283. stevift«.
Mnhhsiia, v torek 11. decembra.
XXVII. leta, IHU.
I«f volj* |>u pošli ^rtjiouut      *v«Uu-u|ita« danolc  m im Juto i:> gld., au pul Itlu o gld.,       Četrt lt-u « gld    u» j*<ii n Ža Ljnbljaoo br«a pošiljanja na doni sa tm letu 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. .tO kr., sa jedan roeuec ! gld. 10 kr. Za poiiljauje na dom ratuna te po 10 kr
((bata vaak dan uveooi, ieimAi umlclje iu ^rMin» mesec l gld, 40 kr.
na meaec, po tO kr. »a četrt leta. — Za t nje delalo toliko voc, kolikor poštnina anaia. 7.m oananila plaćuje ae od fietiristopne petit-vret* po tlkr., če ae oananilo jedenkrat tiska, po b kr., Ae ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali ve£kr*t tiaka Dopisi naj ae icvole frankirati. — Rokopisi a« na vračajo. — Oredniltvo in n pravni itvo je na Kongresnem trgu it. 1'/ Opravaiatvo naj ae blagovolijo pošiljati naročnino, rekteaaacrj«, oananila. tj. »se administrativno atvari.
Shod zaupnih mož v Ljubljani.
(DaUo.)
Ob V*3. uri otvori predsednik gosp. dr. Fer-jančič znova zborovanje in naznani, da točka IV. t načrtu resolucij, ki pride sedaj na razpravo, slAve glede na to, da je osnovalni odbor odobril jeden nasvet zaupnih mož iz Trsta ter jej sam napravil dodatek, tako-Ie (novosti ao ,prestreljeno" tiskane):
IV.
Koalicija parlamentarnih strank, podpirajoča vlado, katera zahteva, da mirujejo večja politična vprašanja, kakeršno je brez dvojV ; tudi narodno vprašanje, je izvršenju narodnega p 'u c ma kvarna, in vsi nadi zastopniki bi jo morali rxUDaati. Postopanje slovenskih državnih poslancev, sJuječib izven koalicije, se torej odobrava; koalirani slovenski poslanci, kateri so se zavezali izstopiti iz koalicije, če se jim od vladne strani ne da poroštva za ugodno rešitev narodnih teženj, se pa pozivljejo, da izstopijo iz koalicije, in to ne samo radi tega, ker se to poroštvo ni dalo in se ga tudi v bodoče ni nadejati, nego tudi zato, ker se s koalicijo načelno vzdržuje protislovenski sistem. Najnovejši dogodki proti dvojezičnim napisom na sodnih poslopjih v Istri pričajo, kako protivna je koalicija narodni jednakopravnosti, in dokazujejo, da slovenski, v koaliciji stoječi poslanci de tej trohi jednakopravnosti do veljave pripomoči ne morejo."
Poročevalec g. A. K ob 1 ar, živahno pozdravljen, govori mej viharnim odobravanjem, kar smo priobčili v našem listu z dne l.t. m. doslovno.
Predsednik: Otvarjam debato. Gosp. dr. Treo želi k tej točki nasfednji dodatek (čita): „Sliod zaupnih mož priporoča slovenskim državnim poslancem, da ostanejo v ožji parlamentarni zvezi le s tistimi nemškimi državnimi poslanci, oziroma njih skupinami, ki so pripravljeni, naše pravične narodne težnje v polnem obsegu podpirati."
Gosp. dr. Treo utemeljuje svoj predlog, češ, da govori v imenu mlajše generacije. Naši poslanci bi morali biti voditelji naroda in ne smeli bi se postaviti svojevoljno na stališče, katerega narod, zlasti na Kranjskem, nikakor ne more odobravati,
ker se ž njim načelno kljubuje njegovemu mišljenju. Mi vsi dobro poznamo razmere na Koroškem, Štajerskem in Primorskem in vemo, da to, kar naš narod doseže z državno pomočjo, je prenalenkostno. A za tiste drobtinice, katere nam daja vlada, hoče se nas sistematično napajati a morfijem narodne mlač-nosti (Dobro!), Vsled tega se je začel naš domači prepir. Sedanje politične stagnacije je kriva jedino tista umetna gojitev narodne brezbrižnosti. Hoče se nam z vero in verskimi nazori celiti narodne rane. To ni prava pot. Napade na našo narodnost treba odbijati z narodnim orožjem, pred vsem z organizacijo na narodni podlagi. (Tako je!) če bi slovenski poslanci izstopili iz koalicije, to bi imelo neprimerno dobre nasledke, ker bi domači prepir ponehal in bi se vsi združili za narodno obrambo. Radi tega govornik priporoča resolucijo, a želi k njej svoj dodatek, ker se po njem naši poslanci izven koalicije zavežejo naj z nemško stranko, kateri tudi naša „katoliška" stranka ničesar ne more očitati, katera pa v zvezi z delavci utegne polagano pokopati koalicijo. (Dobro I)
Gosp. Fr. Podgornik priznava, da je g. poročevalec koalicijo tako označil, kakor zasluži. Predlog g. pred govornika pa da |e ?a Tržaške zaupne može jako vzpodbuden. (Jonovalni odbor je pač privzel jeden njih razlog, zakaj naj slovenski poslanci izstopijo iz koalicije, drugega od njih na-svetovanega pa ne. Ta razlog je vender jako važen, ker pomenja toliko, kakor da bi se slovenski poslanci pozitivno združili za skupno postopanje z onimi slovanskimi poslanci, kateri so že zunaj koalicije, on pomenja toliko, kakor da Slovenci odo-brujejo neko formalno obliko. Zakaj se je osnovalni odbor ogibal tega, noče ugibati. Tržaški zaupni možje so tega mnenja, da izstop nekaterih slovenskih poslancev iz Hohenvvartovega kluba je le prvi ali polovični korak k boljšemu, kateri ni porodil tistega sadu, katerega bi pričakovali; zatorej treba še storiti jeden cel korak, združiti se z Mla-dočehi, posebno pa z Dalmatinci, kateri so že davno izstopili iz koalicije. Ker Tržaški zaupni možje smatrajo izstop nekaterih slovanskih poslancev le kot polovični korak, zato tukaj predlagajo premembo v tem smislu, da odobrujejo izstop slovenskih državnih poslancev jedino kot tak, in ker se s tem, da
niso šli še nadalje, kakor so jih dejstva, posebno Celje na to silila, ne strinjajo, zato govornik v imenu Tržaških zaupnih mož predlaga, naj se drugi stavek resolucije glasi: „1 z s t o p slovenskih državnih poslancev iz koalicije kot t a k se torej odobrava; koalirani slovenski poslanci, kateri so se zavezali izstopiti iz koalicije, će se jim od vladne strani ne da poroštvo za ugodno rešitev narodnih teženj, se pa pozivljejo, da izstopijo iz koalicije ne toliko radi tega, ker se to poroštvo ni dalo in se ga tudi v bodoče ni nadejati, temveč radi tega, ker se s koalicijo načelno vzdržuje protislovanski zistem in ker je slovenskim poslancem iskati mesta le v k rogu slovenskih o p o z i c i-jonalnih poslancev." Govornik poudarja, da če dr. Treo priporoča združenje s pravičnimi opozicijonalnimi Nemci, je pač naravnejše izreči se za združenje s Slovani, kakeršni so MladoČehi.J(Živo odobravanje od strani Tržaških in iaterskih Slovencev ter Hrvatov).
Predsednik g. dr. F e r j a n č i č : Hočem le opozoriti na to, da se „iz8topu slovenskih poslancev, stoječih izven koalicije, ne more odobravati, ker le-ti sploh nikoli v koaliciji bili niso. (Klici: Iz Hohenvvartovega klnha') Tu je govor samo o koaliciji in jaz ne bi rad, da se kaj absolutno neresničnega izreče.
G. Fr. Podgornik vzdržuje predlog tako, da se „izstop iz Hohenvvartovega kluba" odobrava itd.
Predsednik vzame to na znanje in podeli besedo g. dr. Ant. Gregorčiču, ki pravi, da se ne more strinjati s predlogom g. Podgornika, in nadaljuje: Namen shoda je ta, da bi se mej Slovence povrnila sloga, katera je nekdaj vladala. Treba je združenja! Ako smo doma jedini, potem povsod lahko vkupno postopamo in vkupno kaj dosežemo. Program, kateri smo vkupno negovali, je tisti, kjer se jednako povdarja narodnost in verstvo. Ako hočemo sedanjemu razporu konec storiti, je treba obojno resnično združiti in povdarjati. (Živio!) Tudi državni poslanci, kateri zastopajo narodno stranko, morajo imeti to pred očmi. Ako nekateri nismo pristopili koaliciji, storili smo to iz narodnih in verskih načel. Sedaj lahko ostanemo sami zase, ali pa si iščimo tudi zaveznikov in to takih, ki ves
LISTEK.
„Te punice, te punice ...!"
(Izvirna novela, spisal Fr. Kosec.) III. (D»U«)
Zopet ta x. 7.! — Je U vse to reasoba ali predrzna Šala, kakor je sodil po zadnji priliki? — Vendar čudno t — Kdo Ume) pozeanih žensk bi ga vabil aa takć skrivnostne sestanke V — Bi li lel sli se? — Morda se nekdo is njega norčuje, — ali pa na mu ponuja piksaten romanček. To bi bilo bas prav v tej dolgočasnosti! — A vender, kdo ve\ morda je vender le ozbilna zadeva, — tak6 lepo prosi u 1. y.! — Hm, hm!--—
Prav vznemiril ga je zopet ta rožnati biljet s vijoličnim vonjem I —
.Mren:, tu beri, pa svetuj! — Že drugič sem, dobil tako vabilo.*
Obrnil sa ja do tovariša nadporočniks, ki je, biljet prebral, pogledal Kodra, nasmehnil se ter dejal:
, Banalna gala, — malomestsa past! — Ti seveda ne pojdel tja?"
»O pojdetn, a ti z maooj ; greš?
»Da bi dopisatco ujels, meniš? — Opreznosti ti eha velike, sicer se blamiravaf — Dopisnica stanuje seveda as Bregu-■
.Misliš? — Kako sklepaš?"
.Ne vabila bi te sicer tja! — Morda se ti bo posmehovala iczs kakega zastora."
vDa bi jo cucek 1 — Pa pojdivs, bas je odbilo šesto uro."
Oblekla sta plašča in šla.
* *
S
Naglo se je smračilo. Megla, gosta kakor v Londonu, prilezla je od Barja temkaj ter se razgrnila po ulicah ssvijaioč vsako stvar v umazano sivo odelo. Nitk pet korakov daleč ae ni videlo.
Tedaj pa. ja pribite! od nekod lepast mestni sluga, čegar uniformo so menda znosili vrabci z vseh vetrov; v jedrn roki je tiščal priiigalni drog, drugo pn je pestil v žepu, ker zeblo ga je. Is kadar je prišepal,do jedne redkih svetilk, tedaj je dregnil .s tistim drogom vanjo ia svetilka se ja prilgala ter a svojim rmenknntim plamenčkom razširjala svetlobo okoli sebe v krogu, čegar premer ja bil skoro do tri metre dolg.--Dalja ni segala
tata rmeokasta svetloba medlih plinovnkih pla-menčkov, ki so trepetali v gosti megli kakor vešče.
B«š je začela biti ura v stolpu Svetega Jakoba polusedmib, ko se je približal oprezno se osirnje Koder mej tistimi mladimi kostanji ob levem bregu L ubljanice, dofiim je hitel Mrnk od natprotae ntrnni po Grabnu doli na Breg v obliije Zoiaove hiše.
Is v istem bipu je pritekla iz megle ženska ter šla naravnost proti Injtnaatu. Oolecena je bila v do tal segajoč plašč temne barve, sa glavi ia okoli vratu je imela ovit črs čipkast robec, obrss pa jej je bil ssstrt do uit t gostim pajčolanom.
BBelite ia ne bodite več temkaj! — V posmeh ste družbi porednib deklic, ki ae takć nabav* jo."
Droben glasek, ki se je vznemirjenja tresel.
aA takć t — Torej se nisem varal!" j* odgovoril je Koder s nasmehom, ki je )a*atj*! akoro obžalovanje, da s pikantnim ruinaačkeSa) pet — .A kdo ste, goepica, ki ste tabo dobra t*
.Ne vprsinjte, — bodite mi bvaletall" -w 441» je tibo, pok i mala ko t, v slovo ter ae obraila, srn bi odbitels.
I K C rVv cvrv sh.
naš program priznajo. (Dobro!) Gotovo se lahko družimo s konservativnimi Nemci pod pogojem, da priznajo naš narodni program. Razun tega zahteva tudi naš program upoštevanje verskega čuta. Samo glede na to ai moremo iskati prijateljev tudi mej Slovani. Kar zahtevamo od poštenih Nemcev, to smemo tudi od svojih in slovanskih poslancev, seveda od narodnih Slovanov I — Kar se tiče narodnosti, se ravnajo slo venski poslanci posebno po Mla-dočehih, katerim kakor v obče Slovanom se ne more odrekati slovanski čut. (Klici: Kaj pa Poljaki?) Poljaki so le sami zase, so Slovani, a oni so najhujši nasprotniki največjega slovanskega plemena. Zastopniki češkega naroda, ki so v opoziciji, nas v narodnem oziru podpirajo in mi smo jim hvaležni; ako pa stavimo druge zahteve, niso tako odločni in jih ne prisnajo, ali jih vsaj dozdaj niso priznali. Ako tudi te priznajo, sem jaz prvi pripravljen objeti te poslance, potem ne bi imeli tudi teoretično nič proti najožji zvezi ž njimi. Ali dotlej tako naravnost za njo glasovati, to nam branijo naše domače teorije, katerih jedna povdarja verstvo, druga pa narodnost. Jedni hočejo združenje na tem temelji, drugi na onem. Načrt današnjih resolucij pa kaže, da hočemo zaupni mofcje in poslanci stati na programu, ki ob-seza oboje, vero in narodnost. S tem nečem reči, da je izključena vsaka drnga jazprava. In če bi se »prejelo to, da naj se slovenski poslanci združijo z opozicijonalnimi Slovani, potem predlagam, da se to zgodi le pod tem pogojem, ako le-ti priznavajo slovenski v e r s k o-n a r o d n i program. (Dobro!)
Gosp. Jakič govori hrvatski in se protivi predgovorniku, češ, da ni treba vere danes še po-sebe povdarjati, ker smo vsi katoličani in ker se še noben slovanski  poslanec ni izrekel zoper vero.
(Dulje linh.i
Državni zbor.
Na Dnnaji, 10. decembra.
Začetkom daosšoje seje je predi*Inik Chlu-meckv naznanil, d* je posl. dr. Vašatv mu predložil nujen predi« g, knteri pride koncem seje na razpravo. Proti tej svojevoljnosti predsednikovi glede tolmačenja oprav.lmka je dr. Vašatv odločno prote-stoval, seveda zaman.
Zbornica je potem nadaljevala razpravo o kazenskem zakonu. Govorili so poslanci C z a j k o w -B.k i, dr. P a c a k , dr. V a š a t y , dr. D y k in Perneretorfer. Mej drugim ie Pernerstorfer rekel: . V Italiji vlada ostuden legime, ki si je tudi sodstvo podvrgel. Tam ae zdaj radikalno-politično mišljenje kaznuje, kakor bi ne moglo po besedilu načrta kaz. zakonu kaznovati tudi pri nsa. Seveda samo pri plebnjcih. Če je kak groficek kaj storil, kar se nikakor ne da utajiti, tako se osoba čislanega iakulpsta zmatra za tako, da se mora ž njo milejše ravnati. Spominjati se je treba le slučajev, ki 10 se šele pred kratkim primerili. Če zahteva zagovornik, saj se zatoženčevo duševno stanje preišče, teko se ta zahteva navadno bruskantno odkloni. Pred kratkim je prišel neki gospodič pod aljuč is tega no dali hitro preiskali in bitro so konststovslt, da ni duševno tdrav. Za to je biln odkčilna oaeba zatožesceva, zakaj v drugih slučajih ie drugače ravna. Zastonj je trud, zadrževati velika duševna in politična gibanja s kazenskimi določbami."
.Torej ae? — Srčna hvsla, dobra neznanka I* ponudil jej je deanico.
Trenotje se je obotavljala, potem pa je položila avojo rokico v njegovo. Hitro ae je sklonil ter poljubil to rokico. Bila je ozka rokica v rmenib rokavicah, okoli aapesti pn itn se zvijale dve srebrni kači, grizoče druga drugo v rep.
.Lahko not l" — dejala je tiho, zbežala preko ceste in izginila v megli.
Koder pa je gledal za njo kot pribit nn svojem mestu in zopet mrmral:  .Prokleto, prokleto!"
Zakaj j a je klel, sam ni vedel.
In tedaj je prišel od nasprotne strani nad-poročnik Mrak, pa amejal se je, da so mu sol/o silile v oči.
aTa institutka, — ta institutka!" — je ponavljal.
,Oni lepi otrok? — Ima . . .?J .Vražji otrok!" — odgovorit je Mrak, prijel lajtnanta pod pazduho in šla sta. — —
V Zoisovi h Ai, gori v prvem nadstropji pa sta bile dve okni polni mlndih gospic, ki so nervozno zrle doli pred hišo. Toda priČakovanca ni bilo od nikoder . . . (Daljea p-ih.)
V rszpravi stoječi paragrafi so se vsprejeli nespremenjeni, premtDJevalni predlogi pa vsi odklonili. Glasovanje pa se ai posebno gladko vršilo Dvorana je bila skoro prašna. Pradsedsik js zadovoljno dre* ma I na svojem sedežu, kar ga vsbadi poredni dr. Vašatj z opomnjo, da zbornica ni sklepčna. Pradsedsik stoji na stališča, ds je toliko bolje, kolikor manj poslancev je v zbornici in zato nima navade, klicati koslirance is buffata. Vašatvjeverou potiva se je pa moral udati. Zapel je zvonec, pel je dolgo, odzval pn se mu ai mbče, lele osobni intervenciji drzavaoiborskih slug gre hvals, da na jo zbralo toliko poslancev, kolikor jih je treba za sklepčnost.
Ko se je dognala razprava šj o nekaterih drugih paragrafih, se je debata ustavila in na vrsto so prišle interpelacije.
Poslanci grof Alfred Coronini, dr. Gregorčič in tovarlSi so interpelovali pravosodnega ministra glede razmer pri porotnem sodišču v Gorici.
Poil. dr. L a gin j a in tovariši so interpelirali pravosodnega ministra glede* ravnnnjn s tistimi Slovenci, katere je Tržaška policija zaprla pri demonstraciji dne" 12. novembra.
Posl. dr. V a š h t y je z ozirom na to, da se večkrat voljeni načelniki okrajnih zaatopov niso potrdili, nujno predlagal, naj vlada naroči podrejenim organom nepristransko poročanje. Nujnost so utemeljevali poslanci Vašaty, Hanek in dr. Lueger, ki je mej drugim rekel, da se je odvadil govoriti o državljanskih pravicah. Prebivalstvo sploh nima ni* kakih pravic, člani nekoaliraaih strank pa naj tava lijo Boga, da smejo še govoriti, dolgo te pravice tako ne bodo uživali, ker jo koaliranci gotovo vzamejo Ko je še minister Bacquehem proslavljal nepristranost političnih orgsoov, je zbornica nujnost VaŠatvjevegs predloga seveda odklosila.
Posl. Pattai je nujno predlagal: Državnim uradnikom 11., 10, 9 in 8. činovoega razreda se dovoli za leto 1895. izredna doklada vsskrmu po 20O gld. —- FmančD minister je govoril proti predlogu ia koaliranci so ga točno odklonili.
Prihodnja seja bo dsnen zvečer.
Politični razgled.
Netraiije etežele.
V Ljubljani, 11. decembra.
Gospodska zbornica. V včerajšnji seji gospodske zbornice je prišel na razpravo zakonski načrt o razprodajah. Kakor so se v poslanski zbornici tema načrtu ustavljali levičarji, tako so se mu v gospodski zbornici protivili ustavoverci. Korifeje te stranke, Dumba, Lei-tenberger in Unger no govorili proti načrtu in zahtevali, naj se odksže komisiii, da ga primerno pre* naredi. Trgovinski minister Wurmbrand je naspro-tovaicu krepko ugovarjal ia zbornica se je udala njegovim argumentom ter vsprejela zakon pri drugem in tretjem branju.
Proračunski odsek ne je včeraj sešel na sejo, v kateri]je razpravljal o budgetnem provizoriju. Misdočeh dr. Kaizl js izjavil, da odklanja njegova atranka provizorij, ker ne za« upa vladi, ki centrali tuje in ne varuje ustavnih pravic državljanov. To se vidi is sistematičnega kršenja imunitete pri konfiskaciji državnozborskih govorov; ia pripaJčnuja, da se krši opravilmk n tem, da se ns nedopusten nnčin postopa % nujnimi predlogi ; is tega, ds se izjemno atanie v Prsgi Se vedno ni odprsvilo, ia is mnogih drugih vladnih činov. Finančni minister je neksj ugovarjal, mnogo pa ni bilo treba, ker so koaliranci brez obotavljanju vsprs-jeli proračun.
Nedeljski počitek in Poljaki. „Slovenac" ne zamudi nobene prilik«, da bi ne postavljal Poljakov za vzgled katoliške stranke. Kako kstoliški 'so ti stsnčiki, se je pokszslo v zad nji klubovi seji. V tem klubu je neksj iidov in ti so predlagali, saj se klub izreče za to, da tidom ni treba dristi se nedeljskega počitka, če dokažejo, da so prsznovsli .Asbes", soboto. Poljski so ta predlog vzprejeli. Če obvelja tudi v zbornici, bodo židje imeli ob nedeljah svoje prodajslnice odprte in se bodo bogatili s kristjauskim denarjem. Monopol nedeljske trgovine se hoče torej zsvsrovati Sidom is ker so Poljaki v koaliciji najuplivaejSi, se jim najbrž ns bodo ustavljali konservstivci.
Položaj na Ogerskeni, Ceser je torej potrdil cerkvenopolitičae pred* loge. Miniateraki predsednik VVekerle je to naznanil v včerajšnji seji drž. zbora in pri tej priliki tudi se ozrl na govorice o krizi. Rekel je, da ni misliti, da bi ksk resen političen faktor poikuail premembo političnega sistema, ker aa tako protiliberalno politiko ni v zbornici dobiti podpore, na vsak način dn l o odstop sedanjega ministarstva parlamentaren. — Vilic tej VVekerlovi isjsvi se zatrjuje, da je odstop mlnliterttva neizogiben.   Povod temu je bsje sfera
Košutova. Zlssti se je zamerilo vladi, da je tako bitela podeliti KoSutu državljanstvo, da se te is tega videlo, ksko jej ugaja njegs počenjanje. Pripoveduje ne, da odstopi miaisterstvo čim ae reši budeetai provizorij. Novo mimsterstvo sestavi bsje Banfij a pomočjo grofa Apposyijs, če pa a-* tu oe posreči, pa je sestavi ali Kulisjr ali Kbueu-Hedena y. Prihodnji dnevi utegaejo torej postati politično veleva žni in morda se vender Še posreči, preprečiti is vršitev vseh eerkvenopolitičmh predlog. Nekatere, civilni sskoa, državne matice itd. se bodo seveda uveljavile, n ds je do tegs prišlo, krivi so v prvi vrsti poklicani zastopniki verskopolitičn h interesov ogerskib katolikov.
\ nanje države.
Vnanja politika Huni je
Židovski listi so po smrti carja Nikolaja mnogo pisali o premembi ruske vnaoje politike in prorokovali ozko zv«zj Rusije z Nemčijo. Ziaj morajo sami priznati, da se tega nt nadejati. Car ie prepričan, da je pr jateijstvo mej Rusijo in Francijo največje koristi ss obe državi ia zato š* misliti ni, da bi se to razmerje kaj premenilo. Otobae zvezi s Člani kraljevske rodbine angleške utegnejo ugodnu uplivati na razmerje mej Rusijo in AogieSko, a od-nošaji nsprsm Avstriji in Franciji ostanejo nespre menjeni. Polotaj je torej tak, kakor je bil ža carja Ateksandra, na radost vseh miroljubnih narodov in držav, le Nemci so nessdovoljni, ker ne je izjalovilo njih upsnje na nemško-rusko zvezo.
Škandalozna pravda v Srbiji.
Včersj se je pred Bsligrsjskim sodiščem začela pravda, katere izid bo odločilen za *odbo o srbskem pravosodju. Toženi po: Mibsel Čebinnc, industrijalec; Sima Gjakov ć. okrajni tajnik; Rajko Tajš 6, bivši podpredsednik narodne skupščine; Aleksa Zoievu1 »jčitelj; Konta TavSanovič, bivši minister; dr. nf]*& profesor; dr. Dimč zdravnik; Acn StojanUJJ tiskar; dr. Nenadović, vaeučiliški profesor in Ji ioka Novakov c\ umirovljeni sodmk pri najvišiem sodišču. Zatoženci se dolžć, da so hoteli prouzročiti prevrst v Srbiji, prepoditi dinastijo Obrsnov cev in posaditi Petra Karagjotgjevć« na srbski prestol. — Znano je, da je bivši ministarski predsednik Nikolajev ć opetovano z vso odločnostjo zatrjeval, da so zstoženci povsem nedolžni, in znano je tudi, ds se je moral umakniti samo zategadelj, ker ni hotel pripustiti, da bi se proti njim načela sodns obravnava. Ali Mdss, Čegar osobni nasprotniki so natoSenci, ai odnehal; protivili so se njegovemu povratku in zato jih hoče uničiti. Kaj poreko arbski sodniki J Justičmh umorov se je v Srbiji ia mnogo primerilo in kdor se spominja, kaj )e svoj čss očital GsraSaoin razkrnlju Milanu glede v zaporu zastrupljene Jelene Marković've, ta lahko aluti, kako izteče ta pravda.
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Davčna nadzornika gg. Lončnr io T a uče r sta imenovana višjima davčnima nadzornikoma pri finančnem ravnateljatvu v Ljubljani.
— (Novo kranjsko nemško glasilo.) Znano je, ns kako neženirsn način je svojedobno zloglaani .Laibactaer Tagblstt" zsjemnl iz uradnih jnslij ter nn stroAke uradnega lista grdil in blstil nsrod slovenski. Ko je potem deželni predsednik baron Winkler to čudno zvezo prekinil, poginil je škandalozni lintič, ker klaverni ostanki kranjskega uatavovernegs nemštva niso imeli ne duševne in na mnterijetne moči, da bi ga bili vzdržali. Sedaj, v dobi koalicije, pa je prišel sopet Čas, ko se vladne jasli odpirajo tistim, ki bi na škodo naroda slovenskega radi is političnegs grobn potegnili kdpo nem-Skutarakib kričeče v ter jim vatvarili giaailo, ki boda vreden naslednik nekdanjega .Tagblatta". Danes zvečer zborovalo bode v Ljabliaaski kazini nemško konntitucijonefno društvo ter sklepalo o ustanovitvi nemškega dnevniks v Ljubljani. Is dobrega vira se sam poroča, ds bode po dogovoru koslirsnih baronov novi listič — faktično v zvezi z nsšim uradnim listom in da bode projektovann nova tiskarna le filijala tiskarne uradnega lista. Ko je sedanji deželni predsednik prišel v deželo, zatrjeval je nekako oateatativno, da bode varoval popolno o e v trsi i teto. Pogajssja, ki so se zadnji čas vrSila za kulisami ia ksterih uspeh se danes oaz na u v Ljubljanski kazini, osvetljujejo psč čudno obečano in že večkrat aa ksj nenavaden nnčin dokazano nevtraliteto.
— (Pevskega društva „Ljubljane") prvi pevski večer v letošnji sezoni vrSil a« bode v nedeljo dno 16. t. m. v vrtnem salonu „pr» Malici«
— (Semeaj v Ljubljani.) Na semenj 10. decembra ne je prignnlo 515 konj in volov, 395 krsv, 49 telet, skupaj 959 glav. Kupčija a voli je bila še precej živahna, ker so bili prišli kupol is Morsve, drugače pa je bila kupčija srednja.
— (Zdravstveno stanje.) V Jesenicah na Gorenjskem je legnr nekoliko ponehnl in je zdaj ss 7 odraslih bolnikov.
— (Za gimnazijo v Celju.) Občinski saetop v Št. Psvlu v Savinski dolini je v svoji od-borovi seji dne 9. decembra t. 1. soglasno sklenil odpoalsti peticijo na državni zbor za ustanovitev slovenske gimaazije samo in jedino le v C e 1 j i kot nam vnem središči in nikskor ne v Žalcu ali v Št. Juriju ali kakem drugem trgu tega okraja.
— ( Nem ž k u tara k i terorizem v O e 1 j i.) Z vso silo so se vrgli Celjski Germani ns tiste meščane v Celju, ki so se drznili podpisati peticijo za utrakvislično spodnjo gimnazijo. Laž pa je, kar je trobilo njih glasilo, da je večine teh meščanov preklicala svoje podpise. Resnica je, da sts se dsla pregovoriti dva plašljivca in sta preklicala podpis, ker nista imela miru in se bojita, da bi ne trpela v svoji kupčiji. .Kakor čebele so se usuli name — pravi prvi v svojem dopisu — in ne smem se pokazati, zato prosim, da izbrišete moj podpis, ker nečem imeti škode v svoji kupčiji." Bnzu v istem smislu je pisal drugi. O Jb >r za peticijo je rade volje ustregel njijini želji, ker ju neče oškodovati. Slovenci pa naj vračajo Celjskim Germanom s jednako mero. Kader obvelja povsodi geslo „Svoji k svojim", bode tudi konec neznosnemu terorizmu Csljeke germanske klike.
— (Ptujskim profitom) je imenovsn gosp. Hržič, župnik v Dolnji Polskavi, iskren narodnjak.
— (Iz Brežic) se nsm piše: Včeraj dne S. t. m. ustanovila se je tukaj posojilnice. Zbralo se ie lepo število tuka Šajih rodoljubov in odličnih kmečkih ponestnikov iz okolice. O J zunanjih počastili so nas iz Celjs gg. Mihael Vošniak, državni poslsnec, dr. Ivan Dečko, odvetnik in Franc Lončar, tajnik Celjske posojilnice, iz Krškega pa gospod rsvsstelj Ivan Lapajne. Pojasnili so zbranim rodoljubom pomen takega zavoda in način osnovanja, na kar se je z velikim navdušenjem soglasno sklenilo osnovati .Posojilnico v Brežicah" z neomejenim poroštvom.
V ravnateljstvo so se isvolili: Andrej L e v s k , veleposestnik iz Brežic kot načelnik; Leop. Sc h we n t-n e r, trgovec v Brežicah kot njegov namestnik; Miba B s I o n , posestnik, Jože A g r e ž, odvetniški urednik, Ksrol G r e g o r i č , vinski trgovec, Ignac P o I a n š e k , posestnik in pekar, Jos. Z e v n i k , trgovec, vsi is Brežic; Ivan Gerjovič, veleposestnik v D »bovi in Janez Šetinc, posestnik v Št. Lenartu. Za računske pregledovalce so pa voljeni: preč. goip. Franc Ferenčak, dekan v pokoji in Jos. Kočevsr, župnik oba is Brežic in Josip Ž m n v c, posestnik iz Kspele. Ker se je koj vse potrebno sa vpis te nove posojilnice v zadružni register ukrenilo, bo ists ssčela poslovsti že z novim letom 1895 Tako se je s polnila iskrene željs vaškega narodnjaka in storil vele važen korak za napredek slovenskega življa v našem mestu in okraja.
— (Čudna nesreča) Na res čuden načia je prišel ob življenje godec Loreno Stelzer, ko aa jo s Murskega Vrhs in Zssndov v radgonskem okrsju vračal domu. Bil je malo vinjen in je psdel tsko nesrečno, da mu je cev pipe prodrla čeljust ia pri nosnicah ven prišls. Našli so gs drago jutro mrtvega aa cesti.
— (Občinske volitve aa Koroškem) ao navzlic budi zimi rssgrele dubove. Nemškutarji so postali že bolj srditi nego kdaj in pretijo Slovencem kar s polenom ali pa a kamnom. Neustrašenim Slovencem žugsjo neksteri taki fsnatiki celo s smrtjo. V Kotmarivesi so volitve ispsdle sa slovensko stranko sijsjno in je bila udelelitev živahna.
V dveh razredih ao zmagali Slovenci, v prvem razredu pa dva Slovenca in dvn nasprotnika. Volitev je bila burna in je trajala skoro pet ur. Agitacija je bila silna, zmaga je torej tem sijsjaejša. Kot komisar je bil sam okrajni glavsr bnron Mac-Nevin navzoč. — V Tinjsb in na Žihpoljab ao bnje amsgnli naaprotniki.
— (Jsvni shod v Giinjah,) ki gn je priredilo kat -pol. in gospod, društvo za Slovence nn Koroškem, je bil prav sijajen. Udeležilo se ga je navzlic hudemu mrazu blizu 200 ljudi;, večinoma posestnikov. Nekateri so prišli celo po več ur daleč. Govorili so podpredsednik društva gosp. Legat o rasaib volitvah, nadalje gosp. Hadarlap o aocijal-nem vprašanji, gosp. Colarič is Boro vel j o ljudskih šolah. Nabrala ae je tudi svotica aa Velikovško Šolo. Obsodilo ae je postopanje novega notarja v Borovljah, ki je dobil službo v slovenskem okrsji, dasi ai zmožen slovenščine in Slovencem nasproten.
Zbor je naročil odboru društva, da v tej zadevi stori potrebne korake ss merodajnem mestu. Pri prosti zabavi ao prav vrlo peli Boroveljski pevci pod vodstvom organists g. Malovrha. Duhovščina ae tega shoda ni udeležila. Je li morda to že posledica bujskajočega članka „Psx"  v uradnem listu?
— (ti r v. a k a d. društvo „Velebit" v Inomostu) priredi dne 13. decembra v dvorani .Krefta Veranda" zabavni večer v proslavo obletnice svojega obstanka. Početek ob 81/.. uri zvečer.
— (Veledušno darilo.) Neimenovan hrvatski rodoljub je daroval za Starčevičev dom v Zagrebu vsoto 8700 kron s željo, da bi novoletna zbirka vspela Še bolj sijajno nego ona z dne* 15 avgusta.
— (Cenena gosja pečenk s.) Neki obrtnik v Zagrebu je kupil ns Kaptolskom trgu lepo gos in jo je dal neznanemu dečaku, naj jo nese domu. Desetletni dečko, pravi Zagrebški ovet, je res odsesel gos. Ko jo je ps oddal, bilo mu je žal in obhajala ga je misel, kako dobra bi bila gosja pečenka. Hitro gre torsj nsssj in pravi gospe, ksteri je prei oddal gos, da gospod gosi ni plačal, da jo torej mora odnesti nazaj Gospa mu da gos — de-čaka in gosi pa ni bilo več videti. Kako sta se pogledala zaupljivi obrtn k in njegova žena, ai Isbko mislite.
— (Dražba na južni železnici.) Doć 14 t. m. se bode prodalo na javni dražbi več na južni železo ci najdenih atvarij, za katere se doslej ni nihče oglssil.
— (Razpisane službe.) Na dvorazrednici v Cerkljah drugo učiteljsko mesto s plačo 450 gid. Prošnje do dne 6 januvarja 1895 okr. šolskemu svetu v Kiškem. — Na fitirirairednici v Metliki mesto učiteljice za deklice s plačo 450 gld Prošnje do dne* 5. januvarja 1895 okr. šolskemu svetu v Črnomlju — Pri novem pustnem uradu v Selcah pri Škofji Loki mesto poštnege odpravitelja. Plača 150 gld., uradni pavšale 40 gld Jamščine je položiti 200 gld. Prošnje v treh tednih ravnateljstvu pošte in brzojava v Trstu.
1			
			
		r ^ Slovenci ln Slovenka 1 ne zabite druftbe) a v. Cirila itt Metoda 1 k -i	
			
			
Darila i
Uredništvu našega lists no poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Drugič vskipela narodna zavest v občini Dolenjski
— Slovenski planinci in domnčini na žrtvenik Slovenije 7 kron 12 vin. — G. Vekoslav G o r j u p učitelj sa Trati 2 0 kron za Velikovško šolo zloženih povodom blsgoslovljesjn oltarjev v Stari Oselici; darovali ao: č g. M. Pintar, župnik 4 krone, g. Frid. Požar in g. Než. Tušek po 2 kroni, g. nadučitelj Požar in g. noproga vsak 2 kroni, g. Šubic, podobar in g. A. Tavčar, c. kr. poštar po 3 krone, g. Jelovčan, trgovec in pošiljatelj V. Gorjup po 1 krono. — Skupaj 27 kron 1 3 vin.
— Živeli rodoljubni darovalci in darovnike in njih naniedniki I
Za  „Narodni dom*  v Ljubljani: Drugič vakipela aarodaa zavest v občini Dulenjski
— Slovenski planinci in domačini na žrtvenik Slovenije 7 kron  12 vin. —
Živeli rodoliubni darovnici in njih nssledniki!
Razne vesti.
* (Dvojca roparski umor.) V Msenem ns Češkem so te dni umorili sezssni slikovci bivšega mlsdočeškega poslanca dra. Holioiasa ia njegovo soprogo. Umorjenega ao ljudje nsšli zjutrsj v veli s prebito lobsnjo, ženo pa v nobi večkrat zabodeno in vso rnsmesarjeno. Tašča je bila tudi težko ranjena, vender je mogla toliko povedati, da so zločinci bili njej neznani možje.
* (Roparstvo v Italiji) se v poslednjem Časa sopet prav bujno rssvijs. V Kslabriji, kjer se že dolgo ai čulo ničesar, se je osnovala kakih 20 mol močna četa, oborožena z vojaškimi repetirkami. Odvedli ao lopovi bogatega posestnika v gore in ga izpustili le proti veliki odkupnini. Tudi v okolici R>mu ae ponavljajo roparski napadi. Napadalce je težko zaaač ti, ker ao navadno našemljeni kmetje, ki ae po dovršenem ropu zopet mirno vrnejo k avo-jemu opravila. A tudi pravim roparjem daje ljudatvo potubo, ker ae jjh boji.
* (Potresi v južni Italiji) ie niso pone-bsli. Dne 9. t. m. okolu 4. ure zvečer je bil zopet precej jak in silen potres v Reggio di Calsbris.
•(Pijan strojevodja.) V Szegedicu sa jc odpeljal te dni pijan strojevodia z mašino in jednim tovornim vozom za poAtnim vlakom, ki ie odšel pol ure ponrej. Vsa svarilna znamenia s i bila brezuspešna £j v četrt ure je bil pijani strojevodja dohitel poštni vlak in trčJ z njim skupaj Skoro vsi vagoni in lokomotiva poštnega vlaka so bili razdrobljeni.   Več osob je b'Io teško poškodovanih.
Književnost.
— .Slovanski Svet" ima v št. 23 naslednjo vsebino: Lekcija malim slovannkim narodom;
— O shodu zaupnih mož v I/ubijani; — Resolucije zaupnih mož v Ljubljani; — le S Gregorčičevih poezij; — Iz Krčevinskih potočnic; — Jeseni;
— Tebi; — Poslednji cvet; — Srpske narodne pjesme; — Otroci; — Kvartel; — Poslednje ure in smrt Aleksandra III ; — Prva beseda ruskega carja N kolaja II k svojemu narodu; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost.
— „Prosvjeta" ima v št. 23. naslednjo vsebino: Osveta ljubavi. Pripovieda Ladislav Z. Ladanjski. — Posljedni časovi. U spomen prijateljici, piše Ivanov. — Slomljeni mač. Po pripovjedanja svoga prijatelja češki napisao J. L. Hrdina, Preveo Stj. Karlov. — Sinu na slici. Turski spjevao Namik čemal, preveo Mirza Savfet. — Zviezda. Pripoviest provencalskoga ovčara. Iz .Lettres de mon moulins" od AI. Daudeta, preo I. K—c. — Pre-nulo se. Ruski napisao Alek. Kruglov, pohrvatio Milan pl. Mareković. — Propelo, od H. Heinea, Preveo N. Ostojič. — Nek na dvoru ... od H. Heinea. Preveo N. Ostojič. — Ti si dušo ... od P. Krsti-nića. — Majka Božja Bistrička. Kratka poviest prošteništa bistričkoga. Piše M. L.—k. — Od Spljeta do Sinja. Sinjska alka. Piše Jul. Kempf. — Ošta-rije kod Ogulina. Napisao Laszovvski. — Jezerkinje. Spjevao na Plitvičkim jezerima: Ivan Troski. — Narodno kazalište. — Opis slika: Mibajl Angelov san. — Nasukao brod. — Smieh. — Listak. — Slike: San Mibajl Angela. Slika A. Liska. — Nasukao brod. — Crnogorac i Crnogorka. — Slike iz Marije Bistrice: Glavni ulaz s tornjem. — Arkade.
— Kapelice. — Glavni žrtvenik. — Odmor. — U odsutnosti gospodara. — Oštarije godine 1639. — Smieh. Slika F. Dvoržaka. — Gdjica. Matoušek. —» Gdjioa. Ljerka Sram.
IOxzi©3 arvlce-
Dunaj 11. decembra. V današnji seji odseka za preraembo volilnega reda je posl. dr. Gregorec v imeni nekodiranih jugoslovanskih poslancev se izrekel principijelno za splošno volilno reformo oziroma, ako te ni doseči, za največje razširjenje volilne pravice. Popisoval je kričeče krivce, katere dela sedanji volilni red Slovencem zlasti v kmetskih občinah in zahteval, naj se da volilna pravica vsem tistim, ki plačujejo kaj direktnega davka, potem zavarovanim delavcem in ljudem gotove naobrazbe, a uvrste naj se vsi v obstoječe kurije. Nadalje se je izrekel z vso odločnostjo zoper nasvet, naj bi spet deželni zbori volili državne poslance, ker so Slovenci razcepljeni na več dežel in bi vsled takega volilnega reda bili na milost in nemilost izročeni svojim narodnim nasprotnikom. — Odsek je volil pod-odsek desetih članov. Voljeni so bili sami koaliranci, opozicija se je torej povsem izključila. Načelnik pododseku je grof Franc Coronini.
Dunaj 11- decembra. V večerni seji poslanske zbornice je posl. dr. Kramar nujno predlagal, naj se .Frankfurter Zeitung" zopet dovoli odvzeti poštni debit. Koalicija je nujnost seveda odklonila. Razpravljalo se je potem o zakonu o lokalnih železnicah. Govorili so poslanci Kaftan, Stalitz, Biankini in minister Wurmbrand.
Budimpešta ll. decembra. Poslanska zbornica je vzprejela budgetni provizorij. Cesarju se je odposlalo z raznih krajev nad de-settisoč brzojavnih zahval, da je sankcij on i ral cerkvenopolitične predloge.
Rim 11. decembra. Finančni minister Sonnino je v poslanski zbornici pojasnjeval proračun. Troski znašajo 780 milijonov lir, deficit 80 milijonov se pokrije s prihranki v znesku 53 milijonov in z novimi davki, ki bodo nesli 27 milijonov.
Berolin 11. decembra. Vlada je predložila drž. zboru prošnjo drž. pravdništva, naj
se dovoli sodno preganjanje tistih socijalističnih poslancev, ki niso vstali, ko se je pri prvi seji klicala .Slava- cesarju ter s tem žalili Velečanstvo.
London 11. decembra. V kitajski provinciji Vidžu je nastala revolucija. Prvi japonski voj se bliža Fučuju, drugi se je napotil proti Pekingu.
Od medicinskih avtoritet pripor oče van
nt.-Si lcaftel|. rHZtvarja Mlei, krepllen, neobhodno (I3H6—I     potreben /.h rek on vnleNcent* (1360-2)
Dobiva se večinoma v vseh lekarnah. Glavna Kaloga. v LJubljani: Jos. Maver, lekarnar.
„LJUBLJANSKI ITOF
•ton
aa vse leto 4 gld. 60 kr. ; sa pol leta
3 gld. 30 kt.; sa četrt leta 1 gld. 15 kr.
isjsesooesj'
ru jcl:
10. decembra.
Pri Nionm Glaser, Liubisch, Breitenstein, Nardini, Kominiu z Dunaja. — Kendič iz Trsta. — Liuinger iz Mari bora. — Roja \* BeliHKH. — Globočnik iz Kranja. — Dr. Bur^er iz Kočevja — Soonenberjjj iz Csakaturua. — Paulin is Grade«.
Pri tl»it*i: Pmumer, Wurmer, Neubauer, Braun, Liscih Ottt-r z Dunaja. — VVinterhalter Iz Maribora. — Per-les i* Prage. — Bruneti iz Gorice,
Pri bava»k«-ni dforn: Kri sebe iz Stareloke. — Mentiel it Kočevju.
Pri I u in r m kolodvoru: J>*klifi ie Ribnice.
Pri nvKlrliMkem rvaarja: Hirschraiinn s Dunaja.
Meteorologično poročilo.
il	Ćaa opay> aovAnja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina • mm.
10. dec.	7. zjutraj 2. popa j. 9. zvečer	738 7 mm. 3i» 8 o* ^4w.	—B-0"C Ihrezv. —0 9»f:   si. svz. —2 ti C  lL szh. 1		megla d. jas. obl.	0 00 mm. > i 1
Srednja temperatura —.'!•„", za 2 6° pod Dormalom.
XD\3.ra.aj©ira. borza
đnć 11 decembra t. I.
Skopni državni dolg v notah . Skupni dria\ ni dolg v srebra   . .
A .-atrijska zlatu renta.....
Avstrijska kronska renta 4°/.....
Ogeraka zlata renta 4' „ .... Ogeraka kronska renta 4 „ Avstro-ogenke bauftne delnic«
Kreditne delnice.......
London viata.........
NemSki drž. bankovci za 10O mark
iO mark..........
%0 frankov..... ...
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
Dnć 10. decembra t I
i*L državne srećke iz 1. IHM po 260 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . Donava reg. srečke fi0/, po 100 gld.   . . Zemlj. ohe. »vstr. 4', ,•/„ zlati zaat liati Kreditne srečke po 100 gld. ...
Ljubljanske arecke...... .
Kudoliovf urećke po 10 gld......
Akcije anelo-avatr. banke no 200 gld.. . Tramway-drnftt. vel j. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.........
100 gld. 10			kr.
100	*	05	f
121	■	35	
99	0	80	■
123	t	60	
98	0	15	
1045		—	
			
»V4		40	■
«0	t	95	■
12	•	20	•
9	■	89",	•
46	1	45	B
s	■	S7	m
150	gld.	50	kr.
196	•	50	■
132	■	75	*
124	•	75	
19»	■	—	•
25	•	75	•
23	•	50	
179	•	50	
422	*	—	■
1	n	34	•
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Nov izvrsten
ovi5 ©k
potem  1'roNekar,  Tlrolcc  in druga vlut*. bavarnko crno pivo Itd.
priporoča prav po ceni (1244—16)
Paulinpva kranjska vinarna
v Ljubljani, Slonove ulice št. 52.
Igre za društva
j<il<<> seabavno '*.*%. staro tu mlado,
otroške igre
za pouk  In sen lin v o po FrUbel-overa sistema priporoča (1387—1)
Pr. Stampfel v Ljubljani
KonKreeni trg, Tonhalle.
C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. zelenic.
Diskretno I
Poziv!
Reelno!
Listnica sadolča, da si vsled mojega posredovanja omislite
najlepšo zlato ali srebrno uro z verižico, kakor tudi vsakovrstne dragulje.
Plačilni pogoji so nad vse ugodni. Bogata kolekcija vzorcev na razpolago s »m o proti naroČilu in se kar naj-hitreie mogoče pošilja z Dunaja Pisma blagovole naj se poslati, eventmelno sem na razpolago onim, ki žele z menoj govoriti, od 9. do 12. ure dopolndne ln od 3. do 6. ure zvečer (1380-3.
V liot«»lii ,,Ir*ri Nlomi"
■obe Nt. 24.
Z velespoitovanfem zastopnik jnveltrja 1>. Hermana Kolibu, Dunaj, II., Prateratrasse 49.
jako   prikladna   za   katerokoli   si   bodi priliko!
Popolna granatna aH ametistna garnitura
obstojefia iz (1H03—10)
1 prekrasno broie, 1 moderne naročnice,
1 par lepih uhanov s pristnimi srebrnimi kaveljčki, VBe v elegantnem kartonu, naj fine je in oajsolidneje izdelano, ne da hi se dalo razločevati od pristne garniture , pošilja postu ne prosto na vse kraju monarhije proti tema, da. se vposlje znesek 2 grld. ali pa proti povzetju
Leon Flaum
razpošiljalnica draguljev Oablonz n. IT. (Celko). OLgT Preprodajalcem popusti 1£M
sagsasg
isf
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V
i
Sirup iz planinskih zelišč
. tudi
prsni, pljučni in kašljev sok
imenovan, prirejen iz
planinskih selil« in lahko raztopljl-vesja vapasntfa ielaza.
Steklenica t navodilom n p' rabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri (1230-7..
ITI>aldu pl. Triik*iczy-Jii lekarnarju v LJubljani.
Po Alija ne ■ obratno p o m to.
Izvod iz voznega reda
v«li«k^m«g*av odL 1.. ©IctoToraa. 1624
ffMtopoo omenjeni prihajal* t ln odhajalnl cul oanaceal mm v mr»>mmjmmw*,»pmk«m oajn*. SrednJeeTropekl eaa Je krajnamu im * UJnfc-Uul w S minuti naprej. TI
Odhod is LJubljane (JnJ. kol,)
Om 19. uri a min. po nori OMbnl vlak v Trbli, Pontabel, Haljah, Of-Iot»o, Prauaenafeate, Ljubno, oaa Belathal « luuti, laohl, Oanoa-dan, Solnotirail, Ijaiul-Oaatein, Zali na jeasru, Hlajr, Lino, HudaJaTi<ia» Pisanj, Marijina vara, Bger, Earlora vrnit, Vrnneov« »ara, Prago» Lipaijo, Dunaj via Ajaatattan.
O* s. uri lO mlN. mjutrml maianl vlak t Novo msato, KooaTJ*.
CM 7. MTi JO mlH. mjutrnj oiabal »lak ▼ Trbla, P.mtahel, Haljak. Oa-loTao, Framaaafaita, Ljubno, Dunaj, oaa Halathal t Solno^rad, Duntj rim Amit.tttu.
Om 19. ttri Rli min. tmpoludn* metani vlak t Noto matto, JCoćarj*.
Om 11. wri «0 min. dopvilttin* o.al.nl Tlak T Trki«, Poiitanal, Haljak, OklOTOO, Franaanafaat«, Ljubno, 8»l»thal, Dunaj.
Om 4. »ari 14 min. popmiudne oaabnl Tink t Trhli, Beljak, OaloTao, Ljahno, e»« Salslhal t Solnograd, Lsnri-rtaataln, Zali na jaiarn, Ino-moat, Braiculo, »Jurih, Genovo, Paril, Stsjrr, Lino, OmnndiD, laolil^ Budajavioa, PlaenJ, Marijina vara, K«ar, SranoOT« vara, Karlova vara,. Prn«0, Llpakn, Dunaj Tla AmatatUn.
Ob 7. tari 'JO min. **<**<*r matenl Tlak v Noto m a sto, Kočevja.
Prihod t LJubljano (jul. kol.).
Om §. uri 9& min. mjutr<\) oeabnl Tlak s Dunaja Tla Araatetteu, Up-•IJa, Praga, Kranoorlli Tiror, Karlovih v aro v, Kgra, Marijinih varov, Planja, Biulojnvio, Solnograda, tiinoa, Stavra, Omundena, Iaohla, Ana, aeet. Zal U n* Joaeru, Lend-Oattainn, Ljubnega, Oelovoa, BaUaka^ Vranaanafeat. Trblia
Ob s. »tri 19 min. mjutrmj metan! Tlak Ia Kočevja, Novega meata.
Om ti. uri 97 mit«, dopotudna oaabnl Tlak a Dunaja Tla Amatettaa, Lipelje, Praga, FrauaOTih varov, Karlovih »arov, Kgra, Marijinih', varov, Planja, Budejario, Solnograda, Linoa, Sla/ra, Parlaa, (leueva, Curiha, Bregnioa, Inomoata, Zalla n* Jaearu, Land-OMlaina, Iijubnana^ Celovca, Lienaa, Ponlahla, Trblia.
ta 9. urt 39 min. pcpoludn« metani Tlak ia KoAovja, NoTaga maaia
Om 4. url 49 min. jmj>ol%*ilnr> aaebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Holattiala, Baraka, OaloToa, Franaanafaata, Pontabla, Trblia.
CM 9. uri 9S min. mv***r meiani Tlak Ia KooarJa, Novega Meata.
ca 0. etri 91 min. mmmtmr oaabal Tlak a Dunaja preko Amatettana lav ljubnega, Heljaka, Oalovoa, Pontabla, Trblia.
ca
Odhod is LJubljane (dri.
7. aeri 99 min. ajutrq}       t Kamnik, a     V.   s    Oil     .     popoiudn* m n a    S.   a   SO    a     avonar        . .
Prihod v LJubljano (drž.
Ca   s. **ri 09 min. mjutro)       Ia Kamnika.
,     II.    ,     13      ,      rf«|>o/i4<f»»e   . n
„    s.   ..   90 .Z
kol.v
kol.).
(4—2my
Pliiss - Stauf er- lepilo
je najboljše kil 1o|>|J«3uJ«3 v.l<>nit|fiilli pr«d-motov,   kakor steklo,  porcelan, posodje, les itd. itd.
Pristno le v kupicah po 20 iu 30 kr. pri Franu HoliiHMnii.ii v LJubljani. (70S—13>
A!
Q||^U|*ći SU umm.i'4-    Predmet ae da p
laliko ratpecati.   Velik zasluiok, Cvontuvtlno stalna plaAn. Se tudi lahko onmv Ija kot. pos ranski posel. Ponudbe pod „Artlkel" npravništvu .Slovenskega Naroda*.     (1243—H)
Tovarna za harmonije in didaktofiine Jos. Lenarčič L Co. na Vrhniki
(pri IjnMj*ni) putret»u.e 11389 — 4)
već izbornih ubirateljev;
poleg tega se vzprejme tudi nadarjen človek, ki bi se ubiranju priučil. — Ponudbe se po Ai Ija jo na zgorijo tvrdko.
		w
		¥
		W
		V
%		¥
>		¥
|F ||F jF^lFlFIF!
Karol Recknagel
v Ljubljani, Glavni trg štev. 24
priporoča
perilo za gospode, kravato, rokovice, žepne robce, normalno perilo, moderce najboljšega izdelka, predpasnike, pleteno blago, nogovice, dokolenice (ka-masne), spodnje suknje, trikotno zo-bunce (talile).
^ Samo novo blago t*
I. pu najnižjih cenah.   (12H5-8)
¥f
T
W w
'■^9* W llfaV
W W W V*
priporoča po nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
MoJvlJaJc? prlgsnaiije Njane c. in kr. visokosti prajaane goapa cesaričinje- vdove na dvoj votlinje Žtt^femiiljca
Zobne kapljice
premorsae
lekarne PICCOLI „pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Nekoliko kapljic ae kane na bombaž in ae dene v votli zob; .
kakor bi trenil, mine potem najhujša sobobol. 1
(1283—S) t
»eeatsl
Steklenica lO 3cx.
ttofloooaaoftoaaaoaaooo
Z najraznovrstneJMini, Štirikrat na dan svežimi, ukusmmi, zdravimi in slastnimi, v
slaščičarski in pekovski obrt
spadajočimi izdelki postreza točno tvrdka
Jakob Zalaznik
Stavi tr« at. SI.
Tu dobiti je vsakovrstna (1388—1)
božična darila l/SST domačo potvico
vseh. Trrst lcr-u.lx aast vago
ržen kruh in prepečenec (Vanille-Zwieback). oooooo»Ha»«¥
Iidajatfllj ia edgoverai aredaik: Josip N o 11 i.
Laatuma »s ttalc ,N4redae Tiakarne*.