerkev v Gorici
V nedeljo, 20. decembra, ob 20.30	Vstop prost
H3 OBVESTILA
OBČINA DOBERDOB
vabi vse upokojence na srečanje ob božičnih in novoletnih praznikih, ki bo v sredo, 23. t.m., ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu.
U LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL GIARDINO - Verdijev korzo 57 - tel. 531879.
POGREBI
Danes ob 9.55 Mario Devetak iz splošne bolnišnice v Doberdob, ob 11. uri Ladislav Troncar (iz Gradeža) v Podgoro, ob 11. uri Luigia Musina vdova Plet iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 12.30 Emilio Bressan iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Ob boleči izgubi Maria Devetaka izreka svojcem iskreno sožalje
Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško
Slovensko gospodarsko združenje Gorica in uslužbenci Goservisa izrekajo globoko sožalje družini Devetak ob nenadni izgubi dragega Maria.
Ob izgubi odbornika Maria Devetaka izreka družinisožalje Gospo-dar-ska zadruga Vrh.
Sožalju se pridružujeta Kulturno društvo in Balinarski klub Danica ter sekcija VZPI Vrh
10
Petek, 18. decembra 1992
GOSPODARSTVO
X
NOVICE
Češki podjetniki protestirajo zaradi podvojenih davkov
PRAGA - Podvojene davčne obveznosti za zasebna podjetja bodo začele veljati v začetku prihodnjega leta. Davek in zavarovanje bosta znašala 40 odstotkov bruto dohodka, zato se lastniki majhnih in srednjih zasebnih podjetij pritožujejo, da bodo morali svojo dejavnost odjaviti in začeti »na črno«. Podjetniki ocenjujejo, da bo nova davčna stopnja uničila vsa majhna podjetja, ki poslujejo z dobičkom od 5 do 10 odstotkov. (Reuter/Hina)
Ford zmanjšuje proizvodnjo v Evropi
LONDON - Zaradi narasčujočih izgub v evropskih poslih bo podjetje Ford motors zmanjšalo proizvodnjo v Nemčiji in Veliki Britanji, zaradi česar bo delo izgubilo 2680 delavcev. Predstavnik podjetja je napovedal tudi odpuščanje administrativnega osebja v podjetju v Evropi, o čemer se pogajajo s sindikati. (Reuter/Hina)
ZDA - naraščanje industrijske proizvodnje
WASHINGTON - Iz Federalnih rezerv so sporočili, da industrijska proizvodnja v ZDA že dva meseca narašča. Industrijske zmogljivosti so v novembru izkoristili 78, 8-odstotno, v oktobru pa 78, 7- odstotno. (Reuter/Hina)
Kitajska posodobijo knjigovodstvo
PEKING - V kitajskem uradnem glasilu The Financial News so objaviti, da je Kitajska uvedla novo knjigovodsko metodo za izračunavanje deviznih zalog, ki se uporablja v razvitejših jahodnih državah. Po novi metodi znašajo kitajske devizne zaloge 23, 2 in ne 40 milijard dolarjev, ker so izvzeta sredstva državne banke za poslovanje s tujino, Bank of China, s katerimi država ne more razpolagati po lastni volji. (Reuter/Hina)
Manjši dobiček japonskih izdelovalcev avtomobilov
TOKIO - Zmanjšano povpraševanje na svetovnem tržišču osebnih avtomobilov je povzročil padec dobička naj večjega izdelovalca avtomobilov Toyote za 25 odstotkov. Njen dobiček pada že tretje leto. Toyota pričakuje, da bo letos njen dohodek znašal 1, 2 milijarde dolarjev, 400 milijard dolarjev manj kot v poslovnem letu 1991/1992. Nekoč nepreko-sljivi japonski izdelovalec skuša zmanjšati stroške proizvodnje, kot vzroke za padec dobička pa navajajo zmanjšanje povpraševanja na domačem tržišču za 7, 3 odstotke, manjši izvoz, ki je posledica visokega tečaja jena, in svetovno recesijo. (Reuter/Hina)


DR. FRANJO ŠTIBLAR O PLAČEVANJU DOLGOV MDS
Proračun bo moral poiskati dodaten vir
Naš delež bi lahko poravnali v desetih letih
Alenka L. Jakomin
LJUBLJANA - Odločitev odbora direktorjev Mednarodnega denarnega sklada, ki te dni buri duhove v nekdanjih jugoslovanskih republikah, je za Slovenijo pravzaprav ugodna.
Kvote so določili po modelu parcialne sukcesije, ki mu je bila naklonjena tudi slovenska vlada. Na našo državo tako odpade 16, 39-odstotni delež premoženja in obveznosti nekdanje SFRJ v MDS. In kaj bo odplačevanje teh dolgov pravzaprav pomenilo za Slovence in slovensko gospodarstvo? Kdaj bomo začeli in koliko časa bomo odplačevali ter od kod zagotovili za to potrebna finančna sredstva? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri prof. dr. Franju Štiblarju z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Slovenija bi morala po približnih izračunih vrniti 480 milijonov dolarjev. Od tega imamo pri Mednarodnemu denarnemu skladu 300 milijonov dolarjev lociranega dolga in 50 milijonov alociranega, seveda ob predvidevanju, da se tudi alocirani dolg deli v istih odstotkih kot locirani, razmišlja dr. Štiblar.
Locirani dolg je znan, saj so to krediti, ki so jih najemale in sredstva uporabljale posamezne republike. Pri alociranem dolgu pa podatki niso znani, ve se le to, da jih je najemala nekdanja federacija. To pomeni, da bi, na primer, v desetih letih vsoto poravnali, če bi plačevali približno 50 milijonov dolarjev letno. Seveda še vedno ob predvidevanju, da znaša slovenski družbeni produkt 12 milijard dolarjev, kar pomeni, da bi ga dolg obremenil za 0, 4 odstotka. Edini možen način financiranja odplačevanja dolga je proračun; in ker predstavlja proračun približno četrtino družbenega proizvoda, bi bil ta dodatno obremenjen za približno 1, 6 odstotka.
To pomeni, da bo treba v proračunu poiskati dodatne vire sredstdv, ki seveda niso ravno zanemarljivi. Na življenjski standard to ne bo bistveno vplivalo, pravi dr. Štiblar in nadaljuje z ugotovitvijo, da velja isto tudi za devizni del, saj devize so in Banka Slovenije jih lahko v vsakem trenutku proda za
denar, ki ga mora zbrati proračun. Kdo bo dodatno obdavčen, pa bo odločala proračunska politika. V naslednjem mesecu bo morala vlada dati odgovor, ali to delitev sprejema, MDS pa bo preveril, če Slovenija izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Če jih bo, bo to pomenilo, da bomo začeli z odplačevanjem že prihodnje leto.
Kar se tiče dolga, ki ga moramo odplačevati, je odstotek 16, 39 ugoden, saj smo pričakovali precej višjega; okoli 20 odstotkov.In če nekoliko predvidevamo, lahko rečemo, da ta kvota postane re-
levantna za vse ekonomske delitve, ki nas še čakajo, kar je tudi ugodno. Glede delitve aktive (hiše, zlato ...) nekdanje SFRJ do tujine pa morda nižji odstotek ni najbolj ugoden, tudi kar se tiče vpliva, ki ga lahko imamo v MDS ali na primer v Svetovni banki. Vendar to najbrž ne bo odločilnega pomena, saj bomo "majhna riba“, zaključuje dr. Franjo Štiblar, ki ugotavlja, da so koristi nižje kvote zagotovo večje kot negativni učinki. Tudi problem solidarne odgovornosti vseh republik za dolgove ni več vprašljiv, saj so odstotki natančno določeni za vsako od republik.
Delitev dolga nekdanje Jugoslavije (v %)
HRVAŠKA / KDAJ VSTOP V MDS?
Zagreb ima (proti) pogoje
Nov načrt ekonomske politike
Ivo Jakovljevič
ZAGREB - Vest iz VVashingtona o “paketu odločitev o nekdanji Jugoslaviji" so na Hrvaškem pričakali z izrazitim zadovoljstvom. Po prvih odmevih ekonomistov, gospodarstvenikov, politikov in tudi navadnih državljanov se zdi, da bi jo lahko primerjali z odločitvami o mednarodnem priznanju Hrvaške, na osnovi katerih je pred letom dni postala članica Združenih narodov. Izvršni odbor direktorja Mednarodnega denarnega sklada je, gledano s hrvaškega stališča, presekal gordijski vozel podedovanih preostankov nekdanje Jugoslavije na najbolj občutljivi in najpomembnejši ravni -pri MDS. Ali bo (in kdaj) Hrvaška sploh lahko izpolnila vsakega od postavljenih štirih pogojev za dejanski vstop v polnopravno članstvo MDS?
Odkar je že drugega aprila Hrvaška zaprosila za članstvo, je v Zagrebu tlelo upanje, da se bo tej novi državi posrečila formula ponovnega oziroma prvega včlanjevanja (kot pač kdo razume), se pravi delne rešitve, s katero bi se hrvaški primer ločil od usode srbskega agresorskega establišmenta. V hrvaških finančnih vrhovih so namreč sodili, da
bi to utegnila biti dražja, a vsekakor hitrejša rešitev, kar je za državo, ki je utrpela veliko škodo v vojni, vendarle pomembneje. Ponovna včlanitev je dražja, saj pomeni vnovično plačilo osnovne kvote, medtem ko formula sukcesije pomeni ustreženo porazdelitev obstoječe kvote nekdanje Jugoslavije znotraj že vplačane glavnice MDS. Pravico, da o tem sklepajo, so imeli »šefi« v VVashingtonu, ki so se odločili, da Jugoslavija ne obstaja več in zato ni član MDS, da pa so naslednice te države njene nekdanje republike, ki dedujejo po njej v skladu z modelom parcialne sukcesije. Vsaka od teh naslednic bi morala za vstop v MDS, v skladu s sklepom iz VVashingtona, zadostiti naslednjim trem pogojem: sprejeti predlog MDS o razdelitvi kvote, v svojih aktih sprejeti določila statuta MDS ter poplačati vse zaostale dolgove do MDS. Ko izpolni te tri pogoje, lahko postane članica vsaka od naslednic nekdanje SFRJ, in tako dobi odobritev MDS, ki bo analizirala najpomembnejše institucionalne odločitve v gospodarstvu in ukrepe ekonomske politike.
V skladu s sedanjim
položajem, čeprav MDS ni natančno določil roka, lahko Hrvaška izpolni vse tri pogoje v najkrajšem času, se pravi že na naslednjem zasedanju Sabora, do konca decembra! V tem času lahko plača tudi vse dolgove do MDS, če že ne iz česa drugega, vsaj iz razmeroma visokih deviznih rezerv (ki so sredi decembra dosegle 700 milionov ameriških dolarjev). Hrvaška vlada ima navsezadnje že narejen načrt nove ekonomske politike, ki bi šel z roko v roki s prvim stand-by aranžmajem z MDS. S tem načrtom želi pospešiti privatizacijo, potem z demilitarizacijo bistveno zmanjšati proračunske odhodke, s tem pa tudi proračunski primanjkljaj, in na tej osnovi preiti na restriktivno monetarno politiko ob postopnem zniževanju davčnih stopenj in liberalizacij zunanje trgovine (zlasti s sosednjo Slovenijo). Toda kakšen smisel bo imelo vse to, če se bo vojna v Bosni in Hercegovini razdivjala do vse bolj tragičnih razsežnosti, če bodo reke beguncev še naprej preplavljale Hrvaško, če bodo “rožnata območja" na Hrvaškem ozemlju še naprej prizorišča etničnega čiščenja in genocidov?
TORREANO Dl MARTIGNACCO / KONFERENCA KMETIJSKI STROKOVNI SLUŽBI
Pozitivna ocena strokovne službe za kmetijstvo v FJK
Na sejmišču v Torrea-nu di Martignacco pri Vidmu je bila v preteklih dneh deželna konferenca o strokovni službi za razvoj kmetijstva, ki sta jo priredili Dežela FJK in ustanova za razvoj kmetijstva ERSA. Konferenco, katere sta se za Kmečko zvezo udeležila vodja njene strokovne službe Mario Gregorič in strokovni delavec Stefano Rosati, je začel predsednik zavoda ERSA Del Gobbo, strukturo ustanove je prikazal njen funkcionar Baldo, študijo o stanju strokovne oziroma pospeševalne službe v deželnem kmetijstvu in razvojne težnje pa je za ustanovo ERSA, ki to strokovno službo vodi in finansira, predstavil prof. Mario Gregori z agronomske fakultete pri
videmski univerzi.
Deželna strokovna služba je nastala na osnovi deželnega zakona št. 94 iz leta 1988 in predvideva, da lahko posamezna kmetijska gospodarstva zaprosijo za strokovno službo, za katero nosi stroške v višini 80% ERSA sama, preostalih 20% pa bi morale kriti posamezne kmetije. ERSA je za to službo na posebnih tečajih usposobila strokovnjake splošnega in sektorskega (specializiranega) profila. Teh strokovnjakov je na deželnem območju 25, kmetij, ki so zaprosile za strokovno službo, pa je 1265. V to službo se vključujejo tudi ostale deželne in zasebne ustanove, ki delujejo na kmetijskem področju in ki nudijo gospo-
darstvom strokovno pomoč, kot npr. Deželni zavod za raziskave, štiri deželne opazovalnice za rastlinske bolezni, Združenje rejcev s strokovnjaki za živinorejo, strokovne službe za konzorcije DOC oziroma za vinogradništvo in kletarstvo in Konzorcij rejcev malih živali (kunčerejci in podobni). Strokovnjaki teh ustanov opravljajo strokovno pomoč, njihovo delo pa spremljajo in nadzorujejo omenjeni strokovnjaki ERSA na terenu.
Deželna strokovna služba je vezana tudi na kmetijske sindikalne organizacije, kot so Kmečka zveza, Združenje neposrednih obdelovacev in Združevanje veleposestnikov, ki oskrbujejo kme-
tije, ki so včlanjene pri njih. V okviru te deželne službe oskrbuje 13 strokovnjakov kar 746 kmetijskih gospodarstev v okviru Zveze neposrednih obdelovalcev, sedem strokovnjakov v okviru Konfederacije kmetov oziroma Kmečje zveze skrbi za 300 kmetij, trije strokovnjaki za 180 kmetij v okviru Zveze veleposestnikov in še dva strokovnjaka za 30 kmetij.
Poleg že omenjega prof. Maria Gregorija, je prof. Giorgio Prestambur-go, profesor agrarne ekonomije na tržaški univerzi, na konferenci dokaj kritično govoril o vlogi, ki jo bodo morale imeti razne ustanove pri razvoju kmetijstva, prof. Lu-ciano Jacopini z univerze v Piši pa je podal zanimiv
prikaz oblik strokovne oziroma pospeševalne službe v raznih deželah Italije in v nekaterih agrarno razvitih evropskih državah, predvsem v Franciji in na Nizozemskem, in nakazal, kakšne naj bi bile za sodobno kmetijstvo najprimernejše oblike strokovne službe na splošno in kako naj bi zajele vso problematiko, s katero se soočajo kmetijska posestva.
V razpravi so predstavniki kmečkih sindikalnih organizacij v glavnem pozitivno ocenili vlogo strokovne službe v kmetijstvu in nakazali spremembe, ki bi bile potrebne za njeno izboljšanje. Spregovoriti so tudi predstavniki organizacij, ki združujejo strokovnjake oziroma pospeševalce.
VIDEM / POROČILO PROF. GREGORIJA
Močno nazadovanje kmetijstva v številkah
' V 20 letih je FJK izgubilo skoraj 30% kmetij
Na deželni konferenci o strokovni službi za razvoj kmetijstva - o. kateri poročamo posebej - je docent na agronomski fakulteti videmske univerze prof. Mario Gregori podal izčrpno poročilo o položaju kmetijstva v deželi in o njegovih razvojnih težnjah. Študija vsebuje najnovejše podatke od vključno leta 1990, iz njih pa izhaja ugotovitev, da kmetijstvo v Furlaniji- Julijski krajini v vseh ozirih nazaduje.
Število kmetijskih podjetij se je od 81.291 v letu 1970 skrčilo na 57.848 v letu 1990 ali za 28,3% v dveh desetletjih. Kmetijska površina se je v istem obdobju zmanjšala za okrog 14% (od 564.210 ha v letu 1970 na 490.329 v letu 1990), uporabljena
kmetijska površina pa se je od 308.937 skrčila na 256.855 ha ati za 16,86%.
Trend je seveda različen glede na višinska območja. Najbolj se je število kmetij znižalo v goratih območjih, in sicer skoraj za polovico (49, 9%): od 15.654 na komaj 7.843 ha. Za več kot 40% se je zmanjšala tudi uporabljena kmetijska površina, medtem ko se je površina gozdov in neizkoriščenih terenov zmanjšala za okrog 17%. Podoben trend velja za gričevnata območja, kjer se je število kmetij zmanjšalo za okrog 40%, uporabljena kmetijska površina pa za 25%. V nižini je to krčenje nekoliko manjše in znaša 15,48% pri številu kmetijskih gospodarstev, okrog 4% pri kmetij-
skih površinah v celoti in 7,23% pri uporabljenih površinah.
Posledica sprememb v višinskih območjih je koncentriranje kmetijske proizvodnje v nižinskih legah, kjer se je skupno število kmetijskih podjetij povečalo za okrog 10%, in sicer od 51,6% v letu 1970 na 60,96% v letu 1990, medtem ko se je uporabljena kmetijska površina v nižinah povečala od 60,77% na 67,80%. Vse to seveda v škodo goratih predelov, kjer se je reduktivni vpliv na število kmetijskih podjetij odrazil v njihovem skrčenju od 19,26% v letu 1970 na 13,93% v letu 1990, medtem ko se je obseg uporabljenih zemljišč skrčil od 17,97 na 12,97%.
Pred iztekom leta se bodo člani glavnega sveta Kmečke zveze zbrali na družabnem srečanju, ki bo drevi v znanem Miličevem (po domače Pepkovem) kmečkem turizmu v Zagradcu. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki prijateljskih organizacij in Zadružne zveze Slovenije. To bo tudi priložnost za pregled dejavnosti Zveze v letu, ki odhaja, povrhu pa se bodo bivšemu ravnatelju pokrajinskega kmetijskega nad-zornistva dr. Fantini, ki je poleti odšel v pokoj, zahvalili za vzorno sodelovanje.
GLAVNI SVET KMEČKE ZVEZE / O POBUDI DEVINSKEGA PRINCA ZA GRMADO
JUTRI / 5 DEŽELNI KOGRES
Zakon jasno in strogo določa kriterije za agramoturistične dejavnosti
KZ podpira pobude za razvoj Krasa, zavrača pa take, ki nimajo s kmetijstvom nič skupnega - Z agroturizmom se lahko ukvarjajo samo kmetijska podjetja
Pred časom smo v tržaškem tisku zasledili članke o novem načrtu za takoimenovani »agro-turistični razvoj Grmade«, ki ga je v imenu pobudnika, devinskega princa Torre e Tasso, predstavil in orisal gradbeni inženir Cervesi. O vprašanju pa je na pobudo samih članov razpravljal tudi glavni svet Kmečke zveze.
Ob tem vprašanju je treba vsekakor vnaprej poudariti, da je glavni svet Kmečke zveze vedno pozdravljal in podpiral vsako pobudo, ki teži k racionalnemu raz-
vijanju in valoriziranju te naše, na žalost revne kraške pokrajine, zlasti če se s pobudami pospešuje razvoj kmetijskih dejavnosti. Kmečka zveza je zmeraj - in to je dovolj znano - opozarjala, da je Kras mogoče ohranjati in razvijati samo s podpiranjem kmetijstva na njem, toliko bolj, ker je pri nas v tem času kmetijstvo na razpotju in obstaja resna nevarnost, da bo brez novih sil, novih idej, novega zagona z naložbami, skoraj povsem izginilo.
To nevarnost je treba v prvi vrsti pripisati »za-
slugam« naših deželnih zakonodajalcev, ki že dolgo let sproti proizvajajo skrajno ozkosrčne zakone, zlasti v zvezi s teritorijem, večkrat z naravnost smešno fiskalno-stjo pri izvajanju le-teh s strani pristojnih organov, kar preprosto privede do absurdnih glob, do nepravilnosti in nepravičnosti in posledično do paraliziranja preneka-tere koristne dejavnosti.
A vrnimo se k argumentu, nakazanem na začetku. Prepogosto se
Walter Stanissa*
dogaja, da se skuša pobude, ki nimajo s kmetijstvom kot takim nič skupnega (razen teritorija) prikazovati in predstavljati kot kmetijske oziroma v tem konkretnem primeru kot »agro-turistične«. V naši javnosti je glede tega mogoče premalo znano, da se kakšna dejavnost lahko imenuje agroturistična le, če se izvaja v sklopu kmetijskega podjetja, če jo torej izvaja kmet, ki je vpisan v posebne sezname in če dohodek, ki ga
ta dejavnost daje, ne presega 50 odstotkov celotnega dohodka kmetijskega obrata. V predstavljanju načrta o »agro-turističnem razvoju Grmade« je prav ta pogoj za agroturistično dejavnost povsem prezrt, saj bi prinčevo pobudo lahko označili v najboljšem primeru le kot turizem na podeželju, kar pa je nekaj povsem drugega od agroturizma v pravem pomenu in smislu veljavnega zakona. Predpogoj za agrotu-
rizem je namreč kmetija, ki se lahko tako imenuje, kar pa očitno ni primer Kohišča (tako se namreč po domače reče terenu, na katerem naj bi se uresničila prinčeva pobuda), ki je sicer prinčeva last.
Glavni svet Kmečke zveze je zato izrazil utemeljeno zaskrbljenost, da gre pri tej pobudi spet za nepremičninsko špekulacijo, saj so za njeno uresničitev potrebni prispevki, ki pa jih lahko prejmejo samo kmetijski obrati in ki bi bili v tem primeru odvzeti sredstvom za uresničevanje
pravih agroturietičnih pobud. Poleg tega pa tudi ni jasno, kako bi tak načrt lahko uresničili ob upoštevanju krajevnih urbanističnih in drugih predpisov in kako bi zanj bilo mogoče dobiti potrebna dovoljenja, ko je ljudem na Krasu zaradi obstoječih norm prepovedan vsak poseg na teritoriju, od sekanja drv do spreminjanja namembnosti obdelovalnih površin (na primer travnika v vinograd) in vsakršnih melioracij, kaj šele kmetijske gradnje.
(* odbornik Kmečke zveze)
Deželna Confcoltivatori spreminja statut in ime
V palači Kechler v Vidmu (Ul. XX. Sett.) bo jutri 5.deželni kongres Italijanske zveze obdelovalcev (Confcoltivatori). Na kongresu, ki se bo začel ob 9.30, bodo predstavili predlog novega statuta organizacije, ki se bo tudi preimenovala v Italijansko zvezo kmetov (CIA) Furlanije-Julijske krajine. Kongresa se bo udeležilo tudi zastopstvo Kmečke zveze, ki ga bo vodil predsednik Alojz Debeliš.
Kot znano, je Kmečka zveza avtonomni član dosedanje Confcoltivatori, tak status pa bo imela
tudi v novi Italijanski zvezi kmetov, saj je v predlogu statuta v 3. členu rečeno, da »Zveza kot združenje kmetov slovenske narodnosti v deželi priznava Kmečko zvezo (Alleanza contadu na) s sedežem v Trstu. Z njo sodeluje na osnovi recipročnega spoštovanja avtonomije v duhu enotnosti in demokracije in v zasledovanju skupnega cilja za naprede kmetijstva in vseh kme tov v deželi. Se posebej podpira zahteve Kmečke zveze za zaščito pravic slovenske manjšine v Italiji.«

MENJALNIŠKI TEČAJI
17. decembra 1992
ra	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska II	
	(tečai zc	1 DEM)	(tečai z	3 1 ATS)	(tečai	za 10
A Banka	61,50	62,00	8,65	8,77	6,65	6,90
Avtohiša Ljubljana*	61,50	62,00	8,67	8,80	6,75	7,00
Banka Vipa, Nova Gorica	61,39	62,04	8,64	8,73	6,50	6,90
Bela vrtnica	61,30	62,30	8,65	8,90	6,70	7,10
						
Bobr Fužine	61,50	61,90	8,70	8,85	6,70	7,00
Bobr Trzin	61,50	61,90	8,70	8,85	6,70	7,00
						
Brdar d.o.o. Koper	61,20	62,12	8,45	8,75	6,70	6,98
BTC terminal Sežana*	61,10	62,00	8,60	8,75	6,66	6,90
						
Burin Moste*	61,50	62,00	8,60	8,85	6,75	7,05
Burin Center*	61,50	61,95	8,68	8,80	6,75	7,00
						
Come 2 Us*	61,60	62,20	8,70	8,90	6,70	7,00
Creditanstalt - Nova banka	61,20	6T,70	8,65	8,80	6,80	7,10
			1 ."'i:".			
Dom na trgu	61,60	61,84	8,68	8,77	6,71	7,00
Dom - Kaffe*	61,50	61,90	8,72	8,82	6,70	7,00
						
Emona Globfour*	61,30	62,25	8,64	8 83 8,85	6,62 6,60	6,89
Eros Ljubljana*	61,50	61,90	8,65			/,uu
Eros Kranj*	61,50	62,00	8,70	8,85	6,70	7,00
						
Euroservis Sežana	61,45	61,85	8,70	8,79	6,65	6,92
Euroturs international*	61,40	62,20	8,50	8,80	6,50	6,98
		lili •	IIP			
Fiba d.o.o. koper	61,18	62,10	8,50	8.74	6,65	6,94
	m	m m	'	T		
Golfturist	61,10	62,20	8,60	8,80	6,70	7,05
				i m* m	6,80	6,90
Hida*	61,70	61,85	8,70	8,77		
Hipotekarna banka Koper*	61,35	62,20	8,55	8,80	6,45	/,ub
Hram Rožice Mengeš	61,60	61,90	8,70	8,90	6,60	7,10
	111*1*8	118 1	8,50	8,70	6,68	
liirika Ilirska Bistrica	61,10	62,25				6,88
llirika Slovenj Gradec	61,55	61,98	8,64	8,75	6,67	7,00
liirika Postojna	61,27	62,04	8,67	8,75	6,70	6,88
llirika Sežana	61,50	61,79	8,70	8,78	6,72	6,91
						
Invest Škofja Loka	61,40	62,00	8,69	8,83	6,80	7,05
Italdesign Nova Gorica*	61,30	62,40	8,60	8,75	6,70	6,88
				1*111111		
Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav d.d	61,30 61,30	61,85 62,18	8,65 8,60	8,80 8,81	6,60 6,74	7,00 7,00
						
Kompas Hertz Celje*	61,60	62,00	8,70	8,90	6,70	7,00
Kompas Hertz Velenje*	61,60	62,00	8,70	8,90	6,70	7,00
Kompas Hertz Idrija*	61,60	62,60	8,70	8,90	' 6,70	7,00
Kompas Hertz Tolmin*	61,60	62,60	8,70	8,90	6,70	7,00
Kompas Hertz Novo Mesto*	61,60		UP s			
		62,20	8,70	8,90	6,70	7,00
Kompas Hertz Krško* Kompas Hertz Bled*	61,60 61,60	62,20 62,00	8,70 8,70	S	6,70 6,70	7,00 7,00
Kompas Fintrade	61,20	61,99	8,60	8,82	6,65	7,05
kompas Holidays*	61,50	61,85	8,60	8,75	6,75	7,05
'						
Libertas*	61,50	62,00	8,60	8,78	6,66	6,90
		lil'' ...	Silili		I	11 J
Ljubljanska banka d.d.	61,00	62,30	8,62	8,85	6,66	6,90
						
LB Banka Zasavje Trbovlje LB Dolenjska banka Novo Mest<	60,95 ) 61,00	62,00 62,10	8,66 8,65	8,81 8,80	6,70 6,75	7,05 7,00
LB Komercialna banka N.G. d.c LB Kreditna banka Maribor d.d.	.* 61,06 * 61,10	62,55 62,16	8,55 8,65	8,93 8,80	6,55 6,60	6,86 7,10
LB Splošna banka Celje LB Splošna banka Koper*	61,30 61,08	61,85 62,30	8,68 8,50	8,74 8,70	6,75 6,68	6,90 6,88
						
ma-vir	61,50	62,10	8,55	8,85	6,70	7,00
Mercator Turist	61,60	62,20	8,62	8,80	6,66	7,03
			8,65	8,85	6,70	7,10
O.M.D.B.*	61,55	62,00				
Otok Bled	61,60	62,21	8,68	8,79	6,83	7,00
						
Petrol*	61,30	61,90	8,65	8,80	6,60	7,05
I i i I	61,30	62,00	8,60	8,80	6,60	7,00
Poštna banka Slovenije*	61,05	62,10	8,40	8,74	6,40	6,9
O n o o o n o L	60,90	61,95	8,63	8,77	6,60	7,10
		61,79 61,99				6,96 7,05
Publikum Ljubljana Publikum Celje	61,40 61,50		8,67 8,64	8,79 8,79	6,70 6,70	
Publikum Dobova	61,40	62,40	8,52	8,90	6,80	7,05
Publikum Kranj	61,40	61,94	8,65	8,79	6,70	6,95
Publikum Krško	61,40	62,40	8,52	8,90	6,80	/,U5
				ililllEl		
Publikum Maribor	61,48	62,09	8,67	8,80	6,60	7,09
Publikum Metlika	61,50	62,20	8,59	8,79	6,75	7,00
£ I | F;	61,00	61,69	8,60	8,80	6,80	7,10
jjUDiikum Novo Mesto	61,50	62,10	8,55	8,80	6,80	7,10
Oblikam Piran	61,30	62,05	8,52	8,67	6,70	6,85
				'iliiiiis		
Publikum Šentilj	61,48	62,09	8,67	8,80	6,60	6,99
Publikum Šentjur pri Celju	61,50	61,95 62,50	8,65	8,80 8,85	6,75 6,85	7,19 7,10
Publikum Trebnje	61,30		8.65			
Publikum Žalec	61,50	62,09	8,64	8,79	6,70	6,90
Publikum Sevnica	61,50	62,50	8,55	8,85	6,85	7,19
				8,78	6,60			Sili	I
Roja	61,60	61,90	8,70			6,95
						7,00
d|motišk*	61,40	61,90	8,65	8,80	6,80	
Shalaby d.o.o. Koper	61,25 61,70	62,15 61,88	8,50 8,76	8,80 8,79	6,70	6,95
banka d.d. Ljubljana**					6,82	6,93
						
^once	61,60	62,00	8,70	8,82	6,80	6,88
Sjovenijaturtsf Ljubljana ■ hranilnica in posojilnica •ovenska investicijska banka*	61,60 61,40 61,50	61,88 61,90 61,95	8,68 8,65 8,55	8,75 8,75 8,75	6,68 6,70 6,75	6,91 7,00 7,05
štajerska banka obrti in podj.	61,40	62,00	8,60	8,75	6,80	7,10
						
Tori»°UrS Domtole	61,40	62,10	8,65	8,85	6,65	7,00
	61,40	62,00	8,60	8,85	6,6U	7,20
Tri Un*St service Portorož	61,35	62,10	8,55	8,75	6,75	7,00
8	61,60	61,90	8,60	8,80	6,70	7,10
1 1^:			8,70		6,75	7,85
uPimo	61,60	61,85		8,76		
V/-.I. i					.	
	61,50	62,00	8,63	8,83	6,70	7,10
			8,65	8,80	6,70	6,90
—23Ljjelja danes: *	Zaračunavaj	61,50 d provizijo	61,70				
MENJALNICA HIDA
Pokrita tržnica ljubljana
MENJAMO tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne
VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI __Del°vni cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 246 z dne 17. decembra 1992 — Tečaji veljajo od 18.12.1992 od 00.00 ure dalje						
				ZA DEVIZE	|		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	64,7287	64,9235	65,1183
Avstrija	040	šiling	100	864,2460	866,8465	869,4470
Belgija	056	frank	100	295,5207	296,4099	297,2991
Kanada	124	dolar	1	73,5335	73,7548	73,9761
Danska	208	krona	100	1574,2860	1579,0231	1583,7602
Finska	246	marka	100	1842,4437	1847,9877	1853,5317
Francija	250	frank	100	1779,5087	1784,8633	1790,2179
Nemčija	280	marka	100	6080,6723	6098,9692	6117,2661
Grčija	300	drahma	100	—	45,7362	45,8734
Irska	372	funt	j	—	154,9138	155,3785
Italija	380	lira	100	6,7404	6,7607	6,7810
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	14,0000	—
Japonska	392	jen	100	76,7077	76,9385	77,1693
Nizozemska	528	gulden	100	5407,5419	5423,8133	5440,0847
Norveška	578	krona	100	1408,8918	1413,1312	1417,3706
Portugalska	620	escudo	100	68,0428	68,2475	68,4522
Švedska	752	krona	100	1359,3343	1363,4246	1367,5149
Švica	756	frank	100	6778,1254	6798,5210	6818,9166
Velika Britanija	826	funt šterling	1	149,1589	149,6077	150,0565
ZDA	840	dolar	j	93,9586	94,2413	94,5240
Evropska Skupnost	955	ECU	1	118,6826	119,0397	119,3968
Španija	995	peseta	100	85,3726	85,6295	85,8864
'						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.	__________________________________
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 18.DECEMBRA 1992_______________________________________________
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISUZPLACLJIVI 15.MARCA. 1993:				1,000,000	576,656	598,841	1,175,496
87	60,9897	115,3311%	119,7682% 117,5496	100,000	57,666	59,884	117,550
Blagajniške zapise izplačujejo banke. Znesek izplačila dvodelnih blagajniških zapisov 15. 12.1992: apoen 100.000: tolarski del 59,043SIT, devizni del 1,000 DEM; apoen 1.000.000: tolarski del 590,435 SIT, devizni del 10,000 DEM
		
17. DECEMBRA 1992	V	SLTzalOC	IHRD
menjalnica	nakupni	prodajni
A banka	10,00	14,00
Banka Zasavje	12,00	•18,00
Burin Moste	12,00	16,00
Hida*	10,00	14,00
llirika Ilirska Bistrica	12,00	16,50
llirika Sežana	11,00	16,50 16,00
Libertas Koper*	10,00	
Otok Bled	11,80	15,00
Sonce	10,00	14,00
Tenfours Domžale	10,00	19,00
Tori* Tečaj velja danes:	12,00	18,00
		
17. DECEMBRA 1992	VL1	RAM
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1381,00	1423,00
nemška marka	894,00	912,00
francoski frank	260,00	268,00
holandski gulden	790,00	814,00
belgijski frank	43,20	44,55
funt šterling	2180,00	2246,00
Irski šterling	2340,00	2415,00 237,00
danska krona	230,00	
grška drahma	6,00	6,90
kanadski dolar	1080,00	1115,00
japonski jen	11,20	11,50
švicarski frank	990,00	1014,00
avstrijski šiling	126,00	130,00
norveška krona	206,50	213,50
švedska krona	202,50	209,50
portugalski escudo	9,00	10,25
španska pezeta	12,00	12,80
avstralski dolar	950,00	982,00
madžarski florint	11,00	15,50
slovenski tolar	14,00	14,70
hrvaški dinar	1,20	2,00
		
		
17. DECEMBRA 1992	v ŠILINGIH	1	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	10,7000	11,2000
kanadski dolar	8,3000	8,7000
funt šterling	16,8500	17,6500
švicarski frank	767,0000	797,0000
belgijski frank	33,5000	34,7000
francoski frank	101,5000	109,5000
holandski gulden	613,0000	637,0000
nemška marka	690,7000	714,7000
italijanska lira	0,7610	0,8010
danska krona	177,0000	184,0000
norveška krona	158,0000	165,0000
švedska krona	153,0000	160,0000
finska marka	206,5000	217,5000
portugalski escudo	7,6500	8,0500
španska peseta	9,6500	10,1500
japonski jen	8,6500	8,9500
slovenski tolar	10,7000	11,7000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	pa za 1 enoto v	2,0000 alute.
		
17. DECEMBRA 1992	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1382,00	1422,00
nemška marka	893,00	910,00
francoski frank	261,00	267,00
holandski gulden	790,00	810,00
belgijski frank	42,90	43,90
funt šterling	2180,00	2230,00
irski šterling	2340,00	2390,00
danska krona	230,00	240,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1081,00	1111,00
švicarski frank	993,00	1008,00
avstrijski šiling	125,00	129,00
slovenski tolar	14,00	14,70
1	1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 18. decembra 1992 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	870,5463	873,3889
Francija	frank	100	1792,4813	1798,3343
Nemčija	marka	100	6125,0000	6145,0000
Italija	lira	100	6,7896	6,8117
V.Britanija	funt	1	150,2463	150,7369
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 konkre trgu de	94,6435 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c	94,9525 !no odstopanje iogovor,
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	61,05	61,30
SKB Banka d.d.	DEM	61,27	61,47
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 18. decembra 1992 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt - Nova banka	DEM	61,15	61,45
Bank Austria	DEM	61,06	61,26
UBK banka	DEM	61,05	61,35
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč ‘Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e.	61,20 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	61,40 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
17. DECEMBRA 1992	v LIRAH		
valuta O	nakupni	srednji	prodajn
			
ameriški dolar	-	1397,270	-
ECU	-	1765,450	
nemška marka	-	902,340	
francoski frank	-	264,030	-
funt šterling	-	2217,470	-
holandski gulden	-	802,430	-
belgijski frank	-	43,850	-
španska pezeta	-	12,657	-
danska krona	-	233,580	-
irski šterling	-	2381,790	-
grška drahma	§QSH3i|	6,777	HHHBI
portugalski escudo	-	10,091	-
kanadski dolar	-	1095,040	-
japonski jen	-	11,377	-
švicarski frank	-	1005,230	MHHHI
avstrijski šiling	-	128,250	-
norveška krona	-	208,880	-
švedska krona	-	202,660	-
finska marka	-	273,970	-
avstralski dolar	-	962,720	-
1 (#) indikativne kotacije zavoda Banca d'ltalia			
			
17 DECEMBRA 1992	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,545	HBH
			
francoski frank	-	29,265	-
			
nizozemski guiden	-	88,930	-
			
belgijski frank	-	4,860	-
			
španska peseta	-	1,404	-
			
danska krona		25,890	-
			
kanadski dolar	-	1,209	HHHH
			
japonski jen	-	1,261	BHNHi
			
švicarski frank	-	111,440	-
			
avstrijski šiling	-	14,213	-
			
italijanska lira	-	1,108	-
			
švedska krona	-	22,355	-
			
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
1 17. DECEMBRA 1992			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			'
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,70	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,50	12,00
	■ -	‘ »gl i ■,>		
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,70	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,80
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,00	14,70
Italija	Tržaška kreditna banka	14,00	14,70
			
Hrvaška	Privredna banka Zagreb	6,10	7,00
	1			
DEVIZNI TRG BEOGRAD
1 17. DECEMBRA 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6802,6593	6823,1287	6843,5981
Francija	frank	100	14063,3500	14105,6670	14147,9840
Nemčija	marka	100	47963,3300	48107,6530	48251,9760
Italija	lira	100	53,5252	53,6863	53,8474
Švica	frank	100	53296,3870	53456,7570	53617,1280
ZDA	dolar		i		747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1 1	1183,6107	1187,1722	1190,7337
opombe :Povzeto po Reuterju.
NARODNA BANKA HRVAŠKE
18. DECEMBRA 1992	Z/			DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6319,3585	6338,3736	6357,3887
Kanada	dolar	1	541,3315	542,9684	544,5893
Francija	frank	100	13008,3645	13047,5070	13086,6495
Nemčija	marka	100	44466,2000	44600,0000	44733,8000
Italija	lira	100	49,2685	49,4168	49,5651
Japonska	jen	100	562,0083	563,6994	565,3905
Švica	frank	100	49481,1870	49630,0772	49778,9874
Velika Britanija	funt	1	1090,1778	1093,4582	1096,7386
Slovenija	tolar	100		710,0000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar »račun earl	1 i in starega	691,0047 deviznega varče	693,0840 vanja,'	695,1633
					
1 15. DECEMBRA 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10727,05	10759,33	10791,60
Kanada	dolar	1	915,53	918,28	921,04
Francija	frank	100	22185,44	22252,20	22318,95
Nemčija	marka	100	75473,52	75700,63	75927,73
Italija	lira	100	85,96	86,22	86,47
Švica	frank	100	84303,84	84557,52	84811,19
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	115,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1177,38	1180,92	1184,47

12
Petek, 18. decembra 1992
SVET

NOVICE
Ogrožena mirovna pogajanja
VVASHINTON - Izrael je z zasedenih ozemelj izgnal 400 Palestincev zaradi suma, da pripadajo odporniški organizaciji Hamas. To je smrtni udarec za mirovna pogajanja, je za AFP izjavila palestinska tiskovna predstavnica Achraonijeva. Palestinska delegacija, ki se v Washingtonu udeležuje osmega kroga izraelsko - palestinskih mirovnih pogajanj, je ameriški administraciji posredovala sporočilo Jaserja Arafata, naj George Bush doseže razveljavitev tega »množičnega izgona«.
Izgnane Palestince so z avtobusi prepeljali na izraelsko-arabsko mejo, kjer čakajo, kako se bo odločilo izraelsko Vrhovno sodišče, ki proučuje zakonitost tega ukrepa. V primeru izgona 400 Palestincev z zasedenih območij bodo arabske delegacije bojkotirale zadnji dan mirovnih pogajanj z Izraelom, je za AFP izjavil vodja palestinske delegacije Safi. (STA, AFP)
Proračun ES za leto 93 sprejet
STRASBOURG - Evropski parlament je danes sprejel proračun Evropske skupnosti za leto 1993 v višini 65, 5 milijarde ecujev ali 131 milijard mark. Poslanci parlamenta so z enim vzdržanim in šestimi glasovi proti sprejeli drugo verzijo proračuna, ki predvideva 7, 2-odstotno zvišanje stroškov. Parlament je manj sredstev namenil kmetijstvu, preostala sredstva pa bodo šla v skupni sklad za štiri finančno najšibkejše države ES, Španijo, Portugalsko, Grčijo in Irsko. Zmanjšanje je najbolj prizadelo upravno področje, za katero je parlament namenil 17 odstotkov manj sredstev, kot jih je dobilo letos. (STA, DPA)
Nova akcija OZN
NEW YORK - Varnostni svet ZN je soglasno odločil, da bo začel z vojaško operacijo ZN v Mozambiku, v katero bo vključenih okoli 8 tisoč vojakov, policistov in civilistov, ki bodo nadzirali spoštovanje premirja, zbiranje množic, razo-roževanje in demobilizacijo okoli 110 tisoč vojakov obeh strani, ki bi morali sestaviti nove oborožene sile. Operacija predvideva tudi spremljanje ponovne naselitve okoli 5 do 6 milijonov beguncev in razseljenih oseb, razdeljevanje človekoljubne pomoči po vsej državi in pripravo volitev. Predsedniške in zakonodajne volitve so predvidene za oktober 1993, kot je zapisano v sporazumu, ki so ga 4. oktobra letos v Rimu podpisali vlada predsednika Chissana, Renamo in oborožena opozicija Alfonsa Dlakama.
(STA, AFP)
Nemčija privolila v moratorij, Rusija pa bo umaknila vojake
MOSKVA - Nemčija se je odločila, da bo privolila v osemletni brezobrestni moratorij na neplačane račune, ki jih Rusija dolguje nekdanji Nemški demokratični republiki, je na novinarski konferenci v Moskvi izjavil nemški kancler Helmut Kohl. Vrednost neplačanih faktur, ki so bile izdane v rubljih, je nemška vlada ocenila na 17, 6 mihjarde nemških mark.
Kohl je še dejal, da bo Rusija umaknila svoje vojaške enote iz nekdanje Vzhodne Nemčije do 31. avgusta 1994, se pravi, štiri mesece pred rokom, ki so ga določili v pogodbi iz leta 1990.
(STA, AFP)
Preživeli taboriščniki opozarjajo na naraščanje neonacizma
STRASBOURG - Predstavniki mednarodnih komitejev nacističnih koncentracijskih taborišč so se sestati s predsednikom evropskega parlamenta Egonom Klepschem in odgovornimi iz različnih parlamentarnih skupin. Opozoriti so jih, naj posvetijo več pozornosti naraščanju neonacizma v svetu. Ob tej priložnosti je delegacija nekaterim parlamentarnim skupinam izročila memorandum, v katerem vabijo evropski parlament, naj prouči »vse zakonske in druge pravne možnosti držav članic, ki omogočajo boj proti neonacizmu v vseh njegovih oblikah, in začne te zakone strogo in nemudoma izvajati«. Predstavnik za tisk Germain Lutz je dejal, da so se sestati z vsemi predsedniki parlamentarnih skupin, razen s tisto, katere predsednik je Le Pen. Lutz upa, da bo memorandum, ki so ga izročiti parlamentarcem, postal resolucija, o kateri bodo glasovali v parlamentu. (STA, AFP)

!

■
ll
ijiil
■
lil
ČEŠKA / GOSPODARSKE SPREMEMBE
Premier Vaclav Klaus, čarovnik čeških reform
Pragmatični Klaus je pomembnejši od predsednika Havla
Češki premier Vaclav Klaus (Foto: Živulovič, TRIO)
Milan Šmic, CINA
PRAGA - Te dni, ko z atlasa sveta izginja Češkoslovaška, na češkem političnem prizorišču nedvomno vzhaja zvezda ministrskega predsednika Vaclava Klausa.
Natanko pred tremi leti, ko je komunistično vodstvo pod pritiskom množičnih demonstracij po vsej deželi izjavilo, da se odreka svoji »ustavni pravici« do oblastnega monopola, je disidentska elita, ki jo je vodil Vaclav Havel, slavila zmago na največjem shodu »žametne revolucije«. Vaclava Klausa tedaj ni bilo videti v Havlovem spremstvu.
Danes pa Vaclav Klaus vlada na političnem prizorišču, medtem ko Vaclav Havel v njegovi senci čaka, da ga bodo izvolili za predsednika češke države.
Klaus, ki je bil kot finančni minister v prvi nekomunistični vladi zgolj eden izmed ustanoviteljev Civilnega foruma, je resda začel na dnu, vendar je kmalu postal vplivna osebnost na gospodarskem področju, ne dolgo zatem pa predsednik Civilnega foruma. Nasploh si političnega prizorišča brez njega ni bilo več moč zamišljati. Dokazal je,
da je vizionarski strateg gospodarske prenove. Sprožil je daljnosežni proces privatizacije, dosegel mednarodno konvertibilnost nacionalne valute, pritegnil tuji kapital in svoji državi priboril priznanje IMF, da se je češkoslovaški model na področju reform najbolj obnesel.
Klaus se je uveljavil kot nespodbiten strateg reforme in vodja koalicije, ki vlada češki državi, hkrati pa ni hotel razdeliti opozicije na demokratski in nedemo-kratski blok, saj ni hotel nikomur, tudi komunistom ne, natikati etiket.
Zaradi takšnega mi-, šljenja si je nakopal veliko kritikov, in to celo med ljudmi, ki težijo k istim ciljem, k vključitvi češke države v svobodni svet. Nekateri ne morejo skriti, da ga ne marajo, drugi mu zavidajo, tretji se ga bojijo.
Klausa hkrati obdaja ozračje naklonjenosti in poskusov, da bi ga diskreditirali. Sam pa nikomur ne dvori, temveč odkrito razkriva celo neprijetne resnice.
Odločno in mirno poudarja, da je za reforme - in neodvisnost Češke -treba plačati ceho, in da si je blaginjo, ki si jo vsi želijo, treba zaslužiti.
Kljub vsemu ga večina ljudi spoštuje, mnogi ga občudujejo - Zenske pa ga obožujejo. Pravijo, da dobiva več pisem kot igralci in pevci rocka.
Klausov nenaden vzpon je sovpadel s Ha-vlovim zatonom, ki je sledil njegovemu odstopu. Prav Klaus pa je Havla privedel nazaj na oder, ko je izjavil, da si za predsednika češke države ne more predstavljati drugega kandidata.
Priznati je treba, da mu Havel ni vrnil z enako mero. Nasprotno, s pomočjo opozicije je skušal utrditi predsedniški položaj.
Klaus še vedno podpira Havla, ker potrebuje ugled, ki ga predsednik uživa na Zahodu, vendar mu je dal vedeti, da prihodnjemu predsedniku ne bo dovolil ustvariti »vzporednega žarišča oblasti«.
In Havel se je uklonil. Ta duo Vaclavov, izmed katerih bo eden kot ministrski predsednik in voditelj opozicije dirigent, drugi pa kot predsednik prva violina, bo po prvem januarju za krmilom češke države.
Ko so samega Vaclava Klausa vprašali, ali je optimist oziroma pesimist, je kratko malo odgovoril: »Realist sem.«
KITAJSKA / JELCIN NA OBISKU
Azijski pogled rnske politike
Dolgoletna komunistična sovražnika o sodelovanju
PEKING-Tri leta in pol po zgodovinskem obisku Mihaila Gorbačova v Pekingu so na trgu Tienan-men izstrelili 21 topovskih salv v čast Borisa Jelcina. Ruskega predsednika, ki so ga vodilni Kitajci po lanskem ponesrečenem vojaškem udaru imenovati »novi car«, je sprejel petinosemdesetletni Yang Shangun. Jelcin in Yang sta podčrtala pomen gospodarskega sodelovanja med državama, ki sta ta hip sredi globokih reform.
Skoraj tridesetletno sovraštvo med največjima komunističnima državama s številnimi krvavimi incidenti ob štiri tisoč ki-
lometrov dolgi skupni meji se je končalo šele med obiskom Gorbačova, januarja lani pa je Peking Rusijo tudi priznal.
Trgovinska menjava v višini pet milijard dolarjev se povečuje. Jelcin se bo s sogovorniki pogovarjal tudi o normalizaciji položaja na meji ter sodelovanju v boju s trgovino z drogami in terorizmom. Boris Jelcin in Yang Shangun bosta podpisala tudi skupno deklaracijo o dvostranskih odnosih in dvajset posebnih sporazumov.
»Očitajo nam, da smo ves čas zazrti samo v Evropo. Ta obisk pa kaže naše zanimanje za področje Azije in Pacifika,« je
Ruski predsednik na Kitajskem (Foto: AP)
Ce kdo misli, da je zviševanje plač v času, ko vsi pričakovali zamrznitev, posebna lastnost domačega terena, se lahko tostran Atlantika prepriča o nasprotnem: na Wall Streetu ob koncu leta pričakujejo nove, višje davke za bogate.
Prizori se zdijo nekam znani. Podjetja svetujejo višjemu sloju zaposlenih, naj pred Božičem vnovčijo vse, kar morejo. Cena vrednostnih papirjev naglo narašča. Njihova vrednost je v tem, da se denar, namenjen za njihov nakup, odšteva od osnove za zvezni davek.
Newyorški dražbeni hiši Christie in Sotheby, ki v preteklih treh letih nista mogli prodati nobene stike nad milijonom ameriških dolarjev, se čudijo nizkim cenam umetnin. Za kakega Matissa je namesto pričakovanih pet do šest milijonov ameriških dolarjev mogoče iztržiti celo 14, 5 milijona dolarjev. »Ce hočete preživeti pod Clintonom, si čimprej omislite Picassa ati Moneta,« svojim bralcem svetuje uvodničar ameriškega poslovnega glasila.
Mrzlično iskanje skrivališč pred davčnimi izterjevalci je seveda posledica Clintonove zmage na predsedniških volitvah. Novi predsednik je obljubil, da bo više obdavčil najbogatejše in tako zagotovil denar za odpiranje novih delovnih mest. Izterjevalcev se lahko bojijo tisti, ki prijavijo letni prihodek 150.000 ameriških dolarjev, če so samski, ali 200.000 ameriških dolarjev, če gre za družino. S prihodnjim letom naj bi plačevali 10 odstotkov
več kot v obdobju, ki ga opisujejo kot dobo Ronalda Reagana.
Ta doba je minila: na njene najbolj spektakularne junake ameriška javnost danes gleda kot na pohlepne lopove. Vsa osemdeseta leta je veliko število Američanov zaslužilo zelo veliko denarja brez najmanjšega prispevka k tistemu delu ameriškega gospodarstva, ki ustvarja proizvodnjo. Legendami Michael Milken, ki so ga v osemdesetih letih slaviti kot finančnega čarovnika, je danes junak vsaj dvanajstih knjig, posvečenih finančnim malverzacijam.
Nedvomno je odlični politik Bill Clinton računal s tem preobratom v ameriškem javnem mnenju, ko je vztrajno ponavljal, da ima država pravico vzeti najbogatejšim več kot doslej. Problem je v tem, da so ti bogataši od nekdaj zelo spretni pri takšni razporeditvi svojih izdatkov, da jim velik del prihodkov ostane zunaj dosega davčnih izterjevalcev, v nasprotju s tistimi, »ki so spodaj« in ki ponavadi ne morejo izbirati.
Pristaši Ronalda Reagana so nekoč dokazovati, kako usodno pomembni so bogataši za državno blagajno. Nekateri so se vračali v zgodovino celo do prve svetovne vojne in naštevali izginotja milijonarjev. Seveda se niso umakniti iz dejanskega življenja, ampak samo iz davčnih knjig, saj so se uspešno poskrili pred strahotno povečanimi davki, ki so jih uvedli zato, da bi z njimi plačali vojskovanje. Arthur Laf-fer, ki je svojo znamenito
ZDA
Nova ameriška igra se imenuje beg pred davki Billa Clintona
Valentina Tic
krivuljo zarisal na papirnati servieti v neki vvashingtonski restavraciji, je prisegal na starodavnega arabskega misleca, ki pravi, da so za imperije v zatonu značilni zmeraj višji davki in vse nižji prihodki državne blagajne.
Nesreča je v tem, da najnovejše analitične raziskave obljub Billa Clintona o večjih prihodkih od najbogatejših dokazujejo, da je imel kalifornijski ekonomist prav. Vse do
nastopa Ronalda Reagana je zvezna blagajna čedalje manjši del svojih prihodkov dobivala od polovice odstotka najbogatejših ameriških družin. V petdesetih letih so te družine blagajni še nekako zagotavljale približno 9 odstotkov vseh njenih prihodkov, pozneje, ko se je obdavčevanje zaostrilo, pa je ta delež padel na šest odstotkov in tak ostal vse do nastopa vlade Ronalda Reagana. Pod tem predse-
dnikom pa se je delež prihodkov od najbogatejših družin v Washingtonu podvojil na 12 odstotkov. Zdaj spet pada.
Državni urad za ekonomske raziskave in Inštitut za tehnologijo v Massachusettsu sta v teh dneh skušala izračunati, kaj se bo zgodilo. Rezultat je porazen za pristaše strožjega obdavčevanja najbogatejših. Najbogatejši laže pretentajo davčne izterjevalce, kot bi si kdo mislil. Se
posebej, če jim bo Clinton, kot je obljubil, odprl še ena vrata in jim od davka odbil nekatere dobičke pri kapitalu, če jih bodo vlagali v nova delovna mesta.
Ali ima ta zaplet kak pomen tudi za druge, na drugih področjih zunaj Amerike, razen da jim dokazuje, kar že vsi vemo, da je bolje biti bogat kot reven?
Seveda ima, če le lahko verjamemo izvedencem OECD, tega kluba 24 najbogatejših držav, ki so pred kratkim kar naravnost okrcati bogate Američane, ker ne plačujejo za davke več kot druge članice kluba. To bi seveda zadevalo samo Američane, če ceha večletnih primanjkljajev zvezne blagajne ne bi plačeval tudi preostali svet, naj mu je to všeč ati ne.
Spopad s podjetji in s prebivalstvom okrog deleža pri tem varčevanju poganja davke navzgor: tistemu, ki mu je rečeno, naj privarčevano nekam vloži, je pač treba obljubiti dovolj visoko nagrado. Kako visoka je ta nagrada, pa zgovorno priča pravkar objavljena novica, da je bilo za ameriške banke po dohodkih (približno 25 milijard dolarjev v prvem tromesečju 1992) to leto najbolj donosno med vsemi, ki so jih primerjali.
»To bi dosegel vsak bedak,« pravi strokovnjak z Wall Streeta, ki dokazuje, da banke za varčevanje pri njih prebivalcem dajejo približno tri odstotke, svoji državi pa potem posojajo po sedem odstotkov in še več.
Preostanek sveta ceho za ta primanjkljaj potem-
takem plačuje na dva načina: bodisi tako, da denar iz drugih držav še naprej doteka na ameriško področje, kamor ga privlačijo ti dohodki, bodisi tako, da je zgornja meja ameriških obresti za dolgoročna vlaganja hkrati tudi spodnja meja obresti v preostalem svetu, tam, kjer ljudje še naprej verjamejo, da bo prej bankrotirala njihova kot pa močna ameriška država.
Tako se zdi, da vprašanje, ati bodo bogati Američani več prispevali k zmanjševanju jezu med prihodki in odhodki zvezne blagajne, pravzaprav ne zadeva samo njih. Zvonovi zvonijo tudi za druge. Seveda pa skrbi človeštva za nikogar niso večje od njegovih lastnih. Nekatera znamenita imena ne prikrivajo, da svoje milijone že skrivajo zunaj dosega davčnih izterjevalcev: tak je prvi človek družbe Walta Disneya. To javno počnejo tudi družbe, kakršna je Investicijska banka Bear Stearn, ki je pred kratkim objavila, da je med 130 svojih ljudi z vrha in okrog njega razdelila deset milijonov delnic v vrednosti 173 milijonov ameriških dolarjev. Razsežnosti bega denarja je kaj lahko ugotoviti s primerjavo tistih vrednostnih papirjev, ki so izvzeti iz davkov, in tistih drugih. Prvim cena močno raste, drugim pada.
Ljudje v bližini novega ameriškega predsednika seveda vidijo tisto, kar vidijo vsi. A kaj naj rečejo na vse? Tiskovni predstavnik v Little Rocku je skomignil z rameni in dejal: »Ta država je svobodna.«

SRBIJA / PREDVOLILNE NOROSTI
ŽENEVA / PO KONFERENCI O YU
NOVICE
Film, ki smo ga že videli, ali Diplomati dižava nagrajuje poslušne brez usp^0
w * * ■	Posredniki po treh mesecih in
Beograjčani so se že navadili stati v neskončno dolgih vrstah	pol še niso pomirili Balkana
Zoran Jelicič
BEOGRAD - Javna skrivnost je, da ima beograjska televizija pripravljenih veC »predvolilnih« oddaj. V eni od njih Dafi-na Milano vič, nekdaj polletna zapornica zaradi mahinacij z denarjem in zdaj lastnica najbolj znane zasebne banke, poziva volilce, naj glasujejo za Slobodana Miloševiča.
V nasprotnem primeru, pravi, bo nova oblast
zaprla njeno banko, državljani pa bodo ostali brez svojih prihrankov.
Dafimentbanki se je, kot ocenjujejo, posrečilo pritegniti skoraj dva milijona varčevalcev.
Vrste pred poslovalnicami te banke so postale ena od značilnosti Novega Beograda. Ali gre za dejansko novost, bo lah-
ko ugotovil vsak, čigar spomin seže do tistih znamenitih vrst v stalinski Moskvi, v katerih so ljudje stali, ne da bi vprašali, na kaj čakajo, pa tudi tistih vrst v Nemčiji po obeh svetovnih vojnah, ko so ljudje čakali na zajemalko nečesa, kar naj bi bilo podobno hrani.
Predsednik Srbije zno-

Neskončne beograjske vrste (Foto : Peter Skit)
pUBIII	:	■* ^	^ J	
		ji	
va dokazuje, da je vražje spreten.
Vsi gospodarski kazalci pričajo, da bi po Beogradu že zdavnaj morali biti na ulicah kotli za prehrano vse večjega sloja revnih. Res obstaja nekaj dobrodelnih ustanov, ki brezplačno razdeljujejo hrano, vendar so skrite očem javnosti.
Namesto vrst za brezplačno juho in košček kruha je Miloševič omogočil čakanje na velikanski zaslužek, ki izhaja iz deviznega varčevanja.
Neki ameriški novinar se je pred kratkim zgrozil, ko je izvedel, da v Beogradu obstajajo zasebne banke, ki mesečno izplačujejo višje obresti varčevalcem, kot jih on lahko dobi v letu dni doma. Potem si je ogledal te vrste, da bi ugotovil, ali tam res stojijo ljudje, in ne roboti.
Da bi se prepričal, ali je to plod bujne fantazije ali prava resničnost. Nihče ni bil pripravljen dati izjave tujemu novinarju.
Sele ko je ta obupal, je iz vrste izstopil moški tridesetih let spodobnega zunanjega videza in mu v odlični angleščini na kratko pojasnil skrivnost: kot inženir je zaslužil dostojno vsoto v Nemčiji, ko pa je razmišljal, kam naj ga vloži, je ugotovil, da ni bolj donosnega dela, kot
denar vložiti v roparsko banko, sam povsem trezno ocenjuje, da je njegov denar varen do volitev, in pri tem dodaja, da ne bi želel živeti v državi, v kateri so takšne banke trajen in normalen pojav.
Ljudje so bolj pripravljeni na pogovor, če zraven ni tujcev. Sele potem je mogoče slišati različne razlage: od prepričanja, da gre za sposobne bankirje, v nasprotju s tistimi državnimi, ki so zapravili prihranke državljanov, do popolnega razumevanja, za kakšne banke in kakšno bančništvo gre v tem primeru.
Pogovor pa zastane v tistem hipu, ko človeka, ki razume, v čem je bistvo, vprašate, ali mu je jasno, da gre za režimsko banko in da je to eden od kanalov za financiranje vojne in eden od stebrov oblasti, ki je državo pognala v prepad.
Okrog takšnih vrst v tej novi podobi Beograda nastaja celo majhno gospodarstvo. Tu so prodajalci cigaret in časopisov, sendvičev in napitkov, celo zložljivih stolov.
Slišati je tudi kakšnega šaljivca ali cinika, ki pojasnjuje, da so vrste simpatičen družbeni pojav, kraj za novo sklepanje znanstev in druženje.
Vendar malokomu izvabi nasmeh. Smeha ni ne v teh vrstah ne zunaj njih.
Jean-Luc Cordonier
ŽENEVA - Ženevska konferenca, ki naj bi nekdanji Jugoslaviji prinesla mir, po treh mesecih in pol ne more veliko pokazati. Srbske sile v Bosni in Hercegovini so jo uporabljale kot dimno zaveso za etnično čiščenje in zavzemanje ozemlja. Sami mirovni posredniki, ki naj bi preprečili širjenje vojne, pa so večinoma razglabljali o tem, kakršni so radijski in televizijski programi in izobraževanje posameznih etničnih skupin na balkanskih kriznih območjih. Celo na tem področju niso nič dosegli, še manj pa so naredili za konec vojne.
Ženevska pogajanja so popolnoma zastala že takrat, ko posrednika Cyrus Vanče in lord Owen s svojim predlogom nove ustave BIH nista zadostila ozemeljskim željam bosanskih Srbov in Hrvatov. Lord Owen, ki po sestanku zunanjih ministrov zahodnih in islamskih držav v sredo ni na-.šel običajnih vljudnostnih optimističnih besed, je sicer napovedal skorajšnji novi krog diplomacije s predsedniki Bosne, Hrvaške in ZRJ, januarja pa še posredovanje med bosanskimi frakcijami. A tudi Owen je priznal, da mir na Balkanu nima možnosti; odločitev bo na-
jbrž mogoče sprejeti šele januarja prihodnje leto. »Najbrž pa tudi takrat ne, saj se bodo Bošnjaki bojevali naprej,« pravi Owen.
Mirovna posrednika ES in ZN še naprej poudarjata, da lahko širjenje bosanske krize preprečijo samo s sankcijami in diplomacijo. Ameriški državni sekretar Eaglebur-ger je še zadnjič poskušal pomagati Milanu Paniču na bližnjih volitvah, zato je svojega starega znanca Slobodana Miloševiča omenjal kot morebitnega obtoženca za vojaške zločine.
Zadnja znamenja iz Ženeve pa morda vendarle napovedujejo tudi spremembe v zahodnih pogledih na balkansko krizo. Lord Owen je po koncu ministrskega srečanja govoril o preprečevanju prepovedanih vojaških poletov nad BIH, k dejanjem pa se očitno pripravlja tudi VS ZN. Toda vojaško posredovanje in konec prepovedi uvoza orožja za Bošnjake sta v Ženevi še vedno tabu.
Na ministrskem srečanju o nekdanji Jugoslaviji je spregovoril tudi slovenski veleposlanik dr. Anton Bebler, ki se je uradno pritožil, ker slovenščina ni bila med uradnimi jeziki ženevske konference.
PISMA IZ PEKLA
Usode stotisočev se izgubljajo v golih statističnih številkah
Pred kratkim sem v Areni v rubriki za begunce iz BiH bral tale oglas: »Sem begunka iz BiH, samohranilka (18 let) z dvomesečnim sinom. Sprejela bi kakršnokoli delo v tujini za svojo in otrokovo hrano. Vnaprej se zahvaljuje Jasna Ha-sič, Zbirni center za begunce, Slovenska Bistrica, telefon: 062/810-028.«
Ne vem, ali je Jasna s tem oglasom že našla »kakršnokoli delo v tujini«, vem pa, da so te, do bolečine preproste vrstice, napisane z roko in solzami še ene med več kot milijon in pol žrtvami srbinacizma v moji Bosni in Hercegovini. Njihov smrtni greh je zgolj v tem, da so živeli Po naseljih, ki so se v ve-likodržavnih sanjah srbskega vodje Slobodana Miloševiča znašla na ozemljih njegovega zamišljenega imperija Velike Srbije. Vse drugo je stvar tehnike, zločinskega izvajanja, četniško-etničnega čiščenja, zme-raj po istem scenariju: ob brnenju topov nekdanje |NA, razuzdane paravojaške formacije iz Srbije -arkanovci, šešljevci, beli mli in podobni »ptiči« -kakor tudi domači srbski skrajneži pod zastavo Naradžičeve SDS, ki bi ji olj ustrezala kratica TS (srbska teroristična stranka), vkorakajo v va-f1. *n mesta, privedejo iz 18 in ponižujejo, ubijajo, koljejo, posiljujejo in poganjajo v taborišča in orjirro vse nesrbsko pre-ivalstvo. Ropajo, zaži-8aJ° ali pa se selijo v nji-bpmove, tako da od ekdaj zvečine musli-
manska mesta, kot so Foča, Zvornik ali Višegrad, Sanski most in Prijedor, Vlasenica in Jajce in številna druga, postanejo »čista srbska ozemlja«. Tako so po eni strani nastala tista zloglasna koncentracijska taborišča, zlasti v BosansJd krajini, kjer so ti jetniki na fotografijah osupnili svetovno javnost, ker so bili samo po štirih mesecih bivanja v srbskem ujetništvu videti tako sestradani kot ujetniki nacističnih taborišč po štirih letih druge svetovne vojne in na drugi strani nepregledne kolone beguncev v dežju in blatu, na poti v strašno človeško negotovost.
In potem stopi na prizorišče Miloševičev bo-sansko-hercegovski hlapec Karadžič, s katerim se civilizirani svet še zmeraj rokuje na mirovnih konferencah, namesto da bi mu sodil za vojne zločine, in pošlje bombardiranemu, ranjenemu in sestradanemu prebivalstvu glavnega mesta BiH svojo »velikodušno« ponudbo: »Pripravljeni smo podpisati sporazum, po katerem vsi prebivalci Sarajeva lahko varno odidejo iz mesta!«
»Slišati je dobro, toda - ali mu sploh lahko verjamemo,« je komentiral na moje zgražanje vodja neke ugledne tv-oddaje, ko sem bil pred kratkim v ZDA.
Le kaj naj bi tu zvenelo dobro, mar ponudba Sarajevčanom - vx mestu jih je še 380.000 -, naj »varno« zapustijo edino mesto, ki ga imajo, vse, kar so si v življenju pri-
dobili, vse, kar so imeli radi, da bi roparji iz Srbije lahko še cele tedne nato var j ali in odvažali kamione, polne televizorjev, videorekorderjev, hladilnikov, preprog, pohištva, kot nagrado za svoje zločine, ki so jih storili v BiH?
Svet, ki se je že privadil osupljivim in krvavim prizorom »etničnega čiščenja«, utegne v tej ponudili nevropsihiatra s Pal s poblaznelimi na-
meni o »vami evakuaciji Sarajeva« zaznati celo simptome velikodušnosti glede na način, kako so pred tem »evakuirali« toliko drugih mest. Omenil bom samo eno, osebno, družinsko izkušnjo iz Prijedorja: tam sta moja mati in moj dobri očim, Sena in Kemal Ko-lonič. Vse, kar sta pridobila v svojih 136 letih življenja, 75 letih dela in desetih letih upokojitve -lepo prostrano hišo, dru-
žinsko imetje po pradedih, lanskoletnega forda ter devizne in dinarske prihranke v krajevni banki, sta morala prostovoljno pustiti prekleti Republiki srbski in zraven plačati še po 2.000 (izposojenih) nemških mark. Tako sta namreč le dobila propustnico srbskih zločincev, s katerim lahko brez česarkoli zapustita kraj, v katerem je ostalo vse, kar sta kdajkoli imela rada: svo-
jo mladost in spomine, grobove svojih prednikov, modrino Sane in zelenje gričev okrog Ljubije. Pri vsem tem pa sta v tej neizmerni človeški bolečini še srečna, ker nista bila kot številni njuni ubogi prebivalci Podkozarja in Podgrme-ča ubita ali poslana v srbsko koncentracijsko taborišče - to življenjsko delo tudi mojega sošolca iz gimnazije Sime Drlja-ča, vodje zločinskega »srbskega MUP« v Prije-doru.
Sarajevčani seveda ne hrepenijo po tej velikodušnosti. Ko je Rdeči križ pred kratkim sestavljal sezname ljudi, ki bi hoteli oditi iz kakršnegakoli razloga - zaradi starosti, bolezni, materinstva, otroštva -, to število ni preseglo niti šest tisoč od 380 tisoč ujetih v obleganem mestu.
Karadžič, ki se je po osmih mesecih poskusov, da bi zavzel mesto, potem ko se je še v letošnjem aprilu pred tujimi kamerami hvalisal, da ga lahko osvoji v »samo dveh urah«, je ustrelil še enega propagandnega kozla.
Toda tudi brez te »vame evakuacije« Sarajeva, ki se še kar herojsko brani, je zgodba o milijonu in pol bosan-skohercegovskih beguncev tudi zgodba o človeški nesreči, polna bolečine.
Tistim, ki so ostali brez vsega, kar so imeli, svojega premoženja in svoje bede, svojih malih in velikih imetij ali zgolj na kredit kupljenega televizorja, ob vsej hvaležnosti do držav, ki so jih
sprejele, do Hrvaške, Slovenije, Evrope, v tako ranjeni duši zagotovo odpirajo nove rane, medijske razprave o tem, »koliko vse to stane«. Zagotovo jih še dodatno ponižuje in znova zaboli, kadar z njimi igrajo grozni ping-pong na mejah, do katerih jih vsi radi spustijo, da gredo ven, nihče pa jih noče sprejeti. Strahotno so nemočni, kadar od njih zahtevajo, naj na teh mejah pokažejo tranzitne vize, garantna pisma in dokumente, ki si jih nikakor niso mogli priskrbeti v svojih porušenih in požganih mestih, v katerih že zdavnaj ni več ne poštarja ne telefona. Nekdo drug bi nemara moral poskrbeti za begunce, mednarodne organizacije mogoče - in jim brez tega poniževanja pomagati pri iskanju teh prekletih papirjev, ki zanje pomenijo razliko med zaneslijvo smrtjo pred četniškim nožem in žalostnim življenjem v svetu, ki jih ne mara.
Ce je že tako brezdušno ravnodušen do njihovega trpljenja in je velikokrat videti, kot da ga bolj skrbi, kako bi ustavil begunce kot pa nacistično divjanje na Balkanu, bi svet za te najbolj nesrečne človeške usode -skrite v statistiki - lahko pokazal vsaj malo več sočutja in jih obravnaval z malo več dostojanstva. Za začetek bi bilo dovolj, da bi v vsem, kar govori ali stori za bosanskoher-cegovske begunce, ne pozabil, da je milijon in pol beguncev zmeraj sestavljen samo iz enega in še enega in še enega... človeka s svojo bolečino.
Grčija je proti vojaškemu posredovanju
ATEJNE - Grčija nasprotuje morebitnemu vojaškemu posredovanju na Balkanu, niti v njem ne bo sodelovala, če ne bo tudi sama napadena, je pred svetom ministrov izjavil grški premier Konstantin Micotakis.
Micotakis je prepričan, da za Balkan pride v poštev politična rešitev, ne pa vojaški poseg. Hkrati je grški premier opozoril na nevarnost, da se vojna prenese tudi na kosovska tla. (STA)
Thatcherjeva predlaga bombardiranje Srbije
LONDON - Nekdanja britanska premierka vlade Margaret Thatcher je predlagala letalski napad na srbsko topništvo, oldopna vozila in preskrbovalne linije, če Srbija ne bo umaknila svojih čet iz Sarajeva in drugih bosanskih mest, je zapisal četrtkov European.
Thatcherjeva dodaja, da je treba takoj začeti izvajati resolucije VS o prepovedi poletov nad BiH in zahteva takojšnjo odpravo embarga na uvoz orožja za BiH in Hrvaško. Zahod je zaradi zavlačevanja vojaškega posredovanja sokriv za dogajanje v BiH, pravi Thatcherjeva. (STA, AFP)
Mirna noč. a divje jutro
SARAJEVO - Od začetka decembra je bila noč na četrtek v Sarajevu najbolj mirna, so sporočili vojaški viri v glavnem mestu BiH. Vzrok za to je bila verjetno zelo gosta megla in spričo teme preveliko tveganje za kakršne koli ofenzivne akcije.
Zato pa so se zjutraj boji nadaljevali na vseh bosanskih bojiščih. V Bugojnu, Brčkem, Tešanju in Zavidovičih so srbske sile s topništvom in pehotnim orožjem obstreljevale položaje bosanskih branilcev.
Prav tako so napadali tudi Banoviče in območje preletavali s helikopterji, ki so dovažali orožje in strelivo. Helikopterje, ki so pripeljali ljudi in orožje, so opazili tudi na dobojskem bojišču, kjer pa je bilo v četrtek zatišje.
Na stražarskem mestu na sarajevskem letališču pa je bil ranjen francoski vojak, pripadnik Unproforja. Krogla ga je zadela v trebuh, vendar je bil takoj operiran in prepeljan v Francijo, sporoča informativna služba francoske vojske. (HINA, AFP)
Razočaranje v BiH
SARAJEVO - V BiH so razočarani nad sklepom konference v Ženevi, ki je ponovno odklonila odpravo embarga na uvoz orožja za obrambo pred srbsko-čmogorsko agresijo in domačimi skrajneži. Takšne so prve neuradne reakcije v Sarajevu. Večina ministrov v Ženevi je prepričana, da bi nove pošiljke orožja razširile vojno na Balkanu. Tako stališče je v Sarajevu nesprejemljivo, saj BiH ni zahtevala dovoljenja za uvoz orožja v vseh nekdanjih jugoslovanskih republikah.
V Sarajevu so prepričani, da bo najnovejša odločitev iz Ženeve še bolj razplamtela ubijalske strasti
| v boju za zaokroženo srbsko državo na ozemlju sedanje BiH. Največjo odgovornost za tako stališče ženevske konference v Bosni imata Vanče in
| Owen, sopredsednika mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji, ki sta brez argumentov zastopala stališče o neoboroževanju BiH. (STA)
Mock opozoril na islamsko posredovanje v BiH
DUNAJ - Avstrijski minister za zunanje zadeve Alois Mock je na novinarski konferenci na Dunaju opozoril na možnost vojaškega posredovanja islamskih držav v BiH. Ce v nekaj mesecih ne pride do miru v BiH in se ne konča preganjanje Muslimanov, je dejal Mock, ni izključeno, da bodo začele islamske države, ki se za zdaj držijo sklepov ZN, pošiljati v BiH orožje ah celo svoje vojake. Po novinarski konferenci je Mock odpotoval v ZDA. Temu obisku posveča veliko pozornosti, saj meni, da so ZDA edina demokratična svetovna sila, ki lahko prevzame odgovornost za varnost v Evropi. (APA, HINA)
Krščanski demokrati Albanije v Sloveniji
1| LJUBLJANA - Predsednika Slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta je obiskala delegacija Krščansko demokratske Stanke Albanije, ki jo je vodil predsednik stranke Ndojaj. Beseda je tekla o sodelovanju med strankama, slovensko-albanskih odnosih, pa tudi o razmerah v Sloveniji po volitvah. (STA)
Izetbegovič bo ostal na čelu BiH
BEOGRAD - Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič bo ostal na svojem mestu tudi po 20. decembru, ko bi moral po ustavi nekdanje jugoslovanske republike svoje mesto prepustiti predstavniku hrvaške narodnosti. To je danes v Sarajevu sporočil premier Mile Akmačič, ki je tudi sam hrvaške narodnosti. Akmačič je še dejal, da se je s tem strinjal tudi Mate Boban, vodja Hrvatov v BiH. Kot smo izvedeli, naj bi mesto predstavnika hrvaške narodnosti pripadlo obrambnemu, notranjemu ah zunanjemu ministru. (ANSA)
SLOVENIJA
Petek, 18. decembra 1992
NOVICE
Francka Strmole-Hlastec zahteva razrešitev
LJUBLJANA - Predsednica Vrhovnega sodišča Slovenije Francka Strmole-Hlastec je 5. decembra parlamentu poslala predlog za predčasno razrešitev, in sicer z 31. decembrom. V njem niso navedeni razlogi. Na vprašanje, zakaj zapušCa sodniške vrste, v katerih je bila petindvajset let, je odgovorila, da ne daje izjav za javnost, da pa je to njena povsem osebna odločitev, ki sploh ni povezana z »zdravstvenimi razlogi«, zaradi katerih jo je hotel razrešiti prejšnji pravosodni minister Rajko Pirnat. Kdaj bo o njeni razrešitvi odločal državni zbor, ni mogoče napovedati, zagotovo pa to ne bo že 23. decembra, ko bo njegova konstitutivna seja. Ce se bo državni zbor preveč obotavljal, ji po treh mesecih od vložitve predloga, tj. 5. marca 1993 avtomatično preneha delovno razmerje. Mandat bi ji sicer potekel leta 1997. (M.V.)
Krambergerjeva lista spodbija veljavnost volitev
predstavnika Demosa - Krambergerjeve združene liste, so bile volitve nelegitimne in protiustavne, ker je republiška ustavna komisija Listi izdala dovoljenje za nastop na volitvah le 6 dni pred njimi in jo tako postavila v neenakopraven položaj. Zato niso imeli dovolj Časa za predvolilne aktivnosti, posledica pa je bil neuspeh Liste na volitvah. Volitve bi bilo treba razveljaviti in jih ponoviti ter vsem udeležencem dati enake možnosti, s Čimer bi po Klepovih besedah zadovoljili temeljni načeli delovanja družbe - moralnosti in poštenosti. Zavzel se je še za moralno prenovo slovenske družbe in dejal, da so bile volitve boj med totalitarizmom in demokracijo, iz katerega kot zmagovalec izšel totalitarizem. (A.K)
INTERVJU / LOJZE PETERLE
STRANKE / KOALICIJA
LDS naj pove, kaj So pogajanja o novi sploh ponuja! vladi končana?
NDS in GS sta za združitev na desnici, z ljudsko
stranko se Peterle še ni pogovarjal	SKD in DS sta že odgovorili no Drnovškov poziv
Kakšen je vaš odgovor na pobudo Janeza Drnovška o koaliciji med LDS, SKD, združeno listo, demokrati, socialdemokrati in zelenimi?
L. Peterle: Svet stranke je odklonil zamisel o tako imenovani veliki koaliciji, ker meni, da ne bi prispevala k stabilizaciji političnega prostora in k normalizaciji razmer.
Zato je naša opcija desnosredinska vlada, ki bi dejansko prispevala k hitrejšim spremembam na vseh področjih, vnesla nekaj »sveže krvi« in novosti, ki so tej družbi potrebne.
Sicer pa so šele dva dneva znani uradni rezultati volitev, Drnovškova ponudba pa je bila poslana pred enim dnevom, kar pomeni, da se pogovori o programih lahko šele začnejo. Vendar moramo vedeti, kaj najmočnejša parlamentarna stranka sploh ponuja in ugotoviti, ali je to za nas sprejemljivo. Sele potem bomo videli, ali lahko podpišemo koalicijsko pogodbo, v kateri hi seveda morali natančno določiti programske in tudi ključne kadrovske rešitve.
Kakšne so pravzaprav zahteve krščanskih demokratov, kako si predstavljate svoje mesto v prihodnji koaliciji?
L. Peterle: Stranka
ima pripravljena programska izhodišča za pogajanja.
V sklepih, ki jih je sprejel svet, imamo opredeljena področja, ki nas zanimajo - od privatizacije, sanacije bank, denacionalizacije, odnosa do javnega dolga, do zaščite kmeta in aktivne zunanje politike ter prijaznih odnosov s sosedi.
Nam lahko poveste, katera mesta v vladi vas zanimajo?
Ne bi radi razlagali, katera področja nas še posebno zanimajo, prav gotovo pa drugi najmočnejši parlamentarni stranki pripada eno od pomembnejših ministrskih mest s področja gospodarstva.
Ste se že pogovarjali z ljudsko stranko, narodnimi demokrati in gospodarsko stranko o vaši pobudi o združitvi v enotno desnosredinsko stranko?
L. Peterle: Pogovarjali smo se z narodnimi demokrati in gospodarsko stranko, oboji so podprli zamisel o združitvi. Z ljudsko stranko se še nismo pogovarjali.
Ali menite, da je takšna »združitev na desnici« mogoCa v kratkem Času?
L. Peterle: Ce bodo stranke sledile pozivom in zahtevam s terena, bi do te združitve moralo priti v relativno kratkem Casu.(T.S.)
Tanja Starič
Drnovšek in Peterle: je dogovor še mogoč? (FOTO/TRIO)
Sklep sveta krščanskih demokratov, da »odklanjajo« zamisel o veliki koaliciji, se na prvi pogled vsekakor zdi dokončna zavrnitev Drnovškove pobude, naj se druga najmočnejša stranka pridruži vladni koaliciji. »Desnosredinska« vlada, o kateri govorijo krščanski demokrati, je sicer matematično izvedljiva (LDS, SKD, SLS, SDSS in zeleni imajo skupaj kar 56 poslancev). Vendar je politično ta hip nemogoča - Drnovšek namreč govori o nerazumljivih in »nezrelih« potezah SLS, Podobnik pa vztraja, da ne bo v vladi skupaj z LDS.
Ce bo Drnovšek v resnici vztrajal, naj se vlada oblikuje že do prihodnje srede, se torej zdi najverjetnejša »levosredinska« koalicija, podobna zdajšnji. Tako vlado bi sestavljalo pet strank (LDS, združena lista, demokrati, SDSS in zeleni), podpiralo pa bi jo 51 poslancev.
Glavni odbor demokratske stranke je včeraj uradno sporočil Drnovšku, »da je stranka pripravljena sodelovati v pogovorih,« in dodal, da pričakuje nadaljnja pojasnila skupaj z informacijo, ali je predlog o pogovorih z demokrati sprejela tudi LDS. Na ponudbo so pravzaprav odgovorili že tudi zeleni in social-
demokrati; prvi so tudi povedali, da jih v novi vladi zanimata resorja, ki ju že »pokrivata« njihova elana - torej ministrstvo za zdravstvo in ministrstvo za znanost. Posebej si želijo tudi mesto pomočnika ministra za okolje. Demokrati in socialdemokrati o svojih »ambicijah« v prihodnjih vladnih kombinacijah ne govorijo glasno, naši viri pa navajajo, da bodo prvi verjetno postavili kot pogoj za svoje sodelovanje v vladi zasedbo mesta obrambnega ministra. S tem bi se najbrž težko sprijaznili liberalni demokrati, tudi za ceno, da zgubijo štiri dragocene socialdemokratske glasove. Demokrati bi v primeru »levosredinske« vlade po vsej verjetnosti zaceli pogajanja s celim paketom svojih sedanjih ministrov. Morda brez ministra za informiranje, kajti novi parlament naj bi po hitrem postopku sprejel zakon o vladi, ki, bi število vladnih resorjev »skrčil« s 27 na 14 - tudi če ne bo koalicijskega dogovora.
V tem primeru bo tudi zelo jasno razvidno, koliko ministrskih in drugih položajev je zares v igri. Nekateri namreč menijo, da so koalicijski zapleti pravzaprav posledica zelo preprostih težav v vezani trgovini s
pomembnimi položaji. Zagovorniki te teorije navajajo, da je dogovor med LDS in SKD vprašljiv zato, ker naj bi krščanski demokrati »zahtevali preveč« - ministrstva za zunanje zadeve, za finance, za šolstvo, za notranje zadeve in mesto predsednika državnega zbora. Drugi »poznavalci razmer« v stranki spet trdijo, da je poglavitni razlog v notranjih težavah SKD, v kateri bi se del vodstva, poslancev in članstva težko sprijaznil s koalicijo z »levičarji« ali pa sploh ne. Ce bi se stranka pridružila koaliciji z LDS in združeno listo, naj bi sledili prebegi v ljudsko stranko. Tudi zato naj bi SKD predlagala združitev desne sredine, ki pa je še vprašljiva, saj je Marjan Podobnik včeraj izjavil, da »je SLS za koalicijsko sodelovanje, združitev pa je možen, a dolgoročen proces«.
Vsekakor včerajšnji »ne« krščanskih demokratov - če sodimo po izjavah prvakov stranke -ni nujno dokončen. Kar bi bilo tudi čudno in neresno - konec koncev bo v prihodnosti, ko se bo prerazporejala gospodarska moč, pač »dobro biti zraven«. Tako je čisto mogoče, da pogajanja sploh še niso končana. Zdaj je na potezi Janez Drnovšek.
r DRŽAVNI ZBOR / POSLOVNIK
Tudi »vroče«, a konstruktivno
Dorečen začasni poslovnik -Dialog Školč - Jelinčič
Ivanka Mihelčič
Za zaprtimi vrati so se včeraj ponovno sestali predstavniki parlamentarnih strank in do-sedanji predsednik skupščine France Bučar ter v nekajurni razpravi skoraj do podrobnosti sestavili začasni poslovnik državnega zbora.
Po besedah Franceta Bučarja so včeraj največ pozornosti namenili načinu glasovanja. Dogovorili so se glede obveznega sedežnega reda poslancev in stalnega časa glasovanja, kot je običajno v parlamentih tradicionalne demokracije. Tako naj bi se vedno glasovalo ob 16. uri, ko bo navzočnost poslancev tudi obvezna. Dogovorili so se tudi, da bodo seje zbora potekale redno enkrat na mesec. Precej pozornosti so namenili volitvam vladnih ministrov. Dogovorili so se, da bodo glasovali o vladnem paketu v celoti, in sicer tajno. Ce bi predlagana lista padla, potem ima mandatar možnost, da ponudi novo. In če tudi ta ne bi dobila potrebne večine glasov, potem ima mandatar še eno možnost, in sicer, da predlaga posamično glasovanje, se pravi o vsakem ministru posebej.
France Bučar nam je dejal, da so se včeraj dogovorili, da bodo skrajšali roke za ves postopek imenovanja vlade. Ker je za njeno imenovanje nujen pogoj zakon o vladi, pa so se še dogovorili, da bo o tem odločal državni zbor na prvi seji, ki bo sklicana po 23. decembru.
Čeprav je bila včeraj-
šnja razprava za zaprtimi vrati na trenutke vroča, jim je na koncu vendarle uspelo uskladiti mnenja. Največ nesoglasja pa je povzročilo vprašanje, kako ustanoviti poslanske skupine. Po poslovniku so namreč trije poslanci minimum za ustanovitev
poslanske skupine (prejšnjega kluba). Predstavnik LDS Jožef Školč pa je predlagal, da se pri poslancih narodnosti upošteva izjema. Ostro mu je nasprotoval zlasti Zmago Jelinčič, njun dialog pa je BuCar ocenil z besedami, da je »vse skupaj vendarle šlo nekoliko čez rob«. Školč je ob koncu ostal osamljen, saj so vsi razen Potrča, ki se je vzdržal, glasovali proti njegovemu predlogu. Menih so namreč, da poslancema italijanske in madžarske narodnosti pripada vse tehnično osebje, vsak svojo skupino pa da vendarle ne moreta imeti, čeprav je Školč dopovedoval, da bosta tako pravzaprav izključena iz koordinacije skupščinskega dela.To se navsezadnje zdaj že dogaja, saj nista vabljena niti na delovne pogovore o začasnem poslovniku. Nezadovoljen z odklonilnim končnim stališčem včerajšnjega sestanka je Školč dejal, da bo njihova stranka verjetno vložila poseben amandma na začasni poslovnik na sami seji zbora. Možnost za spremembo pa se ponuja tudi ob razpravi glede stalnega poslovnika, ki naj bi ga državni zbor sprejel ao konca februarja.
VLADA / JAVNA UPRAVA
Zagotovljen denar
Vlada se mora ravnati po sodbi Ustavnega sodišča - Razlika bo izplačana v štirih obrokih prihodnje leto
Mile Čuk
_______KOČEVSKA REKA / MORIS_________
En človek ■ ena ulica, en vod ■ eno naselje
17. december - praznik specialne brigade Moris, najelitnejšega slovenskega vojaškega oddelka
Miran J. Lesjak
Slovenska vlada je včeraj sprejela sklep, da bo vsem državnim organom in torej tudi javni upravi, ki se financira iz republiškega proračuna, zagotovila sredstva za izplačilo razlike med plačami, ki jih določata zakona o delavcih v upravnih organih in o funkcionarjih v državnih organih, ter plačami, ki so bile v resnici izplačane. S tem je novinarje na tiskovni konferenci seznanil pravosodni minister Miha Kozinc. Vlada se je morala ravnati po sodbi Ustavnega sodišča, omenjeno razliko pa bo izplačala v štirih obrokih -v februarju, marcu, aprilu in maju prihodnje leto, in sicer brez obresti. Ustavno sodišče je razsodilo, da država delavcem v državni upravi od junija skupaj z
obrestmi dolguje že eno plačo in pol. Kozinc je poudaril, da vlada zaradi fiskalnih razlogov ni bila zmožna izplačevati plač, kakršne sta določala omenjena zakona. V te namene porabljena sredstva bo morala vlada nekje pridobiti oziroma jih bo upoštevala pri določitvi novih izhodiščnih plaC v letu 1993. Celoten znesek znaša približno 4 milijarde tolarjev, saj je v vsej državni upravi skoraj 6300 zaposlenih. Sklep so že posredovali republiškemu odboru sindikatov v državni upravi; po pogovorih, ki so jih imeli na ministrstvih za pravosodje in finance, in glede na zagotovila posameznih vodstve-
nih delavcev v tem sindikatu, naj ne bi bilo stavk, ki so bile napovedane za danes. Med osmo in deseto uro zjutraj naj' bi namreč organizirali opozorilno stavko delavci v državnih organih, cariniki, delavci v zaporih in poboljševalnih domovih, administrativni delavci na sodiščih, uslužbenci Zavoda za statistiko in delavci v nekaterih občinskih upravnih organih.
Sklep vlade določa, da morajo v vseh republiških upravnih organih takoj in dosledno uveljaviti prepoved vsakršnega zaposlovanja do izvolitve nove vlade. Nova vlada naj bi bila sestavljena po novem zakonu o vladi, torej naj bi
imela manj resorjev in smotrnejšo organizacijo vseh upravnih organov. Največ nanovo zaposlenih je hilo v ministrstvu za finance oziroma v carinski in davčni upravi, ker so številne delavce prevzeli iz občinskih davčnih uprav, število zaposlenih v carinski službi pa se je povečalo zaradi ustanovitve carine na slovenski južni meji. V ministrstvu za zunanje zadeve je več zaposlenih zaradi odpiranja novih predstavništev v tujini, v drugih ministrstvih pa ni bilo kakšnega večjega zaposlovanja. Kozinc je zatrdil, da zaposlovanje v državni upravi do zdaj ni in tudi v prihodnje ne bo potekalo po strankarski pripadnosti, temveč zgolj zaradi večjega obsega dela.
Dan pred slovesnostjo, s katero obeležujejo 17. december, praznik specialne brigade Moris, je na sedežu brigade v Kočevski Reki potekala tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki briga-dnega poveljstva in ministrstva za obrambo novinarjem orisali zgodovino in dejavnost tega najbolj elitnega slovenskega vojaškega oddelka.
Specialna brigada Moris je bila ustanovljena oktobra 1990, decembra istega leta pa so jo prvič predstavili javnosti. Brigada izhaja iz manevrske strukture narodne zaščite, projekta, ki je leta 1990 potekal v največji tajnosti. Njegov cilj je bil organiziranje obrambe v razmerah, ko republika Slovenija še ni imela svojih oboroženih sil, ko je bila teritorialna obramba razorožena in vključena pod enotno poveljstvo jugoslovanskih oboroženih sil.
Specialna brigada Moris je predvidena za opravljanje posebnih vojaških in zaščitnih nalog. Sestavljena je iz profesionalnih vojakov in iz vojakov rezervnega sestava, v prihodnje pa naj bi vanjo vključevali tudi vojake na služenju v teritorialni obrambi, ki jih bodo izbirali po posebnih merilih.
Podatek o natančnem številu pripadnikov brigade je sicer tajen, nekako pa naj bi brigada štela od 1500 do 2500 ljudi. Pripadniki profesionalnega sestava brigade so izbrani po posebnih me-
rilih, ki upoštevajo starost kandidatov, njihovo izobrazbo in zdravstveno stanje.
Opraviti morajo osemmesečno osnovno vojaško šolanje, potem pa jih razporejajo po specialnih oddelkih brigade.
Poveljnik Morisa polkovnik Anton Krkovič je povedal, da je znotraj brigade predvidenih več specialnih enot, med drugim tudi zaščitna, enota za vojaške intervencije, protiteroristična, izvidniška in delno oklepno mehanizirana enota. V zvezi z rezervno sestavo Morisa pa je Krkovič napovedal, da bodo v njej kmalu nastale organizacijske spremembe.
Poslej naj bi pripadniki rezervne sestave brigade delovali po načelu en človek - ena ulica in en vod - eno naselje.Tako pa naj bi specialna brigada Moris pokrila ozemlje celotne slovenske države in zagotovila hitro mobilizacijo svojih rezervistov.
Današnje slovensnosti v Kočevski Reki se udeležujejo najvišji državni voditelji na čelu s predsednikom republike Slovenije Milanom Kučanom. Na slovesnosti bodo pripadnikom brigade in nekaterim državnim funkcionarjem podelili tudi priznanja generala Maistra in priznanja specialne brigade Moris.
Odgovor ministrstvo za obrambo
Ministrstvo za obrambo ni kupovalo orožja v nobenih »zvezah« (cipska, turška itd.) o katerih je pisala Mladina. Kako ministrstvo razpolaga z denarjem davkoplačevalcev, pa parlament lahko preveri na način, ki je običajen tudi za ostala ministrstva. Mimogrede, SDK ravno sedaj opravlja kontrolo finančnega poslovanja ministrstva. Ministrstvo za obrambo ne odgovarja za dejanja, ki jih delavci Teritorialne obrambe počnejo kot privatne osebe, niti (v nasprotju z nekdanjo prakso v JA) ne izdaja soglasij za privatna potovanja v tujino pre-padnikom TO. Ce bi ministrstvo za obrambo oboroževalo slovensko vojsko na načine, kot ga ministrstvu podtikajo člankarji v Mladini, potem bi v Sloveniji še danes vladali tisti, ki jih Mladina v seriji člankov o hotelu Bristol v Beogradu in drugih člankih zagovarja. Obenem pa napada tiste, ki so dejansko profesionalno in v skladu z odločitvami pristojnih organov ustvarili slovensko obrambno moč.
S tem je na vprašanja, ki jih posta-
vlja uredništvo Mladine, ob tem, kar je že bilo demantirano, odgovorjeno. Upamo, da bo tudi g. Botteri odgovoril na vprašanje: Ali je sodeloval s službo Državne varnosti in tajno službo JA? Da ali ne?
Odgovor ni pomemben zaradi »odvračanja pozornosti« z vprašanj, ki so bila zastavljena (in pojasnjena) MO, temveč zaradi motiva.
Ce bo g.Botteri odgovoril z ne in potem tudi prepričljivo ovrgel dokaze, ki obstajajo, potem bo ministrstvo in verjetno tudi javnost sprejela razlago, da je šlo pri pisanju o ti. »turških« in »ciprskih« zvezah za normalno novinarsko delo, kjer pač včasih v preveliki vnemi ali ob padajoči nakladi pride tudi do napak. V nasprotnem primera pa bo na teži pridobilo vprašanje, komu je v interesu, da z obtožbami brez podlage in brez predhodnega preverjanja podatkov destabilizira državo, ki je samo nekaj deset kilometrov oddaljena od potencionalnega vojnega žarišča čez nekaj mesecev in v času, ko ponovno
prihaja do predlogov o nekakšni Jugoslovanski povezavi, če bo Miloševič poražen na volitvah.
Slovenija mora še vedno uvažati strelivo in opremo, ki je potrebna za nujno vojaško usposabljanje, ker ne razpolaga z lastnimi proizvodnimi kapacitetami.
V	razmerah, ki nastajajo ob teh lan-siranih aferah, postaja to praktično ne-mogoče.Ministrstvo za obrambo s tem odgovorom zaključuje polemiko. Lažne obtožbe bodo avtorji člankov morali dokazati na sodišču. Hkrati pa bo ministrstvo za obrambo še pred iztekom mandata predstavilo javnosti »belo knjigo« o delovanju tajne službe JA in njenih sodelavcev v Sloveniji v zadnjih letih.
V	knjigi bodo predvsem zbrani dokumenti zaplenjeni enotam JA po porazu v Sloveniji. Pričakujemo, da bo enako ravnalo tudi ministrstvo za notranje zadeve, ki prav tako razpolaga s podatki o delovanju agentov tajne službe JA in njenih sodelavcev v Sloveniji.
(Foto: Srdan Zivulovid/TRIO)

DUNAJ / IZSTOP TRAXLERJEVE	CELOVEC / JERAJ - AMBROZV
Pretres v klubu socialdemokratov Primer je povzročil veliko razburjenja, tudi zato, ker v zadnjem času ni bil edini	Za sporazum o svobodnem trziscu
Igor Schellander	Ivan Lukan
DUNAJ / MINISTER MOCK
Razočaran nad Ženevo
Ponovno se je zavzel za uporabo sile v BiH
Ighor Schellander
DUNAJ-SALZBURG -Prišlo je kot strela z jasnega: socialdemokratska parlamentarna poslanka Gabriella Trax-ler je svojo stranko iz-nenadila z izstopom. Tako vsaj trdi vodja socialdemokratske frakcije v avstrijskem parlamentu Willi Fuhr-mann, ki je baje o izstopu zvedel šele istega dne preko medijev. Za mandatarko Traxlerje-vo, ki deluje v socialdemokratski stranki že 36 let, pa je ta odločitev »logični korak po vrsti neobičajno in nerazumljivo ostrih ukrepov stranke« proti njej.
Zgodilo se je začetek decembra: Traxlerjeva je zaradi nesoglasij s takojšnjih učinkom odpustila svojo parlamentarno sodelavko (avstrijski parlament od letos naprej namreč plača vsakemu parlamentarcu strokovnega sodelavca). Ta dogodek in nekatera nerazčiščena ozadja so bili predmet spektakulativnih poročil v bulvarskem tisku. Traxlerjeva svojemu frakcijskemu vodji ni podala utemeljitve za odpust sodelavke, Ceš to bo itak predmet delovnopravne sodne razprave. Fuhrmann je madatarki
nato odvzel funkcijo družinske referentke stranke.
Gabrielle Traxler je zdaj svoj odstop utemeljila z nerazumljivim postopanjem frakcijskega vodstva proti njej, Ceš kaj takega se do zdaj v zgodovini avstrijskega parlamentarizma še ni zgodilo. Hkrati pa je pred tiskom sama potrdila špekulacijo, da je morda v ozadju želja po njeni politični likvidaciji: ker paC nikoli ni skrivala, da v mnogih vprašanjih ne soglaša s politično linijo vodstva stranke. Dejansko je na primer javno nastopala proti restriktivni politični liniji socialdemokratov v vprašanju azilantov in imigrantov.
Temu ustrezno so predstavniki stranke kajpada v svojih reakcijah izpostavili, da političnega ozadja ni. Kancler Vranitzky je obžaloval njen odhod iz stranke, pri tem pa je dejal, da so očitno bili za ta korak odločilni osebni razlogi. Trax-lerjeva namerava kot izvoljena poslanka naprej delovati v parlamentu kot »divja man-datarka« ter iskati sodelovanje z ostalimi strankami.
Ob njej bi se lahko
kmalu znašel tudi poslanec ljudske stranke VVendelin Ettmayer. Prej komaj znani mandatar je postal 'politični zvezdnik’, ko je bulvarski tisk razkril noC-ne avanture z romunskimi prostitutkami, v katere je Ettmayer v okviru parlamentarne misije kmalu po preobratu v Romuniji zabredel skupaj s še nekim socialdemokratskim kolegom. Stranka ga skuša zdaj, ko je zadeva bila razčiščena tudi pred sodiščem, 'pregovoriti' k prostovoljnemu odstopu. Ettmayer se brani, Čeprav mu baje skušajo odhod iz politike 'olajšati' s povišanjem delovnega Cina kot uradnik v zunanjem ministrstvu.
»Divji mandatarji« pa so tudi v Salzburgu! Herbert Fartacek, eksponent levega krila salzburške SPO in nazadnje podžupan in kulturni mestni svetnik Mozartove prestolnice, ter trije mandatarski kolegi so v teku novembra po notranje-strankarskih prepirih zapustili stranko. Zdaj so 'divji mandatarji’ v salzburškem mestnem svetu napovedali, da bodo ustanovili lastno stanko.
CELOVEC - Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu, Jože Jeraj, se je na uradnem razgovoru z namestnikom koroškega deželnega glavarja, Petrom Ambrozyjem, izrekel za sklenitvijo sporazuma o svobodnem trgovanju med obema sosednjima državama.
Deželni glavar Ambrozy
Po mnenju slovenskega diplomata bi tak korak za Slovenijo pomenil hitro pomoC na gospodarskem področju, poleg tega pa bi Avstrija s tem bila vzgled drugim državam.
Generalni konzul je tudi poudaril, da se je za tak ukrep izrekel tudi avstrijski inštitut za gospodarska raziskovanja (WIFO), saj bi se s tem tudi Avstriji odprle velike možnosti za izgradnjo njene pozicije na slovenskem trgu.
Ambrozy je generalnemu konzulu Republike Slovenije zagotovil, da bo pobudo posredoval avstrijskemu zveznemu kanclerju Franzu Vranitzkemu.
Nadaljnji temi razgovora med Jerajem in Ambrozyjem sta bili av-strijsko-slovenski sporazum o sanaciji termoelektrarne Šoštanj ter gradnja Savskih elektrarn.
V zvezi s slovensko manjšino na Koroškem je Ambrozy poudaril znatno izboljšanje odnosov, tako Ambrozy kot tudi drugi namestnik koroškega deželnega glavarja, Matthias Reichhold, pa sta menila, da je Koroška že izpolnila vseh pogodbenih obveznosti.
DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock vCeraj na tiskovni konferenci ni prikrival svojega razočaranja nad tem, da pri ženevskih pogajanji ni prišlo do premikov in da sta posrednika OZN Vanče in Owen ostala pri tem, da je rešitev konflikta v BiH možna samo po poti pogajanj in ne s pomočjo vojaških akcij.
Tudi KVSE, tako Mock, je premalo učinkovita v obvladanju balkanske krize. Prevec je osredotočena zgolj na problem človekovih	pravic,
manjkajo ji politične kompetence in možnosti za učinkovito odločanje - to že zaradi tega, ker lahko sprejme sklepe samo na osnovi konsensa (ali enega protiglasu).
Vendar je Mock tudi realistično opozoril na to, da zdaj ni treba misliti na hitro rešitev s tako imenovanimi 'pea-ce-making’ - akcijami, ki pod danimi pogoji ne mogle tako hitro steci. Mock je še poudaril: »Nikakor pa ne moremo resignirati. To, kar se dogaja v vojni v Bosni in Hercegovini, je sramota za Evropo in sramota za vso mednarodno javnost!«
Alternativno vojaškemu posegu je avstrijski zunanji minister označil kot najriskant-nejšo in nevarno, vendar zaradi nepopolnega embarga postaja Čedalje verjetnejša.
Mock si lahko predstavlja, da bodo nekatere islamske države - v primeru da v naslednjih mesecih ne bo premirja - pospešile svojo pomoč za bosanske muslimane - tako z orožjem kot z borci.
»Potem bomo morda tudi v BiH imele mu-džahedine«, pravi Mock nekoliko cinično, »in evropska javnost bo rekla: saj smo vedeli, da je Izetbegovič fundamentalist«. V zvezi z muslimanskim predsednikom BiH in predvideno predajo predsedniške funkcije Hrvatu KljuiC pa Mock meni, da bo Izetbegovič verjetno izkoristil možnost podaljšanja svoje mandatne dobe v primeru vojne.
Glede na volitve v Srbiji in Črni gori je Mock dejal, da bi uspeh Paniča in opozicije znatno izboljšal možnosti za omejitev in končno ukinitev vojnega konflikta, poleg tega pa bi bil »dober tudi za nadaljno usodo Srbije«.

NOVICE
Občna zbora Združenj staršev
CELOVEC - Preteklo soboto sta Združenji staršev na slovenski gimnaziji in na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu priredili svoj redni občni zbor. Starši na slovenski gimnaziji so za predsednika ponovno izvolili Ivana Lukana (podpredsednica Rozina Katz, blagajnik Anton Koren), na TAK pa je bil prav tako potrjen predsednik VValter Gutovnik (podpredsednik Jože Fera, blagajničarka Ema Ha-bemik).
Tudi na Koroškem proti sovraštvu do tujcev!
CELOVEC - Pod geslom »Ljudje proti sovraštvu do tujcev« bo 16. januarja 1993 v Celovcu potekala večja prireditev (veriga luCi), ki jo organizirata Zveza slovenskih organizacij in dvojezični tednik »Tango«. Poseben akcijski komite pa bo že to soboto izvedel informacijsko akcijo na Starem trgu v Celovcu. Ob kužnem znamenju bo postavljena informativna stojnica pod geslom »zberimo se pod božičnim drevesom« z namenom diskusij z mimoidočimi. Razdeljevali bodo tudi letake s pozivom, naj Avstrijci ne nasedajo propagandi proti tujcem v državi.
Železna Kapla: od krizne regije do »področja upanja«
CELOVEC - Gospodarski razvoj nekdanje krizne regije Železna Kapla je obetaven. To je izjavil kapelski župan Dieter Haller na seji koroške deželne vlade, ko je poročal o trenutnem stanju prestrukturiranja gospodarstva v dolini Bele.
Haller je svoj optimizem potrdil tudi s podatki. Tako je zdravilišče v Železni Kapli zvišalo letni promet od leta 1991 na 1992 za 48 odstotkov na 8, 5 milijonov šilingov, pomembna turistična atrakcija pa so postale tudi Obirske jame, katere je letos obiskalo nad 67.000 ljudi.
Kot znano, je pred štirimi leti - ob zaprtju tovarne celuloze na Rebrci - ostalo brez dela veC kot 200 ljudi, regiji pa je grozilo gospodarski propad. Poseben investicijski program, ki ga je podprla koroška deželna vlada, je dolini Bele vrnil upanje v bodočnost.
Najnovejši podatki so spodbudni in perspektivni. K temu so bistveno prispevali tudi privatniki, ki so predvsem na področju turizma, vlagali veliko denarja in truda.
DUNAJ / DENAR SE MANJKA
Hrvati želijo kulturni center
DUNAJ - NaCrti gradiščanskih in dunajskih Hrvatov za lasten kulturni center na Dunaju stopajo v odločilno fazo. Prostori v 4. okraju (Schvvindgasse) so na razpolago, tudi naCrti arhitektov za notranje oblikovanje centra so dozoreli. Manjka samo še denar!
Nositelja projekta bi bila »Hrvaško gradiščansko društvo na Dunaju« in »Hrvaški akademski klub«, ki imata pisarne že v hiši, v kateri naj bi v Pritljieju nastal novi center. Obe organizaciji pa nista v stanju, da bi uresničila tak projekt, saj javna dotacija obeh organizacij (letno okoli 200.000 šilingov) nikakor ne bi zadostovala za finansi-tanje projekta, ki stane nekaj milijonov šilingov.
Ivan Lukan
Projekt Hrvaškega kulturnega centra je medtem podprla tudi državna poslanka Zelene alternative in gradiščanska Hrvatica Terezija StoisiC. V izjavi za tisk je poudarila, da živi vse veC gradiščanskih Hrvatov na Dunaju - po popisu leta 1991 jih je že nad 6000 -, in da je glavno mesto Avstrije tudi za gradiščanske Hrvate postalo politični in upravni center. Tudi geografska bližina Gradiščanske (okoli 100 kilometrov od Dunaja) govori za to, da je na Dunaju potreben učinkovit center za Hrvate«, je dejala državna poslanka in pozvala vse odgovorne politike, naj podprejo realizacijo centra.
Glede financiranja projekta je StoisiCeva izjavila, da je že vodila pogovore z zveznim kanclerjem Vranitzkym in tudi z državnim sekretarjem Kostelko, ter da oba pozitivno ocenjujeta pobudo. Za to je Uradu zveznega kanclerja predlagala, naj se del denarja, ki je za letos v državnem proračunu predviden za gradiščanske Hrvate, ki pa ne bo izplačan, uporabi za nakup prostorov.
V državnem proračunu za leto 1992 je za gradiščanske Hrvate predvidenih 10 milijonov šilingov, ker se pa sosvet za gradiščanske Hrvate še ni konstituiral, bo Urad zveznega kanclerja letos izplačal podpore za samo dva milijona šilingov.
—__ CELOVEC / NA DVOJEZIČNI AKADEMIJI
Kmalu rešitev prostorske krize
Izgradnja bo stala približno 50 milijonov šil. - Načrti že izdelani
Gradiščanskem. Državna poslanka Zelene alternative, Terezija StoisiC, se je zavzela za pospešeno izgradnjo prostorov za novo Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu in poudarila, da so trenutne prostorske razmere -šola je locirana na slovenski gimnaziji -neuvdržni. Letošnja prva razreda akademije so zaradi pomanjkanja prostorov morali celo izseliti v Modestov dijaški dom. Skupno število dijakov na akademiji pa je 110, od teh okoli 40 iz Slove-
nije.
Kot smo izvedeli od pristojnih šolskih oblasti, so gradbeni načrti za akademijo, in s tem deloma tudi za slovensko gimnazijo, že izdelani. Takoj ko bosta obe šoli pristali na naCrt dogradnje, bo prižgana tudi »zelena luč« za uresničitev projekta, ki bo stal med 40 in 50 milijonov šilingov. Pod pogojem, da bodo naCrti še letos odobreni in da bo rešeno tudi vprašanje financiranja, bi dograditev lahko uresničili do poletja 1995.
OBISK
SKD za zaščito slovenske manjšine
CELOVEC - VCeraj je delegacija novoizvoljenih poslancev SKD pod vodstvom predsednika kluba Ignaca Polajnarja, zaključila svoj tridnevni obisk v Avstrijskem parlamentu. Kot so študijsko potovanje pričeli z obiskom izobraževalne ustanove koroških Slovencev - Doma v Tinjah - so tudi zaključili obisk pri koroških Slovencih.
Ignac Polajnar je ob koncu obiska na tiskovni konferenci izrazil svoje zadovoljstvo nad opravljenim strokovnim in političnimi pogovori v Avstrijskem parlamentu pri Čemer ga je presenetila naklonjenost predsednika poslanskega kluba Avstrijske ljudske stranke, dr. Heinricha Neisserja, za reševanje odprtih manjšinskih vprašanj, ki se tičejo koroških Slovencev. Dr. Neisser se je v pogovorih namreč strinjal s predlogom poslancev SKD, ki omogoča koroškim Slovencem glede samostojnega političnega zastopstva tako pravno zaščito, kot jo nudijo po ustavi v Sloveniji svojim manjšinam. SKD se je še posebej zavzela za stalno zastopstvo koroških Slovencev v deželnem in državnem parlamentu. Predsednik SKD Peterle pa se je v pogovoru z avstrijskimi novinarji na Dunaju zavzel tudi za izboljšavo medijskega položaja koroških Slovencev, tu je mišljena predvsem oskrba s celodnevnim radijskim -in TV programom. Z odpiranjem tega vprašanja SKD uresničuje svoj volilni program, v katerem se dobesedno zavzemajo za: »zaščito slovenskih zamejcev in za spoštovanje lastnih manjšin«.
Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo
Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem:
Celovec	* Grabštanj	* Rožek	* Šmihelj/Pliberk
Beljak	* Hodiše	‘Selo	* St. lij
Bekštanj	* Kotmara vas	pri Škocijanu	* Št. Primož
Bilčovs	* Labot	* Svatne	* Struga
Bistrica ob Zilji	* Loče	* šteben	* Tinje
Brnca	* Ločilo	* Šentilj	* Velikovec
Borovlje	* Miklavčevo	* Šentjakob	* Vernberk
Čajna	* Podrožca	* škocijan	* Vrba
Galicija	* Podgorje	* Šmarjeta	* Železna
Globasnica	* Psinja vas	v Rožu	Kapla
Goselna vas	* Podklošter	* Šmohor	* Žrelec
16
Petek, 18. decembra 1992
LJUDJE IN DOGODKI
X
NOVICE
ITALIJA / ZARADI PRETIRANE HITROSTI
Visoka odškodnina za avstralskega politika
SYDNEY - Padec predsednika avstralske poslanske zbornice Lea McLeavja je povzročil pravi škandal, potem ko je zainteresirani priznal, da mu je država kot odškodnino za padec izplačala 65 tisoč avstralskih dolarjev. Mc Leay je odškodnino opravičeval z dejstvom, da je kolo, M si ga je sposodil v telovadnici poslanske zbornice, bilo pokvarjeno in da se mu je med vožnjo sesul okvir. Predsednik se je pobil po vsem telesu, zaradi poškodb na lahtu pa so ga morali celo operirati, zato je po njegovme prav, da mu država izplača odškodnino.
Avto v prekop:
štiri osebe umile
Le eni je uspelo splavati na površje
Kritika zaradi kondomov
MANILA - Primas filipinske katoliške Cerkve kardinal Jaime Sin je ostro protestiral zoper pobudo ministra za zdravstvo Juana Flaviera, ki je za šalo podaril novinarjem, ki so sledili predsedniku države Ramosu na uradnem obisku na Tajskem, dva kondoma. »Sta dovolj dva na dan,« je v šali vprašal minister novinarje pred odhodom v Bangkok. Dejstvo, da je to naredil minister republike je žalitev javne morale, je menil kardinalov glasnik msgr. Villegas.
lil
Val atentatov v Libanonu
BEJRUT - V južnem Libanonu se nadaljuje val atentatov, v okviru katerega je sinoči eksplodiral avto visokega predstavnika prošiitskega gibanja Amal. Atentat na srečo ni povzročil žrtev. V Tripoliju pa je neznanec vrgel v kavarno ročno bombo, ki je bolj ah hudo ranila pet oseb.
Medtem razsaja v Libanonu tudi slabo vreme: močno deževje je pvozročilo poplave v številnih vaseh, ob obali pa povzroča razbesnelo morje ne malo preglavic. Nič boljše ni v notranjosti, kjer je sneg prekinil marsikatero cesto.
VICENZA - V noči na četrtek so v prometni nesreči pri Vicenzi štiri osebe izgubile življenje, ena pa je bila le lažje ranjena.
Vseh pet je preživelo večer v neki gostilni in so se z renaultom 5 »turbo« vračali proti domu. Zaradi hitrosti in spolzkega cestišča je pri kraju Ponte di Castegne-ro na daljšem ravnem odseku 21-letni Luca Di Battista Rodi izgubil nadzor nad vozilom, ki je po daljšem slalomu končalo v prekopu Bi-satto. Rodija je zagnalo z avta na asfalt in je
umrl zaradi hudih poškodb. Ostali štirje so se znašli v smrtnem objemu ledenega Bisat-ta, ki teče vzporedno s cesto. Le 35-letnemu Alessandru Chiomentu je uspelo priti iz avta in splavati na površje. Zaman je nato poskušal rešiti kakega od prijateljev, a mu zaradi ledene vode in precejšne globine ni uspelo, tako da je ves premočen in premražen šel iskat pomoč. Karabinjerji so lahko kasneje le ugotovili, da za 51-letnega Antonia Tagliaferra, za 32-letnega Claudia
DallTgna in za 31-letnega Maura Bernardotta ni več pomoči, saj so ostali vklenjeni v vozilu nekaj metrov pod gladino.
Trupla treh so ob zori gasilci iz Vicenze skupaj z avtom povlekli iz prekopa Bisatto. Chio-mento se nahaja zaradi šoka v bolnišnici, zdravniki so mu ugotovili le površinske odrgnine, tako da bi moral okrevati v treh dneh. Za vedno pa mu bo kot mora ležalo na duši tistih nekaj tragičnih sekund, ko je avto zanašalo z ene na drugo stran cestišča in je nato zgrmel v prekop.
HAVAJI / UŽITEK ZA IZKUŠENE
Deskanje na pravih valovih
Deskanje ob havajskem Sunset Beachu je izreden dogodek in to ne samo med svetovnim prvenstvom (AR)
Draga razporoka
MILAN - Pred milanskim sodiščem se je začela sodna razprava v zvezi z razporoko med znanim švedskim teniškim igralcem Bjomom Borgom in italijansko pevko Loredano Berte. Bertejeva je zahtevala od Boiga, ki se obravnave ni udeležil 25 milijonov lir mesečne vzdrževalnine. Nekdanji švedski teniški as ne priznava pristojnosti italijanskega sodišča in zahteva, da bi obravnava potekala na Švedskem.
Pogled v vesolje
VVASHIGTON - Vesoljski teleskop Hubble je fotografiral embrionalne sončne sisteme v zelo oddaljenih galaksijah. Kaže, da gre za fazo, ki je tik (seveda v astronomskem smislu) pred oblikovanjem novih planetov, kar naj bi potrjevalo domnevo, da obstajajo drugi planeti, kjer je življenje možno.
Končni obračun eksplozije: v Neaplju je življenje izgubilo štirinajst oseb
NEAPELJ - Štirinajst mrtvih in pet ranjenih je končni obračun strahovite eksplozije plina, ki je v sredo do tal porušila trinadstropno poslopje v neapeljskem predmestju Ponticelli. Gasilci so vso noč ob luči žarometov previdno odstranjevali ruševine, da bi prišli do trupel, ki so jih lokalizrali že predsinoči. Včeraj popoldne so končno odkopali še zadnja tri pogrešena in zapustili prizorišče strahotne eksplozije, ki je uničila štiri družine. V teku je preizkava, ki mora ugotovite točne vzroke eksplozije.
Zdravstveno stanje 5 ranjenih je v glavnem nespremenjeno, delno se je izboljšalo le za 8-letnega Alessandra Donnarumma, ki kaže prve znake okrevanja. Med ranjenci je tudi neka soseda, ki je po eksploziji doživela pravi živčni zlom.
Louvre kot nov
FRANCIJA / DRZNI ROPARJI
Banko v Toulonu »olajšali« za 50 milijonov frankov
Pred kratkim so odprli nekatere prenoveljne dvorane pariškega Louvra (Telefoto AP)
PARIZ - Najmanj 200 milijonov francoskih frankov znaša izkupiček ropa na Francosko državno banko v Toulonu. Ducat »odločnih in dobro informiranih roparjev« je v sredo najprej ugrabilo nekega funkcionarja banke zadolženega za varnostni sistem, nato še njegovo ženo in sina. Funkcionarju so nadeli eksplozivni pas in ga nato prisilili, da je skupaj z njimi vdrl v banko, ko je bilo v njej še kakih 15
uradnikov. Potrpežljivo so počakali, da so se tre-sorji ob določeni uri odprli in jih temeljito izpraznili. Ob odhodu so uradnikom zagrozili, da bodo ubili talca in njegovo družino, če ne bodo počakali dobro uro preden bodo sprožili alarm. Vse je šlo kot naročeno, roparji so svoje talce osvobodili in izginili z več avtomobili. Francoska policija jih je zaman poskušala prestreči, izginili so v noč z bogatim plenom.
^ Jadranski koudar
«A
1993
s knjižno zbirko
ena zb'p
55.000 UR
Veliko več kot lep božični dar


- x


■- -
keSAMO

.j?
JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1993
Življenje na Primorskem in dogajanje v svetu nekdaj in danes: problemi in ustvarjalnost, kronika dogodkov, portreti ustanov in vidnih osebnosti. Stališča, dokumenti, slike, razvedrilno in koristno branje. Zbornik z nadihom morja.
Str. 208.
Pavel Medvešček
SKRIVNOST
IN SVETOST KAMNA
Zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem so bogato ilustrirane z barvnimi posnetki kapelic, predmetov in krajev, ki se jih še drži stara vera prednikov. Kulturna dediščina in nadvse zanimivo odkrivanje skrivnih moči v našem okolju.
106 fotografij Rafaela Podobnika, str. 198.
Igor Škamperle SNEG NA ZLATI VEJI
Roman o mladostniškem dozorevanju v tržaškem predmestju Sv. Ivan, v Postojni in Ljubljani. Brstenje ljubezni, predvsem pa dramatičen dialog z gorami, s kamnitnimi stenami, zaradi česar je to obenem tudi roman o alpinizmu. Str. 224
NAMIZNI
JADRANSKI
KOLEDAR
1993
Da vsega ne boste nosili v glavi ali na begotnih lističih: praktičen, lepo oblikovan, naš v najširšem pomenu besede.
Stanko Klinar
STO SLOVENSKIH VRHOV
Avtor je v besedi in sliki označil tako gore v Sloveniji, kot tudi vrhove na Koroškem in Primorskem v Italiji, pa tudi daljna gorstva, ki jih je slovenski človek “obiskal” in osvojil, npr. Himalajo, Ande. Bogat vodnik z dragocenimi popotnimi, kulturnozgodovinskimi in naravoslovnimi podatki.
Okr. 140 barvnih slik, 272 str.
Naročila sprejemamo:
v TRSTU — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6
—	v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635969
v GORICI — na uredništvu Primorskega dnevnika ,UI. 24. maja 1, tel. 53382
—	v Katoliški knjigarni, Trg Vittoria 25, tel. 531407
v ČEDADU — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. Ristori 28, tel. 731190 v SPETRU — v knjigarni Cernetig Francesca, Condominio al Centro ali po telefonu na št. 727536
«po telefonu od 8.30 do 13. ure, tel. 040/7796420 • preko raznašalcev Primorskega dnevnika
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
>
GENETIKA / PRIZADEVANJA, DA BI ODKRILI TUDI SKUPNEGA OČETA, TOREJ NEKAKŠNEGA ADAMA
Genska paleontologija in naše korenine - je bila Eva Afričanka?
Bela polt Evropejcev je gotovo mlajšo od črne pri Afričanih
Marjan Erjavec
Nesluten razvoj molekulske biologije in njenih tehnik v zadnjih desetletjih je omogočil, da ta veda odločilno posega tudi v raziskave o naših skupnih prednikih in celo o Času, ko so se ti pojavih.
Tako je V.M. Sarich s kalifornijske univerze že pred 25 leti izzval paleontologe s trditvijo, da se je ločitev med Človeško vejo in primati zgodila šele pred 5 do 7 milijoni let in ne že pred 25 milijoni, kot so ocenjevali oni. Sarich se je do tega prepričanja dokopal s preučevanjem opičjih in človeških beljakovin oziroma razlik med njimi. Po 15 letih bridkih prepirov je obveljala njegova. Podobnemu boju mnenj smo priča v zadnjih letih. Paleontologi menijo, da so neandertalski, pe-
kinški, javanski in drugi slavni fosili predniki modernega Človeštva. Molekulski biologi pa so zdaj trdno prepričani, da naštete izkopanine sicer ustrezajo pojmom o praljudeh, vendar gre za izumrle stranske veje človeškega rodovnika in da je današnje sodobno človeštvo potomstvo ene same skupne matere, ki je živela le pred kakimi 200.000 leti nekje v vzhodni Afriki. Kaj jih je navedlo k temu?
Cisto po formalni genealogiji je zlahka mogoče dokazati, da v vsaki za silo stabilni populaciji dvospolnih bitij prej ali slej prevladajo potomci ene same matere. Nekatere linije pač nimajo hčera in v mnogih generacijah izu-mro, prevladajo pa tiste z več hčerami. Pri tem doga-
janju ne gre za naravno selekcijo, ampak zgolj za naključno rojevanje otrok različnega spola. Seveda to še ne dokazuje, da se današnje Človeške rase niso razvijale policentrično iz omenjenih fosilov. Za dokaz tega so potrebna druga orodja. Sodobna molekulska biologija se ukvarja največ z dednino v jedru (genom), ki se ob oploditvi jajCeca dobro premeša in zagotovi vso pestrost osebkov iste vrste. Za paleonto-loške namene pa je primernejši drobec dednine iz mitohondrija (mDNA), celičnega telesca, ki skrbi za pretok energije. Ta drobec, ki ima pri človeku le 37 genov, prispeva pri oploditvi novega osebka le mati, oCetov iz spermija pa propade. Po podobnosti oziroma različnosti mDNA je torej mogoCe sklepati o stopnji sorodstva po materi. Kot vsaka druga dednina mutira tudi mDNA. Koristne mutacije so le izjemne. Ostaja pa velika večina nevtralnih mutacij, ki na dedovanje nimajo nobenega učinka, mogoCe pa jih je razpoznati in prešteti. Ritem nastajanja tekih mutacij so preučevali pri raznih vrstah in izkazalo se je, da nastajajo v tako pravilnem zaporedju, da so jih poimenovali kar molekulska »ura«.
Sodobne tehnike (DNA restrikcijska analiza, polimerna verižna reakcija in druge) moCno olajšujejo in
pospešujejo tovrstno delo. Rezultati so zanimivi in prepričljivi obenem. Preučevanje šimpanzov in njihove mDNA je tako nakazalo, da so ti primati vsaj desetkrat starejši od sodobnega človeštva in da se je njihova linija ločila od pracloveške bistveno prej, preden je živela naša skupna Eva. Takega študija našega porekla se je skupina znanstvenkov z barke-leyske univerze lotila že leta 1980, njihove metode pa so zaceli uporabljati tudi drugod in dokazno gradivo se je pričelo kopičiti. Primerjava podobnosti in razlik v vzorcih mDNA z vsega sveta kaže na stopnjo sorodnosti raznih populacij, na njihovo starost, na podlagi zemljevidov pa tudi na pota njihove migracije v tisočletjih. Za precej značilno raso, ki zdaj živi na Novi Gvineji, se je nepričakovano izkazalo, da je potomstvo precej različnih mater, ki so se tja priselile sorazmerno pozno, izvirale pa so iz Azije. Temeljito mešanje osnovne dednine v vrsti generacij je razlike med njimi zgladilo, naravna selekcija pa je temu novemu rodu dodala značilne anatomske poteze. Podobno so preučevali tudi ameriške in afriške Črnce, Azijce, predvsem Japonce in druge populacije. Z leti so s podatki izpolnili dovolj belih Us, da se je prikazala slika oziroma zgodba o na-
ši skupni materi. V vzhodni Afriki je menda živela populacija kakih 10.000 ljudi, polovica je bila seveda žensk. Že v začetku smo pojasnili, kako z generacijami vse ženske linije izginejo, ostane pa le ena s svojimi hčerami. Molekulska ura kaže, da je ta »Eva« živela pred kakimi 200.000 leti in novejše izkopanine govorijo v prid tej številki. O stopnji civilizacije teh ljudi biologija seveda ne more soditi, sorodstvo med ljudmi, vsaj po merilih mDNA, pa kaže na postopno migracijo delov tega ljudstva proti severu, Mali Aziji in naprej proti Daljnemu vzhodu in Tihemu oceanu, vse do Avstrahje. Ena od vej je dosegla tudi Evropo. Te nove dežele pa niso bile nenaseljene. V njih so živeli potomci drugih vej razvoja homo erectusa. V Evropi je to bilo ljudstvo neandertalcev, v Aziji sorodstvo pekinškega Človeka, v Avstraliji pa javanskega. Prišleki najbrž niso namerno iztrebljali domorodcev, vendar se niso mešali z njimi. Domorodci so sčasoma izumrli, temu so botrovale bolezni, mogoče boj za hrano, morda manjša življenjska odpornost. Zglede za taka dogajanja najdemo še danes v izumiranju Indijancev ali avstralskih domorodcev. V nanovo naseljenih krajih so se ljudstva prišlekov ustalila in mDNA sorod-
Vsaka stabilna populacija ima skupno mater
KIRURGIJA
Racio
Trombociti iz hladilnika
RADIACIJA / POMEŠANI GENI TUDI PRI LJUDEH
Postapokalipsa
Černobila
Pogost zaplet po večjih srenih in žilnih operacijah so krvavitve. V bolnišnici Bristol Royal Infirmary se jih izognejo tako, da bolniku še pred operacijo iz krvi poberejo dovolj hombocitov, po operaciji pa mu jih vrnejo. Poskus z novim pristopom do zajel 60 bolnikov, namenjenih na tako operacijo.
Trombociti ali krvne Piošcice posredujejo in omogočajo strjevanje krvi' So nekakšna priprava Za enkratno rabo in Ce Poidejo, jih telo nadomesti šele po kakih oveh tednih. Poraba trombocitov pa je majhna.
Celo pi nju večjih krvavitev s manjši del hi nikoli v
Se stvari
Pijejo v
mesca s hkrati. K
he bo ni
Prihaja
Prve °r8anis mestil mgube;
skem same amPa] Zne i:
gnejo
Pokoj
ko pomanjkanje trombocitov nadomestiti s transfuzijo tujih, izoliranih trombocitov ali v obliki cele krvi, vendar je (-kljub skladnosti krvne skupine) to vdor tujih beljakovin v operirano telo, napad na njegov imunski sistem in priložnosti za delo pogubnih klic, torej infekcije, ki bi ji bil organizem sicer kos.
Trombociti, prilepljeni na steno stroja srce-pljuCa, tvorijo tudi strdke, ki jih krvni obtok lahko požene naprej in končajo v manjših arterijah različnih organov kot zamaški, ki so ponekod hudo nevarni.
John Thompson, kirurg, ki vodi omenjeni poskus, razmišlja drugače. Med samo operacijo je trombocitov veC kot dovolj in škoda jih je poleg vsega še treti s strojem.
Zato pred operacijo bolniku odvzamejo kar precej krvi, iz nje s centrifugiranjem izločijo trombocite in plazmo, kot je to običaj, rdeče krvničke pa mu vrnejo v obtok.
Izgubo plazme bolnik hitro nadomesti s tekočino, trombociti pa ga čakajo varno shranjeni v hladilniku in dobil jih bo nazaj, ko bo operacijska travma mimo. Na stran dajo tako približno Četrtino vseh telesnih trombocitov.
Načrtujejo tudi, da bi pet dni pred operacijo bolniku trombocite odvzeli kar ambulantno in bi bolnik na poseg Čakal doma namesto v bolnišnici.
New Scientist
Poleg bolj ali manj poudarjenih politicno-eko-loških refleksij na dogajanja po Černobilu, se tamkajšni prebivalci soočajo z naravnost usodnim vprašanjem golega preživetja. Sevanje iz Černobila je doslej terjalo najmanj 6000 žrtev. Vse to pa je šele začetek. Preteklo je 6 let in pričela se je iztekati latentna doba med izpostavljenostjo sevanju in pojavom raka. Ta se giblje med 5 in 20 leti.
Trezne glave, ki se na sevanje razumejo, so ocenjevale tovrstno škodo na področjih, ki jih je dosegel radioaktivni oblak, za sorazmerno ne-pomebno. Bila je res majhna, vsaj v primerjavi z splošnim pojavom raka na tem kontinentu,
ki ga štejejo v milijonih. Ocene pa so ponujali Evropejci za Evropo. Kaj pa se bo pripetilo v Ukrajini, je bila skrivnost, v tistih Časih za sebični Zahodni svet niti ne posebno zanimiva. Iz okolice katastrofe pa so pričela prihajati grozljiva sporočila.
Bolnišnice v Ukrajini in Belarusu se polnijo z otroki z levkemijo, od katerih mnogi v Času nesreče niso bili niti še rojeni. Rak ščitnice pri otrocih je 80 - krat pogostejši od svetovnega povprečja.
Strokovnjaki, ki so obiskali kontanimirana področja, povedo, da je sevanje sprožilo tudi genetski vihar v živi naravi. Navidezno je še vse lepo, pravi Cham Dallas,
ekolog iz Georgi j ske univerze. Spremembe barve in drugih genetsko pogojenih lastnosti žuželk pa so očitni. Abnormalnosti je najti tudi pri ribah. NihCe še ne ve, kakšne bodo končne posledice teh doganj v naravi, vendar je sevanje še vedno 40-krat višje od naravnega-
Na teh področjih živi na tisoCe ljudi, ki pasejo krave, pijejo njihovo mleko in pobirajo poljščine. Ker sevanje Čutom ni zaznavno, se vrača tudi mnogo beguncev, ki so takrat zapustili svoje domove. Živijo v dobesedno postapokalipticnih razmerah, pravi Dallas. Ker sevanje ne izbira med vrstami življenja, je zelo verjetno pomešalo gene tudi pri ljudeh.
MIKROKIRURGIJA
Poglavitni problem mikromotorjev je premajhen navor za težja opravila
Japonski raziskovalci so razvili verjetno najmanjši elektromagnetni motor na svetu. Ima le 0.8 mm premera, namenjen pa je mikrokirur-škim posegom v notranjosti telesa.
Na univerzi Duke v Severni Karolini so sicer že razvili majčken motor premera 1 mm, vendar je bil elektrostatične vrste in prešibak za te namene. Taki motorji so lahko tudi destkrat manjši, mikrokirurgija pa potrebuje tudi nekaj moCi, ki je tovrstni motorčki ne morejo zagotoviti.
Mikromotor iz Toshi-
be poganja 1.7 V napetosti, tehta pa le 4 miligrame.
Težave pri gradnji tako majhnih naprav, pravi razvijalec Makoto Ue-da, so pri navijanju drobnih tuljav. Tri tuljavice njihovega motorčka so dolge vsaka po 0.25 mm, navita žica pa ima premer 0.03 mm. Take tuljave navijajo s strojem, ki so ga razvili iz avtomata za izdelavo magnetofonskih glav, ki je seveda moCno miniaturizi-ran.
Mikromotor bo poganjal mikroCistilce žilavih strdkov, ki jih arterio-
skleroza pušča po stenah ključnih arterij, na primer v srCni mišici. Poganjal pa bo tudi miniaturne sonde, namenjene pregledovanju drobnih cevi v industrijskih napravah.
Ta Cas je osrednji problem razvijalcev prevelika hitrost motorja. Vrti se s 10.000 obrati v minuti. Njegov navor je zato premajhen za težja opravila. Če bo ljudem pri Toshibi uspelo vgraditi še nekakšen reduktor hitrosti, bodo njegov navor, vsaj upajo tako, povečali za 50-krat. New Scientist
Smeri širjenja sodobnega človeštva iz Afrike
stvo kaže na veliko bližino ljudi v krogu kakih 200 km. Spolni del DNA, tisti iz jedra, se je v generacijah seveda silovito mešal. Naravna selekcija je pripomogla k prilagajanju okolju in to je pripeljalo do razvoja tistega, čemur danes pravimo »rasa«. Bela polt Evropejcev je gotovo mlajša od črne pri Afričanih.
Opisan potek dogodkov pa poleg novejših izkopanin potrjujejo tudi prizadevanja, da bi odkrili skupnega oCeta, torej nekakšnega Adama. To je tehnično zahtevnejše, vendar možno. Raziskovalci so za to izkoristili določena zaporedja genov na (spolnem) Y kromosomu, ki hranijo zapis moškosti in
ki se dedujejo seveda izključno po moški liniji. S tem se ukvarjajo francoski raziskovalci na College de France. Tudi pri njih kažejo prvi rezultati, da je naš praoče živel v vzhodni Afriki, seveda ne kot Evin soprog, a vendarle.
Molekulski biologi pa so zaceli segati tudi neposredno v preteklost in se ukvarjajo z dednino, ki jo odkrivajo paleontologi sami. Tako jim je uspelo tipizirati DNA iz 7.500 let starega mumificiranega trupla, odkritega na Floridi. Ce jim bo to dragoceno snov uspelo izločiti še iz fosiliziranih ostankov kosti, bodo korenine človeštva končno le znane in dokazane.
I


Ig
lil

■
lin
Ittit
151
NOVICE
Konferenca o varstvu ozonskega plašča
KOPENHAGEN - Predstavniki devetdesetih razvitih držav in dežel v razvoju so se dogovorih o nujnih ukrepih za zaščito ozonskega plašča. Udeleženci konference, strokovnjaki s področja ekonomije in za varstvo okolja so se dogovorih, da bodo že s 1. januarjem 1995 pospeših zmanjševanje proizvodnje in uporabe plina CFC (freon, ki ga uporabljajo predvsem v zamrzovalni tehniki). Ta plin je glavni povzročitelj tanjšanja ozonskega plašCa. Zato bodo sprožili protiukrepe štiri leta prej kot je bilo prvotno načrtovano. Proizvodnjo nekaterih ozonu škodljivih snovi, ki se uporabljajo zlasti v gasilskih aparatih, bodo prepovedali leta 1994. Udeleženci konference so se dogovorih tudi o najbolj občutljivem vprašanju oziroma problemu, t.j. o HCFC, nadomestni snovi za CFC, za katero menijo, da je dvajsetkrat manj škodljiva kot omenjeni freon, vendar ekološka organizacija Greenpeace tej zamenjavi vseeno nasprotuje. Uporabo tega nadomestka bodo prav tako postopoma zmanjševali. Svetovna meterološka organizacija je sporočila, da se je ozonski plašč letos stanjšal kot še nikoli prej, Cesar niso predvidevali niti najbolj pesimistični znanstveniki. Plašč se ni stanjšal samo nad Antarktiko, temveč tudi na drugih zemljepisnih širinah, kar ne kaže kake obetavne slike. Zato so se udeleženci konference odločili, da bodo proizvodnjo metilbromida, ki se uporablja kot pesticid v kmetijstvu, zadržali na ravni iz leta 1991;
Republika Slovenija podelila sedem nagrad za znanstvenoraziskovalno delo
LJUBLJANA - V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so vCeraj prvič podehh sedem nagrad Republike Slovenije za znanstveno in raziskovalno delo - kot smo že poročali. Diplomi za življenjsko delo sta prejela akademik Ivan Vidav za področje matematike in umetnostni zgodovinar Marjan Zadnikar. Diplome Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju znanosti in raziskovanja v obdobju preteklih pet let so prejeli: profesorica Marija Carman-Kržan za področje farmakologije, profesor Jože Škerjanc za področje fizikalne kemije in profesor Angelos Baš za področje etnologije. Diplome za izum in nagrade pa so prejeli: Spomenka Beseničar, Janez Holc, Sergej Gabršček in Miloš Komac za izum postopka pri toplotni obdelavi magnetov ter zlitine samarija in kobalta; Miro Rozman, Silvo Zlebir in Andrej Behč za izum integriranega Hallovega senzorja električne moCi v C-MOS tehnologiji in merilno funkcijske elektronike monolitnega števca električne energije.
General Motors in Rockvvell International najbolj onesnažujeta okolje
VVASFDNGTON - Med vsemi ameriškimi podjetji najbolj onesnažujeta okolje avtomobilska industrija General Motors in družba za proizvodnjo letal Rockvvell International. Tako kažejo rezultati raziskave, ki jo je opravila ekološka organizacija Svet za gospodarske prioritete. Največji onesnaževalec v kemijski industriji je Pont de Nemours, in to kljub prizadevanjem, da bi proizvedli nadomestek za plin CFC, ki se uporablja predvsem za zamrzovanje. Se vedno je to podjetje najveCji svetovni proizvajalec tega plina, ki uničuje ozonski plašč. Namen te raziskave je spodbuditi onesnaževalce k razvoju in uporabi Čistejših tehnologij. Znotraj tega projekta deluje posebna skupina za naftne družbe, kajti po mnenju Johna VVeissa, voditelja te skupine, je med njimi nemogoče določiti največje onesnaževalce.
Kako pridobiti mednarodno spričevalo ISO 9000?
MARIBOR - Direktor Kreditne banke Maribor Darko Tolar je izjavil, da se je več sto slovenskih podjetij odzvalo na vseslovenski bančni natečaj za dodelitev ugodnih kreditov, ker žehjo dobiti mednarodno spričevalo o kakovosti proizvodov in storitev ISO 9000. Med prijavljenimi sta bih tudi ljubljanska Iskra - Elektrooptika in tovarna vzmeti s Ptuja, ki izgrajujeta sistem kakovosti ISO 9000 že veC let. V obeh podjetjih pričakujejo, da bodo certifikat pridobili do konca prihodnjega leta. Mariborska banka se je že odzvala njunim priglasitvam, tako da zdaj že potekajo zadnje priprave za odobritev potrebnih kreditov.
Telekomunikacije
BRUSELJ - Ministri Evropske skupnosti za telekomunikacije so se razšli, ne da bi dosegh sporazum o razvoju televizije High definition (TVHD) in o televizorjih velikega formata. To so sporočili iz britanskega predsedstva ES. Nasprotovanje Velike Britanije je namreč preprečilo podpis sporazuma, ki je za obdobje prihodnjih petih let predvideval 500 milijonov ecujev za razvoj TVHD, Čeprav so ostale države-članice skupnosti o tem že dosegle soglasje. »Rezultat tega srečanja še ne pomeni konca TVHD,« je poudarila nizozemska ministrica Hania M. VVegen, in pozvala Britance, naj popustijo in tako omogočijo Evropskemu parlamentu, da pravočasno izglasuje sredstva, ki so potrebna za uresničitev tega načrta. Dodala je, da je britansko stališče slabo znamenje, saj je na evropskem vrhu v Edinburgu že kazalo, da se vlada v Londonu načelno strinja s programom TVHD.
Ukrepi za zaščito ozonskega plašča
BRUSELJ - Ministri ES, zadolženi za okolje, so se sporazumeli o prepovedi proizvodnje plina CFC, ]d se navadno uporablja v sistemih za ohlajevanje. Ta plin uničuje ozonski plašč, ki nas varuje pred ultraviohčnimi žarki. Prepoved naj bi začela veljati januarja 1995. leta. Predlagali so tudi, naj se s tem datumom preneha uporabljati ogljikov tetraklorid, ki škoduje ozonskemu plašCu. Vse države-članice skupnosti, razen Grčije, so soglašale s tem, da bodo do 1. januarja 1995 za 85 odstotkov zmanjšale uporabo teh plinov. Grčija pa naj bi, zaradi posebnega položaja svoje industrije, uporabo teh plinov zmanjšala le za 75 odstotkov.
NOVICE
Konjske dirke
1.	dirka (Padova): kandidatov za zmago je tu veC. Poskusimo staviti na skupino X, v kateri nastopa Inpasse WH, ki preživa dobro obdobje forme. Omeniti velja borbeno Prefecto (sk. 1), od skupine 2 pa je treba slediti hitremu konju Leondias As, ki si zna na Startu spretno utreti pot v ospredje. Ni dvoma, da je to najboljši elan te skupine.
2.	dirka (Milan): Kobila Made in Italy (sk. X) je imela v svojem zadnjem nastopu precej smole, zato bo menda tokrat odločno jurišala na zmago. Nevaren je vsekakor tudi Ingle Mir (sk. 1), ki Starta v ugodnem položaju in ima dobrega voznika. Zdi se, da lahko pomembno vlogo odigra tudi Grano di Valle (sk. 2).
3.	dirka (Rim): Ce se bo že po Startu prebil v vodstvo utegne postati favorit te dirke Fior del Ronco (sk 1). Za zmago se bo bržkone potegoval tudi konj Moše Big (sk. X), ne glede na to, da bo Startal iz druge vrste. Od skupne 2 je naš favorit konj Murolo, ki ima
vse možnosti, da se
tokrat uveljavi v dokaj ostri konkurenci. 4. dirka (Firence):		nu
	L — prvi	X
tu se ponuja mož-	drugi	12
nost baze, saj je po	L — prvi	X
našem mnenju Mu-	drugi	12
scli (sk. 2)(daleč	1. — prvi	1
najboljši udeleže-	drugi	X2
nec te dirke in velja	1.—prvi	2
za nespornega favorita. Nitrate Gim (sk. 1) je v zelo do-	drugi 1.— prvi drugi 1. — prvi	XI 1 X2 2
bri formi in utegne	drugi	IX
biti sila nevaren tu-		
di za favorita. Pozor na konja Nicolas LG (sk. X), ki bo Startal z najboljšo Startno številko ob ograji.
5.	dirka (Torino): Magia Perm (sk. 1) bi se lahko uveljavil, Čeprav bo Startal v drugi vrsti. Hitra in prilagodljiva kobila Nancy Diamond (sk. X) bo na cilju prav gotovo dosegla uvrstitev na eno prvih mest. Od skupine 2 velja omeniti konja Na-gloda, ki ga bo upravljal spretni voznik.
6.	dirka (Trst): Nevio Scala (sk. 2) je v zadnjih nastopih vedno dosegel visoko uvrstitev, zdi se nam, da je zdaj »zrel« za zmago v Trstu. Gianni Gius Starta s hendikepom 20 metrov, a bo zaostanek gotovo nadoknadil in se boril za zmago. Preseneti lahko konj Mogannon (sk. 1), ki je ta Cas v odlični formi
Dirka tris
V Neaplju (nagrada Antonio Esposito, 30 milijonov lir) bo štartalo 22 konj. Nasi favoriti so: št. 6 Insabbiata, št. 17 Miguel Bi, St. 16 Luthorking.
Za sistemiste: St. 14 Locatario,' St. 10 Mc Farla-ne, št. 8 Natural High.
ODBOJKA / V POKRAJINSKIH PRVENSTVIH NA GORIŠKEM
KROS / PRI MANIAGU
KOŠARKA / D LIGA IN PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Bor in Kontovel proti kandidatoma za izpad
V promocijski ligi lahko naloga Cicibone - kaj pa Brežani?
VANJA JOGAN
Konec tedna bo spored tekem naših košarkarskih ekip krajši kot doslej, saj je Sokol že sinoči odigral lastno tekmo proti Interju 1904, goriški Dom pa bo v tem kolu prost.
V D ligi bosta tako Kontovel kot Bor zaposlena v važnih tekmah in sicer proti zadnjeuvršče-nemu Jesolu v gosteh oziroma spodnjeuvršče-nemu Coneglianu doma. Borovci so po velikem preplahu ob poškodbi Robija Smotlaka sedaj tudi prikrajšani za lastnega kapetana še vsaj za nekaj tednov, kar ne bo enostavno premostiti, saj je bil Robi doslej najučinkovitejši v napadu, obenem pa tudi gonilna sila z motivacijske strani. Njegovo mesto bo najbrž prevzel mladi Mi-chel Grbec, večji delež odgovornosti pa bo seveda moral nase prevzeti drugi playmaker ekipe Stefan Persi.
Mirno lahko zapišemo, da je Kontovel na-pram Jesolu boljši, tako s tehničnega vidika kot ka-rakterialnega, ker pa spada tekma med tiste, ki bi lahko v odločilni meri vplivale na končni razplet v boju za obstanek, bo domača postava zaigrala s podvojeno močjo, najtežja naloga trenerja
Bana pa bo primerno pripraviti svoje igralce s psiholškega vidika.
V promocijski ligi bosta torej na igrišču le Ci-cibona in Breg. Marij e va ekipa, ki je v zadnjih treh tednih zmlela vse nasprotnike (+26, +32 in +16 proti višjeuvrščenim ekipam), bo v nedeljo zjutraj imela opravka s šibkejšo postavo Fiamme Basket, kar predpostavlja, da je visoka zmaga edina varianta, edini problem pa lahko predstavlja morebitno podcenjevanje'nasprotnika, kar bi seveda znatno otežkočilo nalogo naših.
Ponovno težko, če že ne brezupno nalogo bo imel Breg, ki je ob zmagi z Lego Nazionale vnovčil same neuspehe in tudi proti ekipi Fincantieri si le s težavo lahko zamislimo uspeh Brežanov.
Nekaj vprašanj in napovedi smo tokrat postavili enemu izmed največjih presenečenj prvega dela letošnje sezone Kontovela, Danjelu Guliču.
Gledano s strani mladincev Kontovela bi lahko dejali, da ste imeli srečo, ker so naenkrat pustili prvo ekipo skoraj vsi starejši igralci...
Lahko bi dejali, da se pozitivni in negativni faktor dejansko križata.
Danjel Gulič (letnik 73) eden izmed presenečenj D li-
Istočasne odpovedi Cuka, Stefana Guliča, Stoke, Budina, Rebule, Emilija in Gregorija so močno zmanjšali potencial ekipe, to pa je nedvomno omogočilo nam, da imamo enkratno priložnost igranja in pre-verjenja naših moči v ostri konkurenci. Veliko srečo smo imeli tudi v tem, da smo v rokah trenerja, ki nam je zaupal že od samega začetka brez vsakršnega pomisleka. Spominjam se, kako tragično smo igrali tik pred začetkom prvenstva, danes pa smo seveda zadovoljni za osvojene tekme, zlasti pa zato, ker smo tudi proti boljšim nasprotnikom dokazali, da
Se lahko enakovredno borimo.
Kako bi se ocenil s tehničnega in značajnega vidika?
Največja moja vrlina je v tem, da se vsakič zagrizeno podam v boj in verjamem v lastne sposobnosti, žal pa nisem stabilen v formi in sem zato podvržen nihanju v storilnosti. Tehnično moram neizbežno izboljšati met iz razdalje, VValter Sosič pa nam je vsem v nauk kar se tiče obrambe.
Čaka vas ena izmed morebitnih odločilnih tekem v bitki pred izpadom. Ste na ta dvoboj dobro pripravljeni?
Med tednom proti Jadranu nismo zaigrali naj-
boljše, za uspeh proti Jesolu pa bo predvsem odvisno od motivacije in odločnosti, s katero se bomo podali na igrišče.
Med tvojimi soigralci (mladinci) kdo ima po tvojem največ možnosti, da bi lahko ciljal res visoko?
Prepričan sem, da lahko vsak seže sorazmerno visoko, skoraj v celoti pa odvisi od motivacij in volje do dela, saj čisto vsak ima določene pozitivne karakteristike.
NAPOVEDI - Danjel Gulič
Montecchio - Jadran Tkb+12
Matchwinner: U. Mer-lin (3. zbran); top scorer: S. Rauber (4.); nad pričakovanjem: M. Cri-sma (1.).
Bor Radenska - Cone-gliano +5
Matchvvinner: I. Perčič (1.); top scorer: M. De-beljuh (4.); nad pričakovanjem: M. Simonič (4.).
Jesolo - Kontovel +12
Matchvvinner: R. Paulina (2.); top scorer: I. Grilanc (4.); nad pričakovanjem: S. Turk (1.).
Fiamma B. - Cicibona +20
Matchvvinner: R. Simonič (2.); top scorer: S. Semen (2.); nad pričakovanjem: I. Bajc (5.).
Breg - Fincantieri +5
Matchvvinner: I. Goril atti (6.); top scorer: R. Žerjal (4.); nad pričakovanjem: M. Krevatin (2.).
ODBOJKA / ZVEZNI POKAL
Koimpex out a Pordenonu se je upiral
Poraz šele v petem nizu
Koimpex - Pallavolo Pordenon 2:3 (13:15, 9:15,15:3,15:11,11:15)
KOIMPEX: Brisco, Fa-brizi, Garbini, Gregori, Miot, Pertot, Pittoni, Sosič, Starc, Ukmar.
V sredo je Koimpex odigral povratno tekmo drugega dela tekmovanj za ligaški pokal, namenjen drugo in tretjeli-gašem. Pallavolo Pordenon, ki nastopa v B-l ligi, je v prvem srečanju pred petnajstimi dnevi zmagal s 3:0 in je bil tako praktično že uvrščen v naslednjo fazo. Ekipo sestavljajo zelo visoke igralke, ki se z odbojko ukvarjajo skoraj porfesionalno, zato je tudi pvsem razumljivo, da so tudi tokrat bile absolutne favoritinje. Kdor pa je mislil, da bodo slo-gašice samo sprejemale pobudo boljših gostinj, je bil prijetno presenečen, saj so se naše igralke brez najmanjšega občutka manjvrednosti vrgle v boj. Zaigrale so zelo sproščeno in čeprav je trener zvrstil na igrišče tudi v različnih vlogah domala vse razpoložljive igralke, se to pri učinkovitosti ni poznalo, prej nasprotno.
Že v prvem setu je bilo jasno, da Koimpex ne misli poceni prodati svoje kože in Pordenon je zmagal le v končnici. Ko je gostjam pripadel tudi drugi set, so jih do-
Jana Miot (Koimpex)
mačinke v tet jem presenetile, zlasti z odličnim servisom, dobro obrambo in učinkovitim napadom ter blokom in kar niso mogle verjeti, da jim je tretjeligaš prepustil le tri točke.
Slogašice so nato s prodorno igro osvojile še četrti set, v petem pa je le prišla na dan večja izkušenost igralk iz Pordenona, ki so izkoristile čisto vsako napako slogašič, pa tudi svojo telesno premoč in tako osvojile tekmo. Kljub porazu smo vsekakor z nastopom naših igralk lahko zadovoljni, pred nadaljevanjem prvenstva pa bolj optimisti. (Inka)
Uspešen začetek (3:1) deklet Olympie v 1. ženski diviziji Mladinci Valpraporja Espego zmagovalci prve faze
V play off za napredovanje so se uvrstili tudi fantje Oiympie - Prvi poraz deklic Doma Imse, ki pa ostajajo na vrhu skupnega vrstnega reda v svoji skupini - Fincantieri premočen za Sočanke -VI. moški diviziji (skupina B) Naš prapor na drugem mestu
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skupina A
Izidi 3. kola: Valprapor Vini Pintar - Acli Ronchi 3:0; 01ympia - Soča Valprapor Posojilnica So-vodnje 2:3; Intrepida -Mossa Candolini 0:3; Cal-dini - Fincantieri 0:3.
Vrstni red: Valprapor Vini Pintar in Fincantieri 6, 01ympia in Soča Valprapor Posojilnica Sovodnje 4, Candini, Mossa Candolini 2, Acli Ronchi, Intrepida 0 točk.
Skupina B
Fossalon - Naš prapor 0:3 (5:15,11:15, 9:15)
NAS PRAPOR: Koršič, Sošol, Boškin, Mikluš, Legiša, Gulin, Bevčar.
Nasprotnik je bil za Naš prapor preskromen, zato o tekmi res ni kaj povedati, ekipa pa po pričakovanem uvodnem porazu s San Luigijem niza zmage v seriji.
Ostala izida 3. kola.: San Luigi- Lib. Turriaco 3:2; Cormons - Torriana 3:1; Corridoni ni igral.
Vrstni red: San Luigi 6, Naš prapor in Cormons 4, Corridoni, Libertas Turriaco 2, Torriana in Fossalon 0 točk.
1. ZENSKA DIVIZIJA
01ympia - Acli Ronke 3:1 (15:6, 17:16, 6:15, 16:14)
OLYMPIA: Bratina, A. in C. Corsi, Cemic, Jussa, Bulfoni, Princi, Brajnik, Lutman.
01ympia je uspešno pričela prvenstvo. Po prvem setu, ki je bil za gostiteljice le formalnost, se je v drugem bil oster boj za vsako točko. Gostje so že povedle z 8:0, sledila je reakcija naših in pri neodločenem izidu 14:14, so gostiteljice vendarle zaigrale, tako kot
znajo, in tudi osvojile niz.
V tretjem setu so gostje takoj povedle 9:0, našim pa ni uspelo stanja nadoknaditi. Četrti niz je bil dokaj izenačen, Go-ričankam pa je Vendarle uspelo streti odpor gostujočih igralk in osvojiti set ter končno zmago. Od posameznic bi tokrat omenili vse tri novinke v ekipi, to je mladinke Jus-sovo, Brajnikovo in Lut-manovo.
Ostali izidi 1. kola: Corridoni - Farra 0:3; Mo-rarese - Lib- Cormons 3:2; Lib. Gorizia - Lib. Villes-se 3:1; Pieris - Azzurra n.o.
Vrstni red: 01ympia, Farra, Lib. Gorizia, Sofal Morarese 2, Acli Ronchi, Azzurra, Cormons, Corridoni, Pieris in Villesse 0 točk.
MLADINCI
Valprapor Espego je premočni zmagovalec prve faze, v kateri je premagoval vse nasprotnike, izgubil pa le dva seta. Vest tedna je vsekakor ta, da je v naslednjo fazo napredovala tudi 01ympia. Na lestvici deli sicer uvrstitev z Intrepido iz Mariana, vendar pa imajo Goričani boljši količnik v nizih 18:16, Intrepida pa 16:18. Poleg obeh slovenskih še-sterk se bo za naslov pokrajinskega prvaka potegovala še Mossa.
Mossa - 01ympia 3:1 (15:6,12:15,15:9,15:11)
OLVMPIA:	Hlede,
Cavdek, Frandoli, M. in N. Pintar, Mucci, Komjanc, Seni, Feliciano.
Kljub porazu so fantje 01ympie proti drugouvrščeni Mossi zaigrali solidno in zapustili dober
vtis, osvojeni drugi set pa sicer ni bil odločilen za napredovanje v naslednjo fazo, a je vseeno predstavljal nagrado za vloženi trud.
Valprapor Espego -
Grado 3:0 (15:0, 15:2, 15:0)
VALPRAPOR ESPEGO: Kovic, Gravnar, Brisco, Populin, Maraž, Crassini.
Čeprav so igrali brez podajača, mladinci Valpraporja v zadnjem kolu kvalifikacijske faze proti Gradu niso imeli težav. Zmagali so po 30 minutah igre, v glavnem že s servisi. Gostje so bili tako nebogljeni, da se jih je usmilil še sodnik, sicer bi verjetno na tem srečanju ne osvojili niti točke.
Izidi 10. kola: Intrepida - Lib. Turriaco 3:1; OK Val - Pall. Grado 3:0; Mossa Candolini - 01ym-pia 3:1.
Končni vrstni red 1. faze: Valprapor Espego 20, Mossa Candolini 16, 01ympia in Intrepida 10, Libertas Turriaco 4, Grado 0 točk.
MLADINKE
Izidi 9. kola: 01ympia -Lib. Gorizia 3:1; Lib. Ca-priva - Fincantieri 0:3; Sovodnje - S. Luigi 0:3; Monfalcone - Torriana 3:0.
Izidi 10. kola: Lib. Gorizia 3:0; Lib. Gorizia -Sagrado 0:3; 01ympia -Fincantieri 0:3; Staranza-no - Torriana 3:2; Monfalcone - S. Luigi 3:0.
Vrstni red: Sagrado 18, Fincantieri in Monfalcone 16, Staranzano 14, 01ympia in Libertas Gorizia 8, Torriana 6, S. Luigi 2, Posojilnica Sovodnje 0 točk. (Staranzano dve tek-
mi manj, Fincantieri, Sagrado imata tekmo manj).
DEČKI
Izidi 6. kola: Acli Ronchi - Cormons 3:0; Soča Valprapor - Torriana 3:0; Valprapor Soča Kmečka banka ni igral.
Izidi 7. kola: Torriana - Acli Ronchi 3:2; Valprapor Kmečka banka - Soča Valprapor 0:3. Cormons ni igral.
Vrstni red: Soča Valprapor Posojilnica So-vodnjel2, Torriana 8, Valprapor Soča Kmečka banka in Acli Ronchi 2, Lib. Cormons 0 točk.
DEKLICE
Skupina A
Soča - Arcoel Fincantieri 0:3 (5:15,4:15, 9:15)
SOČA: E. in V. Cemic, Devetak, Florenin, Pelle-grin, Mozetič.
Fincantieri je bil za sočanke pretrd oreh, saj je treba vedeti, da ena od igralk tržiške šesterke, to je Odoricova, igra hkrati tudi v B-2 ligi, vse ostale pa v D ligi. Večino svojih točk so tako sočanke dosegle predvsem s servisi, saj so bile v polju in pri mreži nasprotnice premočne. (Serena Pellgrin)
Nasprtonice zelo močne, ena igralka, Odoricova, igra v B-2, ostale v D ligi. Točke so Sočanke dosegale pretežno na servisu.
Ostali izidi 7. kola: Azzurra - Lib. Villesse 3:2; Pro Romans - Acli Ronchi neod., Cormons ni igral.
Vrstni red: ARCOEL Fincantieri 12, Azzurra 10, Villesse 8, Soča in ACLi Ronchi 4, Pro Romans 2, Lib. Cormons 0 točk.
Skupina B
Šanson - Dom Imsa 2:3 (15:12, 13:15, 3:15,15:11, 10:15)
DOM IMSA: Mikluš, Zavadalv, Lutman, Pavio, Lovisoni, Kocina, Koršič, Kovic, Troncar, Cemic.
Deklice doma Imse so v prejšnjih dneh odigrale dve tekmi, doživele pa so tudi svoj prvi poraz, saj jih je v Tržiču s 3:2 (7:15, 15:12, 165:13, 10:15, 15:13)	premagal
tamkajšnji Volley club. Tekma je bila zanmiva, razpletla pa bi se bila lahko tudi drugače, namreč z bolj gladkim porazom s 3:1 (v četretm setu so namreč Goričanke lepo nadoknadile zaostanek 10:4) ah pa z zmago v tie breaku, v katerem so dekleta Doma Imsa zgrešila kar tri servise,
enega od teh pri rezultatu 13:13.
Bolje šo se odrezale v anticipirani tekmi 8. kola proti šesterki iz Ločnika, v kateri so sicer dosegle zelo tesno zmago. V obeh srečanjih so domovke nastopile brez nekaterih standardnih igralk, proti Šansonu pa je v zanjo neobičajni vlogi podajači-ce zaigrala Lutmanova, ki je dobro nadomestila odsotno Tomšičevo.
Izidi 6. kola: Staranzano - Mossa Candolini 0:3; Intrepida Monfalcone 3:0; Grado - Šanson Luci-nico 3:1. Izidi 7. kola: Šanson Lucinico - Intrepida 3:2: Mossa Candolini - Grado 3:1; Monfalcone - Dom Imsa 3:2. Staranzano ni igral.
Vrstni red: Dom Im-sal2, Grado, Intrepida in
Staranzano 6, Monfalcone, Mossa Candolini in Šanson 4 točke. (Dom Imsa in Šanson imata tekmo več)
NARASCAJNICE
Izidi 2. kola: Farra - Sovodnje 2:1; Cormons Pizz. Italia - Mossa Candolini 3:0; Staranzano -Acli Ronchi 3:0; Sagrado
-	Fincantieri 3:0, Lib. Gorizia - Grado 0:3.
Izidi 3. kola: Sovodnje
-	Sagrado 3:0; Farra -Mossa Candolini 3:0, Acli Ronchi - Lib. Gorizia 0:3; Grado - Pizzeria Italia 3:0: Fincantieri - Staranzano 0:3.
Vrstni red: Grado in Farra 8, Dom Imsa in Staranzano 7, Sagrado in VBL Pizz. Italia 6, Lib. Gorizia 3, Fincantieri, Mossa in Ronchi 0.
Danes igra za vas Totocalcio ■ Obvestila
Cirila
Devetti
Cesena-Spal IX Cosenza - Bari X2 Cremonese - Lucchese 1 Andria - Taranfo 1X2 Lecce - Venezia 1 Modena - Bologna 1 Monza - Ascoli 1 Padova - Reggiana IX Pisa-Ternana	1
Verona - Piacenza 12 Potenza - Salernitana 1X2 Avezzano - Montevarchi 1 Catanzaro - Leonzio 1
Cirila Devetti (letnik 1960) je teniški lopar prvič vzela v roke, ko je imela 18 let, in sicer pri športnem društvu Campagnuzza. Sorazmeroma hitro je svoje moči poskusila v krajevnih turnirjih in kmalu je tudi zabeležila nekaj uspehov tako, da se je temu športu posvetila. V teku let je napredovala vse do C1 kategorije, pred kratkim pa je na pokrajinskem turnirju zasedla drugo mesto (lani prva). Cirila vodi tečaj za začetnike pri SZ Gaji, v mladih letih pa je igrala tudi odbojko. Prejšnji teden je Igor Vodopivec pravilno napovedal 8 izidov.
PLANINSKI ODSEK SLOGE IN SK DEVIN vabi svoje člane na zimski vzpon na Javornik v nedeljo, 20. t. m. Odhod z Opčin z lastnimi avtomobili ob 7. uri. Za informacije tel. Štoparju na št. 226283 ali Škerku 200236.
KOLESARSKI KLUB ADRIA sklicuje v soboto, 19. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Lonjerju OBČNI ZBOR. Dnevni red; otvoritev in poročilo, razprava, volitve novega odbora, razno.
SK DEVIN
organizira 3., 10., 17. in 24. januarja prevoz in teCaj na snegu v Podkloštru (Arnoldstain). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku - 200236 ali Sosiču 220423.
SAH
V slovenskem dijaškem domu v Trstu bo jutri ob 15. uri začetek božičnega šahovskega turnirja za dijake slovenskih nižjih srednjih šol. Turnir poteka pod pokroviteljstvom ZSSDI, prijave pa so možne še danes tudi po telefonu 573141 med 17. in 18. uro.
Dolgoprogaši Bora začeli sezono z odličnimi uspehi
Dober štart tudi na Mladinskih igrah
Borova dolgoprogaša Gabrijel Testi in Diego Novich sta na najboljši način pričela sezono zimskih krosov. V kraju San Leonardo Valcellina (Maniago), kjer je bil otvoritveni kros FJK, sta poskrbela za prijetno presenečenje. 16-letni naraščajnik Gabrijel Testi je premočno zmagal v svoji kategoriji.Vodstvo je prevzel takoj po startu in pospešil svoj ritem, tako da je prispel na cilj z veliko prednostjo v času 9.25. Drugi najboljši je zaostal za 20 sekund, sledilo mu je še dvajset tekmovalcev. Naj dodamo, da ni imel Bor v svojih vrstah tako nadarjenega dolgoprogaša še iz časov Stojana Sancina in Giannija Furla-niča v letih ’65-’70. Diego Novich, ki nastopa v kategoriji starejših mladincev, je zasedel v svoji kategoriji 3. mesto in v absolutni, s člani vred, deveto mesto med dvajsetimi nastopajočimi s časom 21.33 sekund na šestkilometrski progi. P° dobrem startu je nekoliko omagal, vendar daje ta rezultat dobro upati za naslednje tekme. Borovi dolgoprogaši se medtem vestno prl" pravljajo na važnejše deželno društveno tekmovanje v krosu, ki bo januarja.
V sredo pa so se borovci izkazali na pok' rajinskem krosuna Opcl n ah. Prvo mesto Testi jS’ 5. Stefana Pedita in Fulvia Pillana je v konkurenci petdeseti dolgoprogašev prines o plavim uvrstitev deželno fazo mladinski iger.
Gabrijel Testi (Bor)
ŠPORT
Petek, 18. decembra 1992
________SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU / TE2AVE V KRANJSKI GORI_
0 veleslalomu odločitev šele danes Slalom bo zato na sporedu že jutri
Veleslalomsko tekmo bodo mordo prestavili no Koroško v Bod Kleinkircheim
KRANJSKA GORA -Pričakovane odločitve o usodi 32. Pokala Vitranc od vodilnih mož mednarodne smučarske zveze in svetovnega pokala v alpskem smučanju v Četrtek nismo dočakali. Gotovo je le, da bo na podkorenskem smučišču slalom in sicer v soboto namesto v nedeljo. Danes bodo odločili še o veleslalomu, ki bi ga v primeru odpovedi v Kranjski Gori najverjetneje zaupali naslednji postaji svetovnega pokala, Bad Kleinkircheimu na avstrijskem Koroškem, kjer bo v torek 22. t.m. že superveleslalom.
Temperature gredo v kritičnih trenutkih Kranj-skogorcem na roke in snežni topovi na gornjem delu “poligona” bruhajo s polno močjo. Zagodejo pa jim jo lahko tudi interesi v mednarodni smučarski zvezi močnejših držav - Avstrijci se Se ene tekme ne bi branili, Italijanom pa bi prestavitev veleslaloma v Bad Kleinkircheim prišla prav, ker bo tam njihov Alberto Tomba štartal tudi v superveleslalomu. Kar zadeva Tombo, velja še dodati, da bo skušal na kranjskogorskem slalomu po vsej sili zmagati in tako na najboljši naCin proslaviti 26. rojstni dan in utrditi vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala (A.D.)
Dosedanji zmagovalci Kranjske gore
1961 VSL Stiegler (Avs); SL Falch (Avs)
1963	VSL Mauduit (Fra); SL Stiegler (Avs)
1964	VSL Killy (Fra.); SL Arpin (Fra.)
1965	VSL Enigmami (Svi.); SL Arpin (Fra.)
1966	VSL Bleiner (Avs.); SL Perillat (Fra.)
1967	VSL Riedel (NDR); SL Blanchard (Fra.)
1968	VSL Kalin (Svi.); (SP) SL Russel (Fra.)
1969	(SP) VSL Tritscher (Avs.); (SP) SL Brugg-mann (Svi.)
1970	(SP) Giovanoli (Svi.); SL Frei (Svi.)
1971	VSL Felippe (Ita.); SL Bonnevie (Fra.)
1972	VSL Mattle (Svi.); SL Bachleda (Pol.)
1973	VSL Thoni (Ita.); SL Perrot (Fra.)
1975	VSL Femandez-Ochoa (Spa.); SL Feman-dez-Ochoa (Spa.)
1976	SL Arnold (Avs.)
1978	VSL Bernardi (Ita.); SL Enn in Steiner (Avs.)
1979	(SP) VSL Stenmark (Sve.); (SP) SL Stenmark (Sve.)
1980	VSL Križaj (Jug); SL Križaj (Jug)
1982	(SP) VSL P. Mahre (ZDA); (SP) SL Križaj
1983	(SP) VSL Enn (Avs); (SP) SL Gruber (Avs)
1984	(SP) SL Wenzel (Lie)
1985	(SP) VSL Biirgler (Svi); (SP) SL G i -rardelli (Luks)
1986	(SP) VSL Gaspoz (Svi); (SP) SL Petrovič (Jug)
1987	(SP) VSL Gaspoz (Svi.); (SP) SL Križaj (Jug.)
1988	(SP) VSL Mayer (Avs.); (SP) SL Tomba (Ita)
1989	(SP) SL Girardelli (Luks)
1990	(SP) SL Nilsson (Sve.); (SP) SL Bittner (Nem.)
1991	(SP) VSL Tomba (Ita); (SP) SL Furuseth (Nor)
1992	(SP) VSL Bergamelli (Ita); (SP)	S L
Tomba (Ita)
Kučan, Ambrozy in Francescutto v Kranjski gori o olimpiadi 2002
CELOVEC - Jutri, ob robu tekmovanja najboljših tekmovalcev v alpskem smučanju, bo v hotelu »Larix« v Kranjski gori prišlo do neuradnega srečanja med najvišjimi politiki Slovenije, Koroške in Furlanije Julijske krajine. Predsednik Slovenije Milan KuCan, namestnik koroškega deželnega glavarja Peter Ambrozv in deželni odbornik FJK Gioacchino Francescutto bodo govorili o možnostih skupne organizacije olimpijskih zimskih iger leta 2002 ob tromeji Slovenija-Avstrija-Italija.
Srečanje se bo začelo ob 14. uri in služi koordinaciji stališč treh držav oz. dežel pred razgovorom s predsednikom mednarodne smučarske organizacije FIS, Marcom Hodlerjem, 22. decembra letos v Bad Kleinkirchheimu. Na tem sestanku naj bi padla tudi neka načelna odločitev o nadaljnem postopku oz. ali so možnosti skupne organizacije iger sploh realistične.
Ideja o organizaciji skupnih olimpijskih (grah v treh državah ni nova. Bilo je že precej srečanj med pristojnimi oblastmi Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške, na katerih so to zamisel že dokaj podrobno obdelali. Toda za konkretno uresničitev načrtov bo potrebno zbrati širša soglasja tudi v mednarodnih športnih forumih. (LL.)
	
	SMUČANJE / ZA EP
Šved Fogdoe zmagovalec slaloma v Campigliu
delili nagradni sklad v višini desetih milijonov lir. Jutri bo v Madonni di Campiglio veleslalom, ki bo prav tako veljal za evropski pokal, i •Včrerajšnji vrstni red: 1. Tomas Fogdoe (Sve.) 1’39”00, 2. Patrick Staub (Nem.) 1’39”49, 3. Mats Ericson (Sve.) 1’40”01, 4. Carlo Gerosa (It.) 1’40”59, 5. Kurt Lad-staetter (II.) 1’40”61, 6. Markuš Eberle (Avs.) 1’40”67, 7: Johan Wall-ner (Sve.) 1’40”68, 8. Niklas Nilsson (Sve.) 1’41”09, 9. Oliver Kuenzi (Svi.) 1’41”12, 10. Yves Dimier (Fr.) 1’41”59.
MADONNA Dl CA1 p j-lO - Šved Tom °gdoe je zmagal vCe jQa Progi Miramonti s veljaven za evropi •p ai' Na drugo mesto Uvrstil Švicar Patri znfUb’ tretji pa je 1 g agovalcev rojak Mi n lcs°n. Domačin Ca; boL°^a ie zasedel z n
CgmI1171 Casom dmge 10 mesto, potem ko
Po prvem šele trin
NOGOMET / PRED KVALIFIKACIJSKO TEKMO ZA SP Z MALTO
Trener »azzunov« Sacchi o Vialliju in o »desnem branilcu« Maldiniju
No Malti se še »veselijo« minimolnego poraza mlade reprezentance
LA VALLETTA - RIM - »Zgodovinska tekma, ki jo je odigrala peščica herojev«- v takem evforičnem tonu je malteški Times komentiral torkov poraz »s samo 0:1« mlade nogometne reprezentance Malte proti italijanskim milijarderjem v tekmi, veljavni za kvalifikacije za evropski naslov reprezentanc under 21.
Za skromno Malto predstavlja minimalni poraz pravcat uspeh. Dobra predstava domačinov in predvsem slab nastop Italije daje tamkajšnjim nogometnim privržencem celo nekaj upanja pred sobotno tekmo članskih reprezentanc.
In prav tega se najbolj »boji« trener italijanske reprezentance Arrigo Sacchi. Po eni strani opozarja svoje nogometaše, naj ne podcenjujejo nasprotnika, kot so to storili igralci under 21, po drugi pa je zaskrbljen, ker bi lahko postali igralci Malte po lepi torkovi predstavi samozavestni.
Seveda, po tehničnem znanju so »azzurri« veliki favoriti. Če bi šlo po realni vrednosti posameznikov, bi morala Italija slaviti teniško zmago, kot ji je proti temu nasprotniku že nekajkrat uspelo. A tudi Sacchi ima v reprezentančnem krogu nekaj »preglavic«.Domala vse so odsev italijanskega nogometnega prvenstva, oziroma takoimenovanega »govorjenega nogometa«, ki na Apeninskem polotoku mnogokrat pogojuje tudi sam igrani nogomet.
Tokrat je spet v ospredju Gianluca Vialli. Juventu-sova kriza je padla nanj kot težko breme. Kaže, kot da bi bil Vialli (ob Baggiu) glavni, če že ne edini krivec, za dosedanje slabe rezultate Agnellijevega moštva. Sacchi je vCeraj demantiral govorice o morebitnih nerazumevanjih z Viallijem. Dejal je, da ga je želel k Milanu, ko je bil še trener Berlusconijeve supe-rekipe, a da mu to takrat ni uspelo. Sedaj, v reprezentanci, lahko ima končno na razpolago bivšega golgeterja Sampdorie, zato je iz trte izvita domneva, da teCe med njim in Viallijem huda kri. »V klubih moraš preživeti leto ali veC z nogometašem, tudi če ti to povzroča preglavice. V reprezentanci ni tako. reprezentanco sklicem jaz, in Ce je Vialli tu, pomeni, da je vreden mojega zaupanja,« je zavrnil kritike Sacchi.
Nekaj vprašanj mora trener vsekakor še rešiti. Po vsej verjetnosti bo v vlogi desnega branilca zaigral Paolo Maldini. Na vprašanje, kako se bo Maldini, levi branilec, znašel na desni strani, je Sacchi zelo premeteno odgovoril, da je bil Maldini prvotno desni branilec; zatorej se bo proti Malti vrnil v svojo prvotno vlogo.
Tudi v napadu Italije ni še vse razrešeno. Mladi Milanov up Marco Simone si je z goli utrl pot z Milanove klopi do reprezentance. Zanj je že to velik uspeh. »Če bom igral, bo seveda praznik, sicer pa sem že navajen klopi,« je povedal novinarjem. Njegov največji tekmec je klubski tovariš Lentini. Vse kaže, da bo Sacchi izbral prav njega, Simone pa naj bi na rezervni klopi čakal na priložnost...	Pagliuca (levo) in Marcheggiani: dva vratarja za eno reprezentančno mesto (AP)
NOVICE
Pet golov Španije
SEVILLA -V kvalifikacijski tekmi za nastop na nogometnem SP je Španija kar s 5:0 premagala Letonsko. Zanimivo je, da se je prvi polčas končal brez zadetka. Pred 19.000 gledalci so gole dosegli: Bakero (49), Guardiola (51), Alfonso (80), Beguiristain (82 in 83).
Vrstni red 3. skupine: Španija 7, Irska 6, Danska in Litva 5, Severna Irska in Letonska 4, Albanija 3.
Norvežanu zmaga v baletu freestyle na Piancavallu
PORDENON - Norvežan Rune Kristiansen je vCeraj na Piancavallu zmagal v drugi preizkušnji tekmovanja v baletu v smučarskem freestylu. Na drugo mesto se je uvrstil nemec Armin Weiss, tretji pa je bil Švicar Heini Baum-gartner. Kristansen je lani osvojil svetovni naslov prav v baletu.
Italijan Roberto Franco, bivši svetovni prvak v tej disciplini, se je moral zadovoljiti s Četrtim mestom.
Med ženskami je zmagala Američanka Ellen Breen pred Rusinjo Eleno Batalovo in rojakinjo, svetovno prvakinjo Sharon Petzold.
Pet mrtvih in 40 ranjenih v Kolumbiji za zmago v nogometnem prvenstvu
BOGOTA - Pet mrtvih in 40 ranjenih je krvavi obračun, ki so ga terjala praznovanja, s katerimi so navijači »proslavili« zmago enajsterice America iz Galija v kolumbijskem nogometnem prvenstvu. America je osvojila naslov državnega nogometnega prvaka po zmagi s 3:1 v tradicionalnem mestnem derbiju z ekipo Deportivo. Nekaj žrtev je umrlo v avtomobilskih nesrečah, nekaj pa po strahovitih pretepih, ki jim je botroval alkohol.
Ekipo America je vodil bivši trener kolumbijske državne reprezentance Francisco Maturana, zvezdnik novega kolumbijskega prvaka pa je Urugvajec Jorge da Silva, ki je v prvenstvu dosegel 19 golov. Za Americo je bil to osmi državni naslov.
Hokej na ledu za Pokal Izvestije
SANKT PETERSBURG - V tekmah 1. kola velikega hokejskega turnirja za Pokal Izvestije so dosegli naslednje rezultate: skupina A (Moskva): Rusija I - Švica 4:1, Kanada - CSFR 4:4; skupina B (Sankt Petersburg): Rusija II - Nemčija 8:1, Švedska - Finska 3:2.
Kanadski derbi v NHL Edmontonu
NEW YORK - V kanadsko-ameriški hokejski ligi NHL so v sredo dosegli naslednje rezultate: Hartford VVhalers - VVashington Capitals 6:3, Quebec Nordiques - Montreal Canadiens 5:1, Edmonton Oilers - Vancouver Canucks 4:2, Tampa Bay Lightning - San Jose Sharks 5:4 (po podaljšku).
Koračev pokal:
Clear Cantu premagal Zagreb
CANTU’ - V osmini finala košarkarskega tekmovanja za Koračev pokal je v skupim A italijanski Clear premagal KK Zagreb z izidom 100:74. Preostali izid A skupine:
Fenerbahce (Tur.) - Charleroi (Bel.) 75:70. Lestvica A skupine: Clear 6 točk, KK Zagreb in Fenerbahce 4, Charleroi 2.
B skupina
Iraklis (Gr.) - Phonola Caserta 93:88 Sunair Ostende (Bel.) - Barcelona (Sp.) 85:89 Lestvica: Barcelona 6, Iraklis in Phonola 4, Sunair 2.
C skupina
Panionios (Gr.) - Virtus Rim (It.) 65:67 Alava Taugres (Sp.) - Antibes (Fr.) 105:96 Lestvica: Virtus Rim 6, Panionioe in Antibes 4, Taugres 2.
D skupina
Philips Milan (It.) - Peristeri (Gr.) 89:78 Elosua Leon (Sp.) - Gravelines (Fr.) 74:80 Lestvica: Philips 8, Elousa Leon 4 Peristeri in Gravelines 2.
Poraz Lakersov,
Pistonsi tesno
NEW YORK - V sredo so v ameriški košarkarski ligi NBA dosegli naslednje rezultate: Charlotte -Utah 91:93, Detroit - Atlanta 89:88, Indiana -Boston 114:91, Philadelphia - Cleveland 97:115, Dallas - L.A. Lakers 102:95, Denver - Portland 99:100, L.A. Clippers - Golden State 114:116 (po podaljšku).
Primorska košarkarska liga
Bor Radenska - Nova Gorica 63:76 (36:44)
Bor: Simonič 10, Bajc 8, PerCiC 6, Debeljuh 6 (2:2), B arini 2, Monticolo 7 (1:1), Poretti 16, Grbec 4, Carbonara 4 (2:2); trener Sancin.
Nova Gorica: Paulin 13 (1:1), Mavric 8 (1:1), Beocanin 11 (1:1), PodbršCek 24 (5:5), Bremec 18 (4:5), Skrt; trener Grbac.
PM: Bor 5:5, Gorica 12:13. 3T: Mavric 1, PodbršCek 1.
Boru tudi tokrat ni uspelo osvojiti tekme, Čeprav so se igralci iz Nove Gorice predstavili na tekmo s samimi šestimi igralci. Podbršek, Paulin in Bremec pa so tudi tokrat dokazali, da so tako fizično kot tehnično boljše tekmeci, saj so takoj prešli v vodstvo desetih točk in to razliko praktično obdržali vse do zadnje minute srečanja. Borov trener Fabio Sancin je izkoristil odsotnost obeh standardnih playmakerjev s tem, da je v tej vlogi dalj Časa igral David B arini, ki je nalogo uspešno izpeljal. Ob njem je zadovoljil tudi mladi Grbec, največ preglavic ekipi iz Nove Gorice pa je dajal stari lisjak Luciano Poretti.
NAŠ ŠPORTNIK 1992
20
Petek, 18. decembra 1992

S podelitvijo priznanj najboljšim športnikom in ekipam Primorske podan tudi obračun letošnjih dosežkov
Sedež Tržaškega pomorskega kluba Sirena je vCeraj gostil tradicionalno prireditev »Naš športnik«, na kateri so bili nagrajeni najboljši športniki, športnice, ekipe, trenerji in športni delavci Primorske z obeh strani meje. S podelitvijo priznanj najboljšim pa je bila simbolično tudi zaključena minula športna sezona in podan obračun dosežkov
Ob' številnih gostih je bila razumljivo glavna pozornost namenjena dobitnikom priznanj in že drugič zapored je šel naslov najboljšega zamejskega športnika v roke Sirenine jadralke Arianne Bogateč, ki je s s vojim olimpijskim nastopom v Barceloni zaokrožila serijo svojih uspehov na državnih in mednarodnih tekmovanjih. BogatCeva je tako kot lani za las prehitela kotalkarja Sama Kokorovca, ki nas je letos ponovno razveselil z medaljami z najvecjih mednarodnih prireditev.
Ce je bila BogatCeva edina predstavnica zamejskih športov na vodi, pa so ti športi pobrali največ priznanj v sosednji Primorski, saj so nagrajenci takjo med posamezniki (1. mesto veslač Erik Tul, 3. mesto kajakaš Marjan Štrukelj) kot med posameznicami (3. mesto jadralka Vesna Dekleva) in klubi (2. mesto KKK Soške elektrarne).
Priznanj so bile deležne tudi najboljše ekipe, med katerimi je naslov najboljše v zamejstvu pripadel nogometašem proseškega Primorja, ki so lani premočno osvojili naslov v 1. amaterski ligi in napredovali v promocijsko ligo, posebna priznanja pa so zaslužile tudi mlade namiznoteniške igralke Krasa, ki so se z lastnimi močmi ponovno prebile v italijansko A ligo. Med nagrajenci so tudi naši stari znanci, košarkarji Jadrana, in pa odbojkarji goriške združene ekipe Valparpor Imsa.
Preko meje je naziv najboljše športnice Primorske osvojila trialtlonka Nataša Nakrst - Kosmač, med ekipami pa košarkarji postojnskega Optimizma, medtem ko je bil najboljši med posamezniki veslač Igor Tul.
Posebej pa velja omeniti nagrajevanje zaslužnih športnih delavcev in trenerjev, brez katerih rezultati, ki jih dosegajo posamezniki in ekipe ne bi bili možni. Prav to delo v društvih, ki največkrat ostaja povsem v senci, zasluži posebno priznanje. Brez tega dela namreč tudi uspehov ni.
MED POSAMEZNIKI
Izbira sedeža Tržaškega pomorskega kluba Sirena za letošnje nagrajevanje se je pokazala kot posrečena. Prireditev je potekala tekoče, prisotnih pa je bilo tudi precej gostov in ljubiteljev športa (Foto Križmančič)
NAJBOLJŠE EKIPE
Naslov najboljšega pripadel nogometašem Primorja za zmago v 1. amaterski ligi
Na ostalih mestih Kras, Jadran in Valprapor
1.	PRIMORJE (nogomet)
Proseški nogometni klub (na sliki) je v letošnji sezoni dosegel izreden uspeh. Premočno je zmagal v prvi nogometni amaterski ligi in tako napredoval v promocijsko. Najbolj hvalevredno pa je, da uvršCa Primorje v svojo prvo ekipo več mladih slovenskih igralcev, v glavnem domačinov, ki so nosilni steber ekipe. Klub je dobro organiziran, vestno skrbi za naraščaj in ima celo vrsto ekip, ki nastopajo v raznih mladinskih prvenstvih in v katerih vzgaja mlade igralce v pravem športnem duhu, kar je jamstvo za nadaljnje uveljavljanje na športnem področju.
2.	KRAS (ženski namizni tenis)
Ekipa je oživila že Cetrtstoletno bogato tradicijo uspehov in se po dveh letih vnovič prebila v olimp italijanskega namiznega tenisa. Akterke tega sicer nenadejanega, a povsem zasluženega kakovostnega skoka v A ligo, v kateri Kras nastopa že 20. leto, so bile zelo mlade zastopnice nadarjene generacije, ki je igralsko dozorela pod strokovnim vodstvom trenerja Matjaža Šercerja v uveljavljeni Krasovi namiznoteniški šoli. V prvoligaški konkurenci ekipa Krasa edina nastopa brez tuje okrepitve in je daleč najmlajša postava, saj je povprečna starost igralske zasedbe le 17 let.
3.	ex aequo JADRAN (košarka)
Združena košarkarska ekipa je po dveh sezonah, ki ju je odigrala v C-l ligi, spet napredovala v B ligo. Jadran je v vse močnejši konkurenci ekip, ki v glavnem delujejo polprofesionalno ali celo profesionalno, osvojil odlično drugo mesto za Me-strino, to pa s pomlajeno in obnovljeno postavo, ki je spet sprožila val navdušenja, kot se je to dogajalo v zlatih Časih, ko je bila tržaška športna palaCa stalno polna gledalcev. Jadran ima tudi odlično organizacijsko strukturo in zelo uspešno mladinsko ekipo, ki se ji je le za las izmuznil meddeželni finale.
3. ex aequo VALPRAPOR (moška odbojka)
Združena goriška šesterka, ki je odraz štandreškega in briškega odbojkarskega zaledja, je vestno tolmačila duha strukturne nadgradnje in uspešno udejanila prvi cilj skupnega razvojnega projekta. Društvo sloni na trdnih temeljih, saj si je nadelo že skoraj profesionalno organizacijsko preobleko. Svojim odbojkarjem je vcepilo zmagovito miselnost in je znalo uveljaviti svoj tehnični potencial, kijev nenehnem vzponu. Z napredovanjem v državno C-l ligo je Valprapor kronal svoja prizadevanja, sedem zaporednih zmag v tej kakovostni konkurenci pa napoveduje nov ciklus moške slovenske odbojke na Goriškem.
BREZ NJIH NI ŠPORTA
Priznanja prejeli tudi najzaslužnejši športni organizatorji in trenerji
Franko DrasiC
Ob pogledu na zajeten seznam naših trenerjev; je Franko DrasiC prav gotovo med tistimi, ki so s svojo zavzetostjo, pedagoško vztrajnostjo in izpiljeno strokovnostjo, znali vtisniti edinstveni peCat našemu slovenskemu športu v Italiji.
V	dolgih letih vztrajnega dela je z veliko pedagoško potrpežljivostjo znal izšolati in odbojkarsko izpiliti vrsto naših fantov in deklet in trmoglavo se je z ekipami znal vzpenjati na poti odbojkarske rasti do odmevnih uveljavitev.
Njegova naklonjenost pedagoškemu delu še zdaleč ni izgorela, saj se tudi danes z enako vnemo loteva dela, z ekipami dosega odlične rezultate in velja za enega najbolj kompetentnih odbojkarskih strokovnjakov tudi v širšem, italijanskem prostoru.
Marjan Jemec
Verjetno matična domovina ne premore človeka, ki bi bil o razmerah slovenskega športa v Italiji tako na tekočem, kot je on. Mimo profesionalne zadolžitve, ki ga je in ga še danes veže na našo športno stvarnost, lahko rečemo, da je Marjan Jemec znal z izjemno tenkočutnostjo in velikim posluhom v gradnjo stikov med osrednjimi športnimi forumi v Sloveniji in našo realnostjo vtisniti pravi pečat življenjskosti.
V	letih so se namreč ti stiki iz začetnih "formalnih” aktov razrasli v dinamična soočanja, tehtna dogovarjanja, v skupne programske zasno-
ve. Marjan Jemec tako ni samo oster opazovalec našega športnega sveta, ampak cenjen in strokovno podkovan sodelavec ter velik prijatelj naše telesne kulture.
Ivan Plesničar
Vzpon in uspehi goriške odbojke, zlasti moške, so nedvomno tesno povezani z imenom Ivana Plesničarja, ki je predan športu že od mladih let. Najprej se je uveljavil v nogometu pri štandrežki Juventini in Pro Gorizii, nato pa se je z vso vnemo vrgel na odbojkarsko področje ter bil eden glavnih pobudnikov pri ustanovitvi OK Val iz Standreža, ki je v nekaj letih, tako po uspehih, kot po razvejanosti, postal' vodilno odbojkarsko društvo na Goriškem in ga v športnih krogih upravičeno uvrščajo med najbolje organizirane odbojkarske sredine v deželi.
Bruno Skerk
Če za nekoga vCasih uporabljamo vzdevek, da je "duša” nečesa, potem moramo prav gotovo to oznako prilepiti njemu. Kot navdušen ljubitelj planinskih lepot, hribovitega sveta, zasneženih poljan in sploh vseh naravnih veličastev, vso to ljubezen že dolga leta z navdušenjem preliva v vrste športne enote, ki ji še danes predseduje, v široko članstvo SK Devin.
Neglede na zadolžitve, ki jih je in jih še danes opravlja v sklopu društva, Bruno Skerk prav gotovo do potankosti pooseblja osnovno naCelo in dnevno odigrava bistveno vlogo, ki
jo mora izpeljati vsak naš športni organizator: brez vzdihovanja mora na lastna pleCa prevzemati bremena dela in v očeh Članstva ohranjati lik uspešnosti in navdušenja.
Nižja srednja šola Ivan Trinko - Gorica
Z moško odbojkarsko ekipo, ki jo sestavljajo igralci različnih slovenskih društev na Goriškem, se je naša šola prebila do državnega finala, kjer je zasedla odlično drugo mesto. To je v nekaj letih že drugič, da se, kljub razmeroma majhnemu igralskemu potencialu, ta naša šola povzpne tako visoko, kar pa je jasen dokaz, da se tako v društvih kot tudi v šoli z mladino dobro in vestno dela.
Naslov najboljše Arianni Bogateč
Na drugem mestu Samo Kokorovec, tretja pa je odbojakrica Aleksandra Ažman
1.	Arianna Bogateč
Slovenski šport v Italiji je z olimpijskim nastopom Sirenine jadralke Arianne Bogateč v Barceloni prebil magično mejo in se uveljavil v najširšem mednarodnem merilu. Nastop na olim-piadi je sen vsakega športnika, do katerega pa lahko pride le po trdem vsakodnevnem delu in odrekanju ter po predhodni uveljavitvi na velikih tekmovanjih.
Arianni, in z njo vsej naši skupnosti, je to uspelo. 2e pred olimpijskimi igrami se je dokazala na številnih tekmovanjih, kar ji je prineslo mesto v italijanski olimpijski ekipi, na sami olimpiadi pa je v razredu Europa dosegla izvrstno 8. mesto. To pa je bil tudi najvecji športni individualni dosežek elana enega od slovenskih športnih društev v Italiji v odhajajočem letu.
2.	Samo Kokorovec
Samo Kokorovec je že leta zgled vrhunskega športnika, ki iz leta v leto dokazuje svoje tekmovalne in tudi človeške vrline. Po številnih mednarodnih uveljavitvah v preteklih letih je Samo Kokorovec na letošnjem svetovnem kotalkarskem prvenstvu v Tampi na Floridi v ZDA že petič v svoji izredno bogati karieri osvojil naslov svetovnega vicešampiona v kombinaciji. Poleg tega je Samo Kokorovec v Tampi osvojil peto mesto v obveznih likih, v prostem programu pa je bil šesti.
Ob srebrni kolajni na SP pa je Kokorovec tudi letos osvojil naslov evropskega prvaka.
3.	Aleksandra Ažman
Borova odbojkarica Aleksandra Ažman je lani pri 15 letih v članski ekipi svojega matičnega društva debitirala v državni B-2 ligi in si prislužila mesto v standardni postavi, letos pa je že ena od stebrov šesterke, ki uspešno nastopa v C-l ligi.
Ažmanova je tudi stalna Članica mladinske deželne reprezentance, s katero je lani sodelovala na Trofeji dežel na Siciliji, prav pred kratkim pa je bila povabljena tudi na izbirni trening deželnih kandidatk za državno mladinsko reprezentanco. Čeprav je zaradi treningov in tekem praktično vsak dan v telovadnici, je tudi vzorna dijakinja na tržaškem znanstvenem liceju.
SOSEDNJA PRIMORSKA
Devet priznanj preko meje
Nagrajeni najboljši posamezniki, posameznice in klubi
Košarkarji Optimizma iz Postojne, veslač Erik Tul in triatlonka Nataša Nakrst - Kosmač so bili letos izbrani za »naj« športnike na sosednjem Primorskem.
Optimizem Postojna se je uveljavil v slovenskem košarkarskem prvenstvu, uvrstil se je v finale pokalnega tekmovanja, v KoraCevem pokalu pa se je prebit do 3. kola.
Na drugem mestu je kajak kanu klub Soške elektrarne, ki je doslej že petkrat osvojil najvišji ekipni naslov na Primorskem, s svojo organiziranostjo in rezultati elanov
kluba pa je lahko za zgled vsem športnim kolektivom. Odbojkarski klub Salonit se je uveljavil s 3. mestom v državnem prvenstvu, v pokalnem tekmovanju pa je zasedel 2. mesto.
Med posameznicami je naslov najboljše osvojila triatlonka Nataša Nakrst -KosmaC iz Nove Gorice, ki se je letos izkazala z nastopom na svetovnem prvenstvu v triatlonu na Havajih, za njo pa je tokrat mlada šahistka Kiti Grosar, ki se lahko ponaša s Članskim in mladinskim naslovom Slovenije. Tretje mesto med
športnicami je pripadlo mladi jadralki Vesni Dekleva, ki je na svetovnem mladinskem prvenstvu v razredu evropa osvojila 3. mesto.
Pri moških so za najboljšega športnika Primorske izbrali svetovnega mladinskega prvaka v enojcu Erika Tula, ki je naslov osvojil v Montrealu. Na drugem mestu je slalomski mojster divjih drzic Marjan Štrukelj, ki je na olimpijskih igrah v Barceloni osvojil 6. mesto, tretji pa je kolesar Valter Bonča, ki se je letos izkazal na številnih dirkah.
Kot vsako leto so bili tudi letos pobudniki prireditve »Na5 Športnik«
PRIMORSKE
NOVICE
RADIO KOPER
capodistria
TV KOPER . capodistria
NOVI
MATAJUR
PRIMORSKI
DNEVNIK
RADIO TRST A
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI *
PRIREDITVE
Petek, 18. decembra 1992
Slovenija
LJUBLJANA
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 20.00 mi premiera J. B. P. Moliere: Svatba po sili. Svatba po sili je predvsem komedija. Se veC- je prava ulična burka, sestavljena iz značilnih gledaliških in dramaturških drobcev velikega pesnika in igralca - Moliera. Drobce je izbral in povezal režiser Vinko Modemdorfer, sodelavci pri predstavi pa so: scenografka Biljana Unkovska, kostumografka Marija Vidau, skladatelj Jani Golob, lektor Jože Faganel, koreografka Ksenija Hribar, gib in akrobacija Aleš Vest, maska Alenka Nahtigal in glasbeni vodja Brane Demšar. Igrajo: Danilo Benedičič, Maja Končar, Silva Čušin, Jerica Mrzel, Zvone Hribar, Matija Rozman, Bojan Emeršič, Roman Končar, Meta Vranič, Tone Homar, Marko Okoren, Andrej Nahtigal in Božo Sprajc.
JUTRI: ob 20. uri (Mala drama) Woody Allen: Zaigraj še enkrat, Sam (premiera za izven in konto). Ameriški sen na način Woodyja Allena - komedija o mladem ločencu, ki skuša s pomočjo svojega filmskega idola prebroditi ljubezenske in druge težave... Režija: Boris Cavazza. Igrajo: Grega Bakovič, Aleš Valič, Vojko Zidar, Marijana Brecelj in Petra Govc.
Ob 19.30 J.B.P. Moliere: Svatba po sili (abonma prva repriza in izven - konto).
Informacije in rezervacije na tel. 061/221-511.
OPERA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 19. uri Strauss: Netopir.
JUTRI: gostovanje solistov v Tosci: Veneta Ivelič, Igor Filipovič v vlogi Cavaradossa.
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19. ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in
11.uri.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
DANES: ob 19.30 uri. E.Flisar: Kaj pa Leonardo? (za red V in izven)
JUTRI: ob 19.30 M. Frayn: Hrup za odrom (za izven in konto) Razprodano. Tel. 061/ 210-852.
GLEDALIŠČE GLEJ
DANES: ob 21.00 uri prepremiera (zaključena) Oscar Wilde Saloma, v prevodu Djurde Flere, Od Salome do Madonne, ko oko postane zoom-objektiv... Predstava je posvečena 100. obletnici postavitve slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani.
JUTRI: ob 21.00 uri premiera (zaključena) Salome.
V PRIHODNJIH DNEH: 20. in 21. t. m. bosta 1. in 2. ponovitev Salome za izven. Cena vstopnice je 350 SIT. Informacije in rezervacije med 11. in 13. uro na tel. 061/216-679.
GALERIJA KAPELICA
V	PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. ob 20. uri koncert violončelistov Eve Julije Rečnik in Igorja Mitroviča. Program koncerta: Jean Barfiere, Jean Baptiste Breval, Bemhard Romberg, Scot Joplin, Bela Bartok, Paul Tor-telier in David Popper. Informacije na tel. 061/113-282.
FRANČIŠKANSKA CERKEV
JUTRI: ob 20.30 uri slavnostni koncert Slovenskega kvinteta trobil v organizaciji Festivala Ljubljana ob promociji CD plošče.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
JUTRI: ob 19.30 uri koncert Društva glasbenih umetnikov Slovenije. Informacije na tel. 062/221-206.
JUTRI: ob 20. uri koncert MePZ Maestral iz Kopra in MoPZ D. Kette iz Ilirske Bistrice.
NOVA GORICA
GRAD DOBROVO
DANES: ob 20. uri Xin-Hua Ma, violončelo (Kitajska) in Benjamin Saver, klavir (Slovenija). Program: Granados-Cassado, Samuel Barber, Fel Wong, Davidof, David Popper.
Informacije in naročila na tel.: 065/25-608.
KULTURNI DOM
JUTRI: ob 19. uri (Velika dvorana - izven abonmaja) Program ob novem letu- za vsakogar nekaj. Srečanje generacij učencev solkanske šole Nastopajo: otroški in mladinski zbor, flavtist armando Mariutti in Big Ben Hit kvartet.
V	PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. ob 20.15 uri (za abonma in izven) koncert Bena Saver, posvečen koncertnemu občinstvu ob Novem letu.
Informacije na tel. 065/25-608.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA
DANES: ob 17. uri 3. mladinski festival Kraška popevka. vstopnina je 300 SIT. Tel. 067/72-292.
VELENJE
GLASBENA SOLA
DANES: ob 19.30 koncert Rudarske godbe s predstavitvijo skladb s pravkar posnete CD plošče. Vstopnina je 300 SIT.
NOVO MESTO
DOM KULTURE
DANES: ob 19.30 uri Big Ben Hit kvartet in Hubert Bergant, orgle. Vstopnina je 400 SIT.
KAMNIK
KUD FRANCE PREŠEREN
JUTRI: ob 21.00 uri Gledališče Ane Monro: Tarzan v epizodi veliki mrhovinar. Informacije na tel. 061/332-288.
MARIBOR
SNG DRAMA
DANES: oh 19.30 uri J.B.Moliere: Don Juan.
Ob 21.00 uri (Mali oder) Kabaret XX. stoletja . Cena vstopnice 400 SIT.
JUTRI: ob 21.00 mi (Mah oder) Kabaret XX. stoletja: As Tome goes By. Nastopa Darja Švajger.
Ob 20. uri (Minoritska cerkev na Lentu) Dogodek v mestu Gogi - avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya..
V PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 20.00 mi (Minoritska cerkev na Lentu) Dogodek v mestu Gogi.
Informacije na tel. 062/211-461-
CEUE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 11.30 Moliere: Namišljeni bolnik (abonma mladinski in izven). Informacije po tel. 063/441-814.
NOVA GORICA
GLEDALIŠKA DVORANA V SOLKANU
JUTRI: ob 19. uri Ranko Marinkovič: Glorija. Predstava Primorskega dramskega geldališča. Informacije na tel. 065/25-326, 25-328.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
KULTURNI DOM
DANES: ob 20.30 za abonma red A in red D B. Sla-de Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Režija Boris Kobal.
Ponovitvi jutri, ob 20.30 za abonma red B, E in F ter v nedeljo, 20. t. m., ob 16. uri za red C in G.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Stalno gledališče FJK
DANES: ob 20.30 (red prost) ponovitev predstave gledališke skupine Gabriela Lavie z delom Johana Au-gusta La Signorina Giulia. Režija Gabriele Lavia. Nastopata Monica Guerritore in Ester Galazzi. Predstava v abonmaju, odrezek St. 5 . Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rosset-ti.
DVORANA KINA DOM
DANES: ob 20. uri Praznični koncert Mestne godbe Kamnik. Po koncertu se boste lahko zavrteli ob zvokih glasbe, poskrbeli bodo za prigrizek in pijačo.
ŽALEC
DOM n. SLOVENSKEGA TABORA
JUTRI: ob 19.00 mi koncert sopranistke Nike Vipotnik- Rampre in Renate Neuvirt, klavir. Cena vstopnice 200 SIT.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
JUTRI: ob 20.30 uri Predbožični koncert z Big Band Orchestra in gostjo pevko Mio Žnidarič. Pod vodstvom dirigenta Petra Popovskega nam bo orkester zaigral skladbe zgodnjega obdobja swinga, jazz evergreene in znane priredbe, informacije na tel. 066/73-571.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
DANES: ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice - Violina pri Kogoju ter sodobnikih. Izvajata Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Sček (klavir). Na programu Kogoj, Dallapiccola in Britten.
JUTRI: ob 21.uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen.Večer organizira Tržaški jazzovski krožek.
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., ob 21. mi jazz koncert skupine Mella & Allione quartetto.
CERKEV PRI SV. JAKOBU
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., ob 18.30 božična revija zbora Jacobus Gallus. Nastopili bodo zbor Jacobus Gallus, zbor Vox Julia iz Ronk, ki ga vodi Sonja Magris-Sirsen in zbor Obala iz Kopra.
NABREŽINA
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t.m., ob 16.30 Koncert Godbenega društva Nabrežina ob zaključku leta. Dirigent prvega dela koncerta Stanko Mislej, drugega dela pa prof. Sergio Gratton, zbor bo vodil Ivan Tavčar.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 20.30 koncert liturgičnih pravoslavnih pesmi. Nastopa Moški pevski zbor pravoslavnega patriarhata iz Moskve.
DVORANA TRIPCOVICH
DANES: ob 20.30 koncert orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodstvom Carla Mellesa. Solisti Tiziana Sojat, Helga Miiller Molinari, Etienne Dupr6 in Robert Holzer. Ponovitve 20., 22. in 23. t. m.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
DANES: ob 20.30 ponovitev predstave Carpinterija K Faragune Due paia di calze di seta di Vienna v izvedbi La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio, Minimo Lo Vecchio, Orazio Bobbio.
GORICA
GLEDALIŠČE VERDI Ul. Garibaldi 4
V	PRIHODNJIH DNEH: 22. decembra, ob 20.30: B. Nade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma J* Ljubljane. Informacije v uradu Kulturnega doma v Lonci (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288.
Koroška
CELOVEC
Mestno gledališče
DANES: ob 19.30 Boccaccio. Zadnja ponovitev v soboto, 19. t. m., ob 19.30.
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, ob 15.00 - Der lederspenstigen Zahmung.
Slovenija
UUBLJANA
Junkarjev dom
■ DANES: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert rio 6Stra slovenske filharmonije (oranžni abonma). Di-kpnt: Michael Tabachnik. Solistka: Dubravka Tomšič, svir. Program: Lebič, Beethoven, Schumann. Vsto-fuuiaje 440, 350 in 270 SIT. tuiormacije na tel. 061/222-815.
GORICA
STOLNA CERKEV
V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 20. t. m., koncert , ki ga prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo in Glasbena matica. Skupina Concentus ottoni iz veronske arene, pod taktirko dirigenta Silvia Michelija bo izvajal Purcellove, Haendlove, Bachove, VVagnerjeve in Tomasijeve skladbe.
VIDEM
GLEDALIŠČE LUIGI BON - COLUGNA
DANES: ob 21. uri klavirski recital - Francesca De Santis. Izvajala bo skladbe Franza Schuberta, Claude Debussyja, Scotta Joplina. Pri organizaciji koncerta sodeluje Glasbeno združenje Diapason Ensemble.
Koroška
BOROVLJE
Mestna hiša
JUTRI: ob 20. uri dobrodelni koncert v podporo akcije Karitas »Streha nad glavo«. Nastopajo cerkveni zbori iz Borovelj, Kaple, Zihpolj, Šentjanža, ansambel Verdel, trio Ibounig, MoPZ Bilka, mestni zbor Borovlje, dvojni kvintet Singerberg, Sonja Oblak, Sylvia in Sigrid.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 20. uri (Linhartova dvorana) Najboljši filmi Akija Kaurismakija: Boemsko življenje (1992) Vstopnina je 300 SIT.
Informacije na tel. 222-815.
KUD FRANCE PREŠEREN
DANES: OB 18.00 uri predstavitev najnovejše knjige zbirke KRT Benetke in renesansa, znanega italijanskega zgodovinarja arhitekture Manfreda Tafurija. Knjigo bosta predstavila mednika Miha Demšar in Janko Zlodre- Gerdol.
Oh 21.00 uri Diamonds are Girls best Friends - historični modni spektakel avtoric Neve Faningen, Mojce Dreu in Janeta Coh. Vstopnina je 400 SIT, za študente 200 SIT. Informacije na tel. 061/332-288.
KLUBK4
DANES: ob 22. mi ali Night Party. Veliki skupni projekt Dance Machine ter Intakta. Plesne točke, interna televizija, frizerski salon, ornamenti Stripcorea - vse to do jutranjih m na orvi prednovoletni noči kluba K4.
V PRIHODNJIH DNEH: 20. t.m. ob 22. uri plesni spektakel Homo - Fine Young Animals. Koreografija: Mateja Puhar.
FESTIVAL LJUBLJANA
KRIZEVNISKA CERKEV
Od 16. do 23. t. m. med 11. in 13. ter med 15. in 18. mo organizirano vodstvo po razstavi jaslic. Vsak dan ob 17. mi nastopajo gojenci glasbene šole Moste- Polje. Vstop prost.
PRED MAGISTRATOM
Od 16. do 23. t. m. od 18. do 19. ure Potujoči čarodej z bobnarjem. Nastopata Miran Canak in Boštjan Gradišek.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
JUTRI: ob 18. mi podelitev priznanj Športnik leta.
SEŽANA
KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA
JUTRI: ob 10.30, 17.00 in 20.00 mi ameriški film: Batman se vrača. Vstopnica 200 SIT.
BOVEC
HOTEL ALP
JUTRI: ob 16. uri otvoritev festivala Folkest 92 (zimski del novega festivala etno glasbe) s projekcijo video filmov o preteklih festivalih. Ob 20.30 nastop italijanske skupšine Mediterraneo. Informacije in rezervacije: Turistično društvo Bovec, tel. 065/86-332.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
OD JUTRI do 30. t. m. bo vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 me v Valvazorjevem prehodu potekal praznični Živ-žav z igralnico , kjer bodo otroci pod strokovnim vodstvom sestavljali kocke, z razstavo otroške in mladinske literature Mladinske knjige,s slaščicami slaščičarne Biskvitek in frizerstvom Frkolin.
JUTRI: ob 17.00 uri (Linhartov dvorana) Pika Nogavička, balet. Gostovanje Državne opere za otroke in mlade iz Kijeva. Cena vstopnic 350 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 11.00 in 17.00 uri (Linhartova dvorana) balet Pika Nogavička. Gostovanje državne opere za otroke in mlade iz Kijeva.
Ob 16.00 uri (Kosovelova dvorana) lutkovna opera J. Haydn: Pogorela hiša. Cena vstopnice 250 SIT.
Tel.:061/222-815.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
DANES: ob 19.30 Caroll: Aliča v čudežni deželi, (za izven). Režija Vito Taufer. Informacije na tel. 061/153-312.
OPERA IN BALET SNG
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t.m. ob 11. mi Cipci: Sneguljčica. Dodatna predstava.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 16.00 uri (zaključena) Suhadolčan- Ovsec: Medvedek na obisku.
JUTRI: ob 11.00,13.00,15.00 in 17.00 uri predstava Suhadolčan- Ovsec: Medvedek na obisku. Predstave so zaključene.
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 9.00, 11.00, 13.00, 15.00 in 17.00 mi predstave Suhadolčan- Ovsec: Medvedek na obisku. Predstave so zaključene.
KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI
DANES: ob 9.00,11.00,13.00 in 17.00 uri predstava Andersen- Lainšček: Snežna kraljica. Predstave so zaključene.
JUTRI: ob 16.00 uri v okviru Sobotnega popoldneva za otroke: Andersen- Leinšček: Snežna kraljica. Informacije na tel. 061/448-920.
KUD FRANCE PREŠEREN
JUTRI: ob 17.00 uri igrica Kraljična na zrnu graha, v izvedbi Lutkovnega gledališča Papilu.Informacije na tel. 061/332-288.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
DANES: ob 10. in 11.30 mi Mačja godba v izvedbi Nece Falk. JUTRI: ob 10. in 11.30 uri Mačja godba v izvedbi Nece Falk. Informacije na tel. 062/211-461.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 10. mi Burger: Lažnivi Kljukec. Predstava je darilo SLG Celje otrokom v celjski bolnišnici.
Ob 10. in 15. mi F.Levstik-H.Zajc: Kdo je napravil Vidku srajčico, (za abonma Mravljica I in n ter za izven).
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 10.00 mi (za izven) L. F. Bamn: Čarovnik iz Oza, režija Franci Križaj; ob 16.00 mi Cipci- Otrin: Pika Nogavička, v izvedbi Malega plesnega gledališča Maribor.
Cena vstopnic za prireditve v okviru 7. tedna otroškega programa: 130 SIT za otroke in mladino, 350 za starše. Vstopnice so na voljo pri blagajni SLG Celje, rezervacije so možne na tel. 063/25-332 int 208.
KOPER
GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 10.00 mi (za lutkovni abonma in izven) Andersenova pravljica v izvedbi SSG Trst: Cesarjeva nova oblačila.
V	PRIHODNJIH DNEH: 23. t.m., ob 10.00,11.30 in 17. mi ter v četrtek, 24. t. m., ob 10.00 in 11.30 - ponovitev Andersenove pravljice: Cesarjeva nova oblačila, v izvedbi SSG iz Trsta.
Informacije na tel. 066/21-287.
VRTEC ŠEMPETER
DANES: ob 9.15 in 10.45 Andersen: Slavček. Predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Cena vstopnic je 100 SIT. Informacije na tel. 065/25-326.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
JUTRI: ob 10.00 mi premiera otroške igrice Zvezdica zaspanka , v izvedbi otroške gledališke skupine KUD Karol Pahor. Predstavo bo obiskal Dedek Mraz.
Slovenija
LJUBLJANA
NARODNA GALERIJA
Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure.
Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za učence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716.
MODERNA GALERIJA
V spodnjih prostorih galerije je odprta razstava Študentske grafike iz zbirke Akademije za likovno umetnost. Izbor obsega grafične liste slušateljev Akademije v letih 1966 in 1972. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18. mo, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106.
MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER
Do 17. jauarja je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (več kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752.
IDCO
Do 31. decembra bo odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 ure.
ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE
Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kultmne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222.
NARODNI MUZEJ LJUBLJANA
Na ogled je razstava z naslovom »Kelti na Celjskem«. Gostovanje Pokrajinskega muzeja iz Celja.
MARIBOR
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ
Na ogled je razstava slik in instalacij Ota Rimela.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE
Do 23. t. m. bo na ogled razstava Maribor skozi čas -na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. mo ter v soboto med 9. in 12.uro. Tel. 062/211-671.
GALERIJA CD
Na ogled je razstava Ca-rinzia/Venezia, Topografia Superiore, avstrijskega slikarja in grafika Arnulfa Rainerja. Razstava je odprta vsak dan, od 12.00 do 20.00 ure, v nedeljo od 15.00 do 18.00 ure. vstopnina 100 SIT, za študente 50 SIT. Informacije na tel. 061/222-815.
JELOVŠKOV LIKOVNI SALON
Na ogled je prodajna razstava unikatnega nakita (Jure Kodre), starih idrijskih čipk(Barbara Kobal), adventnih vencev cvetličarne ELI in lepih starih kotnih vitrin (Janko Mlakar).
KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI -
Do 6. januarja je na ogled razstava slik Stefana Horvata.Informacije na tel. 061/448-920.
GALERIJA PIC LEK
Do 30. t. m. je na ogled razstava del slikarja Kon-stantina-
Kostje Viranta. Razstavišče je odprto vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15.00 do 19.00 me. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/182-161.
GALERIJA LABIRINT
Do 22. t. m. so na ogled del tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 10. do 19. me.
GALERIJA COMMERCE
Do 8. januarja je na ogled razstava slik in risb Mateja Metlikoviča. Razstavišče je odprto vsak delovnik od
9.00	do 19.00 ure, ob sobotah do 13.00 ure. Informacije na tel. 061/122-241.
GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8
Do 21. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in
18.00	uro.
PIONIRSKA KNJIŽNICA OTON ZUPANČIČ
Se danes in jutri je na ogled razstava Vse je ostalo v Bosni. Na razstavi bodo predstavljena likovna in literarna dela bosanskih otrok iz zbirnih centrov v Sloveniji. Razstavljena dela so rezultat natečaja, ki ga je razpisalo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela.
GALERIJA KAPELICA
Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Ktarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD
Do konca decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta Klemenčič-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije:	tel
061/323-968.
Se danes je na ogled razstava plakatov Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ur
KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Odprta je razstava Tam v Ljubljan'ci so pa take, ki imajo rinčke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana.
FOTOGALERIJA
STOLP
Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in četrtek od 18. do 20. me, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. me.
CEUE
STARA GROFIJA
Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach.
GALERIJA IZBA
Do 24. t.m. bo na ogled razstava del oblikovalca Oskarja Kogoja. Ustvarjalec se prvikrat s širšim opusom predstavlja v Celju.
LIKOVNI SALON CELJE
Do 10. januarja bo na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju. Prispevek oblikovalca Oskarja Kogoja. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, spomladi 1992.
KOPER
GALERIJA LOŽA
Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta B mri j a z naslovom Dvojni trompe-Voeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.
GALERIJA MEDUZA
V	decembru je na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 uro, popoldne pa od 17. do 19. me, v soboto samo dopoldne. Informacije na tel. 066/73-573.
PIRAN
MESTNA GALERIJA
Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. mo ter med 17. in 19. mo, v nedeljo od 10. do 12. me, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.
MEDUZA H
Do konca decembra bo na ogled razstava Hommage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. in 14. uro, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573
NOVA GORICA
PRODAJALNA NARODNE UMETNOSTI
Do 31. t.m. bo na ogled razstava akvarelov Enverja Kaljanca in grafik Staneta Jagodica.
LIKOVNA VITRINA
V	decembru je na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulpturami.
SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO
Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom.
POKRAJINSKI ARHIV
Na ogled je razstava fotografij Mojmirja Maraža. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure.
LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV
Na ogled je razstava keramike Pine Putrih in likovnih del Franca Goloba
KANAL
SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA
Na ogled je razstava, posvečena 100-letnici rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta ter originalne skladbe Vinka Vodopivca.
SOLKAN
JULIET
UL Madonna del Mare
6
Odprta je razstava Anto-nelle Mazzoni in Antonia Sofianopula.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej
Jutri, 19. t.m., ob 12.00 odprtje razstave »Načrti za Miramar« ob praznovanju VIII. tedna spomeniškega varstva. Prisoten bo glavni direktor prof. Francesco Si-sinni.
GALERIJA TORBAN-DENA
OSNOVNA ŠOLA
Na ogled je razstava Zmaga Posega oblikovanje v glini.
VILA BARTOLOMEI
Na ogled je etnološka razstava Skedenjska krušarica.
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVEL
Na ogled je razstava slik slikarja Jožeta Tisnikarja. Umetnika in njegovo delo bo predstavila Tatjana Pregl-Ko-be. V programu otvoritve nastopako: stana Gabrijelčič-modna revija, Lado Jakša -koncert, Milena Grm - izbor pesmi. Idejni projekt Tatjana Pregl-Kobe. Režija: Matjaž Zbontar.
Tel. 067/72-292
KOMENDA
GALERIJA ZALA
Do 9. januarja bo na ogled razstava akademskega slikarja Dušana Lipovca. Informacije na tel: 061/841-204.
KOČEVJE
MUZEJ KOČEVJE
Na ogled je razstava Boži-daja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočvju, 1. -3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja Kočevje.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
Do 21. t. m. je na ogled razstava risb Cveta Prevodnika.
KRANJ
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa
Petra Kozjeka.
TRST
TK GALERIJA
Ul. sv. Frančiška 20
Do 13. januarja 1993 je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in 'od 15.30 do 19.00.
PROSVETNI DOM -OPČINE
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
Do 23. t. m. je odprta dokumentarna razstava Trst med vzhodom in zahodom -Politično življenje v Trstu in coni A Julijske krajine leta 1946. Razstavo sta organizirala Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši v sodelovanju z Arhivom republike Slovenije. Odprta je vsak dan od 16. do 19. ure.
GALERIJA ART LI-GHTHALL
Trg S. Giovanni 3 (I. nad.)
Danes ob 18.30 otvoritev nove galerije Art Light Hall ter razstave »Arte in Stampe-ria« na kateri bodo razstavljali umetniki Ciussi, Santomaso, Vedova in Zigai-na. Razstava bo trajala do 15. januarja 1993, na ogled pa bo od 18. do 20. ure (zaprto ob praznikih in ob ponedeljkih).
GALERIJA RETTORI TRIBBIO
Ul. delle Beccherie 7/1
Na ogled je prodajna razstava grafik. Razstava bo trajala do 28. t..m. z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, zaprto ob ponedeljkih.
GALERIJA MALCAN-TON
Ul. Malcanton 14/a
Jutri ob 18.00 otvoritev razstave slikarja Adriana Do-rie, ki bo na ogled do 6. januarja 1993 po običajnem urniku in sicer: ob delavnikih od 10. do 12. ure ter od 17.00 do 19.30 ter ob praznikih od 11. do 12.30.
GLEDALIŠČE MIELA
Do konca decembra je na ogled razstava Alberta Roc-ce.
Ul. Tor Bandena 1
Do konca decembra je na ogled razstava risb, grafik in skulptur sodobnih umetnikov. Razstavljena so dela Chagalla, Maschermija, De Chirica Zigaine in še nešteto drugih znanih slikarjev. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure.
MUZEJ REVOLTELLA-AVDITORIJ
Danes ob 18. uri bo otvoritev razstave : Andrzej Pa-govvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltel-la, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Un-derground.
GALERIJA MINERVA
Ul. S. Michele 5 in 8
Do 23. t. m. razstavlja akvarele Gianni Mutton. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19.30.
GALERIJA STUDIO TOMMASEO
Ul. del Monte 2/1
Do 10. januarja 1993 je odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda Buič, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir Ve-ličkovič in Lojze Spacal. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 17. do 20. ure.
KOROŠKA
CELOVEC
DEŽELNA GALERIJA
Burggasse 8
Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart.
MESTNA HIŠA
Do 23. t. m. razstavlja Franz Kaplenig.
GALERIJA SLAMA
Benediktiner Platz
Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschachler, Plesch-berger, Dirnhofer, Haas, Re-grubenar in Fabaner.
BELJAK
DELAVSKA ZBORNICA
Odprta je razstava Ludvvi-ga VVallnerja.
GALERIJA OB MESTNEM ZIDU
VVidmanngasse 30
Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera olzanta.
TINJE
GALERIJA TINJE
Do konca decembra razstavlja pastele in olja Karl Peček.
VELIKOVEC
POSOJILNICA-BANK
2. Mai Strasse
Do konca decembra je odprta razstava Jožeta Boschit-za.
GALERIJA V STOLPU
Se danes in jutri razstavljajo koroški umetniki.
BILČOVS
POSOJILNICA - BANK
Do 24. t. m. razstavlja Franz VViegele.
ROŽEK
Do 20. t. m. razstavlja Ar-min Guerino.
FJK
MESTRE
GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO
Via Ca’ Savorgnan 12
Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
RUBRIKE
Petek, 18. decembra 1992
Damo Cortese
Skozi Sibirijo na Kitajsko
Za izlet v svet bukovih gozdov in kroških brezen potni list ni potreben -Izhodišče za »transsibirsko« prečenje je vas Otlica nad Ajdovščino
metrov hoje po cesti nas pripelje do Kitajske, to je nekaj hiš bo asfaltni cesti, ki pelje na Predmejo.
Območje je dobilo ime Kitajska že v začetku tega stoletja. Ljudje so kot zaščito proti bu-rji gradili velike kamnite zidove, ki jih vidimo še danes. Mimo je prišel muzikant, ki je bil znan kot velik veseljak, in prebivalce vprašal, ali so Kitajci, ko gradijo tak zid. Od takrat se predela drži ime Kitajska - vpisano je tudi na zemljevidu. Ni kaj, še sam baron Munchausen bi se lahko kaj naučil na taki poti skozi Sibirijo na Kitajsko!
Toda Časa je še veliko, okolica pa ponuja še marsikaj zanimivega. S Kitajske Cez cesto ni daleč do Gore, kot se imenuje rob planote pri Otlici. Tu naletimo na markirano stezo, ki vodi po odprtem svetu pod travnato vzpetino Otliški maj. Z 847 metrov visokega vrha se ponuja Čudovit pogled na Otlico in okolico, pa tudi na Vipavsko dolino globoko spodaj. Toda razgled še ni vse. Po markirani stezi gremo
Naravno okno
naprej in v četrt ure se bomo znašli pri znamenitosti, ki je dala ime vasi Otlica. Gora je na tem mestu votla oziroma po domaCe otla. V skalnem robu zija veliko naravno okno, eno najlepših pri nas. Visoko je dvajset metrov, v širino pa doseže petnajst metrov. Pazljivo lahko zlezemo celo skozenj in si mogočen most nad njim ogledamo še od spodaj, Ce široko
odprtega prostora proti Ajdovščini niti ne omenjamo. Pod tem oknom je še eno manjše, ob njem pa gorska steza, ki je najkrajša pot z Otlice v Ajdovščino. Mahnemo jo lahko kar po njej, markirana pot po robu planote pa pelje dve uri daleC do Cola.
Tudi izlet z avtomobilom je lahko zelo slikovit. Z Otlice se zapeljemo na Predmejo, ki leži ob cesti iz Vipavske
Fotografija: Dario Cortese
doline skozi Trnovski gozd v Cepovan. Na robu vasi je ob cesti spomenik Češkemu gozdarskemu tehniku Josefu Resslu, ki je zgradil veliko cest v Trnovskem gozdu, še bolj znan pa je kot izumitelj ladijskega vijaka.
Po Resslovi cesti se strmo spustimo v dolino, iz katere se potem še vedno oziramo navzgor, v spominu na doživetja.
ali pa stran 142 Atlasa Slovenije.
Sprehod iz Otlice do Sibirije vodi skozi Kurjo vas, v katero se cesta odcepi pri cerkvi. Kmalu zatem pridemo do nekaj hiš na travnikih, ki jih obkroža gozd - to je Sibirija. V tem kraju je pozimi še hujši mraz kot v okolici - od tod ime. Sicer pa je lega hiš prisojna, tako da sonce in odličen zrak odredita postanek.
Takoj za Sibirijo se začenja sklenjen gozd, ki je nekoč segal do roba planote, vendar so ga skrčili zaradi poletne paše živine. V Vipavski dolini in na Krasu je zaradi suše poletna paša slaba, zato so si prebivalci uredili gorske pašnike, kamor so poleti gnali živino, kasneje pa so se na tem svetu trajno naselili. Današnje vasi na tem območju -Predmeja, Otlica, Kovk, Gozd - so se tako razvile iz nekdanjih planin. Podobni primeri so pri nas pogosti predvsem v Julijskih Alpah.
Toda sredi Sibirije bi gotovo radi vedeli, kje gre pot na Kitajsko. Kar počez skozi gozd v smeri roba platote. Petsto
d Sibirije do Ki-■ ltajske ni daleC, Četrt ure ali kaj takega. Seveda peš. Tako si izlet v te eksotične kraje lahko privoščimo brez razvpitega transsi-birskega vlaka, dovolj je, da imamo na voljo lep sončen dan.
Nad Vipavsko dolino se razteza visoko skalnato ostenje, ki za seboj skriva drugačen svet.
Svet bukovih gozdov, vrtaC, brezen in jam -Trnovski gozd. Izredno zanimiv je jugozahodni rob planote, ki vabi s svojimi nasprotji, razgledom in posebnostmi. To bo naša Sibirija in Kitajska obenem, samo poiskati ju bomo morali.
Izhodišče za transsibirsko prečenje je vas Otlica. Do nje pripelje
Pogled z Otliškega maja proti Otlici
Fotografija: Dario Cortese
cesta s Cola, kamor pridemo iz Ajdovščine ali s Črnega Vrha nad Idrijo. Vas z nadmorsko višino dobrih 800 metrov ima nenavadno lego. Na eno stran se širijo gozdovi Trnovskega gozda, na drugo pa ni daleč do roba planotastega sveta, pod katerim se globoko spodaj kaže Vipavska dolina. Domačini pravijo, da kamen, ki
ga vržeš z roba, pade na trte, tako blizu je videti svet 700 metrov pod Otlico. V teh krajih velikokrat prav moCno brije burja, zato dravje skorajda nima vej na severovzhodni strani. Tudi zime so prav gorske, zato pa je razgled v tem Času izjemen. Za boljšo orientacijo nam bo služila karta občine Ajdovščina v merilu 1:50.000
RECEPT
Blini
s kaviarjem
SESTAVINE:
100 g ajdove moke, sol, 3 dl mleka, 3 jajca, 80 g masla za pečenje in prelivanje, 100 g kisle smetane, kaviar
CAS PRIPRAVE: 20 minut
ZmeSamo ajdovo moko, mleko in jajce, solimo ter na maslu spečemo osem zelo tankih pa-lačink.Tople palačinke namažemo s kaviarjem in z gosto kislo smetano. Ponudimo vroče s kozarčkom suhega belega vina.
(Slavko Adamlje)
ZELENI RECEPT
Sirčkova krema s sadjem
SESTAVINE:
250 g sirčka, 2 žlici gostega hruškovega soka, med ali dateljnova čežana, mleko ali jogurt, 400 do 500 g sadja po izbiri:, jago-dičasto ali koščičasto, banane ali kutine,, kisla, sočna jabolka, 10 g masla za dušenje, sok 1 limone
Sirček gladko zmešamo z mlekom ali jogurtom in sladkamo z medom ali dateljnovo čežano. Jagode zmečkamo z villicami, koSčičastemu sadju pa odstranimo peske ina ga pretlačimo skozi sito. Banane penasto zmečkamo z limoninim sokom. Kutine olupimo, narežemo na koščke in dušimo pokrite z zelo malo vode in maslom. Ce uporabimo jabolka, jih zelo na drobno nastrgamo, da se spenijo, ali jih dušimo v malo vode, z maslom, tako kot kutine. Nazadnje vse sestavine rahlo premešamo s sirčko-vo kremo.
(Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi v kuhinji - jesen)
AVTOMOBILIZEM
Prav pri vrhu
Marko Lenassi
1. januarjem 1993 bomo tudi v Slove-L-xniji dobili uradnega zastopnika za avtomobile znamke fiat. To je Adria avto iz Nove Gorice, ki so bili do sedaj samo prodajalci teh avtomobilov. Letos so jih prodali že veC kot 1.300, kolikor so jih skupaj s Fiatom tudi načrtovali.
Upajmo, da je sedaj konec težav, ki so jih imeli kupci Fiatovih avtomobilov, saj so jih morali uvažati po privatni liniji, ali pa so jih kupovali pri sivih uvoznikih. Oboji pa so imeli težave z jamstvi pri popravilu.
Pri petnajstih prodajalcih, ki jim Fiat in Adria avto nameravata
zaupati prodajo in servis, bo na voljo 15 modelov, ki bodo izključno za slovensko tržišče opremljeni s katalizatorji. Ti prodajalci bodo imeli tudi pooblaščene servise za vse znamke Fiata (fiat, alfa romeo in. lancia).
Pri Fiatu (ki je naj večji italijanski koncern) in Adrii avtu so si za-
stavili za letol993 kar visoke naCrte. Prodati nameravajo 1.300 avtomobilov znamke fiat (približno toliko so jih prodali tudi letos), 500 avtomobilov znamke alfa romeo (za to znamko je generalni zastopnik Avtomontaža Cosmos) in 200 avtomobilov znamke lancia. Gospod Mauro Rapetti, ki skrbi
za prodajo pri nas, in gospod Dario Mavric, direktor Adrie avta, sta prepričana, da naCrte lahko izpolnijo. Ce bodo pri Fiatu s prodajo zadovoljni, lahko tudi v Sloveniji kmalu pričakujemo uradnega zastopnika za avtomobile lancia. S temi številkami bi pokrili približno 4 odstotke celotnega
slovenskega avtomobilskega trga, kar bi jih bo uvrstilo v sam vrh lestvice najbolj prodajanih tujih avtomobilov pri nas. Se bolj pogumni pa so z napovedmi za leto 1994, saj nameravajo prodati 3.000 avtomobilov, kar bi pomenilo 8 odstotkov vseh prodanih avtomobilov v Sloveniji.
Cene osebnih avtomobilov fiat s katalizatorjem
Model	Tovarniška cena (ITL)	Dajatve (v odstot.)	Transportni stroški (SIT)
panda 1000 fire CLX	8.135.000	43	41.476
panda 4x4 trekking	10.500.000		”
uno 45 S/3P	9.405.000	”	”
uno 60 S/3P	9.610.000	”	”
uno 60 S/6P	10.435.000	”	”
tipo S 1.4	12.380.000	”	”
tipo SX 1.6	13.700.000	”	”
tipo 1.7 DS	12.120.000	47	”
tipo GT 1.8	15.000.000	43	”
tempra SX 1.6	15.415.000	”	”
tempra SX 1.8	17.100.000	”	”
tempra SX 1.8 SW	18.650.000	”	”
tempra 1.8 DS	14.385.000	59	”
croma 2.0 S 1. e. Opombe:	19.700.000	52,6	
1.	Dajatve so plačljive v SIT po »carinskem« tečaju na dan plačila raCuna.
2.	Tovarniška cena je plačljiva v valuti ali v SIT po teCaju na dan plačila raCuna.
19. decembra
Samo milijon nas je ni bila pesem, ki bi prikazala resnično naravo pesnika Karla Destovnika-Kajuha, Cas, ki je klical po udarnih verzih, je vklenil čustvenega lirika. Kapitulacija in razkosanje Slovenije ga je, tako kot mnoge druge mlade in nadobudne slovenske literate, našla v Ljubljani. Navdušenje za delo v odporu je bilo veliko in se je tudi med mladimi kulturniki - zlasti v Slavističnem sefni-naiju, ki je bil v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani - razraslo v organizirano akcijo.
Tudi Kajuh je do odhoda v partizane deloval v Ljubljani, potem pa je, drugače kot mladi Balantič, ki je bil sprva prav tako simpatizer OF, našel pot v štajerske gozdo-
Rojen je bil 19. decembra leta 1922 v Šoštanju. Zaradi revolucionarnega dela so ga vrgli s celjske gimnazije in šolanje je nadaljeval v Mariboru. Kot partizan je bil vodja kulturniške skupine v 14. diviziji.
Samo eno svojo pesniško zbirko je dočakal živ. Novembra 1943 je namreč partizanska tiskarna natisnila zbirko Pesmi. V celoti je njegovo delo izšlo leta 1949.
Padel je blizu svojega rojstnega kraja, januarja 1944.

ODDAJE V SLOVENŠČINI
It SLOVENIJA 1

Video strani
Zlati prah: O nezadovoljnem človeku, ponovitev Telovadka. 2/10 del francoske nadaljevanke, ponovitev Medvedek na obisku, 3., zadnji del lutkovne igrice, posnetek
Po sledeh napredka, ponovitev
Življenje s sevanjem: Biološki učinki, 3. oddaja, ponovitev
Poslovna borza, ponovitev Poročila
Umetniški večer, ponovitev:
Duh Zagreba, VPS 1420
Video/film dance festival 1992. VPS 1520
Gospodarska oddaja: 10 000 obralo,v. ponovitev
TV dnevnik 1
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
Zlati prah: O sedmih lažeh
Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport, Forum
Uspeh. 5/6 del nemške nadaljevanke. VPS 2030
Oci kritike
TV dnevnik 3, vreme, šport:, VPS 2210 SOVA:
Bagdad CafiS, 10/15 del, am. nanizanke, VPS 2245 Majski cvetovi, 1/7 del angl. nanizanke. VPS 2310 Balada o Cablu Hoguu. ameriški film. VPS 0000 Video strani
IT SLOVENIJA 2
Video strani
Svetovni pokal v biatlonu: 20 KM (M), 15 KM (Z), reportaža s Pokljuke Sova, ponovitev:
Dragi John,
35, del ameriške humoristične nanizanke želite, milord?,
6., zadnji del angleške nanizanke Slovenska kronika Regionalni programi - Maribor Jazz in Blues TV dnevnik RAI3 16 črk, tv igrica Intervju: Dr. Rajko Pirnat Studio City Videonoč Video strani

I ■ni


IpailES

lil

'E
A KANALA
Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet,
54. del ameriške nadaljevanke, ponovitev Napoved sporeda in vreme
Ninja želve, 10. del risanke MCM Risanka
Dnevnoinformativni program Producenta, ameriški film Čudoviti cirkus pod morjem, 7. del, ponovitev Drugačen svet, 55. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved
um mcm
KOPER
Primorska kronika Primorski forum
® RAI 1	
	Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo
	SP v smučanju
	Dnevnik 1 iz Milana
	Nan.: Passione mia 2
	Variete: Servizid a do-micilio, vmes (12,30) dnevnik 1.
	Dnevnik in Tri minute
	Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo che,..?
	Italijanska lu-onika
	Otroška oddaja
	Nanizanki
	Mladinski variete: Big!
	V Parlamentu in vesti
	Aktualno: Italija, navodila za uporabo
	Variete: Ci siamo?
	Vreme in dnevnik
	Film: L’incredibile av-ventura ali TG 1 posebna izdaja
	Speciale Roma
	Aktualno: Caffd italia-no, vmes dnevnik
	Dnevnik in vreme
RAI 2
Metropolitan Police Otroški variete Aktualno: Ristorante Italia
Film: II coditie della pištola (vestem, ’64) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vdstri Dnevnik, Gospodarstvo, Trentatre in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi
Vesti in iz Parlamenta Nan.: Jackie in Mike, nato šport
Nan.: Hunter, vreme Nad,: Beautiful Dnevnik in šport Variete: I fatti vostri Dnevnik in vreme TG2 33- 0 zdravstvu Filmske novosti
RAI 3
S	] RETE 4	® TMC	
	Aktualno: Telesveglia,		Tečaj angleščine
	vmes od 7.00 dalje		Nad.: Doppio imbro-
	vsakih 30 min. vesti		glio, 9.30 Potere
	Nad.: Marilena, 9.30		Rubrika: Zenska TV
	Renzo in Lucia		Nan.: Doris Day Show
	Variete: A časa nostra		Variete: Kosilo z Wil-
	Kratke vesti		mo
	Nad.: Sentieri		TMC News - Šport
	TG 4vesti		Film: La grande cittš
	Variete: Buon pome-		(dram., ZDA 1937, r.
	riggio		Frank Borzage, i. Lui-
	N&d.; Sentieri, M&riB		se Rainer, Spencer
	Rubrika o lepoti		Tracyj
	Nad.: Amanda, Febbre		Risanke: Snack
	d’ amore		Variete; Amici mostri
	TG 4vesti		Rubrika: Zenska TV,
	Aktualno: C’ eravamo		nato vreme
	tanto amati		Vesti: TMC News
	Kviz: La cena e servita		Pravljica
	TG 4 vesti		Nan.: Maguy - Cono-
	Nad.; La signora in ro-		sciuto come Loulou,
	sa, 21.30 Renzo in Lu-		20.40 Matlock -11 ri-
	cia (i. Luisa Kuliok)		catto
	Kviz: Io, tu e maram a		Variete: T’ amo; TV
	TG 4 nočne vesti		(vodi Fabio Fazio)
	Nan.: Ko jak - Nera in-		Nočne vesti in vreme
	gratitudine, 0.30 Sce-		Film: Nightitill (ikrim.,
	riffo a New York		Nem. 1983, i. Jaclyn Smith, James Franci-
			scus, R. Mitctium)
			Aktualno: CNN News
S CANALE5			
			
			
	Na prvi strani	(Jj ITALIA 7	
	Variete: Maurizio Go-		
	stanzo Show (pon.)		
	Nan.: Alla compnsta		Risanke
	del West		Nad.: Čara a čara
	Variete: ore 12		USA Today News
	Dnevnik TG 5		Nad.: Aspettando il
	Aktualno: Sgarbi quo-		domani, 14.30 II tem-
	tidiani		po della nostra vita
	Variete: Non e la RAI		Deželni programi
	Aktualno:	Forum, 15.15 Agenzia matri-		Sette in allegria
			News Line - Vesti
	moniale, 15.45 Ti amo		Nan.: Mississippi
	parliamone		Il sasso nella scarpa
	Otroški variete		Film: Ciao ciao bambi-
	Kviz: OK il prezzo 6		na (kom., It. 1959, i.
	giusto, 19.00 La mota		Elsa Martinelli)
	della fortuna		Variete: Colpo grosso
	Dnevnik TG 5		story
	Striscia la notizia		Filmske novosti
	Variete: La grande sfi-		Film: La soldatessa al-
	da (vodi G, Scotti)		le grandi manovre
	Nan.: I Robinson		(kom., It. 1978, i.
	Variete: Maurizio Go-		Edwige Fenech)
	stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti		News Line - Vesti
			
ITALIA 1
	Danes v kioskih	m
	Drobci	
	Kratke vesti iz Milana	
	SP v smučanju: tek	
	Deželne vesti	
	Popoldanski dnevnik	
	Sola se posodablja	
	Samo za šport	
	Športna rubrika Derby	
	Dok. oddaja: Geo	
	D. Raffai odgovarja	
	Vreme in dnevnik	
	Deželne vesti	
	Telegiornale Zero	
	Variete: Blob	
	, Una cartolina	
	Dan na Preturi	
	Variete: Avanzi	
	Dnevnik ob 22.30	
	Milano, Italia	
	Velild izvajalci	
Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: A-Team Varieteji: Twin Clips, 17.20 Lo dici tu, 17.25 Mitico
Film: Un’adorabile in-fedele (kom., ZDA ’ 84, i. Daudley Moore), vmes šport Variete: Karaoke Film: Hanky Panky -Fuga p er due (kom., ’82, i. Gene Wilder) Aktualno: L' istruttoria Odprti studio, Pregled tiska in Studio šport
© TELEFRIULI	
1	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan.: Lewis in Clark
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	O deželi
	Rubrika: Občina
	Rubrike: Diagnosi, Led in sneg, Motorji no-
	stop
	Nočne vesti
S TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
§8 Koper	
	Rayanovi, ameriška nadaljevanka
	Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka
	Juke box, ponovitev
	Novice
	Čarobna svetilka: Risanke Dolgo iskanje, an-
	gleška dokumentarna serija
	Vohuna, ameriška nanizanka
	Primorska kronika -Primorski forum
	TV dnevnik
	V premislek: Teden boja proti mamilom
	Rayanovi, ameriška nadaljevanka
	Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka
	S.mednarodno srečanje pevskih zborov - posnetek koncerta, 2. del
	Mali koncert
	Globus: Mamila
	Vohuna, ponovitev
	
Avstrija 1	
■	Ponovitve
n	Plavi zvezki, fr. tv film
H	Sinha Moča, 68. del
im	Tekmeci na dirkalni stezi
	Mojstri jutrišnjega dne
	Jaz in ti, otroški program
	Rdeči čeveljčki, ameriška risanka
	Kralj iz Narnije
	Video uspešnice in kviz
	Mini čas v sliki
	VVurlitzer
	Cas v sliki
	Blagoslovljena dvojica
	Stari: Ameriški stric
	Pozna strast, 2. del ameriške serije
	Trije na begu, fr./ital. film
	Mannix: Lov na senco
	Poročila; Tisoč mojstrovin
EKIP Avstrija 2
	Tisoč mojstrovin
	Leksikon umetnikov
	Pogumna Jo, amerišM film
	Otoki na koncu sveta, 11. del: Glasovi juga
	Hišni duh, serija
	Milijonsko kolo
	Lokalni program
	Kultura
	Rusko okno na Zahod
	Šiling, gosp. magazin
	Mojstrovine: Anima Mundi; Le Dortoir, plesni film;
	Pariz, Teksas, nemški film, 1984; igrajo: Harry Dean Stanton, Hunter Carson in dragi
	Poročila; Tisoč mojstrovin
(DIHI Hrvaška 1	
	Poročila TV koledar Zgodbe iz Monticella, 25. del
	Poročila
	TV šola
	Legenda in resnica
	Poročila in Ko se svet vrti, 24.del ameriške nadaljevanke
	Mikser M
	Velika pričakovanja, ponovitev 4. dela
	The Big Bine
	Poročila
	Alles gute, 14. del tečaja nemškega jezika
	Malavizija Beverly Hills 90210, 11/23 del ameriške mladinske nadaljevanke
	Hrvaška država in ljudje
	Poročila
	Santa Barbara, 277. del ameriške nadaljevanke
	Film, video, film 39 stopnic, angleška kriminalka
	Dnevnik II
	Slika na sliko
	Poročila v nemščini
	Poročila
	Sanje brez meja
Hrvaška 2
TV koledar
Policajeva zgodba, ponovitev fr. filma M Oskar med detektivi 51 Dnevnik Šport
Q Hiša naprodaj, 17. del SM Glasba skozi čas, 9. del
Marlboro Musič Show Q Maigret, 4/6 del nadaljevanke
Grace in Favor, 1/6 del hum. nanizanke Šaljivi hišni video, 20. del
Kariani in kurtizane, angleški film
@ Madžarska
	Gez dan
	Viljem Tell, franc, serija
	Žrebanje Lota
	Dallas, 104. del
	Igra
	Sotrpini
	Naravno zdravilstvo
	Pregled dogodkov dneva
	Svet denarja
	OJcno
	Vprašanja kristjanov
	Traffic Jam, zabavna glasba s top listo
	Večerna pravljica
	Dnevnik, telešport
	Dallas, ponovitev
	Panorama, svetovna politika
	Pogovori ob koncu tisočletja
	T. Cseh: Nove pesmi
	Dnevnik
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 00.30
Sam Peckinpah -krvavi baladnik
Balada o Cablu Hoguu, ameriški barvni film
Ameriški režiser Sam Peckinpah je v stevil-. nih intervjujih in glavah poudarjal, da ga ^°t ustvarjalca obseda Problem nasilja, kar je zel° pogosta tema njego-V . filmov. Vendar reži-®erjev odnos do te pro-ematike ni nasilje zara-2 nasilja, temveč ga Obravnava kot boj proti eniu zlu, kot željo po °ljšem in lepšem svetu. Porabil je zvrst vesterna in kriminalke, ki sta a)primemejši za takšno ra2miSljanje.
. Peckinpah je film Basu ? °	Hoguu po-
el med dvema svojima krvavima filmo-i a^Divja horda (1969)
kamnati psi (1971).
Tudi ta film je poln nasilje, toda tokrat je tesno povezano s humorno zastavljeno zgodbo o starem iskalcu zlata, ki sta ga družabnika Taggart in Bovven hotela oslepariti tako, da sta ga pustila sredi puščave brez vode in konja. Po srečnem naključju Gable Hogue
prav tam odkrije izvir vode, ki postane zaradi bližine ceste za poštne kočije pravi vir bogastva. Stari pustolovec pa ne zdrži dolgo v udobnem in urejenem življenju, pusti vsakdanjosti brez večjih pretresov. Spozna prostitutko, ki z njim odide v puščavo, vendar zanjo to ni najbolj primerno okolje in se razideta. Na svoji poti sreča celo nekdanja družabnika. Taggarta sicer brez pomisleka ubije, vendar njegova želja po maščevanju ni tako močna, da bi obračunal tudi z Bo-wenom. Se več: kasneje mu celo reši življenje v avtomobilski nesreči, v kateri sam umre.
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30. 8.00, 9.00,
10.00,	11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	19.00,21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio Ga-ga; 10.30 Pregled domačega tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15,00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17-lh; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dne-., va; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Val 202; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 15.10 Menjal-
niški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio študent.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Repriza: Artes acusticae; 12.05 Igramo in pojemo glasbo; 13.05 Zborovske pesmi; 14.05 Mladinski program: Gymnasium; 15.00 Šanson; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solisti; 18.05 Odlomki iz opere; 19.30 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika;
7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8,45 Informacije; 9.00 Pesem tedna;
10.00	Mnenjsko rešeto; 10,30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo.., vroče; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 18.45 New Age iz butika Gallus;
19.00	Dnevnik - Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9,00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11,00 Politika in aktualnosti; 12.00 Glasba po željah;
13.35	Pesem tedna; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Diskoidni zvoki; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16,20 Kulturni koledarček;
16.35	Boutigue Gallus; 16.50 Rock
slovar; 17.20 Single tedna; 18,00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Falk studio;
20.00	Nočni program.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Razglednice iz Španije; 8.35 Slovenska lahka glasba; ; 9.15 Nev/ Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni; 11.45 Kantavtorji;
12.00	Halo, dober dan! Tu 362875; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Orkestri; 15,30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; O. Kju-der ob 45-letnici delovanja;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Orkestri; 19.20 Zaključek.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17,30 Poročila;
10.00	Matineja; 19.00 Mix time;
20.00	Za naše ljudi.
Radio Koroška
od 18.10 do 19.00 Obzornik, Zvočno pismo.
■
flB

SATELIT
SUPER
5.30	Victory; 6.00 Super Shop;
6.30	Poslovne novice; 7,00 Financial; 7.30 News Watch; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Divja Amerika; 11.30 Poslovni dnevnik; 12.00 Business Insiders; 12.40 Denar; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13,30 Novice; 14,00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15,00 Ali Mixed Up;
17.00	On the Air; 18,30 Bonanza;
19.30	Serie Noire; 20.00 I Spy;
21.00	inside Edition; 21.30 Beyond Tomorrow; 22,00 Novice, reportaže; 22,30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Boy Who Stole A Million (VB 1980); 0.35 News Watch; 1.05 Beyond Tomorrov/, The Mix; 2.00 China News Europe.
SKY ONE
7.00	DJ Kat show; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14,30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15,45 Maude; 16,15 The New Leave It To The Beaver; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; The next generation
19.00	Rescue; 19.30 E Street
20.00	Alf; 20.30 Družinske vezi
21.00	Gode 3; 21.30 Alien Nation
22.30	Rokoborba; 23.30 Studs,
24.00	Star Trek,
EUROSPORT
9.00	Aerobika: 9,30 Konjeništvo;
10.30	Trans VVorld Šport; 11.30 Aerobika; 12,00 Nogomet: Kvalifikacije za SP; 12.30 Smučanje;
13.30	Košarka: kvalifikacije za EP;
15.00	EP v karateju; 16.00 Nogomet: Medcelinski pokal; 19.00 Mendarodni motošport; 21,30 Športne novice; 22.00 Boks; 23.30 kickboks; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	Aerobika; 8.30 Nogomet;
9.00	Ameirški nogomet; 11.00 Kolesarstvo: Šestdnevna dirka;
12.00	Aerobika; 12.30 Ritmična gimnastika; 13,30 Kolesarstvo;
14.30	Kegljanje; 15.30 Jadranje;
16.00	Ameriški nogomet; 16.30 Nogomet: španska liga; 17,30 Hokej na ledu; 18,30 Go; 19.30 Gillette VVorld Šport Special;
20.00	SP v golfu; 22,00 Košarka;
22.00	Kickboks; 22.30 Kickboks;
23.30	Boks; 1,00 Košarka; 3.00 Kegljanje; 4,00 Kolesarstvo; 5.00 Hokej na ledu.
MTV
7.00	Awake On The Wild Side;
10.00	Video; 12.00 Rockumen-tary: Metallica; 13.00 Video;
15.00	Queen: Days Of Our Uves;
16.00	Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu;
. 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Yo!; 18.30 MTV Prime;
20.00	Dial MTV, 20.30 Most Wan-ted; 21,30 Big Picture Special;
22.00	Greatest Hits; 23,00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23,45 Trije od enega; 24.00 The Pulse With Swatch;
2.00	Video; 3.00 Yoi.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9,40 En-tertainment Tonight; 11.00 Earth Angel; 13,00 Aces High; 15.00 Helio Down There; 16.50 Tom Brown's Schooldays; 18.30 Xpo-sure; 19.00 Earth Angel; 20,40 En-tertainment Tonight; 21.00 The Rape Of Dr. VVillis; 22,40 US Top Ten; 23.00 The Adventures Of Ford Fairiane; 0.50 American Ninja 4: The Annihilation.
MOVIE CHANNEL
6,20 Wherever She Goes; 7.45 Asterix Versus Caesar; 9.10 The Chipmunk Adventure; 10.35 The Captive Heart; 12.35 l've Gotta Horse; 14.00 Treasure Island;
16.00	Snov/ VVhite And The Seven Dwarves; 18.00 Duel Of Hearts;
20.00	Mrs. Lambert Remembers Love; 22.00 Murder 101; 24.00 Dance With Volves; 3.05 After Dark, My Svveet.
PRO 7
5.45 Serije; 10.25 Zakrinkani kavalir (pust., ZDA 1951); 11.50 Ulice San Francisca; 12.40 Show Billa Cosbyja; 13.10 Perry Mason; 14.05 Oklepnica grof Spree (vojni, VB 1956); 15,55 Neizprosna, a prisrčna; 16.45 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.00 Eddie Dodd; 20.00 Poročila; 20.15 Mesto izgubljenih (pust., ZDA 1957, i. John Wayne); 22.00 Mike Ham-mer; 23.15 Robocop (dram., ZDA 1980, i. Peter VVeller); 1.00 Poročila; 1.10 Ponovitve.
6.00	Jutranji magazin; 9.10 Serije in nagradne igre; 12,00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13,20 Kalifornijski klan;
14.15	Springfieldova zgodba;
15.00	Modra kri; 16.00 Hans Mei-ser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi;
20.15	Domači napevi; 21,15 Grad ob Vrbskem jezeru; 22.15 Življenje in smrt, 23.15 Nočni show Gottschalk; 24.00 Emanuela - Divja usta (parno, It. 1976);
1.45	Tuttifrutti.
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6.00 |U Dobro jutro; 8.30 Ponovitve;
13.35 Pod kalifornijskim soncem;
14.30	Sosedi; 15.05 Colbyjevi;
16.00	Cagney and Lacey; 17.05 Pojdi na vse; 17,45 Regionalna poročila; 18,15 Bingo; 18,45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 Kolo
■	sreče; 20.15 Tatinska sraka (krim.,
■	ZDA 1987, i. Whoopy Goldberg);
22.15	Odrešitev (ZDA 1971, i, Jon P Voight); 0,10 Nagice ob K6nig-| seeju; 1,35 Ponovitve.
TELE 5
6.25 Vrhunski model; 6.50 Bim Bam Bino; 9.25 Sosedov primer;
9.45	Nevarni zaliv; 10.15 Umik, Hop ali top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v,,,; 13.00 Bim Bam Bino;
16.15	VVildcat; 17,40 Igra z ognjem; 17.05 Nevarni zaliv; 18,50 Pazit; 19.00 Umik; 19.30 Hop ali top; 20.15 Kmečko gledališče;
22.00	Razjasniti; 22.25 Izpraznite areno; 23.25 Boj proti mafiji; 2.50 Bradburyjev kabaret groze; 3.15 Worldnews tonight.

Petek, 18. decembra 1992
EVROPA / PREVLADOVALO BO SUHO IN MEGLENO VREME
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
pod-20 C

1-10/0 ce
0/10C°
10/20 C
O
20/30 0°
J nad 30 C°
O
jasno

poloblačno

oblačno
f
nevihta
*
dež

sneg
g

megla
VREMENSKA SLIKA	vije, nad vzhodno in
Obsežno območje nizke- srednjo Evropo ter sever-ga zračnega pritiska se nim Sredozemljem je ob-razteza od Pirinejskega močje visokega zračne-topia hladna okluzija polotoka prek britanske- ga pritiska. V višinah pri-fronta	fronta	ga otočja do Skandina- teka hladnejši zrak.
TEMPERATURE
POSVETU HELSINKI		4/6
OSLO		4/5
STOCKHOLM...	3/6
K0BENHAVN...	3/7
MOSKVA 		1/2
BERLIN		-1/4
VARŠAVA........	-2/0
LONDON		-1/11
AMSTERDAM...	3/7
BRUSELJ		5/10
BONN		2/8
FRANKFURT		-2/3
PARIZ			2/11
DUNAJ		0/2
MUNCHEN		-1/-3
ZURICH		0/-2
ŽENEVA		2/3
RIM		3/10
MILAN		2/5
BEOGRAD		-6/9
NICA		9/16
BARCELONA...	9/12
BUKAREŠTA		0/4
CARIGRAD		2/4
MADRID		2/9
LIZBONA		6/14
ATENE 		3/11
LARNAKA		5/14
TUNIS		4/19
AL2IR		10/18
MALTA		12/19
JERUZALEM		0/6
KAIRO		9/12
C A
središče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07.40 in zašlo ob 16.18. Dan bo dolg 8 ur in 38 minut. Luna bo vzšla ob 01. uri 32 minut in zašla ob 12. uri 24 minut.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.27 najvišje 39 cm, ob 11.54 najnižje - 29 cm, ob 17.51 najvišje 3 cm, ob 22.32 najnžje -14 cm, Jutri: ob 5.25 najvišje 42 cm, ob 12.49 najnižje -40, ob 19,13 najnižjelO cm, in ob 23.52 najnižje -10 cm.
ALPE-JADRAN / V NIŽINAH VEČJI DEL DNEVA MEGLA, V VIŠJIH LEGAH SONČNO
TEMPERATURE
VČERAJ	
OB 7. IN OB 13. URI	
LJUBLJANA		-2/0
TRST		9/-
CELOVEC		-5/-4
BRNIK		-4/-1
MARIBOR		-2/-1
CELJE		0/0
NOVO MESTO	0/1
NOVA GORICA	5/10
MUR. SOBOTA	-1/0
PORTOROŽ		7/12
POSTOJNA		0/1
IL. BISTRICA		3/7
KOČEVJE		-2/0
ČRNOMELJ		0/1
SL. GRADEC...	-5/-3
BOVEC			-1/3
RATEČE		-8/0
VOGEL....		1/5
KREDARICA....	-3/-3
VIDEM		6/-
GRADEC		-2/-1
MONOŠTER		-n
ZAGREB		0/0
REKA		10/n
V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo. Po niži- SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih nah se bo večji del dneva zadrževala pokrajinah bo večinoma jasno z nekaj megla ali nizka oblačnost. Najvišje oblačnosti. Po nižinah se bo megla ali dnevne temperature od -2 do 3, na nizka oblačnost marsikje zadrževala ves Primorskem do 12 °C.	dan.
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
********
30-60
50-80%
*** *** *** ***
nad 80% nad 60
NEVIHTE
nad 10 m/s
V SLOVENIJI: Še naprej bo suho. Po- OBETI: V nedeljo še ne pričakujemo nekod v nižinah se bo megla čez bistvene spremembe vremena, dan razkrojila in začel bo pihati šibak jugozahodni veter.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 . v mikrogramih na m3 zraka:
Ljubljana	158
Maribor	70
Celje	137
Trbovlje	227
Hrastnik	391
Zagorje	—
Šoštanj	—
Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G. Radgona: 140, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 74,Sava Šentjakob: 231, Sava Radeče: 186, Sora Suha: 130, Ljubljanica Moste: 144, Savinja Laško: 139, Krka Podbočje: 118, Kolpa Radenci: 111, Soča Solkan: 233.
/ \
HOROSKOP AleksmdraZorcB^t
r*
M
lMlf»
*
M
5
kh
OVEN 21-3/20-4 : Čustveni pretresi v vašem odnosu bodo vplivali na počutje večjega dela dneva. Začelo se bo zjutraj, razlog pa bo vaša čedalje večja predanost službi in drugim opravkom.
BIK 21-4/20-5 : Po nemimi noči boste dan začeli precej nejevoljni. Slaba volja bo zvečer dosegla vrhunec, kar vas bo dokončno potrlo. Poskusite se potem vsaj sprostiti.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Zaradi manjših in popolnoma nepomembnih incidentov se boste sprli s partnerjem. Razlag so načeti živci in prevelik obseg dela.
RAK 22-6/22-7 : Danes boste doma preživeli popolnoma drugačen, skladen dan in zadovoljno opazovali rezultate svojega dela. Droben nesporazum bo le zaradi načrtov za praznike.
LEV 23-7/23-8 : Ker vas je nekaj morda zadržalo pokonci krepko čez polnoč, se boste danes nekoliko bolj otopelo lotili delovnih obveznosti. Tudi več skodelic kave vam ne bo pomagalo.
DEVICA 24-8/22-9 : Zaradi negativnih vplivov okolja bi morali bolj previdno nadzorovati vse finančne in poslovne pogodbe, Se posebej če so vpletena tudi tveganja.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Kljub vašemu dobremu namenu boste danes naleteli na številne ovire, ko boste hoteli doma uveljaviti svojo voljo. Naredite si uslugo in počakajte na boljši dan.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 ; Ker bo vaša samozavest danes padla precej nizko, bo najbolje, da se izognete vseh zahtevnih obveznosti. Ce pa boste morali ostro nastopiti, vsaj previdno izbirajte besede.
STRELEC 23-11/21-12 : Danes bo najbrž zelo razburljiv dan, pa če se boste Se tako trudili, da bi vse potekalo gladko. Čeprav so načrti popolnoma uresničljivi, vam drugi tega ne bodo priznali.
KOZOROG 22-12/20-1 : Zapihal bo ugoden veter, a vseeno ne boste dosegli željenega, ko boste predstavili svojo novo idejo, ki je za ostale Se nedoumljiva.
VODNAR 21-1/19-2 : Moreče sanje bodo motile vas spanec in to bo vplivalo na vas ves naslednji dan, dokler se ne boste potrudili razložiti njihovega izvora.
RIBI 20-2/20-3 : Okoliščine bodo pomagale k hitrejšemu razvoju finančnega pogajanja, še posebej, ce obstajajo tveganja. Popoldan pomembno poslovno srečanje.
CESTE / VELIKA NEVARNOST POLEDICE
BELJAK CELOVEC
VARAŽDIN
ED C UDO .
o	s
PN	GORICA«
Okarlovac
OPAZIN
ZASTOJI
:
ZAPRTA
CESTA
POPRAVILA NA CESTIŠČU
POLEDICA
SAMO Z ZIMSKO OPREMO
OOO ŠPORTNA PRIREDITEV
Ceste po Sloveniji so v krajih z meglo vlažne in spolzke. V jutranjih in večernih urah je zlasti na izpostavljenih legah velika nevarnost poledice. Megla zmanjšuje vidljivost na 50 do 70 metrov zlasti na območju Postojne, na posameznih mestih na Dolenjskem in Gorenjskem. Sicer pa so go-
renjski mejni prehodi normalno prevozni. Včeraj opoldne je bila odpravljena zapora ceste v Gornji Radgoni, tako da zdaj poteka promet po starem voznem režimu. O drugih cestnih zaporah cestna podjetja ne poročajo.
—	GOSTA
—	MEGLA
BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
belinka
ambient
ekološka barva za les
v VEDNOST
Vpliv vremena na ljudi
Priznati moramo, da vreme pogosto izrabljamo kot izgovor. Vreme je neodvisno od naše volje in nanj ne moremo vplivati, zato je kot nalaSC, da mu pripišemo krivdo za nase slabosti, za vse, kar nam ni vSeC. Upravičeno si lahko zastavimo vprašanje, kako lahko ločimo, kdaj je vzrok za nase tegobe vreme in kdaj kaj drugega. Strokovnjaki so poskrbeli za objektiven odgovor tudi na to vprašanje.
Stopnjo reakcij na vremenska stanja ali dogajanja pri vsakem posamezniku posebej lahko določi zdravnik z ustreznimi individualnimi testi. S pomočjo teh testov zdravnik loči tudi med vremensko občutljivostjo in neodvisnostjo. Izkušnje kažejo, da tegobe, ki nam jih povzroča vremenska občutljivost, v večini primerov lažje prenašamo, Ce je njihov vzrok poznan.
Vremensko občutljivim ljudem v nekaterih državah priporočajo terapijo v zdraviliščih. Njen namen
je utrditi organizem tako, da ta bolj samodejno izravna vplive vremena.
Pri vremensko odvisnih ljudeh je poznavanje vpliva vremena na zdravje Se pomembnejše kot pri vremensko občutljivih. Zdravnik lahko vremensko odvisnemu pacientu svetuje izogibanje dodatnim obremenitvam v Času obtezilnih vremenskih stanj oziroma mu predpise ustrezno terapijo z namenom, da ga zaSCiti pred možnimi posledicami vremenskih vplivov v Času, ko vreme deluje obtežilno.
Se enkrat poudarimo-, da učinkov vremenskih procesov in stanj ne smemo obravnavati loCe-no. Vselej moramo upoštevati učinek vremena v celoti, zato moramo pri vrednotenju meteorotro-pnega učinka upoštevati tudi biotoplotni učinek, vpliv ultravijoličnih žarkov in kemičnega sestava zraka. Samo tak pristop nam zagotavlja kvalitetne rezultate.
Tanja Cegnar
/Republika»Primorski dnevnik
SPOZNAJMO SE MIRKO BOGATAJ / NAŠA GOSTJA NA-
STASSJA KINSKI / GOVORI SE,..: TELEVIZIJA NA PREPIHU, ZAPRITE VRATA! / KANAL A : BOŽIČNE PRAZNIČNE ODDAJE
DOGAJA SE ...: NOVA ODDAJA NEDELJSKIH 60 / VIDELI SMO ...:
DOSJE: KRUPA / KINO DOMA : VIDEOKASETE ZA VAŠO ZBIRKO
/ INTERVJU : EMIL RIŽNAR / PRAZNIČNI TELEVIZIJSKI PROGRAM
SPOREDI IN ZANIMIVOSTI TELEVIZIJSKEGA TEDNA OD NEDELJE, 20.12. DO SOBOTE, 26.12.1992
Nepresežena modrost molka
T'* raznično razpolo-ženi e je zajelo A med drugim tudi televizijo. Ne gre le za okrasitev hiše od zunaj in znotraj, ampak za evforijo pri pripravi prazničnih programov. Že res, da je dandanes veliko več praznikov kot kdaj koli prej, vendar se kvaliteta Se vedno ne more kosati s kvantiteto. Ob praznikih je treba poskrbeti za gledalce bolj kot običajno, saj jih bo večina resnično ostala doma. In kot dolgotrajna posledica vpliva televizije se tudi tokrat skupno posedanje pred ekranom ne bo sprevrglo v družabni dogodek. Ostane nam torej, da si po potrebi nadenemo očala in z velikim pričakovanjem preživimo še kakšen praznični dan. Vračanje v preteklost je vse modnejši moto našega trenutka in tudi to so na televiziji vzeli zelo zares. Tako si boste lahko ogledali celo vrsto takšnih in drugačnih filmov v stilu dej a vu. Pa Se kakšnega Jamesa Bonda in Žensko v rdečem za povrh. Pa tudi vse ostale oddaje, sicer cenjene domače proizvodnje, vam bodo na voljo. Le da najmodrejši krojači naših noči še niso ugotovili, kdo te oddaje pravzaprav gleda, in da tiste s prazničnim namenom niso nujno najbolj praznične. Nam obljubljajo, da se bomo smejali? Verjetno ne. Vsaj zabavali? Zabava je v zadnjem času le obljubljena želja. Zato je boljše dobro premisliti, preden Se odrečete zadnjemu prazničnemu povabilu, Četudi v najbližjo gostil-no- Na svidenje!
NATAŠA NARDIN
GOSPA GILBERT SE SPOMINJA
LJUBEZNI, TVSL nedelja-17.10
LUNA V JARKU,TVS2, ponedeljek-22.25
VRAŽJA PUNCA,
TVS1,
sreda - 20.35
ZLATARNA, TVS1, četrtek - 22.20
DREVO IZ COLD SAS-
SVA.TVS1, petek-23.15
MOST TIŠINE, TVS1, sobota - 00.20
MARILVN MONROE -ŠE NEZNANA ZGODBA, TVS2, sobota-21.05
lij^v
ŠPORT
SMUČANJE: KRANJSKA GORA -
SP v alpskem smučanju: slalom za moške
-	prenos 1. vožnje -
TVS2, nedelja - 09.50
-	prenos 2. vožnje -
TVS2, nedelja -12.55
POKLJUKA-
SP v biatlonu:
-10 KM-moški,
-	7,5 KM - ženske
TVS2, nedelja -13.45
-	štafete za moške in ženske - TVS2, ponedeljek -15.00
«	i RAI 1
	Variete: Dadaumpa
	Dok.: Kvarkov svet
	Otroški variete: La Banda dello Zecchino
	Zelena linija magazine
SflWl	Parola e vita
	Maša
	Zelena linija
IHR	TotoTV-Radiocorriere
	TG l’una in dnevnik
	SP v smučanju: moški slalom, 2,- tek
	Variete: Domenica in, vmes športne oddaje Cambio di campo, 16.20 Solo per i finali, 18.10 90. minuta
	Vreme in dnevnik
	Športne vesti
	TV film: La Piovra 6 -L’ultimo segreto (i. Vittorio Mezzogiorno, zadnji del)
	Športna nedelja
	Dnevnik in vreme
	Dok.: Cher Antonioni
	Dnevnik in vreme
	Nočni rock
	Film: My Fair Lady
i	| RAI 2
	Aktualno: Mattina 2, vmes	(8.00,9.00, 10.00) kratke vesti)
	Aktualno: Tvoj bližnji in RAI 2 na kvadrat
	Aktualno: Giorno di festa (vodi S. Milo)
	Variete: E se fosse
	Dnevnik in vreme
	Sto ključev za Evropo
	Variete: Acqua calda (vodita G. Faletti, Nino Frassica
	Film: La banda degli onesti (kom., It. ’56)
	Nan.: Hunter
	Vreme in dnevnik
	Domenica sprint
	Nad.: Beautiful
	Variete: Solodidome-nica?
	Dnevnik in vreme
	Rubrika o židovski kulturi
	Dok.: Antologija
	NoCni šport
A	| RAI 3
	Variete: Fuori orario
	SP v smučanju: tek (4x5 km, Z), 9.45 slalom (M, 1. tek), 10.55 tek (4x10 km, M)
	Brobci
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Aktualno: Italijani
	Šport: A giochi fatti
	Film: Trapezio
	Domenica gol
	Vreme in dnevnik
	Deželne vesti, šport
	Risanke: BlobCartoon
	Film: Flicka un caval-lo per amico (’43)
	Dnevnik ob 22.30
	Nonsolofilm, vmes film Betrayed (dram., ZDA 1988)
® RETE 4	
	Nan.: Strega per amo-re, 8.00 Hotel, 9.00 La famiglia Bradford
	Nedeljski koncert
	Aktualno: 4x7
	Variete: A časa nostra
	TG 4vesti
	Film: La tigre e ancora viva-Sandokan alla ri-scossa (It. '77, i. Kabir Bedi, P. Leroy)
	Nan.: Kojak
	TG 4 vesti
	Aktualno: 4x7
	Nan.: Strega per amo-re, 18.30 Colombo, vmes (18.50) vesti
	TV film: Un bambino di nome Gesu (It,-Nem. ’87, r. F Rossi, i. Matteo Bellina)
	TV film: Dinasty-Ulti-mo atto (dram., ZDA 1991, i. Joan Collins, John Forsythe)
	Nedeljski koncert
	TG 4 nočne vesti
	Nan.: Kojak
S CANALE5	
	Na prvi strani
	Nabožna oddaja
	Nan.: Družina Ad-dams
	Aktualno: Reportage
	Nan.: I Robinson
	Risanke: I Simpson
	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik
	Variete: Buona domenica (vodita Lorella Guccarini, Marco Co-lumbro, vmes (18.00) nan. Časa Vianello
	Dnevnik TG 5
	Film: Bomber (kom., It. 1982, i. Bud Spencer, Jerry Gala)
	Aktualno: Ciak, 23.00 Nonsolomoda, 23.30 Italija sprašuje, vmes (24.00) nočni dnevnik
	Parlamente in
	Aktualno: A tutto vo-lume
4	[> ITALIA 1
	Otroški variete
	A tutto volume
	Šport: Veliki golf
	Variete: No Limits
	Šport: Grand Prix
	Odprti studio
	Vodic nogometnega prvenstva
	American Gladiators
	Odbojka A lige
	Film: 11 Corsaro Nero (pust., It. 1976)
	Film: I due vigili (kom., It. 1967, i. Fran-chi-Ingrassia)
	Varieteja: Cantiamo von Cristina, 20.30 Dido menica (vodita Gaspare in Zuzzurro)
	Šport: Pressing
	Nanizanka
	Šport in Odprti studio
® TMC
■	Nan.: Batman
	Risanke
B	SP v smučanju: moški slalom, l, tek
H	Risanke
H	Papežev blagoslov
	Film: Testamente che uccide (kom., 1962, r. Pat Jackson)
	SP v smučanju: moški slalom, 2. tek
	Šport: Košarka, 16.45 NBA Action
	Film: I fucilieri del Bengala (pust.. ZDA 1954, i, R. Hudson)
	SP v smučanju: superveleslalom (2, 1. tek)
	Vremenska napoved
	Vesti: TMC News
	Sportissitno
	Šport: Golagoal (vodijo Massimo Caputi, Carolina Morace, Jose Altafini)
	Variete: Ladies and Gentlemen
	Film: Zia Angelina (kom., 1990, i. Tsilla Chelton)
	Aktualno: CNN News
B" Koper
	Horoskop
	Ravanovi, ameriška nadaljevanka
	Istrska paberkovanja
	Sodobna mladeniča, ponovitev angleške komedije
	Rokomet (M), slovensko prvenstvo, povzetek
	Vohuna, ameriška nanizanka
	Stanje stvari, aktualna oddaja, ponovitev
	Meridiani, aktualna tema, ponovitev
	TV dnevnik
	Rayanovi, ameriška nadaljevanka
	Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka
	O, Bog, ameriška komedija
	Žrebanje loto
	TV dnevnik
	Rhythm and News, vodi: Andrea F.
	Vohuna, ponovitev ameriške nanizanke
/J0 ITALIA 7	
	Nanizanka
	Autunno insieme
	Film: La pih allegra avventura (kom., ZDA 1964, i. T. Randall)
	Nan.: Jenny e Chachi, 15.55 Diamonds, vmes filmske novosti
	Deželni programi
	Borsaffari
	Film: La bella addor-mentata (fant., ZDA ’86, i. M. Fairchild)
	Nan.: Mississippi
	Film: Amico, stammi lontano almeno un palmo (vestern, It. 1972,1. G. Gemma)
	Variete: Festa della moda
	Šport: Fuorigioco
	Nan.: Mike Hammer
£$ TELEFRIULI	
	Anime furlane
	Rubriki: Občina, 16.30
	Superpass Nqp.: Giovani ribelli
	Variete: Musiča mae-stro
	Športne vesti Nad.: Le avventure di
	Pinocchio
	Nan.: S trike Force
	Športne vesti
# TELE 4
14.00
19.30
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
	
miRiF Avstrija 1	
	Ponovitve oddaja
	Hodi kot človek, ameriška komedija
	Božična zgodba, britanski film, 1984
	Božične risanke
	Če ti praviš, ljubi Bog
	Otroški spored Hobotnica, kviz
	Katja in duhovi, 3/4 del otroške serije
	Michael Jackson, 1. del posnetka iz Bukarešte
	Čas v sliki
	Blagoslovljena dvojica: Knjiga farizejev
	Čas v sliki
	Prigode mladega Indiana Jonesa
	Diamantna mrzlica
	Imate radi klasiko?
	Julij Cezar, ameriški film; igrajo Marlon Brando, James Mason in drugi
	Poročila
	
inlRfiF1 Avstrija 2	
	Heidi, risanka
	Pan-Optikum
	SP v smučanju (M), slalom, 1. tek iz Kranjske Gore
	Dežela gora
	Dober dan, Koroška
	Židovski praznik svetlobe
	Športno popoldne
	Hišni duh, serija
	Avstrija danes
	Kraj dejanja: Lažna ljubezen
	Calafati Joe: Tihi čas -igra A. Strobele
	Potepuh z Beverly Hil-Isa, ameriška komedija
	Soulman, ameriška komedija, 1986
Dtfl Hrvaška 1
	Poročila
gg	Slika na sliko, ponovitev
	Dogodivščine Toma Sawyera in Huckle-berryja Finna, ponovitev 11/26 dela
	Poročila
	Hišni ljubljenčki
	Oddaja narodne glasbe
	Poročila
	Plodovi zemlje, kmetijska oddaja
	Dvoboj velikanov, britanski film za otroke
	Operne arije
H	Poročila
H	Družinski zabavnik
g	Najmanjši kinematograf na svetu, britanski film, komedija; igrajo: V. McKenna, Bill Travers in drugi
	Bubimir, 11. del
	Tv sreča
	Dnevnik I
	Michelangelova pomlad, 6., zadnji del italijansko/ameriške nadaljevanke
	Sedma noc
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila v nemščini
	Poročila
	Sanje brez meja
Oti	[] Hrvaška 2
	TV koledar Šport Dnevnik 1
	Čudežni stroj, 8.,
	zadnji del poljudnoznanstvene serije: Srce Zlata leta, 2/8 del
	ameriške nadaljevanke Iz oCi v oCi, ameriški
	film; igrajo: E. Mont-gomery, Robert Fox-worth in drugi Šport
	Jazz
	Horoskop
@ Madžarska	
	Kava s smetano
	Nedeljski magazin
	Pred prazniki
	Glasbeni butik
	OZ, za kulisami klasičnega filma
	Za ljubitelje lepih melodij
	Hallstadtska balada, film
	Burda, tekmovanje v šivanju
	Potovalni kviz
	Reformatorski verski program
	Disneyeve risanke: Racman, Zorro, Gumijasti medvedki
	Slikar Peter Komiss
	Dnevnik, telešport
	Ptiček, ameriški film
	Bonanza Banzai
	Kramljanje
IT SLOVENIJA 1
Zlati prah: 0 dvanajstih mesecih, ponovitev Živ žav, ponovitev
Silas, 1/12 del nemške nadaljevanke, ponovitev Naša pesem ’92, 7. oddaja
Sprehodi po stari Ljubljani, 9., zadnja odoaja, ponov.
Obzorja duha
Poročila
Slovenski magazin Videomeh, ponovitev Begunci, tu z nami
Življenje Klima Samgina, 12/14 del ruske nadaljevanke TV dnevnik 1
Gospa Lambert se spominja ljubezni, ameriški film Zlati prah: O starem modrecu TV Mernik Slovenski loto
Q TV dnevnik 2, vreme, šport. Zrcalo tedna Zdravo
0 praznikih: Novo leto, 3. oddaja Življenjske preizkušnje, 9/13 del angleške poljudnoznanstvene oddaje
TV dnevnik 3, vreme, Šport, VPS 2240 SOVA:
Družina Addams, 5/16 del ameriške nanizanke, (CB), VPS 2315
Majski cvetovi, 3/7 del angleške nanizanke, VPS 2340
SLOVENIJA 2 * 1 2
Kranjska gora: SP v alpskem smučanju, VSL (M),
1.	vožnja, prenos
2.	vožnja, prenos
SP v biatlonu: 10 KM (M), 7,5 KM (Z), rep. s Pokljuke Decemberski običaji, dokumentarna oddaja VeCer duhovnih pesmi in evangelija, posn. iz CD Sova, ponovitev:
Popolna tujca, 9/28 del ameriške nanizanke Majski cvetovi, 2/7 epizoda angleške nanizanke TV dnevnik
Druga godba ’92: Trevor Watt’s, 5. del
Saša in Sašo : prednovoletna ponudba v Ljubljani
Leninov vlak, 4,, zadnji del nadaljevanke
Mali koncert: Trio klarinetov
Športni pregled
KANAL A
Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Risanke
Aliče in Čudežno ogledalo, 2. del risanega filma BMX: Tone in Simon Stojko, 6. del Male živali
Čudoviti cirkus pod morjem, 8. del Ris, risanke in spoti
Podobe na filmskem traku, ponovitev 12. dela Verdi, 14. del italijanske nadaljevanke, ponovitev Podobe na filmskem traku, 11.del, ponovitev Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Dance Session, 10. oddaja o plesu Video grom, ponovitev sobotne oddaje Gospodarji zlobe, ameriški film, ponovitev Ogenj v temi, ameriški film Trije moški in zibelka, francoski film MCM
KOPER
Meridiani, aktualna tema, ponovitev
DMF KOROŠKA
Dober dan, Koroška
NEDEUA, 20. DECEMBRA 1992
		
■P FILM	LjU DOKUMENTARNA	GLASBENA L—1	Wm ODDAJA	^ ODDAJA		NADALJEVANKA
UJ OTROŠKA	O® RAZVEDRILNA	t INFORMATIVNA L™ ODDAJA	ODDAJA	ODDAJA 1 1 1 1	*	ŠPORT
TV SLOVENIJA 1	17.10
GA. LAMBERT SE SPOMINJA LJUBEZNI, ameriški film
Film vzbuja pozornost prav zaradi svoje nenavadne te- E= s. s me. V življenju pa ’ je silna navezanost starejših ljudi in otrok pogost pojav. Gospa Lil Lambert ljubeče in predano skrbi za devetletnega vnuka Jareda, ki je že v ranem otroštvu izgubil starše. Žal pa starejša gospa vzgoji ni več kos, zato socialna služba odloči, da otroku poišče nov dom. Ga. Lambert pa se v strahu, da bo izgubila fantka, poda na brezciljni beg.

TV SLOVENIJA 1	21.35

TV SLOVENIJA 2	20.45
RESNICA OSVOBAJA, dokumentarna oddaja
Dokumentarec o vzponu neonacizma v Nemčiji in drugod po svetu je za švedsko televizijo posnel nemški novinar Michael Schmidt. Oddaja, ki je niso nikoli predvajali v Nemčiji, vsebuje intervjuje z vsemi ključnimi osebnostmi skrajnih desničarskih organizacij. Po dveh letih in pol dela v neonacističnih organizacijah je nastala raziskava povezav med nemškimi nacisti ter fašističnimi organizacijami in posamezniki iz ZDA in drugih evropskih držav. Ekskluzivno gradivo dokazuje, da so skrajneži tesno povezani z nekaterimi na videz uglednimi posamezniki. Oddaja je grozljivo pričevanje o vse močnejših silah ekstremizma in navaja k razmišljanju.
O PRAZNIKIH Novo leto
V tretji oddaji O praznikih vam bo avtor Damjan J. Ovsec spregovoril o novem letu. Začetek nekega novega časovnega obdobja poznajo vse družbe, vendar se praznovanje novega leta razlikuje od dežele do dežele v različnih zgodovinskih obdobjih. Prehod iz starega v novo leto spremljajo številne šege, navade in vražni simboli za srečo (podkev, dimnikar, štiriperesna deteljica...). Zlasti tradicionalne družbe so poznale celo vrsto obredov, s katerimi so želele čarodejno vplivati na rodovitnost zemlje, zdravje, srečo družinskih članov in podobno. Vsi ti mitsko obredni motivi pričajo o posebnem značaju dni pred novim letom in samega novega leta.
O RF 2
13.45
DOBER DAN, KOROŠKA
Današnja oddaja Dober dan. Koroška bo predvsem v znamenju ljudskih šeg in navad, ki so povezane s pričakovanjem božiča.
Spoznali bomo staro božično šego, imenovano Kopa, ki jo danes goji le še nekaj ljudi, Drabosnjakovo Pastirsko igro in običaj Svamerja, ki je ohranjen le še v Dra-šcah v Ziljski dolini.
V rubriki političnih tem bodo predstavili program Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se je na občnem zboru zavzel za skupno nastopanje in parlament koroških Slovencev.
Za konec pa vam bo mešani pevski zbor Podjuna zapel pesem V revi zdihuje.
RAI3
2.00
I CAPOLAVORI DEL CINEMA MUTO - IL DOTTOR MABUSE
(Doktor Mabuse der Spieler) Nemčija 1992, režija Fritz Lang, igrajo Rudolf Klein-Rogge, Gertrude We\cker, Aud Egede Nissen.
Doktor Mabuse je genijalni vodja mednarodne zločinske tople. Zoperstavi se mu doktor Wenk. Mabuse povzroči padec Borze, hipnotizira mladega bogataša Hulla, tako da ta pri igri zgubi 50.000 dolarjev. Mabuse ukaže svoji ljubici, naj Hulla zapelje, vendar jo aretirajo in se v ječi ubije. Hull in Wenk iščeta Mabuseja, ta pa ugrabi Wenkovo sodelavko, grofico Told... Vsi filmski elementi se skladajo s pravili kriminalnih zgodb in s klasičnim pustolovskim serialom.
SPOZNAJMO SE
Mirko Bogataj in Dober dan, Koroška
Polurno tedensko oddajo Dober dan, Koroška pripravljajo v slovenskem uredništvu Koroškega deželnega studia avstrijske televizije v Celovcu. Urednika Mirka Bogataja smo povprašali, kakšna je pravzaprav vsebinska zasnova te oddaje.
»Naši gledalci naj bi Čutili, da je to njihov program, ki jim poleg informacij ponuja tudi možnost, da spoznavajo svoje rojake s te in one strani meje. V prispevkih iščemo korenine, samo-
kritično skušamo odkrivati zmote, prispevati k popuščanju napetosti in nakazovati rešitve. V središču je človek s svojim veseljem, s kulturnim izrazom, pa tudi s svojimi problemi. Ta človek je naš partner, sosed, spremljevalec, prijatelj. Gledalcem skušamo približati tudi politična dogajanja, in sicer na način, ki je preprostim ljudem blizu.«
Oddajo Dober dan, Koroška gleda redno kar 85 odstotkov ciljnih gledalcev.
© RAI 1	
	Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo
	Film: 7 spose per 7 fratelli (glas., 1954), vmes (11.00) vesti Vremenska napoved
	Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti
	Dnevnik in Tri minute
	Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo obe..?
	Kulturne aktualnosti
	Otroški variete
	Nanizanki
	Mladinski variete: Big!
	7 dni v Parlamentu
	Epizode iz Biblije
	Dnevnik 1
	Aktualno: Italija, navodila za uporabo
	Variete: Ci siamo?
	Vreme in dnevnik
	Film: Rossini Rossini (biog., It. ’90)
	Aktualno: Caffe italia-no, vmes (23.00) dnevnik in Emporion
RA! 2
Cuore e batticuore Otroški variete Protestantizem Ristorante Italia Film: Una moglie p er Natale (kom., ’88)
Nan.: Lassie S Kratke vesti
Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, Diogenes in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Film: La scarpetta in-cantata (fant., 91)
Vesti iz Milana TG2 Ženska stran Nan.: Jackie in Mike Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Glasba: II canzoniere delle feste Dnevnik in vreme
RAI 3	
	Dnaes v kioskih
	Dok.: L’altrarete
	Kratke vesti iz Milana
	Kom.: Tredici a tavola
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Bellitalia
	Dok.: Orkester
	Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet
	Športna rubrika Derby
	Dok. oddaja: Geo
	D. Raffai odgovarja
	Vreme in dnevnik
	Deželne vesti in šport
	Variete: Blob
	Una cartolina
	Film: Omicidio allo specchio (krim., ’87)
	Dnevnik ob 22.30
	Film: Amarcord
§3 RETE 4	® TMC
	Aktualno: Telesveglia,		Tečaj angleščine
	vmes od 7.00 dalje		Nad.: Doppio imbro-
	vsakih 30 min. vesti		glio, 9.30 Potere
	Nan.: Amore in soffit-ta, 10.30 Družina Ad-	B	Rubrika: Ženska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-
	dams, 11.00 Che guai		
	in časa Lambert		mo
E	Variete: A časa nostra		TMC News - Šport
E	Kratke vesti		Film: Un americano
E	Nad.: Sentieri		alla corte di Re Artu
	TG 4vesti		(kom., ZDA ’49)
Tn	Variete: Buon pome-		Risanke: Snack
	riggio		Variete: Amici mostri
	Nad.: Sentieri		Rubrika: Zenska TV
	Film: Insieme a Parigi		Vesti: TMC News
	(kom., ZDA 1964)		Pravljica
	TG 4vesti		Nan.: Maguy - Medico
	Aktualno: C' eravamo		malgrado tutto
	tanto amati		Aktualno: Danny Kaye
	Kviz: La cena e servita		International Children
	TG 4 vesti		Award-Gala UNICEF
	Nad.: La signora in ro-		(vodita Roger Moore,
	sa, 20.30 Cristal		Audrey Hepburn)
	(zadnji del)		Variete: T' amo TV
	Kviz: Io, tu e mammš		Nočne vesti in vreme
	TG 4 nočne vesti		Rubrika o motorjih
	Nan.: Kojak, 0.40		Film: Uomini - 11 mio
n	Agencija Rockford		corpo ti appartiene (dram., ZDA 1950, i.
			Marlon Brando)
			Aktualno: CNN News
@ CANALE5			
			
			
	Na prvi strani	gP ITALIA?	
	Nan.:Dražina Addams		
	Film: La mascotte delPaeroporto (’34)		Risanke
	Nan.: Alla conquista		Nad.: Gara čara
	del West		News Line - Vesti
	Variete: ore 12		Nad.: Aspettando il
	Dnevnik TG 5		domani, 14.30 II tem-
	Sgarbi quotidiani		po della nostra vita
	Variete: Non e la RAI		Deželni programi
	Aktualno:	Forum,		Pojdimo v kino
	15.15 Agenzia matri-		Sette in allegria
	moniale, 15.45 Ti amo		News Line
	parliamone		Nan.: Mississippi
	Otroški variete		Il sasso nella scarpa
	Kviz: OK il prezzo e		Film: La battaglia dei
	giusto, 19.00 La ruota		giganti (vojni, ZDA
	della fortuna		‘65, i. Henry Fonda,
	Dnevnik TG 5		Robert Shaw)
mm	Striscia la notizia		News Line - Vesti
	Film: Fantaghirb 2		Film: L’ultima conqui-
	(fant., It. '92)		sta (pust., ZDA '47, i.
	Al lupo, al lupo		John Wayne, Gail Rus-
Ul M	Variete: Maurizio Go-		sell)
	stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti		News Line - Vesti
			
		£9 TELEFRIULI	
<qj	1> ITALIA 1		
			Ena rastlina na dan
EB1			
m	Pregled tiska		Kratke vesti
	Otroški variete		Starlandia
	Nanizanke in film		Nan.: Levvis in Clark
	Odprti studio		Nad.: Destini
	Nan.: Lepotica in zver		Večerne vesti
jHS	Otroški variete		Košarka B2 lige
Ififi	Variete: Unomania		Variete: Anime Furla-
	Nan.: 11 mio amico Ul-		ne
m	traman		Nočne vesti
»h	Variete: Twin Clips		Živeti brez stresa
	Nan.: Gli acchiappa-		
; i !	mostri		
	Variete: Mitico Natale		
H	Film: Faith-A passo di danza (kom., ’89),	S TELE 4	
H	vmes Studio šport		
Jllilil	Variete: Karaoke		
	Film: Belli freschi		(Se povezuje s sporedi
j	(kom., It. 1987)		Italia 1)
	Aktualno: Supermodel		Lastne oddaje:
M	A tutto volume		Kronika in komentar
	Nanizanka		Dogodki in odmevi
B Koper		OtO Hrvaška 1	
	Rayanovi, ameriška		Poročila; TV koledar,
	nadaljevanka		Zgodbe iz Monticella,
	Zdravniki s krili, av-		26. del
	stralska nadalj.		Poročila
	O, Bog,ponovitev fil-		TV šola
	ma		Jaz, lutkar: Ivica Tolič
	TV novice		Mala kinoteka: Zimska
	Čarobna svetilka:		želja in Muzikalen
	Robin Hood iz vesolja,		prašiček
	ameriška risana serija		Točno opoldne: Poro-
	Ovire, 5/20 del angle-		čila; Svet se vrti na-
	ške nadaljevanke		prej, 26. del
	Rhythm and News		Monofon
	Primorska kronika,		Poročila
	Studio 2 šport		Zlata leta, ponovitev
	TV dnevnik		2/8 dela
	Rayanovi, ameriška		Spored za Umprofor
	nadaljevanka		Poročila
	Zdravniki s krili, av-		Učimo o Hrvaški
	stralska nadaljevanka		Dogodivščine Toma
	Ponedeljkov športni		Sawyera	in
	pregled		Huckleberry Finna,
	TV dnevnik		12/26 del
	Glasbeni vrtiljak Al-		Hrvaška država in lju-
	freda Lacosegliaza		dje
	Čikaške zgodbe, ame-		Poročila
	riška tv nanizanka		Besede, besede...
	N.V.P.D., ponovitev		Santa Barbara, 279. dela am. nadaljevanke
			Dnevnik 1
			Ciklus filmov M. Die-
			trich: Morocco, ameri-
			ški film
			Dnevnik Slika na sliko
imeof" Avstrija 1			
			Poročila v angleščini
			
	Textvision		
	Ponovitve oddaje		
	Soulman, am. film, ponovitev	[M] Hrvaška 2	
	Tekmeci na dirkali-		
	šču: Odločilna tekma		
	Jaz in ti, otroški spo-		Video strani
	red	nm	TV koledar
	Risanka	gnffl	Policaj, ponovitev
	Otroci se pogovarjajo z		francoskega filma
	znanimi ljudmi		Dnevnik
	Mini čas v sliki		Murphy Brown, 24/29
	Evropska dvanajsteri-		del ameriške humori-
	ca: Danska		stične nanizanke
	Blagoslovljena dvoji-		Hitreje, višje, močneje,
	ca: Niti angeli niso		oddaja o športu
	nezmotljivi		Velika pričakovanja,
	Cas v sliki, vreme		5/6 del ameriške nada-
	Šport		ljevanke po romanu
	Supertipa v Miamiju:		Charlesa Dickensa
	Smrtonosna igra, 5.		Vox
	del		Nenavadne zgodbe,
	Smrtonosno srečanje,		9/12 del nadaljevanke
	ameriški akcijski film		po noveli P. High-
	Mannix: Valentinovo		smith
	Poročila; Tisoč moj-		
	strovin		
		(mtv) Madžarska	
			
U3MF1 Avstrija 2	i			
			
			Financial Times
			Informativni spored
	J. M. Simmel in njegov		Ponovitev risank
	svet		Igra
	Palača vetrov, 1. del:		Poročila
HI	Vrnitev v Indijo		Pregled dnevnih do-
	Salzburški božič		godkov
	Leksikon umetnikov		Kupil bom to žensko,
	Trenutki iz življenja		119. del mehiške seri-
	živali: Narava in te-		je
	hnika, 1. del		Svet denarja
	Lipova ulica: Presene-		Koledar 1992, polju-
	tljivi gostje		dnoznanstveni maga-
	Hišni duh		zin
	Zvezna dežela danes		Katoliška kronika
	Cas v sliki		Čez dan
	Gozdarska hiša Falke-		Igra
	nau, 6/13 del nemške		O veri za otroke
	nadaljevanke		Večerna pravljica
	Novo v kinu: Filmi in		Dnevnik, telešport
	zvezde		Tosca
	Splendor, it,/fr, film		2. madž. armada na
	Čas v sliki		Donu, dok, serija BBC
ODDAJE V SLOVENŠČINI
IT SLOVENIJA 1
Zlati prah: O starem modrecu, ponovitev Veliki kikiriki, posn. lutkovne igrice Uspeh, 5/6 del nemške nadaljevanke, ponovitev TV Mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna, ponovitve Poročila
Slovenski magazin, ponovitev
Dober dan, Koroška
TV dnevnik 1
Radovedni Taček: Oblak
Zlata ribica: Polom, 2/7 del nadaljevanke
Zlati prah: O sraki, ki je hotela visoko leteti
Koledar: december
Obzorja duha, ponovitev
Moja knjiga o džungli,
16/27 del nem. poljudnoznanstvene serije, VPS 1845
TV dnevnik 2, vreme, šport
Zarisce
Svet na zaslonu, VPS 2035
Dom Bernarde Albe, angleška TV drama, VPS 2120
TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2305
SOVA:
Korak za korakom,!
3/13 del ameriške nanizanke, VPS 2340 Majski cvetovi,
4/7 del angleške nanizanke, VPS 0005 Znaki zodiaka:
Dvojčka, 3/12 del nemške nanizanke, VPS 0040
SLOVENIJA 2
SP v biatlonu: štafete, (M,Z) reportaža s Pokljuke Oči kritike, ponovitev Sova, ponovitev:
Družina Addams, 5/16 del ameriške nanizanke, (GB)
Majski cvetovi, 3/7 del angleške nanizanke
Športni pregled, ponovitev
Slovenska kronika
Regionalni programi - Ljubljana
Videošpon
Dnevnik RAI 3
Štiri v vrsto, tv igrica
SaSa in Sašo: Prednovoletna ponudba v Ljubljani Gospodarska oddaja: Evropa 2000 Sedma steza
Zgodovina Slovencev v filmskih freskah:
Prečuden cvet, 11, oddaja, ponovitev Luna v jarku, francoski film
KANALA
Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 55, dela Napoved sporeda in vreme Poslovni dosje, ponovitev 12. dela Ninja želve,11. del risanke Risanka
Dnevnoinformativni program, vreme Poslovni dosje, 13. del dokumentarne serije Tepca iste baže, ameriški film Drugačen svet, 56. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche Welle Compact, tedenski pregled dogodkov Astrološka napoved MCM
Video strani
B KOPER
Primorska kronika Studio 2 šport

PONEDELJEK, 21. DECEMBRA 1992

FILM
DOKUMENTARNA
ODDAJA
^ GLASBENA ODDAJA
NADALJEVANKA
L#| OTROŠKA ™ ODDAJA
QQ
RAZVEDRILNA
ODDAJA
INFORMATIVNA
ODDAJA
ŠPORT

TV SLOVENIJA 1	17.10
RADOVEDNI TAČEK:
Oblak
Poznamo več vrst oblakov: tistega na nebu, oblak dima, oblak ptic, oblak prahu, oblak kobilic...
In kakšen je oblak,	* *
ki ga pričara čarovnik? To boste zvedeli vsi, ki bo-
ste skupaj z rado- tKKKKBKMMAh
vednim Tačkom________________
ob 17.10 prisluhnili Marku. Do takrat pa lahko še zidamo gradove v oblakih.
V vlogi radovednega Tačka še vedno Nace Simončič, na vprašanja pa odgovarja igralec Marko Okorn.

TV SLOVENIJA 1	18.45
MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, poljudnoznanstvena serija
VVerner Fend vam odpira novo stran v knjigi svojih enkratnih odkritij s tropskih področij. Danes lahko spoznate evropski favni nepoznane varane, ki so na pogled skoraj tako straSni kot krokodili. Tudi varani so roparji, saj lahko plezajo po drevju, iz gnezd kradejo ptičja jajca, lovijo glodalce in druge, predvsem manjSe, živali. Vendar imajo ti kuščarji, ki lahko zrastejo tudi do dveh metrov, neko lastnost, ki je zlasti v vročih področjih zelo koristna. Varani namreč neznansko radi žrejo mrhovino in so tako neke vrste zdravstvena policija. Poleg tega z veseljem lovijo plazilca, ki je Se posebno osovražen. Oglejte si, katerega!
TV SLOVENIJA 1	21.20	
‘ DOM BERNARDE ALBE, J angleška tv drama	
TV SLOVENIJA 2	22.25
Ko so leta 1986 v Lyric Theatre v Londonu prvič uprizorili tragedijo Dom Bernarde Albe, so poželi velik uspeh tako pri kritikih kot pri občinstvu.
Španska režiserka Nuria Espert pa je s to predstavo prejela nagrado režiserja leta v Angliji. Drama prikazuje družino, v kateri po smrti moža in očeta vladajo ostra nasprotja, nevoščljivost in zloba med materjo ter njenimi hčerami, kar vse pripelje do tragičnega konca.
LUNA V JARKU, francoski film
Režiser in scenarist Jean-Jacques Beneix slovi kot umetnik, ki zgodbo izraža s podobami in tako bolj kot dogodke ponuja opise stanj, ambientov.
Tudi film Luna v jarku, kljub slavni igralski zasedbi (Gerard Depardi-eu in Nastassja Kinski), ne dopuSča individualnosti igralcev in se osredotoča predvsem na scenografijo. Moteča rdeča barva, s katero je film preplavljen, ljudi združuje v skupen jarek nasilja, bede, brezupa...
RETE 4
15.00
INSIEME A PARIGI
(Pariš vhen it sizzles) ZDA 1963, režija Richard Quine, igrajo VVilliam Holden, Au-drey Hepburn, Tony Curtis, Gregoire Asland, Noši Coward.
Audrey Hepburn je velikokrat igrala v "Pariških" filmih. V tem mladi ameriški scenarist piše nov filmski scenarij. Ker se producentiu mudi, sam pa nima idej, najame tajnico, da bi z njeno pomočjo izpopolnil svoj rokopis. Poskusita tako več verzij iste zgodbe, v katerih sam nastopa zdaj kot junak, zdaj kot hudobnež, Audrey Hepburn pa je vedno glavna junakinja. Spisala bosta sicer čisto absurdno komedijo, vendar ...Film je remake francoskega filma La Fete d Henrielle. Ideja je dobra in več je zabavnih trenutkov ter uspelih Skečev.
Nastassja Kinski -Nastassja Nakszyski
Njeno pravo ime je Nastassja Nakszyski. Njena starša sta igralec Klaus Kinski in pisateljica Ruth Brigi tte. Potem ko je vso mladost potovala po svetu z očetom, se izpopolnjevala na Šolah in tečajih v Angliji in znamenitem Actors študiju pri Leeju Strasbergu, je leta 1974 spoznala režiserja Wima VVendersa in z njim posnela prvi odmevni film Napačna kretnja. Prava slava pa je prišla šele pet let pozneje, ko je pod vod-
stvom ljubimca in režiserja Romana Polanskega nastopila v filmu Tess - čista ženska, ki je nastal po romanu Thomasa Hardyja. Z VVimom VVendersom je pozneje nastopila še enkrat, v svojem najvišjem igralskem dosežku doslej - filmu Pariš, Texas. Nasploh se je gledalci spominjajo kot krhke junakinje filmov, ki pa je vendarle izžarevala erotično energijo. To potrjujejo filmi Ljudje mačke Paula Schraderja, Marijini ljubim-
ci Andreja Končalovskega in predvsem že omenjena Tess Romana Polanskega. Potem ko je sodelovala z velikimi režiserji in igralci tega časa, vključno s Cop-polo, Beneixom, Robertom Mitchumom in Gerardom Depardieujem, se je poročila z naftnim mogotcem Ibrahimom Mousso in se začasno umaknila iz filmskega sveta. Uspeha ni več ponovila, pa tudi njenega obraza se vse manj spominjamo. SIMON POPEK
© RAI 1		§8 RETE 4		® TMC	
	Aktualno: Unomatti-		Aktualno: Telesveglia,	1	Tečaj angleščine
	na, vmes dnevnik in		vmes od 7.00 dalje	H	Nad,: Doppio imbro-
	gospodarstvo		vsakih 30 min. vesti		glio, 9.30 Potere
	Film: Le 1001 favole		Nan.: Amore in soffit-	,	SP v smučanju: moški
	di Bugs Bunny, vmes		ta, 10.30 Družina Ad-		superveleslalom
	(11.00) dnevniki		dams, 11.00 Che guai		TMC News - Spori
	Tiskovna konferenca		in časa Lambert		Film: 11 segreto di
	predsednika vlade G.		Variete: A časa nostra		Montečristo (pust.,
	Amata		Kratke vesti		1961, r. R.S. Baker-
	Dnevnik in Tri minute		Nad.: Sentieri		Monty Berman, i. Rory
	Variete: Prove e pravi-		TG 4vesti		Calhoun, P. Bredin)
	ni a Scommettiamo		Variete: Buon pome-		Risanke: Snack
	che..?		riggio		Variete: Amid mostri
	Oddaja za avtomobili-		Nad.: Sentieri		Rubrika: Zenska TV
	ste TG Uno Auto		Film: Non voglio per-		Vesti: TMC News
	Otroška oddaja		derti (dram., ZDA		Pravljica
	Nanizanki		1950, i. B. Stanwyck)		Nan.: Maguy
	Mladinski variete: Big		TG 4vesti		Glasbena oddaja: La
	V Parlamentu in vesti		Aktualno: C’ eravamo		pid bella sei tu - Italija
	Aktualno: Italija, na-		tanto amati		proti ostalemu svetu
	vodila za uporabo		Kviz: La cena e servita		Variete: T’ amo TV
	Variete: Ci siamo?		TG 4 vesti		(vodi Fabio Fazio)
	Vreme in dnevnik		Nad.: La signora in ra-		Nočne vesti in vreme
	Variete: Partita doppia		sa (i. J. Rodriguez)		Šport; Stoke, ribolov
	Aktualno: Caffe italia-		Film: Tale padre tale		na ekranu
	no, vmes dnevnik		figlio (kom., ZDA ’87)		Film: Love Streams -
	Dnevnik in vreme		Kviz: Io, tu e mamina		Scia d’amore (dram.,
	Danes v Parlamentu		TG 4 nočne vesti		ZDA *83, r.-i, John
	Rubrika opolnoči				Cašsavetes, gena Row-
					lands)
					Aktualno: CNN News
		IH CANALE 5			
					
■	| RAI 2				
m					
			Na prvi strani	rw\ IT Al 1A T	
				NF	a ■ IMMM #
	Cuore e batticuore		Nan. :Družina Addams		
W«I»1	Otroški variete		Film: La piccola ribel-		
	Ristorante Italia		le (pust., ZDA ’35)		Risanke
1*51	Film: Forza G (dok.)		Nan.: Alla conquista		Nad.:Aspettando il do-
	Nan.: Lassie		del West		mani, Gara a čara
HVw	Kratke vesti		Variete: ore 12		USATodayNews
Rm	Variete: I fatti vostri		Dnevnik TG 5		Nad.: Aspettando il
ra™	Dnevnik, Gospodarst-		Sgarbi quotidiani		domani, Il tempo della
	vo, Diogenes in vreme		Variete: Non e la RAI		nostra vita
D	Sto ključev za Evropo		Aktualno:	Forum,		Deželni programi
	Nad.: Quando si ama,		15.15 Agenzia matri-		7 in allegria
	14.40 Santa Barbara		moniale, 15.45 Ti amo		News Line
	Film: La duchessa		parliamone		Nan.: Mississippi
	delTldaho (glas., '50)		Otroški variete		Il sasso nella scarpa
	Vesti in iz Parlamenta		Kviz: OK il prezzo e		Film: Ponte di coman-
	Nan.: Jackie in Mike,		giusto, 19.00 La ruota		do (pust., VB 1962, i.
	nato šport		della fortuna		Alec Guinness, Dirk
	Nan.: Hunter, vreme		Dnevnik TG 5		Bogarde)
	Nad.: Beautiful		Striscia la notizia		News Line - Vesti
	Dnevnik in šport		Film:	Fantaghird		Film: I sette ladri
	Film: Un orso chiama-		(fant., ’92, zadnji del)		(ddram., ZDA 1960, i.
	to Arturo (kom., ’91)		Aktualno: Scene da un		Rod Steiger, Joan Col-
	Film: Fuga dal Paradi-		matrimonio		lins)
	so (fant., 1990), vmes		Maurizio Costanzo		Kino in News Line
	(23.15) dnevnik		Show, vmes vesti		
	RAI 2 na kvadrat				
^ RAI 3		<5
1	Dok: L’altrarete	m
GB	Kratke vesti iz Milana	rfTO
GB	SP v smučanju	
	Dok.: Viaggetto sul Po Deželne vesti	■Klili]
		
	Popoldanski dnevnik	
	Festa di mušica	
	Samo za šport	
	Športna rubrika Derby	
	Black and Blue	
	Dok. oddaja: Geo	
	D. Raffai odgovarja	
	Vreme in dnevnik	
	Deželne vesti	
	Risanke: Blobcartoon	
	Variete: Blob	
	Una cartolina	
	Variete: Cirkus	
	Dnevnik ob 22.30	
	Film: Nosferatu (’79)	
	Dnevnik in vreme	
ITALIA 1
Otroški variete Variete in nanizanke Film: I dne sanculotti Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: II mio amico Ul-traman
Variete: Twin Clips Nan.: Gli acchiappa-mostri
Variete: Mitico Natale Film: Una pazza va-canza di Natale (kom., ZDA ’86), vmes šport Variete: Karaoke Film: Fuga per la vitto-ria (dram., ’81)
Športna oddaja Film: Tutto in una notte (kom., 1985)
© TELEFRIUU	
	Telefriuli non stop
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan,: Lewis in Clark
	Nad.: Destini
	VeCeme vesti
	Rubrika: Cmoinbelo
	Nan.: I giorni di Brian
	Spori in šport
	Rubrika
	Nočne vesti
S TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
8	| Koper
	Rayanovi, ameriška nadaljevanka
	Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka
	Ponedeljkov športni pregled, ponovitev
	Vohuna, ameriška nanizanka
	Novice
	Čarobna svetilka, otroški program Tečaj italijanščine Robin Hood iz vesolja, ameriška ris. serija
	Cikašl§e zgodbe, ameriška nanizanka
	Slovenska kronika, Studio 2
	TV dnevnik
	V premislek: Teden boja proti mamilom
	Rayanovi, ameriška nadaljevanka
	Zdravniki s krili
	Morje, ameriški pustolovski film TV dnevnik
	Smer Zahod, madžarski dokumentarni film
	Vohuna, ponovitev a-meriške nanizanke
	
Avstrija 1	
	Ponovitve oddaj
	Gorile v megli, ponovitev am. filma
	Sinha Moča, 70. del
	Tekmeca na dirkališču
	Jaz in ti, otroški spored
	Oddaja z miško
	Kralj iz Namije
	Detektivi za okolje
	Mini čas v sliki
	Wurlitzer
	Blagoslovljena dvojica
	Znanost
	Čas v sliki
	Spori
	Planet Zemlja
	Naredi si sam
	Pustolovca z Rio Verda, pustolovski film
	Balkon, am. kriminalna komedija
	Čas v sliki
	Mannix: Past za tisoč dolarjev
	Poročila; Tisoč mojstrovin
raMF Avstrija 2
	Tisoč mojstrovin
	Športna arena
	SP v alpskem smučanju, SVSL (M), iz Bad Kleinkirchheima
	Od severnega do južnega tečaja, 2. del
	Zgodbe, ki jih piše življenje, Erich Hackl
	Palača vetrov
	Salzburški božič
	Trenutki iz življenja živali, 2. del
	Hišni duh, serija
	Gaudimax, igra
	Lokalni spored
	Cas v sliki, vreme
	Reportaže iz tujine
	Beatricino trpljenje, fr./it. film, melodrama
OfD Hrvaška 1	
	Dobro jutro, Hrvaška Poročila, TV koledar Zgodbe in Monticella, 27. del
	Poročila
	TV šola
	Mali svet
	Poročila Svet se vrti naprej, 27. del ameriške nadaljevanke
	Monofon
	Poročila
	Slika na sliko
	Veliko pričakovanje, ponovitev 5/6 dela
	Poročila
	Učimo o Hrvaški
	Malavizija
	Poročila
	Po vojni, izobraž. oddaja
	Santa Barbara, 280. del ameriške nadaljevanke
	Risanke
	Dnevnik
	Sartre in njegova doba, 4., zadnji del francoske dokum oddaje
	V velikem planu
	Dnevnik
	Poročila v nemščini
	Poročila
	Sanje brez meja
OtO Hrvaška 2	
	TV koledar
	Osijek: košarka, prvenstvo Hrvaške
	Loto
	Dnevnik
	Dragi John, 9/22 del ameriške hum. nanizanke
	Velika pričakovanja, 6., zadnji del
	Tri ljubezni, 14. del švedske nadaljevanke
	Mittelfest 92
	Horoskop
	Spored za sredo, video strani
Madžarska	
	Dobro jutro
	Čez dan Dekle iz bodočnosti, avstralska serija Viljem Tell, francoska serija
	Friderikuszov show
	Igra
	Poročila
	Pregled dnevnih dogodkov
	Kupil bom to žensko, 120. del
	Čez dan
	Večerna pravljica
	Dnevnik, telešport
	Dinastija Strauss, 10. del avstrijske nad.
	Zgodovina z malo kamera
	Kranj dejanja, nem. kriminalka
	Dnevnik
■ m ■ p
IT SLOVENIJA 1
09.15 09.25
10.15
10.45
11.05 11.20
11.50 12.00
14.00
14.45
17.00
17.10 17.20
17.40
17.50
18.10
18.30
18.40
19.30
20.05
20.40
21.45
22.30
23.15
23.50
Zlati prah: O sraki, ki je hotela visoko leteti, ponovitev
Zgodbe iz školjke
Analitična mehanika, 11/52
Angleščina - Follovv Through, 4. lekcija
Muzzy, angleščina za najmlajše, 11/20
Sedma steza, ponovitev
Zemeljski plin - gorivo sedanjosti, ponovitev
Poročila
Zgodovina Slovencev v filmskih freskah:
Prečuden cvet, 11. oddaja, ponovitev
Luna v jarku, francoski film, ponovitev, VPS 1445
TV dnevnik 1
Lonček, kuhaj: Palačinke z orehi, skuto in čokolado
O praznikih: Novo leto, 3. oddaja, ponovitev
Jakec in čarobna lučka, 11. del angl. risane nanizanke
Denver - poslednji dinozaver, 13/20 del am. naniznke
Kdo je napravil Vidku srajčico
Zlati prah: O kraljici in kralju
Mostovi
TV dnevnik 2, vreme, šport ZarišCe
Osmi dan, VPS 2035
Sestre, 3/7 del ameriške nadaljevanke, VPS 2140 TV dnevnik 3, vreme, šport .VPS 2230 SOVA:
Fina gospa, 2/6 del angleške nanizanke, VPS 2315 Majski cvetovi, 5/7 del angleške nanizanke, VPS 2345
IT SLOVENIJA 2	
	Svet na zaslonu, ponovitev
	Sova, ponovitev: Korak za korakom, 3/13 del ameriške nanizanke Majski cvetovi, 4/7 del angleške nanizanke Znaki zodiaka: Dvojčka, 3/12 del nemške nanizanke
	Svet poroča
	Slovenska kronika
	Regionalni programi - Koper
	V službi rock’nTolla
	TV dnevnik ORF
	Štiri v vrsto, tv igrica
	Glasba, show in cirkus: Portret princese Fergie
	Saša in Sašo predstavljata: Prednovoletna ponudba v Ljubljani
	Omizje: Privatno glasbeno šolstvo - čigava skrb?
	Svet poroča, ponovitev
	Video strani
A KANALA	
	Astrološka napoved
	RIS, risanke in spoti
	Drugačen svet, ponovitev 56. dela ameriške nadalje- iion Iz o
	V dl lAc Teden na borzi
	Napoved sporeda in vreme
	Ninja želve, 12. del risanke
	Risanka
	Dnevnoinformativni program, vreme
	Dokumentarec tedna: Indija, 3/6 del Avtorja: Mojca Cesnik in Vlado Kadunec
	Popolni tujci, ameriški film
	Drugačen svet, 57. del ameriške nadaljevanke
	Dnevnoinformativni program
	Poročila v angleščini: Deutsche VVelle
	Astrološka napoved
	MCM
	Video strani
B KOPER
18.00
Slovenska kronika Studio 2
TOREK, 22. DECEMBRA 1992
DOKUMENTARNA	GLASBENA
ODDAJA	ODDAJA
NADALJEVANKA
LJ OTROŠKA	00	RAZVEDRILNA	• "g	INFORMATIVNA	*	ŠPORT
™1J ODDAJA		ODDAJA		ODDAJA		

TV SLOVENIJA 1	17.10
LONČEK, KUHAJ! : Palačinke
Če se tudi vi, tako kot detei in njuna soseda, ne morete odločiti, ali bi jedli palačinke z orehi ali s skuto ali s čokolado, je najboljše, da kar vse združite.
Potrebovali boste 1/2 I mleka, 2 jajci, pšenično moko in sol. Za obilen nadev pa 20 dag orehov, 20 dag skute, 2 di vročega mleka in sladkor. Da vam bodo šle še bolj v slast, jih prelijte s prelivom, ki ga pripravite z 10 dag jedilne čokolade in 5 dag masla.

TV SLOVENIJA 1	18.30
ZLATI PRAH:
O kraljici in kralju
Danes nas bo z zgodbo o kralju in kraljici, ki sta iskala sebi primernega partnerja, v pravljični svet popeljal Vojko Zidar (na sliki).
Kralj je želel, da bi njegova žena znala cvreti dobre flancate, kraljica pa je iskala moža, ki bi znal igrati na brundice. Kot večini ljudi pa se je tudi njima zgodilo, da nista našla žene in moža po svoji želji. Zato sta se vzela. Živela sta dolgo in morda živita še danes, če že nista umrla.
OO
TV SLOVENIJA 2	20.00
oo
ŠTIRI V VRSTO, tv-igrica
V oddaji Štiri v vrsto se bodo pomerili štirje pari že prej izžrebanih tekmovalcev. Vsak igralec se bo s postavljanjem žetonov v vodoravno, navpično ali diagonalno vrsto potegoval za nagrado enega sponzorja. V tem tednu pa ima voditeljica oddaje Karin Elena Hojkar (na sliki) za najuspešnejšega igralca pripravljeno še posebno presenečenje. Pustite se presenetiti in se prijavite k sodelovanju!
TV SLOVENIJA 2	20.40
GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Portret princese Fergie
Zadnja zgodba iz britanske kraljevske družine odstira življenje yorške vojvodinje Sarah, ki se v kraljevi družini nikoli ni dobro počutila. Svojo brezskrbno in živahno naravo, ki jo odraža celo njen vzdevek Fergie, je vedno težko usklajevala s »kraljevim protokolom«. Njena odprtost je marsikdaj vzbujala zaskrbljenost in tisk se je večkrat obregnil ob njeno neprizanesljivo odkritosrčnost in zapisoval zgodbe o njenih dietah, napakah pri oblačenju, njenih pegah, bledi polti in njeni potrebi po družbi takrat, ko je bil njen soprog odsoten, kar je začelo počasi najedati ugled kraljevske družine, ki vsega tega ni sprejela z največjo naklonjenostjo.
ITAUA 1_______________________________________________23.30
TUTTO IN UNA NOTTE
(Into the Night) ZDA 1984, režija John Landis, igrajo Jeff Goldblum, Michelle Pfeifer.
Mladi Američan je priča umoru, zapusti delo in ženo (ta ga sicer vara) ter sledi lepi morilki. Izkazalo pa se bo, da njo - in šest ukradenih biserov - išče kar nekaj svetovnih policij in zločinskih organizacij: iranska tajna služba, mednarodna mafija, superidller... John Landis je snemal komični thriller in poiskal smešno stran mednarodnih terorističnih akcij. Včasih se komičnost sicer spremeni v krutost, vendar režiser obdrži hitri tempo akcijske komedije.
GOVORI SE
Televizija na prepihu, zaprite vrata!
Vsi so odhajali, le ona ni šla..., pojejo ptički v Informativnem programu, mislec na kolegico Ljerko Bizilj. V kanalu MS je bilo zapisano, da odhaja v politiko, ker se želi prepričati, ali je ta v resnici kurba ali govorijo tako o njej samo moški iz žlehtnobe. Izid tokratnih volitev jo je za to življenjsko izkušnjo prikrajšal. Pred mesecem je v Delu zapisala, da se požvižga na politike, kar ji je tokrat prvič tudi v resnici
uspelo; da na televiziji »ni mogoče vsaj spodobno preživeti oz. živeti Človeka in delavca vredno življenje«. V sili pa volk tudi muhe žre in tako se je »volkulja« vrnila v Informativni program, ki ga je že ničkoliko-krat na last-no željo tudi zapuščala. Njene ambicije so jo pred časom vodile v Dokumentarni program, ampak glede na to, da je policijske arhive že prečesala bi ji tokrat predlagali, da se loti še ljubljanske regije.
V umetniškem programu so že v času snemanja z velikim pompom najavljali film Predsednik scenarista Borisa Cavazze, ki je zgodbo baje tempiral nalašč na bližajoče se volitve. Zdaj so volitve mimo, farsa se je spremenila v nezanimivo preteklost, filmskega Predsednika nismo videli. Le kdo sq je zbal soočenja med filmsko fikcijo in morebitno slutnjo resnice?
A. K.
••

6 RAI 1	
	Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo
	Smučanje
	Vremenska napoved
	Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1
	Dnevnik in Tri minute
	Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo che.,?
	Italijanska kronika
	Otroški variete
	Nanizanki
	Mladinski variete: Big!
	Dnevnik
	Aktualno: Italija, navodila za uporabo
	Variete: Ci siamo? (vodi Gigi Sabani)
	Vreme in dnevnik
	Nogomet: Sampdoria-Milan (IP)
	Caffš italiano, vmes (23.00) dnevnik 1
	Dnevnik in vreme
	Košarka (IP)
	Rubrika opolnoči
4	| RAI 2
	Cuore e batticuore
	Otroški variete
	Ristorante Italia
	Film: 11 segreto dello sparviero nero (pust.)
	Nan.: Lassie
	Kratke vesti
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, Gospodarstvo, O motorjih, vreme
	Sto ključev za Evropo
	Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara
	Film: Zapped! (kom.)
	Dnevnik iz Milana
	Nan.: Jackie in Mike, nato šport
	Nan.: Hunter, vreme
	Nad.: Beautiful
	Dnevnik in šport
	Film: In difesa di un amore (dram., ’90)
	Aktualno: Mixer
	Dnevnik in vreme
	Film: La carovana delVAlleluia (1965)
^ RAI 3	
	V kioskih, Televideo
	Dok.: L’altrarete
	Kratke vesti iz Milana
	Proza: Maman Colibri
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Dok.: Festa di mušica
	Samo za šport
	Športna rubrika Derby
	Dok. oddaja: Geo
	D. Raffai odgovarja
	Vreme in dnevnik
	Deželne vesti
	Risanke: Blobcartoon
	Variete: Blob
	Una cartolina
	Mi manda Lubrano
	Dnevnik ob 22.30
	Film: Domenica, male-detta domenica (71)
	Dnevnik in vreme
§3 RETE 4
	Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti
	Nan.: Amore in soffit-ta, 10.30 La famiglia Addams, 11.00 Che guai in časa Lambert
	Variete: A časa nostra
	Kratke vesti
	Nad.: Sentieri
	TG 4 vesti
	Variete: Buon pome-riggio
	Nad.: Sentieri
	Film: La mia vita (kom., ZDA 1944)
	TG 4 vesti
	Aktualno: C’ eravamo tanto amati
	Kviz: La cena 6 servita
	TG 4 vesti
	Nad,: La signora in rosa (i. J. Rodriguez)
	Variete: Questo e amore (vodi S. Vicario)
	Kviz: Io, tu e mamma
	TG 4 nočne vesti
	Nan.: Kojak
8 CANALE5	
	Na prvi strani
	Nan. :Družina Addams
	Film: Piccolo colon-nello (kom., 1935)
	Nan.: Alla conquista del West
	Variete: ore 12
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Variete: Non e la RAI
	Aktualno:	Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone
	Otroški variete
	Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Striscia la notizia
	Film: Gente del Nor d (dram., ZDA 1989)
	Aktualno: Spazio 5
	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti
ITALIA 1	
	Pregled tiska
	Otroški variete
	Variete in nanizanke
	Film
	Odprti studio
	Nan.: Lepotica in zver
	Otroški variete
	Variete: Unomania
	Nan.: Ultraman
	Variete: Twin Clips
	Nan.: Gli acchiappa-mostri
	Variete: Mitico Natale
	Film: Willy Wonka e la fabbrica di cioccola-to (VB 71). nato šport
	Variete; Karaoke
	Film: Affittasi ladra ('87, i. W. Goldberg)
	Film: Wagon Lits con omicidi (krim., 76)
	Odprti studio
® TMC	
	Tečaj angleščine Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere
H	Rubrika: Ženska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-
	
	mo
	TMC News - Šport
	Film: L’arciere del re
	(pust,, ZDA ’55, r. Richard Thorpe, i. Robert Taylor, Kay Kendah)
	Risanke: Snack
	Variete: Amici mostri
	Rubrika; Ženska TV
	Vreme in TMC News
	Pravljica
	Nan.: Maguy - Tra due madri
	Variete: 93 (vodi Um-berto Smaila)
	Variete: T’amo TV
	TMC News in vreme
	Športna oddaja: Snežni planet
	Film: 20.000 leghe sot-to la terra (srh., ZDA
	1968, i. Vincent Priče, Tab Hunter)
	Aktualno: CNN News
ITAUA 7
Hi	Risanke
	Nad.: Čara a čara
to	Nanizanka
im	USA Today News
S	Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita
s	Deželni programi
I;	Filmske novosti
Is	Sette in allegria
	News Line -Vesti
1]	Nan.: Mississippi
Wj	II sasso nella scarpa
	Film: Il film pirata (kom., Avstralija ’82, i. Christopher Atkins, Kristy McNichol)
	News Line - Vesti
	Film: Le lunghe navi (pust., VB 1964, i. Richard VVidmark)
	Kino in News Line
£$ TELEFRIULI	
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan.: Lewis in Clark
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubrika o obrtništvu
	Ena rastlina na dan
	Film: Moše (zgod., It. 1976,5. del)
	Rubrika
	Nočne vesti
# TELE 4
14.00
19.30
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
ffl Koper		0*fl Hrvaška 1	
	Rayanovi, ameriška		Poročila
	nadaljevanka		TV koledar
	El Paso, ameriški pu-		Zgodbe iz Monticella,
	stolovski film		28. del
	Glasbeni vrtiljak		Poročila
	Novice		TV šola
	Čarobna svetilka,		Mariana, 1/13 del
	otroški program		otroške serije
	Robin Hood iz vesolja,		Poročila
	am. risana serija		Svet se vrti naprej,
	Ovire, 6. del angleške		28.del ameriške nada-
	nadaljevanke		ljevanke
	Smer Zahod, madž.		Monofon
	dok. film, ponovitev		Poročila
	Primorska kronika;		Slika na sliko
M	Studio 2 mladi		Velika pričakovanja,
■	TV dnevnik		ponovitev 6., zadnjega
	Harry, ameriška tv na-		dela
	nizanka		Poročila
	Dragnet, ameriška tv		Učimo o Hrvaški: Bu-
	nanizanka		njevaCki Hrvati
	Bersaglio		Divji svet otrok, 12.
	Sok moderne umet-		del
	nosti, ameriška doku-		Poročila
	mentarna serija		Santa Barbara, 281,
	TV dnevnik		del
	El Paso, ponovitev		Dnevnik 1
	ameriškega pustolov-		Lilac avtobus, angleški
	skega filma; režija:		film
	Lewis R. Poster		Tisoče kilometrov za Hrvaško, dok. oddaja
			Dnevnik 2
			Slika na sliko
			Poročila v angleščini Poročila
imflF* Avstrija 1			
			Sanje brez meja
	Ponovitve oddaj		
			
	Balkon, ponovitev		
	ameriškega filma Sinha Moča, 71. del	D?0 Hrvaška 2	
	Tekmeci na dirkališču		
	Družina Meier, serija		
	Jaz in ti,, otroški pro-		TV koledar
	gram		39 stopnic, ponovitev
	Niklaas, risana serija		angleškega filma
	Božic v Banabuni, lu-		Glasba in tv spored
	tkovna igrica		Dnevnik
	Kralj iz Narnije, otro-		Šport
	ška serija		Dobri športi, ameriška
	Zvezde pripovedujejo		humoristična nadalje-
	svoje najljubše pravlji-		vanka; igrata Farrah
	ce		Favvcet in Ryan O'Ne-
	Mini Cas v sliki		si
	VVurlitzer		Življenjske preizku-
	Evropska dvanajsteri-		šnje, 1/13 del doku-
	ca: Nizozemska		mentarne serije
	Blagoslovljena dvojica		Kristus iz Nazareta,
	Columbo: Smrtonosen		1/8 del nadaljevanke
	zadek, am. tv film		Glasbeni večer
	Aljaska, hum. serija		Horoskop
	Romantična komedija,		
	ameriški film		
	Poročila		
		@ Madžarska	
			
Avstrija 2	i			
			
			Dobro jutro
			Gez dan
	Cas v sliki		Dekle iz bodočnosti,
	Leksikon umetnikov		avstralska serija
	Od severnega do ju-		Viljem Tell, fr. nad.
	žnega tečaja, 3. del,		Miami Vice: Ribiško
	ponovitev		naselje
	Dežela pomladi, Mehi-		Igra
	: ka B, Travna		Poročila
	Palača vetrov, zadnji		Pregled dnevnih do-
	del		godkov
	Trenutki iz življenja		Kupil bom to žensko,
	živali, 3. del		121. del
	Zemlja in ljudje		Svet denarja
	Hišni duh, serija		Za mladino
	Milijonsko kolo		Za boljši jezik
	Lokalni spored		Večerna pravljica
	Čas v sliki, vreme		Dnevnik, telešport
	Kultura		Friderikuszov shovv
	Placido Domingo, Jose		Central express, med-
	Carrara in Diana Ross		narodna tv serija
	Lunin glas, it./fr. film		NoC Čudežev, fr. film
			Dnevnik
IT SLOVENIJA 1
Video strani Program za otroke:
Zlati prah: O kraljici in kralju, ponovitev
Denver - poslednji dinozaver, 8/20 del ameriške risane,
nanizanke, ponovitev
F. Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico, ponovitev Sestre, 3/7 del ameriške nadaljevanke, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila
Omizje, ponovitev Poslovne informacije
TV dnevnik 1
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Risanka
TV dnevnik 2/vreme, šport Žarišče
Film tedna: sodobni nemški film:
Vražja punca, VPS 2035
TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2215 SOVA:
Radio FM,
13., zadnji del am. humoristične nanizanke, VPS 2250 Majski cvetovi,
6/7 del angleške nanizanke, VPS 2320 Video strani
SLOVENIJA 2
Videostrani Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev
Fina gospa, 2/6 del angleške nanizanke Majski cvetovi, 5/7 del del angleške nanizanke Slovenska kronika Regionalni programi - Maribor Psiho
TV dnevnik HTV
Športna sreda
Koncerti Groblje: Slovenski komorni zbor Video strani
KANAL A
Astrološka napoved RIS, risanke in spoti
Drugačen svet, 57. del ameriške nadaljevanke, ponovitev
Napoved sporeda in vreme Male živali
Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 14. del
Ninja želve, 13. del risanke
Risanka
Dnevnoinformativni spored Kult-ura, pol ure kulture
Devet smrti ninje, ameriški film
Drugačen svet, 58. del ameriške nadaljevanke
Vreme
Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved MCM
S KOPER
Primorska kronika Studio 2 mladi
		
“P FILM	UL DOKUMENTARNA P^l GLASBENA 1	1	ODDAJA	ODDAJA	E	NADALJEVANKA
Lf| OTROŠKA	®® RAZVEDRILNA	-S INFORMATIVNA ODDAJA	ODDAJA	^ ODDAJA	1	*	ŠPORT

TV SLOVENIJA 1	17.10
KLUB KLOBUK, otroška oddaja
Balet je vedno pomenil neko viSjo umetnost in bil hkrati družabni dogodek. O tej plesni umetnosti, ki združuje dramsko zgodbo, oder in glasbo, pa bodo razmišljali tudi klo-bučniki. Voditelja
oddaje Meta Or-	—
nik in Robert Bogataj bosta skupaj s povabljenimi baletnimi umetniki priredila pravi baletni klub, v katerega ste z vašimi vprašanji vabljeni tudi vi. Tema pogovora bosta tako klasičen kot jazz balet.
TV SLOVENIJA 1	20.35
FILM TEDNA :
VRAŽJA PUNCA
V dnevih, ko skrajna desnica povsod po Nemčiji dviga svojo glavo, je film Vražja punca, ki vam ga predstavljamo nocoj, zelo aktualen. Režiser in scenarist Michael Verhoe-ven je film zasnoval in izpeljal kot gggUgjjj^g / m satiro. Njegovi junakinji Sonji VVegmus se ob preučevanju obdobja Tretjega reicha začnejo dogajati nenavadne stvari, saj v imenu zgodovinske resnice ne pristaja na potvarjanje bližnje preteklosti.
TV SLOVENIJA 2	22.15
KONCERTI GROBLJE: Slovenski komorni zbor
Tomažu Boletu, v sodelovanju z agencijo Gallus Carniolus, že nekaj časa uspeva predstavljati domače in tuje glasbene ustvarjalce in tako prispevati k pestrosti koncertne ponudbe.
V cerkvi Groblje je tokrat pod vodstvom Mirka Cudermana in Marka Vatovca koncertiral Slovenski komorni zbor.
S svojo odlično izvedbo je izrazil glasbeno sporočilo skladateljev Marija Kogoja in Sama Vremska. Iz njunega bogatega opusa vam bo zbor predstavil Šestnajst skladb. Kogojeve: Večerni zvon, Zvečer, Trenutek, Barčica, Nageljni poljski, Slovo... in Vrem-škove: Iskal sem svojih mladih dni, Jokala si, Samotne steze, Oktober, Iskanje...
N
TV HRVAŠKA 2	20.05
GOOD SPORTS, humoristična nanizanka
Ameriška filmska in televizijska igralca Far-rah Favvcett in Ryan 0'Neai, sopotnika v zasebnem življenju, uspešno nastopata tudi v simpatični zabavni nanizanki.
Gayle Roberts, vrhunska manekenka, in slavni nogometaš Bobby Tannen skupaj vodita popularni športni taik-shovv. Po končani nogometni karieri Bobby brez novinarskih izkušenj začne delati kot televizijski voditelj, kar pa zelo moti Gayle, ki se odlikuje kot uspeSna Športna voditeljica. Romantične napetosti, ki se izražajo med njima, pa imajo svoj izvor tudi v preteklosti. Njun Sef Rappaport je, nasprotno, nad nekdanjim Športnim zvezdnikom naravnost navdušen.
RA! 1
1.40
LA CROCE Dl FUOCO
(The Fugitive) ZDA 1947, režija John Ford, igrajo Fienry Fonda, Dolores Del Rio.
Južnoameriška vlada preganja duhovnike. Upre se ji samo miroljubni, a zelo ponosni duhovnik, ki noče v izgnanstvo. Preobleče se, vendar v ključnem trenutku popusti in pobegne. Na begu sreča umirajočo žensko, ki potrebuje njegovo pomoč, zato je ponovno v nevarnosti. Reši se na tuje, vendar... Zgodba je posneta po romanu Grahama Greena. Za film so značilni veliki plani in skoraj ekspresionistična uporaba svetlobe. La croce di fuoco se po stilni plati oddaljuje od drugih Fordovih celovečercev. Prav zaradi tega je bil režiserju posebno pri srcu.
Poslušajte, vsi ljudje Sveta noč, blažena noč
Na Slovenskem so se citre pojavile v 19. stoletju, izraz pa je bil znan že v 17. stoletju. Na preproste, doma izdelane citre, imenovali so jih tudi burgundske, godec brenka le na melodijske strune, basovske pa prosto nihajo kot bordun. Take citre narečno imenujejo tudi drsovca, pleče ali Spile. Tovarniško izdelane citre, imenujemo jih akordi-čne ali koncertne, so se pojavile ob koncu 19. stoletja in so bile priljubljene za
muziciranje po trgih in mestih, zlasti pa za domače koncerte. Te citre so bile izdelane-v Avstriji, rekli pa so jim nemške citre. Sredi 19. stoletja so prvič izdelali tudi violinske citre. Pri teh se na melodijske strune igra z violinskim lokom v desni roki, z levo pa se brenka spremljava. Do prve svetovne vojne so bile citre pri nas zelo priljubljene. Kljub kasnejšemu citrarskemu zatišju pa niso nikoli izgubile prave veljave. Tako se pri
nas v zadnjem času citrar-ska dejavnost oživlja. Večinoma igrajo starejši godci po vaseh, veliko pa je tudi mladih citrark in citrarjev. V dveh oddajah na Kanalu A bo predstavljena starejša generacija in citrar Jože Zajc, ki je žal eden redkih citrarjev, ki še obvlada igranje na violinske citre.V drugi oddaji pa bodo predstavili citranje dveh sester iz vasi Ovsiše pri Podnartu, Tanje in Katje Kokalj.
NATALIJA GORSCAK
1	P RAI 1
	Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik
	Film: Un magico Natale (fant., ZDA ’85), vmes (11.00) dnevnik
	Vremenska napoved
	Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1
	Dnevnik in Tri minute
	Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo che..?
	Aktualno: Primissima
	Otroška oddaja
	Nanizanki
	Mladinski variete: Big
	Dnevnik 1
	Aktualno: Italija, navodila za uporabo
	Variete: Ci siamo?
	Vreme in dnevnik
	Variete: Partita doppia
	Cafih italiano
	Glasba: L’attesa
	Razmišljanja o božiču
	Maša iz Sv. Petra
	Dok.: Ali di Natale
	Film:Fiat voluntas Dei
M	| RAI 2
	Otroški variete
	Ristorante Italia
	Film: L’albero di Natale (dram., Fr. 1969)
	Nan.: Lassie
	Kratke vesti
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, Nonsolonero
	Sto ključev za Evropo
	Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara
	Film: Amore di strega (kom., ZDA ’89)
	Dnevnik iz Milana
	Nan.: Jackie in Mike, nato šport
	Nan.: Hunter, vreme
	Nad.: Beautiful
	Dnevnik in šport
	Variete: ... e venne una stella
	Aktualno: Natale con i tuoi
	Filmske novosti
	film: Colpo grosso (kom., i. F. Sinatra)
ffi RETE 4	
	Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti
	Nan.: Amore in soffit-ta, Družina Addams, Guai in časa Lambert
	Variete: A časa nostra
	Kratke vesti
	Nad.: Sentieri
	TG 4vesti
	Variete: Buon pome-riggio
	Nad.: Sentieri
	Film: Gli occhi che non sorrisero (dram., ’52, i. L. Olivier)
	TG 4vesti
	Aktualno: C' eravamo tanto amati
	Kviz: La cena e servita
	TG 4 vesti
	Nad.: La signora in rosa (i. J. Rodriguez)
	Film: Le campane di Santa Maria (dram., ’45, i. I. Bergman)
	Kviz: Io, tu e manama
	TG 4 nočne vesti
CANALE5	
	Na prvi strani
	Nan.:Družina Addams
	Film: Piccola stella (kom., ZDA 1934)
	Nan.: Alla conquista del West
	Variete: ore 12
	Dnevnik TG 5
	Film: 11 tirgotto (kom., ’56, i. J. Chandler, Lo-raine Day)
	Nan.: I Robinson
	Otroški variete
	Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Striscia la notizia
	Kviz: Tutti per uno (vodi M. Bongiomo)
	Film: Non siamo angeli (kom., ZDA ’55, i H. Bogart, Aldo Ray, Peter Ustinov)
	TG 5 vesti
	Nan.:Družina Addams
® TMC	
	Tečaj angleščine
	Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere
	Rubrika: Zenska TV
	Nan.: Doris Day Shovv
	Variete: Kosilo z Wil-mo
	TMC News - Šport
	Film: L’incredibile si-gnor Blunden (kom., 1972. r. L. Jeffries)
	Risanke: Snack
	Variete: Arniči mostri
	Film: Sogno di Natale (ZDA 1973, i. Mari Rhodes), vreme
	Vesti: TMC News
	Pravljica
	Nan.: Maguy -11 cuore di Pierre
	Film: State buoni se potete (kom., It. ’83, r. Luigi Magni, i. Johnny Dorelli)
	Posebna oddaja o božiču
	Film: Cammina cam-mina (dram., It. 1983, r. Ermanno Olmi, i. Alberto Fumagalli)
	Aktualno: CNN News
J? ITALIA 7	
	Risanke
	Nad.: Gara a čara
	USA Today News
	Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita
	Deželni programi
	Sette in allegria
	News Line
	Nan.: Mississippi
	Il sasso nella scarpa
	Film: Dove val sono guai (kom., ZDA 1963, r. F. Tashlin, i. Jerry Lewis, Jill St. John)
	Vesti: News Line
	Film: Louis De Funes e il nonno surgelato (kom., Fr. 1969, i. Louis De Funes)
	Filmske novosti
	News Line - Vesti
<4 RAI 3
	Danes v kioskih
	Dok.: L’altrarete
	Kratke vesti iz Milana
	Proza: Bači perduti
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Dok.: I segreti del bel canto
	Samo za šport
	Športna rubrika Derby
	Dok. oddaja: Geo
	Risanke: Blobcartoon
	Vreme in dnevnik
	Deželne vesti
	Risanke: Blobcartoon
	Variete: Blob
	Film: Guerre stellari (fant., ’77, i. H. Ford)
	Film: Una commedia sexy di una notte di mezza estate (kom.)
# ITALIA1
BI Otroški variete [H Variete: J. Lewis Shovv Q Nanizanki Q Film: I due sergenti ■ del generale Custer m Odprti studio ^ Nan.: Lepotica in zver IflBa Otroški variete
Variete: Unomania Nan.: Ultraman. Variete: Twin Clips Nan.: Gli Acchiappa-mostri
Variete: Mitico Natale Film: L’avventura de-gli Ewoks (fant., 84) Variete: Karaoke Nan.: Beverly Mills 90210
Filmi non stop: Starman, Incontri ravvici-nati del terzo tipo, itd.
16.00
16.05
16.35
17.00
17.30 17.55
20.00
20.30
22.30
£$ TELEFRIUU	
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan.: Lewis in Clark
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubrika: Parliamone
	Film: Un Natale da ri-cordare (kom., ZDA ’78, i. J. Robards)
	Nočne vesti
	Rubrika: Belo in črno
# TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
§! Koper	
	Harry O, ameriška tv nanizanka
	Sok moderne umetnosti, ameriška dokumentarna serija
	Vohuna, ameriška nanizanke
	Čarobna svetilka Božična zvezda, norveški mlad. film
	TV novice
	Arhitektovi nasveti, ponovitev
	Slovenska kronika, Studio 2
	TV dnevnik
	Harry O, ameriška tv nanizanka
	Dragnet, ameriška tv nanizanka
	Meridiani, aktualna tema
	Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija
	TV dnevnik
	Juke box, glasbena od-, daja v živo
	Božična sveta maša, prenos iz koprske stolne cerkve
EEEF Avstrija 1
	Teletekst
	Ponovitve: Robin Ho-od, risanka
	Čarodejna raca, pravljica
	Eretak, finski otroški film
	Tiha noč, angleški film
	Kralj iz Narnije
	Volkovi iz Willobyja, angleški film
	Evangeličanska večernica
	Sanjski svet lutk
	Luč v temi
	Diamant kralja duhov, pravljični tv film
	Božična zgodba: Oh, smreka!
	Božič v St. Geroldu
	Božje srečanje: skrivnost božične ikone
	Polnočnica, prenos iz Mariazella
	Ex Libris
	Tisoč mojstrovin
DESP Avstrija 2
	Božič 1991
	Iščemo starega očeta, ameriški tv film; igrajo: Robert Mitchum, Jarrad Paul, Jessica Player in drugi
	Čas v sliki
	Vohunski poker, ameriška vohunska komedija; igrajo: VValter Matthau, Glenda Jackson in drugi
	Specialista, francoski akcijski film; igrajo: Bernard Giraudeau. Gerard Lanvin in drugi
	Jason King, Prvič, drugič...
	Poročila; Tisoč mojstrovin
OtO Hrvaška 1	
	Poročila; Zgodbe iz Monticella, 29. del
	Poročila
	Lepo je biti dober: Za hrvaške otroke
	Mali božični koncert
	Poročila; Svet se vrti naprej, 29. del am. nadaljevanke
	Monofon
	Poročila
	Srečen Božič, dok. oddaja
	Kristus iz Nazareta, pon. 1. dela
	Poročila
	Učimo o Hrvaški
	Božič dveh Sneguljčic, risani film
	Sezamova ulica, 1. del otroške serije
	Santa Barbara, 282. del ameriške nadaljevanke
	Dnevnik 1
	Hrvaške ljudske božične pesmi v zagrebških cerkvah
	Srečen Božič
	Božič v Evropi, 1. del
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Josipa Lisac
	Prenos polnočnice iz zagrebške Katedrale
	Poročila
	Sanje brez meja
M Hrvaška 2	
	TV koledar
	Božične pesmi za hrvaške otroke
	Božični večer, ameriški film
	Dnevnik Šport
	Za hrvaške otroke
	Kristus iz Nazareta, 2/8 del nadaljevanke
	Dragi John, 10. del ameriške humoristične nanizanke
	Božična zgodba, ameriški film
	Neal Diamond: The Christmas Special
	Horoskop
@ Madžarska	
	Dobro jutro
	Matineja pravljičnih filmov
	Pred prazniki
	Prvi Madžari na olim-piadi
	Tekmovanje koreografov
	Božična pošta
	Aliče v deželi čudežev, ameriški film
	Božična pošta
	Prižiganje sveč
	Pravljice, risanke
	Sosedje, 148. del
	Pozdrav angelov, pesniški privid
	Annie, ameriški film
	Biblijske podobe, biblijski citati
	Literarni program
	Polnočnica, prenos iz katedrale v Vacu
It SLOVENIJA 1
Video strani Program za otroke:
Jakec in čarobna lučka, 1.1. del angleške risane nanizanke
Civ čiv, še dolgo bom živ, 2. del O praznikih: Novo leto, 3. oddaja, ponovitev Koncert za Unicef Poročila
Športna sreda, ponovitev TV dnevnik 1
Šilas, 2/12 del nemške nadaljevanke Živ žav
Tam stoji pa hlevček
Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja Risanka
TV dnevnik 2, vreme/Šport
Slovenski Božič
Božič v Evropi 1992
TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2150
Zlatama, ameriško/italijanski film, VPS 2220
Velesovo: Polnočnica, prenos, VPS 2355 Video strani
«	r SLOVENIJA 2
	Video strani
	Sova, ponovitev: Radio FM, T3„ zadnji del ameriške nanizanke Majski cvetovi, 6/7 del angleške nanizanke
	Slovenska kronika
	Regionalni programi - Koper
	Videolestvica
	TV dnevnik Koper - Capodistria
	Štiri v vrsto, tv igrica
	Zelena ura
	Tednik SOVA:
	Dragi John, 36. del ameriške humoristične nanizanke
	Majski cvetovi, 7., zadnji dei angleške nanizanke
	Video strani
š	t. KANALA
	Astrološka napoved
	RIS, risanke in spoti
	Drugačen svet, 58. del ameriške nadaljevanke, ponovitev
	Napoved sporeda in vreme
	BMX: Tone in Simon , 8. del
	Ninja želve, 13. del risanke
	MCM
	Risanka
	Slovenci pred Božičem
	Kanaliziranje, ameriški dokumentarni film
	Dance Session, 11. oddaja o plesu
	Drugačen svet, 59. del ameriške nadaljevanke
	Vreme
	Dnevnoinformativni program
	Poročila v angleščini: Deutsche Welle
	Astrološka napoved
	Surova pogodba, ameriški film
© KOPER
18.00
Slovenska kronika Studio 2

ČETRTEK, 24. DECEMBRA 1992
		
■1 FILM	Ljn DOKUMENTARNA	RE1 GLASBENA 1	1	™ ODDAJA	k* ODDAJA	E	NADALJEVANKA
L# OTROŠKA	®® RAZVEDRILNA	1 INFORMATIVNA ODDAJA	ODDAJA	ODDAJA	*	ŠPORT

TV SLOVENIJA 1	18.15
TAM STOJI PA HLEVČEK
Božičnega praznovanja si ne moremo predstavljati brez jaslic. Jaslice so v teh dneh vsredi-
SCu božičnega pričakovanja Zato je TV Slovenija v sodelovanju z Družino v knjigarni Nadškofijskega ordinariata posnela oddajo o slovenskih jaslicah. Besedilo, ki ga je oblikoval Jože Bertoncelj, bo pripovedoval Borut Veselko. Glasbena oprema - Ivo Meša, redakcija - Irena Struna Arko, režija - Zoran Lesič.
TV SLOVENIJA 1	20.40
BOŽIČ V EVROPI 1992
Božič, praznik tišine in družinske topline, najlepše doživljamo v krogu svojih domačih. Letos pa vas redaktor in povezovalec oddaje Mito Trefalt vabi, da se pridružite večmilijonskemu evropskemu gledalskemu avditoriju. Oddaja, ki jo bodo sooblikovali razvedrilni programi evropskih televizij, članic Evrovizije, vam bo s svojimi prispevki o praznovanju božiča pričarala neponovljivo božično razpoloženje. Tudi slovenski božič je povezan z bogatimi starimi običaji, zato se v kolaž prispevkov o praznovanju božiča vključuje tudi Slovenija; z božičnim ognjem iz Stržišča v Baški grapi. Doživite radost božičnega dogodka skupaj z narodi Evrope!
TV SLOVENIJA 1	22.20	
1 ZLATARNA, -1 ameriško-italijanski film	
TV SLOVENIJA 2	20.30
Film Zlatarna ameriško-italijanske koprodukcije je nastal po literarni predlogi Karola Woytile, sedanjega papeža Janeza Pavla II.
Pisanje je deloma avtobiografsko, pripoveduje pa o poljski družini, ki se zaradi vihre druge svetovne vojne izseli v Kanado. Woytila kot pozoren opazovalec življenja in usod ljudi, ki jih je vojna razdružila, opisuje njihovo življenje v novem okolju in nostalgijo po domovini. Dotaknil pa se je tudi družbene problematike in odnosov v družini.
Simbolno vlogo v filmu igrata poročna prstana, ki predstavljata dve človeški osebi in njuni usodi.
ZELENA URA
Nocojšnja Zelena ura bo stekla brez gostov v studiu in brez telefonskih vprašanj gledalcev. Voditelj oddaje Borut Mencinger (na sliki) bo tokrat komentirat najbolj pereče ekološke probleme preteklega leta. Naravovarstveni problemi v Sloveniji bodo vizualizirani s številnimi nazornimi posnetki. Še to: v prihajajočem letu se bomo vsi, ki smo ekološko osveščeni, srečevali vsak četrti ponedeljek v mesecu.
RAI3
20.30
GUERRE STELLARI
(Star Wars) ZDA 1977, režija George Lucas, igrajo Eiarrison Ford, Alec Guinness.
Mladi Luke zapusti rojstni planet, da bi rešil princesinjo Leilo, ki jo je ugrabil zlobni Cesar. Pomaga mu skrivnostni stari Ben, dvoje robotov in tihotapec Han Solo. Da bi uspel, se bo moral Luke polastiti skrivnostne sile, ki jo obvladajo le vitezi Jedi... Lucas je uspešno spojil znanstveno fantastiko z viteškim epom in klasično pravljico. Film je bogat na tehničnih efektih, ne manjka pa niti humorja, za katerega poskrbita skrbno karakterizirana robota. Star Wars je imel ogromen uspeh, ob filmu pa so pripravili veliko število najrazličnejših gadgetov.

DOGAJA SE.
tmmm

Zdravo v novi preobleki Nedeljskih 60
Po novem letu, obljubljajo v Razvedrilnem programu, bomo ob nedeljah namesto dosedanje oddaje Zdravo lahko gledali Nedeljskih 60. 2e naslov napoveduje šestdesetminutno mozaično oddajo: za vsakega nekaj - mnogo različnih rubrik, ki naj bi zagotovile pestrost in zanimivost. Marsikaj, kar smo v razvedrilnih programih pri nas že videli, bo tokrat le drobec Nedeljskih 60. Lahko se boste nasmejali skriti kame-
ri, domačim in tujim video smešnicam, simpatičnim spodrsljajem, zadregam in napakam, ki jih kamera zabeleži ob različnih priložnostih. Kljub drugačni zasnovi pa ne bodo opustili atraktivnih in aktualnih reportaž. Pripravljali bodo zanimivosti za ljubitelje športa, vrtičkarje in navdušene kuharje, nasvete, kako najkoristneje porabiti denar (za tiste seveda, ki ga imajo preveč) ter napotke za dom in okolico, za skrb za živali
in oblačenje. Gledalci bodo lahko po telefonu ugibali pomen nenavadnih besed in izbirali med dvema tekmovalcema, ki se bosta pomerila v komičnih spretnostih. Vse v duhu razvedrila! Informativni del (TV Gnevnik) bo humoren in satiričen, tudi propagandna sporočila bodo drugačna (ali nora, kot so jih imenovali avtorji serije, kupljene v tujini). Za uvod pa še žrebanje Lota!
JADRANKA TAVČAR
® RAI 1		S? RETE 4	
1	Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik		Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje
	Glasba: Božično vošči-		vsakih 30 min. vesti
■	lo zbora Antoniano		Nan.: Amore in soffit-
	Maša iz Sv. Petra		ta, 10.30 Družina Ad-
	Parola e vita		dams, 11.00 Che guai
	Papežev blagoslov		in časa Lambert
	Božični koncert		Variete: A časa nostra
	Dnevnik in Tri minute		TG 4vesti
	Varieteja: Servizio a domicilio, 15.15 Prove		Variete: Buon pome-riggio
	e provini a Scommet-		Nad.: Sentieri
	tiamo che...?		Film: 11 giro del mon-
	Italijanska kronika		do in 80 giorni (pust.,
	Otroška oddaja		’56, i. David Niven,
	Mladinski variete: Big!		Shirley MacLaine)
	Dnevnik 1		TG 4vesti
	Aktualno: Italija, navodila za uporabo		Film: Bugs Bunny Show (ris., ZDA '81)
	Variete: Ci siamo?		TG 4 vesti
	Vreme in dnevnik		Nan.: La famiglia
	Variete: Buon Natale		Bradford
	tra amici		Nad.: Renzo in Lucia
	Glasba: Božič na Du-		(i. Luisa Kuliok)
	naju		Film: Annie (dram..
	Dnevnik		'82, i. A. Finney)
	Aktualno: Caffe Italia-		TG 4 nočne vesti
	no (vodi E. Gardini) Vreme in dnevnik		Nan.: Kojak
RAI 2
CANALE 5
			
			Na prvi strani
	Cuore e batticuore		Nabožna oddaja
	Otroški variete		Film: Un angolo di pa-
	Aktualno: Ristorante		radiso (kom., ’35)
	Italia		Nan.: Alla conquista
	Božični koncert		del West
	Evangeličansko bogoslužje		Variete: ore 12
			Dnevnik TG 5
	Moskovski cirkus		Film: Erasmo il lentig-
	Variete: I fatti vostri		ginoso (kom., ZDA
	Dnevnik, Gospodarst-		’65, i. James Stevvart,
	vo, Trentatre in vreme		brigitte Bardot)
	Sto ključev za Evropo		Aktualno:	Ciak -
	Nad.: Quando si ama,		Božična oddaja
	14.35 Santa Barbara		Otroški variete
	Film: Brisby e il segre-		Kviz: OK il prezzo e
	to di Nimm (ris.’81)		giusto, 19.00 La ruota
	Film: L‘allegrafattoria		della fortuna
	(kom., ZDA ’88)		Dnevnik TG 5
	Nan.: Hunter		Striscia la notizia
	Nad.: Beautiful		Variete: La grande sfi-
	Dnevnik in šport		da (vodi G. Scotti)
	Variete: I fatti vostri		Film: Una strega in
	Dnevnik in vreme		paradiso (kom., ZDA
	Filmske novosti		’58, i. Kim Novak)
	Film: La via del West (vestern, ZDA ’67)		TG 5 vesti
Jk RAI 3
	Danes v kioskih
	Dok,: L’altrarete
	Kratke vesti iz Milana
	Proza: Cagnotte
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Dok.: Nel nome di Francesco
	Film: Labyrinth - Dove tutto e possibile (’86)
	Film: Il pellegrino
	Dok. oddaja: Geo
	Risanke: BlobCartoon
	Vreme in dnevnik
	Deželne vesti
	Risanke: Blobcartoon
	Variete: Blob
	Variete: Avanzi
	Film: La scala musica-le, nato dnevnik
	Un americano a Roma
	J> ITALIA 1
	Otroški variete
	Variete: J. Lewis Show
	Nanizanki
	Film: Lepotica in zver (fant., ZDA ’87)
	Odprti studio
	Nan.: Lepotica in zver
	Otroški variete
	Variete: Unomania
	Nan,: Ultraman
	Variete: Twin Clips
	Nan.: Gli acchiappa-mostri
	Variete: Mitico Natale
	Film: Il ritorno degli Ewoks, nato šport
	Variete: Karaoke
	Film: Passaggio per il paradiso (kom., ’85)
	Film: Chi piu spende piii guadagna (kom.)
	Odprti studio
® TMC	
	Tečaj angleščine
	Risanke in nanizanke
	Nan.;Get Smart
	Papežev blagoslov
	Risanke
	TMC News - Šport
	Film: Le avventure segrete di Tom sawyer e Huck Finn (pust., '82, i. Patrick Creadon)
	Risanke: Snack
	Variete: Amici mostri
	: Un magico Natale (fant, ZDA ’85, r. Michael Pressman, i. John Denver), nato vreme
	Vesti: TMC News
	Pravljica
	Nan.:Maguy
	Film: Flevel sbarca in America (ris.)
	Film: mio migliore amico (fant., ZDA ’88, r. Linda Shayne, i. Ned Beatty)
	Film: Cammina cam-mina (dram., It. 1983, 1.	Alberto Fumagalli, 2.	del)
	Aktualno: CNN News
/Z1 ITALIA?	
	Risanke
	Nad.: Čara a čara, 13.101 Campbell
	USA Today News
	Film:	Sneguljčica (fant., ZDA 1987, i. Diana Rigg)
	Deželni programi
	Sette in allegria
	Nan.: I Campbell, Mis-sissippi
	Film: Il terrore corre sul fiume (pust.,- ZDA 1959, r. John Guiller-min, i. Gordon Scott, SeanConnery)
	Film: Alamo (pust., ZDA 1955, i. Sterling Hayden)
	Filmske novosti
	Nan.: Paradise Club
	Nočni spored
© TELEFRIULI
Film: Fra Diavolo (kom., ZDA ’33) Starlandia
Nan.: Lewis in Clark Nad.: Destini Nanizanka Rubrika: Občina Nan.: Dottor John Rubriki: Led in sneg, Motorji no- stop Nanizanka
S TELE 4
14.00
19.30
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
fiH Koper
E	Harry O, ameriška tv nanizanka
	Juke box, ponovitev
	Picasso v Horti de San Joan, katalonski dokumentarni film
	Čarobna svetilka: Robin Hood iz vesolja, ameriška risana serija Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija
	Vohuna, ameriška nanizanka
	Primorska kronika -Primorski forum Primorska poslovno
	TV dnevnik
	Naš prijatelj Koper, posebna božična oddaja
	Punčka iz cunj, izvirna tv igra
	Božični koncert, Slovenski oktet in komorni ork. Pro Arte
	TV dnevnik
	Globus
	Vohuna, pon. naniz.
	
uu&MF1 Avstrija 1	
	Ponovitve
	V kameni dobi s Stanom in Oliem
	Leteči razred, nemški film
	Peter Pan in gusarji
	Kralj iz Narnije
	Michael Jackson, 2. del posnetka koncerta
	Dolga pot na Kitajsko, ameriški film, 1983
	Zakon puščave, 1/6 del italijanske nadaljevanke
	Čas v sliki
	Mladi Indiana Jones: Ob reki smrti
	Profesionalec II, francoska akcijska kriminalka
	Božič v Connecticutu, ameriška komedija, 1986
	Poročila/Ek libris
	Tisoč mojstrovin
	
Avstrija 2	
	Tisoč mojstrovin
	Leksikon umetnikov
	Krščanski Židi v Izraelu, Rusiji in Franciji
	Princesa Alexandra, 1/2 del francoske nadaljevanke
	Salzburški božič
	Okolica Dunaja
	Hišni duh: Lov na duhove
	Avstrija danes
	Štiri ženske so odveč, tv film
	Čas v sliki
	Baroque duet: Kathle-en Battle - Wynton Marsalis
	Neverjetne zgodbe: Poročni prstan
OtO Hrvaška 1	
	Poročila TV koledar
	Božična zgodba, ponovitev ameriškega filma
	Poročila
	Legenda in resničnost in biblijske zgodbe
	Angel in vojak, risani film
	Božične pesmi
	Poročila
	Urbi et orbi, prenos iz Rima
	Kristus iz Nazareta, ponovitev 2. dela
	Poročila
	Svetloba sveta, risani film
	Beverly Hills, 12. del ameriške nadaljevanke
	Poročila
	Lev, čarovnica, omara, ameriški risani film
	Poročila
	Božič v Evropi, 2. del
	Santa Barbara, 283. del ameriške nadaljevanke
	Vsem na zemlji mir, veselje
	Bernard in Virginia, angleški film
	Dnevnik II
	Božič na Dunaju, posnetek koncerta
	Slika na sliko
	Poročila
D$D Hrvaška 2	
	TV koledar
	Neal Diamond: The
	Christmas Special, ponovitev
	Kraljevska poroka, ameriški film
	Oskar med detektivi
H	Dnevnik
H	Šport
	Kristus iz Nazareta, 3. del nadaljevanke
	Murphy Brown, 25. del ameriške humoristične nanizanke
	Šaljivi hišni video, 20. del; Grace in Favor, 2. del hum. serije
	Pot v vesolje, ameriški film
@ Madžarska	
	Zvezdni prah, božične igrice
	Zvezde nad Egrom, 1. del madžarskega filma
	Prenos iz reformatorske cerkve
	Papeževa božična poslanica
	Koncert Laszla Berkija s stočlanskim ciganskim orkestrom
	Gala
	Risanka
	Hrestač, spevoigra
	Betlehemske igrice
	Večerna pravljica
	Poročila
	Filmsko potepanje: Portret operne pevke; Zlati človek, madžarski film; Potopisni film iz Madžarske; Lutka je lažna, madžarski film
IT SLOVENIJA 1
Video strani
Božične sanje, risanka
Praznični živ žav
Tam stoji pa hlevček, ponovitev
Božični koncert
Zlatarna, ameriško italijanski film, ponovitev RIM: Urhi et orbi, božična poslanica Poročila
Prišel cas je krog Božica...
Čarovnik iz Oza, ameriški film, VPS 1315
LuC sveta, angleški risani film, VPS 1455
BožiCni marsovec, kanadski film, VPS 1520
Marijana, francoska risanka, 8/13 del, VPS 1625
TV dnevnik 1
Zimska pravljica
CepecepetavCek
Zlati prah: Hvaležni kipci
Pravljica o pokvecenem božičnem drevescu
Kelihi
TV dnevnik 2, vreme, šport, Forum Božične pesmi iz mariborske Opere Uspeh, 6., zadnji del nemške nadalj., VPS 2125 TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2210 SOVA:
Bagdad Cafe, 10/15 del, am. nanizanke, VPS 2245 Drevo iz Cold Sassyja, ameriški film, VPS 2315 Video strani
SLOVENIJA 2
Videostrani Sova, ponovitev:
Dragi John,
36. del ameriške humoristične nanizanke Majski cvetovi,
7., zadnji del angleške nanizanke
P.I. Čajkovski: Hrestač, prenos iz SNG Maribor
TV dnevnik
Štiri v vrsto , tv igrica
VeCerni gost: dr. Walter Kempler
R. Strauss: Don Kihot, posnetek koncerta Simfoničnega
orkestra slovenske Filharmonije
Studio City
Video strani
KANAL A
Božični nagovor patra Benedikta Lavriha Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet,
59. del ameriške nadaljevanke, ponovitev
Citrarski utrinki. 1. del
BožiCni nagovor patra B. Lavriha
Komunikacija nove dobe, dokumentarni film
Dogodek v Podsredi, kratki film
Kala, slovenski film
Citrarski utrinki, 2. del
Afrika, 1. del dokumentarne serije
Ninja želve, 15. del risanke
Očiščenje, ameriški film
Drugačen svet, 60. del ameriške nadaljevanke
Tokio pop, ameriški film
Astrološka napoved	■»
MCM
B KOPER
Primorska kronika Primorski forum

PETEK, 25. DECEMBRA 1992
							
H	1 FILM	Lil DOKUMENTARNA	GLASBENA 1	wm ODDAJA	ODDAJA					S	NADALJEVANKA
							
1 %m\ otroška L™ ODDAJA		gg	RAZVEDRILNA ODDAJA	lil	INFORMATIVNA 1 ODDAJA	1*1	ŠPORT
TV SLOVENIJA 1	13.15
ČAROVNIK IZ OZA, ameriški film
Pravljica o Čarovniku iz Oza, avtorja Franka J. Bauma, nas bo s svojo čarno močjo na krilih domišljije ponesla v nov, čudovit svet, v katerega je vrtinčasti vihar odnesel tudi Dorotejo. Po nenavadnih dogodivščinah s strahopetnim levom, pločevinastim možem in ptičjim strašilom si Doroteja želi vrniti domov, pri tem pa ji lahko pomaga samo čarovnik Oz. V vlogi Doroteje je zaslovela Judy Garland.
TV SLOVENIJA 1	15.20

TV SLOVENIJA 1	17.25
CEPECEPETAVCEK, otroška oddaja
Kratek igrani film Cepecepetavček je posnet po istoimenski knjigi priljubljenega mladinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana.
Pripoveduje o deklici Polonci, ki se neločljivo naveže na lesenega mo-žička, ki mu je ime Cepecepetavček. Zgodba se dogaja v dveh nasprotujočih si okoljih (svet vsakdanjega vrveža in svet preteklosti), ki pa se na koncu vendarle uskladita in drug drugega celo obogatita.
BOŽIČNI MARSOVEC, kanadski film
V majhnem quebeškem mestu se v času božiča dogajajo nenavadne reči.
Pojavi se namreč skrivnostni marsovec, ki z različnimi vragolijami začne vznemirjati zemljane.
Nenavadnega moža slučajno spoznata Katie in Francis, ki se odpravita po božično drevesce. Marsovec ju popelje s svojim vesoljskim plovilom in tu se za bratca in sestrico začno nepozabno čudovite dogodivščine.
TV SLOVENIJA 2	17.00
HRESTAČ,
prenos iz SNG Maribor
Hrestač je eno največjih del ruske baletne romantike. Balet s pravljično vsebino je pred več kot sto leti nastal kot plod sodelovanja koreografa Ma-riusa Pepita in skladatelja Petra lljiča Čajkovskega. Izvirna koreografija, ki jo je Pepita izpopolnil do neverjetne virtuoznosti, je danes bolj ali manj pozabljena, balet pa, v različnih inačicah prvotne postavitve, še vedno polni baletne hiše po vsem svetu.
RETE 4
15.00
1L GIRO DEL MONDO IN 80 GIORNI
(Around the World in 80 Days) ZDA 1956, režija Michael Anderson, igrajo David Niven, Shirley MacLaine.
Film jhe posnet po znanem romanu Julesa Verneja. Režiser je zgodbo posnel živahno in precej zvesto. Angleški džentleman Philess Fogg, za katerega sicer sumijo, da je oropal banko, stavi s prijatelji, da bo obkrožil svet v 80 dneh. Odpotuje z zvestim majordomom Passepartoutjem. Potovanje je prepolno najrazličnejših dogodivščin... Film je razpolagal z neomejenimi finančnimi sredstvi. V castu je petdeset mednarodno znanih igralcev, ki nastopajo v pravih stranskih vlogah in ne igrajo samih sebe, kot se je dogajalo v letih 30 in 40.
VIDEU SMO...
Dosje - grozljiva podoba zastrupljenih
Mlada novinarka Informativnega programa Mateja Šetinc se je svojega dela lotila resno in v oddaji Dosje v marsičem presegla svoje starejše novinarske kolege. Po njeni zaslugi smo lahko izvedeli, da je naša majhna država veC kot zasvinjana. Prebivalci Semiča in vasi ob reki Krupi v Beli krajini so dokazano zastrupljeni s PCB (polikloriranimi bife-nili), ki po mednarodnih merilih veljajo za rakotvorne, povzročajo spremembe
v kromosomih, vse to pa po zaslugi tovarne Iskra iz Semiča, ki je to nevarno snov nekontrolirano odlagala v okoliške kraške jame. Čeprav je vsa zadeva stara že skoraj deset let, širša javnost ni vedela, da imajo nekateri prebivalci ob reki Krupi, zlasti pa nekdanji delavci Iskre, tudi po 400-krat veC PCB v telesu, in da so še danes skrajno okuženi zrak, voda, zemlja, hrana in domaCe živali! V oddaji je naravnost zbodlo, kako
nekdanji in današnji veljaki Iskrine tovarne cinično dokazujejo, da omenjeni strup za ljudi ni škodljiv, celo ob jasnih nasprotnih dokazih medicinske znanosti. Ob tem pa republiška sanitarna inšpektorica še doda, da so prepoved uporabe vode iz reke prepovedali šele eno leto po ugotovljenih izidih raziskav, ki so dokazovale katastrofo. Matejinih novinarskih izzivov je bilo dovolj, na vrsti so drugi.
IGOR KOS


6 RAI 1		gg RETE 4		® TMC		B Koper		Dt	Q Hrvaška 1
	Film: 11 segreto di Po-		Aktualno: Telesveglia,		Nan.: Batman		Harry O, ameriška tv		Poročila
	lianna (kom., ZDA 60}		vmes od 7.00 dalje		Snežni planet		nanizanka		Bernard in Virginia,
	Aktualno: Ciao Italia		vsakih 30 min. vesti		Nan.: Get Smart		Grenko spoznanje, ita-		britanski film
	11 mercato del sabato		Nan.: Amore in soffit-		Nan.: Quartieri alti		lijanska komedija		Božič vsak dan, risani
	Vreme in dnevnik		ta, 10.35 Družina Ad-		Risanke		Čarobna svetilka:		film
	Rubrika: Check-up		dams, 11.00 Che guai		Rubrika o motorjih		Punčka iz cunj, iz-		Beverly Hills, 12. del,
	Dnevnik in Tri minute		in časa Lambert		Šport Show (vodi M.		virna tv igra		ponovitev
	Aktualno: Prizma	U0	Variete: A časa nostra		Sbardella), košarka		Božični koncert, pono-		Pesmi za otroke
	Rubrika za avtomobili-	m	TG 4 vesti		NBA		vitev	IB	Poročila
	ste TG Uno Auto	El	Variete: A časa nostra		Film: 11 sognatore di		Košarka - pokal Slove-	H	Jezus iz Nazareta, po-
	Opera: Tosca (Puccini,		Nad.: Sentieri		Oz (fant., ZDA '90, i.		nije, polfinalna tekma,		no vitev 3/8 dela
	dir. Zubin Mehta)		Film: Quel certo non		John Ritter)		prenos iz Postojne		Zigiejeva darila, ri-
	Variete: Disney Club		so che (kom., ZDA ‘63,		Gamesmaster		TV dnevnik		sanka
	Dnevnik 1		r. N. Jewison, i. Doris		Vremenska napoved		Verska oddaja		Učimo o Hrvaški
	Rubrika: Piu sani piti		Day, James Garner)		Vesti: TMC News		Harry O, ameriška tv	Bj	Nosila je rumen trak,
	belli (R. Lambertucci)		TG 4vesti		Nan.: Maguy		nanizanka		ameriški film
	Nedeljski evangelij		Aktualno: Lui, lei 1’ al-		Film: Asterix e la		Nasvidenje, Charlie,	M	Televizija o televiziji
	Vreme in dnevnik		tro (vodi M. Balestri)		grande guerra (ris.)		ameriški film: igrajo:	H	Poročila
	Športne vesti		Kviz: La cena e servita		Film: Buon Natale,		Tony Curtis, Debbie		Santa Barbara, 284.
	Variete: Scommettia-		TG 4 vesti		Buon Anno (kom., it.		Reynolds in drugi		del ameriške nadalje-
	mo che? (vodita F.		Nan.: La famiglia		‘89, r. Luigi Comenic-		Ljubosumen soprog u-		vanke
	Frizzi, M. Carlucci)		Bradford		ni, i. Michel Serrault,		bije znanega holly-		Na začetku je bila be-
	Nočni dnevnik		TV film: Un bambino		Virna Lisi)		woodskega scenarista,		seda
	Posebnosti TG X		di nome Gesti (biog.,		Film: L’uomo dagli oc-		znanega playboya		Risanka
	Dnevnik in vreme		It.-Nem. '89, i. Matteo		chi a raggi X (srh.,		Charlieja, a se ta rein-		Dnevnik 1
	Filmske novosti		Bellina, B. Fehmiu)		ZDA ‘63, r. Roger Cor-		karnira v podobi očar-		Velike počitnice, fran-
	Film: Come far volare		Film: I nuovi mostri		man, i. Ray Milland,		ljivega dekleta...		coski film
	il tempo (dram., ZDA		TG 4 nočne vesti		H. Stone)		TV dnevnik		Dnevnik 2
	’80, i. M. Douglas)				Nan.: Autostop per il		Stanje stvari		Slika na sliko
					cielo		Dragnet, tv nanizanka		Poročila v nemščini
					Aktualno; CNN News		Horoskop		Poročila
F RAI 2
			
			Na prvi strani
	Cuore e batticuore		Nan.:Družina Addaras
	Aktualno: Mattina 2,		Film: Cin-Cin (kom.,
	vmes (8.00,9.00, 9.40)		ZDA ’36)
	kratke vesti)		Nan.: Alla conquista
	Cantata di Napoli		del West
IB	Variet: Cirkus		Variete: ore 12
H	Aktualno: Scrupoli		Dnevnik TGS
H	Dnevnik in vreme		Film: Il piccolo Lord
til	Nan.: Lassie		(kom., ZDA-VB ’80)
	Sto ključev za Evropo		Kviz: Lingo
	Nad.: Quando si ama,		Otroški variete: Topo
	14.45 Santa Barbara		Gigio in risanke
	TGS Parquet, vmes IP		Kviz: OK il prezzo e
	v odbojki		giusto, 19.00 La mota
	Film: Navigator (fant.,		della fortima
	ZDA ‘86, i. J. Kramer)		Dnevnik TG 5
	Nan.: Hunter		Striscia la notizia
	Vreme in dnevnik		Variete: Paperissima
	Športne vesti		(vodi Ezio Greggio)
	Film: In due contro il		Film: La bisbetiča do-
	crimine (krim., ’90, r,-		mata (kom,, It. 1967, r.
	i. Wayne Crawford)		F. Zeffirelli, i. E. Tay-
	TG 2 Dosje		lor, R. Burton))
	Dnevnik in vreme		TG 5 nočni dnevnik
	Aktualno: Senza scrupoli (vodi E. Sampo)		Nan.:Družina Addams
ITALIA 7	
	Risanke
	Film
	Glasba in show
	Borsaffari in Gospodarstvo
	Nanizanka
	Aktualno: USA Today
	Film: Hansel in Gretel (fant., VB 1987, i. Emily Richard)
	Deželni programi
	Sette in allegria
	Nan.: I Cambell, 19.30 Mississipi
	Film: L’ombra di Zor-ro (pust., Sp. 1962, i. Frank Latimore, Raffaella Carra)
	Film: Buffalo Bill e gli indiani (biog., ZDA '76, i. P. Nevvman)
	Filmske novosti
MMP Avstrija 1
Cas v sliki
Otrok z imenom Jezus, ital. film
Koncert za oko in uho Cas v sliki
Kupi si pisan balon, avstr.-nem. komedija Peter Pan in gusarji, Peter v vilinski deželi Mišek Fievel, um. ris. Dolga pot Lukasa B. Čas v sliki Zakon puščave Šport Ladja sanj
Zlata dekleta, Pismo Gorbačovu
Smrt ob prihodu, amer. psih; kriminalka Westworld, amer. zna-stv. fant. srhljivka * Poročila; Ex libris Tisoč mojstrovin
Kaj se je zgodilo z Baby Jane, ameriški film
Sanje brez meja
^ RAI 3
Rubrika o kmetijstvu Film: L’impareggiabile Richard Koncert RAI 3 Dok.: Alpe Jadran Film: Pierino la peste (kom., Fr. ’63)
Dok.: Pred 20 leti Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Samo za šport Film: I cacciatori dell’oro (pust., ’42) Vreme in dnevnik Deželne vesti Risanke: Blobcartoon TV film: Perry Mason Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem Variete; Magazine 3
# ITALIA 1	
	Otroški variete
	Variete: J. Lewis Show
	Nanizanke
	Odprti studio
	Nan.: Lepotica in zver
	Otroški variete
	Variete: Unomania
	Glasba: TopVenti
	Aktualno: A tutto vo-lume
	Variete: Mitico Natale
	Film: Genitori che casino (kom.), šport
	Variete: Karaoke
	Film: Superman 2 (fant., '89, i. C. Reeve)
	Film: Il Paradiso puo
	attendere (kom., ‘78, r.-i. VVarren Beatty, Ju-lie Christie)
	Odprti studio in Šport
	Nočni filmi
TELEFRIULI	
	Rubrika: Parliamone
	Giovani ribelli
	Dok.: Zgodovina ZDA
	Rubrika: Mavrica
	Italia Cinquestelle
	Dokumentarec
	Rubrika o obrtništvu
	Film:	Casablanca (dram., ZDA ‘43, i. H. Bogart, I. Bergman)
	Variete. Brava...
Dt	D Hrvaška 2
	Video strani
	TV koledar
	Škofova žena, ameriški film
	Dnevnik
	TV teden
	Kristus iz Nazareta, 4/8 del nadaljevanke
	Čmo-belo v barvah: V avtobusu, 17/51 del angleške humoristične nanizanke To čudovito življenje, ameriški film
	Hit depo
	Horoskop
	TV spored za nedeljo
# TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
	
Avstrija 2	
	Upor v nebeški palači, risanka
	Kapitan Smodnik na divjem prašiču, ris.
	Detektivi, am. komed.
	Najboljše zgodbe Jima Hensona
	Živalski svet na Kitajskem
	Pravljični svet bratov Grimm
	Princesa Aleksandra
	Salzburški božič
	Trenutki v življenju živali
	Družina Leitner
	Šport
	Avstrija danes
	Cappucino Melange
	Od severnega do južnega tečaja, dok. ser.
	Neverjetne zgodbe S.
@ Madžarska	
	Reformatorski verski program
	Božični otr, program
	Traffic Jam, zabavna glasba s toplisto
	Zgodilo se je, glasba
	Vivaldi, ital. film
	Zgodilo se je, film in televizija
	Latyi, spomin na komika K. Latabarja
	Pojoče filmske kocke, amer. film
	Spomin na Johna Lennona, amer. film
	Zaklad Templarjev, mladinska serija
	Poročila
	Dalas, amer. ser. film
	Srečanje nultega tipa, ameriški film
	Božični koncert v katedrali Notre Dame, poje J. Normann
IT SLOVENIJA 1
Zlati prah; Hvaležni kipci, ponovitev Radovedni TaCek: Oblak
LonCek, kuhaj!: Palačinke z orehi, skuto in Čokolado Zlata ribica; Slovo, 1/7 del nadaljevanke Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila Zelena ura, ponovitev
VeCemi gost: dr. VValter Kempler, ponovitev Tednik, ponovitev
Marijana, francoska risanka, 9/13 del, VPS 1440
Angelski trg, ameriški film, VPS 1505
TV dnevnik 1
Slovenija, ljubezen moja, dokumentarna oddaja, VPS 1710
Prisluhnimo tišini
Dober tek!, Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 16/22 del, VPS 1830
TV dnevnik 2, vreme, šport, Utrip Komu gori pod nogami?
Zadnji beg, 2/4 del angleške nadaljevanke, VPS 2135
TV dnevnik 3, VPS 2225 SOVA:
Popolna tujca, 10/28 del am. nanizanke, VPS 2300 Saga o divjem Zahodu, 1/8 del ameriške nadaljevanke, VPS 2330
Most tišine, ameriški film, VPS 0020
SLOVENIJA 2
Videostrani
Po puščavskem viharju, ponovitev angleške dokumentarne oddaje Sova, ponovitev:
Bagdad Cafe,
11/15 del ameriške humoristične nanizanke Drevo iz Cold Sassvja. ameriški film Poglej in zadeni
Domači ansambli: Ansambel Roberta Zupana Cirkuški festival v Monte Carlu, 4. del TV dnevnik ORF
Ljubljana:Sportnik leta, prenos iz Cankarjevega doma
Marilyn Monroe - še neznana zgodba, ameriški film
Božič na Dunaju, posnetek koncerta Video strani
KANAL A
Astrološka napoved Ris, risanke in spoti Film
Napoved sporeda in vreme
MCM
Risanka
Avto Times, oddaja o avtomobilizmu in motorizmu
Dnevnoinformativni program
Vreme
BMX: The best of Tone Stojko and Simon S. Falk
Poročila v angleščini: Deutsche Welle
Film
Video grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Astrološka napoved Erotična uspavanka MCM
Video strani
8 KOPER
Globus

SOBOTA, 26. DECEMBRA 1992
								
—	m	FILM	H	DOKUMENTARNA ODDAJA	E	1 GLASBENA 1 ODDAJA	S	NADALJEVANKA
								
	H	OTROŠKA ODDAJA	m	RAZVEDRILNA ODDAJA	m	INFORMATIVNA 1 ODDAJA	*	ŠPORT

TV SLOVENIJA 1	13.00
VEČERNI GOST: VValter Kempler (ponovitev)
Voditelj oddaje Sandi Čolnik je tokrat v studio povabil ameriškega psihiatra dr. Watterja Kemplerja, začetnika družinske terapije in inovatorja v psihiatriji. V ZDA je ustanovil terapevtsko šolo, številne vzgojne programe pa je izvajal po celem svetu. Vpliv te inovativne metode je čutiti tudi v Sloveniji, kajti na Višji šoli za socialne delavce so ustanovili skupino za družinsko terapijo. Umetnost družinske terapije je v tem, da terapevt družini pomaga doživeti izkušnjo, ki bo njenim članom omogočila doseči harmonijo, ne da bi bila ob tem ranjena njihova osebna celovitost. Priporočamo vam, da prisluhnete njegovim bogatim izkušnjam.
N
TV SLOVENIJA 1	23.30
SAGA O DIVJEM ZAHODU, ameriška nadaljevanka
Osem sobotnih večerov nam bo popestrila nadaljevanka, ki je nastala po istoimenskem romanu Pulitzerjevega nagrajenca L a r r y j a McMurtryja in je prejela celo vrsto priznanj Emmy.
Saga o divjem zahodu je ljubezenska in pustolovska zgodba, v kateri bomo spremljali junake in zločince, poštena in lahka dekleta, Indijance in novonaseljen-ce, skratka vedno zanimiv ameriški zahod.
TV SLOVENIJA 1	00.20
MOST TIŠINE, ameriški film
Film Most tišine je pretresljiva družinska drama, ki obravnava problematične odnose med hčerjo in materjo.
Spremljali bomo utečeno življenje gluhonemega zakonskega para Peggy in Johna ter njune hčere Lize.
Njihovo idilo nenadoma prekine kruta nesreča, v kateri mož premine. V teh težkih trenutkih se stari starši pretirano navežejo na Lizo in kaj kmalu se izkaže, da je stara mati v želji, da mož obožuje le njo, brezčutno obravnavala malo Peggy, zato si sedaj, v starosti, želi nadoknaditi materinska čustva, pa čeprav pri tem še vedno zavrača lastno hčer. V absurden odnos poseže Peggyjin oče.
TV SLOVENIJA 2	21.05
MARILVN MONROE -Še neznana zgodba
Marilyn Monroe, ena največjih filmskih zvezd, je znana tako po svoji izjemni privlačnosti kot po zasebnih škandalih.
Igralki, ki je po smrti postala prava legenda, se je Hollywood oddolžil z nekaterimi filmskimi biografijami, med katerimi je nocojšnja še posebej privlačna, saj je nastala po uspešnici znanega ameriškega pisatelja Normana Mailerja.
Osrednja tema filma je nenehna igralkina osamljenost, kajti njeno iskanje pravih prijateljev jo je pripeljalo v vedno nova razočaranja.
V zasebnem življenju ni našla sreče, zato je poiskala svoj mir v preveliki dozi uspavalnih tablet.
RAI2
1.00
BELLISSIMA
Italija 1951, režija Luchino Visconti, igrajo Anna Magnani, Walter Chiari.
Režiser Blasetti išče deklico za svoj film. Maddalena želi, da bi vlogo dobila njena hčerka. Pride tako v stik s pokvarjenim filmskim svetom, pošlje hčerko na plesni in pevski tečaj, skrega se z možem, ki njeno željo odklanja. Hčerko bodo prepustili k preizkušnji, a ... Kljub stilnim nesoglasjem med njim in Zavattinijem, ki je avtor scenarija, je Visconti posnel izredno uspeli film. Pustil je v ozadju neorealistično zgodbo in satirično prikazal italijanski Hollywood - Cinecittč in njene prodajalce sanj. Visconti si je že dolgo želel režirati Anno Magnani.
Videokasete za vašo zbirko
Giuseppe Tartini je eden izmed velikih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev 18. stoletja. Kot violinski virtuoz se je proslavil po vsej tedanji Evropi, kot znanstvenik je zapustil vrsto teoretičnih zapisov, kot pedagog je ustanovil znamenito violinsko šolo v Padovi. Seveda pa je najpomembnejši njegov skladateljski opus, katerega teža je na instrumentalnem področju. Rokopisi njegovih del so ohranjeni po zase-
bnih knjižnicah in arhivih velikih evropskih mest. Opus je ogromen in do danes še neraziskan. Le peščica koncertov in komornih del je natisnjenih, še manj je bilo izvedenih.
Tristoletnica rojstva skladatelja, virtuoza, znanstvenika, pedagoga in glasbenega teoretika Giuseppeja Tartinija, rojenega v Piranu, je oživila zamisel, da se na koncertu v skladateljevem rojstnem mestu s Tartinijevo glasbo predstavijo naj-
boljši slovenski solisti z naslednjimi skladbami:
Koncert za violino in godalni orkester, solist violinist Federico Agostini;
koncert za violončelo in godalni orkester, solist violončelist Miloš Mlejnik;
koncert za trobento in godalni orkester, solist trobentač Stanko Arnold;
koncert za violino in godalni orkester, solist violinist Igor Ozim;
Simfonija v E-duru St. 58., dirigent Marko Munih.
Božični in novoletni televizijski programi
Odkar praznujemo božic, se praznične počitnice začenjajo že teden dni prej, kot je bilo to pred leti v navadi. Za veselo razpoloženje pa že v začetku decembra poskrbi Miklavžek in tako je po novem ves december praznično zaznamovan. Vsi hitimo v upanju da bomo v zadnjih dneh leta postorili se vse tisto, kar nam je med letom ušlo iz rok, hkrati pa nam delovna vnema iz dneva v dan popušča, saj že nestrpno pričakujemo božic in novo leto ter kup veselih dogodkov, ki si jih obetamo ob koncu leta.
S podobno vnemo, in polni veselih pričakovanj, televizijci pripravljajo praznične programe.
Na božični večer bodo lahko televizijski gledalci spremljali polnočnico tudi doma v copatah. Tokrat bo prenos polnočnice iz stare samostanske cerkve v Velesovem na Gorenjskem. Po drugem dnevniku bo na sporedu dokumentarna oddaja Slovenski božic. Na slikovit način z avtentičnimi posnetki iz Betlehema so ustvarjalci predstavili božično zgodbo, prepleteno z evengelijskimi teksti, ki to pripoved dopolnjujejo. Na božic toCno opoldne pa bo Se prenos s trga Svetega Petra v Rimu: Urbi et orbi, božična poslanica in pozdrav papeža Janeza Pavla
n.
V	dneh, ko se bomo poslavljali od starega leta in polni novih upov pričakovali novo, praznujejo tv-KlobuCniki svojevrsten jubilej. Posneli so stoto oddajo, ki bo na sporedu 30. decembra.
V	silvesterskem televizijskem programu pa bo tudi letos
sne točke so za humorno popestritev vpletli devet skečev. Vlogo voditeljice so zaupali Damjani GolavSek, ki se je morda spo-
k o n -ceptu prejšnjih let za vsakogar nekaj. Ce bo na prvem programu zabavna glasba, bo na drugem resna. Večerni spored se bo zaCel z nemško humoristično uspešnico Večerja za enega, ki ji bo sledila danska zabavna oddaja Deska. Za ljubitelje narodnozabavne glasbe in oboževalke voditelja Borisa Kopitarja bo tudi letos Novoletni Videomeh, ki vam želi prikazati utrip Vinske Gore na silvestrski veCer. Nastopilo bo dvanajst ansamblov, ne bo pa manjkal niti smeh in seveda zabava. Spet je tu ta nora noC je osrednja novoletna oddaja, kot jo imenujejo televizijski ustvarjalci. V tej oddaji nam tokrat obljubljajo gala show program. Med glasbene, pevske in ple-
mnite iz nekaterih oddaj Glasba, show in cirkus. Scenografijo za televizijsko gala prireditev si je zamislil Tomaž Marolt. Redaktorsko in dramaturško delo je opravila Nataša Goršek Mencin.
Televizijski novo-letni shovv pa je zrežiral Jan Zakonjšek. Za vse tiste, ki si
boste zaželeli bolj mirno novoletno noC, bo na
drugem programu
predstava dunajske opere Seviljski brivec. Z letošnjim letom se namreč izteka tudi dvestoletnica rojstva skladatelja G. Rossinija. Njegova opera Seviljski brivec je vrh opere buffe, libreto Cesa-ra Sterbinija pa je zgrajen na literarni predlogi istoimenske Be-aumerchaisove komedije. Vsi, ki boste pred malimi zasloni dočakali polnoč, boste lahko preostanek noči do jutra preživeli ob gledanju filmov.
Glede
komedijo o gangsterskih tolpah Robin in sedem lumpov na drugem programu. Tequila Sunrise je eden značilnih trilerjev poznih osemdesetih let; predstavlja namreč vrsto tem značilnih za ta žanr: izdano prijateljstvo, veliko ljubezen, slovo od zločina.
Tako film ni zgolj akcijski film, ampak s svojo globljo izpovedno noto razkriva kvalitete scenarista in režiserja Roberta Tovvna, ki se je v zgodovino sedme umetnosti zapisal kot scenarist filma Kitajska Četrt. Se pred polnočjo bo na drugem programu na sporedu film Nikoli ne reci nikoli s Seanom Conneryem v glavni vlogi. Tudi tokrat je igralec kot v mnogih prejšnjih filmih upodobil slavnega agenta 007, Jamesa Bonda, toda tokrat nepreklicno zadnjic. Kot ena njegovih spremljajočih lepotic, brez katerih pri Jamesu Bondu seveda ne
gre
pa
se
filmu
ljavila Kirn B a s -singer, ena danes najbolj priljubljenih ameriških zvezdic. In ker se pri marsikomu novoletna noC potegne tja v beli dan prvega januarja, naj še mi omenimo televizijski program tega jutra. Starši si bodo lahko privoščili jutranje spanje, saj bodo otroci od osme ure zjutraj zaposleni z gledanjem otroškega prazničnega sporeda.
Nekaj čez enajsto pa bo nepogrešljivi prenos novoletnega koncerta z Dunaja, ki je nekaterim že neke vrste obredno poslušanje glasbe na novega leta dan, ko si vsi na tihem želimo veC sreCe v novem letu.
Želimo vam, da bi se ob
ra-
zpoloženje pa lahko izbirate med ameriškim barvnim trilerjem Tequilla Sunrise na prvem programu ali svojevrstno glasbeno
spremljanju televizijskega prazničnega programa vsaj tako zabavali kot so si to želeli tisti, ki so ta program za vas pripravili.
Ob 9000. tv-dnevniku Emil Rižnar, prvi »dnevniški« realizator
Televizijski gledalci smo se v zadnjih nekaj letih že sprijaznili z dejstvom, da marsikatero oddajo vidimo zadnjic, kar velja ponavadi predvsem za tiste, ki so nam všeč. Zato je pogled v zgodovino, kdaj in kako je nastala kakšna oddaja prvič, toliko bolj vznemirljiv.
Pred kratkim so nas v tv-dnevniku spomnili na svojo devet-tisoCo obletnico. Številka se zdi visoka, Ce pa pomislimo, da si življenja brez vsakodnevnih novic o dogajanju doma in v svetu sploh ne predstavljamo veC, je razumljivo, da tv-dne-vnik po toliko letih obstoja slovenske televizije lahko doseže tudi tak jubilej. Malo manj je sicer razumljivo, da nas je slovenska televizija počastila s svojim prvim tv-dnevnikom v slovenščini šele leta 1968, medtem ko smo od njenih prvih korakov leta 1958 deset let poslušali novice iz Beograda ali Zagreba, vendar prepustimo taka razmišljanja zgodovini.
Rečeno je bilo, da naj bi zaceli s slovenskim dnevnikom 1. aprila 1968, pa so se kot ponavadi zadnji trenutek spomnili, da 1. april morda res ni najprimernejši dan za tako pomemben televizijsko-zgodovinski korak. Lahko bi rekli, da so bili to prvi zametki nenehnih netočnosti napovedi programov. Prvi slovenski dnevnik se je tako rodil 15 dni kasneje. Prvi redaktor je bil Tugo Klasinc, brala pa sta ga Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, napovedovalca, ki sta še z mnogimi drugimi kolegi »vodila « televizijske dnevnike vse do prelomnega leta 1978, ko so to odgovorno vlogo prevzeli pravi voditelji, ki povezujejo prispevke, tako imenovanim »spikerjem« pa prepustili samo še branje vesti.
Na televiziji, ki je predvsem medij slike, se namreč lahko branje od branja zelo razlikuje. Branje z listka pred seboj je videti Cisto drugače kot na primer branje s tako imenovanega »-troti bobna«, ko voditelj prijazno gleda v ogledalo na kameri, v katerem se zrcali tekst z monitorja pod kamero. Za realizatorja prvega tv-dnevnika sta metala kocko Emil Rižnar in Anton Tomašič. Danes se Emil Rižnar spominja tistih Časov z malo nostalgije ter mnogo grenkobe, ki se v človeku nabere z leti, ko gredo razmere na slabše, pa Čeprav bi si želel drugače. Sicer pa je zanimivo, da se mnogi televizijski veterani spominjajo prvih televizijskih let kot obdobja, ko so vsi z navdušenjem, zagnanostjo in predanostjo prijeli za vsako delo, ko so se Čudovito razumeli in delovno ujeli, ko so s srcem delali televizijski program in naredili z majhnimi produkcijskimi zmogljivostmi in preprostejšo tehniko veC kot danes, ko jim je razvoj tehnike že marsikaj omogočil in tudi marsikaj olajšal. »Takrat smo imeli še stare Ortikon kamere,« pravi Rižnar, »ki so zahtevale veliko luči. Po vaji je scenograf Jože Spacal ugotovil, da je scena pretemna in smo jo morali v enem popoldnevu prebarvati na svetlejše. Zvečer je že tekel dnevnik, seveda v »mokri« sceni.« S prvimi tv-dnevniki pa se je spopadel tudi režiser Anton Tomašič, ki je istega leta na festivalu JRT na Bledu prejel nagrado za režijo. Pravijo, da je delo »na dnevniku« prava šola za vsakega televizijskega novinarja. Za realizatorje pa je bil takrat ta »dril« nujen tudi za režiserje ne-informativnih ali bolje umetniških zvrsti.
Danes, ko smo televizijski gledalci pred spanjem pogledali še zadnji televizijski dnevnik, se verjetno nobeden od nas ni zavedel, koliko ljudi, ki pripravljajo dnevnik, je ob tej uri še na televiziji, koliko je še tistih, ki so ga Cez dan pripravljali, (zbirali novice, pisali tekste, snemali prispevke, montirali, presnemavali, opremljali z glasbo, napisi in da ne naštevamo, kaj vse in koliko ljudi je potrebno za dvajset minut domačih in tujih novic, ki so postale že skoraj nepogrešljiv del našega vsakdanjika). Hvala za pozornost in ostanite še naprej z nami, je bilo eno najbolj ljubeznivih vabil Janeza Cucka, naj vendarle ostanemo pred tv-sprejemniki. Morda pa bo še kaj zanimivega na programu.
JADRANKA TAVČAR