Loto VII, Stev. 98 LJubljana, sreda 28. aprila 1926 Poštnina pavšallrana. Csns 2 Dïïù e=a Uhaja ob 4. xjutraj. ea Stane mesečno Din 15-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo t LJubljana, Knaflova ulica Ster. 5Д. Telefon štev. 7», ponoči tut'' štev. 34. Onevnik za gospodarstvo, prosveto in Upravnlštvo: Ljubljen* PreSemor» ulica št. S4 — Telefon št Inseratn! oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št «g» Podroînid: Maribor, Barvarska ulic« št. i. — Celic, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu s Ljub-jana št. 11.84» - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. 105.24t. аимшв&адад^и Ljubljana, 27. aprila. Te dni je poljska vlada objavila pogodbo, ki se je pravkar sklenila med Poljsko in Rumunijo. Pogodba nosi datum 26. marca 1926. in se imenuje garancijska. Sestoji iz osmih članov, ki izjavljajo, da si državi medsebojno garantirata nedotakljivost državnega teritorija in določajo, v kakih slučajih sta si zaveznici zavezani na medsebojno pomoč ter precizirajo njiju stališče do obstoječih in bodočih pogodb z drugimi državami ter do Zveze narodov Velja za pet let; odpove se lahko čez dve leti. Pogodba je velevažen dokument, ne le za obe državi, marveč tudi za njiju sosede na zapadu in vzhodu. Predvsem je naglasiti, da pomeni pravzaprav samo podaljšanje zavezniške pogodbe, ki je bila v veljavi med obema državama že pet let, to je od 1. 1921. Dasi sta si stara in nova pogodba slični v večini točk. se vendar v nekaterih razlikujeta in še prav močno. Stara zavezniška pogodba, s katero sta si bili Rumunija in Poljska za pet let obljubili medsebojno pomoč, se je nanašala .samo na vzhodne meje obeh zaveznic, tedaj samo na razmerje do sovjetske Rusije. Nova pogodba pa je mnogo širša; z njo si, kot rečeno, zaveznici garantirata celokupni državni teritorij, tedaj tudi meje napram ostalim državam. Potemtakem garantira sedaj Poljska Rumuniji mejo napram Madžarski in napram Bolgariji, prav tako kakor Rumunija garantira Poljski mejo napram Nemčiji ter napram Litvi; — navajamo s tem one meje, ki jih ogrožajo nasprotujoče tendence sosednih držav. Zveza med Poljsko in Rumunijo je postala z novo pogodbo potemtakem še mnogo tesnejša, nego je bila doslej; obe sosedi sta si prisegli prijateljstvo takorekoč na življenje in smrt. Da si garantirata Poljska in Rumunija meje napram Rusiji, je samo ob sebi umljivo, saj je zveza ustanovljena baš na bojazni pred ruskim napadom; obramba proti Rusiji je osnova in izhodišče zveze. Razmerje napram Rusiji je za obe državi skoro enako; obe imata dežele, ki so bile nekdaj del Rusije, v obeh se nahaja ozemlje, naseljeno z ruskim, oziroma maloruskim ter beloruskim prebivalstvom, ki bi imelo po narodnostnem principu pripadati sovjetski Rusiji Toda vendar je razlike tudi pri tem; Poljska je premagala pred šestimi leti sovjetsko armado ter prisilila moskovsko vlado, da se je odrekla v mirovni pogodbi v Rigi teritori'em. ki so prišli v okvir poljske republike. Rusko-poljska meja je tedaj po mednarodnem pravu fiksna in sovjetska vlada nima pravega argumenta, da bi izpodbijala veljavnost sedanje meje. Bes-arabiji pa se Rusija ni odrekla in ru-sko-rumunska meja je mednarodnopravno sporna Poljska pomoč Rumuniji je tedaj večja nego obratno: Poljska je edina država, ki garantira Rumuniji mejo na Dnjestru. Ali izredno važno je, da Poljska garantira Rumuniji mejo napram Madžarski. s katero Poljska niti nima skupne meje in do katere so gojili v Varšavi vedno precejšnje simpatije. Po tej pogodbi bi se dalo trditi, da Mala antanta Rumuniji ni več tako potrebna kakor doslej. Seveda pa je tudi zanaprej še Mala antanta najpripravnejše sredstvo za kontrolo političnega stanja v srednjem Podonavju, zakaj Poljska je angažirana v poglavitni meri drugje. Zato lahko točneje označimo položaj. da je ta del pogodbe Poljsko pritegnil nehote bliže k Mali antanti. Prav tako ie poljska garancija nasproti Bolgariji približala Poljsko indirektno tudi Jugoslaviji. ki z Rumunijo vred vzdržuje status quo na Balkanu. Prav interesantna je tudi rumunska garanciia poljsko-nemške meje. ker se s tem hočeš nočeš poglablja nasprotje med Bukarešto in Berlinom, ki se nikakor še ni sprijaznil z mejami v Gornji Sleziji in s poljskim koridorjem ob dolnji Visli. To je tem važneje. ker je znan nemški načrt, da bi sc s sporazumom med Madžari in Rumuni razbil blok Male antante in bi se na osnovi zveae Berlin — Esnai — Budimpešta — Buka-rešt — Sofija v mmijaturi obnovila fronta centralnih sil. Sedaj se je Rumunija brez oklevanja angažirala za Poljsko proti Nemčiji. O mali Litvi, ki se radi Vilne nikakor noče pomiriti s Poljsko, in vredno izgubljati besedi. Tako pomeni obnova pogodbe med Poljsko in Rumunijo okrepitev Male antante na Balkanu, v srednjem Podonavju in napram Nemčiji; od tega do pristopa Poljske v njen blok bi ne bilo v eč daleč. Na nesrečo pa ostane vzrok nesoglasja še vedno v rusko-poljski in rnsko-rumunski meji; ne ene ne drage Mala antanta kot celote tie more garantirati. Turške vojne priprave Pariz, 27. aprila i.- h Carigrada poročajo, da Turčija neprestano роЈШа nove čete v SirJrno ln okolico. Vlada g. Uzunoviča v veliki zagati G. Uzunovič obnavlja vlado RR, a ne ve koliko radikalnih poslancev je za nj u« — Separatisti čakajo na vlado g. Jovanoviča ali g. Davidoviča. — Demi sija pašičevskih ministrov. Beograd, 27 aprila, p. Vprašanje obnovitve koalicije med radikali in radičevci je moralo zadnje dni stopiti v ozadje, ker so se odigravali važnejši dogodki, predvsem razčiščevanje v radikalni stranki. Toda zadeva postaja zopet aktualna, ker se vedno bolj bliža 5. maj. ko se zopet sestane Narodna skupščina. Vlada nima potrebne večine in živi takorekoč od ure do ure v popolni nesigurnostl Danes popoldne se je sicer zatrjevalo, da je arangement za upostavitev RR režima že dosežen, nocoj pa se je zopet trdilo, da zavisi končna odločitev šc od jutrišnjega Radičevega prihoda. Na drugi strani pa spravlja nadaljni obstoj vlade v opasnost tudi razcep NRS. ker danes še nihče ne more niti približno kalkulirati koliko radikalnih pos'ancev bo ostalo na strani vlade. Naravnost neverjetno pa Je, da bi se mogla vlada 2. Uzunoviča ojačati še s kako opozicijsko! grupo, ker računajo federalisti in separatisti z vlado g. Jo-vanovča aH pa g. Davidoviča. v katero bi vstopili poleg iovanovicevcev. davi-dovičevcev in klerikalcev tudi radičevci in eventualno tudi še muslimani. V krogih Davidovičevih demokratov se napoveduje ta vlada že kot sigurna stvar ter Se tudi povdarja, da Ji bo poverjen tudi volilni mandat. Beograd. 27. aprila p. Iz okolice g. Pašiča se nocoi trdovratno širijo vesti, da so ministri Simonovič, Gjuričič in dr. SI. Miletîé predložili m'n. predsedniku Uzunoviču ostavko. Ta svoj korak so utemeljevali s tem. da ne morejo več ostati v vladi po stališču, ki ga je zavzel nien predsednik na včerajšnji seji širšega glavnega odbora radikalne stranke. Vesti ni bilo mogoče kontrolirati. čeprav se uporno vzdržuje. Kadice^a pot ¥ Kanoso Danes pride Stepan Radič v Beograd, da pristane na obglav-Ijenje samega sebe in se poljubi z «žeparji». — Sistiranje kluba dr. Nikiča in dr. Šuperine. — Radič pravi, da ni komponist. govoru v novinarji dejali, da mislijo, d3 bo Beograd, 27. aprila r. Davà je dr.šel v Beograd Pavle Radič, ki se je takoj sestal s predsednikom kluba radlčevskih disiden-tov Tomo KovaCevldem, zatem pa z dr. Nikičem in dr. Šuperino. Ob tej priliki se je informiral o razpoloženju v klubu disiden-tov ia o političnem položaju ter je v to svrho posetil tud'! min. predsednika Uzunoviča. Za tem je imel ponovni sestanek z dr. Nikičem, pri katerem je bil navzoč tudi posl. Preka. Po neki izjavi dr. Nikiča so odnpšaji med Radčem in disidenti popolnoma poravnani. Kar se tiče ostavke dr. Nikiča in dr. Šuperine, še ni ničesar sklenjenega, temveč se bo to vprašanje reševalo po potrebi ta z ozirom na položaj v sporazumu s St. Radičem. Ob pol 12. ie odšel Pavle Rad'č na dvor v avdijenco, kjer je ostal do pol 2. Po odhodu z dvora je novinarjem na vprašanje, ali bo kriza, odgovori1. : »Ne vem.» Na vprašanje. ali bosta dr. Nikič ln dr. Šuperina podaJa os'tavko, je odvrnil: »To ni središče politike.« Končno Je izjavil da ne more o svoii avdijenci ničesar izjaviti. Zagreb, 27. aprila n. Noco' ob 9. se je odpeljal z brzlm vlakom St Radič v spremstvu inženjeria Avgusta Košutiča v Beograd. Njegove soproge Mafenke topot a\ z njim. Na kolodvoru se je zbralo nekaj novinarjev, ki so ga vprašali za mnenje o položaju. Radič jim je proti svoji navadi odklonil vsako izjavo, češ da ni komponist, ki napravi najprej kompozicijo in šele potem tekst Rekel je le, da bo vse hitro pri kraju. Beograd, 27. aprila n. Politični krosi mislijo, da bo Radič jutri oficljetao posetil ministrskega predsednika Uzunoviča tn mu po rtu d Г! obnovitev koalaeije RR na temelju statusa quo kakor je bilo pred razkolom koalicije, vendar z nekaterimi osebnimi te-premeunbami. Radikalni ministri so v raz- to vprašanje hitro in povoljno rešeno. Radič bo delegiral še tri svoie člane v vlado. Mesto prosvetnega resorta mislijo radičevci prevzeti ministrstvo za poljedeljstvo, ker je sedai prazno. Iz Radičeve okolice Je dobil vaš dopisnik Informacije, da vse to no bo šo tako gladko. Predvsem še ni Stjepan Radič ofi-cijelno izjavil, da le spremenil svoje nazi-ranje o nadaljnem ministrovanju dr. Nikiča in dr. Šuperine. Nasprotno, oni trde, da je Radič še vedno jezer, na ta dva gospoda [n da le Pavle Radič na dvoru izjavil, da ne bi ugodno vplivalo na volilce, ako bi Radič kapituliral Pred Nikičem in Supwino in da bi to ustvarilo slab precendenčnl slučaj, ki bi si ga lahko drtrgi poslanci vzeli za vzgled in rebelirali. V zvezi s tem v^rr.Sanjam se tolmačijo tudi današnie avdijence na dvoru. Ministrski predsednik Uzunovič ie bil od 17. do 18. pri kralju. Predsednik vlade je po avdijenci izjavi! novinarjem, da že dva dni ni bil na dvoru in da ie zato danes poročal kroni o rednih državnih poslih. Dr. Nikič je bil na dvoru od 18. do 19. Po avdijenci je šel dT. Nikič v poslanski klub HSS, kjer je Ime! konferenco s Pavlom Radičem, Preko in še nekaterimi prvaki Radičeve stranke. Značilno je, da Je predsednik Niklčevega kluba Toma Kovačevič poslal ob 20. zvečer predsedniku skupščine Trifkovlču p's-mo, v katerem ga obvešča, da novi klub HSS ne obstoja več. ker so se njegovi člani vsled sklepa nedeljskega zborovanja v Zagrebu zopet povrnili v matični Radičev klub. Na ta način Je končno likvidiran N1-kičev in Šuperinov klub in oba ministra ostaneta «edaj brez pristašev ter sta na milost in nemilost izročena Radiču in volji radikalov. Fašistovske manifestacije v Milanu Milanski fašisti so priredili Mussoliniju v največjem nalivu manifestacije, ki se smatrajo kot odgovor na Farinaccijevo agita- cijo. Milan, 27. atprSla. I Minietrskii predsednik je sprejel včeraj dopoldne Mstapoiie ItaffljamSkega turistovskega Muba, ki so se mu zahvalili, da Je postal ustamomJ fflan tega društva. Okoli 11. je sprejel Museoll. ni milanske senatorje in poslance. Senator Greppi je pozdravil ministrskega pred-sodnika in mu izrazil vdanost italijanskih parlamentarcerv tn politikov iz Milana in dkoJice. Hvaiffl je Muesoffiinljevo delo za narod in naglašal nlegovo zgodovinsko po. tovanje v Afriko.. M ssoimi se je zahvalil za pozdrave tn izraze vdamosti tn pozval parlamentarce, naj se še tesneje strnejo v blagor domovine, ki je 5e Čakajo veilike naloge, zlasti v prekomorskih krajih. Okoli S. zvečer se je zbrala na glavnem trgu pred katedralo velilkanska množica, efkoli 30.000 îjwffl, večinoma fašisti v črnih srajcah, ki so prirejali Mussoliniju burne ovaeije ia mu navdnSeno vj&Mkall Vee čae je neipreetamo ffio z neba. Ministrski predsednik se je v spremstvu zastopnikov ob'asterv ln miBice podavU na balkonu, odkoder je imel na množico kratek nagovor. Rekel Je: «Crnosrajčniki mfiameM! Zahvaljujem se vam, da ste prišli v taJco ogromnem Številu, da ml dokažete svoje e+m. patije. Vaše zbiranje v tem dežju, kJ se ne brigate zanj. mi odkriva vaéo srčnost. Overjen sem, da boste z Isto brezbrižnostjo In hladnokrvnostjo stali tudi v dežju krogel. Milan je v preteklosti izdal geslo italijanskemu fašizmu, stari mogočni fa-štetovski МИаш se pripravlja, da ga izvede tudi v bodočnosti. Crnosrajčniki! Krogle lete, a Mnssolfaif ostane! Živela faSlstov. ska revolucija!» Po teh besedah svojega voditelja so fašisti prirejaj! ponovne bur. ne ovaeije, И niso hotele pcnehaitt. -SSJ- Tajna komunistična organizacija v Rimu Rim, 27. aprila o. Policija je izvedela, da so nameravali komunisti ob priliki obletnice pariške komune širiti letake revolucijoname vsebine. To manifestacijo so redarji pravočasno onemogočili. V noči od 25. na 26. t. m so faSisti prijeli v mestnem okraju Celio štki komunistične omladtnoe, ki so lepili letake, ki poveličujejo perlSke komuno. Zato je napela policija vso sile. da Izsledi tudi ržavn.i zbor se :e danes sestal k seji po velikonočnih prazniikih. Razpravljal je v prvem čitanju zakonski načrt glede delovnih sodišč. Zunanji odbor državnega zbora je danes dokončal razpravo o pogajanjih glede nemško . гачке pogodbe. Razpravljalo se je predvsem o specijalnih vprašanjih pravnega in političnega značaja, ki izvirajo tz nemško - ruske pogodbe. Zunamji mlintsteT dr. Stresemann je večkrat povzel beseco Sledila je razprava o vprašanjih, ki so v zvezi s proučevalno komisijo o Svestu Zveze narodov. Z vprašanjem bodočega razvoja te zadeve se bo bavHa kasnejša seja odbora Nato je odbor pričel razpravo o razorožitvenem vprašanju. Belgijski vojni dolgovi Washington, 27. aprila, s. Senat je s 55 proti 2'i glasovom sprejel belgijsko-ame-riški dogovor glede ureditve vofnih dolgov. Aretacije komunistov v Maroku Casablanca, 27. aprila s. Tukaj je bilo aretiranih 6 komunistov, ki so osumljeni, da so poživljali vojake k dezertaciii- Anglija in nemško-ruska pogodba d London, 27. aprila. Francoskosangleška družba je imela v če« raj konferenco, na kateri je imel zunanji minister Chamberlain važen govor. Dejal je, da se morata obnova in pomirjenje Ev» rope naslanjati na tesno in prisrčno spo» razumljevanje med Francijo in Anglijo. Baš sedaj so vsi nekoliko zbegani in vzne» mirjeni zaradi diplomatskih pogajanj, ki se vrše v drugih krogih. Brez dvoma je treba nove pogodbe med poedinimi drža» vami pazno premotrivati. Napravili bi pa veliko napako, ako bi spremljali ta pogaja» nja- s kakršnokoli ljubosumnostjo ali ne» zaupanjem. Angleški kabinet nikakor ni ljubosumen na stremljanja drugih držav, da si zboljšajo medsebojne odnošaje, seveda ako so pogodbe, o katerih se sedaj raz» pravlja, v bistvu miroljubne in prijateljske ureditve in nimajo namena skleniti sovraž» ne zveze v svrho napada na druge narode. Chamberlain je končno dejal, da mu vča» sih očitajo, da je preveč pod francoskim vplivom. Toda on misli, da je mogoče гаг» umeti kak narod le tedaj, ako ne znaš nje» govega jezika le citati, ampak tudi govo» riti. Zunanjemu ministru je odgovoril fran» coski veleposlanik, ki je rekel med dru» gim, da je svetovni mir odvisen predvsem od zaupanja med narodi in vladami, zlasti pa od zaupanja med Anglijo in Francijo. Ako je za svetovni mir potrebna zvez» med Francijo in Anglijo, potem odgovai» ja ta rešitev čustvom obeh narodov. Nemški oficirji za vzpostavitev hehenzollernskega cesarstva d Berlin, 26. aprila. V nedeljo se je vršil zbor delegatov narodne zveze петбкгЉ častnikov, na katerega so prišli zastopniki iz vse države. Zbor je potekel z geslom «neprikriti mo-narhiistični in izrazito narodnih. Bivši admiral Schroder je zahteval osvobojeno in spoštovalo nemško domovino pod var. stvom ln zaščito nemške cesarske krone Hohenzollerncev. Narodni agitator dr Stadtler je izdal geslo, da se morajo zbirati vse narodne bracibne siile ImenovaJ je štiri poti v dosego te svrhe: 1.1 novo državno bratnbo, ki je v novi državi nekako tuje telo; 2.) policijo poedinih nemških držav; 3.) orgeš, to so samoobrambne sile meščanske drnžbe in 4.) organdeacijo frontnih vojakov. Narodna naloga vodstva stare vojsike je tedaj, da zbere te sile. Ako se to posreči, je odprta pot do nove države. Tudi grof Waldeirsee je zahteval enotno fronto. Gemerail grof Goitz je Izjavil, da je treba lažnivo propagando o večnem miru in moralni razorožitvi najostre je pobijati. «Mj smo,» je dejal, «narodna vest Pri nas je aktivnost in napad za osvobojenje iz političnega, gospodarskega, duhovnega im nravnega suženjstva. Za sovražnike smatramo tudi previdne in brez-brižneže Narodna zveza nemških častni, kov je zadnje čase ponovno z raznimi manifestacijami poskusil t zavzeti stališče do velikih vprašanj zunanje in notranje politike ter bo nadaljevala v tej smeri.» Problem medzavezniških dolgov n Pariz, 25. apriila. Vprašanje medzaveznišklh vojnih dolgov stopa v nov. odločilni štadiij. 21. aprila je sprejel senat Zedinjenih držav z 54 glasovi proti 33 ratifikacijo pogodbe z Italijo, ki regulira italijanski dolg napram ameriški zakladnici. Ugodni izid glasovanja sicer ne preseneča, vendar ni skoro nihče pričakoval, da bo razmeroma tako veliko število senatorjev glasovalo na ratifikacijo. Ob priliki razprave je cela vrsta govornikov Ijuto napadala fašizem im Mussolinija. Demokratski senator Reed je še tik pred sknitinijem izjavil, da je «italijansko-ame-riška pogodba najhujša tatvina, кат se jih je Izvršilo nad ameriškim davkoplačevalcem » Mussolini je zanj «krvoločen kot divjak, sebičen kot Neron in ima dušo pošasti.» Da je navzlic takten ostrim kritikam, navzffiic koncentričnemu napadu senatorjev-prostoziidarjev in «nepamirljivih» prodrl vladni predlog, ka dovoljuje Italiji, eni glavnih dolžnlc, silno ugodne plačilne po. goje, pomeni, da se je v miselnosti Ameri. kancev zadnje čase marsikaj izpremenilo. Saj je še do srede lanskega leta ogromna večina Amerfkancev zahtevaJla. da se mora jo vsi zavezniški dolgovi poravnati do zadnjega centa z obrestmi vred. Sicer v Zedinjenih državah še danes ne marajo ničesar slišati o tem, da medvojni dolg ni čisto navaden trgovski dolg, mar-več da so bili vsi ti milijoni dolarjev najeti. da se omogoči nadaljevanje vojne do skupne zmage, ki je v prvi vrsti koristila AmeriM. Ravno tako odklanjajo vpošteva-nje žrtve, opustošenje rn prelite krvi. ki so jo pretrpele evropske države. Navzlic temu materialističnemu staJlišču. kl se nič ne strinja s često hvalisanim «ameriškim idealizmom», pa so se zadnje leto začeli Amerikanci zavedati, da nima noben upnik interesa docela uničiti svojega dolž-mika Sam tajnilk državne zakladnice Mellon je izjavil pred senatom, da bi zahteva po plačilih, ki presegajo denarno moč po. samezne države, opravičila tisto državo, da odkloni sklep pogodbe. V italijanskem primeru se jasno zrcali najnovejša ameriška «trgovsika popustljivost» Italija dolguje Ameriki z obrestmi vred 2 milijardi 42 miil'ijonov dolarjev V smislu zdaj sprejetega sporazuma — izpre-minjevalni predlog senatorja Reeda, o ka-terem mora senat še sklepati, se smatra kot gola formalnost in strankarsko - poli. tični manever, ki ne more ničesar več preprečiti — bo plačevala Italija prvih 5 let samo po Б milijonov dolarjev. Naslednjih 10 let se ta vsota zviša na letnih 14 шШ-Jonov dolarjev. Od 16. do 25. leta bodo plačila znašala 20 do 30 milijonov. Sorazmer-na progressa je določena za nadaljna leta. Od 57. plačilnega leta pa do konca, t J. do 1. 19S8. bo plačevala Italija Zedi-njenim državam letnih 75—80 milijonov dolarjev. S temi pogoji se je Italiji de-Jansko odpustilo 3 četrtine dolga. Ta številka je tem zanimivejša, če pomislimo, da mora Velika Britanija plačati 76 % svo Jega dolga in Belgija 45 %. Potemtakem Je dosegla Italija doslej najugodnejše pogoje. Tudi Francija bo odrezala slabše, če ostane pni provfeoričnem sporazum, И ga Je Sklemll tnanooski poslanik v Washtngtonu Bôremger, bo morala Francija plačati 50 % tega, kar od nje zahteva Amerika, vštevši kapital in obresti. Francija bi plačala prvo leto 25 milijonov dolarjev, nadailjna leta pa M imela odračunati po 30 mfflijonov, katera vsota bi se neprestano stopnjevala in bi v 62. letu presegla 100 milijonov dolarjev na leto. V francoska plačfla bi se vštelo 20 milijonov dodarjev, ki Jih Francija že zdaj plačuje vsaiko leto na račun Obresti za ameriški vojni materijal, kupljen 1. 1919. Mellon ni hotel pristati na francosko zahtevo, da bi bdla Francija primorana plačevati le v pri- meru, če bi Ji pritekale nemške reparacij-eke dajatve. Mellon se je vdal le v tofliko, da bo Amerika vpoštevala francosko plačilno sposobnost, vsled česar bo imela Francija pravico, zahtevati revizijo pogodbe, če se ustavijo ali zmanjšajo nemške reparacije. Smatra se, da pride prihodnje dni do uradnih pogajanj med Francijo in Ameriko. Medtem bo senat razpravljal o ureditvi dolgovnega vprašanja z Belgijo in Romunijo. Pričakujejo, da bo pogodba o konsolidaciji francoskega dolga ratificirana še pred 15. majem. Sedanji provizorij je ne-boliiko ugodnejši za Francijo nego pogoji, kil 60 jih lani ponujali Caillauxu. Vidi se, da čas mehča tudi strica Sama. torej prejeli ti ljudje 240.000 Din za sestavo enesa samega zakonskega predloga. Ker so radičevski listi pisali, da gre samo za nagrade uradnikom za izvenslužbeno delo, se lahko iz navedenega ugotovi, da ie bil v komisiji samo en ak.ivni državni uradnik in sicer omenjeni višji sodni svetnik iz Splita, ki pa le prejel najmanjšo nagrado. Vprašati pa je treba, kam bi prišli, če bi morali za sestavo vseh zakonskih načrtov imenovati posebne komisije zasebnikov in jim plačevati tako visoke nagrade, kakor jih je Pavle Rad;č svojimi pristašem. Ali imamo morebiti premalo sposobnih državnih uradnikov? Zakaj pa jih potem reducirajo? Poslanec Pucelj bo seveda trdil, da navedeno ni v nobeni zvezi s korupcijo. Deklaracija UJU postaja jasnejša? (Dopis.) Namenil sem se že večkrat pisati o dc» klaraciji v «Učiteljskem Tovarišu». Ko pa sem videl, kako slabo je naletel odkrito, srčni tov. Šmajdck, se nič več ne sramu, jem zateči se v tudi naš list «Jutro». V 15. štev. «Učiteljskega Tovariša» pojasnju« je učiteljstvo v Mežici deklaracijo, a kljub temu pravi še vedno v predzadnjem od« stavku: «Brez pridržka priznavamo: dekla-, racija ni popolna». Zahteva pa nje izgradi njo s posebnim ozirom na napredna pedag. načela. V tem smislu si poglejmo točko za točko. Točka 1. zahteva likvidacijo vseh drugih učiteljskih organizacij po načelu: Jaz sem tvoj Bog in razen mene ne smeš imeti dru« gih bogov. S tem pa ravno zapira vrata onim, ki jih vabi v svojo organizacijo. Tr« dim trdovratno, da je to nasilje nad oseb< nim prepričanjem in duhovno svobodo, ki jo ravno deklaracija toliko oznanja, кст eden ali drugi bi se moral ukloniti, če bi hoteli zvariti enotno udruženje in baš za. radi tega nasilja se cepimo. Saj zahtevajo dekiaraši tudi od nas antideklarašcv, da moramo opustiti svoje prepričanje, svojo značajnost m se prilagoditi njihovemu, ki ga proglašajo za edinozveličavnega. Če pa kdo ostane značajen in pri svojem prepri« čanju, ga pa dekiaraši zmerjajo z nežna, čajnežem — slučaj Smajdek. Točki 2. in 3. Popolno svobodo vesti in mišljenja oznanjati zraven pa trditi «zato ne sprejemaj v svoj program nobenih spor nih načel in idej», se mi zdi absurdno. Po geslu «Nič za učiteljstvo brez učiteljstvo» bomo morali v društvih razpravljati tudi zanaprej o naših stanovsko»političnih za« devah (o šol zakonu L dr.) In ravno glede teh zahtev eta si slov. učiteljski organiza« ciji v nasprotju. In če dekiaraši zahtevajo napredna pedagoška načela kakor tudi mi, pridemo s tem navzkriž z nasprotno uči« teljsko organizacijo. Zaradi ljubega mini bi potem o takih zadevah sploh ne smelo biti govora v učiteljskih društvih in rav« no to, kar je za naš stan najvažnejše, bi moralo izostati, ali pa bi izostali oni, ki niso tega prepričanja. Če bi pa vendar kaj takega bilo sprejeto z večino glasov, bi na« sprotnik trdili, da so majorizirani in — zbogom deklaracija. Pravi namen deklar*« cije se pa razvidi iz trditve, da se v vod« stvu našega poverjeništva ni spoštovalo vsafco mišljenje. Se bog ne more vsem ustreči, bomo videli, če bodo dekiaraši. Znamenja so sumljiva. Točka 4. Dokler bo svet stal, bo politi« ka in kjer je politika, je tudi opozicija ir. zato kvarni vplivi dnevne politike. Profe« sorsko društvo, pravijo, je zgolj stanovsko a vemo, kaj se je pred kratkim z nekatc« rimi profesorji zgodilo. To pa se je zgo« dilo zaradi njih osebnega prepričanja in sc godi tudi nam iz istega vzroka ali smo čla» ni društva ali ne. Na Hrvatskem so to si« cer bolj občutili člani društva UJU, a nc zaradi članstva. Da se izognemo očitanju političnosti, bi se morali odreči vsakemu političnemu naziranju izven društva — ker v društvih itak politike nismo gojili. — S tem pa bi se nam znalo zgoditi ono, čemur pravi Gospod: Ker nisi ne topel ne mrzel, te bom izpljunil iz svojih ust. Tako pa sr vzgaja prihuljenost. S točko 5. se strinjam, ker smo to itak gojili Točka 6. Glede skupnih duhovnih in so« cijalnih interesov sem povedal svoje mne» nje v točkah 2. in 3. Točka 7. K samostojnemu mišljenju nc more organizacija vzgajati, ker ta zahteva disciplino. Disciplina pa je, da uklonimo svojo voljo smerem, ki jih smatra večina za koristne; tu se mora manjšina udati, kljub svojemu samostojnemu mišljenju Čc pa ni discipline, ni organizacije. To bodo menda uvideli tudi dekiaraši, ki nam oči» tajo advokatsko metodo, prikrojeno le za nesamostojni del članstva. Če pa je misije« no samostojno mišljenje izven organizaci« je, pa opozarjam na svoja izvajanja pod točkami 1., 2. in 3. Točka 8. Vsi smo za to, da se dvigne sta« novsko'moralo, zavest itd. Toda ni ga na svetu društva, ki bi ne imelo mlačnežev, kar pričajo zborovanja, prireditve. Boj proti takim je zaman, ker je proti njihovi naravi in nekako nasilje. Siliti pa v dru» štvo «divjake» je še bolj nespametno. Kdor sam čuti, da ni sposoben, da je nasprotne» ga prepričanja, trdovraten itd., pustimo ga v miru; bil bi le breme društvu. Očitanje eksploatacije političnega položaja je čud« no. Le o lenuhu pravijo, da še ust ne bi odprl, četudi bi pečeni golob jc leteli z neba. Točka 9. jasno kaže. da hoče priti na kr« milo nekdo, ki je drugačnega političncg.i prepričanja kot predniki. K stavku: «Brez preokreta bi moralo prej ali slej priti do razcepa v naši organizaciji» pristavljam, da je ta razcep prinesla baš deklaracija v več« ji meri. kakor si ga je želela. Če bo pa pri« nesla tudi kak preokret, je zelo dvomljivo, ker smo se itak čedalje bolj prilagodiva!! novim razmeram in nam deklaracija vsled tega ne prinaša nič novega — le pokazati se je hotela. Da še to v nerodni obliki ir vsebini 7. T. Situacija se ni razčiščena Izjava Svetozarja Pribičeviča dopisniku «Jutra». r Beoorad, 28. aprila Šef SDS Svetozar Pribičevič je danes dal Vašemu dopisniku naslednjo izjavo: »Mislim, da situacija še ni razčiščena. Vem, da v radikalni stranki obstojajo načelne razlike in konflikti dveh politik, toda razdelitev se še ni izvršila do dna, marveč je zagrabila samo površino. To se najbolje vidi po tem, ker se vlada sklicuje, da ima zaupanje cele radikalne stranke — torej onih, k! so Izključevali, kakor tudi onih, ki so izključeni iz stranke. Iz tega je razvidno, da v stranki obstojajo elementi, ki lavirajo med obema strujama, odnosno sedé na dveh stolih in nedvomno želijo, da bi sedanja neopredeljena situacija trajala čim dalje ter da bi si vlada politikov druge ali tretje vrste podaljšala svojo eksistenco. Da ta vlada nima nikakib obzirov, ne j>oliti'čnih, ne parlamentarnih, ne moralnih se vid) iz njenih ležernih zatrdil, da bo stopila pred parlament, kakor je to včeraj dejal g. Uzunovič, pozabljajoč pri tem, da ie poteklo že mesec dni, odkar je bila imenovana. A v zgodovini našega parlamentarizma od 1918. do danes ni primera, da bi se bila katerakoli vlada mesec dni obotavljala stopiti pred parlament. Kar se tiče sprave med radičevci, mi je milo, da se je to zgodilo, da vidi vsa država kaki elementi so to. Ce Radič lahko pred vsem svetom reče o dr. Nilriču, da je žepar, бе dr. Nikič nato javno objavi, da izroča Radiča sodišču, a se par dni nato obadva zopet znajdeta v enem klubu kakor da sta drug drugega imenovala z najlepšimi krasnoslovnimi epiteti, tedaj je to pravcata strahota, ki nima primera v parlamentarni zgodovini, četudi je v niej zabeleženih mnogo škandalov. Vrlo mi je drago, da imajo vsa država in vse stranke v Beogradu priliko uvideti, kako pravilno sem kvalificiral in sodil Ra-dičevo stranko. Zdaj pa pričakujem, da bodo iz teh bogatih izkušeni vse stranke izvajale posledice. Ako pa tega ne store, bo narod napram njim izvajal posledice, — siguren sem, da jim ne bo odpustil niti onega, kar so doslej počele skupno z radičevci.« -sa- Politične beležke Dr. Korošec na Rakeku V nedeljo je v dvorani «Kat. izobraže» valnega društva» na Rakeku predaval o po. Stanku Jugoslavije dr. Korošec. Kljub te» mu, da se je držal v svojih izvajanjih zgo» dovinskega poteka dogodkov, so bili tisti, ki so imeli predavatelja v spominu izza dni, ko je navduševal ljudstvo za majsko deklaracijo, — razočarani. Nič navduše» nja, nič optimizma, sama izbera dogodkov, ki naj opravičijo postopek gotovih oseb in podžgejo že itak razpaljene strasti. Ve» čina poslušalcev je dobro občutila omalo* važevanje dr. Kreka ter povzdigovanje sa» mega sebe. Njegova izvajanja o Francu Ferdinandu. Žiti, cesarju Karlu in raznih dragih mogotcih so napravila vtis, da je predavatelj koncepcijo svojega govora ho» té naslonil na mentaliteto večine poslušal« ev. „ _ V drugem delu svojega govora je obrav» naval Mahničevo spomenico na papeža in majsko deklaracijo. Povedal pa ni, kakšen uspeh ie rodila spomenica in kaj je z njo ukrenila papeška «sila močna» diplomacija. V tretjem delu svojega govora je obrav» naval postanek Jugoslavije. Če tudi intere» santen, tudi ta del govora ni bil vzgojen. Dogodki, ki jih je omenjal, odgovarjajo morda resnici, toda napačno je kazati lju» dem, ki se jim je privzgojilo sovraštvo do ne konference stranke), nadalje: 13. Aleksa Zujovič (beograjsko okrožje), 14. Stevu Jankovič (valjevsko), 15. Djuro Krdžalič (vransko), 16. Čeda Radovič (kragujevač» ko), 17. dr. Ljutica Dimitrijevič (krajin» sko), 18. Dimitrije Protič (kruševačko), 19. Dragoljub Radojevič (moravsko), 20. Du» šan Pešunovič (pirotsko), 21. Ljuba Stoja» dinovič Segedinac (požarevačko), 22. Pavle Ž. Marinkovič (rudniško), 23. Radislav Djordjevič (smederevsko), 24 Vasa Frani« čevič (timoško), 25. Ilirija Ilič (topliško), 26. Miloš čosič (čačansko), 27. Jovan Čir« kovič (bitoljsko), 28. Nikola Drmončič (kosovsko), 29. Ranko Trifunovič (ohrid» sko), 30. dr. Miljenko Petrovič (sombor» sko), 31. Boško Željkovič (bihačko), 31 Di» ja Mijatovič (travniško), 33. Mate Rupčič (varaždinsko), 34. Jovan Vukovič (virovi» tiško), 35. dr. Srda Milan Bič (ličko), 36. Janko Tavčar (mariborsko), 37. dr. Nikola Subotič (šibeniško), 38. dr. Milan Stojadi» novic (zetsko), 39. Lazar Suvakovič (dob njebanatsko), 30. dr. Jovan Radonjič (su» botiško), 41. dr. Slavko Miletič (novosad» sko), 42. Jovan Gavrikmč (Beograd), 43. Antun Mihalovič (Zagreb), 44. Niko Župa» nič (Ljubljana), 45. dr. 2ivan Lukič (omla» dinec) in 46. Božidar Vukadinovič (omla» dinec). Niso glasovali: 1. Boža Maksimovič, 2. dr. Momčilo Ninčič, 3. dr. Laza Markovi č, 4. dr. Dušan Subotič, 5. Nikola Uzunovič (niško okrožje), 6. Draža Petrovič (podrin» sko), 7. Andra Stanič (užičko), 8. Vlada enega dela naše domovine, ljudem, ki ne i Puzderlijevič (bregalniško), 9. dr. Mihajlo znajo ločiti ljudi od države, kazati le del» no resnico. Če so se našle besede opravi» čen.ia za avstrijske mogotce, bi se lahko našle tudi za druge, ki so nam kljub vsemu mnogo bližji. Da je bil predavatelj na a\» strijskem dvoru pri cesarju in cesarici do« bro zapisan, mu vsi Jugosloveni iz razum« Ijivih razlogov radi verujemo. Proti koncu svojega govora se je dotaknil politike. Je proti takojšnji asimilaciji, pač pa za po» časno! Kaj naj to pomeni? Neumestno je bilo tudi s strani priredi» teljev in društva, ki je itak dobro finansi» rano. da ob takih prilikah pobira «prosto» voljne prispevke» proti izdaji vstopnic po 5 in 10 Din. Sicer pa ni prišel dr. Korošec predavat ljudem o postanku Jugoslavije, temveč le moralno navdušit ljudi za sebe in svojo stranko, ter okrepit razrahljane svoje vrste kar je pokazal njegov klavern sprejem in odhod, kakor tudi število občinstva prt predavanju. Kako je prosil Ljuba Jovanovič Nikolo Pašiča za oproščenje Včerajšnje »Vreme« piše. da se povdaria kot posebno dramatičen v razpravi širšega odbora radikalne stranke trenotek. ko je prosil Ljuba Jovanovič za oproščenje Nikolo Pašiča. Lj. Jovanovič je delal, da obžaluje, ker ie napisal to pismo (dalmatin skiim radikalom, objavljeno v listih) ln ker nI imel dovolj moči, da se obvtada. da ni imel namere govoriti o zasebni strani življenja g. Pašiča in da v pîsrmi ni Imel namena žaliti g. Pašiča. Konci/ vsega tega nai zadovoljim — je dejal Jovanovič — tudi poslanca, ki je dejal, da bi mora! prositi g. Pašiča za oproščenje. In tu je s tihim glasom nadaljeval: »Jaz torej rečem: Oprostite mJ z• Pašič!» Kako so glasovali ob izključitvi Jovanoviča Verificiranih je bilo 74 polnomočij, a pri glasovanju o izključitvi Ljube Jovanoviča je prisostvovalo 71 članov. Ker pa sta gg. Pašič in Ljuba Jovanovič bila neposredno interesirana, je bilo veljavnih le 69 glasom. Za izključitev so glasovali: 1. Joca P. Jovanovič, 2. Krsta Miletič, 3. dr. Voja Janjič, 4. Mihajlo Lukarevič, 5. Marko Trif» kovič, 6. Aca Stanojevič, dr. Momčilo Iv« kovič, 8. Velimir Karič, 9. dr. Žarko Mila» dinovič, 10. dr. Velizar Jankovič, 11. Mi» hajlo Stojadinovič. 12. D'mitrije SoVolovič (člani davnega odbora, izvoljeni od držav» Stanič (raškoezvečansko), 10. Jovan Aleksič (kumanovsko), 11. Nedeljko Simonovič (metohijsko), 12. Stevan Tanovič (tikve« ško), 13. Pera Stokanovič (tuzlansko), 14. Vasilije Ristič (mostarsko), 15. Avakum Perišič (sarajevsko), 16. dr. Dušan Peleš (zagrebško), 17. dr. Ljuba Miljuševič (mo® druško»reško), 18. dr. Kosta Mladenovič (požeško), 19. dr. Ivan Sajovic (ljubljan« sko), 20. dr. Me.ko Čingrija (dubrovniško), 21. Joca Budišin (gornje«banatsko), 22. Bo» ra Milovanovič (skopljansko). Proti je glasoval Jovan Ristič iz prizren» skega okrožja, a odsotni so bi/i: A Danilo Katič, Kosta Majkič (banjaluško) in dr. Jo» van Radivojevič (sremske okrožje). Hrvatski dobrovoljci proti radičevskemu režimu Preteklo nedeljo se je vršila v Zagrebu le'tna skupščina saveza dcbrovoljcev tz Hrvatske in Slavonije, ki šteje 7000 članov. Resolucija, sprejeta na skupščini, z ogorčenjem obsoja postopanje bivšega ministra agrarne reforme Pavla Radiča, k; je odvzemal zemljo že naseljenim dobrovoljcem ta jo vračal grofom, med tem ko ]e podpredsednik vladne stranke, ki ji pripada bivši minister, p.sal nekemu veleposestniškemu mešetarju o »dobrovoljcih in slični svojati«, s čemer je žalil najzaslužnejše ush'aritelje sedanje države. Resolucija protestira tudi pri odpuščanju in premeščanju dobrovoljcev v državni službi, ki se je vršilo zaradi partizanskih, separatističnih razlogov brez kakih preiskav ali krivde preganjanih. Kako se je gospodarilo pod radičevskim režimom Nedavno je »Politika« objavila tri dokumente o gospodarstvu HSS v ministrstvu agrarne reforme in v ministrstvu prosvete. Iz enega teh dokumentov je bilo razvidno, da je minister agrarne reforme Pavle Radič nakazal 160.000 Din Josipu Predavcu in njegovim tovarišem v komisiji za sestavo zakonskega predloga o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Scboina »•Politika« pa le objavila nov dokument, iz katerega ]e razvidno, da so isti ljudje za isto delo prejeli še 80.000 Din. Od tega denarja so prejeli Josip Predavec 25.000 Din, seljak Anta Kušar iz Konavija, župnik dr. Pera Čerlič iz Radošica, ve№ župan v p. Rok Stojanovič iz Biograda na moru po 15.000 Din. višji sodni svetnik Mate Čipčič — Bra-gadina iz Solita oa 10.000 Din. Skupno so Občni zbor Češkoslovaško- jagoslov. lige v Ljubljani Ljubljana, 27. aprila. Nocoj se je vršil v prostorih restavracije «Zvezda» redni občni zbor Če-Skoslovaško-jugoslo venske lige, društva. ki si je nadelo nalogo, da soji čim (-• intenzivneje prisrčne odnošaje med obema bratskima in zavezniškima narodoma. Zborovalce je uvodoma pozdravil predsednik lige dr. Karel Triller, navajajoč glavne dogodke, ki so se završili v preteklem letu v okrilju lige. Društvo ie tekom leta osnovalo učne tečaje češkega jezika, v avgustu se je vršil uspel kongres češko-jugoslovenskih lig v Rogaški Slatini, ki je bil združen-s proslavo jubileja prezidenta bratske republike Tomaža Masaryk a Na tem kongresu je bila sklenjena tudi Zveza jugoslovenskih lig. čije delovanje pa je ostalo žalibog radi apatije beograjskega društva premalo agilno. Občni zbor je brzojavno n a vil tudi bivši generalni konzul .., tastni član lige g. dr. Beneš, kar so prisotni zborovalci kvitirali z živahnim aplavzom. Novi konzul dr. Resi je svojo odsotnost opravičil. Predsednik dr. Triller je končal svoj Kovor z živo željo, da bi se posrečilo delovanje lige v prihodnjem letu vsestransko čimbolj povzdigniti ter zaključi! s čestitkami odlikovanima članoma lige. ravnatelju Rastu Pustoslemšku in dr. Lahu. Tajnik dr. Brilej ie omenil v svojem poročilu 75 letnico Masaryka, ki jo ie proslavila tudi ljubljanska češkoslova-ško-jugoslovenska liga. Tekom leta je bilo pod okriljem društva prirejenih več predavanj. Liga je v preteklem letu pritegnila k delu tudi visokošolce, kar gotovo obljublja lepe uspehe. Dne 8. av-Eusta se bo vršil izlet lige na Bled, za dni vsesokolskega zleta v Pragi pa na Češkoslovaško. Ob tej priliki se bo vršil Pragi tudi kongres Zveze češkoslo-vaško-jugoslovenskih lig, na katerem se bodo obravnavala vsa važnejša vprašanja. Blagajniško poročilo je podal g. ravnatelj Pečanka, nakar je bil odboru predlagan in odobren absolutorij. V novi odbor je bil izvoljen soglasno kot predsednik zopet dr. Karel Triller, za odbornike pa: dr. Gregorin, dr. Ra-ciej. ravnatelj Pustoslemšek. ravnatelj lianuš Krofta. dr. Lah, Sterk, ravnatelj Glivatal. profesor Vavpotič, nadsvetnik Govckar, konzul dr. Resi in ataše No-ak. Namestniki: ravnatelj Jeran Rudolf Juvan, dr. Brilej, dr. Hacin, Ivan Tavčar in inšpektor Ružička. revizorja pa: dr. Krivic in Štele. Med slučajnostmi se je najintenziv-ne.ie obravnavala organizacija predsto-čega izleta na Češkoslovaško ter ie ravnatelj g. Pustoslemšek priporočal čim večjo agitacijo za ta izlet lige. Realizacija zakona o avtorskem pravu V pondeljek zvečer so se zbrali v ■Emoni» zastopniki raznih korporacij, d,t sestavijo pripravljalni odbor «Društva za zaščito književne in umetniške lastnine v Ljubljani». O historijatu društva je izčrpno poročal g. Anton Pod-bevšek, ki se je kot delegat za Slovenijo udeležil več konferenc v Zagrebu, sklicanih od «Društva hrvatskih književnikov», oziroma prof. Srečka Albi-nija. Poskusi, da pridemo v Jugoslaviji do realizacije zakona o avtorskem pravu, datirajo že več let. Po naročilu naše vlade je izdelal načrt omenjenega zakona vseučiliški profesor dr. Milorad Straznicky iz Zagreba. Vzdignil pa je velik prah in beograjski založniki skupno z avtorji so toliko časa hodili v ministrstvo intervenirat, da je dotični na- črt zakona izginil. Na jugu so namreč življensko interesirani, da ne pride do uzakonjenja zakona o avtorskem pravu, ker se vsevprek prepisuje, o čemer vedo veliko povedati razne literarne pravde. Pred kratkim je na vzpodbudo prof. Albinija sklical dr. Šuman iz Beograda, ki se je mudil v Haagu na mednarodni konferenci za zaščito industrijalne lastnine,. sestanek srbskih avtorjev, ki se ga je udeležilo 15 udeležencev, od teh več vseučiliških profesorjev, odvetnikov in le dva književnika. Sklenjeno ie bilo, da ustanove Srbi svoje separatno društvo, istotako naj ustanove Hrvatje svoje in prav tako svoje lastno društvo tudi Slovenci. V Zagrebu se je vršil ustanovni občni zbor «Udruženja za za-ščitu književne i umjetničke svojine u Zagrebu» pretekli četrtek. Navzoči so bili poleg delegata Podbevška: prof. Srečko Albini za glasbenike, dr. Ivo Politeo za Društvo hrvatskih književnikov, vseučiliški prof. dr. Zuglio za pravničko društvo, dr. Milan Čurčin za «Novo Evropo», dr. Walter za Udru-ženje za pronicanje idej lige naroda, stavbenika Freudenreich in Kavčič za Društvo hrvatskih graditeljev. Referent Podbevšek je na temelju teh činjenic opozarjal na velike težkoče, na katere bodo naletela vsa tri društva, katerih cilj je z vsemi sredstvi širiti misel o potrebi kolikor mogoče boljše zaščite književne in umetniške lastnine, skrbeti za realizacijo zakona, ki se bo nanašal nanjo in sodelovati z inozemskimi društvi, ki streme za istimi cilji. Izbran ie bil sledeči pripravljalni odbor: predsednik Anton Lajovic, podpredsednik Oton Župančič, tajnik Miran Jarc, blagajnik arh_ prof. Rado Kregar, odborniki: Josip Župančič (za novinarje). Ivan Vavpotič (za oblikujoče), Anton Podbevšek. dr. Rudolf Krivic in dr. Vladimir KnaHič. Pripravljalni odbor je takoj nato sklenil pozvati vse prizadete avtorje (književnike. slikarje, kiparje, glasbenike, gledališke igralce in pevce itd.), da se priglasijo kot člani. Prav tako pa tudi društva, ki imajo pravico do pet delegatov z aktivno in pasivno volilno pravico. Vse prijave in korespondenca naj se pošiljajo na naslov tajnika: Miran Jarc, Ljubljana. Mestni trg 17. Državni uradniki niso dolžni oiačati samoupravnih davkov Beograd, 27. aprila Takoj po uveljavljenju novega uradniškega zakona se je osnovala v ministrstvu pravde posebna komisija, ki ji je bilo poverjeno tolmačenje določb tega zakona, ako bi nastal pri njegovi uporabi kak spor. Komisija je doslej iz-refkla mnogoštevilna tolmačenja določb uradniškega zakona, te dni Pa je na posebnem sestanku razpravljala predvsem л vprašanju, ali so državni uradniki dolžni plačevati samoupravne davke in dajatve. Po daljši razpravi so se člani komisije sporazumeli, da na postavljeno vprašanje pošljejo pristojnim čiiniteljem naslednji odgovor: »Državni uslužbenci so po določbi čl. 127 uradniškega zakona prosti plačevanja vseh državnih in samoupravnih doklad. S plačevanjem omenjenih doklad se krši zakon v škodo državnim uslužbencem.« Ministrstvo pravde je zaradi tega izdalo naredbo vsem fin. oblastvom, naj takoj ustavijo izterjevanje vseh takih dajatev. Potrebno bi bilo, da pristojni činitelji izdajo izčrpno navodilo, kaj se ima razumeti pod pojmom samoupravnih G- R A I l j E A UMET Selenburgova ul. 7/11 krasne slike zmerne cene Sobotna kot nedeljska št. JUTRA" Radi delavskega praznika 1. maja »Jutro« v nedeljo ne izide. Zato izide »Jutro« kot nedeljska številka na 16 straneh že v soboto, in sicer v pomnoženi nakladi, na kar opozarjamo zlasti inserente in naročnike malih oglasov. Oglase za sobotno številko »Jutra« sprejema oglasni oddelek »Jutra« do petka do 5. ure popoldne. Oglasni oddelek »Jutra« Prešernova ulica št. 4. telefon 492. doklad. Plačevati bi se imele samo take občinske dajatve, M predstavljajo takso za gotovo konkretno dejanje občinskih organov, kakor so takse za dimnikarje, stražnike itd. Takozvano ognje-gasna doklada to ni ker se ta dajatev pobira z namenom vzdrževanja gotove občinske ali prostovoljne ustanove ne glede na to, ali se delo teh organov v konkretnem slučaju vrši ali ne.« Razen tega je omenjena komisija sprejela tudi naslednji sklep n polno-močnosti avstrijskih vojaških certifikatov: »Določba tretjega odstavka čl. 7 uradniškega zakona predstavlja posebno beneficijo v korist podoficirjev naše vojske, prevzeto iz zakona o ustroju vojske, ki razen naše izključuje uporabo vse druge beneficije, ki bi ji povsem ne odgovarjale, vsled česar se mora smatrati, da so zakonski predpisi o vojaških certifikatih bivše avstrijske Veliki uspeh! Senzacija nad senzacijo! K Danes ob: „Zadnje štiri sekunde". 4., pol 6., pol 8. ia 9. Uri S^gfïSa1Гко^Тп « _ ▲ je z vedno bolj omahujočo roko ifdva še d žal ■7VB|l9AI|IKl '-a prizidek nad smrtonosno globočino. je v hipu videl vse svoje ubogo — bogato in za-• pravljeno življenje Njegova borna otroška leta, njegovi boji, njegova vroča ljubezen do pust >-lovke, radi katere je izdal svojo detinsko l,u-bezen in ubil svojega prijatelja — z neusmiljeno jasnostjo vidi kakšen norec je bil. Prepozno I Zaigrano, zapravljeno! Z velike višine Prednaznanilo : Jubilejni Nordisk film : trešči ob tla in sluge pocestnice, ki je pokvarila „Ljubljenka maharadže" nieS0V0 ga odneso v n,en grad. " ' ' Hitite, da ne zamudite 1 vojske in mornarice ukinjeni s prepisi našega zakona o ustroju vojske in mornarice ter zakona o uradnikih. Z ozirom na to se dvanajstletna vojaška služba v bivši avstrijski vojski ne more smatrati kot beneficija osebam, ki se dne 1. septembra leta 1923 niso nahajale v državni službi. « Celjska koča Skromen zapisnik v zaprašenem arhivu celjske mestne občine, letnik 1922 pravi, da je 16. novembra 1922 oni dan, ko si je priboril Celjski odsek Savinjske podružnice SPD svoio prvo postojanko. Kratek je ta zapisnik in suhoparen, v zgodovini planinstva v Celju in okolici Pa znamenit mejnik. S tem, da si je Celjski odsek pridobil prvo postojanko, je bil postavljen temelj nadaljnjemu razvoju turistike v celjskem okolišu. Po vojni je peščica celjskih turistov krepko zavihala rokave in pričela svoj« delo v takrat nacijonalno vele-važnem okolišu odseka. Ni ru sicer vele-tur in gorskih velikanov, zato pa je hribov in krasnih razgledišCi nebroj, ki jih poleti in pozimi, v pomladi ta jeseni obiskujejo prijatelji prirode. Celo široko celjsko pogorje, ki ga krona košati Tovsti vrh in k'i ga branijo proti dolini vitka in skalnata Grmada, Bavč, Srebotnik in Bcjanski, prekrasna planinska vas Svetje, vse te postojanke so čakale pijonirjev Slov. plan. društva. Saj je vse te kraje do tedaj prepletalo le nemško planinsko društvo s svojimi poti îii markacijami in hotelo na .a način pomagati političnemu netnštvu, da raznar di ta, od pamtiveka čisto slovenski gorski okoliš. Lastnik posestva na katerem stoji Celjska koča, je celjska mestna občina. Svoj čas je stala tain prav hribovska lesena in raztrgana koča. Prejšnji najemnik je kočo popravil ter lam včasih tudi prebival. Dne 16. novembra 1922 pa je prešla ta prelepa postojanka v zakup Slovenskega planinskega društva ter ostane v njegovih rokah tudi v bodoče. Ustanovitev te postojanke je vsa slovenska javnost toplo pozdravila. Že prvo leto je bil obisk koče velik. Od tedaj se veča bcij Ln boli. 26. decembra 1924 le'ta je Celjska koča skoro do tal pogorela. Ker je bila zavarovalnina le majhna, so prijatelja prirode s strahom čakali, alj zraste mesto zgorele nova stavba? Rudolfo Valentino, ljubljenec Ljubljane Ala Nazimova, igiata glavni vlogi v velefilmu „Dama s kamelifami" po slovitem romanu Aleksandra Dumasa. Pride v kino „Dvor". Celjska mestna občina si je z novo kočo postavila v srcih ljubiteljev prirode trajen in krasen spomenik. Občina ni odlašala, temveč je tla lastne stroške postavila planinski dom, ki ga s ponosom in samozavestjo lahko pokaže vsakemu, še tako razvajenemu tujcu. Že 6. septembra 1925 je bila nova Celjska koča slovesno otvorjena in izročena prometu. Koča je vse leto oskrbovana. Oskrba je izborna, kraj tudi za daljše prebivanje io letovišče pripraven. Na razpolago je 7 postelj. Obisk koče je pester pozimi in po'etii. Posebno v zimskem času se na pripravnih pobočjih zbira tu vse srau-ško življenje Celja, ki se razvija vedno bolj. Letos se je vršila pri koči prva smuška tekma, katere se je udeležilo čez 30 tekmovalk in tekmovalcev. Koča stoji na planoti pod Tovstim vrhom v veličastni okolici. Kar oko ti zaiskri veselja in ponosa, da je ta kraj, za katerega so navdušeni planincu zastavili toliko truda in toliko dela, v naših rokah. Koča gleda v mogočne celjske mestne gozdove, ki se razširjajo skoro uro hoda na široko proti mestu. Gozdovi čistijo zrak, ki je tu svež in zdrav, kot redko kje drugod. Za kočo se dviga masiv Tovstega vrha, na nasprotni strani pa gledajo pro'ii koči gladke stene Grmade, ki nudijo treniranim plezalcem polno težkih in zanimivih plezalnih tur. Razgled hiti dalje v široko odprto Savinjsko dolino, v katere dzadju stojijo v nemem dostojanstvu sneženi velikani Savinjskih Alp. Ni ga skoro kraja v naši do-movini, kj bi z ozirom na lahek in kratek dostop nudil izletnikom toliko uži*ika, kot Celjska koča. Radi tega pa postaja ta postojanka izleti-šče ne samo bližnjih, temveč tudi planincev od drugod, katerih vedno naraščajoče število kaže jasno velik pomen te prelepe planinske postojanke. slovita ruska umetnica Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri. Sreda, 28.: «Pygmalion». D. Četrtek, 29.: «Deseti brat». B. petek, 30.: Zaprto. Sobota, 1.: «Borba». Izv. Nedelja, Z: «Pegica mojega srca». Izv. Pondeljek, 3.: «Idiot». A. Koncert Gidie Buccarini v Celju. V celjskem mestnem gledališču, ki Je bilo Sabo obiskano, je v soboto priredila koncert kolaraturna lin operna pevka ga- Gldla Buccarini s sporedom, ki je najprej Prid koloraturi tn ee šele v drugI vrstâ czira na važnost im vrednost muzdikaHne rsebine in na kontrast, kd je včasih pri «takih sporedih nujna potreba, da razgiba 'a vname. Ga» Gtdia Buccarini je aJkadem-ska pevka, ki je odpela svoj spored bra-nirozno. Poje baš v vištn! a vidno lahkoto, kair kaže. da Je nJem pevski organ do. bro šolam. Pevko Je spremljal na klavirju K4D. Rado Pečnlk zelo «Шктегћпо. Po. kazal se je točnega in zanesljivega spremljevalca, ki je pravilno pojmoval evojo za-dačo in jo muzikalno in tehnično dostojno izvedel. S—n. Premijera Puccinijeve «Turandot» v Milanu. Kakor smo že poročali, se je vršila te dni v milanski Scaltf premijera Puccl-nljjeve zadnje, n »dovršene сцреге «Turan-dot». že generalna Skušnja Je pokazala, da bo delo pravcati glasbeni dogodek. Prva predstava Je to domnevo potrdila v celem obsegu. Izvedba opere je bila od. lična. Muzikainl part je naštudiral maestro Toecamfai, naslovno ulogo Je pela pevka Rosa Raisa. princa je interpretiral tenorist Fleta. Gledališče Je bfflo razprodano. Za lože so plačevali ljudje do 3500 lir in več. Režijo opere je vodili režiser Forza-no, oder je uredil Chinl, kostume pa Ca-ramba. Dva koncerta češke filharmonije v Trstu, češka filharmanJda iz Prage Je te dnd dvakrat zaporedoma koncerttrala v Trstu pod vodstvoma Vaclava TaMcha. Prvi večer je Izvajala VSralldtJev koncert v D. mofliu. Sedmo Beethovemovo simfonijo, simfonično pesnitev skladatelja Nordija «Da. leki praznik», Strauseovo skladbo «Don Juan» in uverturo iz Smetanove «Prodane neveste». Drugi večer je bila na sporedu Dvorakova kompozicija «Iz novega sveta», Novakova simfonična pesnitev «Tatra», Sukova serenada, Webrov «Poziv na ples» ter uvertura iz Wagnerjevih «Mojstrov — pevcev». Oba koncerta sta bila izvrstno obiskana. Občinstvo je prirejalo dirigentu in filharmomikom navdušene ovacije. Shakespearejeve svečanosti na Angleškem. Kakor poročajo Iz Londona, se bodo letos kljub temu, da je Shakespearejevo gledališče v StratEordu pogorelo, vrâlle Shakespearejeve slavnosti. Trajale bodo kakih pet tedmov, Igralci pa bodo nastopali v dvorani ondotnega kinematografa. Kriza moskovskih gledališč. Narodni komisar za sovjetsko zdravstvo Semaško le pribil, kot glavni govornik na nedavnih posvetovanjih o vzrokih propadanja ruskih gledališč, da je sito občinstvo revohicijsldh predstav. Vlečejo še samo stari avtorji Os-trovskij v drami, Glinka in Rimskij-Korsa-kov v operi Opozicija z Melerholdom na čelu je priznala to »žalostno stanje«, a se noče vdati. »Nismo zato izvršili gledališke revolucije, da bi zlezli pod klop,« pravijo tn se upirali pojavjajoč se reakciji m. oroletar-sko umetnost. Tihotapci saharina v Domžalah Domžale, 27. aprila V okolici Domžal se je zelo razpaslo tihotapstvo s saharinom, ki ga uživajo ske-ro pri vsaki hiši. Saharin razpečavajo na drobno razne ženske Ln tudi moški, ki se pečajo obenem z nakupovanjem jajc, to pa le radi tega, da ne bi vzbudili suma tihotapstva. Domžalski orožniki so prijeli že več raz-pečevalcev saharina . Kljub neprestanemu poizvedovanju in marljivemu zasledovanju pa nikakor niso mogli izslediti glavnih tihotapcev — dobaviteljev. Vedeli so pa, da s« nahajajo ti v bližnji domžalski okolici. V noči na 25. t m. so odšli orožniki vnovič na prežo, pr] čemer se jim je posrečilo ugotoviti identiteto dveh glavnih založnikov saharina. Hišo, kjer sta France Povž in Ludovik Šimenc na Rodici spravljala saharin, so v ponedeljek rano zjutraj obkolili io nato preiskali. Po večurnem napornem delu so končno našli v Pcvžovem kozolcu pod steljo v zemljo izkopano, precej veliko luknjo. Ko so iz nad luknje odstranili zemljo ln deske, se jtm Je pokazala nenadoma cela zaloga saharina. Izvlekli so паттеб iz luknje okrog 700 škatljic saharina v skupni teži nad 20 kg. Povž je bil takoi aretiran in spravljen pod ključ. Kakor se nam poroča, sta se Šimenc in PoVi že dolga leta bavila s tihotapstvom saharina. Umestno bi Mlo, da oblasti take ljudi strogo kaznujejo, kajti ta umazan povojni pojav močno zastruplja naše ljudstvo. Pred nakupom kuhinjske POSODE jedilnega orodja itd. oglasite se pri »Jeklo' Stari trg štev. 11. ззет a Pismo iz St. Jurija ob j. ž. Kakor je »Jutro« že poročalo, je pred par 'tedni pogorelo ogromno poslopje »Zadruge za izvoz jajc«. Dela za obnovitev te stavbe napredujejo z veliko naglico in je po-stropju z betonskimi oboki. Podjetje, katc-Nova stavba bo proti ognju zavarovana tako v pritličju, kakor tudi v prvem nadstropju z betonskimi oboki. Podjetje katero je pred tremi leti s skromnim začetkom ustanovil njegov predsednik E. Schescher-ko, se pod njegovim strokovnjaškim vodstvom naglo in krasno razvija tako, da je danes že eno prvih te stroke v naši kraljevini. Člani Zadruge so trgovci detajlist: iz Slovenije in iz zagrebške oblasti. Njihovo število stalno narašča in je doseglo že okrog 300. Razen sedmih uradnikov je zaposlenih pri po-djetju v centrali tudi 15 delavcev. V Ptuju in v Trgovišču pa ima podjetje še svoje podružnice. Zanimivo je g'e-da'y, kako se neprenehoma dovažajo jajca z lastnimi avtomobil; in vozovi. Zadruga pa oskrbuje svoje člane tudi z drugim blagom, kakor: manufakturo. sladkorjem, soljo, moko itd. Clani-trgovci dobijo lahko to blago tudi v zamenjavo za pripeljana jajca. Po požaru se je predsedniku takoj posrečilo dobiti v bližini postaje prostore. Obrat je šel tako nemoteno naprej. V dveh mesecih pa bo že zagotovljen nov udobni dom. Podje'tje je sedaj v naj-jačjem razvoju in bo v najkrašem času največje eksportno podjetje, kakor je že naj-jačja zadruga v naši državi. Razen te veKke stavbe se dodeljuje tudi hiša g. R. Kincla in pripravljajo nove zgradbe jn adaptacije štirih hiš. Torej za naš trg po dolgih letih zadosti lepa stavbna aktivnost. Pred sodniki «Oče Gregor iz Preserja sem in sina imam Franceta Nebodigatreba. Dve hiši imam, pa se je v drugo hišo kar naselil in vzel k sebi slaboglasno Micko. Zaprta sta skoro cel dam kakor v brlogu, a jaz moram sam garaiti, mesto da bi mi pomagal pri poljskem delu. Moja hči Jera in jaz ga ne marava v hišo, dokler ne pusti Mice un to ga jezi. Februarja je prišel, pa mu je Jera pokazala vrata : on pa nadnjo ; oklofu-tal jo je in obrcal: na krik sem prihitel jaz in ga pograbil. Nimam zastonj bele glave; sin mi jo je pobelil s svojim nerednim življenjem. Ko sem branil hčer, je pograbil pločevinast umivalnik !n me udaril po glavi, da sem dobil lahko poškodbo. Pa pravi, da me je udaril samo po nakluii-ju; ali se mu je Micka tudi po naklučju obesila na vrat?» — «Le potolažite se oče. saj ima France tudi samo po naklučju 3 mesece ječe,» je potolažil starca pravico, ljubni predsednik. « Janez in Dominik sta iz Mrzlega polja doma. Oba sta delavca, in še nikoli nista kradla. Pa sta prišla v službo h Knezu v Ljubljano, pomagala nalagati lepe, dišeče, posušene gobe in Dominika so gobe takoj zamikale. Pregovoril je Janeza, ki je bil vedno pri gobah, naj jih nekaj odnese in proda, da si bosta že skupiček delila. Ker je bila skušnjava prehuda, je Jančck res vzel nekaj gob, bilo jih jc 7 kg, sicer jih pa ni tehtal, čemu tudi, saj si jih ni izposodil. Nesel jih je prodajat. Srečal jc stražnika in se ga zelo ustrašil. Lesta je pa Jančka potolažil, naj se nikar ne boji, da tudi on rad kaj kupi, pa ne zase, ampak za tisto visoko hišo pravice in že je imel stražnik Janeza in gobe. Dominik je kar tajil. Janez je pa vse priznal in si s tem prihranil cel teden. Dominik bo 1 mesec, a Janče 3 ted= ne preživel brez gob. Spomin na sladke gobe bosta pa vzbujala na trdem ležišču. * Jože Aškerc in Anton Košak, bivša hlapca v Laškem, sta 28. novembra 1925 popivala po Celju in zašla končno v gostilno pri Zelenem travniku. Ko sta mislila, da imata že dosti vseh dobrot, sta zlezla brez vednosti hišnega gospodarja na zaklenjeno hlevno podstrešje. Našla sta tam z raznimi predmeti napolnjeno krošnjarsko košaro, last krošnjarja Kazimirja štefanea, jo vzela in prodajala potem te predmete okrog. Ob sta priznala dejanje. Za poduk o tuji lastnini sta prejela plačilo v obliki ričeta, kaitere-ga bosta otopala: Aškerc mesece. Košak pri «est tednov Vsakih ! i dni pa še ričeta re bo Г" ( Запзз HORiDC ШЗШЗЗ НОЕШО 5 velikih dejsnj o zanimivem lovu \i-šečem se v evropskih pragozdih in pretresljiva drama ljubavl. — Posebno se povdarja prekrasne posnetke najleršn pokrajin, cele trume jelenov, srne, di> j prašiči in razni drugi gozdni prebivalci nam nudijo mnogo užitka v lem filmu S trudom smo si preskrbeli ta tilm, ker hočemo, da enkrat tud: naši strastni lovci pridejo na svoj račun — ker kaj podobnega v filmu še nismo-v deli — Vsak, kdor ima smisel za naravo, bo oča ran ob toliki krasoti. Lovci pozor ! Cene nezvišane Predstave ob 3., pol 5., fi.; pol 8. b 9 3467 a Kino . IDSAE," Pristopajte u „Vodnihau! družbi" Domače vesti * Mali zaliv v Boki Kotorskl poklonjen kralju. Kakor smo že poročali, je prebdvaJ-sto divne nase Boke Kotorsike z velikim navdušenjem pozdravljalo svojega via darja, ki je v zadnjih dneh obiskal južno Dalmacijo. Znak narodne radosti je tudj dejstvo, da ie tamkajšnji veleposestnik Jo-vo Štmrak svoje zemljišče »Lalovino« v krasnem zalivu v bližini hotela »Zelenika« poklonil v dar kralju. + Iz prometnega iii'nistrstva. Za šefa kabineta v prometnem ministrstvu je imenovan g. G j ur o Jankovdč. * Finančni zakon za leto 1926/27. »Urad-n. list« ljubljanske in mariborske oblasti v številki 39 z dne 28. aprila objavlja finančni zakon za leto 1926/27. + Z beograjske univerze. Na filozofski fakulteti beograjske univerze je dr. R. Grujič, doslej profesor sikopljanske fakultete. imenovan za rednega profesorja nacijonalne zgodovine, dr. J. Milojevič pa za rednega profesorja geografije. * Občina Milna postavi spomenik svojemu dobrotniku. Občinski odbor dalmatinske občine Milna je sklenil, da postavi dostojen spomenik svojemu dobrotniku in rojaku J. Sargu, ki je pred par leti umrl v južni Ameriki. Svoji domovini občini Milna je Sargo kakor znano zapustil skoraj vse svoje premoženje, ki je znašalo nad 25 milijonov dinarjev. Spomenik, ki ga izdeluje kipar Stu-de, bo odkrit letošnjo jesen. * Propaganda za naše Primorje. Z ozirom na našo včerajšnjo tozadevno notico se nam naknadno poroča sledeče: Ravnatelj zagrebškega »Putnika«, g. Dragoma novic ni šel v Nemčijo za to, da dela propagando za poset samo našega Ргаотога, temveč si je zadal nalogo, da zainteresira nemško potovalno publiko tudi za druge kraje naše države, predvsem pa za Slovenijo. Zveza za tujski promet v Sloveniji mu je v ta namen stavila na razpolago obširen reklamni in propagandni materijal, kakor plakate, brošure, slike, letake, diapozitive itd. — Že začetkom marca letošnjega leta pa je poslal ljubljanski »Putnik« svojega ravnatelja g. Pintarja na večdnevno potovanje v Nemčijo, ki je obiskal v Leipzigu, Miinchenu in Berlinu vse večje potovalne pisarne, naša zastopstva, trgovske zbornice in redakcije važnejših listov, dajal povsod potrebne direktive in informacije ter razdeljeval obilo propagandnega materijala. Delal je propagando za Slovenijo predvsem s tem, da je merodajne kroge opozarjal na to, da nemškim potnikom, ki nameravajo pcsečati jadranska kopališča konve-nira bolj potovanje preko Slovenije in kratko vmesno bivanje v slovenskih letoviščih in zdraviliščih, kot pa z velikimi zaprekami in znatno večjimi stroški združeno potovanje prek*o Trsta (za Nemce stane namreč italijanski tranzitni vizum 11 zlatih mark.j — Predavanj pa vsled pičlo odmerjenega časa ni bilo mogoče prirediti ter je v ta namen odpotoval sedaj v Nemčijo g. Dragomanovič. * Promoviran bo v petek 30. t. m. na vse učilišču v Gradcu g. Janko P o m p e, sin pok. dr. Franca Pompeta. doktorjem vsega zdravilstva. * Melioracija planinskih pašnikov v Sloveniji. Ministrstvo za šuma in rudnike je dovolilo večji kredit za izboljšanje onih planinskih pašnikov v Sloveniji, ki so pod dTŽavno upravo. * Kai ie z občnim zborom SPD? Iz plani-narskih krogov nam pišejo: Skoraj smo že v maju, a Se v;edno ni sklican občni zbor Slov. plan. društva, dasi je bil preje občni zbor ponavadi najkasneje meseca aprila. Želeli bi, da se to zborovanje skliče čimpreje, da bomo vsai vedeli, kai je z železniškimi ugodnostmi za turiste. To je zelo pereče vprašanje in ako ga ne bomo pravočasno skušali urediti, se lahko zgodi, da ostane vse pri starem, s čimer pa ne bodo prizadeti samo turisti, marveč tudi SPD, ker bo poset planinskih koč najmanj za 50 odstotkov manjši, kakor bi bil sicer. * Šest posebnih vlakov bo vozilo kakor nam poročajo, iz Jugoslavije ob sokolskem zletu v Prago. Vsi vlaki pojdejo preko Maribora in Jesenic, ker ne prihaja baje v poštev vožnja po Donavi preko Madžarske Kakor čujemo, zahteva Madžarska silno visoko pristojbino za vizum potnih listov. * Smrtna kosa. V Ljubljani je preminul v pondeljek g. dr. Fran Dorčlč, višji finančni svetnik. Pokojnik je bil strokovnjak v svojem poklicu in Ijubeznjiv- tovariš. — Pogreb bo danes ob 4. pop. iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Celju je umrl dne 26. t. m. ponoči g. Franjo Wajda, davčni nadupravitefl, blag in splošno priljubljen člo vek. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Cankarjeva uiica 7 na okoliško pokopališče. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel * Za rezervne oficirje. V št. 4. »Ratmč-kog Glasnika«, mesečnika Udruženja rezervnih oiicirjev jn bojevnikov je objavljen pra vil nik ministrstva vojske in mornarice o podeljevanju denarne podpore aktivnim in rezervnim oficirjem in oficirjenvlnvalidom, ra
  • m na Sušaku. Ko je šel včeraj zjutraj trgovec Filip Kern na Sušaku v svoje skladišče, je na svoja začudenje opazil, da Je bila njegova mala Werthetoerca navrta-na. Vlomilci so pobrali te nje ves denar v znesku 7000 Din. * Težka železniška nesreča. V nedeljo zvečer se je na železniški postaji Dugo se-lo pripetila nesreča ki Je zahtevala človeško žrtev. Železniški nameščenec Karaš je stal na postaji, ko je prihajal neki tovorni vlak. Umaknil se je tovornemu vlaku. V tem trenotku pa je privozil na postajo tudi zagrebški osebni vlak, M ie Karasa zadel tako nesrečno, da mu je razbil lobanjo. Karaš ie ostal na mestu mrtev. * Nesreča na samoborskl železnici. Ko je predvčerajšnjim samoborski vlak vozil proti Zagrebu, se ie na progi pripetila nesreča, kf pa je le slučajno ostala brez težkih posledic. Bolgara, Hrlstov in Teofiiov, ki sta nosila pecivo na zagrebški trg, sta si hotela skrajšati pot in sta hodila po tiru. V razgovoru nista slišala, da ju je dohitel jutranji vlak. Lokomotiva Ju ie vrgla s tira. Pri tem je bil Hristov lahko. Teofiiov pa težko ranjen Vlak se Je ustavil in oba ranjenca prepeljal v Zagreto, kjer se zdravita v zakladni bolnici. * Zagoneten pojav v Črni gori. Iz Reke Crnojeviča v Črni gori poročajo o zagonetnem prirodnem pojavu. V vsej tamkajšnji okolici se širi dušljlv dim. Ljudje si čudnega pojava ne morejo razjasniti. Nekateri trde, da ie ta dušljivi dim vulkanskega izvora, ne ve se pa, odkod prihaja, ker v Črni gori ni nobenega vulkana. * Mrtvo dete v železniškem kupeju. V nekem kupeju osebnega vlaka Zag'reb-Osi-jek je v soboto zvečer ostal zavoj. Začudenje službujočega kondukterja je bilo veliko, ko ie zavoj razvil ter našel v njem zadavljeno dete moškega spola. Kondukter je slučaj ovadil policiji, ki zasleduje kruto mater. * V vodnjaku utonila. V selu Tunavi, v okolici Dubrovnika, je predvčerajšnjim 17 letna deklica Stana Prfmič prala pri vodnjaku. Po nesrečnem naključju pa ji je spodrsnilo; padla je v vodnjak in utonila. S n berrlšcher Fiim, der aile Erwartungen weit tibertrifft! Ein Triumpferielg franzôs scher Filmindustrie! Tako dobesedno p;še navdušeni krtik berlinskega časopisa .Berl ner Ziitung" za senzacijonalni veletilm: ELITNI KINO MATICA I z Ljubljane u— »Zveza narodov v sliki in besedi« je naslov drugemu javnemu predavanju Akademskega kluba za Zvezo narodov v Ljubljani. Predaval bo g. G. Popovič, stalni zastopnik naše države pri tajništvu Zveze narodov v Ženevi. Predavanje bo prvo te vrste v Ljubljani, ker ga bo izpopolnjevalo okoli 50 skioptičnih sli'k, s katerimi bo g. predavatelj objasnil historijat nastanka Zveze narodov in seznanil z današnjo organizacijo ter svetovnimi politiki, ki so ustvar jali Zvezo narodov in ki se še danes udeležujejo dela v tej najvažnejši mednarodni organizaciji. Pred p»1 an je se bo vršilo v srbohrvaščini, s čimer je dana tudi oni publiki ki se dosedanjih predavanj o Zvezi narodov ni mogla udeležiti, možnost, da se seznani z institucijo Zveze narodov. Klub vabi javnost na to predavanje, ki se bo vršilo v četrtek 29. t m. ob 18. uri v zbornični dvorani na univerzi. u— Gemlj trgovcev v LJubljani je s posebno vlogo prosil predsednika gerentskega sveta dr. Puca, da izboljša tržni red na Vodnikovem, kakor tudi na Pogačarjevem trgu. Nadalje, da do nadaljnega ustavi vsako podeljevanje dovoljenj za nove stojnice in barake, za katere ni nikake potrebe, ker imamo v Ljubljani dovolj trgovin in poslovnih lokalov. Iz zdravstvenih ozčrov je gre-mij naprosil g. predsednika gerentskega sveta, da prppove zavijati kupljeno blago v časopisni papir, kakor tudi da se izvede stroga revizija obrtnih pravic, ker prodajajo take predmete, za katere nimajo tozadevnega dovoljenja. Končno je gremij naprosil, da se čimpreje uveljavi nov tržni red, H bo odgovarjal modernim zahtevam mesta Ljubljane. u— Društvo »Soča« v Ljubljani poziva vse člane, da se udeleže pogreba prerano umrlega zvestega člana in bivšega odbornika gospoda dr. Frana D o r č i č a, ki se bo vršil danes ob 4. popoldne lz mrtvašnice splošne bolnice. — Predsedstvo. a— Vldovlčev klub v Ljubljani je otvoril v pondeljek 26. t. m. svoje redne tečaje. V teh tečajih bodo člani dopisne šole dobili pripomoček za lažje učenje vseh predmetov Tečaji se bodo vršili trikrat tedensko in se bo poučevalo ob pondeljkih od pol 7. do pol 9. fiz&a, aritmetika, zgodovina in drugi predmeti ob sredah od pol 7. do 8. ure srbohrvaščina, od pol 8. do pol 9. ure francoščina, ob petkih od pol 7. do po! 8. ure srtK>hrvaščina in od pol 8. do pol 9. latinščina. Vsak četrtek ie od 7. ure naprej prijateljski sestanek članov v zadnji sobi Narodne kavarne. Vse te dni se dajejo tudi potrebne informacije. Tečaji se bodo vršili na moškem učiteljišču na Reslievi cesti, pritličje, desno, prva soba. — Tajnik, n— XI. debatnl večer Akademskega kluba elektrotehnikov se bo vršil danes 28. t. omoč. p— Stari in novi. Uradniški list «Cancel» liere d' Itaiia» piše, da je zadnji čas, da preneha razločevanje med starimi in novi« mi. Ni treba več označati tržaško, puljsko, reško in zadrsko pokrajino za nove pro» vince. Vse naj bo enako. Uradnike naj se smatra za italijanske funkcijonarje in naj se ne govori o «nekih uradnikih novih de« žel». Disciplinarne preiskave proti avstrija« kantom se sprejmejo vedno z odobrava« njem. Vsi, ki se ne izkažejo vredne itali» janske domovine, naj se izbacnejo iz ura» dov. «Kdor pa je naš brat in se obnaša kot tak, se nima ničesar bati, on bo vedno spo» štovan in napreduje lahko do najvišjega službenega mesta, ako to zasluži po svojem delu, sposobnosti in obnašanju.» p— Delavstvo za kolonije. Na delovni praznik v Trstu je govoril v Verdijevem gledališču tudi župan dr. Pitacco. Naglašal jel, da hoče fašizem doseči to, da bo itali« janski delavec delal pod italijansko zasta» vo. Italijanskega delavca ne smejo več iz» koriščati tujci. Da se ta načrt uresniči, so potrebne kolonije. V Libiji in po drugih ko» lonijah se more vse urediti tako, da se bo moglo tam naseliti kar največ delavstva. Povabljeni bodo najbrže tudi slovenski de» lavci za pijonirski trud v italijanskih kolo» ni j ah. Iz Celja e— O češkoslovaški borbi za svobodo in neodvisnost je v pondeljek 26. t. m. v Ljudski univerzi predaval ravn. Rasto Pu-stoslemšek iz LJubljane. Dvorana je bila natlačeno polna, kakor redko pri enakih prireditvah. Predavanju je prisostvoval tudi mestni župan dr. Juro Hrašovec. Značilno je, da so prihiteli na predavanje tudi iz bližnjih in oddaljenih krajev. Tako sta bila med poslušalci g. prof. Borčič iz Splita, ki se leči v Rogaški Slatini in ki je nalašč prišel v Celje na to predavanj«, in g. sodnik Antipin iz Laškega (ruski emigrant, ki se je odlično naučil slovenskega jezika in pri nas ponovno napravil predpisane izpite. Lepo zaokroženo predavanje ie zelo ugajalo, ker je v njem koncizno opisana težavna diplomatska in vojaška borba češkoslovaškega naroda za svojo neodvisnost. Zlasti veliko pozornost so vzbudila izvajanja o češki »mafiji« in slovenski »mafiji,«, katere duša je bil dr. Žerjav. Želeli bi, da bi o tem velezanimivem poglavju spregovoril eden izmed aktivnih članov naše »mafije«, ker bi bilo pač škoda, ako bi občudovanja vredno delo teh naših revolucionarjev zapadlo pozabnosti. e— Nabava vojaških knjižic od strani vojaških obveznikov. Na podlagi odloka ko-mandata vojnega okrožja Celje se razglaša sledeče: V smislu pravilnika o rekruto-vanju, morajo biti vsi vojaški obvezniki v posesti predpisanih vojaških izprav (vojaških knjižic), ker so vsi ostali vojaški dokumenti bivše avstro-ogrske vojske in drugih držav kot vojaški izkazi neveljavni. Žandanmierija.m ie bil izdan od strani vojaških oblastev nalog, da strogo nadzorujejo vojaške obveznike, ako so vsi v posesti predpisanih vojaških Izprav ter ako se s temi tudi prijavljajo pri občinah za bivanje in odhod, kakor je predvideno v naredbi, ki je natisnjena v vsaki vojaški izpravi. Vsled tega pozivam vse vojaške obveznike rojstnih letnikov 1876 do 1905, ki bivajo v območju mestne občine celjske in še niso v posesti predpisanih vojaških izprav (vojaških knjižic), da se v svrho dobave teh osebno zglasijo pri podpisanem uradu na'j-dalje do 9. maja v sobi štev. 14. I. nadstr. in sicer od 9. do 12. dopoldne. Nevednost o tem razglasu ne opravičuje. — Mestni magistrat celjski (vojaški oddelek). Iz Trbovelj Veliki jubilejni „Nordisk" film JjiiMa iArШ z vprašanjem trboveljskih rudarjev in na» pravil več zadevnih sklepov. Eden glavnih je bil, da se opozori ministra za šume in rude na pomanjkljivost pravilnika bratov» skih skladnic glede karenčne dobe, radi katere bi izgubili v najkrajšem času vsi od« puščeni rudarji pravico do vseh vplačanih prispevkov na ime zavarovanja. Ministru za šume in rude je bila poslana obširna vloga, ki pojasnjuje krivico, ki bi jo po se« danjem pravilniku utrpeli vsi reducirani rudarji. Prosi, da takoj reši to pereče v pra» šanje na ta način, da podaljša sedanjo ka» renčno dobo šestih mesecev vse dotlej, da se gospodarske prilike zboljšajo. Šele po prestanku krize naj bi stopila v veljavo po pravilniku določena karenčna doba. Tu« di se je poudarjalo, da je možno rešiti to vprašanje tako, da se da rudarjem možnost co odpravnine, ako se izkažejo s potrdilom borze dela, da v šestih mesecih niso mo« gli najti zaposlitve v rudarskih podjetjih. Narodno strokovna zveza je s tem pokaza» la, da se v polni meri zaveda svojih dolž« nosti, želeti je le, da bi se tudi minister za šume in rude te svoje dolžnosti zave» dal in uredil to vprašanje v smislu vloge NSZ in tako pripomogel rudarjem do nji» hovih pravic. Iz Ptuja j— Podružnici CMD v Ptuju priredita v nedeljo dne 2. maja ob 15. uri izlet na vrt g. Fr. Bračiča, gostilničarja v Rogoznici. Sodeluje iz Ijubeznjivosti vojaški tambu» raški zbor. Pogance, na ražnju pečena pra« Šičevina, in sicer izborna cenena postrežba! Šaljiva pošta, vojna s konfeti, petje itd. Vabljeni so vsi sloji brez razlike strank. Skupen odhod ob 15. uri izpred poglavar» stva! — Odbor. samo pri Goreu Palaža Ljublj. Kreditne banke t— Okrajni šolski svet v Laškem je spo» iočil krajnemu šolskemu svetu v Hrastni» ku, naj poroča do 10. maja o vprašanju no» vega šolskega poslopja. Kakor je pričakovati pride še letos do zidave novih šol v Trbovljah in v Hrastniku. t— Zborovanje obrtnikov v Hrastniku sc- bo vršilo 3. maja pri Birtiču in zatem odborova seja obrtnega društva. t— Rudniška godba v Trbovljah prične s prirejanjem javnih koncertov ob nede» liah, v kolikor ne bo zaposlena. Želeti je, da bi se vršili enkrat na Vodah, drugič v Trbovljah. t— Radi volitev v obrtno zbornico je bil sestavljen štiričlanski odbor, ki ima nalo» go, da stopi v stik z odborom ljubljanskega cbrtnega društva in odborom obrtnih za» drug. Posavski obrtniki, posebno oni v in« dustrijskih revirjih: Zagorju, Trbovljah in v Hrastniku zahtevajo zase kandidata v osebi g. Miloša Rozina iz Trbovelj. t— Narodna strokovna zveza za rudarje. Izvrševalni odbor Narodno strokovne zve« j ze se je na svoji zadnji seji obširno bavil ; I Da najboljši je to znaj, j Colombo Ceylon čaj!1 fe ne verjamete, da eden par nogavic z žigom In znamka (rdečo, modro ali zlato) „kljufc« traja kakor štirje pari drugih. Zato kupite eden par in prepričajte se. Dobivajo se v prodaialnah. вз-« iv Vremensko poročilo lieteorološki гг*ос v Llubljani. 27. aprila 1925 Višina barometra cS08.fc m Kraj Cas Вагсш. Tempcr. Rci. vlaga » O/o Smei vetra in brzina v m Oblačnost 0—10 Vrsta padavine os opazovanju i mm 6o 1 ure opazovanja f 7. 7624 7-9 9i NW 0.5 10 megleno dež 10.0 Ljubljana . . I 8. 762-3 9-6 84 S 0.5 7 (dvorec) | 14. 760-4 159 54 SW 5 8 21. 7618 120 82 NW 0.5 10 Zagreb . . . 8. 761-9 110 80 S 1.5 7 dež 0.1 Beograd . . . 8. 7620 190 62 mirno 9 0 Sarajevo ... 8. 7520 120 78 E 1.5 10 0 Skoplje . . . 8. 761 2 180 39 W 1J 4 0 Dubrovnik . . 7. 0000 00 00 0 0 0 Praga .... 7 751 2 00 — W 5 3 dež 03 Sport Gostovanje Amaterjev v Ljubljani V soboto in nedeljo igra profesijonalno nogometno moštvo dunajskega Amateur-Sportvereina, danes najbrž naibolišo nogometno društvo na kontinentu, dve tekmi v Ljubljani. Prvi dan igra s SK Ilirijo, za drugi dan bo skušala Iliriia sestaviti močan kombiniran tim najboljših ljubljanskih nogometašev. Amaterji so moštvo tako izredne kvalitete, da imaio danes v Evropi (izven Angleške) le dva ali tri približno enakovredne protfvnike: med te ie šteti praška kluba Sparto in Slavijo, dočim je vodilni madžarski klub F. T. C. v Budimpešti pretečeno soboto zgubil proti Amaterjem z 0 : 4. Nemški listi označujejo Amaterje povodom njihove zadnje turneje v Nemčiji za moštvo, ki igra. najboljši nogomet na svetu; sedanjemu nemškemu prvaku Bayera (Monakovo) so tudi prizadeli poraz 4:0; Wacker. bivši nemški prvak, ie zgu-bS z 0 : 3. mestna reprezentanca Kolna celo 0 : 6. Amaterji imajo avstrijsko dr» žavno prvenstvo (prvenstvo profesijonalne lige Dunaja) za leto 1924—1925. že sedaj so sigurni tudi prvenstva za 1925—1926. V tekmah za avstrijski prehodni pokal, ki se vrše letos sedmo leto, so dospeli šestkrat do finala in trikrat so si ga že priborili. V Ljubljani so Amaterji obvezani nastopiti s kompletnim prvim moštvom, v katerem ie nič mani kot 10 avstrijskih reprezentančnih Igračev. Za naš nogomet ima gostovanje tega znamenitga moštva v veliki meri propagandni pomen, kajti Amaterji dajo lahko najboljše, kar more nuditi današnji moderni nogomet. Niihov nastop postane lahko za naš nogomet enako epo-halnega pomena kakor pred voino gostovanje znamenite praške Slavije, ki je uvedlo popolnoma novo dobo v našem nogometnem športu. Ker je računati v soboto in nedeljo na rekorden poset in na preobložitev dnevnih blagajn na igrišču, je priredil SK Ilirija pri tvrdkah J. Goreč (Dunajska c.) in drogeri» ja Kane (Židovska ul.) predprodajo vstop» nic. Dobijo se v predprodaji sedeži in na» vadna stojišča, dočim se bodo članske in dijaške karte izdajale le pri dnevnih bla« gajnah. Z ozirom na velike denarne obvez» nosti, s katerimi je spojeno gostovanje Amaterjev, je morala uprava Ilirije cene nekoliko zvišati. Vendar je vstopnina še vedno znatno nižja kot n. pr. v Zagrebu. Znižane dijaške vstopnice se bodo izdaja« le v interesu športa tudi aktivnim igračem vseh klubov proti predložitvi podsavezne izkaznice. Gospodarstvo V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 0.7 mm. Solnce vzhaja ob 457. zahaja ob 19'00. luna vzhaja ob 18-24, zahaja ob 5'04. Dunajska vremenska napoved za sredo: Ponoči jasno, po dnevi oblačno Lokalne ne vi t-te. Lahki vetrovi Splošna tendenca: precej jasno, toda hladno vreme. Službene objave LNP. (Seja k. o. dne 25. IV. 1926.) Popravlja se službena objava k. o. z dne 16. IV. v toliko, da ima igr. Draksler ŽSK Hermes enomesečno zabra» no igranja t. j. od 18. IV. — 18. V., in ne dvomesečno, kakor je bilo prvotno objav» ljeno. Igr. ASK Primorje Galcšič se kaz» nuje na podlagi § 34 k. p. JNS z zabrano igranja, dokler se ne odzove pozivu k. o. Z ozirom na prijavo pods. nog. sodn. in poročila služb, odbornika LNP. radi ne» športnega ponašanja na igr. Ilirije dne 11. aprila se izreka ukor članom SK Ilirije gg. Jerala Franc in Baltesar Ivan. — Tajnik II. Službeno Iz LNP. Danes v sredo ob 19.30 seja kaz. odbora in ob 20. seja p. o. v zadnji sobi Narodne kavarne. K seji k. o se pozivlje igr. ASK Primorje Galešič. Službeno iz LLAP. SK Eirija se opo» zarja, da sme v zmislu § 17 opč. pravilnika JLAS sprejemati naknadne prijave za pro» pagandni miting za dame dne 1. in 2. ma» ja najkasneje tri dni pred prireditvijo, t. j. do 29. aprila do 12. ure. Propozicije 5. crossscountry teka za pokal «PoRtike», ki se vrši v Beogradu dne j 3. maja ob 11. uri na konjskem d rkališču | Dunavskog kola Jahača pri Carevi Čupriji. ; Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS«a. I Proga je dolga cca 6.5 km ter bo markira» ■ na z belim papirjem. Tekmovati1 smejo vsi j verificirani atleti JLASa, neverificirani lah« ! ko nastopijo v posebni, pozneje navedeni j kategoriji pod točko 6. Tekmovanje se vr» j ši v 6 kategorijah in sicer: 1. Seniorji, 2. j juniorii, 3. novinci in začetniki, 4. provin» j cija, 5. vojaki, 6. neverificirani. Za pokal ; «Politike» smejo tekmovati samo moštva treh tekačev, ki so verificirani člani. Zma« govalec je oni klub. čigar moštvo dobi naj« manjše število točk, ki se računajo na sle» deči način: Prvi tekač, ki pride na cilj in je član enega moštva, dobi eno točko, dru» gi dve, tretji tri itd. Kot moštvo se raču» na prva trojica vsakega kluba, ki pasira cilj. V slučaju enakosti točk odloči boljši placement prvega tekača moštva. Darila: Zmagovalno moštvo dobi «Pehar Politike» za 1. 1926., ki je prehoden in se ga mora vrniti najpozneje 14 dni pred prihodnjim tekom za pokal. Kolajne se delijo plasira« nim tekačem za vsako kategorijo posebej in brez ozira na to, ali pripada enemu mo» štvu ali ne, po pravilih JLAS»a. Prijave je pošiljati na tehničnega referenta D. Ste» fanoviča, Francusko Srpska banka, Beo» grad Prijavnina za moštvo znaša 10 Din. Prijavnina za poedince, ki ne pripadajo moštvu 3 Din. Zadnji rok za prijave je 29. aprila ti. — Opozarjajo se klubi, ki mislijo nastopiti pri imenovani prireditvi, da ekspresno pošljejo BLAPu prošnjo za znižano vožnjo adresirano na Ministerstvo Saobračaja. — LLAP. ASK Primorje (Hazena sekcija.) Da» nes trening za skupino A in B na igrišču ob 17. Ob vsakem vremenu. Plavalna sekcija SK Ilirije, sklicuje za 29. t m. ob 6. zvečer v klubskem lokalu kavarna Evropa sestanek, ki je obvezen za vse člane kakor tudi za naraščaj. Sestanek je važen radi ureditve prostih vstopnic. Vsakdo naj skuša prinesti s seboj denar za poravnavo članarine. — Načelnik. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija) Treningi za stafetni tek za Schwabov po» kal se vrše danes nà igrišču ob 15.30. Na« prošajo se gg. Močan, dr. Perpar, J. Grun» tar, Arhar, Janowsky, Corradini, Malnarič, Glavaški, Perše, Lah, Sikošek, Glassener, Trost in Gregorič, da sigurno pridejo na trening. Imenovani gg. startajo v nedeljo v štafeti in si morajo preskrbeti copate. Vsi morajo biti v Narodnem domu v ne» deljo ob 10.30 uri. — Načelnik. Klub kolesarjev ln motociklistov litru ja obvešča s tem vse bratske klube, da je zaradi stalno slabega vremena preložil raz» pisane medklubske dirke na 13. majnika t 1. Ponovni razpisi se bodo vsem brat» skim klubom pravočasno razposlali. — Od» bor. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (27. t. m.). PSenica: baSka, 1 vagon 800. Ječmen: baška, 62—63 kg, 3 vagoni 150. TurSčica: baška, 5 vagonov 132.5; ba-šlca, za junij, ladja Tisa, 40 vagonov 140; sreimeka do 20. maja, pariteta Indjija, 5 vagonov 135. Moka: baška, «0g». 1 vagon 480; baška, «6», 2 vagona 283. Tendenca mlačna. Živinski sejem v Mariboru (27. t. m.). Današnji živinski sejem je bil precej živahen. Dogan: 8 kcmj, 13 bikov, 236 valov, 340 krav, 7 telet, skupno 504 glav. Kupčija je bila dokaj dobra. Prodanih je bilo 274 komadov, od tega 31 v Italijo, 20 v Avstrijo Cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 8.50—9.50, ptOldebeB 7.50—8, plemenski 6.50—7.50, biki za klanje 6.50—9, klavne krave debele 6.50 do 7.50, plemenske 5—5.75, krave za klobasar-je 4—4.50, molzne tn breje krave 6.50 do 7.50, mlada živima 6.75—8.75 Din., Govedina 8—19, teletina 12.50—20, svinjina 12.50 do 27 Din za kg. Dunajski goveji sejem (26. t. m.). Do-gon 2S59 komadov; od tega iz Jugoslavije 35. Promet mlačen. Cene popustile povprečno za do 10 grošev pni kg. Za kg žive teže notirajo: voli I 1.40—1.65 (izjemno 1 70—1.85), II. 1.10—1.35, III. 0.95 do 1.05, biki 0.90—1.30, krave 0 85—1.40, slaba živina 0.50—0.85 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (26. t. m.). Slabša poročila iz zaipadnih in ameriških borz so na Dunaju povzročila mlaftnejSi promet Kupci so se držali zello rezervirano. Cene so mestoma popu st/Ие. Notirajo uradno vključno blago vno-promeft/nl davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 42.75—43.25, marchfeildslaa 41.50—42, madžarska potiska 46.25—48, madžarska 43.50—46; r ž: marchfeMska 28—2S.50; turščica: 23 do 23; oves: domači 29.25—30. madžarski 29.25—30. = Znižanje obrestne mere. Iz Beograda poročajo: Po povratku viceguvernerja Narodne banke Dragutina P rotila in generalnega direktorja DragoJjuba Novakovi Ca v Beograd, se bo sklicala velika konferenca, na katero bodo pozvani zastopniki vseh denarnih zavodov v državi. Konferenca se bo bavila z vprašanjem znižanja obrestne mere. = Zborovanje članov podružnice Sadjar, skega In vrtnarskega društva za Kranj In okolico ter prijateljev sadjereje se je vršilo v Kranju dne 25. aprila Po pozdravu in uvodu načelnika gospoda žerovnika Je gosp Cvenkel iz Ljubnega v daljšem govoru pokazal na enega največjih škodljiv, cev sadnega drevja v našem okolišu, to je na rumeni drevesni lišaj (parmetta con. spersa). Razmotrival je različne načine uspešnega zatiranja tega zajedalca. Vršilo se je končno tudi praktično škropljenje in je tukaj žali še popolnoma пероивапо In se ne stori v tem oziru prav nič za ubogo sadno drevje. Zato se razne zajedalke širijo nemoteno dalje ter strahovito uničujejo naše sadno drevje. V nekaterih krajih je drevje dobesedno pokrito z raznimi li-šaji. Neizprosen boj torej tem zajodalkam z vsemi umestnimi sredstvi! Veîilke važnosti so taka praktična predavamja tn razmotrlvanja praktičnih sadjerejcev. Naj bi rodilo tudi zaželjeoi sad! = Ustanovitev velikega industrijskega podjetja za tekstilno, usnjato in konfekcijsko blago. Neki angleški konzorcij snuje v Osiijeku Angleško - rumunsko balkansko podjetje za tekstilno, usn lato in konfekcijsko blago z glavnico 100 milijonov Din. T verra fc a bi proizvajata prvovrstni boks, ševro. laka'Fto usnje kakor tudi najfinejša angleška sukna. = Gospodarski stiki Nemčije z Balka. nom. V svrho ojačanja gospodarskih stikov z balkanskimi državami se bo ustanov® v Lipskem na incijativo nemških gospodarskih krogov poseben muzej, v katerem bo med drugim nameščena tudi stalna razptava slirovm iz balkanskih držav Nemški konzul v Zagrebu se je obrnili na vse gospodarske ustanove v naši državi ter jih profil za potreben materija! za ta muzej. — Položaj na tržišču Jajc je priiično miren. V Sloveniji eo cene v prošlem tednu mestoma nazadovale. O majhni oslabitvi cen poročajo iz Maribora, dcčl/m so v Ljubljani ostale cene nespremenjene. Na drobno se je prodajal v prošlem tednu v Ljubljani komad povprečno po 1 Din, v Mariboru pa po 0.75—1 Din. Mirno je tudi na zunanjih tržiščih jajc, kjer pričakujejo velikih dovozov cenenega b!ag4 iz Rusije. S Švicarsko se je poslovalo na bad 145—150 švicarskih frankov za zaboj franko pari. teta Buchs. V splošnem pa je produkcija zadnje dni malo manjša, kar bo mogoče cene nekoliko okrepilo. Po vesteh z Dunaja se na tamošnjem trgu po jajcih iz Jugoslavije malo povprašuje, ker so predraga. = Minimalne uvoznocarinske postavke za blago iz Singapura, Adena in Zanzlbara. Finančni minister je odredil, da se za blago po Izvoru iz britanske kolonije Singa-pur ter iz Adena tn Zanzrfbara, ki sta pod britanskim protektoratom, uporablja mini. malna uvozna carinska tarifa. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. maja ponudbe za dobavo 350 kom. vijačnih zaipenjač: do 5. maja za dobavo 10.000 kg portlandskega cementa; do 7. maja za dobavo 1000 ovojev strešne lepenke fci 500 kg žitnikov za strešno lepenko. Predmeta! pogoj! so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. maja ponudbe za dobavo 300 komadov koles za jamske vozičke. — VrSHe se bodo naslednje ofer-tailne licitacije: 12. maja pri Komandi 16 artiljerijekega polka v Ljubljani glede doba/ve živil (svinjska mast, olje, fižol, makaroni, pšeničen ia koruzen zdrob, ježpren-ček, sladkor, cikorija itd.); 17. maja pri Glavnem sanitetSkem slagalištu v Zemunu glede dobave 10.000 metrov platna (mrežastega blaga zoper komarje); 20 maja pri Intendanturi Vrbaske dinrteljske obla-eti v Banji Luki glede dobave 3000 kg bele moke; 21. maja pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton plinskega boksa; 25. maja pri Intendanturi П1 Pomorske obalske komande Djenovič (Boka Kotorsfca) glede dobave 4000 m» drv; pri Direkciji pošte i telegrafa v Ljub-Ijanl glede 100 nahrbtnikov za prenašanje pošte ln izdelavo 100 pisemskih dostavnih torb, za katere da direkcija potrebno novo okovje saan» na razpolago. Natančnejši Do- datki so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani na vpogled. = Oslabitev poljskega zlatnika. V za. četku tega tedna je po okrepitvi v prejšnjem tednu poljski zlatnik na mednarodnem trgu zopet oslabel. Vzrok je baje zopet v notranjepolitičnih momentih. Sedaj notira okrog 50 odstotkov svoje zlate vrednosti. = Obtok novčanic v češkoslovaški je po izkazu Češkoslovaške narodne banke padel od 15. do 23. t. m. za 146.48 milijona na 6401.73 milijona Kč. = Poiožaj na tržaščem sladkornem trži. šču je nekoliko prijaznejši. Iz Levante so prišla naročila za nakup, zaradi česar je bil promet za malenkost živahnejši, vendar pa zaradi neodgovarjajočih ponudb ni mogel zavzeti večjega obsega. Notirajo: normalni kristali, promptno in maj, Lstg. 13.17.6—14; fini kristaM, promptno in maj, Lstg. 1315—14; v kockah, promptno in maj Lstg. 14.17.6—15 r= Vprašanje svetovne gospodarske kon. ference. Iz ženeve poročajo: Dne 26. t. m. se je na povabilo Zveze narodov zbralo 38 delegatov h konatituirajoči seji odbora za pripravo mednarodne gospodarske konte-renče. Ti delegati so zastopali 20 držav. Splošno vlada naziranje, da ta konferenca ne bo mogoča pred poletjem prihodnjega leta. = Za uvozno zaporo v Rumuniji. «Pra-ger Presse» poroča iz Berlina, da je ob priliki katastrofalnega padca leja v prejšnjem tednu predlagaj predsednik borznega komiteja, naj ee za nedoločen čas ustavi uvoz, da bi se na ta način mogle kontrolirati devize. Z druge strani se poroča, da namerava Rumunija najeti veliko inozemsko posojilo, ki bi se uporabilo za stabilizacijo leja. = Upostava obrata v mlinu Concordia. Iz Budimpešte poročajo, da bo mlin Concordia po izvedbi sanacije v najkrajšem času zopet u postavil obrat. = Kartel tvornic za čevlje v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo, da se Je te dni sklenila ustanovitev kartela madžarskih tvornic čevljev in drugih usnja/tih izdelkov. Kartel bo uredil skupno prodajno organizacijo. = Madžarsko - italijanska pogajanja o jadranski tarifi; Iz Budimpešte poročajo: Tekom pogajanj med madžarsko Im italijansko železniško upravo o jadranski tarifi se je pojavila z madžarske strani želja, da bi Madžarska dobila v reškem pristanišču lasten pristaniški odsek kakor Jugoslavija. Italijanska vlada baje tej želji дј nenaklonjena. = Nadaljnje zboljšanje nemške trgovinske bilance. Iz Berlina, poročajo, da ee je aktivnost nemške trgovinske bilance v marcu t. 1 proti predhodnemu mesecu dalje povečala in znašala 278 milijonov državnih mark. Borze 27. aprila. LJUBLJANA. (Prve števillke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupHj-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75.5—77.5, Vojna škoda 316—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 192—196, Ljubljanska' kreditna 175—0, Merkantfflna 100—102 (102), Pra. štediona 876—872, Slavemsflia 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 0—94, Trbovlje 355—365, Vevče 100—0, Stavbna 50—60. Sešir 110—110 (110). — Blago: les: hrastovi boule I., П., od 3 m naprej, 27, 40,54, 60, 70, 80 'mm, fco Suša/k, 10 vago. nov 1350—1350 (1350); hrastov« douellas 54 mm — 1.65, 1.80, 2, 2.30, 2.65 m, o liovni deželni maršal knez Lobkowitz, po. tomec stare plemenitaške obitelji. Izprva določen za upravnika vseh obiteljskih do. men, se je raje posvetil politiki, čim jc bil leta 1893. pozvan v dunajsko gosposko zbornico. V letu 1908. je bil imenovan za češkega vrhovnega deželnega maršala. Pre. živel je marsikatero neprijetno uro, poseb» no ob časih ostrih obstrukcij v praškem deželnem zboru. Med vojno je nosil šaržo generalnega majorja, po prevratu pa se je umaknil na Rivijero in v Milan, kjer ga jc zdaj zadela smrt v 76. letu starosti. X Nov povod za razvedbo braka. Neki marseilleski list poroča o čudnem razlogu zakonske ločitve, s katerim je ondotno so. dišče utemeljilo neko razvedbo braka. Zgo. dilo se jc namreč, da je neka ženska v zakonski postelji v spanju kriknila ime, ki ga nc nosi njen mož, temveč znanec druži, ne. Mož je na tej podla,u; -wirnil ženo za. konske nezvestobe in predložil sodišču Io» čitev. Sodišče je njegovi zahtevi ugodilo, ker je smatralo, da je tako početje v sta. nu povzročiti neprijetne posledice in du» ševno trpljenje. Po tej čudni razsodbi res ne preostane francoskim ženam nič druge» ga, kakor da najdejo sredstvo, ki bo od» pravilo sanje in vsaj vzklikanje v njih. 25 letnica Stooenske šolske IKIatice Zgoraj: letala, določena za prevoz iskalcev zlata od zadnje železniške postaje ob Hudsonu do Rdečega jezera. — Spodaj: Iskalci zlata, ki so se izkrcali ob Hudsonskem zalivu, odkoder nadaljujejo pot v 240 km oddaljeni Red Lake. rojakinja izbrala svojega bodočega moža med Francozi in da ostane v isti državljanski zvezi, kateri je pripadala do danes.___ Tragedija pariškega invalida Ta dogodek pravzaprav ni za ljudi slabih živcev. Auguste Brunet, 401etni vojni invalid, je bolehal na neozdravljivi bolezni. Življenje ni več imelo zanj cene in zato je sklenil, da si ga konča. Zakuril si je z ogljem železno peč, zapaluiil cfctia in vrata, legel na posteljo in si beležil posamezne faze smrtnega boja. Ker pa mu smrt le ni hotela priti, sd je prerezal žile, da pospeši konec. Pisal pa je ves čas, naposled s krvjo. Da-li je bil blazen? Kdo ve! Evo njegovih zapiskov: 10. ura 30 minut: Loteva se me glavobol 11. ura: Krepko vdihavam ogljikov plim, vendar so ml misli jasne ne čutim utrujenosti. 11. ura 20: Se vedno živim, trpljenja ne ičutim. Po tej beležki si je Brunet prerezal žilo na levici. 12. ura: Sile me zapuščajo. Sladko ugodje mi polje po telesu. 12. ura 15: Čutim, da je smrt lepa. Bedno moje teLo željno hrepeni po miTU. Nekje pojejo ta vesel sem, ko slišim petje v sebi. 1. ura: Razširti sem zarezo in kri 11 je curkoma iz žile. Zvonenje. Vsepovsod brni. Marta, opro . . . Beseda »oprosti« ni bila več izpisana. Ko so mrtveca našli, je ležal z blaženim nasmehom v postelji. Na nočni omarici je ležala njegova oporoka, v kateri je zapustil vse svoje premoženje — nekaj frankov — svoji Marti, svoje truplo pa Medicinski akademiji. Amery, angleški kolonij alni minister. Po francoski karikaturi. Suzana Lengien se omoži z novinarjem Dolgo so jo možili, a zdaj utegne biti resnica. Svetovna prvakinja v tenisu, Suzana Lengien je sedaj 27 let stara in se je_ do zadnjega časa trdovratno upirala številnim poročnim ponudbam, ki so prihajale z vseh koncev sveta. Ponujali so se ji moški vseh narodnosti, vseh socijalnih razredov Ln vseh starosti, vojvode, grofi, baroni in nemalo število ameriških milijonarjev. Da, še več, med te snubače se ie uvrstil celo sam West-minsterski vojvoda, ki je hotel napraviti božanstveno Suzano ne le za svojo ženo, temveč tudi za angleško državljanko, s čemer bi bila dva na dpbičku: Westminsterski vojvoda in angleška država. Sedaj se je Suzana res zaročila, toda za ženina si ni izbrala vojvode, grofa, ali ameriškega milijonarja. Izvolila si je občana Brindejonta-Offenbacha, vnuka, slavnega komponista «Hoffmanovih pripovedk». In kar je najbolj čudno: ženin ni niti športnik, niti igralec tenisa, pač pa je novinar. Deluje kot glasbeni kritik pariškega dnevnika «Le Gaulois», ki ga niti ne plačuje posebno sijajno. Zaročenec božanstvene Suzane je devet let starejši od neveste in Francozi se na moč veseli io. da si je njihova slavna vsakomur, kdor išče rešitve, kako nabaviti si iino obleko in krasne srajce in za to izdati čim najmanj denarja; pri DRAGO SCHWABU, Liubljana. X Princ WindischgrSlz bi rad pobegnil. Osrednja figura madžarske falzifikatorske afere, princ Windischgrâtz, še vedno čaka v zaporu na glavno razpravo. V pondeljek so se razširile v Budimpešti vesti, da se je mož naveličal sivih enoličnih sten, ki ga zelo dolgočasijo in da namerava pobegniti iz zapora. Bsje sta načrt za pobeg napra» vila Windischgràtzova žena in znani pater Bonis, ki je pripravil škofa Zadravca ob njegovo premoženje. Windischgràtzova že« na in pater sta že najela ljudi, ki naj bi pomagali princu na njegovi poti v svobo do. Med nj-unimi zaupniki pa se je našel izdajalec, ki je zadevo takoj naznanil ne» kemu poslancu, a ta pa je hitel nemudoma Ako napišem, da obhaja naša »Slovenska šolska Matica« svojo petindvajsetletni«), bo to našo »široko javnost« malo zanimalo, kajti matic imamo mnogo in jubilejev — hvala bogu — tudi. In vendar se mi zdi, da je treba ob tej priliki izpregovoriti par besed. Imeli smo v Mariboru pedagoški teden in čitali smo, da je bilo zanj med prebivalstvom veliko zanimanje, kar kaže, da se ljudje zavedajo, da vprašanje vzgoje in šole ni samo šolsko, ampak javno vprašanje, za katero se moramo zanimati vsi, ki imamo opraviti z mladino. Tako tudi šolska Matica ni namenjena samo šoli in uči-teljstvu, ampak zasluži zanimanje tudi one širše javnosti, ki je prizadeta pri vzgoji mladine. Ako navedem samo nekaj naslovov iz letošnjega »Pedagoškega letopisa«, boste videli, da se tu obravnavajo vprašanja, ki so za nas zelo važna: Za novo šolo (Gustav Šilih), Reforma osnovne šole (Matija Senekovič), Reforma meščanske šole (Dragotin Hu-mek), Reforma srednje šole (Simon Dolar), Reforma učiteljske izobrazbe (Dr. Fran Žgeč), Stanje kmetijskega nadaljevalnega šolstva (ing. Josip Zidanšek), Nekaj misli o reformi obrtno-nadalje-valnega šolstva (M. Presl). Reforma trgovske nadaljevalne šole (Jos. Gogala), Literatura k razpravam o reformi našega šolstva itd. Torej same reforme. Živimo v času reform, v času nove vzgoje in se borimo za novo šolo. Tu mora sodelovati vsa javnost, ali vsaj zasledovati nove nazore, cilje in ideale v vzgoji, kajti šola in dom se morata pri pravi vzgoji izpopolnjevati. Ne bom navajal raznih misli in načrtov, ki jih podajajo naši strokovnjaki v svojih spisih. Kogar zanimajo, jih lahko prečita v Letopisu. Tam bo našel tudi ix>datke o pedagoški konferenci v Heidelbergu, o pedagoških študijskih tednih v Berlinu, o prvem etiškem kongresu v Sarajevu in o pedagoškem tednu v Mariboru. Iz tega raz-vidimo, da se v današnjem razvratnem in nestalnem času povsod mnogo premišlja in dela za novo vzgojo in novo šolo. Naša šolska Matica vrši torej važno delo, ko nudi za 30 Din na leto tri knjige, v katerih poroča o novih smereh, obenem pa podaja razne poučne in pomožne spise, ki služijo našemu učitelj-stvu, pa tudi vzgojiteljem vobče pri njihovem delu. Če bi vas vprašal, ali veste, da imamo v slovenskem prevodu veliko delo angleškega filozofa Johna Lockheja »O človeškem razumu«, bi najbrže morali priznati, da je to vam popolnoma neznana stvar. In vendar je izdala »Šolska matica« to obširno delo v celotnem prevodu, ki obsega 410 strani. Vsled velikih stroškov je moralo delo iziti v dveh delih, lani in letos. S tem je začela »Matica« izdajati »Knjižnico vzgojeslovnih pisateljev«, ki ima namen podati dela velikih pedagogov vseh narodov in vekov. John Locke spada med najvažnejše može te vrste: je filozof-mislec in pedagog. Njegovo delo »O človeškem razumu« tvori temelj novih nazorov o razvoju evropskega človeštva. Njegov nauk, da je človeška duša »tabula rasa«, t. j. nepopisana tabla, na katero šele življenje, šola, vzgoja napiše svoje nauke, je rodil vero v ono vsegamogočnost šole in vzgoje, ki jo opažamo pri pro-svetljencih 18. veka. Locke sam je podal svoje nazore za vzgojo svoje dobe, njegove nauke o človeškem razumu pa so sprejeli misleci 18. veka kot glavno podlago za vzgojo novega človeka. Dasi jih je njih vera v silo razuma vodila do utopističnih načrtov, je vendar njihovo delo za ljudsko prosveto ustvarilo nove temelje človeškega napredka. Šc danes čitamo z zanimaniem to Lockejevo delo, ki je obenem prvi prevod svetovnega filozofa v naši literaturi. V njem najdemo mnogo zanimivih in občeveljavnih misli, tako med drugim misel, da se nefilozof lahko pogovarja s filozofom. Slovenski prevod prof. Je-rovška, ki ima na sebi nekaj arhaistič-nega in zastarelega, se vjema s časom in slogom originala. Treba je bilo precej poguma in podjetnosti, da je Matica izdala to obsežno filozofsko delo, dasi morda za sedaj ne bodo videli vsi v nji praktične koristi. Zato bo baje Matica prišla po tej izdaji z manjšimi deli, ki bodo podajale misli in nazore modernih mislecev in pedagogov. Na vsak način se mora reči, da se je »Matica« s tem delom žrtvovala za velik cilj, ki ga bodo mogla izpolniti šele bodoča leta. V »Letopisu« je napisal nadzornik Fran Gabršek nekaj podatkov ob 25-let-nici ustanove. Pripoveduje, kako je prišlo leta 1901 do ustanovitve »Šolske matice« in kako požrtvovalno so delali njeni ustanovitelji, da povzdignejo splošno izobrazbo učiteljstva, naše šolstvo iu javno vzgojo. Prvi predsednik Matice je bil ravnatelj Henrik Scheiner, ki ji je bil do svoje smrti steber, ob katerem sc je razvijala »Matica«. Leta 1912 je priredila »Matica« počitniški tečaj, ki je bil za nas pravi kulturni dogodek in je pokazal, da ima naše šolstvo delavno in zavedno učiteljstvo, stremeče po vsestranski izpopolnitvi, da pa imamo tudi predavatelje, ki dokazujejo opravičenost naših zahtev po slovenski univerzi. Vojna je prekinila živahno delovanje »Matice«, ki se je šele par let po vojni razmahnila k novemu delu. »Matica« je vsako leto izdajala »Pedagoški Letopis* in razne šolske pomožne knjige. Ako računamo, da je izdala vsako leto — razen par vojnih let — po tri knjige, dobimo v 25 tih letih 75 knjig, ki so vse služile povzdigi našega slovstva. Članov je imela »Matica« v začetku 819. po desetih letih pa jih beleži 1792; po vojni se je število pomnožilo na 2425, ob 25-letnici jih pa šteje 2584. Ako pomislimo, da nam je usoda vzela del ozemlja, na katerem je bilo preje čez 500 članov, vidimo, da bi imela danes »Matica« čez 3000 članov, ako bi ne bila naša šola tam preko izročena tujcem. Tam je sedaj samo še 76 članov ... »Matico« vzdržuje samo njeno član-stvo-učiteljstvo. To je kulturno delo, ki dela čast stanu in organizaciji. Želimo, da bi po svoji 25-letnici, ki jo obhaia »Matica tiho in skromno s svojim delom, kakor je bilo vse njeno delovanje tekom teh 25 let, naša kulturna in vzgojna organizacija krepko nadaljevala delo in da bi ji bilo omogočeno z denarnimi sredstvi izvršiti vse načrte v korist učiteljev in naše mladine, v po-vzdigo naše šole in narodne vzgoje. Iz letnega poročila vidimo, da stoji sedaj na čelu društva naš agilni narodni vzgojitelj poslanec dr. Pivko, v publikacijah pa so zastopana imena, ki kažejo, da so se vse naše najboljše moči zbrale na skupno delo, da s svojimi deli za nove vzgojo gradijo novo zgradbo naše narodne vzgoje. Delo »Šolske Matjce« zasluži ne le pozornost, ampak tudi podporo naše širše javnosti, ki sprejema ponevedoma iz te organizacije novih si! za nadaljno delo v vseh strokah našega šolstva in s tem v vseh panogah narodnega življenja. Samo dokaz zanikarno-sti je, ako se dobe pri nas še šole — in na žalost so take — ki niso naročene na knjige »Šolske Matice«, ki stanejo letno 30 Din. To se pravi, da te šole nočejo biti deležne sadov njenega kulturnega dela. v čast našim šolam рг bodi povedano, da je le malo takih izjem Malo odgovora „Slovencu" «Slovemčevemu» užaljenemu Prekmurcu, ia je objavil v številki z dne 21. t. m. Članek: <-.Dva dneva gosp. Borkota» (slovenska sklanjatev?!) v Prekmurju kratek odgovor: Odločno zavračam neopravičeno trditev, ji ?i«m hotel v svojem članku Prekmurce poniževati ali žaliti. F. K mi tega al dieto nič dokazal s tremi stavki, kl jiih je iz vnaprejšnje tendence, da me «prime za jase», sSloma iztrgal iz dokaj obsežnega spisa. Opazi» o suženjskem duhu je pohotna refleksija, ki se tiče Slovencev sploh. Ali kažejo Pre&murci res ka.j suženjskega duha. ali pa eo enako široki in svobodnja. ški kakor ljudje kje na Angleškem ali drugod. o tem se lahko prepiramo do sodnega ilne. Pisec deloma saan priznava, da ;e tako, vendar pa zameri, da se to omenja. S perspektive prefcmurskega tekalnega patrijotizma tega ni mogoče rešiti; da pa bi si bil moral nekdo, ki hoče mimogrede povedati svoje mnenje, pridobiti dovoljenje idejnega kroga okoK «Slovenca,. tudi ni res. Kako smešno in borni-rano pretresa «Slovenčev» pisec moje prekmurske impresije, priča, da vidi v dobrodušni opazki o nomadskem duhu žalitev. Primera se oôivklno uporablja v prenesenem smislu in v zvezi z idflično ljubeznijo Prekmurca do živine, ki je v mojih očeh prikupljdva lastnost. Sedaj pa pride to, kar je «Slovenčevega» dopisnika najboaj užgalo ta kar je vzrok, da je dal (sicer šele po treh tetinih) du. àka svoji ogorčenosti. Namreč to, da sem pfeal parno o evangeličanih. Pisec stoji na ,;oce!a zgrešeni domnevi, da mi je šlo za kako -popolno, zaokrožno sliko Prekmurja. Kaj še! Za to nisem imel časa ta tega namena tudi «Jutro» ni imelo. Metni je šlo za to, da predočim Prekmurje v sicer bolj subjektivni sliki, da pa povdariim kar najbolj njegove posebnosti, kakršnih ni dru-god na Slovenskem, ali vsaj v tej obliki ne. Zato niseim opisoval toliko splošnih vrlin Prekmurca, kolikor one lastnosti iu razmere, ki s-o sad posebnega zgodovinskega razvoja, šlo mi je tedaj za osebne taipreelje m za to, da povdaršm nekatere karakteristične strani Prekmurja. Osebno nimam čisto nič zoper prekmurske katoli-čane, ali naj mi oproete: katoličane ima sleherna slovenska vas, ali sadovi reformacije na Slovanskem so se ohranili ed!. nole v Prelanuirju. To je bl'1 povod, da sem se zainimal za to slovensko posebnost: če pa ta ali ona informacija ni povsem točna, mi ne bo noben resen (Sloveli, ki pozna način taikega dela, štel v hudo. Ako M bil imel čas, bi bil kljub vsemu po? ril tudi s^bočkega gosp. dekana, toda fa: i vno sem imel zelo vezane rake. Vrhu tega se mi je reklo, da gospod ne sprejema raid. Iz lastnih izkušenj vem, da se ni dobro vsiijevati sicer vsega spoštovanja vredni duhovni gosipodi, zlasti, če je človek zaznamovan s pečatom drugega nazlranja in ne živi v deželi, kjer bi bila sitrpnost splošna narodna čednost. Hotel sem ob-iekaifci tudi prectetla vitel ja Židov afli tudi zanje ni bilo časa. Da sem obiskal spotoma goep. Kuharja v Mankišercih, kar se zdi gosp. F. K. značiiilno, je edin vzrtfe ta, da v vsej. Sloveniji ni primere, da bi kak krčniar imel v svoji krčmi redakcijo lastnega glasila. Tudi to je za širšo Slovenijo zanimivo, ne glede na to, kdo je gosp. Kuhar, šlo mi je tedaj za same talke po-sebuosti, kakor so še: cigani, graščine, ljudsko dedno pravo, preobljudenost, kolonizacija in taiko dalje. K a.ko kdo napiše svoje osebne impresije o ljudeh in krajih, je zadeva njega samega in pa lista, ki mu je dal prostor; iaiitev je vrh» raztegljiv pojem, objektivih i'a je gOf'P. F. K. sploh ni dokazal. Podtikanja strankarske tendence pa ni treba zavračati pri piscu, ki sodi z čisto strankarskega vidika plus lokalni pairijotizem. B. Borko Pripravljajte se, ne odlašajte! Dne 15. maja se zaključi po celem Ju. goslovenskem Sokolskem Savezu s prijavami za VIII. vsesokcfekd zlet v Pragi Rol o jo tem terminu morajo imeti razni savezni odseki, da lahko v mira p«pra-1 ijo vse potrebno za prevoz, prehrano, Prenočišča in drugo za veliko jugosdoven. «o sokolsko ekspeidicijo v Prago. Saj je rrfelašenih nad 803 naraščaja, število članstva pa znaša po točasnih prijavah nad 6500. — Železniški odsek bo ime! Wlno i>osla. da se mu bo posrečilo sipravi-to ogromno množico na pot t«r jo prebijati na taiko razdaljo še pravočasno na '■let Mirno lahko računamo na 7—9 po. sebnih vlakov. Zato ne odlašajte nikjer v« s prijavami, čas premišljevanja ali pojdem ali ne, je skoraj že minul — sedaj " vsak pripravljaj na pot. Dela bo mno-t-Croj mora biti kot iz škatljice; ure-je treba vse glede potnih listov, gle-';*• črtale opreme. Od 15. maja do kcrnca Jaaija so le kratki dnevi na razpolago. Zatorej javite se vsi oni, ki želite v Pra. 90, najkasneje do 15. maja pri svojih dru-;"'*h, da ona lahko točno odgovore na to-wàerno savezno okrožnico československš Obec Sokolskâ pošlje 7 Lyon na IX. mednarodno tekmo svojo '•Itspp.Hci.io pod vodstvom br. dr. Scheiner-.'a. dr. Vanička in Stepânka. Tekmovalno '■"sto. lat danes sicer še ni definitivno se. Havljena, tvorijo sledeči borci: Vacha, r-'er,l)erger, šupčik, Riessner, Pechšček, f;aj'on, Karafiâ!, Vesely, Mal?, Sychra, Jar.a in dr Klinger. Kot eodnâka se ude-'eži+a tekme br. Haval in Millier. Mostarska sokolska župa Alekse Santi. priredi ob priCiki svojih zborovanj na c"t'-iju troje velikih akadeanlj v ' svrho '"o-iicramde sokolake misli med Črnogorci, -kaderrrije se vrše 2 . 3. in 4 maja ua Ce-. v Porjgorici in Nikšiču, kjer so se I kratkim ustauovtrla sokolska dru-Stva. Na praškem zletu bo vežbalo iz pete-"o praških žup po 6500 dečkov in 6500 de-slie. naraščaja pa je priglašenega 17.000 fečkov in 15.000 deklic. Sokolstvo in sport. O razmerju Sokolja k športnim organizacijam je odločilo "ačelništvo ČOS, da niti ČOS, niti župe : društva, skratka nobeno organizačno !f'-o sokolske organizacije ne morejo biti f!ini sjx>rtnih društev in klubov. Pač pa 511 v okvirju Sokolstva lahko ustanove športni krožki, ki pa so podrejeni v vsem ^iao društvenim tehničnim organom, t j. srednjačkim zborom Sokolsko društvo v Šiški naznanja svojemu članstvu, da sprejema prijave za zlet v Prago samo še do 9. maja in sicer vsak dan od 18. do 20. ure v društveni te» iovadnici, kjer se ob istem času dajejo tu« di vse tozadevne informacije. «rLjubljanski Sokol» (Narodni dom) vas bi svoje članstvo na svoj prvi letošnji peš» izlet, v nedeljo dne 2. maja, v prijazne Moe ravče. Odpeljemo se ob 7.55 z vlakom do Kresnic, od tam pa gremo peš v Moravče, kjer bo skupni obed; po obedu odkoraka» mo po novi poti v Domžale, odkoder se odpeljemo z vlakom nazaj v Ljubljano. Člani v kroju! Zbirališče ob pol 8. zjutraj pred glavnim kolodvorom. Bratje in sestre pohitite v velikem številu v kraljestvo pri» rode, ki se pravkar razcvita in dviga k no» vemu življenju! Sokolsko društvo Sv. Lovrenc na Po» horju si je izvolilo na svojem občnem zbo» ru, dne 25. t. m. sledeči odbor: Starosta br. Alfonz Pernat, podstarosta in prosve» tar br. Drago Lindič, načelnik br. Jože Pis» nik, načelnica s. Ivica Rečnikova, tajnica s. Pogličeva Anica, odborniki sestre Perna« tova in Farnazzijeva ter bratje Safarič, Ska čej, Koder in Pisnik Milan, načelnika na» mestnik br. Šafarič. Mlado društvo, obnov» ljeno leta 1925. kaže razveseljiv napredek in resno stremljenje navzgor. Telovadcem sc bodo letos pridružili tudi oddelki čla» nic, naraščaja in dece. Mlademu društvu na lepem Pohorju želimo krepak in vztra» jen razvoj, da bo sokolska ideja tudi tu širela svoje etične in moralne vrline. 2upo Maribor sta zastopala brata Hren Zmago in dr. Vidic. Izredna skupščina Koturaškega pod sa* veza. V nedeljo se je vršila izredna skup» ščina Koturaškega podsaveza, na kateri so se odpravila vsa obstoječa nesoglasja med klubi. Kot nov član je vstopil v podsavez klub «Sava». Nov odbor je sestavljen na» stopno: ravnatelj Fabiani, predsednik; Ba» tjel, jjodpredsednik (Sava); Gregorič, I. taj nik (Sava); Zeme, II. tajnik (Primorje); Bar, blagajnik (Ilirija"); Brumat, vodja (Pri» morje); Slamič, po d vod j a (Sava); Moran (Primorje); Skok (Disk); Brenardi (Celje); Žilic (Perun, Marilor); Brkljačič (Edehveis Maribor); Haviani (Tržič). 30. aprila 1926. proslavi celokupno češko» slovaško in jugoslovensko Sokolstvo v zna» menju priprav za vsesokolski zlet. ČOS ka» kor tudi J 66 sta odredila kot program te» mu slavju, da se mora zbrati članstvo k skrpnemu sestanku, kjer je dolžnost staro» ste in načelnika ter prosvetarja, da pouče članstvo o pomenu vsesokolskih zletov, jim povedo o stanju priprav in drugih zletnih del, tako da dobi celokupno članstvo jasen vpogled v vprašanju zleta, zletnih financ, znakov itd. — Društva pa naj temu infor« raativnemu sestanku po možnosti dodado kak zabavni nrogram. Petje, godba, récita» ci je n-j popestre program. Tudi manjši peš» izleti se prif>oročajo. -SSS- \tl demokratske stranke Danes, dne 28. t m. se bo vršil občni zbor k. o. SDS v Mokronogu ob 8. zvečer. Udeleži se ga g. dr. Stane Rape. V soboto, dne i. maja se bo vršil občni zbor k. o. SDS v Čatežu ob Savi ob pol 8. zvečer. Udeleži se ga dr. Stane Rape. Istega dne bo občni zbor k. o. SDS v Trbovljah ob 7. zvečer. Udeleži se ga go» sjx»d ravnatelj Jug. Dalje bo še občni zbor k. o. SDS v Kri škem ob 8. zvečer. Udeleži se ga g. Milan Cimerman. - V Litiji se vrši nadaljevanje politične šole v soboto, dne 1. maja ob 8. zvečer. Predava g. dr. Rudolf Kropivnik «Slike iz zgodovine našega nacionalnega ujedinje» nja». V nedeljo, dne 2. maja bo občni zbor k. o. SDS v Škocjanu ob pol 8. zjutraj. Udeleži se ga g. dr. Stane Rape. Istega dne se bo vršil sestanek v Bizo» viku Udeleži se ga g. Fran Majcen. Velik srezki zbor SDS v Šmarju pri Jeb šsh. Za nedeljo 25. t. m. je bil sklican v Šmarje pri Jelšah srezki zbor SDS na eni strani kot javen shod narodnega poslanca dr. Pivka, na drugi strani kot občni zbor srezke organizacije SDS. Javen shod, ki se je vršil ob devetih v prostorih g. Gradta, je bil lepa manifestacija demokratske mi» sli v šmarskem okraju. Bil je to eden naj» lepših političnih zborov, kar so jih tekom zadnjih let doživele razne stranke v Šmar» ju. Udeležilo se ga je tudi nekaj somi« šljenikov drugih strank, vendar je potekel zbor v popolnem miru. Predsedoval je g. Sandor Hrašovec, narodni poslanec dr. Pivko pa je podal obširno stvarno poročilo o položaju. Zborovalci so njegovo poročilo vzeli z velikim odobravanjem na znanje ter stavili na g. poslanca še nekatera vpra» šanja, na katera jim je dal vsestransko zadovoljive odgovore. Soglasno je bila iz» rečena zaupnica vodstvu stranke, zlasti njenemu šefu g. Svetozarju Pribičeviču ter narodnima poslancema dr. Pivku in dr. Žerjavu. Po javnem zborovanju se je vršil občni zbor srezke organizacije. Za pred» sednika je bil ponovno izvoljen dr. Šandor Hrašovec, za tajnika pa Anton Malgaj. Šmarski zbor je jx>dal dokaze, da tudi v tem okraju dem ratska ideja globoko re» že '>razdc. Srezki zbor SDS v Konjicah se je vršil preteklo nedeljo v dvorani Narodnega do» ma ob udeležbi nad 50 delegatov iz vsega okraja. Politično poročilo je podal delegat oblastnega odbora g. Ivan Kejžar iz Mari» bora. Za predsednika srezkega odbora je bil izvoljen konjiški notar in župan Rado Jereb, za podpredsednika tamošnji zdrav» nik dr. Anton Goričar. Razpravljalo se je tudi o organizaciji stranke v raznih obâ» nah okraja ter je bilo sklenjeno osnovati nekaj novih krajevnih organizacij. Nova trdnjava SDS blizu državne meje. Preteklo nedeljo se je v Zbigovcih pri Gor nji Radgoni vršil lep zbor tamošnjih ob» čanov v prostorih g. Svetca, kjer se je zbralo nad 70 zborovalcev. Oblastni tajnik SDS g. Spindler je v daljšem govoru podal poročilo o položaju ter glavne točke pro» grama SDS. Zbrani možje in mladeniči so soglasno sklenili ustanoviti posebno stran» kino organizacijo v občini Zbigovci ter so izvolili odbor, v katerem so ugledni tamo» šnji kmetje, obrtniki, viničarji in drugi. Za predsednika je bil izvoljen posestnik Ignacij Jurkovič, za podpredsednika po« sestnik Josip Ploj, za tajnika posestnikov sin Adalbert Svetec, za blagajnika posest» nik Janez Doki, v odbor pa še jroeestniki Jakob Hamler, Peter Črešnjar, zidarski po» lir Alojzij Mišja, Fran Grosman in čev» Ijar Anton Sodeč, za preglednika računov pa posestnik Janez Kikler in viničar Peter Vajs. Pristopilo Ji takoj 59 članov ter je to že v svojem početku ena najmočnejših podeželskih organizacij SDS. Predavanje v St. Petru v Sav. dol. Kra» jevna organizacija SDS v St. Petru v Sav. dolini je priredila v nedeljo, dne 25. t. m. v gostilni pri šribarju predavanje o «de» mokratizmu». Predaval je gospod Bančič, ki je žel za svoje stvarno izvajanje vse» stransko priznanje. 'Opisi KRANJ. Tukajšnji Sokol proslavi 301et-nico obstoja v nedeljo dne 6. jundja z večjim telovadnim nastopom. Na predvečer se bo vršilo slavnostno zborovanje in akademija. Vsa napredna društva na Gorenjskem že dajies opozarjamo na to prireditev tn jih prosjmo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev in pohite polnoštevilno v Kranj, da dostojno proslave 301etn:co I. gorenjskega Sokola. KRIŽE NA GORENJSKEM, Naše prostovoljno gasilno društvo priredi 13. junija ob priliki blagoslovitve brizgalne veliko vrtno veselico s srečofcvom in koncertom, kjer sodeluje godba železničarjev iz Ljubljane. Vsa bližnja društva prosimo, da tega dne ne prirejajo svojih veselic ali predstav. — Umrl nam je prvi redni in ustanovni član tov. Maks Perko v deželni bolnici. Bil je star šele 24 let, dober in vesten član, trobentač in dober društven; pevec. Pred osmimi dnevi se je še vesel poslavljal od nas, ko je šel v bolnico. Strašno je pretresla vest vso faro, ko je došel brzojav, da je umri mirno in boou vdano. Prepeljali so ga v rojstni dom, od koder se je vrSil v nedeljo pogreb. Društveni pevski odisek mu je zapel v zadnje slovo žalostinke. V miru naj počiva! Prizadeti družini izrekamo sožalje! TRŽIČ. Tukajšnja obrtno-nadaljevalna šola zaključi tekoče šolsko leto v nedeljo 2. maja. Ta dan priredi šola svojo navadno razstavo v telovadnici meščanske šole, kjer ima šola svoje prostore. Razstavljene bodo ne samo risbe, temveč tudi vsi drugi pismeni izdelki, ki so jih vajenci izvršili tekem leta. V tekočem šolskem letu je bila šola urejena po strokovnem principu tako, da je čevljarje, jermenarje, sedlarje poučeval v strokovnem risanju čevljarski mojster g. Mehle, šivilje m krojače učiteljica ženskih ročnih del na meščanski šoli gdč. Von-činova, mizarje in kovinarje pa strokovni učitelj risanja g. Kernc. Sedaj bo šola polagala račune, občinstvu pa pristoji odg>o-vornosti polna naloga ocenjevalca. Ob devetih dopoldne se razstava orvori z nagovorom predsednika šolsk. odbora, učenci zapojo рат pesmic, dobe letna izpričevala, nakar razdele zadruge nekaj nagrad med najmarijivejše vajence. Ob šestih se razstava zapre. V ponedeljek in torek pa napravita prvi in drugi razred poučni izlet na Golico,, kjer prenočita, nazaj grede pa si ogledata industrijske naprave na Jesenicah, Javortriku in Žirovnioi. Vajence spremlja učiteljski zbor in več gg. mojstrov in pomočnikov, ker praznuje na dan sv. Florjana Tržič svoj krajevni praznik in vse delo počiva. Tako bo šola najdostojnejše končala. Tržišfco in okoliško občinstvo pa prosi- mo, naj z obilnim posetom izkaže vajencem svojo naklonjenost. Razstava je vstopnine prosta. KOČEVJE. Dne 10. aprila je priredilo tukajšnje sokolsko društvo v zvezi z Glasbenim društvom poslovilni večer br. Antonu Bizjaku, ki je službeno premeščen v Ljubljano. Z njim je Kočevje izgubilo naj-pridnejšega in najsposobnejšega narodnega delavca in prijetnega družabnika. Kako smo ga vs.i cenili, je pokazala mnogoštevilna udeležba pri odhodnicl. Naši diletamtje so v pri zo rili pod okriljem našega Sokola dne П. t m. Gangiovo žaloisro »Sin«. Vloge so bile vseskozi v dobrih rokah, dobro na-študirane in smiselno podane. Režijo je vodil g. Kopitar, ki je tudi igral vlogo sina — Cirila. Glasbeno društvo pripravlja »Ro-kovnjače«, ki jih hoče spraviti v kratkem na oder. Zanimanje za to narodno igro, ki je Kočevje še ni videlo, je že -Veliko. ROVTE NAD LOGATCEM. Kakšna je morala pri tukajšnjih klerikalnih fanatikih, je razvidno iz dopisa v predzadnjem ^Domoljubu«, v katerem napada dopisnik naša ugledna člana gerentskega sosveta šolske občine gg. Kunca in Merlaka, češ da ne dasta popravini šolske strehe. »Brihtnemu« dopisniku povemo, da mora io zadevo spraviti prej na dnevni red g. šolski upravitelj. Mi pač šole ne upravljamo, zato na noben način ni naša dolžnost vedeti, če streha pušča. Gospod učitelj, k; je tako vnet pristaš »duhovite« učiteljske deklaracije, naj ve, da bo s kulturnimi naprednimi idejami stokrat več dosegel, kakor s čakanjem, da mu vse dobrine prinese morda njegova ljuba deklaracija! — Klerikalcem se silno teži, da je njihov krajni šolski svet imel tako kratko in neslavno življenje. Silno potuhnjeno in postrani gledajo naše vrle, napredne može. Mnogo fantazirajo tudi o bodiočem »Orlovskem domu«, ki ga baje nameravajo zgraditi, da bo ščitil versko prepričanje njihovih pristašev. Za naše ljudsko versko življenje zadostuje popolnoma cerkev in ш treba še njene ekspoziture. Klerikalni podrepniki bi gotovo radi strankarsko izkoristili vse tiste dobre in nabožne vtise, ki jih dobi ljudstvo v cerkvi. Zato naj bi »Orlovski dom« ujel vse ljudi, vračajoče se iz cerkve. V svojem domu bi potem mogli brezvestni klerikalni voditelji neovirano ščuvati, dražiti in hujskati ljudstvo proti šoli, pnoti učitelj st vu ter proti vsem naprednim, kulturnim institucijam. Mi ne potrebujemo v Rovnah nikake pome umni evalnice! Zlorabe vere nikakor ne bomo trpeli nikdar! Klerikalni dopiisnik je tako sedaj za 1 dolgi nos bogatejši. Blagor mu! RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. V nedeljo smo imeli lepo uspeli koncertni večer, kar je pri nas redkost. Priredilo nam ga je pevsko društvo »Sloga« iz Ljubljane. Sokolsko dvorano je občinstvo napolnilo ln sleherni je kaj rad poslušal lepo prednaša-ne pesmi, bi jih je zbor zapel z gotovostjo pod spretnim vodstvom g. PremeKa. Mič-ne in ljubke pesmi, v katerih je bil najbolj zastopan E. Adamič, so poslušalce tako navdušile, da so veselo aplavdirali po vsaki. Dve, '»o je »Oj ta soldaški boben« in »Lu-aipeter« so se morale ponavljati Le škoda je, da dvorana ni akustična. Toplo se zahvaljujemo zboru z g. pevovodjo za prireditev in jim izrekamo svoje priznanje z željo, da nas še večkrat posetijo s tak« ljubkim petjem. BREŽICE. V nedeljo dne 23. aprila so gostovali pri nas člani dramatičnega odseka Sokola iz Bregane (Jesenice) ln vprizo-rili v veliki dvorani Narodnega doma dramo »Užitkarji«, ki je prav dobro izpadla. Igralci so igrali tako dobro, da je redkokdaj videti diletante, ki bi bili zmožni izpeljat» dramo v tej spretnosti, kakor jo je pokazal Sokol Iz Bregane. Po igri je bila prosta zabava, žal, da so Brežčarai takoj odikurffi proti domu. Obisk je bil povoljen, pričakovali pa smo boljšega od naših prijateljev že z ozirom na delavnost Sokola, ki obstoja večinoma iz naprednih kmetskih fantov ob hrvatski meji. SV. PETER V SAV. DOLINI. Dne 24. t m. je obhajal odlični član SDS g. Jurij Sa-veršnik, posestnik in gostilničar, svoj 70. imendan čil, zdrav in zadovoljen. Naša kr. organizacija mu je čestitala na predvečer ter mu zapela pod oknom par pesmic. Gospodu Saveršniku želimo, da bi obhajal še mnogo svojih godov tako svež. kakor je obhajal sedemdesetega! Bog Vas ohrani, stara napredna korenina! — V nedeljo 25. t. m. popoldne je priredila naša kraj. organizacija SDS predavanje. Predaval je z- S. Bančič. »O postanku demokra.tizma, njegovem razvoju тег o napakah današnjega de-mokratizma«. Vsi poslušalci so z zanimanjem sledili dobro izvajanemu predavanju ter želimo, da bi nas g. Bančič še mnogokrat posetil ter nam kaj povedal. Z. K. Z&O do 300 Dia in ueč dnevnega zaslužka nudi agilnim damam, gospodičnam ;n gospodom pri lahkem delu: Yougoslave Express Réclamé Com-panny, Kongresni trg št. 9 (Na vogalu K'no M-ifice) 0; 0П-а ii i mm TRIGLAV" П Bjački prelaz 2 «arodm trg SPL»T se priporoča bratom Slovencem za poset — Postelja za osebo 25 Din s svečavo in postrežbo, obed 16 Din s četrt vina. — Kuhinja slovenska. — Postrežba dobra 170-a FraMkaniis&j& se sprejme takoj. Y. E. R. C., Kongresni trg št. 9. (Na vogalu Kino Matice) Išče se popolnoma izvežbana IS j >9Р1Св ki bi hodila na dom likat. 3432 a Ponudbe pod „LIKARICA" na upravo „Jutra". 187 Pisalni strofî „UHDEBW00D" znane svetovne znamke za vse kraje 1 Skladišče v Zagrebu : Mesnička 1., telefon 3-75 Barvni trakovi za vse sisteme. Mali roînl UNDERW00D u kovîegu! □□□□qdsdoddddddqïjulji iUULJLJUl aJLlLi ELEKTROMOTORJI: DYNAM0STR0JI: ELEKTROSTEUCI: TOVARNE „G AN Z". јјдјјијод Podjetje za tehnične in elektrotehnične naprave Slavo Kolar Ljubljana Dunajska c. 22. Telefon št. 466 [ močno in trpežno izdelani t Tužnim srcem javljamo vsem so-I rodnikom, prijateljem in znancem pretre-Ijivo vest, da je naS iskreno ljubljeni [ sin, soprog, gospod FRANJO WAJDÀ davčni nddupravltelj danes, dne 26. aprila 1926 ob pol 1. nri ponoči, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, izdihnil svojo blago dušo Pogreb se vrši v sredo, dne 28. aprila t. 1. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Cankarjeva ulica 7, na Okoliško pokopališče, кјег se polože zemeljski ostanki dragega pokojnika v rodbinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bode darovala v četrtek, dne 29. aprila 1.1 ob pol 7. ur zjutraj v farni cerkvi Sv. Danijela v Celju CELJE, dne 26. aprila 1926. I losiplna Majda, roj. Hočevar. Marija Ufejrfa. soproga. mati. Razpis. Občekoristna stavbna in kreditna zadruga „Stan in dom r. z. z 0. z. razpisuje ofertno licitacijo za gradnjo sedem hišic na koloniji „Stan in Dom" ob Tržaški cesti in sicer: 1 hišica tipa 1, 2 hišici tipa 2, 4 hišice tipa 3. Pogoji in vsi ofertni pripomočki se dobijo v pisarn' gradbenega vodstva, Gradišče št. 13. Zapečatene oferte je predložiti do 5. maja 1926, do šestih popoldne z navedbo : „Olerta malih tip". 345o a V LJubljani, dne 27. aprila 1936. iioozapn v LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, т celib vagonih po originalnih cesab premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste In vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne io domačo uporabo, kovaški premog, črni premog lu briketo Naslov: Prometni zavod za premog. 11 v Piani Miklošičeva cesta štev. 1B/L 70-* + Društvo finančnih konceptnih uradnikov naznanja, da je 26. aprila umrl njegov član in večletni odbornik, gospod dr. Fran Dorčič višji finančni svetnik. Pogreb bo v sredo, dne 28. aprila ob štirih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani. Ljubljana, 27. aprila 1926. Globoko potrti javljamo tužno vest, da |e naš ljubljeni soprog oziroma oče, gospod dr. Fran Dorčič višji finančni svetnik previden s svetotaistvi za umirajoče, po mučni bolezni dne 26. t m. preminil. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 28. aprila 1926 ob 4. popoldne iz mrtvašnice Splošne . bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. aprila 1926. Ema roj. Zarli, Branko, Lada, soproga otroka Mestni pogrebni z»Tod. Gaston Leroux: 28 Prikazen v Operi Hotel je planiti za njo, ona pa se je obrnila in ponovila poslovilno kretnjo tako zapovedovalno, da si ni upal storiti niti koraka več. Zrl je za njo, kako je odhajala... Nato se je sam napotil doli med množico, ne vedoč, kaj počenja. V sencih mu je kljuvalo, srce se mu je trgalo. V veliki dvorani je spraševal, če niso videli rdeče smrti. Rekli so mu: »Kdo je ta rdeča smrt?« Odgovoril je: »Preoblečeni gospod z mrtvaško glavo in z velikim rdečim plaščem.« Povsod so mu povedali, da je šla rdeča smrt pravkar mimo s svojim kraljevskim plaščem. Toda srečal ie ni nikjer. Zato se je okrog dveh zjutraj vrnil na hodnik za pozornico, ki je vodil k loži Kristine Daaé. Koraki so ga privedli na kraj, kjer se je začelo njegovo trpljenje. Potrkal je na duri. Nhče mu ni odgovoril. Vstopil je kakor tedaj, ko je iskal moški glas. Loža je bila zapuščena. Le en plinov gorilnik je brlel. Na pisalni mizici ie ležalo nekaj pisemskega papirja. Hotel je pisati Kristini, toda na hodniku so se začuli koraki,.. Jedva je imel časa, da se skrije v budoarju, ki ga je ločil od lože samo zastor. Neka roka je odpalinila vrata v ložo. Bila je Kristina! Zadrževal je dihanje. Hotel je videti! Hotel je vedeti!... Nekaj mu je govorilo, da bo prisostvoval delu misterija in da se mu morda odpro oči... Kristina je vstopila, snela krinko s trudno kretnjo in jo vrgla na mizo. Vzdihnila je in pobesila krasno glavo med dlani... Na kaj je mislila?... Na Raoula?... Ne! zakaj Raoul jo je slišal, da šepeta: »Ubogi Erik!« Mislil je, da ga vara sluh. Prepričan je bil namreč, da sam v prvi vrsti zasluži pomilovanje, če je sploh koga treba pomilovati. Kaj bi bilo naravnejšega, če bi o vsem, kar se je zgodilo, vzdihnila: »Ubogi Raoul!« Ona pa je zmajala z glavo in ponovila: »Ubogi Erik!« Kaj ima ta Erik opraviti v Kristininih vzdihljajih in zakaj obžaluje mala severna vila Erika, ko pa je Raoul tako nesrečen? Kristina je začela pisati tako zložno, tako mirno in tako spokojno, da je čudno, neznosno drnilo Raoula, ki je še drhtel od dramatične ločitve. »Kolikšna hladnokrvnost!« si je dejal... Tako je popisala dva, tri, štiri liste. Nenadno pa je dvignila glavo in skrila pisanje v nedrje... Zdelo se je, da posluša... Tudi Raoul je poslušal... Odkod je prihajal ta čudni šum, ta daljni ritem? Dejal bi, da poje zidovje!... Petje je postajalo vedno jasnejše... besede razumlji-vejše... razločeval se je glas... silno lep, mehak in očarljiv glas. Vendar je bila vsa ta milina moška in dalo se je soditi, da ne poje ženska... Glas se je bolj in bolj bližal... prestopil je zid... in zdaj je bil v sobi pred Kristino. Kristina je vstala in govorila glasu, kakor bi govorila s kom, ki stoji zraven nje. »Tukaj sem, Erik,« je rekla, »čakam vas. Zakasnili ste se!« Raoul je previdno gledal izza zastora. Ni mogel verjeti svojim očem, ki niso opazile ničesar. Kristinino obličje se je razjasnilo. Blažen smehljaj ji je zaigral na brezkrvnih ustnicah, smehljaj okrevancev, ki začenjajo upati, da jih bolezen ne pobere. Glas brez telesa je znova zapel. Raoul svoje žive dni še ni slišal takega glasu, ki je združeval istočasno, v enem dihu vse skrajnosti. Nikdar še ni čul podobne široke in junaške miline, ničesar bolj zmagovito zapeljivega, nežnejšega v silini in silnejšega v nežnosti, ničesar tako neodoljivo zmagoslavnega. Ti dovršeni, ti popolni glasovi so morali s svojo mojstrsko, gospodovalno silo vzbuditi pri vseh smrtnikih, ki čutijo, ljubijo in tolmačijo glasbo, odmev vzvišenih zvokov. Bil je to mirni, čisti studenec harmonije, glasbene milosti. Vernik, ki je pil iz njega, se je dotaknil božanstva in se je ves preobrazil. Raoul je mrzlično poslušal ta glas in začenjal je razumevati, kako se je mogla Kristina Daaé nekega večera pojaviti pred osuplim občinstvom z zvoki dotlej neznane lepote, nadčloveškega zanosa, nedvomno še pod vplivom tajinstvenega, nevidnega učitelja! Tem raz-umljivejši mu je postajal ta znameniti dogodek, ker izredni glas, ki ga je poslušal, ni pel ničesar izrednega: iz ilovice je ustvarjal nebesno sinjino. Vsakdanjost stihov in lahnost, skoro da vulgarnost melodije se je izpreminjala v lepoto pod oživljajočim dihom, ki jo je na perotih strasti dvigal k nebu. Zakaj ta angelski glas je poveličeval pogansko himno. Ta glas je pel »poročno noč Romea in Julije«. Raoul je videl, da je Kristina iztegnila roke h glasu, kakor nekoč na perroškem pokopališču k nevidnim goslim, ki so igrale »Lazar-jevo vstajenje«... Nič na svetu ne more izraziti strasti, s katero je rekel glas: »Prikovana name si na vekomaj-...« »Prikovana name si na vekomaj!...« Raoulu je prebodlo srce. Boril se je proti čaru, ki mu je iemal vso voljo in odločnost, ki ga je omamljal prav \ trenutku, ko je najbolj potreboval jasnosti duha. S skrajnim naporom se mu je posrečilo dvigniti zaveso, ki ga je zakrivala, in stopal je h Kristini. Ta je korakala proti velikemu ogledalu, ki je pokrivalo cclo zadnjo steno lože. Raoula ni mogla videti, ker je bil v ravni črti za njo ia se je v zrcalu odbijala samo njena lastna postava. Kristina je še vedno stopala k svoji podobi in podoba je stopala k njej. Obe Kristini — telo in slika — sta se zdaj dotikali, spajali in Raoul je iztegnil roko, da ju zajame obe hkrati. Toda po bliskovo ga je vrglo nazaj, kot da se je zgodila čarovnija. Istočasno mu je leden prepih objel obraz. Ni več videl samo dveh, temveč kar štiri, osem, dvajset Kristin, ki so se vrtele okrog njega s tako lahkoto, ki so se mu rogale in tako naglo bežale, da se nobene ni mogel dotakniti. Končno se je vse zopet ustavilo, v zrcalu je videl sebe. Kristina pa je izginila. Planil je k ogledalu. Zadeval se ie ob stene. Nikogar! In venda; je loža še odmevala od daljnega, strastnega ritma: »Prikovana nami si na vekomaj!...« Z rokami je stiskal potno čelo, otipaval je prebujeno telo, segal je v somrak. Prepričan je bil, da ne sanja. Nahajal se je sredi strašne duševne in fizične igre, ki ji ni mogel najti ključa in ki ga bo morda zdrobila. Zdelo se mu je, da je kot pustolovski kraljic iz pravljice o vilah prestopil zabranjeno mejo in se ne sme več čuditi, da je zapadel čarovnim pojavom, ki jim je nepremišljeno kljuboval in jih izzival s svojo ljubeznijo... Kod? Kod vendar je izginila Kristina?... Kod se bo vrnila?... Ali se sploh vrne?... Oh, ali mu ni dejala, da je-vse končano!., in ali ni zidovje ponavljalo: Prikovana name si na vekomaj? Name? Na koga? Izmučen, premagan, z blodnimi mislimi je sedel na mesto, odkoder je prej vstala Kristina. Kot ona je spustil glavo med dlani. Ko jo je zopet dvignil, so mu tekle obilne solze po mladih licih, prave, težko solze ljubosumnih otrok, solze, ki jokajo nad docela nefantastično nesrečo, skupno vsem zaljubljencem na zem!ji, in ki jo je označil na glas: »Kdo je ta Erik?« Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—% Ženitve, dopisovanj« ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Падоп Hibšer, Ljubljana, Valrazorjev trg 168 Učenec z dežele, poštenih staršev, se бргејше v specerijsko trgovino. Pogoj 2 srednji šoli. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «F. 11». 10937 T. RABIČ \o. Ljubljana Za napravo oblek površnikov itd. te priporoča Ivan Magdič, krojač, Ljubljana. Gledališka ulica it. 7 9981 Tapeinik predeluje: iimnice od 50 Din, otomane od 80 Din in divane od 100 I)in. — Brodnik Perinčič, Stari trg 20,'I. 10486 Izdelovalnica čepic rabi večjo množino karirastega blaga Dopise na upravo «Jutra» pod «Cepiče». 10926 Postrežnica •U služkinja, ki je vajena v redu imeti novo stanovanje, se sprejme takoj.— Ponudbo na upravo «Jutra» pod «Tri sobe». 10847 Krepkega vajenca poštenih staršev, z dovršeno meščansko šolo, sprejme v trgovino z mešanim blagom And. Elsbacher — Laško. 10829 Sprejme se dekle za hišna in vrtca dela, k rodbini brez otrok na de-ieli. Naslov pove uprava «Jutra». 10828 Dobra kuharica poštena in zanesljiva, vajena reda, stara 35 let, ki prime tudi kako drugo hišno delo, se sprejme takoj v boljšo hišo. Ljubiti mora tudi otroke. Poleg nje je tudi postrežnica. Naslov v upravi «Jutra». 10825 Zdrava deklica snažna in dobro vzgojena, stara 14—16 let, se sprejme kot pestunja v boljšo hišo. Naslov pove uprava «Jutra» 10824 Služkinjo aa hotelska dela sprojme hotel Štrukelj v Ljubljani. 10821 Prodajalka ali prodajalec, prvovrsten, papirne stroke, dobi stalno službo. Prepis spričeval in slika. Istotam 6e sprejme prodajalka ali prodajalec (prvovrstna moč) galanterijske stroke, za sezijsko trgovino, t. j. od 15. maja d« 1.5. septembra Istetako prepis spričeval in slika na papirnico «Flora», Lager-Xeckcrmann, Celje. 10701 Agilne zastopnike po deželi in mestih, kot prodajalce srečk proti visoki proviziji išče banka. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Zmožen kavcije». 10461 30 težakov in minerjev se sprejme za kamnolom v Verdu pri Vrhniki. 10913 Služkinja ali sluga v starosti pod 20 let, es sprejme na deželi. Prednost imajo tisti, ki bi zamogli posoditi 3000 Din. Ponudbe pod «Sluga 8000» na upravo «Jutra». 10876 Uradnik starejša moč, zmožen knjigovodstva, siov. in nemške, po možnosti tudi italijaaske korespondence, se akceptira pri tovarni na deželi. — Družinsko stanovanje na razpolago. Vestni in energični reflektanti naj pošljejo ponudbe z zahtevki plače pod značko «Natančen» na upravo «Jutra». 10907 Pletilja za strojno pletenje nogavic se iŠČe. Delavka, katera je že šivala na Owerlok-Ma-schine ima prednost. — Kobald, Streliška ulica 24. 10909 Tovarna v Ljubljani sprejme takoj kontoristinjo zmožno vseh pisarniških del Zahteva 6e znanje slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja. — Prednost imajo moči z večletno prakso in znanjem stenografije ter knjigovodstva. Pismene ponudbe z označbo plačilnih zahtev naj se pošljejo pod «Tovarna št. 50» na upr. «Jutra» v Ljubljani. 10910 Hišnik v Ljubljani, odda svoje dobro mesto vsled bolezni. — Prevzemnik mora prepustiti svojo stanovanje. Naslov v upravi «Jutra». 10S86 Vajenca za fotografsko obrt, sprejmem. Ponndbe pod značko «Fotograf» na upr. «Jutra» 10S92 Šivilja za belo perilo, se sprejme na dom. Izurjena posebno v Šivanju perila za otroke. — Naslov pove uprava «Jutra» 10884 Kuhar (ica) dobra moč, se išče za internat. Starejša oseba ima prednost. Mesečna plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Ponudbe je poslati na: Upravo nižje peljoprivredne šole, Križevci, Hrvatske. 10908 Kuharica zdrava in Sedna, katera bi poleg kuhinje tudi perilo samostojno opravljala, dobi dobro in trajno službo prt samskem trgovcu na deželi Nastop takoj ali s 18. majem. Cenj. ponndbe na npr. «Jutra» pod Šifro «Soljia» 10699 (iščejo) Gdč. knjigovodkinja i večletno prakso, vešča strojepisja, nemške in -slovenske korespondence, išče za takoj službo. — Cenjene •Rinu.ll e пч upravo «Jct»a» pod «E. E.» 10807 Postrežnica ki je neumorna, ljubi čistost in enago, izredne vestna in marljiva, se priporoča pisarnam, uradom, event. tudi privatnikom, ker opustimo naš urad. — Kdor bi jo potreboval za nekaj ur dnevno, naj posije svoj naslov na upravo «Jutra» pod značko «Red iu čistoča». 10685 Knjigovodkinja samostojna, 6loveneko-nem-£ka korespondentinja, z znanjem italijanščine, išče primerno namešfienje. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Spretna 925». 10925 Carinski deklarant in trg. pomočnik z daljšo prakso, išče mesta Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Trezna agilna moč». 10931 Služkinja pridna in poštena, želi mesta pri manjši rodbini. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Pridnost 8». 10932 Strojpi ključavničar (orodni) samski, išče službe — najraje v Ljubljani. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Št. 911». 10934 Skladiščnik z večletno prakso, vojaščine prost, išče službe, najraje v železni streki. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «St. 05». 10935 Postrežnica gre po hišah delat, prat in snažit tla za plačo 2 Din na uro. Pismeno ponudbe pod «Postrežnica» na uprave «Jutra». 10933 Porodnica išče mesta na deželi pri kaki boljši gospe, v svrho oskrbe. Cenjene dopdse na upravo «Jutra» pod značko «Porodnica». 10915 Tečaj za krojače, šivilje in nešivilje se prične 3. maja. Krojna l al* Stari trg 19. Revnejšim ugodnejši plačilni pogoji. 10927 Strojepiska perfektna za slovenščino in nemščino, želi svojo mesto premeniti. — Ponudbe pod «Notarska ali odvetniška pisarna» na upravo «Jutra» 10914 Strojnik starejša moč, z dvema Izpitoma, vešč elektrike «beh tokov do 500 V, polnenja akum. baterije, amonjak-kompresorja, veSž itrugar-stva ter vseh popravil parnih tn obratnih strojev, želi premeniti s!uv.bo s prostim stanovanjem in kurjave. — Cenjene ponudbe na upravo «Jntn» pod iifro «Treaen и vesten». 10897 Mladenka z meščansko in gospodinjsko ioto, zmožna stenografije ln strojepisja, ravnokar «zučena trg. meian. blaga, zdrava in Sedna, kavcije zmožna, išče s 1. junijem ali petneje primerno sluibo ▼ trgovini, pisarni ali hotelu. Cenjene ponudbe na uniavo «Jutra» pod značko «Vestna in marljiva». 10900 Perica išče posla no hišah. Naslov v upravi «Jutra». 10887 Bukova drva suha in zdrava, dobavlja po zelo znižani ceni D. Čebin, Ljubljana, Wolfova 1Д1. Telefon 56. 10881 Stružnica (Egalisierdrebbank) in več drugega orodja se proda. Ponudbe na upravo «Jetra» pod «Ključavničar 879». 10879 Perje za postelje očiščeno, nudim po Din 55 kg dokler traja zaloga. A. Ekart, Podova, poita Račje. 10827 Motor 18 HP na surovo olje, popolnoma nov, ee proda radi preureditve obrata na vodno silo Naslov se poizve na Rimski cesti št. 16. 10698 Pohištvo Zaradi preselitve prodam salonsko garnituro, pisalno mizo, posteljo, več omar (pripravne za pisarno), kredenco, ogledalo itd. — M. Bohinec, Dunajska c. štev. 17 (Medjatova hiša), П. nadstr., 2. stopnice. 10619 Čevljarji, pozor! Dne 29. aprila ob 8. dop. se vrši na Marijinem trgu 2 dražba usnja in čevljarskih potrebičln, na kar se kupci opozarjajo 10611 Dražba pohištva, knjig etc. Dne 29. aprila ob 8. dop. ee vrši na Marijinem trgu št. 2 dražba raznovrstnega boljšega pohištva in opreme za trgovski lokat, na kar se interesenti opozarjajo. 10521 Za v Prago priporoča podpisana tvTdka vse telovadne oblačilne potrebščine za člane, članice, naraščaj in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji oeni. Zahtevajte cenike. — Brata Capuder, Ljubljana, Wolfova ulica l/IL 10440 zajamčeno prvorazr blago v poštnih omotih razpošilja proti povzetja po tvorniškib cenah stara speci-jalna veletrgovina Jul. Schmidlin i drug Zagreb Preradovičeva ul. 24 Zahtevajte cenike! 7963 Pohištvo Lepa jedilnica, knjižna omara, divan in drugI antični predmeti, «e poceni prodajo Naalov pove uprara «Jntn» 10939 Fordov avto novejSe tipe, malo rabljen, kupim pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v upr. «Jutra» pod šifro «Takoj». 10929 Ratna šteta! 2^4 % državne obveznice prodaja na mesečne obroke L. Pevalek, Ljubljana. Židovska ulica 4. 9363 Elegantna spalnica svetla, v baročnem slogu, se proda. Naslov v upravi «Jutra». 10588 Slika Madonne velika, lepa, se poceni proda na Poljanski cesti 13/П, levo. IQW7 Autobus generalno repariran, z novo karoserijo, se proda. Depise pod «Austrofiat» na upravo «Jutra». 10831 Elektro-motor 220 volt, 3 P. a., se takoj po ugodni ceni proda. — Ogleda se ga lahko Se ▼ obratu. Naslov pove upr. «Jutra». J 0893 Otroški voziček dobro ohranjen in posteljica se proda. Naslov pove upr. «Jutra». 10888 Pisalni pult, lestenec gramofon in druge stvari proda Hren, Zg. Šiška 128. 10903 Električni motor ali Dynamo, 110—220 volt, 2—4 Kw in kroglične tečaje, velike, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na naslov, ki ga pove uprava «Jutra». 10836 Pisalni stroj «tlndervrood», novejše tipe, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upr «Jutra» pod Miro «Unéerwood». 10671 Tehtnico-decimalko dobro ohranjeno, od 40 do 100 kg, kupim takoj. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Tehtnica». 10918 Vinograd, posestvo 8 orale vinograda. 5 oralov sadonosnika, veliko polje, 3 hiše, v okolici Maribora, se ugodno proda. — Ponudbe na npravo «Jutra» v Mariboru pod Šifro «Lepa lega». 10650 Hiša v Trbovljah pri cesti, z 2 stanovanjema in 1000 m1 zemlje, se po ugodni ceni proda. Marija Boh, Trbovlje L 10774 Hišo primerno za trgovino ali gostilno, kupim na prometni točki v trgu ali v veSji vasi. Cena 80—66.000 Din. Ponndbe na npravo «Jutra» pod «Primerna točka». 10823 Enonadstropna hiša ■ trgovskim lokalom, v katerem se nahaja pekarna z velikim prometom b obširni prostori ta pekovsko obrt, se prod*. — V prvem nadstropja jo več lepih sob In kuhinja, shrambe Itd., spodaj prostorna klet (a prl-zidan hlev. Poleg Je i* B oralov njiv in travnikov ter nekaj gozda. Posestvo je oddaljeno pol ure od postaje Poljčane — v večjem trgu. Cena 125.000 Din. — Naslov pove uprava «Jutra» 10898 Enonadstr. trg. hiša z njivo in vrtom, sredi mesta na Dolenjskem, se proda za 60.000 Din. Naslov v upravi «Jntra». 10904 Vila Straža na Bledu kompletno opremljena, jako primerna za pension, se proda, zamenja ali pa odda v najem. — Pojasnila daje Navinšek v Ljubljani, Se. lenburgova ulica 1. 10923 Bufie* z izkuhom, v sredini mesta se odstopi proti odkupu inventarja. Potreben kapital 15.000 Din. Ponudbe na upravo «Jntra» pod značko «Buffet». 10856 Gostilno na deželi ali v mestu, samo v kakem prometnem kraju vzamem na račun aH v najem. Imam osebno pravico. Naslov pove uprava «Jutra». 10806 Lokal na prometni cesti v Ljubljani aH Ilariboru. iSŠem Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «Promet». 10251 Pisarno z vsem inventarjem, oddam v souporabo, event. se Ista odproda. Ponudbe pod iifro «Prometna cesta» na upravo «Jutra». 10750 Stara gostilna s senčnim vrtom, tri četrt orala zemlje pri drž. cesti, 10 minut od postaje Škofljica (opekarna) it. 38 — blizu Ljubljane — se proda Cen» po dogovoru. Pojasnila daje lastnica M. Knez. 10919 Lepi trgovski lokali bodo letos blizu glavnega kolodvora, vis a vis Dvorca, jeseni oddali. — Le resni reflektantje naj javijo svoje naslove na upravo «Jntra» pod «Lokal 883». 10883 Soba prazna ali opremljena, se i i č e s 15. majem ta dve osebi v sredini mesta. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Soba 882». 10882 Opremljeno sobo s dobro domačo hrano, iSčeta mirna zakonca za takoj. Naslov pove uprava «Jntra». 10842 Opremljena soba s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, v bližini kolodvora ln poŠte, se takoj odda. Naslov v npr. «Jutra». 10924 Soba v vili se odda 1—2 gospodoma v Zamikov! ulici itev. 9/1. 10921 Sobo išče gdč. v sredini mesta, Ce moeoêe a posebnim vhodom. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod «Mirna 7». 10980 Opremljena soba elegantna, i posebnim vbodom, • • o 4 d a boijiemu, starejšemu gospodn. — Ponudbe na npravo «Jntra» pod «Centrom». 10938 Iščem sobo ▼ centru mosta, z elektrike In absolutno separiranlm vhodom. Event. tudi • hra. no. Takojšnje nepretirane ponudbe na npravo «Jntra* pod značko «1. maj». r. Stanovanje 2—3 sob z vsem komfortom, se i i i e • 1. majem. — Ponudbe na npravo «Jutra» P9d 1. maj 889». ) 10889 Kadar nujno rabite poslovno knjigo, načrtano in vezano po Vaši osebni želji .............M.......„..I........U.I.JI....................................................II.................. bodete najbolje postreženi V KNJIGOVEZNICI K. T. D. V LJUBLJANI, 43-5 Kopitarjeva ulica 6 II. Nedeljska številka „Jutra ne izide! 4 A Rimske Toplice (jugoslovenski Ga^teiu) ilaji popolno oskrbo (5 obrokuv vključivši sobo v maju ii septembru za dnevnib & Din. Prospekte brezplačni pošilja Kopališčna upravi Rimske Toplice. SHS S53t Za napravo nove hladilnice na električni pogon, iščen profipekte. — Kupim tml! kompletno tozadevno : ".-pravo, velikost primarna n mesarje. Kozlevčar, Šoštanj — Štajersko. 1084! Na dobro hrano ee sprejme boljše gospod«. Naslov pove uprava «Jutra» 10S90 Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubi2-nite izveste iz knjige: Dp. Josip Tlčari pri oglaenem oddelku «JUTR A,. Preëernova ulica it. 4, Telefon 492. Cena s ooštnino vred Din 19-50 Naročila na knjigarno Tiskovne ia drage v Ljubljani Stanovanje in hrana pri boljši rodbini, se išče takoj za 18 let starega dijaka. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Iifro «Dijak». 10908 Krasno stanovanje • 4 sobami in vsem modernim komfortom, v sredini mesta, se odda takoj. — Naelov pove uprava «Jutra» 10912 Brezplačno stanovanje se bodo letos blizu glavnega SO.nO« Din ali tudi manj na prvo mesto. Pojasnila daje uprava «Jutra». 10422 Opremljena soba velika, solnčna. Sodna, s posebnim vhodom iz predsobe, elektriko, balkonom ta cesto, parketom in postrežbo, te • 1. majem ugodno odda 2 boljšima osebama. Naslov pove upr. «Jntra». 10916 Dve gospodični se sprejmeta na stanovanje tn hrano. Naelov v opravi «Jutra». 10864 Sobo prazno ali opremljeno, oddam t 1. najem. Ponudbe na upr. «Jntra» pod iifro «Tržaika cesta». 10895 Soba z 2 posteljama •e odda t Rožni ulici it. 27 10005 Gospod •e sprejme na hrano in stanovanje na Starem trgu R. OT. 10911 28.000 Din рееејОа, se Bte za dobo I mesecev, proti sigurnosti In dobrim obvestim. Naslov pove npr. «Jutra». 10870 Kot družabnik « 3-506.000 Din se udeležim samo pri dobro vpeljanem lesno trgovskem podjetju t Ljubljani ali 8ušaku Ponudbe na npravo «Jutra pod «Sodelovanje». 10896 3000 Din posojila išče mlad obrtnik za 6 mesecev proti garanciji in visokim obrestun. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Nujno 3000». 10922 Družabnika iščem vsled starosti za svojo staro, lepo in izborno vpeljano trgovino v večjem kraju na Štajerskem. Potreben kapital najmanj Din 100.000 v gotovini. Reflek, tiram le na starejše, zanesljive in prvovrstne moči. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Izvanredna priložnost» 10901 Psico-dojiljo srednje rasti, iščem za čas od 27. t. m. do 10. maja v mestu, proti nagradi. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod tnačko «Psica-dojilja». 10938 oioioioioioioioioia î parati m potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogertia ANTON XANC sinova, Ljubljana, Židovska ulica štev. 1. Aparati v trgovini na ogled! — Zahtcvajie cenil za ostale potrebščine 143-» oioioioaoioioaoicco liaprave za sesani pi; motorje na paro, bencin in presno olje in Diesel-motorje dobavlja v najkrajšem času Wien XVII, Wat'gasse 70-80. Za takojinjo dobavo: naprave za 12, 16, 26, 25, 88, 45, 50, 60. 70 in 100 PS strole na paro in motorje 2, 8, 44, 6, T, 18. 100—120 250—409 PS motorje na bencin 1—2, 4, 7. e, 10, 12, 20, 25 in 46 PS 177-a motorje na presno olje S, 10. 12, 20 PS. V.Zut. ». . a. niti-r\«. Ui_Ui\ t ,.. ( u , napravljeni so iz najbolje surovine, va-rujejo Vaše obuvalo, trikrat so trajnejši kakor usnje in omogočajo Vam elastičeij hod. Ni razkošje, ampak neobhodna pO' treba vsakega človeka. 158 1 Sprejme se spreten kurja! k parnemu kotlu. — Ponudbe ra: Celjska opekarna, inž. Unger-Uilmann, Celje 3437