Številka 229. ponedeljek Tečaj XXXI. Izhaja, vsaki du "VB idi on uftaiiak ii HiuitU oi i ui, « »tBMUltii o* 9. irt sifttnl. PoFAKUne Storilke se prodajajo po 9 avfl (6 stotink) t mnogih tobakarnah v Tratu in okolici, Ljubljani, Gorici, iv ran ju, št. Petru, feefcani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdovičini. Postojni, Dombergu, Solkanu itd. Teše orlasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke ,;v9 mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; i a "osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase demumih zavodov !.o 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-^sljoR vreta K 2. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa j>o 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave •:diaeaL". — Plačuje se izključno le upravi „Edinoati". sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 aeeeoe 6 K. N» oaročbe brec doposlane naročnine se uprava ne orira Vsi dopisi naj m pošiljajo na uredniitro lista. Nefrankovsna pisma se na eprejeaugo ln rokopisi se ae m^J«. Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati ma upravo lista. Glasite političnega Edinost" Prinsrsks. V edinosti je mod! UREDNIŠTVO: nI. Olergto «alam 18. . Izdajatelj in odgovorni uradnik ŠTBFAN GODINA. Lastnik konsorcij Usta „Edinost1. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tiatu, ulioa Giorgio Galatti It. 18. ^^ Poitne-kranllnltel rnšnn it 841.862. ^ccc^ itn. ua7. — Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK Brzojavne vesti. Bivši vojni minister Kriegtiammer. 1SL 19. Stanje bivšega vojnega ministra Krieghammerja je jako opasno. Cesar Viljem in knez Bulow. BEROLIN 19. 12 Wilhelmshohe po-roćajo »Lokal-Anzeigerju« : Cesar in knez Bu!o\v delata neprenehoma skupaj. Knez bo v prvi polovici meseca septembra nekoliko časa bival v homburškem gradu. Na Wilhemshohe je dospel tudi nemški poslanik v Madridu, pl. Radovitz, ki je zastopal Nemčijo na konferenci v Alge-eirasu. Protigrški shodi na Bolgarskem. SOFIJA 1 <)' Včeraj sc je vršil pred-kongres današnjega vsebolgarskega shoda. Ker sc je plovdivski mestni povcIjn;k brani!, da bi dal streljati na izgrednike, je bil nadomeščen po generalu Andrejevu. SOFIJA 19. Vsebolgarski shod, ki seje vršil danes v Plovdivu ter vsi proti-grški shodi po drugih mestih so se izvršili mirno. Potres v Valparaiso. SANTJAGO (Čile) 19. V Valparaisu pretrgane vse zveze. Število mrtvih cenijo na 500, Veči del mesta gori. Primanjkuje vode. Železnica ne more voziti. Še vedno se v Santjagu čutijo lahko potresni sunki. LONDON 19. „Biro Laffan" poroča iz Valparaisa : V San Juanu v Andah je razsajal silen vrtinec, kije pričel s potresnimi sunki. V okolici Andes-City so bili sunki zelo močni. Iz Buenos-Ayresa poroča omenjeni birA: Potres sc je razširil v južni Ameriki ob pacifiške obali, šel je preko And ter zadel tudi vztočno obal. Pet sunkov je provzročilo mnoge škode v nastopnih mestih: Rosario, Arana, Rioya, San Luis in Tacuman. V zadnjem mestu je bilo razdejano vladno poslopje. V Victoriji in angleški Kolumbiji je potresni aparat konstatoval, da je trajal potres štiri ure. HAMBURG 19. Ravnateljstvo se-verno-nemškega Lloyda je prejelo od svojega zastopnika v Valparaiso nastopno brzojavko: Trgovinski del mesta je popolnoma razdejan. Porušili sta se tudi zgradi anglež-cega in severo-ameriškega konzulata. Potresni sunki so bili močni ter so z malimi presledki trajali vso noč. Policija straži podrtinc razdejanih poslopij. V poslopju razdejane narodne banke, ki se je porušilo, je bilo pokopanih trideset oseb. Potres so čutili po vsej čilenski in bolivijski republiki. PODLISTEK. Na poti k ciljem. 31. Vilinski. ni. »Ona ni kriva ... in jaz ne . . . dejal Zdenčar globokim glasom. Potem sta stopala oba proti žagi. Drobna lučka je brlela na mizi in se videla skozi okno. Pred uhodom je čakala in dremala stara ženica, katero je bil Zdenčar najel po materini smrti«. »Hudo mi je in velika bolečina, kakor nikoli še, mi gre skozi prsi. . Zdenčkar je hudo zakašljal. In Poljanšek je pogledal na jez, kjer so se svetile zvezde v temni vodi in stral sc ga je polastil. »Jožef, obljubi mi, da se ne končaš nocoj v svoji žalosti!« je zaprosil Zden-Carja. »Dam ti besedo ! Čemu tudi ? . ..« je odgovoril Zdenčar tiho in stisnil prijatelju roko. BEROLIN 19. Iz Buenos-Ayres poročajo, da je potres razdeial čilenski mesti Andes in Santa Rosa. Ubitih je bilo tudi mnogo ljudi. Rusija. PETROGRAD 19. Govori se, da se početkom septembra car in carica podasta na jahti »Standarte« v finske Skere. Položaj v kavkažki guberniji Jelisa-betpol je izredno kritičen. Dobro oborožene tatarske čete vodijo pravo vojuo proti oddelku generala Vevernou. Vsak dan pride do spopadov, pri katerih morajo rabiti ruske čete topove. Bančnega roparja Wele«90va niso še ujeli, čeravno ga je v torošinskem gozdu iskalo 700 mož. PETROGRAD 19. Zagotovlja se, da odstopi Stolipin kakor ministerski predsednik, obdrži pa listnico za notranje stvari. Ministerski predsednik postane baje minister za poljedelstvo knez Vasilčikov oziroma minister unanjih stvari Izvolski. Odstopi baje radi zadnjih krvavih dogodkov v Varšavi tamošnji generalni guverner Škalon, ki ga zamenja general Ignatiev ali pa Kneisels. PETROGRRD 19. Ministerski svet se je bavil na svoji seji z glavnimi pravili političnega programa ter je pričel potem razpravljati o zakonskih načrtih, ki se jih ima prodložiti dumi, ko se ista zopet skliče. PETROGRAD 19. »Vestnik« deraen-tuje poročilo časopisov o možnosti, da se postavi vojaška diktatura. KRONSTADT 19. Vojno sodišče je deset vdeležencev zadnje oborožene vstaje obsodilo na smrt, 22 na prisilno delo. 15 obtožencev je bilo oproščenih. VARŠAVA 19. Včeraj popoludne je bil izvršen atentat proti generalnemu guvernerju Skalonu. Ko se je isti okolu 5. ure popoludne peljal po ulici Natolinska, so bile vržene pod kočijo tri bombe. Guverner je bil ranjen na levem ušesu, ranjeni so bili trije kozak i, ki so ga spremljali in nekoliko pasantov. Storilec je zbežal. Tudi proti podguvernecju Volan-skemu sta bili vrženi dve bombi, tudi on je bil ranjen. TIFUS 19. Potujoči Tatarji so napadli v Karkliju in ubili 18 Armencev, jih mnogo ranili, uničili mnogo imetka. Tudi v drugih malih krajih so Tatarji izvršili več nasflstev. Drobne politične vesti. Bavarski deželni zbor odgo-dj e n. V soboto je bil bavarski deželni zbor odgodjen. Zasedanje zbora je pričelo 28. septembra minolega leta. Poslovila sta se. Zdenčar je stopil v žago in Poljanšek je odšel sam proti domu. Mirna in temna noč je bila, kakor bi se skrivale velike in težke skrivnosti v njej . .. Zvezde so bile daleč na nebesih, vse mirne in pokojne, le na jugu se je tuintam katera utrnila in puščala za seboj dolg, blesteči ris ... * * * Teden dni pozneje se je praznovala poroka med poštarjem Zagaznikom in učiteljico Vrtni k. Tudi Poljanšek je dobil vabilo na ženitovanje. Obiskal je bil še prej Zden-čarja tisti dan. Dobil ga je sedečega pred žago. Bil je udan in tih, počutil se je bolje, samo nekoliko slaboten je bil. Govorila sta miigi, Foijmšek je skušal tolažiti Zdenčarja, a ta mu je dejal, da je vse že prebolel. Poljanšek je bil vse predpoludne pri Zdeačarju, popoludne proti večera pa je prišel k poštarjevim. Na velikem dvorišču pod veliko hlad- Nov shod francoskih škofov. Pa riška „Libre Parole" piše, da se bo prihodnji zbor francoskih škofov vršil dne 23. septembra v Nimesu. Novi posvečeni škof in generalni vikar v zagrebški škofiji. „ Obzor" je zvedel iz najzanesljivejega vira, da postane kanonik prvostolne cerkve zagrebške in apostolski protonotar dr. Gustav Baron v kratkem generalni vikar nadškofije zagrebške in drugi pomožni posvečeni škof. Cesarjevo potovanje v Dalmacijo. Kakor poročajo z Dunaja, so dispozicije za cesarjevo potovanje po Dalmaciji spremenjene. Cesar ne pojde v Dubrovnik. Izkrca se v Gružu, pravi trgovski luki mestu in od tamkaj se poda po ž-leznici v Trebinje. Cesar ne obišče tudi drugih mest dalmatinskih, izvzemši Zadra, kjer bo sprejemal poklonstva. Domače vesti. Fran Povše odlikovan. Državni poslanec in člen deželnega odbora kranjskega g. Fran Povše je dobil red železne krone tretjega razreda. V Miramaru ostane od danes naprej zaprt samo grad, ne pa tudi park, kakor smo včeraj poročali. Vreme. Včeraj smo imeli pravo pozno-jesensko vreme. Nebo je bilo ves dan zastrto ter seje vedno po malo solzilo, a vmes je pihal hladen veter. Ljudje so imeli površnike. Temperatura je padla na -}- 16° Celzius. Nova proga Z Jesenic do Hrušice in skozi karavanski tunel je dodelana v toliko, da jc napovedana komisija, ki ima progo pregledati. Prvikrat v Postojni. Pišejo nam : Meni samemu se zdi neverjetno da sem bil šele sedaj — prvikrat v Postojni, ko sem se vendar vozil tam mimo že skoraj nešte-vilnokrati ! Kako je možno, da se najde Slovenec, živeči na obali sinje Adrije — in to še celo tak, ki meni (sam o sebi), da igra že precej važno vlogo pri slovenskih sodomačinih, — da tak Slovenec še ni bil do sedaj v Postojni ? Sedaj mi je res žal, da si nisem že prej ogledal tega bisera naše slovenske domovine in da nisem že prej obiskal divno lepe Postojne — ter njene svetovno znane, nebešlco-lepe jame. Kako je bilo, kako ni bilo — fakt je, da sem bil v Postojni prvikrat na dan odkritja Vilharjevega spomenika — in ni mi žal, da sem bil. Predno rečem kaj o izletu, naj mi bo dovoljeno, da tu odkrito povem vzrok, zakaj da nisem že prej poletel v našo Postojno. Mi TrŽaČani hodimo radi tja, kjer na- nico iz svežih vej je sedela krog dolge mize množica svatov. Ko je Poljanšek vstopil, je ravno neki doktor iz mesta z velikimi naočniki in nosljajočim glasom govoril dolgo napitnico novoporočencema. Ko je dovršil in dvignil kupico, so vsi zaklicali »Živela!«, kupice so žvenlcetale in vino se je razlivalo po belem prtu. Potem »o se vsi obrnili proti Poljanšku. On je stopil k novoporočencema, ki sta sedela na koncu mize in jima čestital. »Zakaj niste prišli že davi k nam iz cerkve ?« ga je vprašal Zagazmk smeje se, ko mu je stisnil Poljanšek roko. »Ah, saj me poznate, kak nemarnež sem!« je odgovoril Poljanšek in stisnil nevesti roko. Pogledal jej je v oči, lepe so bile in udane, nekaka Žalost je bila v njih. »Hvala, hvala, gospod Poljanšek!« je odgovarjala tiho na Poljanškovo čestitko. »Kaj ne da, gospa Pavla, da mi ne zamerite, da nisem prišel davi naravnost sem ?« je vprašal Poljanšek. »Ah, ne ... Saj vem, da niste prija- haj amo vroča bratska čutila in kjer jc bratov, med katerimi pozabljamo vsaj za par uric neprestane boje za pravice naroda našega. Postonjčani so bili do nedavno (vsaj tako se mi je zatrjevalo od raznih strani) preveč apatični v vsprejemanju bratov od severa in juga. In to je mnogo zadrževalo nas vročekrvne TrŽačane, da nismo obiskali lepe in prijazne Postojne. No, kar je bilo (ako je sploh bilo tako) v prejšnjih časih, se dne 12. t. m. ni ponovilo in mi smo bili povsem zadovoljni z našimi Postonjčani. Ako nanese prilika, da bo v Postojni kaka veča slavnost, sem gotov, da Trža-čan; poletimo tja v še večem številu, nego se je to zgodilo v nedeljo dne 12. t. m. Hvaležen bratom Postonjcem in malce tudi dražestnim gospem in gospicam, prehajam na vlak južne železnice, da spregovorim besedo tudi o tem. Prvo, kar ni bilo dostojno, je bilo to, da sva morala z gosp. A. prodajati vozne listke v atriju, kakor da bi tain ne bilo štirih blagajn, katerih eno bi nam bili lahko dali na razpolago. Tako postopanje uprave južne železnice ni (vsaj po mojem menenju) na svojem mestu. Ljudje so iskali listke za Postojno pri blagajnah in gotovo je marsikdo odšel z drugimi vlaki, ali pa se je nejevoljen vrnil nazaj ! Želez-nična uprava bi morala malcc bolj iti na roko onim, ki se trudijo, da jej dajejo dobička. Vozovi tudi ne odgovarjajo. Tisti stari zaduhli vozovi v letnem času niso preveč prijetni. Tudi med sprevodniki smo imeli vsaj eno osebo, ki ni poznale slovenskega jezika ! Pomislite ! Poseben vlak, najet po Slovencih, vozeči same Slovence in po čisto slovenski zemlji a sprevodnik, ki ne umeje niti besede slovenski! To je možno le pri nas, oziroma na upravi južne železnice ! Toliko o južni železnici. Sedaj pa besedo o Postojni in njenem čudesu. Postojna je brezdvomno eden najlepših trgov na Slovenskem in tudi daleč na okolo. Gotovo ni trga, ki bi se mogel primerjati Postojni glede lepote in čistoče. Bivanje tam je, osobito v poletnem času, naravnost divno. Osobito zvečer je v Postojni in njenih krasnih drevoredih tako hladno, da smo morali v notranje prostore, ker nas je začelo tresti t V jami, ki ni bila svečano razsvetljena (To se dogaja le na Binkoštni ponedeljek), a je vendar gorelo v njej ne-število električnih lučac m mnogo Žarnic, smo se divili skozi in skozi, in slovenska telj ...« hotela je reči »šuma«, a je umolknila. Potem so Poljanska prestavili Jvsem in po vrsti jim je dajal roko, kar se mu je zdelo jako neumno. Konečno je prišel do nad učiteljevih, ki so bili tudi povabljeni na svatbo. Dobil je odkazano mesto zraven Vere in šel z nekakim neprijetnim čustvom. A precej mu je prešlo, ko je Vera zašepetala na njegovo uho : »Pričakovala sem Vas !« Hotel je nekaj odgovoriti, a tedaj je vstal župan in z gromkim glasom začel govoriti napitnico novemu paru. Govoril je, kakor da bi kmetom razlagal, kaj Je peronospora, in mešal štiri ali pet tujk, ki jih je nabral po časnikih, v svoj govor. Govoril je, kako rodoljubna morata biti novoporočenca, kako rodoljubno morata vzgajati svoje otroke, da postanejo vredni sinovi svojega naroda. »Vse za vero, dom, cesarja !« je vzkliknil in dvignil čašo. »Bravo, oče!« je zaklical oni doktor iz mesta, ki je bil že malce pijan in si je pesem je odmevala, da je človeka kar povzdigovalo. Kakor rečeno, moramo mi TrŽačani porabiti prvo ugodno priliko, da v velikem številu obiščemo brate Postojinčane in njih krasote. Brejski. P. S. Naj dostavim 6e, da je bila postrežba povsodi točna, dabra — in kar je še največ — tudi cene so bile zmerne. Napisi, osobito, kar se jame tiče, niso taki (vsaj vsi ne) kakoršnji bi morali biti Tu pa tam se najde še kak—samonemški napis — ]