Spedlzlone In abbonamenlo postale Poštnina plačana * gotovini Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir, Cek. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za Inserata, Podrninlot) Novo mesto. Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku. Izključna pooblaščenim ti oglaševanje Italijanskega In lujega | izvora: llnione Pubblicitš Italiana S. A, Milano. g Uredništvo ln upravni Kopitarjeva t, Ljubljana. Redazione, Amministrnzione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 4001—4005, Abbonamenti'. Me.« 18 Lire. Estero, me-■e 3150 Lire. Edi-eione domenica, an-no 34 Lir«. E.tero 65 Lira. C. C. P.« Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-terzioni. V Filial« I . Novo mesto. | Concesslonarla eselnslva per la pnbbllcltS dl provenienza italiana g ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana Vojno poročilo št. 1010 Ugodni boji v severnem Tunisu Italijanska torpedna letala potopila sovražni rušilec in dva parnika, poškodovala pa še en rušilec in parnik V alžirskem pristanišču £0 bile 1 bombardirane sovražne ladje Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Krajevni boji v severnem odseku Tunisa so imeli za nas ugoden izid; poskusen sovražni napad na južnem odseku je bil odbit s topniškim ognje in. Osni lovci so zbili tri angleške stroje. Skupine naših torpodnih letal pod poveljstvom majorja Cassini Gahriela iz Montesavino (Arczzo), I kapitana Graziani (iiulia Cezarja iz Affila (Rim), kapitana Jožefa Zueconl iz Spignann di Pola, kapitana Speziaferia Maria iz Torre Annunziata, poročnika Avallo Michela iz Cunea. so severovzhodno od Alžira napadle veliko zaščiteno s premijavo: takoj so jc potopil rušilec vrste »Jervisc, ki je liil zadet z dvema torpedoma. Dva parnika s skupno 17.000 tonami sta sc zadeta v polno potopila: šo en rušilec in 7000 tonska trgovska ladja sta bila težko poškodovana. Italijanska letala so bombardirala ladje, zasidrano v alžirskem sidrišču in povzročila silovite eksplozije. Včeraj so skupine nasprotnih letal spuščale številne bombe na Cagliari in Palermo ter zadele javna poslopja in civilne zgradbe; doslej jc bilo ugotovnljenih 2110 mrtvih in nekaj sto ranjenih v Cagliari ju, trije mrtvi in osem ranjenih v Palermu. Šest sovražnih letal je bilo sestreljenih, tri jc sestrelilo italijansko-neniško protiletalsko topništvo. blizu Pal orni a, dve so sestrelili t silovitih spopadih naši lovri ob rtu Spartivcntu. eneea pa nemški lovci nekoliko proti jugu od Sardinije. Pri S. Maria Castellabbate (Salcrno) so bili pobrani trije člani posadke nekega angleškega letala, ki jc padlo v morje. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1010: V sijajnem nastopu torpednib letal, o katerem govori današnje vojno poročilo, so 6e odlikovali tudi naslednji piloti: poročnik Cipriani Roberto iz Firenze, poročnik Bargania Francesco iz Foligna, poročnik Fagioni Carlo iz Carrare, poročnik Atn-mannato Porthos iz Rima, poročnik Vinciguerra Pasrjuale iz Catanie, poročnik Borrelli Ernesto iz Gragnana (Napoli), poročnik Giannonne Vincenzo iz Čatanie, podporočnik Salvatore Luigi iz Rieta, podporočnik Sponza Ottone iz Triesta, podporočnik Scandarbullo Vittorio iz Pianizze (Venezia), višji narednik Di Gennaro Pasquale iz Averse, narednik vodnik Roscini Italo iz Santa Maria degli Angeli (Perugia), narednik vodnik Teotato Corrado iz Baghina (Siracusa), narednik vodnik Vidali Gio-vanni iz Cc6ene (Forli), narednik Haessely .Valter iz Torina. Nemški zunanji minister v Rimu Von Ribbentropp je izročil Duceju Hitlerjevo osebno poslanico - Obdelana so bila vsa evropska vprašanja Popolna enotnost med Italijo in Nemčijo, ki bosta nadaljevali vojno do zmage Rim, L marca. AS: Nemški zunanji minister von Ribbentropp je po Hitlerjevem naročilu prišel zadnje dni v Italijo, kjer se je mudil od 24. do 28. februarja. Ob prihodu so ga sprejeli državni podtajuik v zunanjem ministrstvu Bastia- nini. državna podtajnika Rossi in Albini, visoke osebnosti države in strunke ter oboroženih sil, kakor tudi veleposlanik von Maekensen, obdan od osebja nemškega veleposlaništvo v Rimu. Nemikega zunanjega ministra so spremljali Sovjeti so bili vrženi prek® Hudi boji na Kavkazu, pri Kursku, Oreiu, llmenskem in Latloškem jezeru V februarju je bilo potopljenih 30 angleško-ameriških ladij s 575.800 t. Nemčija po moči Zadnje tri mesece so imeli Sovjeti Berlin, 1. marca. Nemški tisk se na široko bavi z ustaljevanjein vzhodnega bojišča, kakor tudi z mobilizacijo v Nemčiji in zasedenih pokrajinah. Dr. Ley piše v listu »Angriff«, da je Nemčija zadnje dni izvojevala največjo in najodličnejšo moralno bitko v tej vojni in v zgodovini sploh in je zmagala v drugi, nič manj odločilni bitki, v bitki za Evropo. »Tuji delavci« — pripominja dr. Ley — »so se pomnožili in njihov prispevek k delu za zmago se je povečal. Zasedene pokrajine se v nasprotju s Churchillovim upanjem niso uprle. Škodoželjni nevtralci so začeli prihajati k zavesti. Pred alternativo Hitler ali Stalin raje žele Evropo pod Hitlerjevim vodstvom.« Dr. Ley se nato obrača na nevedne ter na pesimiste ter jim preprosto in učinkovito prikazuje, da je nemška sila večja od boljše viške. Takole piše: »Sovjetska Rusija je imela 170 milijonov prebivalcev, od katerih živi zdaj 70 milijonov v krajih, ki so jih zasedle nemške čete. Preostaja torej še 100 milijonov, toda od tega živi 15 do 20 milijonov v Sibiriji in zato ne pridejo v poštev. Preostane nazadnje le še 80 do 85 milijonov prebivalcev. Proti tem lahko postavimo 85 milijonov Nemcev, 70 milijonov zaveznikov in 150 milijonov prebivalcev po evropskih zasedenih pokrajinah. Ce se nam posreči, kar se nam brez dvoma bo posrečilo, mobilizirati teh 300 milijonov, bodisi za vojake, bodisj za delavce, bomo prekašali boljševizem tudi po številu. Hitlerjev glavni stan, 1. marcu. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja; Napadi, ki jih je sovražnik tudi včeraj pod-vzel proti fronti na Kubanjskem mostišču so.se zrušili z visokimi krvavimi izgubami. Pred N o v o r o s i j s k o m je topništvo vojske zažgalo z oklepnimi vozili naloženo sovražno ladjo. Na bojišču ob M i u s u je sovražnik po močni topniški pripravi prešel na široki fronti k napadu. Sovjetske čete so bile že pred glavno bojno črto v odločnem obrambnem boju razbite. Lastni napadi v prostoru pri Izjumu so tudi včeraj nadalje pridobili na prostoru. Na-padulne divizije so vrgle žilavo hrunečega se sovražnika na Doneč in preko I) o n c a nazaj. Razpršeni in odrezani sovjetski oddelki so bili uničeni in pri tem 2» oklepnih vozil sestre-ljenili ter zajetih mnogo ujetnikov in plena. Močni oddelki bojnih letal in letal zn bližnje polete so izvedli silovite napadalne udarce proti bežečlm kolonam in množičnim sovjetskim silam. V prostoru pri llarkovu, Kursku ia Orlu in južno od 1 Imenskega jezera so se v težkih bojih izjalovili številni sovražni napadi. Na nekem mestu jo bil motoriziran sovjetski oddelek obkoljen in uničen. Proti izpostavljenemu loku postojank južno od Ladoškega jezera je sovražnik včeraj pod-vzel zaporedoma 10 napadov, ki so bili vsi z izgubami odbiti. Od 21. do 28. februarja je bilo na vzhodnem bojišču 10(50 sovjetskih oklepnih vozil od kopne vojske uničenih, zajetih ali onesposobljenih za borbo. Nemške pomorske silo so pred Novorosij-skom v ponovnih napadih potopile eno torpedov-ko, štiri trgovske ladje s skupno 6500 tonami in dvo obrežni ladji. Letalstvo je potopilo šo nadaljnji dve sovražni prevozni ladji. Napadi nemških in italijanskih čet na severnem tuniškem bojišču so prinesli nadaljnje uspehe. V pretekli noči so bile po dosedanjih ugotovitvah pred alžirsko obalo 3 veliko sovražne prevozno ladjo zadete z letalskimi torpedi. Uničenje ene ladje s 7000 tonami jo sigurno. ' .V Sredozemskem morju so podmorniški prekaša Sovjefe desetkrat večje izgube kakor Nemci Kar se tiče sovjetske vojne sile, ki smo jo spočetka res podcenjevali« — nadaljuje dr. Ley — »je treba upoštevati, da tudi Stalin ne more delati čudežev, zlasti ker je zgubil velike vire neobhodno potrebnih surovin. — Ruske izgube v mrtvih, ranjenih in vojnih ujetnikih pri letošnji zimski ofenzivi so desetkrat večje od nemških izgub. Kje je torej premoč boljševizma? V totali-tarnosti vojnega napora, v brutalnosti in krutosti njegovih sistemov? Rdeči diktator pošilja v klavnico 80 milijonov prebivalcev, ki so mu ostali. Njegova strategija je upanje, da bi Nemci ostali brez streliva in bi jih njegove horde lahko pobile. V Staiingradu je res uspel, tam so Nemci ostali brez orožja in sovražnik je lahko napredoval za nekaj 100 kilometrov, toda ta barbarska vojna lokavost se mu je samo enkrat posrečila.« lovri vojne mornarice potopili eno sovražno podmornico. Pri vojaško brezpomembnih napadih britanskih letal proti nekaj krajem zasedenega zapad-nega ozemlja in pa proti nekemu oporišču ob Atlantski obali, kakor tudi pri posameznih bombnih napadih na zapadno Nemčijo v pretekli noči, jc imelo prebivalstvo izgube. I'et sovražnih letal je bilo sestreljenih. V borbi proti ladjevju Velike Britanije in Zedinjenih držav ameriških so potopile podmornice v februarju 82 sovražnih trgovskih ladij s 545.300 tonami in torpedirale 14 nadaljnjih ladij, izmed katerih jih je mogoče večje število smatrati prav tako za potopljene. Hitri čolni so potopili tri trgovske ladje s (iOOO tonami, letalstvo pa je potopilo v istem času pet trnovskih ladij s 25.000 tonami in poškodovalo 11 trgovskih ladij, deloma težko. S tem je bilo v februarju uničenih 576.800 ton sovražnega ladijskega prostora. Podmornice so potopile nadalje eno križarko, cn rušilec in eno spremljevalno ladjo. Druge edi-liice vojne mornarice so uničile tri hitre čolne, dve stražni ladji, eno preskrbovalno ladjo in eno podmornico. Nadalje jc letalstvo potopilo eno podmornico, poškodovalo pa dve križarki in neko manjšo vojno ladjo. veleposlanik Rittcr iz nemškega zunanjega ministrstva, poduačeluik glavnega poveljstva v Hitlerjevem glavnem stanu ceneral \\ arlimont ter načelniki pristojnih oddelkov nemškega zunanjega ministrstva. Prišel jc tudi italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri. Naslednji dan po svojem prihodu je bil minister von Ribbentropp sprejet pri Duceju v njegovih uradih, kjer mu je izročil osebno Hitlerjevo poslanico. Nato jo sledil prvi sestanek ob navzočnosti podtajnika v zunanjem ministrstvu Bistaniniju ler veleposlanikov von Maekensena in Alfierija. Sestanek je trajal več kakor 4 ure. Pogovori so se nadaljevali še isti dan, kakor tudi naslednji dan. Po|>olnoma s« bila obravnavana \ -a evropska vprašanja ler vodenja vojne sile trojne /veze Nekemu teh sestankov sta prisostvovala tudi načelnik italijanskega glavnega stana peneral Am-brosjno in general Warliinont iz Hitlerjevega glavnega stana |xileg podtajnika Bn^tianinija, ki je imel že s svoje strunj dolg razgovor z ministrom von llibbentroppom. Na pogovorih, ki so potekali v vzdušju odkrite prisrčnosti in prijateljstva, ki vezeta Duceja in Hitlerja, jo bila ugotovljena popolna enotnost v \seli pogledih, ki je vedno obstojala med- obema državama in ki je zagotovilo uspeha v borbi. ki jo ti dve državi vodita v (x>lni solidarnosti z Ju|)onsko iu zavezniki. Duce in minister von Ribbentropp sta potrdila odločnost obeh držav, nadaljevati vojno z v som i potrebnimi silami do uničenja sovražnih sil in do odprave smrtne nevarnosti l>olj-e-vizacije Evrope, ki sp jc zopet pokazala na vzhodnem bojišču. Potem sta Duce in von Ribbentropp šo enkrat i/jo vila odločen namen Italije in Nemčije, ustvariti v Evropi po končni zmagi nov red, ki bo zagotavljal varen obstoj v vzdušju pravičnosti ter sodelovanja vsem evropskim narodom, svobodnim pred liogntnštvom in judovstvom, kj IkkIo lahko pogumno razvijali svoje sile ter čitili svoje medsebojne koristi znotraj trdnih meja velikanskega evropskega p r »štora. Ameriške izgube Buenos Aires, 1. marca. AS. Ameriško vojno ministrstvo je pred nedavnim objavilo nekaj podatkov o izgubah ameriške vojske. Zanimivo je, da služi v ameriški vojski nad 450.000 črncev in da je med njimi kakih 1000 častnikov. Njihove dosedanje izgube znašajo 00.399. Od tega je 10.4o5 mrtvih, 11.187 ranjenih, 38.027 pogrešanih, 6.641 ujetih, 89.000 pa interniranih v nevtralnih državah. Seznam izgub kopenske vojske do lo. februarja znaša 3.781 mrtvih, 6.689 ranjenih, 2o.323 pogrešanih, 6.041 ujetih in interniranih. Skupno šlevilo znaša torej 42.623 mož. Izgube mornarice in obalne obrambe znašajo do 27. februarja 6.6<okroviteljslvoin fašistične 6tranke bo fašistični zavod za Italijansko Afriko 3. marca praznoval prvo obletnico slavne žrtve vojvode d'Aoste. V navedenih krajih bodo imeli spominske govore sledeči: v Rimu Carlo Scorza, v Milanu Carlo Borsani, v Napoliju Um-berto Guglielminotti, v Firenzi Severio Fera, v bo-logni Davide Fossa. v Bariju Carlo Fettarappa, v Pisi Carlo Ciglio, v Padovi Attilio Sitnioni, v Trie-6teju Ardito Desio, v Pistoji Angelo Nori, v Modeni Leonardo Gana, v Perugiji Pascot. Grof Ciano izročil povcrilnice sv. očetu Vatikansko mesto, 1. marca AS: Danes zjutraj ob desetih je izročil grof Ciano svoje ix>-verilnice sv. očetu. Vatikanski dostojanstveniki so se po običajnem ceremonijelu podali na poslaništvo, odkoder so spremili grofa Ciana v Vatikan. Pri njegovem vstopu v Vatikan je na tr- W Novi spori med Moskvo in begunskimi vladami Lizbona, 1. mar. AS. Poljska vlada se je sešla , ki je bil vsekakor naročen od zgoraj in ki se pod predsedstvom generala Sikorskega ter raz- zgraža nad krutostjo in ostrostjo odgovorov sovjet-pravljala o poljsko-ruskih odnošajih. Sprejela je naslednje sklepe: »Poljska vlada izjavlja, da niti pred izbruhom sedanje vojne niti med njo poljski narod ni bil nikdar pripravljen sodelovati z Nemčijo proti Rusiji. V svojih odnošajih"J| Rusijo je bila Poljska vedno pripravljena sodelovati na ruski strani za nadaljevanje vojne ter za ohranitev prijateljskih odnosov z Rusijo po doseženi zmagi. Poljska vlada odločno zavrača zlobno propagando osi, ki obdol-žuje poljsko vlado neposrednih in posrednih malo prijateljskih stremljenj do Rusije. Bedasto bi bilo sumiti, da bi bila Poljska imela kakršen koli namen potegniti vzhodno mejo poljske republike ob Dnjeslrnu in Crnein morju ter dolžiti Poljsko, da bi bila predlagala kakršne koli spremembe svojih tneja na vzhodu. Od trenutka, ko je bila podpisana med Poljsko in Rusijo pogodba, t. j. do 30. julija 1941, poljska vlada ni spremenila svojega mnenja glede poljskih meja nasproti Rusiji, glede katerih naj bi obveljal »status quo«, to se pravi, obveljalo naj bi stanje, kakršno je bilo 1. septembra 1939.« Lizbona, 1. marca. AS. Poljski list, ki Izhaja v Londonu »Dzieiinik Polski«, je objavil članek, ske vlade in note jioljske vlade. Napetost med Poljaki in Rusi pa ni edina vrzel med K remijem in takozvanimi vladami, katere ščiti London. Podobna nasprotja trajajo že nekaj tednov med sovjetsko in namišljeno jugoslovansko vlado v Londonu. Tudi takozvana čehoslovaška vlada jo vložila protestno noto pri sovjetski vladi zaradi propagande sovjetskega radia, ki širi komunizem v bivši Cehoslovaški. Očividno sovjetska propaganda vnelo deluje za ustanavljanje komunističnih celic po vseh državah ob svoji zahodni meji, ki so zdaj zasedene ali osvobojene od Nemcev. To dela v upanju, da bi v primeru zmage lahko tam vzpostavila komunistične vlade, te kraje jia vključila Zvezi sovjetskih republik. »Times«-ov dopisnik poroča iz Wasliingtona, da so znane osebnosti iz baltiških držav, živeče v Združenih državah, izrazile bojazen pred morebitno sovjetsko zmago in sj>oročile Beli hiši, da bi Združene države in Anglija morali nujno že vnaprej izjavili, da ne bosta dopustili, da bi se Rusija z izgovorom na komunizem in narodno svobodo polastila baltskih ter skandinavskih držav. »Timesov* dopisnik vztraja, d so takšne izjave re« potrebne, kajti sicer »Atlantska karta« ne bo imela več nikake propagandne vrednosti. git sv. Damasta palatinska straža izkazala čast grofu Cianu, ki ga je sprejel poveljnik straže Vitez Chiassi. Nuto je šel sprevod v spremstvu švicarske garde v Klementovo dvorano, kjer je sprejel grofa Ciana tajnik ceremonijela msgr. Nartonc, ki ga je spremljal do dvorane, kjer so je nahajal sv. oče. obdan z visokimi dostojanstveniki. Ko je grof Ciano izročil svoje jxiveril-nice, sc nui je poklonil in sv. oče ga je prijazno nagovoril. Nato sta imela 6V. oče in grof Ciano razgovor v njegovi zasebni knjižnici. Preden se je poslovil, je grof Ciano predstavil sv. očetu svojega prvega svetnika jn ostalo spremstvo, nato pa se je podal k državnemu tajniku kardinalu Maglioneju. Preden je zapustil Vatikan, se je podal v baziliko sv. Petra. Po povratku v poslaništvo mu je kardinal Maglioue po običajnem ceremonielu vrnil obisk. Gandijev sin o trpljenju svojega očeta Bangkok, 1. marca. AS. Gandijev sin De-vadas je včeraj dejal, da se zdravje njegovega očeta stalno slabša. Devadas Gandi je nato pri-j»oročal ljudem, ki so prišli obiskat njegovega očeta, naj ga čim manj vznemirjajo, saj razumejo, da njegovo zdravje peša ter da bo povzročalo mnoge skrbi tudi še dol"o po koncu gladovne stavke. Policija ie v Kalkuti in Bom-bayu zaprla številne mladeniče, ki so nabijali manifeste, v katerih se zahteva brezpogojno osvobo4itev C.andija. V Allahabadu se je množica demonstrantov podala proti zaporom ter zahtevala oprostitev nekaterih aretiranih In-dov. Policija je skupno z vojaštvom množico razpršila in v tej zmešnjavi sta bila ranjena dva vojaka in trije Indijci. Totalna mobilizacija se pričenja Birlin, 1. marca. AS. Kakor se je izvedelo iz pristojnega vira, bodo v okviru civilne mobilizacije v Nemčiji vso ženske, ki imajo dovoljenje za vožnjo z avtomobili, nameščene v domovini za vožnjo z lahkimi avtomobili. Tiste žene. ki so že imele dovoljenje za vožnjo z avtomobili, pa so morda že izven prakse, si bodo lahko v kratkem zopet pridobile to spretnost s potrebnim dodatnim urjenjem. Vse tiste, ki ne znajo voziti avtomobilov, imajo pa veselje za to, se hodo lahko udeleževale brezplačnega potka za vožnjo z avtomobili. Bombe na Moresby Tokio. 1. marca. AS. Iz uradnega vira se je izvedelo, da so japonska letala bombardirala Port Moresby na Novi Gvineji. Obisk Visokega komisarja na živilskem trgu, v zbiralnici in razdelilnici mleka in pri Prevodu Ljubljana, 1. marca. V Soboto je Visoki komisar brez napovedi pregledal osrednji živilski trg, središče za zbiranje in razdelitev mleka te' Prehranjevalni zavod, pri kateri priliki je nadziral poslovanje pri raznih delih v teh ustanovah in se osebno prepričal o morebitnih ncprilikah in težavah, ki so na poti vedno lednejšemu dobavljanju vseh potrebnih vrst živil za prehrano prebivalstva. Povsod ie bil Visoki komisar sprejet t izrazi toplih simpatij in priznanja prebivalstva za svoje nenehno zanimanje, ki je predvsem posvečeno skrbi manj premožnih slojev. Na osrednjem živilskem trgu Na živilskem trgu, kamor je Visoki komisar prispel okrog 8., je obiskal razne stojnice za prodajo, kjer se je zadržal v razgovoru s prodajalci in kupci in zrhteval od njih pojasnila o dobavljanju živil in njihovi kakovosti. Med obiskovanjem sta se Visokemu komisarju pridružila podžupan dr Tranchida in ravnatelj živilskega trga dr. Kune, ki sta ga spremljala na nadaljnji poti in ga obveščala o raznih vprašanjih, ki se tičejo dobave živil. Eksc. Grazioli se je podrobno zanimal za dovoz in preskrbo s sadjem. V nadaljnjem je odšel tudi na ogled pokritega trga, kjer je nadziral prodajo mesa io se neposredno zanimal za razna vprašanja, ki se tičejo kakovosti, cen in načina razdelitve mesa. V razdeljevalnlci mleka Pozneje je Visoki komisar odšel v razdelilnlco mleka, kjer je obiskal vse prostore in si ogledal tekoče delo, nato pa tudi Urad za razdeljevanje mleka, v katerem se je podrobno poučil o količini razdeljenega mleka, pri čemer je ponovno poudarjal načelo, da mora biti mleko predvsem dobavljeno otrokom, bolnikom in starim ljudem. Se enkrat je pri tej priliki opozoril na že izdana navodila, ki streme samo za tem. da bi se zbralo čim več mleka in bi bila razdelitev čim hitrejša in čimbolj pod nadzorstvom. V prostorih razdelilnice sta ga sprejela predstavnik Gospodarske zveze g Simončič in predstojnik Urada za razdelitev g. Striber, ki sta mu podrobno objasnila poslovanje v uradu. Pri Prevoda Nazadnje je Visoki komisar obiskal še ravnateljstvo Prevoda, kjer ga je sprejel njegov ravnatelj podpolkovnik Pilla, s katerim je imel dolg razgovor o raznih vprašanjih, ki so v zvezi s to najvažnejšo ustanovo. V spremstvu ravnatelja je nato obiskal nove urade zavoda na Novem trgu, kjer se je ustavil v razgovorih z vsemi predstojniki uradov in se podrobno zanimal za poslovanje v njih ter pri tem posvetil posebno pozornost podatkom, ki se nanašajo na poljedelsko proizvodnjo in zaloge. Po teh obiskih se je Visoki komisar vrnil v vladno palačo. Obnovitev izkaznic vseučiiiščnikov Tiskovni urad fašistične zveze poroča: Vseučiliški dijaki, včlanjeni v ljubljanski vse-učiliški organizaciji eo opozarjajo, naj obnovijo svoje izkaznice do 15. marca. Tisti, ki tega ne bodo opravili o pravem času, bodo šteti za izključeno in bodo ob vse članske pravice. Uvedba taksnega papirja V smislu določil odredbe Vicokega komisariata za Ljubljansko pokrajino z dne 8. feb. 1943-XXI, št. 10, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 10. feb. 1943-XX1, 12 kos. ter stopi v veljaro dne 1. marca 1943-XXI, je na področju Ljubljanske pokrajine razširjena raba taksnega papirja z vodnim tiskom. Izdane 60 ludi nove manične golice z vtisnjenim kolkom. Te taksne papirje, kakor tudi menične golice, prodaja finančna uprava po pooblaščenih prodajalcih (trafike). Dokler taksni papir ne bo na razpolago, ]e za namene, navedene v zgoraj omenjeni odredbi, dovoljena raba navadnega papirja, pod pogojeni, da je opremljen s kolki v vrednosti predpisanega taksnega papirja, ki odgovarja namenu. Dosedanje menične golice se tudi smejo uporabljati, če 60 dokolkovane s posebnimi meničnimi kolki. Menične kolke, ki bodo prišli v kratkem v promet, 6inejo nalepljati in uničevati izključno le davčni uradi. Cenik za zelenjava in sadje št. 3 veljaven od 25. februarja 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 194l-XIX. naslednje cene v prodaji pri pridelovalcu ter pri trgovcu na debelo in na drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v ka- »Ker želi morda kdo čitati preprosto in enostavno pripovedovano povest, bom poskusil jaz John Ridd, svobodnik iz župnije Oare v So-mersetski grofiji, napisati — če mi Bog ohrani življenje in spomin — knr sem v tem okolišu videl in deloma sodoživel.« Tako začenja pisatelj R. D. BInckmoore enega najbolj branih romanov z naslovom: »LORHA DOONE« 17. stoletje z vsemi številnimi in dramatičnimi boji med posameznimi grofovskimi rodbinami za oblast v posameznih pokrajinah Anglije in vse mogoče zarote za angleški kraljevi prestol zažive v tej knjigi. Vmes pa se ubla-žujoče vpleta ljubezen — vsa lepa, zvesta in plemenita grofice Lorne do pogumnega svobod-nikn — viteza Johna Riddu. Po premaganih hudih težavah se združita v srečnem zakonu. Romnn je izšel v »Slovenčevi knjižnici« (ol:a dela vezana v eni knjigi) in ga dobite po vseii knjigarnah in trafikah. Naslednji teden bo izšel svetovno znani roman »FOSTRUŽKA« (Scampolo), ki ga je spisal Dario Nicodemi in katerega igro »Scampolo« pozna vse svet. tegorični obliki meje, v katerih se morajo cene dejansko gibati pri pridelovalcu, trgovcu na debelo in pri trgovcu na drobno. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati po nižji, nikakor pa ne po višji ceni. (Številke v oklepaju pomenijo cene na debelo). Česen 10.60 (9.30), karfijoln 3.60 (3.10), čebula 3.05 (2.60), kopre 3.90 (3.40), solata glavnata 4.95 (4.15). radič 7.50 (6.70), špinača 5.40 (4.60), zelena 5.60 (4.60), Pomaranče Ia 7.70 (6.70), limone I. vrste (15 cm obsega) 4.50 (3.45, kos 0.55, mandarini 5.20 (4.55), jabolka Ia (n. pr. zlata parmena) 6.80 (5.90), hruške Ia 7.25 (6.25). Opombe: 1. Prva vrsta: zelenjava in sadje morata biti zdrava, sposobna za prevoz. Izločiti se morajo sadeži, ki so spačeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno socnati. 2. Zelenjava v prodaji mora biti brez listov in neužitnih delov. 3. Prodajalci morajo imeti na blagu listek z označbo cene in kakovosti blaga. Trgovci na debelo morajo izročiti prodajalcem na drobno j bitek za kovinasto ploš račun z označbo blaga, kakovosti in enotne i za umetne smole 300 lir, Pomemben napredek v organizaciji rejcev malih živali Zadnjo soboto ie organizacija rejcev malih živali v Ljubljani doživela preureditev, ki bo za bodoči razvoj rejstva gotovo posebnega pomena. Kakor znano, je Zveza društev »Mali gospodar« že dolga leta uspešno širila misel reje malih živali in uspela v mestu in na dežefli. Vzporedno z nio je pa delovala tudi zadruga »Žegoza«, ki je bila zlasti dobro gospodarsko podprla, saj se je kot zadruga lahko lotila tudi raznih koristnih gospoda rekih načrtov. Zadnja leta sta obe ustanovi složno sodelovali, čeprav sta imeli vs«- cene. Tak račun morajo izdati tudi prodajalci B i na drobno na vsakokratno zahtevo. 4. Ta cenik " — mora biti izvešen na dobro viduem mestu; velja pa le za uvoženo blago. Kuzume se brez tare. 5. Za dornučo zelenjavo in sudje v Ljubijuni v trgovini na drobno veljajo najvišje cene teden- n skega mestnega tržnega cenika. 6. Okrajni ci- ■ 1 DALE CARNEG1E Kaho si pridobiš prijateljev Več kakor eno uro se je iz najbolj elegantnega vilni komisariati lahko določijo še nižje cene ■ , , - .___. - ,„„ od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora g neukega della slišalo pokanje revo verjev ter predhodno odobriti Visoki komisar. 7. Ža blago, S enollČn11 ta" a:ta strojnic. Chrowey se je blokiral ki ga ta cenik ne navoja, veljajo cene iz zad- g za naslanjač ter ga obložil z modroci. Od tam je njega prejšnjega cenika, kjer je bilo navedeno, g neprestano streljal na polici o. medtem, ko so ti-razen £e se e s posebno odločbo določila dru- S fčl meščanov ^ 66 veselih nered- gačna cena. 8. Kršitelji teh določb se kaznujejo ■ k«mu PrlM,ru- Kak« neki je la gangster, ki je bil po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942- g fde,n najnevarnejših zločincev v New Yorku, kako k. št. 8. z zaporom do dveh mesecev ali v de- S « C™*1«* P" «» na, samega sebe? Slučajno narju do 5000 lir ■ vemo, kajti medlem, ko je policija streljala v ■ njegovo skrivališče, je napisal pismo, tužen doku-11 nIa£SIau naMoiliM i,.:<. S ment, oškropljen s krvjo iz njegovih ran, in v UOlOGliev nagradne lame g tem pismu je bilo napisano: »Pod mojo obleko se za zobozdravniška in dentistična s skriv« trup|o< toda velikodušno srce, ki ne bi fj.i- J| nikomur nič žalega storilo.« In vendar je malo UBI3 ■ pred tem zaključkom Crowley krožil po poljskih Nagrade zobozdravnikom in dentivtom Ljub- g Poteh v okolici Long Islanda, kar se mu približa ljanske pokrajine se določajo takole: ■ varnostna straža ter ga prosi, naj mu pokaže pa- „ .. . ,. . ■ tent avtomobila. Crowley je brez besede dvignil Konservativno zdravljenje ■ puš|{0 ter z enim strelom podrl agenta. A to mu 1. Plomba, centralna 30 lir; 2. Plomba, kon- J še ni bilo dovolj. Stopil je iz avtomobila, se sklo-turna 35 lir; 3. Iulay (brez stroškov za tvarino) ■ nil nad padlim, mu vzel revolver ter ga z njim 85 lir; 4. Ordinacija, do štirih ordinacij, vsaka g prestrelil. In to je bilo »tisto trudno, toda veliko-20 lir (vsaka nadaljnja ordinacija 10 lir); 5. J dušno srce, ki ne bi nikomur nič žalega storilo.« Zdravljenje korenine s plombo, do Ireh ordina- ■ Crowley je bil obsojen na električni stol. Ko cij 80 lir (vsaka nadaljnja ordinacija 10 lir). g je prišel v smr smrtno sobo v Sing-Singu, ali mislite, da je rekel^Prišel sem tako daleč zaradi svojih umorov?« ne, rekel je: »Prišel sem do tega zato, gangster ka svoj delokrog. Od zadnje sobote naprej je med obema nastopilo tesnejše sodelovanje, lx> prav gotovo rodilo lepih uspehov v korist ej pa je, ki rejcev mnlih živali. V soboto popoldne ob šestih je bila v društveni pisarni na Gallusovem nabrežju prisrčna slavnostna sejas na kateri je najprej spregovoril predsednik Zveze društev malih rejcev dr. Janko Koren, ki je podčrtal pomen tesnejšega sodelovanja med društvom »Mali gospodar« in »Žegozo«. Poudaril je, da bo »Mali gosjxidar« odslej v glavnem opravljal or-ganizatorno in propagandno delo, medtem ko bo vse gospodarske posle vodila za člane društva ie en partizanski voditelj ubit Preteklo soboto zjutraj so fantje iz protilco-munistiičnega oddelka iz Temenice skupno s člani kr. finančne straže presenetili v Pustju ob Št Vidu pri Stični dva partizana, ki sta se jim skušala izmuzniti. Beg se pa partizanom ni posrečil. Eden je bil na begu ubit, drugi pa hudo ranjen. Presenečenje je bilo veliko, ko so fantje v ubitem partizanu spoznali proslulega partizanskega komandanta s stičenskem, šentviškem in litijskeem okrožju Mirka Pestotnika, ki se ga je ljudstvo po teh krajih balo kakor živega zlodja. Pestotnik je v vseh teh krajih bil duša partizan-stva in komunizma, vodilni organizator in funkcionar in nazadnje poveljnik tamošnjega partizanskega bataljona. On je osebno odgovoren za vse gorje, ki je zadelo ljudi v omenjenih krajih: za požig vasi Primskovo, njene cerkve in šole, za rope in požige v Temenici in okolici, za požig Ustna in zobna kirurgija. 1. Ekstracija brez anestezije 20 lir; 2. ■ ker sem se branil.«" Nauk basni je ta: Ekstrakcija z anestezijo 30 lir; 3. Ekstrakcija, g Crowley se ni ničesar sramoval, komplicirana 50 lir; 4. Odstranitev zobnega g AIi je to zna;cilno samo M zMince? Poglu, kamna 20 lir; 5. Resekcija koremke operacija g šajte. >Najlepša leta svojega Življenja sem potrošil ciste, izklesanje retiniranega zoba 2^0 lir; 6. g za to da gcm oskrbe, -im n£jbo,jše Incizija abscesa 25 lir. . zabave, da sem jim pomagal dobro preživeti nji- Protetika. j hov čas, v zahvalo 6em pa imel obsodbe ter ječo.« 1. Zob na vijak (Logan, Daviš, Ve roden s) ■ Jo govori Al Caponel javni sovražnik Št. 1, naj-100 lir; 2. Richmond krona (brez stroškov za 5 holj prosluli gangsterski poglavar v Chicagu. Tudi tvarino) 200 lir; 3. Enodelna ali dvodelna krona ■ A1 papone samega sel* no obsoja, nasprotno, (brez stroškov za tvarino) 140 lir; 4. Fasetirana ■ smatra se za javnega dobrotnika, ki ga pa ljudje krona (brez stroškov za tvarino) 200 lir; 5. Ja-S ne razumejOj in mu delajo krivico. Tudi Dutch cquet krona 1000 lir; 6. Palapont krona 270 lir. ■ fchu'tz. preden je padel pod kroglami članov ne- ■ ke kriminalne tolpe v Newarku, je bil istega Dela v kavčuku. g mnenja. Nekemu časnikarju je namreč zatrdil, da 1. Zob (brez stroškov za zapono) 100 lir; ■ je javen dobrotnik in je to tudi verjel, čeprav je 2. Dva zoba (brez stroškov za zapone) 140 lir; ■ bil eden najbolj proslulih sleparjev v New Yorku. 3. Trije zobje (brez stroškov za zapone) 180 lir; B Eden ravnateljev v jetnišnici Sing-Singa mi je 4. štirje zobje (brez stroškov za zapone) 220 lir; B zatrdil, da je zelo malo zločincev v tisti ječi, ki 5. Zapona brez tvarine 30 lir; 6. Sesalo 60 lir; ■ pač vsebuje cvet vseh zločincev, ki bi se smn-7. Popravilo proteze 60 lir; 8. Vstavitev novega 5 trali za slabe. Nasprotno: trdijo in ti skušajo do-zoba v staro ploščo 100 lir; 9. Vstavitev dveh ■ kazati, da so prav tako dobri in človeški kakor novih zob v staro ploščo 120 lir; 10. Predelava ■ vi ali jaz. Večina njih skuša opravičiti tudi pred umetnega zolwvja (en zob) 85 lir; 11. Predelava S 6amim seboj svoje protidružabno obnašanje z bolj umetnega zobovja (dva zoba) 100 lir; 12. Pri- ■ ali manj logičnimi in nelogičnimi dokazi. Vedno bitek za kovinasto ploščo 500 lir; 13. Pribitek ■ pa zatrjujejo, da ječe sploh niso zaslužili. j* In zdaj, če se ljudje te vrste smatrajo za tako g dobre in tako brez krivde, kaj naj rečemo o pov- ■ prečnem človeku, o človeku, s katerim pridete vi ■ ali jaz vsak dan v stik? Nek moj prijatelj mi je ■ nekega dne priznal, da se je že dolgo tega naučil, " ™ ■ kako obsolutno bedasto je opravičevati se in se »žegoza«. Kot naslednji govornik je spregovoril g izgovarjati. Blagor njemu, ki se je tega tako hitro predsednik ljubljanskega društva g. Grabna,r, ki j naučili Jaz ošabno sem porabil tretjino stoletja, ie orisal vso zgodovino društva in naj>ore od- ■ preden sem opazil, da devetindevetdeset odstotkov borov, da bi dosegli uspehe z organizacijo ma- S ljudi noče priznali svojih napak. Kritika je naj-lih rejcev. Zatem je spregovoril predsednik »Že- g večkrat hrezkoristna, kajti človeka privede v de-goze« g. Kampnš, ki je orisal uspehe zadružnih a fenzivo ter ga sili k izgovorom; kritika je eploh naprav v zadnjih iletih. Čeprav ie bilo treba z g nevarna, kajti vedno zadene tisto občutljivo člo-vsakim načrtom začeti prav z malega, je vendar g vekovo lastnost, ki se imenuje napuh, rani nje-danes v lasti zadruge predilnica za volno. Lepo ■ govo občutje važnosti ler vzbudi njegovo užalje-je bilo urejeno rejsko središče, odlično posluje ■ nost. strojama, ki je prva leta dobila v stroj okrog g V nemški armadi je prepovedana kritika ali 3000 kožic, lani pa že 6000. Prav tako z uspehom ■ graja po kakih dogodkih. Treba je stvar prestati deluje sušilnica in mlin za razna krmila. Še vse g ter pustiti, da se vtisi ustalijo. Čo je graja takoj polno načrtov ima »Žegoza« eden nejpomemb- jj izrečena, je koznovan tisti, ki je grajo izrekel. Ali nejših za sedanje čase je zbiranje lupin, ki se je ■ ne bi bilo naravnost sijajno, ce bi imeli podobno že obneslo. Spregovorili je zatem še predsednik ■ odredbo ludi v civilni zakonodaji, odredbo proti železničarske nabavljafne zadruge g. Jakob g godrnjavim staršem, proti sitnarskim ženam, proti Scher, ki je omenil, da je »Žegoza« začela pred ■ surovim predstojnikom ter proti vsej škodljivi 12 leti in da je njen lepi razvoj zlasti zasluga ■ armadi kritikastrov! g. Kampuša. Svoje čestitke so izrekli dalje g. g Na vsaki strani zgodovine dobimo kričeče pri-inž. C. Oblak kot zastopnik kmetijskega oddel- ■ mere, kako je včasih kritika nekoristna. Vzemimo ka in zastopnik čebelarjev g. Robida. Nato je J za zgled slavno debato med Teodorjem Roose-bilo zborovanje, ki je bilo v novem lokalu, ki si £ veltom ter med predsednikom Taftom. Ta debata ga je društvo pridobilo te dni, zaključeno. o je razklala na dvoje republikansko stranko, omo- S gočila Wilsonu predsedniško mesto ter na ta na-H čin preobrnila razvoj dogodkov med svetovno voj-B no in s tem spremenila tudi razvoj zgodovine. 5 Omenimo jo na kratko: H Leta 1908 je Teodor Roosevelt odšel iz Bele Lavričeve tovarne itd., kar je vse sam vodil in H hiše, t. j., njegova predsedniška doba je potekla; pripravil. Njegovo prevratniško delovanje se je g šel je v Afriko streljat leve. Za svojega nasled-raztezalo na obe strani meje in so nemške obla- g nika je pustil Tafta. Ko se je pa vrnil, je eksplo-sti na njegovo glavo razpisale 20.000 mark. Pe- n diral ter obtožil Tafta konservativizma. Skušal se stotnik se je znal izogibati nevarnosti in ga je g je zalo dati izvoliti še tretjič ter v ta namen vedno spremljala straža petih, do zob oboroženih Sj ustvaril novo stranko. Pri volitvah sta Taft in komunističnih udarnikov. ■ republikanska stranka dobila samo dve državi Ko so ga preiskali, so pri njem dobili naj- H kar pomeni največji poraz, ki ga je stara stranka različnejše dokumente, osebno izkaznico, izdano f* kdaj doživela. od občine Prečna, ponarejeno dovoljenje za svo- i , R<*»evelt je kritiziral Tafta; ah pa je ta nato bodno gibanje v pokrajini, celo vrsto potrdil o S knhsiral samega sebe? Nikakor kajt, s solzami nagradah, ki jih je dajal svojim terenskim zaup- g \ |e ,trdll: >Ne vem, kako b, mogel drugače nikom in delavcem, nekaj mazaških zdravil, bom- S £elatl' pdela.l< Kd? Je ,imel Prav? bo in šliri suhe hruške. 3 Roosevelt ali Ta|t? Resnici na ljubo, tega ne vem, ■ in končno tudi ni treba vedeti; kar me zanima, Zopet: drug za drugim, dokler ne bo padel g je to, da Roosevelt nikakor ni prepričal Tafta o zadnji ter zaključil žalostno in krvavo zgodovino S njegovih napakah, pač pa je dosegel, da se je partizanskih zločinov. B Taft bl-anil in opravičeval. (Dalje.) mm&mu vkbsw mim POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA Kakor s sevrešklm mirom, tako tudi z novo Armenijo ni bil zadovoljen Kemal in njegovi tovariši. V pogodbi iz meseca marca 1921 je bilo med Rusijo in Turčijo arm^isko vprašanje rešeno na drug način: Armenija je bila razdeljena. S tem je prenehalo tudi ameriško varuštvo nad Armenijo, a Amerika si iz tega ni delala skrbi, njej je bil petrolej več in poleg tega je bila v dobrih odno-šajih s Kemalom. Pozneje je prišlo do nove razdelitve mossulskega petroleja, in sicer tako, da je odpadlo: 23.75% na Persian Oil, 23.75% na Standard Oil, 23.75% na Compagnie Francaise des Petroles, na francosko državno petrolejsko družbo, 5% pa je dobil Armenec Gulbenkian. To je bilo leta 1928. Nemčija in Turčija sta bili izločeni. Že smo omenili, da je postal Feisal iraški kralj s pomočjo Anglije. Toda ta mož je bil sam dovolj pameten in se ni dal popolnoma vladati od Angležev. Znal je izkoristiti angleške težave na bližnjem vzhodu in je bolj služil kot protiutež proti Ibn Saudu in pomirjal palestinske Arabce. Sedanji položaj v Iraku pa se je ob tej vojni le še povečal. Anglija ima tam svofe vojaške in letalske sile in budno straži svoje koristi za sedaj in za bodoče. Da so Angleži hoteli v vsakem oziru pridobiti Feisala na svojo stran, priča sprejem, ki ga je ta doživel leta 1933 ob svojem prihodu v London. Kralj- Jurij sam ga je v svečani uniformi sprejel na kolodvoru Virtoria. Tam so ga sprejeli valeški princ, vojvoda glouce-lerski in številni člani vlade. Toda ob vsem tem je Feisal sanjal o Veliki Arabiji, ki jo je hotel ustvariti. Hotel je izgnati Francoze iz Sirije, postati gospodar Meke in Medine in tako mohamedanski cerkveni poglavar. Te sanje pa so mu prinesle veliko sovražnikov. Dalj časa je ljubkoval z Wa-shingtonom, da bi dražil Angleže in izsilil iz njih čim več boljših pogojev. Ker koncesije družbe Irak Petroleum Co niso veljale za vso deželo, je delil obljube Amerikancem, Italijanov in Francozom. Njegovi podložniki so ga sovražili, ker je razdal deželo »nevernikom«. Zasovražili so ga tako, da je sam čutil ,da je boljše, če živi v zdraviliščih in razkošnih kopališčih, kakor pa v vroči puščavi, katere petrolej ga je obogatil. Živel je več po svetu kakor doma. Tako ga je nekoč doletela usoda: bilo je 7. septembra leta 1933, ko so je vrnil z neke avtomobilske vožnje v Bernu v hotel, kjer je uro po prihodu nenadoma umrl. Ravnatelj hotela gospod Eggiman, ki ga je našel mrtvega, je prav tako nenadoma umrl poleg njega. To je bila skrivnostna smrt za moža, ki še ni dopolnil^etdeset let. Skrivnost njegove nenadne smrti je bila nepojasnjena. Kralja Feisala so balzamirali — prepeljali so ga iz Švice v Haifo na angleški križarki, ker švicarski zakon prepoveduje balzamiranje, so to delo opravili v Palestini. Nato so ga v letalu prenesli v Bagdad. Po Foisalovi smrti so spet nastali spori v Iraku; med iraškimi četami in kaldejskimi obmejnimi rodovi so bili pogosti boji. Bagdad jo spet oživel. Številni agenti, špijoni in petrolejski možje treh celin so se nagnetli v mesto, skušajoč izkoristiti položaj. Toda, Angleži so znali dobro uveljavili svojo prednost. Feisalu je sledil na prestolu njegov nečak Ghazi, ki se je poročil s hčerjo najbolj bogatega in mogočnega anglofilskega šejka. Neprestane spore in poboje bojevitih Asircev in Kaldejcev so Angleži znali hitro udušiti. Deloma so jih pobili, deloma pa preselili v Sirijo. Iraški petrolej. Še leta 1929 je proizvodnja znašala 338.000 sodov, deset let pozneje je proizvodnja narasla na skoraj pet milijonov ton petroleja. S petrolejskim denarjem si je Irak ustvaril dobro vojsko, zgradil je vodovodne naprave in ceste. S finančno neodvisnostjo pa je rasla tudi politična neodvisnost. Toda Angleži so vse poizkuse zatrli in ostali gospodarji dežele in gospodarji iraškega petroleja. ANGLEŽI V BOJU ZA PETROLEJSKO PREMOČ (D'Arcy, Reilly in Anglo-Persian Oil Co.) Perzija dvajset let pred svetovno vojno. V Teheranu vlada šah Nasreddin, »kralj kraljev« in »gospodar od roba meseca tja do globin voda«. V vsem svojem življenju ni ta oblastni gospodar stisnil roke Evropejcu, ne da bi z dotikom z nevernikem omadeževal svoje duše. Vselej pa so ga lahko pregovorili, da je dovolil nekaterim Evropejcem bivartje in kretanje po njegovi deželi. Med temi je bil sub, že starejši inženir, mr. William Knot d'Arcy, raziskovalec, ki je bil poprej v Avstraliji dolgo časa ujetnik nekega tamkajšnjega rodu, preden je našel zlato goro, rudnik Mount Morgan. S tem zlatom je hotel osvojiti svet, ustvariti kraljestvo petroleja in izenačiti Rusiji in Ameriki, ki sta tedaj obvladali trg. Mr. d'Arcy je vedel, kakor so to vedeli vsi zgodovinarji, da so stoletja goreli ognji na ploščadah perzijskih templov, ki so naznanjali vernikom, da je tukaj pričujoč bog ognja Ormuzd, katerega je treba častiti. Ti ognjeni stebri so že davno ugasnili, toda d'Arcy išče neutrudno na teh mestih starodavne kulture. Ti ognjeni stebri niso bili nič drugega kakor goreč petrolej, katerega so prižgali pametni svečeniki. V bližini teh mest starega kulta morajo biti še danes zaloge petroleja. Ogromne zaloge petroleja, kakršne so našli Rusi ob Kaspiškem morju, morajo biti tudi v zemlji Perzije. D'Arcy je hotel najti petrolej za vsako ceno. Iz doline Širah je krenil proti severu. Zapustil je krasno cvetje in veličastne stare zgradbe, zapustil je gaje cipres in romantiko Orienta in se odpravil s karavano kamel na fiot po kameniti in neobljudeni puščavi. Prišel je v malo oazo in v solno puščavo. Prišel je do gore Ararat. Toda petroleja ni našel niti ne česar koli, kar bi ga spominjalo na ležišča petroleja. Izgubil je že veliko denarja, upanja in poguma pa mu ni zmanjkalo, niti ne vere v perzijski petrolej in vere v Boga. Skoraj vedno je bil sam, premagoval je težke nevarnosti in se boril s silo narave. S seboj je nosil svoje orodje, zemljevide, geološke knjige in zamotane račune, podobe svetnikov, križ in prevode sv. pisma. Stanovski pomenki z ljubljanskimi trgovci Ljubljanski trgovci spadajo med meščanske stanove s precejšnjo tradicijo. Marsikatera trgovska hiša ima že svojo častitljivo preteklost. Rod za rodom si je prizadeval, da bi povečal podjetje in razširil krog svojih rednih odjemalcev v mestu in tudi z dežele. Nekatera podjetja so se razvila v prave veletrgovine, ki v vsem ustrezajo potrebam ljubljanskih razmer. Prodajalne na drobno so večinoma v pritličju in samo nekoliko trgovin jih je razširilo tudi na prvo nadstropje. To se pravi, da pri nas še ni velemestnih trgovin ali trgovskih palač, v katerih bi dobili vse od igle do pohištva ali od otroških igrač do izgotovljenega fraka. Trgovine, ki se razprostirajo prek štirih ali petih nadstropij in v katerih se prevažate iz oddelka v oddelek z dvigalom ali s tekočimi stopnicami, so v Ljubljani še neznane, kar pa ne pomeni nobeno škode. Ljubljančan je zadovoljen s sortiranimi trgovinami, kakršnih je v mestu dovolj. Najbolj so se razvile trgovine z manufakturo, pa tudi one s špecerijo in druge, ki prodajajo samo posebno vrsto izdelkov. Človek, ki si ogleduje ljubljanske izložbe, bo moral priznati, da so okusno prirejene in da bi lahko stale nekatere tudi po ulicah velikih evropskih središč. Nekateri trgovci so si najeli strokovno izobražene aranžerje, ki skrbijo za umetniško opremo izložbenih oken. Izložbe so mikavne za človeka, ki ima namen kupovati, prikupne pa so tudi za onega, ki pase samo radovednost. Posebno okusne in pestre so izložbe modnih trgovin. V skladnosti z letnimi časi razstavljajo zdaj zimske potrebščine, zdaj spomladne ali poletne, radi pa poskrbijo tudi za kulise, ki spominjajo na letne čase. Ljubljani v pohvalo je treba omeniti tudi dejstvo, da vidite v naših izložbenih oknih od časa do časa tudi prave umetnine, redkokdaj pa predmete ali reklamo, ki žali čut lepote ali dostojnosti. To izrečno navajamo zaradi tega, ker smo videli v inozemstvu tudi izložbe, ki žalijo človeško tenkočutnost. Tudi postrežba v ljubljanskih trgovinah je bila že od nekdaj solidna. Primeri, da bi se ljudje pogajali za ceno, in da bi moral trgovec za polovico popustiti, preden bi prodal ta ali oni predmet, so pri nas izključeni. Cene so stalne in v kolikor uživajo osebni znanci, redni odjemalci in drugi privilegiranci popust, znaša isti le nekoliko odstotkov. Pozna se, da niso imeli Zidje svojega posebnega vpliva na razvoj naše domače trgovine. Nameščenci v trgovinah so strokovno izobraženi in so tudi dovolj sposobni za strokovne posvete. Teh si želijo zlasti one stranke, ki nimajo dovolj praktičnega smisla in ki si želijo pouka glede vrste blaga, kakovosti, okusa, načina uporabe in podobnega. Soliden trgovec ne bo hvalil vsake robe, pač pa bo odjemalcu, ki si ga želi t Župnik Janko Barle ohraniti, odkritosrčno svetoval in priporočal le dobre izdelke. Tega se zavedajo trgovci, pa tudi odjemalci, ki se radi držijo svojih stalnih trgovin. Razmere, ki jih preživljamo, imajo seveda tudi svoj vpliv na trgovine. Prav zaradi tega bi bila naloga trgovcev, da si prizadevajo, da postrežejo svojim odjemalcem čim bolj solidno; na drugi strani pa morajo tudi odjemalci upoštevati razmere, ki so se pri nas, kakor povsod po svetli v marsičem spremenile. Neumestno bi bilo, če bi popuščala vljudnost in postrežba. Ne gre za pozdravljanje ali vljudno nagovarjanje v trgovinah, pač pa za postrežbo, pri kateri je potrebno ponuditi vse, kar imajo na razpolago. V dobri trgovini ne sme nobeu odjemalec dobiti vtisa, da bi ga rad trgovec na kratko odpravil in da mu ne ponudi najboljšega. Ugled in dobro ime vsake <> trgovske hiše zahtevata, da jo zapušča stranka za- |> dovoljna. Cisto razumljivo je, da ljucje dandanes Po novi poti Čedalje bolj spoznavajo vsi, ki si prizadevajo za temeljito obnovo sveta, kako velika je važnost dobro iTretehtajo*,"preden še 'odločijozauakup nove najvišjega učeništv« Kristusove vesoljne Cerkve, •■■ ' •• r ■ ■ .. j.- ......- i- ki poudarja osuovna moralna načela človeško družbe, kakršna bi morala hiti. Zato je samo na-ravuo, če se je pozivu, ki ga je naslovil na vso narode poglavar kutoliške Cerkve v svoji božični poslanici, da naj že zdaj pripravljajo gradivo za novo stavbo sveta, odzvalu vsa svetovna javnost obleke, perila ali podobnega. Ljudje, ki imajo de narja na pretek, si lahko privoščijo najboljše — in tem je seveda najlažje postreči — dobrohotnost pa je potrebna tudi napram onim, ki morajo Slediti in zbirati, preden si lahko kupijo to ali ono vrsto potrebščin. Trgovci, ki bi delali ruzlike ...,*,, „• • • , . . v postrežbi in ki bi zapostavljali manj premož- t povsod tam. kjer je krščansko mišljenje m čustvo-nejše sloje, bi jih enostavno odbili, kar bi jim { vanje slejkoprej ostalo več ali mam zavestna pod-utegnilo nekoč škodovati. Razen tega pa bi bilo v * laga in nagib za vsak plemenu P»i*«'»>: dabi se i _____ .. _____ .. :t... „ nniA^nAiinoiSiirta u r»n i u I noud tem pomanjkanje najosnovnejšega socialnega čuta Kakor rečeno, v poslovnem življenju je potrebno veliko obzirnosti in potrpežljivosti, in to velja za oba partnerja: za prodajalca in za nakupovalca. Nedeljski popoldan v nebotičniku Umrl je v ponedeljek 1. marca 1943 ob pol treh ponoči preč. g. Janko Barle, župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Bolehal je že od srede decembra 1940, ko ga je zadela kap. Prej vedno zdrav in močan je potrpežljivo prenašal evojo hudo bolezen. Pokojnik je bil rojen v Srednji vasi v župniji Šenčur pri Kranju 13. decembra 1875. V mašnika je bil posvečen 22. julija 1899. Eno leto je bil semeniški duhovnik, potem kaplan v Kranjski gori (1900—1901), v Tržiču (1901—1906), v Kranju (1906—1908), pri Svetem Jakobu v Ljubljani (1908—1909), ko je tu postal župnik 3. oktobra 1909. Kot župnik je bil silno točen; bil je dober govornik, v ta namen mu je služil tudi močan glas. Pri procesijah na praznik sv. Rešnjega Telesa se je njegov glas slišal celo na Grad. I>okler je bil zdrav, je imel navadno prvo sv. mašo, potem pa je šel dan za dnevom v spovednico. Ustanovil je dve Marijini dvužbi. V župni pisarni je pomagal ljudem, kolikor je mogel, zlasti je imel potrpljenje z zaročenci, ki jih je sprejemal pozno zvečer, da čez dan niso izgubljali dnine. Bil je zelo varčen gospodar, zato je s prihranki dvakrat popravil cerkev sv. Jakoba, zlasti prav pred to vojno, tako da se cerkev po svoji ličnosti res odlikuje. Za cerkev sv. Florijana je nabavil na svoje stroške dva nova bronasta zvonova, za župno cerkev pa 6e mu je posrečilo dobiti jto prvi svetovni vojni novo zvonilo kot dar jeseniške zvonolivarne. Svetila mu večna luč! Pogreb bo v sredo ob treh popoldne z Žal, sveta maša zadušnica pa v cerkvi sv. Jakoba v sredo ob devetih dopoldne vpričo pokojnika. Ljubljana, 28. februarja. Včerajšnja nedelja je potekla že v skoraj pomladanskem razpoloženju. Opoldanska promenada je bila dobro obiskana, popoldanski sprehodi v Tivoli in proti Šiški so bili številni. Kinske dvorane pa so bile še vedno tako polne kot v zimskem času, ko so bili že pred poldnevom razprodani vsi 6edeži. Sicer si lahko dobil še tik pred predstavo prostor; seveda je bilo treba malo več plačati, ker cenejših ni bilo več na razpolago. Precejšen naval je bil v Matično dvorano, kjer predvajajo sijajno in z izvirnimi domislicami zabeljeno filmsko veseloigro »Karlova teta«; prav tako je bil dobro obiskan »Unione, kjer je po dolgem času spet na sporedu film z žalostnim koncem. Nočemo nikomur jemati poguma, kajti tudi ta film je vredno pogledati. Tistim, ki so navajeni na »happy and«, odnosno se nanj specializirajo, bo takšen konec pač grenka kapljica v morje cukrenosti in milosolzništva. Vendar je »Dekle z nasprotnega brega« uspelo in resno delo, ki bo še marsikoga privabilo v uuiousko dvorano. Kot sleherno nedeljo, je bil tudi včerajšnjo najštevilnejše obiskan nebotičnik. Družba prijateljev si je izbrala ta kraj za oddih. Sla je kmalu po kosilu, ker pozneje ni več mogoče dobiti primernega prostora, in bila žc ob pol treh — morda malo pozneje — na mestu. Izbrala si je prostor v zgornjih prostorih, kjer je baje — vsaj tako 60 rekli — največ zabave. Mladi ljudje danes ne naročajo več črne kave ali kapucinca, temveč ver-mouth. To je bolj sodobno in bolj »palii«. Zraven si prižigaš še cigareto za cigareto in opazuješ, zavit v goste oblake dima — kot ga na splošno vidiš lahko v tem ali onem filmu — svoje bližnjike. Polagoma se kavarna polili. Po intimnejših sedežih planejo mladi parčki, pri oknih, kjer so zelo udobni sedeži in lep razgled v prosto naravo, predvsem na gore, ki se dvigajo v ozadju, se namestijo mešane družbe, ob manjših mizicah z običajnimi stoli pa fantje. Tak red ni seveda stalen, vendar v glavnem drži. Strogo zaključene družbe 6i poiščejo prostor v ložah; tukaj jih malokdo moti. Okrog štirih so vsi prostori zasedeni. Zdaj živi vse v pričakovanju skorajšnjega nastopa jazza. Zato se tudi razgovor vrši v glavnem v tej smeri. Ta ali oni šlager, ki je mladim ljudem najbolj pri srcu, kavarniški tipi sami zase prepevajo — seveda zelo tiho — citirajo omledne besede in stavke iz danes najbolj znanih in petih poj>evčic in iščejo besedilu odgovarjajoča dejanska stanja. Marsikdo se spomni kakega dogodka iz lastnega življenja in gotovo se mu zelo milo 6tori ob misli, da je bila pesem kot nalašč zanj prirejena. Še nekaj minut manjka do ure, ko se koncert začne. V spodnjih prostorih že igrajo in zvočniki prenašajo glasbo v6eh mogočih vrst in še bolj pisanih avtorjev tudi v zgornji dom. Zdaj se naroči še en vermoulh, morda celo Martini ali kaj podobnega, kajti otvoritveni komad je treba pozdraviti. Nato elegantno vzameš Neretvo iz škatlice, jo prižgeš, kot smo nekoč videli v Totem teatru, se malce premakneš in udobneje namestiš, nato pa prepustiš glasbenemu uživanju. Zemska sreča je popolna. Zdaj 6i ne moreš želeti ničesar več. Gledaš 6kozi okno ali fiksiraš slučajno ali namenoma izbrano točko in se preseliš v onostranstvo. Na lepem se streseš, se ozreš naokoli in ugotoviš, da ni nič posebnega. A vendar — nekaj te neprijetno dirne: čemu neki oni tam tako razbijajo? Saj nismo gluhi; najbrž še predobro slišimo. A kaj se mi smrtniki, ki nam je jazz popolnoma tuja stvar in 6e nanjo razumemo toliko ko zajec na boben ali še manj, razburjamo, ko pa ne vemo, kaj V6e je neznani skladatelj hotel izraziti z rezkimi in v 6rce segajočimi udarci, koliko nesrečnih in zagrenjenih src je hotel ozdraviti s silnim ropotanjem in koliko skritih misli in željš, ki bi sicer nikdar ne zagledale belega dne, je ujetih v presunljivih zvokih pihala. Neskončno nesrečni so morali biti vsi ti skladatelji, kajti popadki nikakor nočejo popustiti, nasprotno, Se večajo se in bohotijo. Priznajte, da je tudi vas ganilo, če 6te že kdaj poslušali glasbo take vrste. Zdaj smo vsi ganjeni. Za čas smo onemeli, a naše razneženo srce ne najde pokoja. Razkrijmo 6i 6voje težave, oblažujmo ponesrečene korake in omika človeštva in sožitje narodov dvignilo na višjo raven. Pomembno znamenje čusa pa je, da so zlusti one besede papeža, ki se tičejo delavstva, izzvale prav posebno pozornost. »Ne jadikovanja« — vzklika Pij XII. — »dela zahteva sedanji čas; ne tožba, kako je bilo nekdaj iu kako je ali ni zdaj. ampak sodelovanja pri zgradbi, ki se bo dvigala in se mora dvigniti v blagor človeške družbe!« Te besede papeževo pa so ne nanašajo samo na moralne, pravne in mednarodne probleme ter njihovo reševanje s krščanskega vidika, marveč v prav veliki meri tudi na vprašanje, kakšen bodi v bodoči na novo urejeni družbi položaj delavstva. V celem poglavju razglablja poglavar katoliške Cerkve, kako > elik je pomen »neizmerne pa bolj in bolj naraščajoče ar-neznani ljudje so se zlili v homogeno enoto, ki } '"J"1«; mezdnih dejavcev in drugih ki so odvisni enako misli in čuti. Novi obiskovalci, ki prihajajo i »<■ P'«*°« * sedanjem renutku zgodovine ... kako v gručah ae bore za preostale in proste stole, na- $ ?"rb *anJ® sme hit, sa.no trenutna, ampak da takarji postavljajo nove mizice, naročila se večajo. 5 {? 'f"1'" « J1«'"", P? f temtr1,t '"T*'! i ' Tu pa tam kdo pogleda na uro, ki se čudovito hitro 5 ""J« družabnih stanov, v katerem bo tudi e- pomika, in sklene, da bo šel kmalu domov. Vendar i zavzemalo tisto odlično spoštovano n vse- je družba preveč mikavna in težko se je odreči za- > s«. i..i- gojev življenja, pa Pij XII. ponavlja smernice de- lavskih okrožnic svojih prednikov in zlasti naglasa ohranitev in izpopolnitev takega socialnega da se za OF skriva ko- f rP()a ki IfflK0|0Tj| vsakemu delavcu toliko za-muniaem, ki z njim f S0|)nP |as(j ki jp potrebna za dostojno življenje zomiko, za kulturne potrebe in napre-ine oziroma otrok. Kako zelo meroilajni . ....telji Cerkve pojmujejo resnost in globokosež-je hil najstarejši sin ugledno Basticeve družine v * m>s( papeiev,.gIl poziva dokazujejo okrožnica ka-Horjulu. Njegovega očeta, ki je bil horjulski zu- ,(,|j;=kega episkopata po vsem svetu pa članki \ a« pan, in mater so preteklo poletje na krut način tikanske^a glasila, ki skoraj dan za dnem raz-u moril i partizani. Ob tej priliki so jim tudi oropali (j rrilv|jBj(, „ možnostih, kako nai bi. kakor papež domačijo. — Dobri otroci so (»ostali sirote in vj ,moe|j in mora|j vladajoči in podrejeni brezdomci. Toda Logarjevim in Slanovnikovim raz- mof|)i jn gil|ki prosvetljenem in plemenitem bojnikom ni bilo še dovolj gorja, ki so ga pnza- .,ndvi_u ,lajPmnn omogočiti pravilno ureditev tega dejali Bastičevi družini. Vedeli so, da ima Anton v.)rn!;nnjn< na konkreten način. Zlasti ie vreden velik vpliv na fante in da oni svojega namena ne upoštevanja uvodnik »Osservatora« od 14. januarja bodo dosegli, dokler ga ne spravijo s poti. Zato so i y katerem razmolriva pisec razne načine, ga neprestano zasledovali, pa se jim je spretno knko hj dpInTP(, nlopp| pos(a,i pravi s„(M(./nik umikal in tako pridno pomagal pri razkrinkavanju ) produkcije 0Ijr0ma podjetja in njegovega dobička, partizanskih zank, da so vsi Horjulci, razen ozkega (| 1 ' ' kroga Logarjevih in Stanovnikovih, spoznali, da je Pozivu in pobudi Pija XII. pa so se odzvali partizanstvo res največje zlo, ki nas v teh dneh ,1 tudi mnogi svetovni časopisi. Eden izmed njih. tira v največjo žalost in nesrečo. Končno so se par- i ki ni kntoliški, je. kakor posnemamo iz »Osserva-tizanom posrečili peklenski načrti in Tone je padel i tora« od 1«. 1. 1913 zapisal: »Mislimo, da bodo kot žrtev pretkano nastavljene mine. A zločinci naj i mogli le malokateri trditi, da cerkveno učeništvn munizeni, k z njun f splmp )as(i veren katoliški fant no 4 (|1)lj M jz more imeti nobenega > <|pk druiinP stika. Pokojni Anton ) fini,p|ji Cpri vedo, da 6e prepozno veselijo 6voje hudobije. Horjulci in okoličani dobro poznajo njihove namene in nikdar več ne bodo nasedali njihovim bedasto-čam. Ob grobu pokojnega Antona, najboljšega hor-julskega fanta, prisegajo, da z borbo ne bodo odnehali, dokler ne bo zadnji ostanek razbite partizanske tolpe izginil iz naših gozdov. Dobremu Bogu pa se zahvaljujemo, da nam je v času najtežje preizkušnje dal idealnih fantov, kot je bil pokojni Anton, ki je z zgledom in besedo drugim kazal pravo pot k rešitvi iz teh dni. — Njegovim bratom, sestrama in tistim, ki za njim plakajo, izrekamo iskreno sožalje in se pridružujemo njih prošnji k Bogu, da bi žrtev mladega življenja bogato poplačal. nima pravice pečati sc z vprašanjem socialne re-lorme. Zakaj, če hočemo hiti odkritosrčni, z molitvijo, ki prosi Boga. naj hi se zgodila niegova volja tako v nebesih kakor na zemlji, nikakor ni v soglasju, če trpimo na svetu nezdrava stanovanja, brezposelnost in nezavarovano starost.« In drugi časopis piše: »Imamo dandanašnji dve struji v naši deželi: eno. ki ostaja na površju, meneč, da sc hn naš socialni problem po vojski mogel reševati tako. kakor se je pred vojsko, po starih |io-litičnih kategorijah liberalizma — drugo, ki pa jc odločno mnenja, da bo treba našo družbo preurediti in sicer ne samo pn tehničnih in gospodarskih potrehah. ampak predvsem po novem nravstvenem vrednotenju človeka in družbe; po novem skupnem idealu.« Sintetinčni les. V industriji lesa je bil po po- f Ali ni to isto, kar pravi papež v svoji posla-ročilu iz Kima napravljen velik korak naprej z niči: »Praktično delo vseh. ki so visoke inteligen ce in dobre volje, ho moralo iti za tem, da so omili borba interesov in napetost med stanovi, tako da delavec ne bo tcč čutil, da je nekaj manj, in da bodo vsi občutili resnično vzajemnost in res krščanstva bratstvo vseh!« izdelavo sintetičnega lesa. Ta les pripravljajo z ujx>rabo vseh odpadkov lesne industrije kot tudi iz lesnih smeti in slame. Vsi ti proizvodi se pripravljajo na poseben kemičen način. Tako pripravljen les je zelo dober in ima celo boljše last- JJ nosti kot naraven les, ker nima grč itd. Sintetični ' les je dveh vrst, ena vrsta je navaden les, dočim , je druga vrsta posebna, ker je predvsem odporna j gradnjo vrat in telefonskih kabin in za mnoga za vodo. Sintetični les se porablja za izdelovanje i druga dela, ki zahtevajo večje količine tehnične-pohištva, za obnove stenskih oblog in podov, za i ga lesa. KULTURNI OBZORNIK Gogolj: Ukrajinske povesti V Slovenčevi knjižnici zv. 42 je izšla v Terse-glavovem prevodu klasična zbirka novel enega največjih ruskih pisateljev Ukrajinca N. V. Gogolja pod naslovom »Ukrajinske povesti*. Te novele so bile več ali manj že v naši književnosti znane, izšle so posamezne v preteklosti v naših dnevnikih in knjigah, več ali manj dobro prevedene, nikdar pa v takem enotnem živem jeziku in tako posrečenem zborniku kakor sedaj. Sedaj imamo knjigo, ki predstavlja najlepši uvod v eno najkrasnejših in najznačilnejših ukrajinskih povesti, v čudovito sočnega »Tarasa Buljba«, ki je naravnost pesniški epos Ukrajine in njenega kozaštva in spada v isti krog Gogoljevega ustvarjanja, kakor pričujoče novelo iz njegovih prvih zbirk »Večeri na pristavi blizu Dikanjke« ter »Mirgorod«. Iz teh dveh knjig (1831-32) je Terseglav prevel in jim dodal še eno najznačilnejšo iz Gogoljevih petersburških novel »Plašč«, ki notranje sicer pada iz enotno uglašenega okvirja ukrajinstva. Terseglav je te novele izbral iz Gogolja ne kot ruskega pisatelja, temveč kakor pesnika domačega ukrajinskega življenja in ukrajiu6ke poezije, kar je poudarjeno v naslovu. V teh novelah dihamo občutje Ukrajine, ki je danes zopet v središču svetovnega zanimanja. V teh Gogoljevih črticah stopa pred nas ta kraj e svojo pravoslavno kulturo, kakor je bila pred sto leti, ter s svojo tradicijo iz daljnih vekov, kakor 6c kaže v njihovih vražah in verovanjih. Tu živi polnokrvno kozaitvo v svoji slavi in svojih napakah, pa tudi v svojih vražah, pokrajina pa v taki poeziji, da bralec ne more ločiti resnice od utvare; y6e je pre Lito v tak čudo- viti svet resničnosti in fantazije, realnosti in metafizike, kakor ga morejo ustvariti iz svoje umetniške moči samo največji umetniki. Ukrajinstva imamo nii malo v naši književnosti, največ 6mo ga poznali prav iz Gogolja, predvsem njegovega nesmrtnega »Tarasa Buljba«, potem pa iz Tarasa Sevčenka in njegovih dveh pesniških zbirk (Kobzar, Ilajdamaki), ki sta plod modernega slovenskega »kazaštva« iz fin de sičela, ki je našlo močan izraz v Krekovem krogu in v naši pesniški moderni. To je doba vpliva, ki bi ga bilo potrebno že zdavnaj podrobneje raziskati, 6aj je od njega zavisela še dolgo dolgo časa naša pesem zlasti v manjših predstavnikih kmečke romantike v začetku stoletja. V novejšem času emo pa dobili iz ukrajinščine samo povest ukrajinskega emigranta Pelipenka: »Ukrajina joka...«, ki je v tisočih izvodih šla med narod in mu kazala gorje v Ukrajini za časa boljševiške revolucije. Potem pa bi bilo z ukrajinstvom — razen v kolikor se nismo sre-čavali z njim pri Sienkiewiczu — v naši književnosti končano, čeprav smo se svoje dni zanimali za Franka itd. Gogolj je kot Ukrajinec pisal rusko, toda prav snov iz poezije teh izbranih novel je vsa iz ukrajinskega duhovnega in stvarnega območja ter predstavljajo eno najlepših podob ter čudovite dežele in originalnih ljudi. Gogolj je pisal te 6voje večere v Peterburgu tedaj, ko je tesno občeval s Puškinom ter se je začelo v literaturi vprašanje o narodnosti in folklori. Puškin je istočasno z Gogoljem začel pisati svoje pravljice, v katerih je na romantični način iz starih motivov prikazal globoko ruskost svojih ljudi, čeprav je pravljična snov sama bila izposojena iz V6eh drugih narodov. Prav tako je tudi Gogolj vzel vraže in vero v coprnice in strahove iz vsesplošne folklore, to-da osebe, ki jih je opisoval kot nosilce to vere in ki so doživljale zapletene grozne zgodhe, so lako tipično ukrajinske, kot jih je mogel napisali samo pravi Ukrajinec. Tu je črtica »F;jb pol treh popoldne i/ kapele sv PHrn nn Žalah. Sv. maša zadušnica bo v frančiškanski cerkvi v sredo ob pol osmih. Naj vsem rajnim sveti večna Luči Vsem, ki žalujejo za njimi, naše sožaljel f Roza dr. Gregorinova Po daljšem bolehanju je v nedeljo popoldne v miru za večno zaspala ga. Roza dr. Gregorinova, vdova po lani umrlem senatorju tir. Gustavu Gregorinu. Pokojnie« je bila hčerka gradbenega podjetnika Jakoba Ongarn, ki je pomagal graditi železnico čez Brenner. Rodila se je pred 77 leti nn Klanima na Brennerju. Z dr. Gustavom Gregorinom «e jc poročila dne 5. marca 1001. V srečnem zakonu je rodila dve hčerki, od katerih je Zorica že zgodaj umrla, ga. Danica pa je soproga našega znanega glasbenika g. pro-forja Pavla Rančigaja. Blaga pokojnica ni mogla preboleti izgube svojega dragega soproga, ki je umrl lani 30. junija. Kljub Ivolehnosti pa je vse do nedavnega ohranila duševno čilost. Zaspala je mirno kukor v snu. Pogreb bo v torek, 2. marca ob pol -t. popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Ugledni družini naše iskreno sožalje. Osebne novice — Za profesorja glasbe je 20. februarja na Glasbeni akademiji v Ljubl jani diplomiraJl P. Julian J a k e š e v i č O. F. M. To je prvi član frančiškanskega reda v provinciji Bosni, ki je dosegel to čast. Pater Jakeševič je v Ljubljani študiral na Akademiji 4 leta. in sicer na oddelku za solopetje, stanoval pa je v frančiškanskem samostanu, kjer jo bil kot dober in vesel brat in prijatelj splošno priljubljen. Zdaj se vrača k svojim v samostan v Sarajevu. — Poročila sta se v ponedeljek v frančiškanski cerkvi g. Jarc VladimiT, stavec Ljudske tiskarne in gdč. Poljec Mira, nbs. trgovske šole. Obilo sreče! Zemljo, kakor jo vidi letalec Borbo z viharji in zračnimi prividi Skrivnostne človeške usode popisuje Antoine de Saint Exupčry v svojem prekrasnem in globokem delu: Veter, pesek in zvezde Prevod je pravkar izšel v zbirki „Naša knjiga". Knjiga v elegantni opremi in fotografijami mest in krajev stane za nenaročnike L. 60'—. Če se naročite na ves letnik (4+4 knjige) je cena mnogo nižja. Zalofba ..Naša knjiga" Ljudska knjigarna v Ljubljani, Pred škofijo 5 — Delo, ki tudi čaka novega pogona. V Ljubljani se vrši misijonski mesečni tečaj. Morda bo tudi knjižica »Vestnik DSD«, letno poročilo o sv. detinstvu za 1042 (ob stoletnici DSD) bolj zainteresiral. Naznanjeno je žo bilo, da se dobi »Vestnik« z drugimi potrebščinami vred v prodajalni Ničman (Miklošičeva c.) ali pa v Papirnici Ljudske knjigarne »gratis« za poverjenike. Opozarjamo tudi, da bo predavanje in razgovor o DSD v četrtek, 4. marca ob treh popoldne. Danes začenjamo v »Slovencu« nov listek LJUBEZEN KRISTINE K0MAN0VE Lirična novela je zajeta iz življenja umetnikov — Vreme 1. sušca. Sušeč navadno v vremenu zavija rep. Rad spreminja vreme. Prvi marec pa je letos prevzel lepo februarjevo vreme. Nedelja je bila lepa, toda nekoliko oblačna. Zadnje dneve je bilo toliko hladno, da je po barjanskih travnikih padla slana. V nedeljo zjutraj je bila še slana, v ponedeljek je ni bilo, ker je bilo zjutraj že toliko toplo, da se je jutranja temperatura dvignila nad ničlo. V nedeljo jutranji minimum še —2.6° C, v ponedeljek 1. marca pa že nad ničlo, -t-O^C. V nedeljo je bil dnevni temperaturni maksimum + 12.4» C, v soboto pa + 11.6° C. Barometer nekoliko pada. Stanje 765.1 mm. Nedelja je bila sicer prav ustvarjena za kratke sprehode. — Vreme v februarju. Letošnji lebruar se je začel in končal z lepim vremenom. Prvi dan je bila zaznamovana jutranja temperatura + 6.7° C, čez dan je bila dnevna temperatura za nekaj stopinj višja. Zadnji dnevi februarja pa so bili pomladansko topli, tako da je bila 25. februarja dosežena najvišja dnevua temperatura + 15.6° C. Dne 12. februarja jo bila zaznamovana najnižja jutranja temperatura — 4.0° C, ko je bilo lani ta dan —17.6° C, na prostem celo — 23° C. Letošnji februar nam ni prinesel hujšega mraza, ko je lani prav v februarju mraz vedno močneje pritiskal in so so mnogi morali boriti za kurjavo. I,etošnji februar je prinesel tudi pravcati rekord glede zračnega pritiska. Barometer je dosogol 19. fobruarja rekordno višino 799.9 mm. Barometerski minimum je bil zaznamovan 3. in 16. februarja s 757.1 mm. Bilo je februarja v 5 dneh 126.7 mm padavin. Največ mokrote je bilo v času od 2. do 3. februarja, ko je bilo 65.2 mm dežja odnosno snega. Iz Uršnih sel pri Novem mestu Smrt blage matere. Dne 21. decembra lani je umrla v Uršnih Selih vrla krščanska mati in žena Veronika Kapš. Vse njeno življenje je bilo težek križev pot, po katerem pa jo polna žive vere junaško hodila. Tudi zadnjo dolgo in težko bolezen je prenašala z Jobovo potrpežljivostjo. Med njenimi 10 otroki je bil najstarejši sin Rudolf, župnik v Banji Loki, kjer je umrl pred 10 leti. Njena posebna vrlina je bila tudi ta, da je bila vse svoje življenje abstinentka. Dasi je bila doma v vinskem kraju in imela več let gostilno, ni nikoli pila nobene opojne pijače. Svetila ji večna luči TEL. 12-21 Iz Jelša ira življenja - o J im m tem Iz Gorizlfe Plemenit dar. Pokojni savojski princ Duca Amedeo d'Aosta je zapustil 200.000 lir za sinove padlih letalcev. Del te zapuščine dobi zavod »Um-berto Maddalena« v šempeterskem predmestju, v katerem se vzgajajo sinovi padlih letalcev. Nov predsednik deželne uprave. — Dosedanji predsednik deželne uprave odvetnik dr. Venuti je iz osebnih vzrokov podal ostavko. Za njegovega naslednika je bil imenovan mestni podžupan ve-letrgovec komendator Morassi, ki je že enkrat vodil deželno upravo. Utopljenka. Zadnjo nedeljo je zginila iz domače hiše 45 letna vdova Francka Danenčič, bivajoča v solkanskem predmestju. Ker se je revi v zadnjem času nekoliko otnračil um in ker je pri odhodu rekla sosedom, da gre na reko oprat nekaj perila, so postali domači takoj zaskrbljeni in brat jo je šel iskat. Z bridkostjo je kmalu ugotovil, da so bile zle slutnje opravičene in da je prišel prepozno. Za neko skalo ob bregu je opazil v vodi truplo sestre ki je v svoji zmedenosti utonila. Krčmarja našli mrtvega v lastni kleti. V kleti gostilne, znane pod imenom »La Busa« (Luknja) v bližini Korna, so v petek 12. februarja zjutraj našli mrtvega lastnika gostilne, M letnega Ivana Ciuffarina. Mož, ki je bil v mestu splošno znan in spoštovan, je zadnje čase bolehal. Njegova nepričakovana smrt je vzbudila obče začudenje in sočustvovanje. Z Gorenjskega Zaprisega državnih uradnikov. V blagajniški dvorani finančnega urada v Kranju 6ta bila imenovana 18. februarja po kratki in lepi slovesnosti dva bivša jugoslovanska davčna uradnika za uradnika v nemški državni finančni upravi. Za to slovesnost je bila dvorana okrašena z zastavami, navzoča pa 6ta bila poleg vsega uradništva tudi okrožni vodja Kuss in predstojnik glavnega carinskega urada v Kranju. Zadnja nabirka za zimsko pomoč predzadnjo nedeljo v februarju je tudi na Gorenjskem dosegla znatne zneske. V radovljiškem okrožju so nabrali 14.000, v kranjskem 15.000, v kamniškem 11.500 M. Okrožne vozovnice za Gorenjsko. Od 1. marca naprej bodo tudi na Gorenjskem uvedene okrožne vozovnice veljavne, za priključena ozemlja Koroške, Kranjske in Spodnje Štajerske. Za Gorenjsko bo najprimernejša vozovnica Beljak 622, ki velja za območje omejeno na severu po črti Trbiž—Beljak— Celovec—Maribor—Gradec—Mogersdorf. Iz udejstvovanja stranko v Žireli je bilo najvažnejše veliko zborovanje, ki je bilo pred nedavnim v dvorani domovinske zveze. Na zborovanju je govoril okrožni vodja Kuss o političnem in vojaškem položaju. Dalje je okrožni vodja razrešil dosedanjega vodjo krajevne skupine Mallerja, ki je za razrešitev zaprosil, ker komaj zmaguje naporno in težko orožniško službo. Okrožni vodja je dosedanjemu vodji izrekel zahvalo in nalo uvedel v delo novega vodjo carinskega tajnika Raederja. Carinski asistent Ulbrich je prevzel od občinskega uslužbenca Jobsta mesto organizacijskega vodje. Prestavljen pa je bil okrožni višji orožniškl straž-mojster Friderik Rajkovič na orožniško postajo na Jezerskem, učiteljica Gerti Rartoscli pa je odšla na šolo v Trati. V zadnjih dneh je odšlo še tudi nekaj mož iz žirovske občine v delovno službo. Opozorilo bolnišnice na Golniku. V gorenjskem časopisju opozarja bolnišnica na Golniku, da ni dovoljeno prinašati bolnikom v bolnišnico živila in alkoholne pijače. Ce bodo obiskovalci še prinašali kaj takega ali če bo uprava to našla pri bolnikih, bo zaloge uporabila v kori6t vse skupnosti. Na vzhodnem bojišču je bil ranjen desetnik Albin Oitzl iz Kranja. Zdravil se je dalje časa v vojni bolnišnici, a je ranam končno podlegel. Nov krajevni skupinski vodja v Homcu. — Dosedanji krajevni skupinski vodja Jakob Cajhen je zapustil Homec in odšel k SS-oddelku. Okrožni vodja Pilz se je odhajajočemu zahvalil, mu izročil spominsko diplomo in je uvedel novega skupinskega vodja Riharda Rebernigga. Davica. — V Vodicah so ugotovili že nekaj primerov davice, ki je kakor znano za mladino res nevarna. Gorenjski časopis opozarja starše in njihove namestnike, naj vsak primer bolezni takoj javijo pristojnemu zdravniku, da se epidemija ne razrase. S Spodnjega štajerskega »Zmaga za vsako ceno«, jo geslo vrste zborovanj, ki bodo od 27. februarja do 7. marca po vsej Štajerski. Štajerska domovinska zveza iio priredila v vseh krajevnih skupinah zborovanja in samo na Spodnjem štajerskem bo vsega skupaj 400 zborovanj, na katerih bodo govorili govorniki štajersko domovinske zveze. Višek zborovanj bo 3. in 4. marca. V Mariboru bo na oha ta dneva vsega skupaj 41 zborovanj. Predavatelji bodo največ obravnavali totalno mobilizacijo in vprašanja, ki se v zvezi z njo tičejo Spodnještajerske. Hkrati bodo na teh zborovanjih pojasnjevali vse ukrepe pokliicani strokovnjaki, ki bodo najlažje pojasnili prebivalstvu vse podrobnosti. Smrtna nesreča. Pred nedavnim se Je zgodila pred cerkvijo v Sv. Rupertu v Slov. goricah nesreča, ki je zahtevala življenje očeta 4 otrok. Tam je več delavcev podiralo zelo veliko bukev, ki naj bi se umaknila spomeniku v vojni padlih vojakov. Kljub temu, da so odkopali korenine, bukev ni hotela pasti. Ker se niti nagibala ni, je splezal 31 letni delavec Jožef Kranjc, doma iz okolice Sv. Ruperta na bukev in nesel s seboj vrv, ki jo je nameraval pritrditi visoko na deblu, tako da bi bukev lahko prevrnili. Medtem pa je nekdo od delavcev začel sekati korenine ln bukev se je nenadoma nagnila in prevrnila. Deblo je pokopalo pod seboj Kranjca in ga popolnoma zmečkalo. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: upokojeni želez.ničar Andrej Marfol v 80. letu strarosti, 18 letni delavec Edvard Peitlor, 14 letni Tonči Pa-valec, delavčeva hčerka Kristina Marčič iz Ma-renberga, 11 letna posestnikova hčerka Matilda Strniša iz okolice Ponikve, 40 letna vdova po kovaču Matilda Svenšek rojena Šilec iz Zgornjega Radvanja, viničarjeva hčerka Ana Sluga, ključavničarjev sinko Edvard Dobič, 88 letna preužitka-rica Jožefina Lopič, 77 letna preužitkarica Katarina Hubl, 3 letna delavčeva hčerka Amalija Ketiš iz Vurmata pri Selnici ob Dravi in 10 letna hčerka graditelja orgel j Vida Polič iz Maribora. — V Ormožu je umrl 65 letni Hilard Tolazzi. — Na bojiščih so padli bivši poštni uradnik v Laškem Franc Marot in sicer 31. januarja v Tuneziji, star 20 let, na istem bojišču je padel 19 letni Anton Vrečer, vojak v polku gorskih lovcev in sicer 5. februarja. Doma je bil iz Sv. Pavla pri Preboldu. Prav tam je padel 6. februarja strelec v polku gorskih lovcev 27 letni Jožef Sclnvarzmer iz Ljutomera. Na vzhodnem bojišču je padel 17. januarja abiturijent in strelec v polku gorskih lovcev Wil-fried Scherf iz Ptuja. KINO VNION Poguba mednarodnega pustolovca uradi sentimentalne zaljubljenosti »DEKLE Z NASPROTNEGA BREGA« V glavni vlogi: Uarla Mercader, Milena Penovlch, G. Lazzarlnl tn G. Barnabo. PREDSTAVE : ob delavnikih ob 10.00 ln 18.15; ob nedeljah ln prnzntklh ob 10.30, 14.80, 16.80 ln ob 18.80 TEL. 87-30 KINO SLOGA NajodllčnejSl film sijajnega pevca Ferruccla Tagllavlnlja »HOČEM ŽIVETI TAKO« Ostali Igralci: Carlo Campanlnl, Sllvana Ja-chlno. — Predstave ob delavnikih od 14.30 dalje. V nedeljo ob 13.30, 14.30, 1630, 18.SO. TEL. 22-41 KINO MATICA Dnevno dvojni program! Ob delavnikih ob 14.30 In v nedeljo ob 10.S0 »ZVEZDA IZ RIA«. — Ob delavnikih ob 16.30 ln 18 30 ter v nedeljo ob 14.30, H.30 ln 18.30 »KARLOVA TETKA«. »ZVEZDA IZ RIA« Dlven, romantičen film a plesom ln mnztko. Najlepša plesalka La Jana, Gustav Diesel,,. »KARLOVA~ TE T K A« film duhovite ln zabavne vsebine, v glavni vlogi komik Macarlo - Sllvana Jachlno ... Iz Hrvaške Visoko bolgarsko odlikovanje dr. Artuko- viča. Pravosodnega ministra NDH dr. Arluko-viča, ki je v imenu hrvatske vlade podpisal jiogodbo o pravni pomoči med NDH in Bolgarijo, je v Sofiji sprejel tudi bolgarski car Boris ter ga je od tej priliki odlikoval z redom »Sv. Aleksandra Nevslcega« I. stopnje. Po podpisu omenjene pravne pogodbe med obema državama, so bile za NDH molitve v največji in najlepši sofijski pravoslavni cerkvi Aleksandra Nevskega. Nadaljnje napredovanje italijansko-hrvat-skih čet v Krbavi. Hrvatsko časopisje poroča, da italijansko-hrvatske čete nadaljujejo z velikim uspehom započete čistilne akcije proti partizanom na področju Krbave. Ob tej priliki časopisje poudarja, da se borbe vrše po gorovju, ki je nad tisoč metrov visoko in ki je ponekod še močno zasneženo. Italijansko-hrvatske čete so gladko odbile vse napade partizanov, ki so se hoteli rešiti iz trdega obroča, v katerega so bili potisnjeni, ter 60 imeli velike izgube v ljudstvu in materialu. Samo pri Gornjem Lapcu so imeli partizani nad 800 mrtvih. Na bojišču so morali pustiti tudi znatne količine orožja in streliva. Nastopajoči združeni oddelki italijanske in hrvatske vojske so partizanom zažgali tudi vsa skladišča hrane in v njihovem ozadju razbili tudi več utrjenih točk. Ustanovitev srednje tehnične šole v Zemunu. Hrvatski merodajni činitelji so zastopnikom ze-munske občine obljubili, da bodo v začetku šolskega leta 1 3-44 odprli v Zemunu erednjo tehnično šolo, če bo zanjo občina preskrbela potrebne prostore. Hrvatsko časopisje sedaj poroča iz Zemuna, da bo tamošnja občina storila V6e, samo da bo Ze-mun dobil obljubljeno šolo. To jesen bodo na srednji tehnični šoli v Zemunu odprli samo dva oddelka, in to strojnega ter elektrotehničnega. Ukinitev tromesečja na medicinski faknlteti ▼ Zagrebu. Prosvetno ministrstvo NDH je izdalo pravilnik, s katerim je ukinilo uvedena tromesečja na medicinski fakulteti v Zagrebu ter zopet uvedlo polletja. Iz Srbija Srbija odločno za novo Evropo. Srbski ministrski predsednik Milan Nedič, je dne 21. februarja sprejel večjo skupino kmetov z Vzhodne Srbije. Zastopniki kmečkega ljudstva 60 Nediču poročali o razmerah v svojih krajih ter mu sporočili 6Voje želje in potrebe. Predsednik srbske vlade je kmečki deputaciji obljubil vso podporo srbske vlade in vseh njenih oblasti. Zatem ie pa imel nanje daljši nagovor, v katerem je podal pregled sedanjih vojnih dogodkov in notranjepolitičnega položaja v sami Srbiji. Glede sedanjih bojev na vzhodnem bojišču je general Nedič dejal, da se na omenjenem bojišču trenutno odigravajo gigantske borbe, v katerih sodeluje pod vodstvom Nemčije 6koro vsa Evropa. Borba je namenjena uničenju boljševizma, ki s svojo svetovno revolucijo grozi vsej Evropi. Na te dogodke na bojišču je Nedič takoj navezal svoje poročilo o notranjepolitičnih razmerah v Srbiji ter poudarjal, da je naloga Srbije in dolžnost v okviru sedanjih velikanskih vojaških akcij na bojišču, z delom podpreti V6e tiste, ki 6C bore za rešitev Evrope. Zato je Srbija dolžna ohraniti 6voji deželi mir in red. Nedič je zatem obsojal razne propagande, ki so naslovljene na srbsko ljudstvo, ter ga poziva, naj 6pIoh nobeni ne verjame. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo in pozivom: »Mi Srbi hočemo ostati Srbi. To izpovedujem vsakemu jasno in odkrito. To je pa tudi razlog, zakaj 6mo 6e postavili na evropsko stran, ki 6e bori proti komunizmu. Mi smo se opredelili za evropsko fronto, ker smo družinski očetje in ljubimo red in mir in ker hočemo ohraniti 6vojo domovino«. (Donau Zejtung). Drohrca ljubljanska kronika Prestavljeno tramvajsko postajališče na Marijinem trgu. Uprava mestne cestne železnice sporoča, da bo od 3. t. m. dalje postajališče na progah 1 in 2 pri vožnji od poŠte proti magistratu promaknjeno s frančiškanskega mosta pred soverozapadni prehod Marijinega trga, t. j. malo niže od ogla Fritschove trgovine. Na IX. simfoničnem konccdtn, ki bo v ponedeljek, dne 8. t. m. se bodo izvajala izključno lo dela slavnih mojstrov, ki so kom-ponirnli v plesnem ritmu. Slišali bomo vrsto skladb, ki so jih napisali: Bernard. Dvorak, Leeliar, Ponchielll, Itossini, Jochan Strauss, Rlchard Strauus in Wcber. Koncert bo dirigiral dirigent Drago M. Sijanec, vršil se bo v veliki unionski dvorani ob pol 7 zvečer. Predprodaja vstopnic bo od sredo dalje v knjigarni Glasbene Matice. Vse razprodano. Ljubljana je zadnji čas vzljubila razne koncerte. Zn ponedoljkov konccrt 1. marca, je bilo velikansko zanimanje med vBomi sloji prebivalstva. 2e v soboto so bili vsi sedeži rnzprodnni in vso vstopnice pokupljcno. Pač razveseljivo dejstvo. ko bo nekatera lela bili koncerti zelo slabo obiskani. Izprememba regulacijskega načrta med Ilirsko ulico In Sv. Petra cesto. Ker zahtevajo važne javne koristi, jo županstvo na podlagi % 12 gradb. zakona odredilo izpro-membe in dopolnitve veljavnega regulacijskega načrta za naselje med IlirBko ulico, Sv. Petra cesto. Skofjo ulico In Vidovdan-sko cesto Načrti z določili za Izvajanje iz-nremrmb in njih obra»!oSitcv so v smiBlu 8 gradb znknna razgrnjeni za jnvni vpogled v mestnem tehničnem oddelku. Nabrežje 20. septembra St. 2-11. nadstropje, floba St. 42, med uradnimi urami zn dobo enega meseca po preteku petnajstih dni po objnvl razglasa v »Službenem listu«. Interesenti lahko pregledajo vse pripomočke in si napravijo prepise. Pripombe k izpremembam morajo interesenti predložiti občini najpozneje v 15 dneh po preteku roka za javni vpogled, sicer ne bodo upoštevane. llčlte se strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni dnevni In večerni tečaji prlčno 4. marca. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Pouk po želji dopoldne, popoldne ali zvečer. Informacije in prijave dnevno. Znhtovajte brezplačni prospekt. Trgovsko nčlllSče »Clirlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Šola Glasbene Matice ljubljnnskc bo imo-la koncem tekočega tedna dve javni produkciji svojih gojencev. Po vrstnem redu letošnjih produkcij, IV., bo v potek, dno 5. t. m., V., pa v soboto, dne 6. t. m. Začetek obakrat ob 17 popoldne, v mali filharmonič-ni dvorani. Podrobni spored bo od četrtka dalje na razpolago v knjigarni Glasbeno Matice. Jezikovni tečaji — Italijanski, nemški In francoski v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2. prično dno !>. marca Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem in konverzacljskem oddelku. Najuspešnejša in najnovejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacije dnovno do 19. V LJubljani no umrli od 1». februarja do 25. februarja 1913. Tič Lovrenc, 84 let, posestnik, Kneza Kocljn ul. 4; Prislov Andrej, 73 let, nadzornik t. t linij v p.. Topniška ul. 10; Sark Ana, 70 lot. zasebnica, .legličcva e. 10; Vimer Marija, 88 let, dnlnarica, Vidovdanska C. 0; Pele sestra Marija Ivnna, 78 let, usmiljena sestra sv. Vino. Pavel.. Vidovdanska o. 9; Kajgelj Marija, 39 let, bivša delavka v žrebljarni, Vidovdanska cesta 9; Klobučar Marjeta, roj. Stanovnik, 64 let. gospodinja, Rožna dolina c. X-32; Svetlin Frančiška, 78 let. postrežnica, Japljeva ul. 2; Vclkavrh Ann, ro.i. Pcnca, 78 let, vdova trgovca, Cesta 29. oktobra 3; I*'asan Marija, 79 let, poštna uradnica, Poljanska c. 16; Mrhar Franja, 52 let. zasebnica, Podutiška c. 28; Pokom Amalijn, 40 let, hči poscstnice, Vidovdanska c. 9; Jeraj Andrej, 79 let, delavec, Vidovdanska o. 9; Erklavec Valentin, 81 lot, zasebnik, Poljska pot 68; Brvur Angela. roj. Tckavec, vd. Okorn, 62 lot, vpo-kojenka tobačne tovarne, Vožarska pot 3; iuž. Žužek Franc, 80 let, gradb. svetnik v p. iu meščun ljublj., Rimska c .7; Schober Ro-zalija, 83 let, kuharica. Poljanska c. 16; Strumbelj Ivan. fi!l let, bivSi mag. uslužbence, Uožigrad 18; Mareuko Leopold, 40 lot, litograf in brusač. Zvezna ul. 1; Bukovšek Franc, 73 tet, misijonski brnt, Tabor 12; Ila-novec Ivana, roj. Novak, 80 lot, vpokojenk-ka tobačne tovarno Gatjovlca 108. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Ciperle Ana, roj. Vidmar. 80 let, vdova učiteljica, Rimska c. 23; Osel Marija, 77 let, dnlnarica, Mala vas 76, Jezica; IiomSkijr Marija, 28 let, žena posestnika. Notranjo gorice 20; Markovič Alojzij, 28 let, krojaški pomočnik, Trebelno 8 pri Novem meslu; Vrtin Anton, 41 lot, dninar, Drngntuš pri Črnomlju; Sinkovič Alojzija, roj. Lavrič, 74 let. vdova pečarja, Karlovu-ška c. 16; Špoljarič Ivan, 81 let. trgovec, Sv. FtoriJana ul. 37; Lavrič Frančiška roj. Božič, 50 let, uradnica poštne hranilnico, Cesta Viktorja Emanuela 17; Ivunaver Janez, n leta, sin uradnika, Pelrarkova ul. 21; Kokelj Krna, 10 let. hči posestnika, Gradnik 8, obč. Somič pri Črnomlju. Opozorilo rejcem malih živali Mali Gospodar — Zegoza obveščata vso rcjco mulih živali, da so prične 7. razdeljevanjem krmil nn nove nnbavnc knjižico z dnem 1. maren t. 1. — Prvi tedon v macu prejmejo krmila rejci z nabavnimi knjiži- cami št. 1 do 1500, drugi teden vsi ostali. Zn oba tedna veljn nnslodnji abecedni red: v ponedeljek z začetnimi črkami A — G, torek H — L, sreda M — lt, četrtek S — ?.. Krmila se razdeljujejo samo popoldne od 14 do 17 v društveni poslovalnici, Gallusovo nabrežje 33. Kdor zamudi, mu krmila zapadejo. — Delila se bo riževa zdrobljenka in sicor po 2 kg na enoto. Gledališče OPERA. Torek, 2. maren ob 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cono od 28 lir navzdol — Sredn, 3. marca ob 17: »Thals«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. F. Lcliar: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebo: grof Llchtensteinski — Anžlovar, Liza — Mlojnikovn, Lora — Japljeva, grof Pottesteinskl — Snncin, general — Pianeckl, priuc Su-hong — Čuden, Mi — BarbiSeva, Cang — Debevec, Fu-li — Skabar, evnuh — Siinončič. Dirigent: H. Simoniti, režiser in koroograf: inž. I', Golovin, načrti za kostume: J. Vilfanova, klobuki za balet: Ivanka Kune, cvetico: Pavel Šimenc. »Princeska In zmaj«. Mladinska opereta, kl sta jo napisala P. Golovin in J. Gregorc bo ponovljena prvič v letošnji sezoni v petek, . t. m. ob 17. Zgodba o pogumnem Jo-šku s čistom srcem, kl premaga zmaja in reSi kraljično, je preplotenn s prizori s palčki in njiiiovo popularno koračnico, z nn-stopom raznih živali in baletom, ki dajejo igri veliko pestrost in pravljično obiležje. DRAM K. Torek, 2. mnrca ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red Torek. — Sroda, 3. marca ob 17.30: »Mlrandollna«. Red Sreda. G. Ccnzato: »Zaljubljena žena«. Komodt-ia v treh dejanjih. Osebe: Screna — Danilova. Helena — V. Juvanova, Ana — Na-liiocka, Alice — J. Boltarjcva, Fabrtzio — Nakrst. Agno — Orcgorin, Antonelll — Bro-zigar, Contini — Počck, natakar — Tomnžlč. Itcžiscr; prof. Sest, scenograf: inž. E. Franz. V torek, 2. marca lio v Drami za red Torek odigrana Cenzatova komedija »Zaljubljena žena« z Miro Danilovo, Vido Ju-vanovo, Nablocko, Nakrstom, Gregorinom in Pečkom. C. Goldonl: »Mlrandollna«. Komedija v troh dejanjih. Osebe: vitez Ripafratta — Jan, markiz Forlipopoll — Gregorin, grof Albafiorita — Verdonik, Mirandolina, krč-marica — Danilova, Hortenzlja In Dejanim, gledališki igralki — Gabrijelčlčeva in V. Juvanova. Fabrielj, natakar — Gorinšek, vitezov sluga — Bcnedičič, grofov sluga — Podgoršek. Režiser: Jože Kovič, sconograf: inž. 13. Franz. Naznanila RADIO. Torek, 2. marca. 7.30 Operetna glasba — 8 Napovod časa. Poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Manne — 13.45 Vojaške pesmi — 14 Poročilu v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra — vodi dirigent D. M. Sijanec. Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 PloSče »Ln Voce del Padrone — Co-lumhia- — 19.31) Poročila v slovenščini — 19 45 Simfoničnn glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 MASCAON1: Iris. — V odmorih: predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: Leustok, Resljova o. 1, mr. Babovcc, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. BTCV. 4B. »SLOVENEC«, torek, z. marca i»w-axi. Italijanska pripravljenost do zmage Rimski dopisnik lista »Kttrtner Zeitung« poroča v posebnem članku o italijanski volji do zmage ln pri tem izvrstno riže najlepše kreposti italijanskega naroda pod vodstvom Duceja. Zato prinašamo ta članek dobesedno. Italija Je vstopila v tretje razdobje svoje vojne. Prvo razdobje je bilo tisto, ki se včasih zamenja z nevtralnostjo, pa se naziva tudi »bela vojna«, nekakšna »guerra non guerregiata«, ki 6e je kot poslednje upanje človeštva porinilo med vojaški pohod na Poljsko in svetovno vojno. S koncem tega »visečega stanja«, v začetku evropske vojne pred skoraj tremi leti, se je začela za Rim.borba za njegov imperij, junaška in največja kolonialna vojna v zgodovini. Ko je vdrla Amerika v Sredozemsko morje, je postala poslednja proga, četrta obala Italije, nevzdržna. Padel je Tripolis. Seveda so pa zato italijanske čete v Tunisu, na Korziki in v Nioi, vendar imajo te postojanke bolj politični kot vojaški pomen. In s tem se je začelo drugo razdobje: Italija je vkovana v veliko, zgolj evropsko obrambno fronto proti boljševizmu na eni strani in v anglosaksonska hegemonij6ka stremljenja na drugi strani. Ni kar tako, če se v Nemčiji oglašajo zvoki »Edde«, če se pojavljajo prizori iz nevarnosti »Ni-belungov«. Toda, mi smo kaj takega občutili žo v četrtem letu prejšnjo svetovne vojne in takrat je Nemec znal vihteti meč nad svojo glavo. Toda Italija — kdaj Je že doživela borbo vsega ljudstva? športniki, ali že veste... ... da so plavalci tudi pozimi pridni pri delu in nastopajo na plavalnih tekmah v zimskih kopališčih? Iz Stetlina poročajo, da je postavil včeraj Lasskowsky znamko v prsnem plavanju na 100 ni 1 min. 12.2 sek. ... da je ustanovil nemški državni športni vodja posebno odlikovanje za ranjence? Nedavno 60 pričeli s telovadnimi in športnimi tečaji na državnem športnem polju pri Berlinu, tekmovanja za odlikovanje pa se je udeležilo 65 ranjencev. ... da je drsalni šport najbolj popularen na Nizozemskem? Cesto se zgodi, da priredijo tekme v hitrem drsanju na 60, 90 ali pa celo na 200 km, udeležba pa znaša vselej po več tisoč tekmovalcev. Hitrega drsanja preko zamrzlega Zuiderskega jezera na otok Marken 6e je udeležilo nič manj kakor 12.000 tekmovalcev moškega in ženskega spola. Očividci poročajo, da so imeli nekateri še stare drsalke, ki jih privežejo na noge, oblečene v volnene nogavice brez obutve. ... da so priredili v Anversu ljudsko kolesarske dirke, pri katerih so dosegli prvi štirje tekmovalci enako število točk? Nagrado, predvideno za prvaka so si podelili znani dirkalci Colls, Kaers, Steenbergen in Meerschaut. ... da je francoska oblast spremenila znamenito iahalnico Sauinur v civilno jahalno šolo? Na ta način bo ohranjena njena tradicija. Civilna jahalna šola bo skrbela v prvi vrsti za izobrazt>o jahalnih učiteljev, bavila pa se bo tudi s konjerejo plemenite pasme. ... da je postavil francoski orjak Ferrari nov svetovni rekord v obojeročnem sunkovitem dviganju uteži? Ferrari spada v razred srednje teže. Dosedanji svetovni rekord je imei Egipčan El -Tuoni s 152.5 kg, Francoz Ferrari pa je dvignil 153.5 kilogramov. Odklej pa je na svetu Italijanska narodnost? Ali je moči, kot bi se dalo to v Nemčiji, primerjati napoleonsko dobo s sedanjo? Ali je doživela Italija že kako sedemletno ali tridesetletno vojno? Vse tiste zmede v dobi renesanse, saj niso bile drugega ko medsebojni obmejni boji med pokrajinami in mesti. Vojna nasprotja med cesarstvom in pape-štvom se niso nič dotaknila »ljudstva«. Treba je, da sežemo prav v stari vek nazaj, ko so stali Punci in Oalijoi pred vrati Rima, da dobimo dobo, ki je ogrožala prav ves polotok. Res da je imela Italija v vojni 1915—1918 več žrtev v sporih z Avstrijo, kot jih ima doslej, toda njeno kolonijsko ozemlje, njen zemljepisni obstoj nista bila nikdar ogrožena. Sredozemsko morje je ostalo prosto za njeno brodovje in v ozadju nista bili Anglija in Amerika kot sovražnici. Italija je bila takrat sicer udeležena v svetovni vojni, a se je v resnici udejstvovala le na ozkem odseku kopne zemlje. Zdaj pa je z Nemčijo kar v boju s svetom. Italijanski listi objavljajo vse take stvari brez komentarjev v svojih dnevnikih kot »Dokumente sovražnikove bedastoče«. Saj, kaj pa to škodi, če sovražnik podcenjuje svojega nasprotnika? Poglavitno je, da je jez Čimbolj močan, ln zato Je šla Italija še preko nemške starostne meje, ko je poklicala ljudstvo na splošno delovno službovanje. Tudi sedemdesetletniki eo obvezni za službo. POVEST PILOTA ŠTEFANA šibkejšim se je Nedelja neodločenih izidov: Šibkejšim so je včeraj, ko so v državnem nogometnem prvenstvu odigrali 22. kolo, nasmehnila sreča. Kdo bi si mislil, da bo Vicenza na vročih torinskih tleh odtrgala točko moštvu, ki si je že vnaprej štelo v dobro ves izkupiček 6rečanja med Torinom in Vicenzo! Drugi iz razpredelnice in predzadnji, kandidat za državno prvenstvo in kandidat za padec v drugi razred sta končala tekmo neodločeno z izidom 0:0. Za Torino, ki mora že hiteti, če bo hotel ujeti vodilni Livorno, pomeni točka, ki je šla po gobe, hud udarec. K sreči pa se je tudi Livorno opomogel včeraj samo s polovičnim izkupičkom. Gostoval je v Bariju proti enajstorici istega imena in dosegel samo 1:1. Obe vodilni moštvi sta igrali torej no-odločeno in razdalja med njima bo ostala še en teden nespremenjena: Livorno vodi sedaj z 32 točkami, Torino pa mu sledi s 30. Še osem nedelj bo trajala bitka za točke in jx>tem bomo zvedeli, kdo bo letošnji državni prvak. Lansko leto je doletela ta čast prestolniško Romo, letos pa bodo odnesli trofejo prvenstva v Livorno. v Torin ali pa v Milan. Milanska Ambrosiana, ki jo imamo v mislih, jo igrala včeraj doma proti Triestini in jo pičlo premagala z 1:0. Triestinri so se torej dobro držali; dosegli so tesno razliko, Ambrosiana pa je pospravila obe točki. Sedaj je spet dohitela Torino in se nahaja z njim na drugem mestu s 30 točkami. Od moštev, ki so blizu vodilni trojici, si oglejmo še usodo Juventusa. Včeraj je igral Juventus v Bologni proti enajstorici istega imena, ki je že nekaj nedelj igralo lepo partije. Tokrat ni bilo dano Bologni, da bi premagala Juventus, ta pa tudi ni mogel doseči odločilnega gola. Izid je ostal po napeti tekmi neodločen 2:2. V ostalem je poteklo 22. kolo državnega nogometnega prvenstva v znamenju vrsto neodločenih izidov (od osmeh tekem prvega razreda je bilo namreč pet neodločenih). Večjo razliko v golih so doživeli samo v Benetkah, kjer jo premagal Milano enaj-storieo Venezie s 3:1. Venezia je torej tudi to nedeljo zaostala in je na repku razpredelnice s pičlimi 12 točkami. V naslednjem podajamo pregled včerajšnjih izidov prvega razreda: Benetke: Milano : Venezia 3:1, Torino: Torino : Vicenza 0:0, Genova: Liguria : Fiorentina 2:2, Golša V poslednjem času je neki znanstvenik dognal, da dobijo kunci in druge živali, ki se v veliki večini preživljajo z zeljem, golšo na vratu, ki jih ovira pri dihanju, da začno hirati. V zelju ie neka posebna sestavina, ki vpliva na golšavost. Kuhano zelje te sestavine nima več. Zato pa naj ljudje, ki so nagnjeni h golšavosti, ne uživajo surovega zelja. nasmehnila sreča v Torinu 0:0, v Bariju 1:1 Bergamo: Atalanta : Roma 2:1, Rim: Lazio : Genova 1:1, Bologna: Bologna : Juventus 2:2, Bari. Bari : Livorno 1:1, Milan: Ambrosiana : Triestina 1:0. Vrstni red in točke: Livorno 32, Torino In Ambrosiana po 80, Juventus 27. Genova 25, Bologna in Milano po 24, Lazio, Fiorentina in Atalanta po 22, Bari in Roma po 18, Triestina in Liguria po 16, Vicenza 14, Venezia 12. Slednji moštvi sta trenutno na tem, da bosta izpadli v drugi razred. Prvenstvo II. razreda V drugem razredu so odigrali osem tekem, srečanje med Palermo Juve in Mater pa so odložili. Dosegli so naslednje izide: Busto Arsizio: Pro Patria : Novara 3:1, Pisa, Pisa : Alessandria 2:1, Pescara: Pescara : Modena 0:0. Savona: Bre-6cia:Savona 2:1, Cremona, Cremonese: Anronie-tana 3:0, Udine: Spezia : Udinese 3:1, Siona: Padova : Siena 1:0, Lodi: Fanfulla : Napoli 0:0, Ta-lermo: Palermo Juve : Mater (odloženo). Vrstni red In točke v II. razredu: Pro Patria 30, Modena in Spezia po 28, Na[>oli in Pisa jx> 27, Padova 26, Brescia 25, Cremonese 24. Fanfulla 23, Anconetana 20, Pescara, Novara in Udinese po 19, Siena 17, Alessandria 16, Savona 15, Palermo Juve 14, Mater 13. Napoli, Siena in Maler imajo na dobrem še po eno tekmo, Palermo Juve pa tri. - - U ® Tedaj som jo ubral na vso moč proti letališču. Smer sem laliko našel. Vznemirjati pa me je začel pristanek. Še nikoli se nisem tako bal. Mnogo bo odločil trenutek, ko bo letulo prifrčalo na tla. Vein, da Lia ni bila v takem strahu. Me pač ni poznala .. V nekem tuniškem pristanišču razkladajo ladjo, ki je pripeljala motorna vozila za italijanske čete Kdo bo prvak v namiznem tenisu? Druga nedelja devetorice najboljših — Bra- deško ima ie pet zmag Ljubljana, 1. marca. Hermesova zamisel prireditve tritedenskega turnirja najboljših igralcev namiznega tenisa je bila brez dvoma hvalevredna. Mladika, Korotan in Hermes eo prijavili po tri najboljše igralce in ti so tekmovnli včeraj že drugo nedeljo za absolutno ljubljansko prvenstvo. Okoliščina, da tekmujejo sami izurjeni tekmovalci med seboj, nudi gledalcem napete prizore, igralci sami pa se bodo navadili prave borbenosti in bodo dozoreli tudi za težja srečanja. Tudi včeraj se je zbralo v športni dvorani pri Mikliču okrog 100 gledalcev, ki so jiozorno motrili drugi obrok predstavniškega turnirja. 2e pri vhodu smo izvedeli, da bo treba Merali čestitati, ker je ugnal nevarnega Bogataja. Ta je sicer pokazal, da mojstrsko obvlada loparček, sreča pa je bila na slrani Morale in mu jx>kloniia zmago z 2:1. Merala je dobro prestal ofenzivne udarce in je nazadnje obrnil rezultat v svojo korist. V prvi igri sn.o predvidevali, da bo nudil Su-bert kaj več tvipora Strojniku Romanu, ki mu je uspelo odpraviti ga razmeroma lahko z 2:0. Romanova odlika, ki obstaja v hladnokrvnosti, se je tudi tokrat obnesla. Bradeško, naš pokrajinski prvak in najresnejši kandidat za prvo meslo tega turnirja, je naletel najprej na Poženela. Njegov odpor je bil le šibak, kar dokazuje številčni rezultat 21:9, 21:16. Kakor rečeno, Bradeško je zmagal z lahkoto. Nadaljnji izidi so bili: Recek je premagal Su-fterta z 2:0, Bradeško Strojnika Aleša z 2:1, Ker-žič Požene a z 2:0, Bradeška Šuberta z 2:0, Recek Meralo z 2:0, Keržič Strojnika Aleša z 2:0. Posebno živahno je bilo srečanje med prvakom Hermeso Bogata je in in med prvakom Mladike Strojnikom Romanom. Bogataj, ki je izgubil dragoceno točko v igri proti Merali, je znrai v iej partiji vse svoje sposobnosti in igra v veliko zadovoljstvo svojih klubskih tovarišev. Z lepimi in premišljenimi udarci si je izvojeval zmago nad dobrim Mladikariem. Kljub temu pa je ostal Bogataj to nedeljo v celokupni oceni samo na 3. mestu. Spored turnirja so podelili tako, da odigrajo (Dalje na strani 6.) Kot so mi pozneje pravili pilotje, sem ga na letališču pošteno lomil. Pri prvem poskusu pristanka sem sc s preveliko brzino skoraj navpično približal zemlji. Ljudje so se v strahu razbežnli. Nekdo se je vrgel nu tla, da bi gn najino letalo nc zadelo. Toliko, da sem se še rešil. IHMINENTE - PRIHODNJI SPORED Ljubezen Kristine Homanove Pisatelj Erik Bergen je obtičal v malem, podeželskem mestu, lja je odpotoval z namenom, da bi se v miru poglobil v študije za svoj roman. Dejansko je proučeval zgodbo neke družine iz davnih dni, v mestu pa je ostal in obtičal zaradi globokega zanimanja za neko žensko. Ni je poznal in se tudi ni seznanil z njo — skoraj četrt leta dolgo. V tem času ji je sledil z vsemi svojimi mislimi in z napetostjo, ki se je iz dneva v dan stopnjevalo. Sledil ji ie od daleč. Vsaka pot, katero je podvzel, je »ila združena z mislijo, du jo bo videl. Ženska je hodila po mestnih ulicah s svojim lahkim, tekočim korakom; pomikala se je prožno, kakor du bi stopala po vrtovih in travnikih. Njen obraz je bil miren in popolnoma ravnodušen napram ljudem, ki jih je srečevala. Ni jih bilo veliko, ki so jo pozdravljali; njeno odzčlravljanje je bilo vedno enako: lahko, elegantno in povsem ravnodušno. Karkoli je nosila, ji je dajalo videz nenavadne ženske, kakor da bi ji bilo na tem, da bi se razlikovala od drugih. V resnici pa jc bila njena navidezna posebnost samo v rasti, v drži, pa v lepoti in samostojnosti, kar vse jc razodevala njena pojava. Posebnost njenih oblek jo razodevala, da gre za žensko, ki ima svojo lastno fantazijo.^ Z nenavadnim nemirom si je pisatelj Bergen prizadeval, da-bi razvozlal to uganko. Bila je tako dekliško vitka in tako prožnal Napra- vila je vtis cvetoče, mirne žene, prav tako pa bi bilo mogoče, da je še dekle. Seveda, dekle, ki se je osamosvojilo f>o svoji nadarjenosti, po duhu, stremljenju in znanju. Bila je v svojem bistvu dovršena in ustaljena pojava mladega, komaj dozorelega dekleta. Kako je ugibal, tehtal, premišljevali Ne, miru ni več imel prisatelj Erik Bergen. Neznana ženska ga je preveč prevzela. Nikoli prej ga ni kakšna ženska tako zaposlila. Bil je take narave, da so ga posamezni ljudje kar nenadno tako navezali nase, da se je podal na poučna potovanja v njih duše. Osebe, ki jih je kdaj pa kdaj motril in proučeval, tega niti slutile niso. Pisatelj Erik Bergen se je boril z usodami neznancev in mu ni bilo mar, koliko truda, koliko moči in koliko časa ga bo to stalo. V duši je trpel, navidezno pa je ostal miren in zadržan. Tako pa ga še nikoli ni prevzelo premišljevanje o bistvu neznanega človeka — neznane ženske. Presenečenje je bilo tokrat tako veliko. Presenečenje na trgu z robatim tlakom, v katerega so segala pusta hišna stopnišča; presenečenje na tem trgu z vsiljivimi izložbami najrazličnejših vsakdanjosti, z barakami in stojnicami, kamor so vsak dan prihajal* ženske in kupovale. Na tem trgu je doživel presenečenje, pravo razodetje. Kako je že bila oblečena? Njena obleka jc bila galebje bela, iz mehkega blaga, čista kakor rosa, kopajoča sc v svežosti. Njena pojava se mu je vtisnila v spomin. Nosila je polno naročje bohotnih tulipanov, rdečih kakor ogenj, in se zaustavila v vsej svoji vitkosti na robu vodnjak« sredi trga. Ko je tako stala, je bila videti kakor nežen antični kip, ki je blestel nad okornimi kamnitimi figurami vodnjaka. Sklonila se je k vodnjaku ter previdno škropila svoj veliki šop tulipanov. Zdelo se je, kakor da je njena podoba zavita v nežno ko-preno srebrnih kapljic. Okrog vodnjaka so se spreletavali beli golobi in se spet zaupljivo razvrstili po kamenju. Visoko na nebu se je smehljalo pomladansko sonce, na trgu je dišalo po cvetju in sočni zelenjavi. Gledal jo je od zgoraj skozi odprto okno svoje hotelske sobe. Tu je nameraval ostati tako dolgo, da bi si našel boljše stanovanje. Bila je to tipična hotelska soba: z rdečim, baržu-nastim pohištvom, z naškrobljenimi, koprena-stimi zavesami in z rožnato preprogo. Prizanesljivo je gledal na vse to in se potrpežljivo sprijaznil s svojim bivališčem. To, nad čimer bi se doma zgražal, si je mislil, spada nujno k slogu te sobe. Sprijaznil se je z vsemi malimi in velikimi stvarmi, ki so dražile njegove živce, ki so ranile njegovo tenkočutnost glede okusa. Znal se je krotiti in v tem je bila celo moč njegovega tihega, čisto tihega — popuščanja. Popolnoma se je sprijaznil z okolico, in še več: Eriku Bergenu, nežno čutečemu človeku se je zdelo, da čuti nenavadne draži. Vzhičen jx)gled na tujo, lepo človeško pojavo tam spodaj je pospešil utripanje njegovega srca. Vnelo se je nekaj novega, veselemu pričakovanju podobnega. V malem mestu, v kakršnem se je znašel, se vendar vsi poznajo in lahko dosežeš vse, kar ti pade v glavo in kar hočeš... S seboj je imel priporočila za župana in za nekatere višje uradnike, V kraju je bilo več tekstilnih tovarn, sploh so imeli tovarniški veljaki v družbi tega kraja svoje odlično mesto. Z dvema tovarnarjema je bil celo v daljnem sorodstvu. Nikoli ni misli na njtl. bila sta mu tuja in neznana knkor zvezda na nebu. V tem hipu sta mu bila blizu iu že ju je vključil v mrežo svojih načrtov. Čutil je predsodke pred tujci. Čeprav je bil v družbi okreten in se je znašel v vsakem položaju, vendar mu je ostalo v srcu nekaj bojazljivosti pred tujci. Seduj je posijala svetla luč tudi na vse to. Njegovi pisateljski načrti so se zasvetili iznova. Vse stezice, jx) katerih je nameraval hoditi previdno in potrpežljivo, so se lesketale kakor v jutranji rosi. Misel, da bo že jutri zvedel, kdo je ta ženska, ki se jc pojavila iz njegovega najlepšega, tako oddaljenega duševnega sveta, mu je dajala poleta. Ah, in potem, ko jo bo sjx)znal, se bo začelo nekaj novega, nekaj vedrega! Erik Bergen je postal veder in celo vesel. Preteklo pa je veliko dni, več kakor je mislil, preden je zvedel, kdo je neznunu ženska in odkod je. Ko je krenil nekoč v vas za tovarnami, da bi tam iskal podatkov za svoj roman na nagrobnih kamnih in po zapiskih župnijskega urada, je bil veselo presenečen. Videl jo jc, kako brhko je jahala na konju in ga vzpodbujala v diru. Dva vitka, plemenita konja sta topotala po cesti; na prvem je prežnla ona, na drugem pa njen spremljevalec, uglajen človek ponosne drže, duhovitih potez na obrazu — gos|x)d. ki ni bil videti tako mlad. Potem io jc spet zagledal na ulici in užival v njeni la liki, živahni hoji; pn spet v kočiji, nekoč samo, ko se je vozila obložena s nnketi, s košarami zelenjnv in s šopom cvetja. Drugič jo je videl, ko sc je peljala s starejšima, bolehnima go-spema. Erik Bergen jc opazil, kako je ljudem od-zdravljala; bila je zadržana, kakor da bi od-zdravljala kamenju na cesti. Nekoč jo jo slišni, kako je s svojim ljubkim glasom tolažila umazanega razcapanega otroka na ccsti. Pri igri je otrok padel, ona pn ga je jiobrala, postavila na noge, ga očedila in pomirila. S. S. VAN DINE: Umorjeni Kanarček Medtem ko je Heath govoril z njim, je stal nepremično in hil videti zamišljen. Zdelo se jo, da niti ni opazil, da so Se drugi ljudje v sobi. Narednik, ki je gotovo poznal njegove posebnosti, niti ni čakal na odgovor, ampak jo takoj krenil proti spalnici. »Semkaj, gospod profesor,« je dejal in krenil proti toaletni mizici, raz katero jo previdno vzel skrinjico za dragulje. »Oglejte si dobro to skrinjico ln povejte nam, kaj opazite na njej.« Brenner je šel za narednikom, no da bi se ozrl okrog 6ebe. Vzel jo skrinjico, se molče približal oknu in jo začel pazljivo ogledovnti. Zdelo se je, da se jo Vancejeva |>ozornost znova zbudila; približal so je profesorju in ga nepremično gledal. Izvedenec je dobrih pet minut ogledoval skrinjico, ki jo je držal čisto blizu obraza, nato pa jo pogledal Heatha in parkrat hitro pokimal: »Dvojno orodje je bilo uporabljeno pri tej skrinjici...« Njegov glas je bil slaboten, toda oster in skoraj zapovedovalen. »Eno orodje je zvilo pokrov in poškodovalo notranjo prevleko. Drugo orodje pa jo bilo neke vrste dleto in ga je storilec uporabil, da je odprl ključavnico. Prvo orodje je bilo topo in uporabljeno s pomanjkljivo spretnostjo. Kot, v katerem je bilo vstavljeno, je bil zgrešen in zato se je pokrov samo zvil. Dleto pa je bilo vrinjeno z veliko spretnostjo in 9 popolnim poznanjem točke, kjer bi z najmanjšim trudom moglo doseči zadosten pritisk, da je ključavnica popustila.« »Storilec jo bil torej dobro izvežban?« je vprašal tleath. »Pa še zelo dobro!« jo odvrnil profesor in znova pomežiknil. »Urez dvoma je delo izvršil nekdo, ki je v tem pravi mojster. Trdil bi celo, da jo orodje, ki se ga je posltižil, bilo narejeno prav nalašč zn take nedovoljene namene..,.« »So sc morda poslužili tega?« jc vprašal Heath in 11111 podal grebljico. Izvedenec jo je pozorno pogledal, ogledoval in jo večkrat obrnil v roki. »Zelo verjetno je s tem orodjem bil zvit j>o-krov, nikakor pa s tem niso odprli ključavnice. Grebljica je iz litega železa in hi so bila brez dvoma zlomila ob premočnem pritisku; skrinjica pa jo jeklena. Brez dvoma je bila skrinjica odprta z jeklenim dletom.« »Prav,« je dejal Heath in videlo se je, da je zadovoljen s tem, kar jc profesor dognal. »Poslal vam bom skrinjico in povedali mi boste, kaj sto še ugotovili na njej.« »Vzamem jo kar s seboj, če nimate kaj proti temu.« Možiček je vzel skrinjico pod pazduho in je odšel naravnost proli vratom, ne da bi spregovoril še kako besedo. Heath so je nasmehnil in obrnjen proti Markhamu je dejal: »Čuden človeček je to, srečen je samo, kadar moro raziskovati sledove vlomilnega orodja na vratih, oknih ali na drugih predmetih. Ni mogel pričakati, da bi 11111 skrinjico poslal. Z ljube- znijo jo bo pestoval na kolenih ves čas, dokler bo v vlaku, kakor bi mati pestovala svoje dete.« Vance je še vedno bil poleg toaletne mizice in zmedeno gledal predse. »Markham,« jc dejal čez nekaj časa, »slanje to skrinjico je zares presenetljivo. Ni pametno, nelogično je, nesmiselno, prav zaradi tega postaja vsa zadeva vražje zapletena. Te skrinjice golovo ni odprl poklicni tat, in vendar je bila odprta!« Preden pa je Markhamrniogel odgovorili, je vzbudilo našo pozornost zadovoljno mrmranje kapitana Duboisa, ki je bil v sprejeninici. »Tukaj jo nekaj za vas, gospod narednik,« je dejal. Dubois je bil sklonjen preko roba mize skoraj zadaj za mestom, kjer smo našli truplo Marjete Odeli. Vzel jo v roke razprševalec, podoben majhnemu mehu in razpršil po mizi droben, rumenkast prah po površini približno 30 kvadratnih centimetrov. Nato jo počasi in previdno od-pilial ves odvišen prah in v rumeni barvi so je prikazal razločno zarisan odtis roke. Palec in male vzpetine med posameznimi členki prstov 60 se videli kakor majhni, okrogli otočki. Drobne zareze na koži so bilo popolnoma jasno vidne. Fotograf je pripravil aparat na posebne odstavke in je dvakrat posnel te odtise. »To nam bo pa že služilo za kaj,« je dejal Dubois, ves vesel zaradi lega odkritja, »Desnica je to... Odtis ,io zelo razločen... Možakar, ki io je pustil, je stal vzravnan zadaj za dekletom... j Najbolj svež odtis je. kar jih je tu mogoče najti.« »Kaj pravite k oni škatli?« je dejal Heath in pokazal škatlo za dokumente, ki je bila na mizi poleg prevrnjene svetilke. »Niti enega znamenja! Osnažili so jo natančno.« — , Dubois je začel spravljati 6voje potrebščine. »Povejte, gospod stotnik,« se je vmešal Vance, »ali ste si dobro ogledali notranji del kljuke pri omari?« Dubois se je hipoma obrnil in z iskrečimi se očmi pogledal Vanceja. »Nihče nima navade, da bi uporabljal kljuke v notranjosti omare, vsakdo odpira in zapira omaro le od zunaj.« Vance ga je pogledal s hlinjenim začudenjem. »Res?... Toda če bi kdo bil v notranjosti, kako bi mogel pograbiti zunanjo kljuko?« »Ljudje, ki jih jaz poznam, so ne zapirajo v omare!< Duboisov naglas ,ie bil sarkastičen. »Silno me presenečale,« ie vzkliknil Vance. »Vs: moji znanci pa imajo to navado... To je pač neke vrste vsakdan ia zabava!« Markham, ki je bil vedno diplomat, se jo vmešal v njun razgovor. »Kaj pa vendar misliš, Vance, z ozirom na ono omaro?« »Oh, tako rad bi imel tako,« je bil žalosten odgovor. »Zanimam se za to maro. ker mi ie nerazumljiv red, ki vlada v njej. Res so jo morali na umetniški način izropati!« Tudi Heath ni bil popolnoma miren glede te omare in se je zalo obrnil k Duboisu in mu rekel: »Oglejte si kljuko, gospod stotnik. Res je, kar trdi ta gospod, da je nekaj nenavadnega v stanju te omare.« Dubois je molče in z nekim prezirljivim izrazom na obrazu šel k omari in razpršil po kljuki svoj rumeni prah. Ko je odpihnil prah, se ie sklonil nad kljuko in opazoval s povečevalnim steklom. Nenadoma pa se je vzravnal in pogledal Vanceja z iskrenim, čeprav prisiljenim ob-Čudovaniem (Nadaljevanje s 5. strani. ) vsako nedeljo po 12 partij. Včeraj so zaključili drugo tretjino turnirja, vrstni red pa je naslednji: 1. Korotanec Bradeško s 5 zmagami brez poraza; 2. Strojnik (Mladika) 5 zmag. 1 poraz; 3. Bogataj (llermes) 4 zmage, 1 poraz; Morala ima 3 zmage, 2 poraza; Recek 3 zmage, 3 poraze; Ker-žič 2 zmagi, 3 poraze; Poženel in Šubert po 1 zmago in po 4 poraze; Strojnik Aleš pa je izgubil vseh 6 odigranih partij. Končna srečanja liodo na vrsti prihodnjo nedeljo ob 9. Organizacija turnirja je bila dobra; zlasti nam je bilo všeč. da so bili gledalci ločeni od igralcev in da so oskrbeli razmnožene razpredelnice, v katere so gledalci vpisovali posamezne izide in točke. * Športna sekcija »Herinesc — odsek za nogomet: Pozivamo vse stare člane kakor tudi vse interesente za nogomet, da se zanesljivo udeleže prvega treninga v telovadnici VI. ljudske in meščanske šole na Vodovodni cesti (poleg Stadiona) v torek 2 marca ob 18, Vsak naj prinese s seboj 3 fotografije za verifikacijo in točke oblačilne nakaznice za nabavo ropat in brisač. Vsemogočni Bor Je 27. februarja 1913 odpoklical v večnost našo ljubo dobro sestro, sestrlčno, svakinjo, toto ln staro teto, gospodično ANTONIJO GOLIAS vi 76. letu, po prejemu sv. zakramentov, rogreb bo v torek, 2. marca ob pol 3 popoldne Iz kapelice sv. Petra na 2alah. Sv. maša zadušnlca bo v frančiškanski cerkvi v sredo, dno 3. marca ob pol 8. LJubljana, dno 27. februarja 1943. Žalujoče družine Golias ln ostalo sorodstvo Vsi žalostni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da so je po vse-modrem božjem sklepu Ciril Ciirafenaiior železniški višji kontrolor v nedeljo, dne 28. februarja 1913, ob petih zjutraj, okrepljen s svetimi zakramenti v.a umirajoče, preselil v boljšo domovino. Rajnega očeta, brata, strica, zeta, svaka liomo v torek, dne 2. usnrea 1943, ob 2 pop. Iz kapelice sv. Krištofa na Žalah spremili k večnemu počivališču pri Sv. Križu. Sv. maša bo darovana za rajnega pri Sv. CMrilu In Metodu v sredo, 3. marca ob 7 zjutraj. V Ljubljani dne 28. februarja 1943. Sirote in sorodstvo Po težki dolgotrajni bolezni je danes ob pol treh ponoči umrl prečastiti gospod JANKO BARLE župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani Blagopokojni leži na svojem domu, Florjanska ulica št. 18, do dneva pogreba do 9 dopoldne. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne iz kapelice Sv. Nikolaja na Žalah. Svete maše bodo darovane v sredo, dne 3. marca 1943, ob 9 dopoldne v cerkvi sv. Dakoba vpričo pokojnika. V Ljubljani, dne 1. marca 1943. Rozka Gorjanc, nečakinja; Albin Dornik, nečak MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanfsklb oglasih je beseda po L I.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. 1 Sliižbc ] Dobe: Gospodinjska pomočnica vajena vseh hišnih del ln vrta, dobi službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 1292. (a -„ Sliižte | l&teio: Deklica poštena, z 2 meščanskima šolama, prosi učnega mesta v trgovini v LJubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiva« št. 1309. (V Parcele 2o od 23.000 lir proda re-alltctna pisarna Frlsta-vco Franjo - LJubljana, Cesta Arlcllo Rea št. 3. Prodamo Prodam: dva para skoraj novih nizkih damsklh čevljev St. 38 In svileno obleko za damo večje postave. Ogled od 15—16. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1381. (1 Semena za vrt in dobite v trgovini Dominik BezenSek, Miklošičeva e. St. 6 (palača Ljudske posojilnice). (1 Sadje in zelenjavo vedno sveže pošiljke nudi en grog ln en detall po najnižjih cenah Antonija Baloh, Kolodvorska ulica 18, dvorišče. 1 Smoking skoraj nev, prodam za L 1600.—. Vaslov v upravi »Slovenca« pod St. 1298. <1 Travnik tostran meje se vzame v najem. Petronafta, Blel-vvelsova cesta 35 a. n Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Zahvala Svojo najprisrčnejšo zahvalo izrekam vsem, ki ste sočustvovali z menoj ob izgubi mojega dobrega soproga, gospoda ing. Franca Žužeka Zahvaljujem se vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna moja zahvala velja gg. zastopnikoma mestne občine ljubljanske in gospoda župana, gg. stanovskim tovarišem in vsem prijateljem naše rodbine. Ljubljana, 28. febr. 1943. Fani žužek roj. Dekleva DOTRPEL JE, V 76. LETU STAROSTf, NAŠ DRAGI OČE, GOSPOD JANEZ STROJIN POSESTNIK DRAGEGA POKOJNIKA SMO SPREMILI K VEČNEMU POČITKU V PONEDELJEK, DNE 1. MARCA 1943, OD DOMA V DOLENJIH SUŠICAH NA POKOPALIŠČE NA GORENJIH SUŠICAH. LJUBLJANA — DOL. SUŠICE, DNE 28. FEBRUARJA 1943. ŽALUJOČI: . STROJIN, KUL0VEC, ILNIKAR, ŠUŠTERŠIČ Neuklonljivi borec »Naš Gospod in mojster,« je dejal, »je ne-sknčno dober in pošilja svojemu nevrednemu služabniku v najhujši sili in potrebi sladko tolažbo, kakršno je sam prejel na Oljski gori v najstrahotnejših urah svojega življenja. Njemu hvala in večno plačilo in vam, mojster Nikolaj, se iz srca zahvaljujem za dokaze vaše naklonjenosti in ljubezni. Povejte vsem, ki so mi pripravili velikonočno darilo, o zahvali ubogega ujetega naslednika sv Petra in da vas vse, vse meslo, iz srca blagoslavljam in da nikoli ne bom pozabil, kaj ste mi napravili. Rad vzamem lepo obleko — lepša in ljubša mi ni nikoli bila nobena — in jo bom oblekel za praznik velike noči. In če l>o Bog hotel, da me bo popeljal še živega nazaj v Rim, tedaj se bom, to lahko sporočite svojim prijateljem, v tej obleki vrnil v svoje mesto in svoje stanovanje. Ob vsakem velikonočnem prazniku bom do svoje smrti nosil to obleko. Rad vzamem tudi miloščino, ker mi je potrebna podpora in me reši hude sile, da bi drugim ne bil v nadlego. Bog naj vam z vso svojo najdražjo milostjo vsem j/odeli veliko sveto velikonočno veselje!« Ko je papež to govoril, je položil roke na Nikolajevo glavo in mu podelil blagoslov. Potem je vprašal, če ima Nikolaj družino, koliko je star in od kod je in končno, če ima kako željo. Nikolaj, ki se je komaj znašel od sreče, je rekel: »Najsvetejši oče, zase ne želim ničesar več. Potem ko sem bil deležen največje sreče, ki je na zemlji mogoča, da sem jaz, stari krojač, smel gledati papežu v obraz, lahko s Simonom rečem: Sedaj rad umrjem! Toda — če ne bi bilo preveč skromno, imel bi za someščane željo... Seveda ne vem, če je mogoča ...« »In to je?« jo smeje vprašal Pij. »Bil bi najsrečnejši dan za vso Savono, če bi katoličani mogli enkrat javno videti svojega vrhovnega poglavarja. In ledaj —« »In tedaj?« je vprašal papež in se zresnil. »Tedaj bi se Savonci smatrali posebno počaščene, če bi jim Vaša Svetost za spomin podelila obleko, v kateri ste živeli tu kot Nepoleonov ujetnik ...« Sedaj se jo Pij VII. zopet nasmehnil. »Če vam je kaj na tem, da prejmete talar starega bolnega moža, se lo lahko zgodi; saj sem dobro zamenjal.«In namignil je svojemu komor-niku, kar je pomenilo, da naj se to zgodi. »Kar pa zadeva prvo željo,« je nadaljeval papež, »me mojo srce sili, da bi jo tudi izpolnil. Toda ni vse v moji moči. Povejte dobrim Savon-ceni: Če bo papežu mogoče, bo prisostvoval svetim velikonočnim obredom v stolnici. V vsakem primeru bo obveščen stolni župnik.« S temi besedami je bila Nikolajeva avdienca končana. Ko je prišel domov, je bil ves zmeden od veselja. In čeprav je moral vse to pripovedovati mnogim ljudem, ki so prišli k njemu, se ni nikoli utrudil. Kar v začetku 6ploh ni opazil, je postalo dejstvo, da jo imel nenadoma veliko dela, toliko, da je moral najeti nekaj pomočnikov. Kajti, kjer si da papež delati obleko, tam si jo tudi najvišji in najfinejši gospod lahko naroči. Bilo je 22. aprila 1810. na sveti velikonočni praznik, Zvonovi so ponesli veselje zaradi Vsla- jenja po vsej deželi in daleč od krasne obale čez* modro daljno morje. V pristanišču so bile zasidrane ladje, iz hiš v mestu so vihrale zastave in v stolnici so bučale orgle, v notranjščini pa je bil vsak prostor zaseden in tisoči so se gnetli zunaj cerkve. Pravkar je prišel papež do glavnih vrat. Mestna duhovščina-ga je tam sprejela in ljudstvo ga je kleče pozdravilo. V najsvetlejšem sončnem'blesku pa se je svetila bleščeča belina papeževega talarja. Čez rame sveti oče ni imel škrlatnega malega plašča, ki ga je krojač najprej napravil, ampak je imel mali plašč iz sijajne snežnobele svile. Tega jo moral mojster Nikolaj posebno hitro narediti, ker mu je papežev komornik dejal, da Njegova Svetost v vsem velikonočnem času nc nosi rdečega, ampak beli plašč. Papež je vstopil v 6tolnico, sedel pri oltarju in prisostoval slovesni sveti maši. Nobeno oko tisočih ljudi se ni odmaknilo od blede, slabotne postave pod baldahlnom. Vsak je vedel: to .je naš papež, to je naslednik sv. Petra, to je pogumni krmar, ki stoji na ladji svete Cerkve in si ne rfa od nikogar ukazovati smeri, to je božji bojevnik, ki je storil to, kar si ne bi upal nihče na svetu, da je prevzetnemu Bo-napartu javno povedal resnico, mu naštel hudobije in ga izobčil iz Cerkve. To je trpin in mučenec za svobodo božje Cerkve, ki se je rajši izpostavil zaporu in slabemu ravnanju, kot da bi zatajil njene pravice. Vsak od navzočih je vedel, da je doživel velik trenutek. Ko pa je Pij VII. dvignil svojo roke in jih dolgo tresoče se držal kvišku, kot da bi si hotel pebešlto usmiljenje pridobiti s sveto silo in podelil z blagozvenečlm glasom papeški blagoslov, tedaj je vedela Savona, da je prejela obenem blagoslov svetnika in papeža. Spodaj pa je bučalo morje okoli starega gradiča s pretečimi valovi, kot bi hotelo reči: »Jaz sem znamenje večnosti in pred večnostjo ni nihče velik, tudi Bonaparte ne«. Ta je dal papeža, ki je ostal trden, z vprav nečloveškim ravnanjem v svoji hudobiji, čeprav je bil papež blizu smrti, v juniju 1812 prepeljati v Fontainebleau, da bi ga tu prisilil k odnehanju. Toda že se jo s severa bližal oblak, ki je zatrl Napoleonovo prevzetnost. Še istega leta je videla Evropa Bonaparta bežati iz Moskve v Pariz, njegova sijajna vojska je bila brez moči na zasneženih ruskih poljanah. Dve leti pozneje se je vrnil Pij VII., pozdravljen od svojega ljudstva, spet k svoji posesti, občudovan od vseh narodov in vladarjev Evrope, v Rim in cerkveno državo, ki je bila zopet svobodna. Napoleon je bil v prihodnjem letu pri Lip-skein odločilno premagan in 4. maja 1814 je premagan prišel na otol< Elbo. — In j>o kratkem vzplamteniu njegove sreče v letu 1815 |e bil končno premagan pri VVaterlooju in poslan v pregnanstvo na otok sv. Helene. Toda ni ga bilo več naza). Kot pregnanec in ujetnik je umrl, Pij VII. pa, ki je Napoleon z njim tako grdo ravnal in ga zaprl, ni živel samo ob njegovi smrti, ampak še dvo leti potem. V mnogih savonskih družinah še danes skrbno hranijo maihne kose svilenega blaga. Ti kosi so od obleke Pija VIL, katero je ta prepustil Nikolaju in jo je ta potem razdelil. Nič posebnega niso. toda govore prav o značilnih stvareh tudi za dvajseto in prihodnja stoletja. Prevedel K—S. (Konec.) U Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariB Izdaiateli: Inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenžiž