Leto LXXO., št. m Ljubljana, petek lo. maja 1939 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. U Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst 6 Din 2.5G, od 100 do 300 vrst a Din 3. vec|i inserati petit vrsto Din 4,—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ki 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 fj NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon It. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaveneva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 dalekosežnih odločitev: Sporazum med Anglijo in Rusijo že dosežen? Po zatrjevanju pariških in londonskih krogov so glavne ovire Ze odstranjene — Možnost obiska lorda Halifiaxa v Moskvi — Uspešno posredovanje Francije PARIZ, 19. maja. e. Tukajšnji listi objavljajo izvleček iz članka londonskega »News Cronicla«, ki zatrjuje, da sta se Anglija in Rusija že sporazumeli. V Parizu pravijo, da je zdaj treba urediti samo še nekatere podrobnosti in z zadovoljstvom ugotavljajo, da je Anglija opustila metode sporazumevanja po diplomatskih notah ter da je prešla na osebna pogajanja. Za primer, da v Ženevi ne pride do sporazuma mislijo, da bo lord Halifax odpotoval v Moskvo. V vsakem primeru pa si bo Daladier na jutrišnjem sestanku s Halifaxom prizadeval, da se doseže čim hitrejša rešitev vprašanja angleško-ruske zveze. Kakor zatrjujejo, bo predlagal* da se takoj prično razgovori generalnih štabov in to še predno bodo zaključeni politični sporazumi. V Parizu mislijo, da bo najdalje v osmih dneh prišlo do sporazuma. Zunanji minister Bonnet je imel včeraj dolg razgovor s francoskim veleposlanikom v Londonu Corbinom glede pogajanj z Rusijo. Francoski veleposlanik v Moskvi Naggiar, ki se že štiri mesece mudi v Parizu — imel je težko operacijo, — je bil sprejet na Quai d' Orsavu in se v kratkem vrne v Moskvo na svoje službeno mesto. Zunanji minister Bonnet je imel tudi važen razgovor s poljskim veleposlanikom Lukace-wieczem. LONDON, 19. maja. e. Glede odno-šajev z Rusijo naglašajo, da je imel ruski veleposlanik v Londonu Majski po telefonskem razgovoru z Moskvo drugič istega dne dolg razgovor z lordom Hali-faxom. Nato je bilo objavljeno, da bo odšel zunanji minister Halifax jutri v Pariz, kjer bo ostal ves dan in potem odpotoval skupaj z Bonnetom v Ženevo, kjer se bodo nadaljevali razgovori z za- stopnikom Sovjetske Rusije. Kakor se doznava, izvaja Francija močan pritisk na Anglijo, da bi pristala na ruske zahteve glede trojne vojaške zveze. Listi objavljajo poročila iz Pariza, v katerih naglašajo, da so si v Franciji na jasnem, da so vsa poroštva, dana Poljski, Rumuniji in Grški, brez vsake vrednosti, če ne bo sklenjena zveza tudi z Rusijo. V istem smislu je oči vidno obveščena tudi poljska vlada, ki se precej močno upira direktnemu sporazumu z Rusijo. Jasno je, da ne gre samo za vprašanje prestiža* temveč tudi za dokončno določitev obvez, ki jih Moskva zahteva od Londona, a se jih London upira sprejeti. i važna seja francoske vlade PARIZ, 19. maja. br. Vlada bo imela v soboto ob 10. dopoldne sejo v Elizejski pa- lači pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Največji manevri v Angliji in Ameriki LONDON, 19. maja. e. Sef francoskega generalnega štaba Gamelin pride v London 7. junija, kjer bo prisostvoval največji vojaški paradi, ki bo tega dne v Angliji po končanih manevrih. NEWYORK, 19. maja. V začetku junija bodo v Zedinjenih državah največji vojaški manevri, kar jih je kdaj videla Amerika. Na manevrih bodo sodeiovale vse formacije in edinice ameriške vojske, vsa milica in večji oddelki rezervistov, vsega skupaj nad 400.000 mož. LONDON, 19. maja. e. General Weygand ki je bil zdaj štiri dni v Angliji, je imel predavanje, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja pomoči Poljski. Naglašal je potrebo organizacije preskrbe Poljske z vojnimi potrjfrjgmm i i- Nemsko-italijanska zavezniška pogodba bo podpisana v ponedeljek Italijanski zunanji minister grof dano odpotuje v ta namen jutri popoldne v Berlin BERLIN, 19. maja. r. Pogajanja za dokončno sestavo besedila politične in vojaške pogodbe med Nemčijo in Italijo se z vso naglico nadaljujejo in bodo najbrže danes definitivno končana Svečan podpis je določen za ponedeljek dopoldne. V ta r.amen prispe v Berlin italijanski zunanji minister grof Ciano. ki odpotuje jutri popoldne iz Rima. V Berlin prispe v nedeljo dopoldne ob 11. Prirejen mu bo svečan sprejem. Grofa Ciana bodo spremljali šef oddelka za pogodbe Gino Butti, direktor zunanjega ministrstva grof Leonardo VI-tezini. šef protokola Andrio Cresi in večje število italijanskih novinarjev. V ponedeljek dopoldne bo svečan podpis pogodbe v novi kancelarski palači. V imenu Nemčije bo podpisal pogodbo nemški zunanji minister Ribbentrop, v imenu Italije pa zunanji minister grof Ciano. Podpisu bosta poleg ostalih odličnikov prisostvovala nemški poslanik v Rimu Mackensen in italijanski poslanik v Berlinu Attolico. Po podpisu pogodbe bo grofa Ciana sprejel kancelar Hitler, zvečer pa bo prirejena gala-večerja v proslavo tega dogodka, ki mu pripisujejo v nemških političnih krogih najdalekosežnejši pomen. Pred važnimi razgovori v Ankari Sestanku rumunskega zunanjega ministra s turškimi državniki pripisujejo izreden pomen BUKAREŠTA. 19. maja. e. Odhod rumunskega zunanjega ministra Gafenca v Ankaro je določen za 8. junij. V Ankaro prispe 11. junija. Tam ostane dva dni in se bo v tem času razgovarjal s člani turške vlade o vseh važnih vprašanjih, tičo-čih se obeh držav. Na tem sestanku pa ne bodo razpravljali samo o vprašanjih, ki se neposredno tičejo Rumunije in Turčije, temveč tudi o vseh ostalih vprašanjih, ki zanimajo ves Balkan. V mednarodnih diplomatskih krogih pripisujejo zaradi tega temu sestanku izredno važnost, zlasti v pogledu bodočega stališča Balkanske zveze glede na razvoj mednarodnega položaja. Kakor znano, je Gafencu dobni predsednik Balkanske zveze. Razpravljali bodo tudi o od noša ji h do Bolgarije, Obisk Ribbentropa BERLIN, 19. maja. br. Uradno poročajo, da je bil za 24. maj določeni obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Bukarešti, s katerim je mislil vrniti nedavni obisk rumunskega zunanjega ministra Gafenca v Berlina, zaradi razvoja mednarodnega položaja in zaradi prezaposlenosti nemškega zunanjega ministra odgođen za nedoločen čas. Ne glede na to pa se bo storilo vse, da se odnošaji med Nemčijo in Rumunijo čim bolj poglobe. V Rumuniji se mudi v ta namen več studijskih komisij. Nemški varnostni ukrepi na mejah Inspekcijsko potovanje Hitlerja ob vsej zapadni meji — Ojačenje obmejnih posadk — Priprave na poljski meji BERLIN, 19. maja. br. Hitler je včeraj prispel v Kehl nasproti Strasbourgu. Njegovo spremstvo se je pripeljalo v 10 avtomobilih ter sta bila med njim tudi vrhovni poveljnik vojske general Brauchitsch in šef tajne policije Himmler. Hitler si je ogledal obmejne utrdbe, nato pa je ob 18. odpotoval iz Oppenheima dalje. Ko se je mudil v Kehlu, je bil ustavljen ves promet na obmejnem področju. Trdijo, da bo nadaljeval svoje inspekcijsko potovanje vse do švicarske meje. ^ Tuji vojaški politični opazovalci trdijo. Qa so nemški varnostni ukrepi na zapadni s&eji velikega pomena za nemško-poljske odnose. Nemško vojaško poveljstvo je sklenilo ojačiti zapadno obrambno črto. da na način prepreči nenaden vpad iz Francije aH Belgije. Danes bodo velike letalske vaje nad Hamburgom in okolico. Ob tej priliki bodo zameglili vse mesto in Okolico. Poljsko taborišče LONDON, 19. maja. o. »Dailv Herald« poroča iz Rumburga na Pomorjanskem, da so tamkaj osnovali posebno »Poljsko tabc-nšce«, pod vodstvom vojaških strokovnjakov v katerem so nastanili pred mesecem prvih 600 prostovoljcev, po večini Nemcev izPoljske. Sedaj je teh prostovoljcev že 2000. Razen tega je nemška propagand" privedb v t- tpi trdi - • * ukrr jineev - je bila izvršena na sličen način, kakor svoj čas v Avstriji in sudetskih krajih. Člani taborišč imajo običajne uniforme napadalnih oddelkov s posebnim trakom na rokavu. Vojaške vežbe vodi 25 oficirjev nemške vojske. Članom tega taborišča bodo v danem primeru poverjene posebne akcije na poljski meji. Propaganda proti vohunstvu v Nemčiji BERLIN, 19. maja. br. V nemčiji se je započela velika propaganda proti vohunstvu. Na delu so vsi listi, kinematografi in druge ustanove za borbo proti vohunstvu, pri čemer opozarjajo, da je za veleizdajo določena smrtna kazen. V nemški Sleziji so bile v ta namen javno proglašene vse smrtne kazni, ki so bile izvršene v zadnjih dveh dneh zaradi veleizdaje aTi vohunstva. Nemške represalije proti poljskim 2idom BERLIN, 19. maja, br. Tisoč poljskih Zidov v Monakovu in okolici je prejelo nalog, da morajo v 24. urah zapustiti Nemčijo. Poročajo tudi o novih aretacijah poljskih Zidov v Nemčiji. Doslej Se ni znano, ali gre za slično večjo akcijo proti poljskim Zidom, kakor je bila podvzeta jeseni. Vsekakor pa gre za represalije zaradi iz- j "ona nekaterih nacistično navdahnjen'h ; Nemcev iz Poljske. I Nova pogajanja z Italijo? Senzacionalne informacije londonskega lista LONDON, 19. maja. br. »Daily Ex-pres« poroča, da je bilo na zadnji seji angleške vlade preteklo sredo med dragim v zvezi z mednarodnim položajem govora tudi o odnošajih do Italije. V angleškem zunanjem ministrstvu so skrbno preštudirali zadnji Mussolinijev govor v Turinu in prišli do prepričanja, da pušča ta govor odprta vrata za pogajanja. Angleška vlada je sklenila reagirati na to Mussolinijevo gesto in je poverila svojemu diplomatskemu svetoval ca sira Roberta Vansitarta zaupno misijo, ki naj dovede do izboljšanja odno- sa jev med Londonom in Rimom. Van-sitart se je izkazal že pri ureditvi abe-sinskega problema. Kakor doznava list, je enake korake storila tudi Francija, ki je poverila tako misijo bivšemu zunanjemu ministru Pierru Lavalu. London in Pariz bosta nastopala popolnoma solidarno. V Parizu in Londonu so prepričani, da se bo dal doseči z Italijo sprejemljiv sporazum, ki bi mogel odstraniti vse nevarnosti na Sredozemskem morju. Če se to doseže, potem po sodbi londonskih krogov ni več nobene nevarnosti za mir v Evropi. Tudi Japoncem stopajo na prste Solidaren nastop na Daljnem vzhodu e, Amerike in Francije TOKIO, 19. maja. AA Štefani: Angleške, francoske in ameriške pomorske sile so včeraj izvršile manever pred otokom Amo j ter so izkrcale čete. Japonski listi pišejo, da bo morala japonska vlada izvršiti odločne okrepe, ako ne želi da bi bile ogrožene japonske pravice v Šanghaju in Tiencina. Postopanje Francije, Anglije in Amerike zahteva odločne protiukrepe. Izkrcanje tujih čet na otoku Amoj dokazuje, da želijo tuje sile preprečiti ustvaritev novega reda v Aziji. Usti zahtevajo, naj Japonska ne ostane dolžna odgovora ter naglašajo, da Angleži že nadalje podpirajo Cangkaj-ška. SANGHAJ, 19. maja. AA. Zgodaj zjutraj je policija začela s hišnimi preiskavami v vseh kitajskih hišah. Ustavljeni so bili tudi vsi Kitajci na ulici. Aretiranih je bilo več političnih teroristov. Predstavnik japonskih oblasti je izjavil že s noči novinarjem, da bo Japonska izvršila veliko akcijo v mednarodnih koncesijah v Šanghaju. Med japonskimi oblastmi in upravo mednarodne koncesije se vodijo tozadevna pogajanja. Japonska zahteva novo organizacijo mednarodne koncesije ter je Franciji, Angliji in Zedinjenim državam stavila tozadevne predloge, na katere pa še ni dobila odgovore. Demonstracije Židov v Jeruzalemu Protest proti novim angleškim načrtom v JERUZALEM, 19. maja. e. Zaradi novih predlogov Anglije glede rešitve palestinskega problema je prišlo snoči v Jeruzalemu do židovskih demonstracij, ki so zavzele zelo resen obseg. Velik«, množica demonstrantov je hotela prodreti do poslopja angleškega visokega komisarja, vendar jo je vojaštvo potisnilo proti središča židovskega okraja. Demonstranti so se odločno upirali policiji in vojaštvu in je prišlo do hudih izgredov. Naposled je vojaštvo obkolilo demonstrante. Ob 21. je bilo ranjenih 10 Angležev in 84 Zidov. 40 ranjencev so prepeljali v židovske bolnice, kjer so pa pod policijskim nadzorstvom. V zvezi s snočnjimi demonstracijami je vlada izdala odredbo, da se prekine električni tok za židovski četrt. Po Jeruzalemu križarijo vojaške patrole v oklopnih avtomobilih. Za časa snočnjih manifestacij je bil zažgan neki privatni poštni urad, ter neka nemška trgovina. Demonstranti so raz bili vse telefonske napeljave v okolici vladnega poslopja. Iz množice je bilo oddanih več strelov proti angleškim policistom. JERUZALEM, 19. maja. AA. (Reuter) Splošna židovska stavka se je opolnoči končala. Danes dopoldne je vladal v Jeruzalemu zopet mir. Vse trgovine so odprte. Ni pričakovati novih neredov. Poljski brzovlak v Gdansku skočil s tira in se prevrnil Nesreča aH posledica sabotaže? VARŠAVA, 19. maja. g. Včeraj se je tik za gdansko postajo iztiril poljski brzovlak, | ki vozi na progi Varšava—Gdinja. Vlak je z normalno brzino pasiral gdanski kolo- j dvor. 300 m za kolodvorom pa je prišlo ; do iztirenja. Lokomotiva se je dobesedno zaobrnila, naslednja vagoni pa so se prevrnili ter se zarili drug v drugega. Po čudnem naključju pa nesreča ni zahtevala nobene smrtne žrtve. Le strojevodja in kurjač sta hudo ranjena, dočim so nekateri potniki odnesli le lažje poškodbe. Vsa proga je tako razrita, da je onemogočena vsaka železniška zveza z Gdinjo. Nemške oblasti v Gdansku vale krivdo za to nesrečo na strojevodjo, češ da je jozil s preveliko brzino ter da je zaradi tega prereza] kretnico, dočim prevladuje v poljskih krogih splošno mnenje ,da gre za čin sabotaže. Nemške oblasti so odklonile zahtevo poljske železniške uprave, da bi posebna komisija izvršila preiskava Konec eksteritorial- LONDON, 19. maja. e. Nemška vlada re včeraj sporočila angleški vladi, da b< 1 pravice eksteritorialnosti angleškega vseh ostalih poslaništev v Pragi pren 25. t m. Sokolska zmaga v Varšavi Varšava, 19. maja. A A. Pat: Jugoslavenski sokolski telovadci so premagali Poljake s 335 napram 324.75 točkam. Angleški kralj v Kanadi MONTREAL, 19. maja. AA. Včeraj je angleški kralj izvršil inspekcijo kanadsko garde ter je ob tej priliki bilo oddanih 21 topovskih strelov. Ljudstvo je piiredilo kralju navdušene manifestacije AngleŠ kralj se je peljal v odprtem avtomobilu po mestu. Vse ulice so v zastavah. Ogiomna množica ljudi je bila zbrana na obeh straneh cest. koder *>c je vozil angleški kralj. Računa se. da je bilo na klicah okoli 2 milijona ljudi. Samo v toku noči |e prišlo v mesto 250.000 oseb. Angli Ski kraljevski par je obiskal tudi francosko predmestje Montreala. kjer ju je pozdravilo 8.1.000 francoskih otrok. Angleški kraljevski par se je vpisal v občinsko zlata knjigo, ter obiskal tudi spomenik ustanovitelja Montreala. Zvečer je prisostvoval slavnostni večerji, ki jo je priredila montrealska občina, nato pa je odpotoval v Ottavvo. kamor je prispel danes ob 11. dopoldne po krajevnem času. V Otta\vi ostane dva dni. Ob tej priliki bodo v Otta\vi velike slavnosti. Zbralo se je toliko ljudstva, da tega dozd.v še ne pomnijo. Glavno mesto Kanade je slavnostno in razkošno razsvetljeno. Severne države in Nemčija BERLIN, 19. maja. e. DNB objavlja naslednji komunike: V smislu izjav, ki jih je dal kancelar Hitler 28. aprila v rajhu o pripravljenosti Nemčije, da sklene pogodbe o nenapadanju, so se vodila pogajanja med vlado rajha. Latvijo. Estonsko. Dansko, Švedsko, Norveško in Finsko o sklenitvi teh pogodb. Pogajanja z Estonsko in Latvijo so tik pred zaključkom. Z Dansko je dosežen v načelu sporazum o skorajšnji zaključitvi vzajemne pogodbe o nenapadanju. Švedska in norveška vlada sta ponovno izjavili nemški vladi, da se njuni državi ne čutita ogrožene s strani Nemčije in da vztrajata na stališču nevtralnosti, integritete in neodvisnosti, in zaradi tega ne nameravata sklepati z nobeno državo pogodbe o nenapadanju. Potemtakem ne srna trata, da je potreben kakršenkoli sporazum te vrste in sta soglasno / vlado rajha sklenili, da opustita nadaljnjo proučevanje tega načrta, ali kakršnakoli pogajanja v tej smeri. Pogajanja s Finsko so do vedla do istega rezultata. Velike poplave na Hclandskem AMSTERDAM. 19. maja. AA. Havas: Iz Gepanga na otoku Timoru poročajo, o velikih poplavah. Utonilo je več sto prebivalcev ter veliko živine. Več vasi je popolnoma uničenih. Škoda se ceni na preko 2 milijona holandskih goldinarjev. Parada v Madridu MADRID, 19. maja. AA. Havas: Slavnosti triumfalne vojaške parade so se včeraj začele ter bodo trajale 2 dni. Snoči so na vseh vrhovih v okolici Madrida goreli kresovi. Danes dopoldne je bila v prisotnosti predstavnikov vojaških, cerkvenih in diplomatskih krogov vršila velika vojna parada, katere se je udeležilo 200.000 vojakov. Cerkvene slavnosti se bodo obavile jutri dopoldne, diplomatske pa jutri popoldne. Anglija zaenkrat ne bo dala Španiji posojila London. 19. maja. br. Več poslancev spodnje zbornice je zaprosilo zakladnega ministra Simona za pojasnilo, ali res mislijo nekatere angleške banke dati Španiji posojilo. Zakladni minister Simon j« izjavil, da mu ni znano, da bi Španija izrazila željo po najetju posojila v Angliji. Razen tega smatra angleška vlada spričo sedanjega mednarodnega položaja, da hi ne bilo umestno, dati Španiji kako večje posojilo. Sidor — slovaški poslanik pri Vatikanu BRATISLAVA, 19. maja. AA. Havas: Slovaška vlada je prosila agrema za bivšega predsednika vlade Karla Sidorja za slovaškega poslanika pri sv. stolici. Sorzna poročila. Curih, 19. maja. Beograd 10, Pariz 11.785. London 20.825. New York 444.875, Bruselj 75.75, Milan 23.40, Amsterdam 238.65. Ber_ lin 178.50, Praga 15.20, Varšava 83.50, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25. Haserirafte v ,Sl Narodu"! __ Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 13. maja 1959. Stav. 113 Slava dr. Edu slajmerju Svečano odkritje spomenike pred Leoni lir m v aavmti' nostl pokojnikovlli tovariiev, prijateljev In čeetileev Ljubljana. 19. maja. Udeležba mnogih odlienikov in Občinstva iz vseh ftlojev pri odkritju spomenika prof. dr. Eđu Slajmerju je dokazala, da se ne samo Ljubljana, temva* tudi vsa Slovenija zaveda pomena pionirskega življenjskega dela dr. Slajmerja, ki Je kot znanstvenik ip zdravnik, pa tudi kot nacionalist, oral ledine. Okoli spomenika v parku pred Leonilčem so se zbrali dr. Siajmerjevi sorodniki, prijatelji, poklicni tovariši in čestilci. za mestno občino župan dr. Adlešič, za bansko upravo inspektor dr. Avramovic, za univerzo prof dr. Polec, za vojsko polkovnik dr. Brue* za Zdravniško zbornico dr. Meraol. za Zdravniško drultvo primarij prof. dr. Za-lokar, za splošno bolnico primarij dr. Lav-rič, za Kirurško društvo primarij dr. Cho-lewa, za mariborske zdravnike dr. Vel-ker, za Lekarniško zbornic© mr, ph, Ri- hard Sušnik, za Odvetniško zbornico dr. Zirovnik, za Rdeči križ ravnatelj skalar in g. Jagodic, za Hubadovo župo dr, Svi-arelj, za Zvezo naprednih starešin in za konzorcij »Jutra« ravnatelj prof. Reisner predstavniki Ljubljanske Kreditne banke s predsednikom Ivanom Jelačinom, vojni dobrovoljci s prof. Jerasom, delegacija vojnih invalidov z g. Marinkom, delegacija četnikov. zastopniki ljubljanskih sokolskih edinic z dr. Kandaretom, bojevnikov, zastopniki socialnih ustanov, zastopnica Kola jugoslovanskih sester gospa Marija Pirkmajer s članicami, itd. Spomenik, ki je umetniško delo kipar-ja Zdenka Kalina, je odkril po slavnostnem govoru poslevodeči predsednik odbora za postavitev spomenika polkovnik V P. Viktor Andrtjka. Očrtal ja delo In iiv~ Uenje dr. Siajmtrja, ki je bil kremenu &n «vojega naroda in navdušen Jugoslovan, kakor Je pokazal ne samo z besedo, marveč tudi z dejanjem, ko je pohitel v balkanski vojni svojim bratom Srbom na pomoč. Govornik se je sshvalU vsem, ki so pomagali postaviti spomenik, ki naj bo dokaz, da hvaležnost tudi dandanes |# ni postala prasne beseda. Odgrnili so trobojnlco, s katero je bil spomenik odet, spomenik velikemu slovenskemu sinu je bil odkrit ob vzklikih: Slava dr. Edu Slajmerju! Sefprirnerlj v p. dr, Ivan Jenko je očr-tal strokovno in enanstveno delo dr. Eda Slajmerja, poudarjajoč, da Je dr. Slajmer imel uprav fenomenalno znanje prav vse teoretične medicine in je bil v kliničnih strokah naravnost univerzalen genij. Kot človek pa je bil dr. Slajmer plemenita dobričina z izredno visoko razvitim socialnim čutom. Vse delo mu je vodila velika ljubezen do bližnjega. Bil jo značajen in neupogljiv, klen Jugoslovan v dejanjih in navdušen Sokol, ki ni nikoli Utajil IVO* jega idealnega naprednjaštva. Po slavnostnem govoru polkovnika Andrej ke so pevci »Save« pod vodstvom S-Venturinija lepo zapeli Juvančičevo »Slovansko«, po govoru župana dr. Adlešiča pa Venturinijevo »Zedinjeno domovino« ter po govorih drugih predstavnikov še Hajdrihovo »Slavo Slovencem«, Vilharje-vo »Slovenec, Srb, Hrvat« ter Volaričevo »Colničku«. Pred spomenik so zastopniki organizacij in korporacij ter društev položili spominske vence. Uprava srbskih pravoslavnih cerkvenih občin Kako se vali cerkveni svet srbske pravoslavne cerkvene Ljubljana, 19. maja *Cer" bodo 21. t. m. volitve cerkvenega sveta srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani, utegne marsikoga zanimati to vprašanje, zlasti one. ki jim niso podrobno znani predpisi ustave srbsko pravoslavne cerkve. Ustava ima predpise o upravi cerkvenih občin v členih 177 ln naslednjih. Podrobnosti pa predpisuje izvršilna naredba v 9$ 47 in naslednjih. Cerkveno občinski zbor tvorijo polnoletni (21 let staril moški člani cerkvene Občine, ki plačujejo cerk. davščine. Cerk. obč. zbor orlloča o cerk. davščinah do 10% neposrednjth drZavnih davkov. Uprava cerkvene občine pa sestoji iz cerkvenega sveta ln upravnega odbora. Funkcijska doba cerkvenega sveta traja 6 ]et. Cerkveni svet voli iz svoje srede upravni odbor od 6 do 12 članov. Cerkveni svet ima sledeči delokrog: sestavlja letne proračune, upravlja cerkveno imovino predlaga cerkvenemu zboru višino davščin itd. Glavne dolžnosti upravnoga odnora pa so: da čuva ugled in interese cerkve in cerkvene občine, da pomaga cer- kvenim oblastem pri religiozni in kulturno prosvetni vzgoji naroda, da izvrluje odloke cerkvenega sveta, da skrbi za plačevanje cerkvenih davščin, da poroča vsakoletno cerkvenemu svetu o svojem delu itd. Vsakih « -let se morajo po predpisih ustave vršiti volitve v cerkveni svet. T« volitve se vršijo letos dne 21. t. m. Volilno pravico imajo vsi 24 let stari moški, ki bivajo vsaj eno leto v cerkveni občini. V Cerkveni svet pa more biti izvoljen le tisti, ki je dokončal 30 let. V svrho volitev sestavi paroli z upravnim odborom volilni imenik vseh 24 let starih moških članov, ki bivajo vsaj pol leta v cerkveni občini. Ta volilni imenik Be razgrne v cerkveni pisarni ter se o tem obveste vsrnlki z objavo na cerkvanlh vratih in razglasom v cerkvi. Vsakega volllca mora obvestiti paroh pismeno, ke-daj in kje ae vrže volitve v cerkveni svet. Volitve vodi paroh. Glasuje se ali z aklamacijo alj poimensko potrjeno kandidatsko listo — Kandidatska lista se nazivlje po nosilcu liste. Jugoslavija — Anglija 2:1 (1:0) Jugoslovanska nogometna reprezentanca |e včeraj dosegla svoj največji uspeh — Angleži priznavajo zaslu- ženost naše zmage LJubljana, 19. maja. Jugoslovenski nogomet je včeraj dose gel uspeh, kakršnega niso mogli pričakovali niti največji optimisti. Nepremagljiva reprezentanca Anglije, matica nogometnega sporta, Je zasluženo podlegla ju-goslovenski izbrani enajstorici, ki je nudila igro, kakršne pri nas redko vidimo. Vsi igralci so dali maksimum svojega znanja in vlomili v svoje akcije višek truda in volje. Navdušenje občinstva, ki je v rekordnem številu napolnilo igrišče, je bilo nepopisno. O športni zralosti Angležev priča dejstvo, da so brez omahovanja in nesebično priznali, da je Jugoslavija zmago zaslužila in da bi lahko z malo večjo srečo dosegla še ugodnejši rezultat. Edino, kar so navedli v svoje opravičilo, je bilo, da jih je mučila nevajena vročina in da so bile zaradi tega njihove akcije počasnejše, kakor sicer. Zmaga jugoslovanskega nogometa bo vsekako močno odjeknila v svetu, zlasti zato, ker je malo prej italijanska reprezentanca le z mnogo sreče dosegla nasproti Angležem neodločeni rezultat. Zanimanje za beograjsko srečanje je bilo izredno. Čeprav je solnce neusmiljeno pripekalo, se je že v dopoldanskih urah premikala proti prenovljenemu igrišču B3K nepregledna množica vseh mogočih prevoznih sredstev. Naj gorečne jši so bili na igrišču že ob 9. in se je zbralo že 4 ure pred začetkom blizu 20.000 ljudi Ni še bila končana predigra, v kateri je reprezentanca Beograda premagala reprezentanco Crne gore i 6:2, ko je bilo na igrišču že nad 30.000 gledalcev. Vstopnina je znašala od 20 do 150 din in računajo, da je prišlo v blagajno 1,200.000 din — rekord, ki doslej pri nas Se ni bil zabeležen. Med gledalci so bili skoraj vsi ministri s predsednikom vlade Cvetkovieem na čelu. V častni loži sta bila tudi angleški poslanik Campbell in italijanski Indelli. Francoskemu sodniku Capdevjlleu sta se predstavili naslednji moštvi: Jugoslavija: Lovrič, Požega, Dubac, Ma-nola, Dragičević, Lechner, GliSevič, Vuja-dlnovič, Petrovič, Matošić ml., Perlič. Anglija: Woodley, Male, Hapgood, Wil-lingham, Cullis, Mercer, Mathews, Hali, Lavvton, Goulden, Broome. Jugoslavija je dobila žreb in je igrala s solncem za hrbtom. Stranska sodnika sta bila Italijan Scorzzoni in Romun Xi-fando. Pred začetkom igre je pozdravil na igrišču angleške igralce minister za telesno vzgojo Cejović. V začetku so naši igrali nervozno in J« imel zaradi tega naš vratar Lovrič polne roke dela, ki pa ga je opravil sijajno. Toda, Angležem je znatno nagajala vročina in je zaradi njihove počasnosti imela naša obramba zmerom priliko za pravočasno posredovanje. Angleži so pokazali zlasti lieprekosljivo igro z glavo iri so zato naši igrali dosledno po zemlji. Komaj je prenehala prvo nervoznost, že je Jugoslavija prevladovala. Prvi nevarni položaj za Angleže je bil v 16. min., ko je Matošić od- dal silen strel, ki je le za malenkost zgrešil cilj. Se v isti minuti se je Perlič lepo preigral in lepo poslal žogo v sredino, kjer je čakal Glišović. Njegov siloviti strel tik pod prečko je bil neubranljiv. _______ lJ° sa Ju*o*l»vUo! velikansko navdušenje množice. Angle^ ži igrajo zdaj na izenačenje, toda Lovrič je nepremagljiv in čisti najnevarnejše situacije. Se dvakrat se našim nudim ugodna prilika, enkrat se je Glišovičev strel odbil od droga, drugič pa je Perlič padel, ko je bil sam pred vratarjem Po odmoru je bila Igra v znaku angleške premoči. Ze v 3. min. je Goulden bliskovito startal in Je s 4 m poslal žogo v mrežo. Rezultat je bil izravnan. Do 13. min. so naši v obrambi. V 15. min. Je Matošič ostro streljal v zgornji kot. vendar je nekdo od Angležev v zadnjem trenutku odbil žogo v kot. V 18. min. je Matošič lepo predložil Perlicu, ki je bil na mah pred golom Woodley mu je tekel nasproti, toda, Perlič pošlje mimo njega v mrežo. Jugoslavija vodi 2:1. Navdušenje občinstva je trajalo več minut. Naši zdaj igrajo previdnejše. Vujadinovie in Matošič pomagata obrambi. Angleži skušajo izenačiti, njihovi igralci pa so tako dobro pokriti od naših, da je sleherna uspešna poteza nemogoča. Četrt ure pred koncem začnejo Angleži s finišem. Streljajo iz vsake pozicije, Lovrič pa je nepremag« ljiv. Vsem je odleglo, ko je sodnikova piščalka dala znak za konec. Igra našega moštva Je bila v vsakem pogledu odlična. Najboljši je bil Lovrič, kateremu pripade levji delež zasluge na zmagi. Odlično sta mu pomagala Dubac in Požega. V krilski vrsti je bil na višku Lechner, docim je Dragičević popolnoma onemogočil nevarnega Lawtona. Veliko presenečenje je pripravila napadalna vrsta. Igrala je izvrstno in mnogo streljala-Zlasti so ugajali Petrovič, Glišović in Perlič. Angleži so kljub porazu Dokazali, da so kot nogometaši nenadkriljivi, zlasti v tehničnem pogledu. Izredno igro Je nudil srednji krilec Cullis. Slabil je bil znameniti branilec Hapgood, ki pa je bil zaradi poškodbe handicapiran. Nekoliko zanimivosti Našim igralcem so za primer zmage obljubili nagrado po 1000 din, dobili pa so po 3000. Glišović je pred tekmo stavil z nekim angleškim novinarjem 100 nasprotij600 din, da bo zabil gol in je stavo do- Clan uprave angleške nogometne federacije Glanvvis je izjavil: Team Jugoslavije je bil boljši. Obe moštvi sta igrali izvrstno. Nisem se nadejal takega rezultata. Angleški poslanik Campbell: Vasi lgral-ci so se sijajno razumeli. NajpriarCnejše "estitam k zmagi. Trener vvhitehacker: Rezultat" Je dober ;n pravičen. Vaša ekipa je zelo dobra in homogena. Najboljši Je vratar. Sodnik je bil objektiven. Občutili smo, da ne igramo pred svojo publiko. Kapetan angleškega moštva Hapgood: Na igrišču j* bil najboljši Lovrič, toda, tudi ostali so bili prav dobri. Največ dela so mi dali srednji napadalec in vsa lova stran napgda. Rezultat Je Mlo dober *a vas in realen. Zmaga Je zajlugena, kar Je bila Jugoslavija boljša, I ms U ste motnost zmagati cnlo s večjim rezultatom. Lawton: Ne morem reci rilćesar. Igrali ste izvrstno, WoodIey; Prejetih golov nisem mogel obraniti. Začudila me je sigurnost vašega vratarja. Ostali nogometni reevltati. V Ljubljani je bil turnir Marsa Zmagala je Reka in prejele pokal. Rezultati so bili: Mara : Grafika 9:0, Raka : Jadran 4:2. Grafika ; Jadran l;l, Reka ; Mars 2-1, V Mariboru je Železničar premagal Hermes* 4:0, Slavij« Rapide 3:0. Maribor p* rezervo zagrebškega Gradjanikega 3:0. V Zagrebu je Stuttgart zmagal nad Haakom 4:2. V Stuttgartu je igrala reprezentanca Nemčija nasproti Ceškl 1:1. V Bruslju Je Francija premagala Belgijo 3:1. V finalu za italijanski pokal je Ambrosiana premagala Novarro 2:1. * — Zaradi dirke I. Gorenjskega Moto-kluba v Kranju, ki bo 31. maja z Jesenic k Sv, Krutu, prelaga Moto sekcija ŽBK Hermes svojo hitrostno cestno dirko nfl gnani podutiški progi na dan 4, junija. Samomor In smrtna nesreča Ustrelil se je bivši tovarnar Anton Jenko — Tragična wnrt bivšega pekovskega pomočnika Alberta Oerbea LJubljana. 19. maj« Včeraj okrog pol ene je prihitela na stražnico na Masarvkovi cesti neka ženska in prijavila, da se je v svojem stanovanju v Mariborski ulici pravkar ustrelil bivši sla-dar in poznejši podjetnik pletilne stroke Anton Jenko. Tja je takoj odhitel stražnik, » »fra&nice pa so Obvestili policijsko upravo. V hišo v Mariborski uHci je kmalu od-51*. komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. L užar jn dežurni uradnik g, Matko Močnik. Mrtvega Antona Jenka »o nssli ležečega na tleh v kuhinji a prestreljeno glavo. Samokres je ležal tik njetja. Anton Jenko je bil rojen 1. 1895 v Podre-čah pri Mavčičah na Gorenjskem. Pred vojno je bil zaposlen kot sLadar v neki pivovarni, po vojni pa se je lotil pletilske obrti in ustanovil v Domžalah tovarnico. Ta mu je šla nekaj let zelo dobro in si jo pridobil lepo premoženje. Zaradi raznih nesrečnih naključij pa je jelo podjetje pozneje pešati in eliednjič je popolnoma propadlo. Jenko je kmalu zašel v bedo in se je preselil v Ljuljano, kjer je najel stanovanje v Mariborski ulici 22. Sicer tako podjetni mož ae j« težko boril za obstanek in je v spremenjenih razmerah komaj preživljaj ženo in tri otroke. V zadnjem času je postal mož otožen in potrt in je večkrat dejal, da si bo končal življenje. Včeraj dopoldne je ta sklep v njem dozoreL Jenko je odšel pred poldnem na Črnuče k svoji svakinji in ji dejal, da ima psa, ki pa je bolan in ga mora ustreliti. Svakinjo je pfoeil za samokres njenoga moža, ki ga mu je ta, nič hudega sluteč, posodila. Jenko je odšel potem domov in se šc pred kosilom nekaj časa razgovarjal z ženo in otroki na dvon-Seu. Proden pa je prihitela njegova na moč preplašena tašča, ki se je Ziglasila pri drugi hčerki na Črnučah in odšla po razgovoru k hčerki v Mariborski ulici, je Jenko že od- Cela vrsta nesreč LđufcUaoA. 19. maja Včeraj ae je pripetilo v okolici Ljubljane več prometnih nesreč. Do hujše nesreče je pa prišlo na zelo nevarnem cestnem križišču na Jezici pri posestniku Kušarju. Popoldne ob 15. je vozil na motorju v smeri od Savelj proti glavni, Tvrševi cesti Ivan Bizant iz Gor. Gameljn. Na motorju je sedela tudi njegova sestra Helenat Prav tedaj j« vozil proti križišču v »meri od Jezice proti Ljubljani z avtomobilom Jože Rzeničnik iz St. Vida pri Stični. Ko je Rze-ničnik opazil Bizanta, da vozi na glavno cesto, je pospešil brzino ter zavil z desne na levo stran ceste, da bi se izognil motocikli-stu ter preprečil nesrečo. Toda bilo je že prepozno; zadel je v zadnji del motorja, ki as je vrglo ob steno hiše Erjavca z motocikl istom vred. Bizant m njegova sestra sta obležala ranjena, vendar Bizant le lažje, njegova sestra je pa dobila hude notranje poškodbe in zlomljeno im roko. Šofer Rze- ničnik se je pa zaletel s svojim avtomobilom v električni drog s tako silo, da ga je preklal. Avtomobil je bil precej poškodovan, šofer je pa le lažje nanj en. Heleno Bizantovo so prepeljali v bolnico, njen brat se pa zdravi v domači oskrbi. Včeraj in danes so prepeljali v bolnico več žrtev prometnih nesreč in drugih poškodovancev, v st. Vidu Je že dopoldne neki kolesar poorl železniškega nairnesčen-ca Alojza P. in eticer • tako silo, ua mu je počila lobanja in so ga morati nemudoma prepeljati v bolnico. — Dopoldne sta se vozeča na motorju, tik ceste v št. Vidu ponesrečila tudi dva vojaka, pa sta lahko nadaljevala vožnjo. V št. Vidu se je popoldne ponesrečila 231etna šivilja Francka Mlinarjev*, s Priniskovaga. Padla je s motorja in dobila poleg zunanjih tudi hude notranje poškodbe. — Na križišču Resljeve ceste je snoči podrl neki avto letalskega kapetana željka Vukajiovi-ča. Reševalci so nezavestnega ponesrečenca prepeljali v vojaško bolnico. — Kuharica Marija šilkar je včeraj v Stični padla a kolesa in si zlomila deano roko. —: Trgovčevo vdovo Heleno švigelj je včeraj na TyT#evi oet*i podrl neznan motocikli «t~ švigljeva se je poškodovala na glavi in po nogah. — V kolesarko Marijo Lah se je na Stožieah zaletel neki kolesar, Lanova je odletela po tlen in si zlomila Ieyo nogo, Iz Celja —C Polkovna slava. Na binko^o nedeljo bo slavil 39. p. p. »vo-jo slavo ter proslavil obenem tudi 201etnico osvobodilnih bojev na Koroškem in zavzetja Črne po oddelkih celjskega polka Krajevni organizaciji Legije koroških borcev in Maistrovih borcev v Celju vabita članstvo, da se ta dan ob 8.30 udeleži žalne maše za padle tovariše, ka bo v opatijski cerkvi. Po maši bo odhod z vojaško godbo na čelu na dvorišče vojašnice kralja Petra k slavi 39. p. p. Ob tej priliki bo tudi pred spomenikom pad.kn koroškim borce rr- sporni nek a svečanost. —c Umrl je v četrtek v Celju v «Mrosti 85 let nekdanji sef davčne uprave v Celju, viiji davčni upravitelj g. Leopold Ha-sei.buhel, znana in ugledna celjska osebnost. Pogreb bo v soboto ob 15.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopalt^ču. V bolnici sta umrli: v sredo 66ietna posestni ca Amalija Ribičeva iz Virg pri Rogaški Slatini, v četrtek pa 421etna žena upokojenega rudarja Pavla Leakovakova iz Radomelj pri Laškem. —:Buster kaznenec« Društvo »šola in dom« občni zbor ob 17. na drž. učiteljišču (v prostorih drž. ženske realne gimnazije) DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič —■ Tržaška cesta. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Petek. 19. maja: zaprto Sobota, 20. maja: Velika skušnjava. Premiera. Premier« k i abonma Nedelja, 21. maja: Trideset sekund ljubezni. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 23. maja: Traviata. Gostovanje Eve Bandrovske-Turske. Izven Opozarjamo na gostovanje odlične umetnice sopranlstke Poljakinje ge. Eve Bandrovske-Turske v torek, dne 23. t. m. Pela bo vlogo Violette v Verdijevi operi »Traviata«. Iz Metlike — Popravek. V sredo 10. t. m. je v rubriki pod naslovom >Iz Metlike« — nogometna tekma — izšel dopis, v katerem neimenovani dopisnik obravnava tekmo SK Metlike z SK Belo krajino iz Črnomlja. V dopisu pravi: >Tekma je bila precej surova od strani gostov.« I>ovolite, da priponi nimo nekaj besed. Radi surove igre je bil izključen po g. sodniku metliški igrač in ne igrač gostov, toda tega seveda dopisnik ne ve, ali pa noče vedeti. Sledi tudi o naših kibic.h, da so se baje vedli nedostojno, da so vdirali na igrišče in hoteli izzvati pretep. Ne, izzival naši kibici niso, pač pa jih je nekaj priteklo na igrišče ob priliki tistega incidenta, ko je bil neki metliški igrač izključen, da bi zaščitili naše igrače, ker je vse kazalo, da bo SK Metlika padla po njih. Kako so bili metliški igrači disciplinirani, pa je najbolje razvidno iz konca igre. Ko je SK Belokrajina po končani tekmi pozdravila domačine s snortnim pozdravom, so ti vseskozi »sportsko« odzdravili: »Pišite nas v....« Po vsem tem je razvidno, da dopisnik onega članka ni bil dobro informiran. Vsekakor pa naj se v bodoče zapomni, da je za kritiko predvsem potrebna objektivnost, tako, da ne bodo ljudje, ki se zanimajo za belokrajin-ski sport, ali pa, ki jim slučajno pridejo one vrstice pred oči, imeli slabega mnenja o nas. SK Belokrajina. Iz Radeč — Peronospora na vinski trti Po opazovanjih banovinske peronosporske postaje v Leskovcu pri Krškem bo nastopila peronospora na vinski trti 22. maja v okoliših, kjer v začetku maja ni bilo večjih padavin. Tam pa, kjer je 5. maja deževalo in sicer izdatneje, utegne nastopiti peronospora tudi dan ali dva prej, to predvsem v občinah Radeče, St. Rupert, Tržišče in St. Janž. S tem se obveščajo vsi vinogradniki svojega okoliša, da morajo biti do 20. maja vsi vinogradniki poškropljeni z l°/o bakreno apneno brozgo, ker pozne j Se Škropljenje ne bi zanesljivo obvarovalo sadov. Iz škofje Loke — ge enkrat slovo godbenikov. Od iz* vestne strani smo bili obveščeni, da so se naše dobronamerne poslovilne besede godbenikom, ki so zapustili Skofjo Loko napačno tolmačile, kakor bi šlo za kako vzpo: rejanje, ocenjevanje ali podobnega! E>aieč smo bili od tega, da bi hoteli kogarkoli in kakorkoli podcenjevati, omalovaževati ali celo žaliti. Naše vrstice so veljale tistim, ki so odSli in samo njim! Brez gledanja na okolico. Tako je slovo tudi ogromna večina nase javnosti razumela. Radevolje in javno to pribijamo za danes in drugič, da se ne bo iskala spod tika, kjer take namreč ni bilo. — Slepi so vredni naše Ikibeasni! Maio javnost opozarjamo na koncert pevskega zbora slepih, ki bo prihodnjo nedeljo s pri-četkom ob 15.30 v StaroioSkem domu. Aka demija ima prav pestro zbran spored. Pojeta mešani in ženski zbor, predviden je tudi nastop solista, nekaj točk se bo iz* vajalo na citrah. Vstopnina je nizka ln se prodajajo vstopnice v Domu slepih v Stari Loki. — Učitelj«tvo Škofjeloškega okraja se bo zbralo k letošnjemu predzadnjemu zborovanju v soboto 20. t. m. v fekofji Loki. I Na dnevnem redu so aktualna stanovska J vprašanja, o risanju iz psihološko-grafolo-ških vidikov pa bo spregovoril g. Janko SicherL ŠAH — Turnir v Stuttgartu. Stanje po 5. kolu: Bogoljubov 4, dr. Vidmar, Engels, O' Kelly 3 in pol, Eliskases 3. — Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba se bo nadaljeval dre vi ob 20. url v mali aobi restavracije »Zvezda«, 113 »SLOVENSKI NAftODcpst*. St. maja m. Strem 3 DNEVNE VESTI ^— živahen tujski promet v Hrvata*«*« Primorju, Na vsem Hrvatskem Primorju Je tujski promet zelo živahen, V zadnjih petih mesecih je bilo gostov mnogo več nego lani. v prvi polovici maja Je prispelo na SuSak 1.300 mozemukih turistov, čemaćih pa ekrog 430. — Dobri izgledi za sadno letino. Km«. Hjsko ministrstvo je dobilo iz vseh banovin poročila o stanju sadnih vrtov. Vse kaže. da bomo imeli letce rekordno jadno letino. To velja zlastt za slive. Po prvih cenitvah bo znašal letošnji pridelek eliv okrog 150.000 vagonov. Ker lzvesimo največ 20.000 vagonov sliv, posuše jih pa okrog 15.000 vagonov, raemisljajo na me-rodajnih mestih Že zdaj, kam bodo spravili druge slive. — Devize tranzitnih potnikov. V zvezi s okrožnico z dne 15. februarja je Narodna banka obvestila vse pooblaščene denarne zavode, da lahko v vseli upravičenih primerih postopajo pri odkupu svobodnih deviz od tranzitni hpotnikov takole: 1. 6e žele tranzitni potniki prodati pooblaščenemu zavodu samo del deviz, lahko pooblaščeni zavodi na ostale zneifce svobodnih deviz od tranzitnih potnikov tak Ganjati za dinarje, izdajo samo čeke svoje izdaje, bodisi na isto valuto, na katero se je glasila odkupljena deviza ali pa na i§to svobodno valuto, ki jo potnik zahteva; 2. Podatki o odkupljenem delu deviz kakor tudi podatki o izdanju čekov lastne izdaje, morajo biti zabeleženi v potnih listih. — Film »Od Ohrida do Bleda«. Filmska reži; erja Svetislav Igladovič in Stevan Miskovič sta posnela film >Od Ohrida do Bleda«. Igladovič dela v holandskih in angleških ateljejih. Prvi del filma »Od Ohrida do Bleda« je že izdelan in čaka samo še na sinhronizacijo, na domačega skladatelja, ki bo zložil zanj glasbo. Zaenkrat sta izdelala režiserja 800 m filma, pozneje bosta pa svoje delo nadaljevala, — Na tujsko-proinetiU razstavi, ki jo priredi v okviru letošnjega pomladanskega Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija Tujsko-prometno društvo ter občina Novo mesto, bo zelo zanimivo. Med drugim bo razstavljena tudi velika miniatura Novega mesta z mostom in tekočo Krko, delo g-Podbevška Metoda. Dalje relief pokrajine okoli Novega mesta tja do Gorjaneev, izdelava g. Ivanetiča; slike ter diagrami najlepših delov Novega mesta, gostinskih obratov, cerkva, ustanov, znamenitosti zgodovinske vrednosti in literatura, ki je kakorkoli v zvezi z Novim mestom, njegovo preteklostjo ter sedanjostjo. Razstava bo izpopolnjena z novomeškimi motivi, umetnostnimi del! Jakca, Mežana in Germa, ter nekaterimi tipično dolenjskimi izdelki stare in današnje novomeške obrti. Poleg razstave bo v posebni sobi pod naslovom »Naša vas« še zbirka slik iz štirih fara Šmi-helskostopiake občine, starinskih predmetov .svetih podob in posod, knjig Itd. ter »Dolina gradov«. zobna pasta Chlorodont — Glasovi o likvidaciji tovarne vagonov na Brodu. V tovarni vagonov na Brodu traja že 7 tedov stavka in uprava je baje zaradi tega odpovedala službo na 6 tednov vsem uslužbencem z uradniki vred. Prizadetih je okrog 150 uslužbencev. Glede na te odpovedi se Sirijo vesti, da bo tovarna ustavila povsem obratovanje in da bo podjetje likvidiralo. Vendar nekateri mislijo, da so vesti o likvidaciji samo grožnja stavku jočim. — Modnemu diktatu Pariza in Dunaja se je včasih pokoril nas ženski svet. Kar ni bilo uvoženo, kar ni imelo tuje tovarniške znamke, ni bilo dobro. Gesla >Svoji k svojima, >Kupuj domače blago« ln podobna, ki jih je propagiral tudi Ljubljanski velesejem, pa so vendarle premagala ta kvarni predsodek. Prodrlo je prepričanje, da je lahko domače blago trpežnejše in cenejše ter da se modeli domačih izdelkov lahko kosajo z najnovejšimi tujimi modnimi vzoci. Domača galanterijska stroka, konfekcija, pletilstvo, krznarstvo, izdelo-valnica perila itd. itd. bodo na Ljubljanskem velesejmu od S. do 12. junija dostojno izpričali, da moremo biti ponosni na domačo delavnost. — Nova tovarna letal pri nas. Bivši prometni minister ing. Vujlč in poslanec ing. Tišma sta dobila koncesijo za zgraditev nove tovarne za letala. V ta namen sta se pogodila z industrijcean Borotom iz Sremske Mitrovice, da bi prevzela njegovo tovarno pohištva ter jo preuredila v tovarno letal. Adaptacije v tej tov. so že začeli in jeseni bo tovarna že začela obratovati. V tej tovarni pa ne bodo izdelovali letalskih motorjev. — Mariborska tekstilna tovarna se preseli v Egipt. Nedavno smo poročali o nameravani preselitvi mariborske tekstilne tovarne Zelenka in drug. Zdaj potrjujejo to vest 1* Maribora. Podjetje se namerava preseliti v Egipt. Tovarnar B. Schouskv se namerava oženiti z lastnico velike tekstilne tovarne v Egiptu ki hoče izpopolniti s svojimi stroji in napravami ženino tovarno v Egiptu. Najprej se bo preselila predilnica; stroje so odposlali že v dveh transportih in kmalu bodo odposlali tretjo pošiljko. Ko bodo preselili predilnico, pride na vrsto tkalnica. S stroji vred ae preseli tudi nekaj delavcev, ki bodo imeli baje enako plačo kakor v Mariboru. — Odlok o pretvori t vi mariborske mešane realne gimnazije v popolno. V dodatka >Službenih novin« z dne 16. t, m. je objavljen odlok, kralj, nam., izdan na podlagi zakona o srednjih šolah, da se mariborska nepopolna mešana realna gimnazija pretvori s Šolskim letom 1939-40 V po-polno mešano realno gimnazijo. — V prejšnjem stoletju je bila moda, da so bila stanovanja kar zatrpana z razno več aH manj nepotrebno navlako. Dandanes imamo v stanovanjskih prostorih pohištvo brez vsakih okraskov, zato pa krasi sobo vitrina, v kateri ima gospodinja sprav ljene kristalno posod je in kermmMSne izdelke, ki učinkujejo tako poSivJ^kje*. Take predmete smo včasih uvažali iz zamejstva, danes jih pa tudi te isdelujsmo doma in jih bedo tovarne v razkošnih razstavah pokazale na Ljubljanskem velesejmu od S. do 12, junija. —. Reguleolja Mure °t> meji. Banska uprava je raspisala pismeno licitacijo regulacijskih del pri obmejni Muri v proračun »k e m letu 1&3S-40. Licitacija bo U maja ob 11. v sobi št. 47 tehničnega Oddelka v Ljubljani. Proračunska vsota zna-ša 866 523.95 din. — Koncert ljubljanske o. M. v Zagrebu. V soboto 20. t. m. se bo vršil v Zagrebu v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda v počastitev 70 letnice mons. Janka Bar. leta koncert pevskega zbora Glasbene Matice. Spored obsega naslednje točke: Lajo-vio: Bolest je kovač, Lan, Kroparji, Napitnina, Zeleni Jurij (sopran solo Ljudmila Polajnarjeva), Lajovic: Begunka pri »beli. Kaj bi le gledal. Samospevi. Ljudmila Polajnarjeva. Foerster: Ljubica. Koporc: Ukrajinska. Adamič: Smrt carja Samuela (bas-solo Tone Petrovčič). Mešani zbori. PavCiC: Kaj ml pravi ptiček ta. Pastirica. Samospevi. Ljudmila Polajnarjeva. Tome: Svatske (belokranjske narodne), Slavenski: Voda z vira (medjimurski narodni), Adamič: Čudna zdravila. Iz cikla »šaljiv-ke«. (Sopran solo Ljudmila Polajnarjeva). Mešani zbori. Pevski zbor Glasbene Matice bo nastopil pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Pri klavirju prof. Marijan Lipo vše k. Vstopnice so v predprodaji v Poslovnici Hrvatskega glasbenega zavoda in pri Rom kampu v Oktogonu. — Nastop črnomaljskega kola v Beogradu. V okviru beograjskega velesejma je beograjska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja priredila festival narodnih plesov, ki se ga je udeležila skupina 18 deklet iz Črnomlja. Slovenci so prišli v Beograd v četrtek zjutraj s prvim brzovlak om. Na kolodvoru so jih sprejeli in gostoljubno pozdravili predstavniki novinarskega udruženja in zastopniki sejma, nato ao jih pa odpeljali na njihova stanovanja. Snoči so Crnomeljci v veliki sejmski dvorani, ki je bila nabito polna, nastopili poleg drugih plesnih skupin s svojim znamenitim »kolom« in >mostomc in ao doživeli velik uspeh. rMreditvi so prisostvovali najodličnejši predstavniki javnosti. Dre vi Crnomeljci ponove svoj nastop. Ze ponoči se pa vrnejo, ker bodo v nedeljo nastopili v Črnomlju, ko bodo zapele prve lopate pri gradnji nove železniške proge Črnomelj—Vrbovsko. Tudi v Metliki pripravljajo plašno skupino, ki bo nastopila 24. in 25. maja — Diplomirana *ta bila na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra I. za gradbenega inženjerja gg. Muha Gašper iz Horjula in Rajic Milivoj iz Ljubljane.— Čestitamo! — Koča na Milnici (ca. 1500 m) v Karavankah, ki jo je lani postavila Triglavska podružnica SPD (Dovje—Mojstrana) v krasni legi pod Plevevnicami 1976 m med Vel. Kepo in Dovško Babo, je bila dne 17. t. m. oprta. Do koče je dve in pol ure hoda s postaje Dovje—Mojstrana. Turisti posetite in oglejte si to najnovejšo postojanko SPD! .— Rojaki iz Cerkna se opozarjajo, da se tudi letošnji sestanek vrši na binkostno nedeljo dne 28. maja popoldne v gostilni pri »Urbančku« na Stožicah pri Ljubljani. Ta sestanek bo združen z občnim zborom društva »Porezen« ln s proslavo sedemdesetletnice ustanovitve »Narodne čitalnice« v Cerknem. Pridite vsi — prijatelji in znan ci dobrodošli! — Dandanes živimo izredno hitro. Kar je bilo Se včeraj moderno in praktično, danes ni več. Zato tudi število izumov izredno hitro narašča, tako da jih ljudje po veČini premalo poznajo. Izredno mnogo je zlasti praktičnih izumov za rabo v gospodinjstvu, časopisje nas ne more seznanjati z vsemi temi koristnimi izumi, ker jih je preveč in posamezne trgovine jih tudi ne morejo tako propagirati, da bi čimpreje postali splošna last, Zato je prav, da se take praktične novosti popularizirajo potom velesejma, kjer prihajajo v neposredno zvezo z množico obiskovalcev. Izredno mnogo praktičnih novosti bo na ogled na Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. — Zveza kulturnih društev vljudno vabi vse svoje članice s področja Gorenjske, da se udeleže narodne manifestacije nacionalnega delavstva, ki jo priredi podružnica Narodne strokovne zveze na Jesenicah v Žirovnici v nedeljo 21. t. m. ob 15. uri. S to proslavo je združena tudi prireditev prosvetnega dne Zveze kulturnih društev in dolžnost vseh je, da se vabilu odzovejo. — Glavna skupščina CMD no letos v Ljutomeru. Narodno obrambna Družba sv. Cirila in Metoda bo imela svojo letošnjo glavno skupdčino v Ljutomeru. Vršila se bo v nedeljo, dne 2. Julija, ker se je izrazila od mnogih strani želja, da bi bila ta prireditev še pred jesenjo in okoli praznika obeh slovanskih blagovestnikov. * Zahvala. Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani se zahvaljuje najlepše vsem onim, ki so bodisi v denarju bodisi v blagu prispevali k nabiralni akciji, ki je omogočila obdarovanje šolske mladine na 8 šolah v obmejnih Slovenskih goricah ter 350 potrebnih mater z opremami za novorojenčke. Zlasti smatra za svojo dolžnost izreči zahvalo svoji podpredsednici gospej Klari Majce novi, soprogi pod-bana, ki je vso akcijo organizirala, zbrala večino nabranega blaga in poskrbela, da so številni zavodi in šole sešili v svoji požrtvovalnosti obleko in perilo za šolsko mladino ter novorojenčke. Ker je treba obdarovati še številne druge kraje, prosi društvo vso javnost, da ga tudi vnaprej podpira pri zbiranju prispevkov bodisi v denarju bodisi v blagu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestanovitno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 28, v Splitu 27, v Sarajevu in Dubrovniku 26, v Kumboru 25, v Zagrebu 24, v Ljubljani in Mariboru 23, na Rabu 20, na Visu 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.9, temperatura je zna Sala 9.0. — Groza« "mrt v °gnju. v ionedo ponoči je nastal v Rakovcu pri Karlovcu v dvoriščnem poslopju tovarne Bože Grl Jakov lča požar. Gasilci so te morali omejiti samo na lokaliziranje požara. Ko so ogenj končno pogasili, so našli na pogorišču vse zoglenelo truplo Mile Boca. Mož je spal na seniku, od koder je hotel »bežati a svojima tovarišema, pa je padel v pritličje, kjer je našel smrt v ognju. — Hišo je zažg*l, potem se je pa obesil. Včeraj zjutraj si je v S uho tiči končal življenje trgovec G juro Kovač. Zaagal je svojo hišo, potem se je pa obesil. Sosedje so F ^ F J c T A . : 0 t 1 G 19 2 1 Is 4unI Rež. MIh. Kertez »ŠTIRI HČERKE Film prelepe vsebine, izdelan v duhu SCHUBERTOVIH najslajših melodij serenade »HREPENENJE«. videli kako stoji sredi dvorišča m gleda prekrižanih rok, kako mu gori hiša. Ko so ga pozvali, naj tudi on pomaga gasiti, je to storil, čez nekaj časa je pa izginil in našli so ga na podstrešju obešenega. Iz LJubljane —lj Ribji trg je precej dobro založen s morskimi ribami tistih vret, ki jih naše gospodinje najraje kupujejo. Zadnje čase je slasti mnogo akuš, ki so bile danes po 14 dta. Po isti ceni so prodajali lepe zardele, medtem ko so bile tardelice še po 8 dinarjev kg. Drugih vrst morskih rib ni bilo mnoge. Naprodaj je pa bilo tudi nekaj morskih rakov, ki so bili po 26 din kilogram, kakor tudi oslici. Med rečnimi ribami so prevladovale ščuke, ki ao po le dinarjev kilogram. —lj Mladino na morje! Pokažimo tudi naM mladini, ki jo daleč od kršnih morskih bregov v sliki in besedi toliko navdu* aujeme sa naš sinji Jadran, pokažimo ji dejansko to morje, pomagajmo jI. da se iz oči v oči napije njegovih lepot in da vsaj beino zasluti njegove vrednote! Potem ga bo šele prav vzljubila in bo ji enako drago, kot ao ji dragi njeni domaČi logi In planjave, naše gorice in gore. Neumorni ženski odsek pri krajevnem odboru Jadranske straže v Ljubljani hoče mladini v tem pomagati. Prvenstveno pozornost bo posvetil mladini ob naši severni meji. Tradicionalni »Narcisni dan«, ki se bo vršil v soboto 20. t. m. naj mu omogoči ta plemeniti načrt. Naše zavedno občinstvo bo gospem s pravilnim razumevanjem gotovo povsod lajšalo nehvaležno a prepotrebno nacionalno delo. —lj Nadaljevanje s*avbnih del pri vseučilišči knji2n?ct. »Službene novinec z dne 36- t m- objavljajo raepis prve pismene licitacije za oddajo mizarskih del pri vse-učiliški knjižnici v Ljubljani. Dela razpisuje banska uprava po naročilu gradbenega rnmistrstva. Licitacija bo 3. junija ob 11. v setoi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Proračunska vsota znaša 1.218.605 din. predpisana kavcija pa 111.000 din. o— Klub koroških Slovencev vabi svoje člane in prijatelje na izlet v nedelje 21. t. m. v Senožete pri Jevnici (na progi Ljubljana — Zidani most). Odhod iz Ljubljane gl. koL z vlakom ob 12.45. Voznina z nedeljsko povratno vozovnico stane tja in nazaj 9 din. Hoje je 15 minut. Povratak ob 19.39. Izlet bo ob vsakem vremnu. —lj G. lipah Fran bo predaval d revi ob 20. na skupnem predavanju S. O. Preporoda, JNAD Jugoslavije tn JNAK Edin*tva sO gledališču«. Predavanje bo v lokalu Jugoslavije, Tomanova ul. 3. Po svojem gledališkem in literarnem udejstvovanju popularni g. predavatelj bo v nadvse zanimivih izvajanjih pokazal razvoj gledališke umetnosti in še prav posebno razvoj našega Nar. gledališča. Preporod, Jugoslavija in Edinstvo vabijo vse svoje člane p da se današnjega predavanja zanesljivo udeleže. —lj Rudarsko glavarstvo v Ljubljani ae preseli v ponedeljek 22. t. m. v palačo Glavne bratovske skladniee na Vrtači stev. 6 (vhod iz Levstikove ulice). Ta dan se za stranke ne uradu je. —lj šentjakobčajrf bodo gostovali v nedeljo 21. t. m. ob 20.15 v Sokolskem domu na Viču z duhovito in zabavno veseloigro >Košček sreče«. Igra je izvrstno naštudi-rana in so dosegli ftentjakobčani z nje velik uspeh. V glavnih vlogah nastopajo Bu_ carjeva, Grgurevičeva, Battelino in Moser, v ostalih vlogah pa nastopi ves ansambel. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poseti predstave. Ker je za to edino gostovanje ftentjakobčanov veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji. —lj Kolesarsko društvo »Sava« v Ljubljani vljudno sporoča svojim članom, da je njen član in odbornik g. Janko Dolenc umrl. člani in članice naj se v čim večjem številu udeleže pogreba. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Odbor. Tragična smrt Ptuj, 19. maja V torek preti večeru se je odpravil s ovojega desna v Kioarju Solatni železniški zvanionik Ignac Repič, zaposlen pri progovni sekciji v Ptuju, č«S da ima na postaji opravka, kjer da mera nekoga počakati. Repie se je res sveosr pojavil na postaji ter tam izročil svoje kolo v shrambo, češ da ga bo po prihodu vlaka ob pol 9. ure zopet vrel, da »e vrne domov. Ko j« potniški vlak odpeljal, Repica ni bile ed nikoder. Službujoči uradnik, ki se mu je to zdelo sumljivo, je naročil, naj Repica poiščejo. Vse tkanje pa je bilo zaman in as Repič tudi ni pojavil pri večernem potniškem vlaku, sele proti jutru je • .pazil neki železničar blizu postaje na tretjem tiru vse razmesarjeno moško truplo. O tem je takoj obvestil službujočega uradnika. V mrtvecu so takoj spoznali Repiča. Domneva se, da ga je povozil nočni tovorni vlak, ki pelje skozi Ptuj okoli 10. ure zvečer in se v Ptuju ne ustavi. Vse kaže. da gre za neereoo, ni pa tudi izključeno, da je Repič izvršil samomor. Pokojni Repič je bil splošno priljubljen. Bil je mirnega značaja in je opravljal službo zelo vestno. Pokopali so ga na praznik ob veliki udeležoj njegovih stanovskih tovarišev ln Sokola ter ostalega občinstva na pokopališč uv Rogoaniei. Pokojni zapušča mlado vdovo in dva nepreskrbljena otroka* Prizadetim naše iskreno sožalje! Zavraten umor v Kalcah Umorjen je bil posestnik Jože »kvare — Orožniki so morilcu že na sledu Krško, 18. maja Krško in njegova okolica zadnji čas ne prideta ix senzacij. Nedavno se je odigrala krvava tragedija mesarskega pomočnika Alojzija Kravanje. ki je šel radi nesrečne ljubezni pod vlak. Potem je Sava naplavila žensko truplo in še zdaj se ne ve, kdo je neznana utopljenka. Zdaj pa je zopet razburila ljudi vest o za vrat nem umoru. Prebivalstvo je ogorčeno nad neznanim zločincem in upa, da bo zločin kmalu pojasnjen. V sredo zjutraj okrog petih je šel po poti, ki vodi iz vasi Kalce—Naklo proti vasi Veliki Pudlog. Franc Nagli-e. pa je našel na poti truplo. V njem je spoznal 531etnega posestnika Jožeta Skvarc a iz vas; Kalce-Na-klo. Umorjeni je ležal na obrazu in je imel več ran na glavi, ter levo roko presekano, kar jasno kaže, da se je vršila med napadalcem in njim srdita borba. Okolica, kjer je bil izvršen umor. pa Je brez vsakega grmovja, kamor bi sc napadalec lahko skril. Iz tega sledi, da :e moral umorjeni Skvarc dobro poznati napadalca tn da ni slutil, da ga namerava napasti. Kakor zatrjuje niegova žena, je odšel Škvarc v sredo zjutraj ob pol treh od do* ma v vinograd na Dr en ovcu, pred odhodom mu je pa služkinja Marička skuhala vina. Ob pol šestih zjutraj pa so ji prišli sosedje povedat o umoru. Žena niti ne sluti, kdo bi bil morilec. O najdbi trupla so bile seveda takoj obveščene oblasti in so orožniki iz Kostanjevice takoj odšli na kraj zločina, kjer so našli umorjenega Skvarca, obenem pa so obvestili tudi sresko sodišče v Krškem o zločinu. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Leskovcu, kjer se je vršila takoj popoldne obdukcija. Slednja pa je ugotovila zelo zanimive stvari. Skvarc jc bil umorjen s topim predmetom ln sicer žc v torek zvečer ln ne v sredo zjutraj, kakor pripoveduje njegova žena, da so prejšnji večer skupaj večerjali in da je šele ob treh zjutraj odšel od doma. Isto je potrdila tudi njena nečakinja in služkinja. Na truplu so se poznale že mrliške pege. katere se pojavijo po navadi šele 24 ur po smrti. Tako Škvar-čeva žena, kakor tudi njena nečakinja in služkinja pa vztrajajo pri svojih izjavah in trdijo, da niti ne »hitijo, kdo bi bil morilec. Preiskava se nadaljuje in so oblasti morilcu že na sledu. Zanimive je, da je takoj, ko se je zvedelo za umor in še pred prihodom orožnikov pobegnil Franc Banič, ki si je izposodil kolo in se odpeljal proti Brežicam, a sc do večera še ni vrnil. Banič je velik nepridiprav in je imel že večkrat opravka s sodnijo radi tatvin. Nanj je padel sum, da je umoril Skvarca v sporazumu s svojimi pajdaša. Sosedje vedo povedati, da »ta bila pokojni Skvarc in Banič dobra prijatelja. Pokojni Skvarc se je pred osmimi leti priženil na Kalce, kjer se pa z žemo ki je biLa že drugič poročena, nista dobro razumela in so takoj v začetku nastali med njima prepiri, ki so se navadno končali tako, da je Skvarc pretepel svojo ženo. Pred dnevi pa se je zgodilo celo, da ji je grozil s repetiirko. Skvarc je bil zelo natančen in siten gospodar in se posebno ni razumel s staro služkinjo, ki jc že 19 let pri hiši in je v službi pri njih izgubila tudi oko. Gospodinja ji je hotela prepisati užitek, kar pa njen mož ni dovolil. Zato jc služkinja posebno sovražila škvarca in sta si bila vedno v laseh. Prebivalstvo vsega sreza se močno zanima za izid preiskave, kajti pokojna Skvarc je bil eden najuglednejših posestnikov v okolici. Razne okornosti kažejo, da so zločinci iz najbližje okolice umorjenca, so pa zopet drugi znaki, ki kažejo popolnoma v drugo smer. Upajmo, da bo zločin kmalu pojasnjen in bo zadoščeno pravici. Iz Ljutomera — Preložene konjske dirke. Kasaške in galopske konjske dirke, ki bi m morale vršiti v nedeljo na Cvenu pri Ljutomeru, so bile radi deževnega vremena preložene in se bodo vršile ob isti uri v nedeljo, 21. maja. Prijatelje konjskega sporta opozarjamo na te dirke, ki bodo tudi zek> napete in zanimive. — Sokolski kino. V soboto 20. t. m. ob 20. in v nedeljo, 21. t. m. ob 16. m ob 20. bo Sokolski kino v Ljutomeru predvajal duhovito satiro >Na bulvaruc. — Ponovitev sokolske akadevoije. Sokolsko društvo v Ljutomeru je na praznik popoldne ponovilo svojo akademijo, ki je bila tudi tokrat prav dobro obiskana. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Dta NEGA LEPOTE zanimivo brošurico dobite brezplačno, ako javite svoj naslov z dopisnico: Superba, Zagreb, Ilica 64. 1619 ~ TURISTI! Planinski cvetlični med iz Me* darne, Ljubljana, židovska ul, 6, vas osveži ln okrepča. Pridite ponj! 30 T. Male oglase »Slov. Narod« sprejema oprava do 9. are dopoldne, KLIŠEJE EHO VE0MVNE JUOOGMtlKA KOŠNJA TRAVNIKOV pod Rakovnikom ln v Zomlcah pri Podpeči naprodaj, Šuštar, T^iiTfflrtrs cesta 12. 1625 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Majmanjsi znesek 8 Din FRIZERSKI DAMSKI SALON v centru Splita prodam. Cena nizka. — Salon Brna, Split, Do-maldova 4. 1618 LEPA OREHOVA JEDRCA Ui cvetlični med Vam najceneje dobavi Medama, Ljubljana, Židovska ul. 6. 29. T. NAJCENEJŠE KURIVO so suhi bukovi parketni odpadki Dobijo se pri Vertačniku, Jenkova 7. 1636 POHIŠTVO vsakovrstne stole izdelujem naj« ceneje. Vsa popravila. — Josip Zorman, Breg 14. 1635 TRGOVSKA HIŠA v kateri se nahaja tudi gostilna lporabna lahko tudi za mesarijo ali pekari jo in sploh vsako obrt je naprodaj iz proste roke v trgu na Dolenjskem tik farne cerkve. Naprodaj takoj zaradi družinskih razmer. Tozadevna pojasnila daje Gospodarska pisarna KLAVS, Ribnica na Dolenjskem, proti priložitvi znamke za odgovor. 1633 PRIPOROČA SE delikatesna trgovina I. Buzzo-liui, Lingarjeva ul. Tel. 26-28. Dnevno sveže blago. 1687 La CESNJE sveže, trde, kg din 4.50 ln 5.— v košarah po 30 in 50 kg — franko voznina — razpošilja po povzetju G. Drechsler, Tuzla. 1630 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej NajmnniSi znesek 8 Din VALJCNIKOV par komadov iz trde litine kupim. Ponudbe na Ivan Prešern, tov. Kranj. 1632 SOBE LEPO OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice oddam s 1. junijem v bližini gor. kolodvora. Naslov pove uprava lista 1631 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PEKOVSKEGA POMOČNIKA za skupno delo, sprejmem takoj. Jernej Korbar, Slov. Javor-nik St. 31. 1620 FRIZERKO dobro moč — sprejme salon Godina, Sv. Petra c. 3. 1635 FANT STAR 24 LET priden, trezen in posten, osem let v službi slikarske obrti, vajen delati vsa v te stroko spadajoča dela, želi premeniti službo. Sem pa brez pomočniškega ipričevala. Ponudbe na Herman Ventorini, Pes je pri Velenju. 1684 inFORMACUE Beseda 1.— Din, davek posebej. Najmanjši znesek 10 Dta PREKLIC ! Podpisani opozarjam vsakogar, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja pobegla žena Marija Majcen. — Peter Majcen, Ciglarjeva ul. 18, Ljubljana. 1638 NAJBOLJŠA RADIJSKA IZVIJA |t NAŠ VAL SPOREDI evropskih radfjskfb modni pregled. Makulatura! papir preda Ljubljana, Kaafneva oUca dar. s Sifon 4 »SLOVENSKI NAROD«, i«» Sm rt3 lepa aniSestacija sokolske v Mostah Mogočna sokolska povorka po mestu — Razvitje dečjega prapora — Telovadni nastop Ljubljana. 19. maja Ob krasnem vremenu jc bil včeraj zlet sokolske dece Uubljanskih soko'skih društev . Mostah. Nepričakovano velika udeležba dece in številnega članstva je znova poka/ala moč sokolske misli v naši beli Ljubljani, ki je sokolska tn lugosl o venska. Navdušeno po/drav'jan ie meščanov, ki so ga prirejali sokolski mladini na njenem zmagovitem pohodu po ljubljanski!] ulicah, bo ostalo vsem v trajnem spominu. Za svoj praznik «e ie sokolska deca prav dci>ro pripravila kar so pokazale skušnje na letnem telovadišču mo;ke dece v Tivoliju in ženske dece v Mostah. Z veseljem moramo ugotoviti, da so skoro vsa društva na-stopila tud: s posebnimi :elovadn;mi točkami. Kmalu po 13. uri so ljubi unske ulice oživele prepevajočo mlad no ki se je zbirala na telovadišču v Tivoliju za povorko v Mo-s*p. Ob «4. je bilo na telovadišču Ljubljanskega Sokola kot v mravljišču. Mimo so-ko'ske dece se jc zbralo "v lepem številu tudi čianstvo in naraščaj v meščanski obleki l znakom in državnimi zastavami. Ob 14.30 je krenila pod vodstvom mo-^čanskeca načelnika br. Vašla veličastna povorka skoii mesto v Muste Za ijodbo Sokola I. Tabor so nosili praporščaki D članskih praporov. A naraščajske in dva dečja praTX>ra. Za upravo župe in meščanskega Sokol* je korakalo v sprevodu 420 deklic. 424 dečkov. 132 na^ašca.mic v meščanski ob!ek:. 56 naraščajnikov, 120 čsnov. 72 članic in 33 kolesarjev, skupno je bilo v povorki 1330 oseb Povsod, koder je šla povorka ie mnogoštevilno občinstvo navdušeno pozdravljalo sokolsko vojsko, ki je krepko odzdravljala t. živahnim' vzkliki »Zdravo«. Mladina jc vso pot navdušeno prepevala Si ko *ke i'1 narodne pesmi. Pred Sla imerie vim domom se ie povorka u *:>ili. eta irkaže spoštovanje velikemu Juge?1 enu in Sokolu pokojnemu br. dr. Fdu tajnu- F red sporne-" --^ so sc v polkrogu razvrstili praporščaki Župni tajnik br. S . Flegar se ie v lepih besedah spomnil od!i-; mga Sokola, Človekoljuba in zdravnika br. dr. Slajmerja. Njegov spomin so navzočni počastili s klici »Slava«, sokol-sk: prapori so *e poklonili pred likom pokojnega brata dr. Slajmcrja. sokolska .Sodba pa je pod vodstvom hr. Švaj-garja zaigrala slovansko himno »Hej Slovani«. Ta pietetna svečanost je napravila na mnogoštevilno množico izredno globok in ugoden vtisk. Povorka je potem nadaljevala svojo pot v Moste. Pri vhodu v bi vso občino jo je priei'KO --J* velika množica domačinov, ki je priredila M>kolstvu navdušene in spontane manifestacije. Po prihodu na telovadišče, kjer se je zbralo okrog 3000 občinstva se je pričel svečani akt razvitja dečjega prapora. Na okusno okrašeni tribuni so se zbrali kumica s. Kastelčeva. kum Andrej Sturm, zastopnice narodnih društev in društvena uprava s starosto br. Balohom na čelu. Ob zvokih sokolske koračnice ^so ob 16. prikorakali na telovadiSče vsi oddelki s prapori, deca pa je prinesla veliko državno zastavo. Zbrano sokolstvo in množica je najprej izkazala čast državni zastavi, ki se je med igranjem državne himne dvigala na 20 m visok jambor. Po tej svečanosti je starosta br. Balon najprej pozdravil zbrane goste, našo vojsko, zastopnika staroste br. Gangla br. Janeza Poharca, zastopnika župe br. inž. Bevca, zastopnike mnogih narodnih in kulturnih društev in zastopnike vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Tople besede je naslovil kumici dečjega prapora s. Kastelčevi in kumu br. Andreju Sturmu. Po pozdravili je nazdravil sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II.. med viharnimi ovacijami občinstva in igranjem državne himne. Sokolska deca je zatem prinesla na tribuno dečji prapor, načelnica s. Kruharjeva pa ga je izročila br. starosti, ta pa kumici s. Kastelčevi. Kumica je razvila prapor in ga izročila deci. ki naj se zbira pod njim v dobro sokolstva in Jugoslavije. V krasnih besedah je potem privezal na prapor spo-rninski trak kum br. Sturm, ki je pozval mladino, naj bo ta prapor vodnik sokolski deci za dobro kralja in nedeljive kraljevine Jugoslavije. Godba je zaigrala državno himno, potem pa je sprejel prapor deček Sturm ki je objubil. da bo nosil prapor s častjo in ga neomadeževanega izročil bodočim pokolenjem. Po pobratimstvu z ostalimi prapori sta pozdravila kumico in kuma deček in deklica moščanskega Sokola in izročila obema krasne šopke z državno trobojnico. Po lepi svečanosti razvitja so odkorakali vsi oddelki s prapori s telovadišča med viharnimi in navdušenimi pozdravi tisoč-glave množice, potem pa se je pričela telovadba, ki je bila malce preobširna po svojem sporedu. Telovadba je vsestransko uspela in zaslužijo vsi vodniki in vodnice polno priznanje. Ob zvokih sokolske koračnice so prišli na telovadišče dečki (300), ki so zletne proste vaje opravili dokaj dobro. Pri večji skladnosti in kritju bi dosegle vaje popoln uspeh. Vaje so delali na klavir s pomočjo ojačevalca. Občinstvo je nagradilo dečke s toplim odobravanjem. Po dečkih je 320 deklic mnogo boljše v boljšem kritju in boljši skladnosti izvedlo zletne proste vaje, ki so občinstvo zelo navdušile, kar je dokazovalo viharno in spontano odobravanje. Ženska deca Sokola I Tabor je odlično izvajala vaje z obroči, potem pa je moška deca Sokola Ljubljana II nastopila z igrami na klopeh, ki so zbudile pri občinstvu mnogo zabave in smeha. Dobro se je zatem postavila dvanajstorica ženske dece Sokola JU., nakar je sledila zanimiva Štafeta čez zapreke dečkov iz društev Sokol I, Šiška, Zg. Šiška. Ljubljanski Sokol in Moste. Dobro sta uspela nastopa dece iz Most na dveh gredeh in iz Stepanje vasi — dvanajstorica. Občinstvo .je nagradilo mlade telovadke z dolgotrajnim odobravanjem. Pri orodni telovadbi je nastopilo več vrst dečkov z raznimi preskoki čez konja, s prožno desko, z jurišno desko itd. Vse vrste so pokazale lepe vaje, drzne skoke in bfle deležne nedeljive pohvale občinstva. Največje zanimanje je vladalo za izmenske teke dečkov in deklic. Pri teku dečkov je zmagala vrsta Sokola I, sledijo si vrste Moste I. Ljubljana - Zg. Šiška. Moste TJ, Ljublj. Sokol. Sokol TI, Sokol IV, Ljublj.-šiška. Sokol III in Polje. Pri ženski deci je zmagala vrsta Ljubljana-šiška. vrstijo se Sokol II. Ljunlj.-Šiška. Ljubljanski Sokol. Sokol I Tabor, Moste in Vič. Prve tri zmagovalne vrste so prejele krasne lipove Vence s trakovi. Po izmenskem teku je nastopila ženska deca Sokola II s kiji in je bila za svoje odlično izvedene vaje deležna navdušene pohvale. Po končanem telovadnem nastopu je bil na telovadišču zbor vseh oddelkov s prapori. Načelnik br. Vaši je imel na deco lep nagovor in jo prosil, da ostane zvesta sokolski misli in koraka ponosno in neustrašeno za novim praporom. Govor brata načelnika je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Godba je zatem zaisrala državno himno, potem pa Je bila spuščena državna zastava. K sami prireditvi bi pripomnili, da. bi moralo reditelistvo delovati bolj skrbno tn redno, dal.ie hi morale vodnice deklic priti na telovadišče v telovadnih oblekah in ne v slavnostnih krojih. Sieer pa je prvi letošnji nastop pokazal, da se v društvih dela in da bodo letošnji nastopi po številu nastopajočih in po številu udeležencev v sprevodih boljši kot lansko leto. Moščan-skemu Sokolu k lepi prireditvi naše bratske čestitke, želmo mu tudi v bodoče mnogo uspeha in napredka. —at. Alkohol, grunt in dota > vzroki grdih zločinov na podeželju — Maščevanje posestnika, ki ga je žena zapustila Ljubljana. 19. maja Alkohol je bil vzrok žc premnogih zločinov med podeželskim prebivalstvom, nič manj zločinov in žaloiger pa so zakrivili prepiri zaradi grunta ali dote. Alkohol je v ozadju vseh najsurovejših ubojev in krvavih pretepov, grunt in dota sta v ozadju zločinov iz maščevanja in zavisti. Tudi posestnika Antona Kovača iz Grahovega je spravila na zatožno klop dota. V ponedel. se je pos. Kovač zagovarjal pred malim kazenskim senatom s predsednikom s. o. s. Rajkom Lederhasom in sodnikoma Ivanom Brelihom ter dr. Pom-petom. Kovača je branil odvetnik dr. Žužek, obtožnico je zastopal državni tožilec Fran Sever. Kovač se je moral zagovarjati zaradi obtožbe poizkušeneg-a umora in lažne ovadbe. Glede krivde je Kovač izjavil, da je nekaj zakrivil, ker je napadel 70 let starega tasta in njegovega sina. Zanikal pa ie, da bi imel namen tasta in njegovega sina umoriti. Žalostna zgodba Antona Kovača se je pričela kmalu po njegovi poraki s hčerjo posestnika Kranjca zaradi dote, ki bi jo morala Kranjčeva hči dobiti. Stari Kranjc je po Kovačevem zatrdilu obljubil 7000 din, dal pa je samo 4000 din dote. Kovač je prva. leta po poroki menda pozabil na ženino doto. živel je z ženo v začetku še nekam srečno, zadnja leta pa so nastali prepiri med zakoncema, žena moža ni ubogala., kakor so povedale priče, nazadnje je zbežala od njega in mu pustila šest nepreskrbljenih otrok. Obenem z družinskimi prepiri je prišlo na dan zopet vprašanje dote. Med Kovačem in Kranjčevimi. je nastalo strupeno sovraštvo. Kovač je bil seveda obupan, ker ga je žena zapustila. V njem se je skuhala sčasoma želja po maščevanju. Dne 9. februarja je nekaj fantov, med katerimi je bil tudi Janez Kranjc mlajši, v gostilni prišla navzkriž s Kovačem. Kovača so podrli na tla in ga osuvali. Drugo jutro je Kovač prijavil orožnikom, da mu je nekdo od fantov, s katerimi se je spopadel, ukradel 2150 din iz žepa. Orožniki Kovaču niso verjeli, da je bil okraden. Dne 11. marca pa je Kovač počakal v gozdu blizu poti v zasedi na tasta in njegovega sina ter je dvakrat ustrelil proti sinu. nato pa dvakrat proti tastu. Tasta sta zadeli dve krogli v desno roko. Kovač se je zagovarjal, da je hotel tasta samo zastrašiti, da bi imel pred njim mir. Povedal je malo verjetno zgodbo o tem. kako je iz najdene puškine cevi naredil sam nekakšno pištolo in kako je streljal z avstrijskimi patroni, katere je našel po prevratu pri hiši. Kranjca sta izpovedala, da je Kovač oddal šest strelov v kratkih pre-sredkih. S svojo s puško« Kovač ni mogel tako hitro strelajti. Imel je najbrže revolver, kajti z orožjem, ki ga je sam naredil, kakor je trdil, ne bi najbrže sploh in ogel streljati, če je bil njegov Mzum* tak, kakor ga je sam popisal. Senat je Kovača spoznal za krivega in ga je obsodil na dve leti in pol zatočen ja zaradi zločinstva težke telesne poškodbe, ki jo je prizadejal tastu in zaradi poizkusa ob napadu s strelnim orožjem na ta-stovega sina. Plačati mora tastu za bolečine 2000 din in tudi vse zdravniške stro- ške. Glede lažne ovadbe je bil Kovač oproščen. Zatočenje je posebna vrsta kazni, ki ne sme biti krajše od enega in ne daljše od 20 let. Zatočenje se prestaja v posebnih kazenskih zavo.iih. Kazenski zakonik uvršča zatočenje med »Javne kazni poleg smrtne kazni, robije strogega zapora, zapora in denarne kazni. TIRNER OBSOJEN NA S LET ROBIJE O Turneju smo nedavno poročali, da se je moral zagovarjati zaradi številnih drznih vlomov v Ljubljani in Celju. 2ivel je v Mariboru, vlamljal pa v Ljubljani in v Celju. Obtožnica ga je označila kot »zločinca posebne vrste«, ker je že dvakrat pobegnil iz zapora, in sicer v Somboru in v Zagrebu. Ko je bil v ljubljanski kaznilnici v preiskavi je z zloglasnimi zločinci Telbanom, Salajem. Vodnikom in Unuči-čem pripravil načrt za pobeg iz kaznil-ce. Na srečo so načrt odkrili, sicer bi se dogodila v kaznilnici krvava tragedija, kajti zločinci so imeli namen napasti paznike in jih razorožiti. K 10 vlomnim tatvinam iz prve obtož-aice se je pridružila v zadnjem času proti Tumerju nova obtožnica, ker je bil osumljen, da je dne 10. oktobra lani ob priliki zatemnitve Ljubljane pri fingiranem letalskem napadu vlomil pri štirih strankah na Miklošičevi cesti. En vlom iz te serije so mu lahko dokazali. Senat je Turnerju prisodil za 11 vlomov 5 let robije in izgubo častnih pravic za pet let. Kazen je Turner sprejel s pripombo, da je neJolžen. a mu ne preostaja Irugega kot kazen sprejeti. SE SLABŠE — Moja žena me nikoli ne vpraša kam grem, — Zakaj pa ne? — Ker gre vedno z menoj, da se na lastne oči prepriča o tem. ^bsbt.1-.: - - --j: -—i Londonski dimnikarji in rak Ko so se zanimali za vzroke raka in njegovega nastanka so zadeli ob važen problem, s kakšnimi učirikovitirni sredstvi bi se dal na zdravih živalih povzročiti rak, ne da bi bilo treba prenesti na nje novo tvorbo. Prvo izhodišče k temu poskusu so bile nekatere izkušnje, izmed katerih je bilo najdargocenejše opazovanje izredno pogostega nastanka raka, na spolovilih londonskih dimnikarjev. Dva japonska učenjaka Jamagiva in Lsikava sta se začela zanimati za to zanimivo zvezo med sajami in rakom. S premogovnim katranom sta več mesecev mazala zajcem ušesa. Tako se jima, je res posrečilo povzročiti na zajčjih ušesih raka. To je bil prvi uspešni poskus umetno povzročenega raka. Poskus ni ostal osamljen, kmalu so mu sledila nova odkritja. Izkazalo se je, da ne more povzročiti raka kakor ga povzro- čajo mogovni katran, temveč nekatere njegov* frakcije in pa znani njegovi spojini an1Hnr parafin in druge organične snovi (pyrt-den, tndol). Dalje je bil po bližje spoznan caremogeoaki učinek rontgenovih žarkov in radioaktivnih snovi. Izžarevanje povzroča v tkivu fizikalno kemične izpremembe, Id prehajajo v biokemično učinkovanje, V zadnjih letih je vzbudilo največjo pozornost na tem polju delo angleških raziskovalcev Cooka in Kennovava, ki sta odkrila več čistih caremogenskih kemičnih snovi. Najvažfiej^i med temi snovmi sta cholan-thren in metyl cholanthren. Kemično sta ti snovi podobni žolčnim kislinam. Učenjaki pa še niso mogli dokazati, da bi mogel nastanek take snovi v človeškem telesu povzročiti tudi raka. Zdaj poznajo učenjaki že mnogo carcenogenskih snovi, s katerimi lahko rjovzročijo na živalih raka. Vsi rjozitivni rezultati umetne povzročitve raka so povsem jasno pokazali, da vzrok raka ni en sam, enoten, specifičen. Nov naskok na Prestol bogov Nemci hočejo letos najti samo pot prihodnje leto za v ekspedicijo Iz Bombava poročajo, da je nemška ekspedicija znova naskočila Prestol bogov v Himalaji Nanga Parbat. Ekspedicija šteje 4 člane. Nemški alpinisti smatrajo zmago nad prestolom bogov za svoj dolg spominu tovarišev, članov prejšnjih ekspedicij, ki so^ našli na ekspedicijah tragično smrt Letošnja ekspedicija, ki jo vodi 39 letni tajnik nemške baze za ekspedicijo na Himalajo Peter Aufschnaiter, je peti naskok na to 8125 m visoko goro. Aufschnaiterejeva ekspedicija je prva, ki hoče poskusiti svojo srečo v drugi smeri, po severoza-padnem ali pa južnem pobočju. Plezala bo po isti poti, po kateri je plezal angleški plezalec Mummerv. ki je našel pred leti tragično smrt na Diamirajskem ledeniku in ga še sedaj niso našli. Dosedanje nemške ekspedicije so plezale vedno po severovzhodnem pobočju, kajti ta pot je veljala za lažjo. Zdi se pa, da bo Mummervjeva pot, čeprav vodi po strmejšem pobočju, varnejša zato, ker Je nekoliko zavarovana proti vetru. Letošnja ekspedicija nima namena preplezati do vrha Prestola bogov, temveč proučiti možnosti in poiskati kolikor toliko varno pot, po kateri bi mogla prihodnje leto nova večja nemška ekspedicija priplezati do vrha. Vodja in obenem najstarejši član ekspedicije Peter Aufschnaiter je bil že dvakrat na Himalaji, njegovi trije tovariši so pa tudi izvežbani plezalci. Najmlajši med njimi je star šele 23 let. Ti trije so preplezali že mnogo nevarnih sten v Alpah in veljajo v Nemčiji za najboljše plezalce. Koliko Je na svetu Smithov Enemu Smithu. ki je zdaj jekleni kralj v Združenih državah, je šinila nekega dne v glavo misel, da bi ugotovil, koliko je na jvetu ljudi ,ki se pišejo tako kakor on. Znano je, da je ime Smith v anglosaškem svetu najpogostejše in da je med angleško govorečimi ljudmi Smithov približno toliko kakor Novakov med Čehi, Muller-jev med Nemci, Durandov med Francozi in tako dalje. Ameriški jekleni kralj E. G. Smith ima dovolj denarja, da je lahko dal pošteti vse Smithe na svetu, pa tudi ugotoviti, kaj so in kako se preživljajo. To delo je opravila posebna komisija statistikov in izkazalo se je, da je zdaj na .-vetu okrog 800.000 Smithov. Samo v Londonu je 230 zdravnikov, 2t>6 advokatov. 35o duhovnikov, 400 ravnateljev in 350 mesarjev, ki se pišejo Smith. Statistiki so tudi izračunali da je bilo pred 100 leti v Angliji 1.44% ljudii. ki so se pisali Smith, zdaj jih je pa celo 1.69°/©- Motorizirane policijske patrulje Cilj vseh policij je čuvati red in mir. To je dalo po izjavi policijskega ravnatelja v Clevelandu Iliota Nessa povod, da je elevelandska policija razširila sistem svojih motornih patrulj. Njihovi motorji so opremljeni z radijskimi aparati, policija mora nastopiti hitro, če hoče doseči svoj cilj. Zato vidimo po vseh državah prizadevanje, da se motorizira tudi policija. Vsako telefonično klicanje na pomoč pride v centralo policijskega ravnateljstva, kjer imajo točen načrt mesta, opremljen s svetlobnima signali. Na njem so zarisana območja in postajališča poedinih policijskih motoriziranih patrulj. Brezžično ob-veste najbližjega redarja in takoj mu sporočijo vse potrebno, da lahko nemudoma sede na motocikel in se odpelje tja kamor je treba. Policija v Clevelandu dobi 150 motoci-klov in avtomobilov opremljenih s sprejemnimi aparati. Vsak policijski avtomobil ima najmanj tri redarje, dva lahko kontrolirata v bližini peš, tretji mora biti pa neprestano v vozilu pri radijskem aparatu. Cim ga pokličejo, obvesti svojega tovariša. 67 do 92 policijskih motornih vozil bo neprestano v službi. Postajališča bodo določena na podlagi podrobnega proučevanja kriminalne statistike. Okraji, kjer so zločini pogostejši dobe več policijskih vozil. Most ljubezni Lani v januarju, ko je bil led zatrpal sloveče Niagarskc slapove, so porušili ogromni kosi ledu tudi most med kanadskim in ameriškim bregom. Za tujce je bil ta most velika privlačnost, ker so mnogi mladi zakonci iz Kanade in Amerike preživeli svoje medene tedne v bližini Niagarskin slape.v ter hodili na moet, kjer so dolgo stali in gledali roko v roki deročo vodo ter bele oblake vodnih kapljic, dvigajoče se nad vodopadi, Most čez Niagaro je bil znan pod imenom : most ljubezni«. Minilo je že 15 mesecev, odkar ga je led porušil m trajalo bo še 15 mesecev, preden bo zgrajen nad Niagaro nov most. Potrebna niso satmo dolga pogajanja med ameriško in kanadsko vlado glede novega mostu, temveč težko inženirsko delo, preden so bili načrti pripravljeni in odobreni. Stroški za novi most bodo znašali 5 milijonov dolarjev. Florence Riddellovai 26 Hcvama CjnC*c$cu — Oh Derry! Fenellin obraz je bil bled, glas se ji je tresel. To sem zakrivila jaz, ne smela bi bila hoditi tako javno s teboj. — Mislim tudi, da to ni zraslo samo na seržan-tovi njivi, temveč da ga je nahujskal naš kapitan. Veš Fennie, naši francoski častniki ne vidijo radi, če občujemo mi navadni vojaki v boljši družbi — čeprav je to vedno samo čudež, da nas opazi kdo iz takozvane boljše družbe. V nedeljo si bila z menoj v restavraciji na večerji in blizu naju je sedel naš kapitan z nekim drugim častnikom. Videl sem, kako sta se jezila, videč da sedi pri sosedni mizi navaden legionar in povrhu še z dekletom kakršna si ti Fennie. —: Te surovine! je vzkliknila srdito. Kaj jih pa briga, kje preživljaš svoj prosti čas! — Pa še kako jih briga, je odgovoril mračno. Ne smeš pozabiti, da nisem svoboden človek in da jim ne smem povedati, kaj mislim o njih. Fenella je zatrla v sebi naraščajoče ogorčenje. 2e razumem Derry, je dejala končno na videz mirno. Prihodnjič si izbereva oddaljenejši kraj. Zoperaa ji je pa bila misel, da bi se morala vrniti v umazane beznice v španskem okraju mesta, da bi morala opustiti izprehode po parku in se sestajati z Derekom kje na samem. Toda še bolj jo je jezilo spoznanje, da mora zdaj opustiti vsako upanje, da bi mogla Dereka seznaniti z boljšo družbo v- Tizigounu. Zdelo se ji jc, da Derek ne bo nikoli dobrodošel gost v nobenem drugem domu razen v Modri vili. Ko je Fenella zopet posetila Modro vilo, je opazila, da jo Vanda ben Gamma vprašujoče gleda, kakor da bi hotela prebrati z njenega obraza vse misli. To ji je pristojalo, toda Fenella je pomislila, da je Vandin pogled zares tako vprašujoč in prodoru, da je lahko vsaj nekatere njene misli uganila. Vandi je bila že izdala vsaj nekaj tega, — prav tako kakor je bila to povedala Kentu — kar je bilo privedlo Dereka v francosko tujsko legijo. Bila je prepričana, da bo pametneje pojasniti Vandi del Derekove preteklosti, da bi se gospodarici Modre vile ne bilo treba bati, da je postal Derek vojak tujske legije morda zato, ker je moral pobegniti od doma. da bi prikril težak zločin. — S tem je zagrešil veliko neumnost in bojim se celo, da je bila to blaznost, je deiala Fenella Vandi. Toda ubogi Derrv je bil vedno tako ognjevit in nagel. Samo če bi mogel priti iz te nesrečne tujske legije tako lahko, kakor je prišel v njo. Vanda je uprla v njo vprašujoč, zopet tako prodom pogled. Fenella pa ni hotela o tem govoriti, vsaj zaenkrat ne. Zato ni odgovorila. Najprej mora temeljito spoznati to svojo novo prijateljico, preden ji odkrije najbolj vročo željo svojega srca, saj niti Davidu Kentu še ni bila omenila niti z besedico, da neprestano razmišlja kako bi osvobodila Dereka Ellisona iz njegova ujetništva. Vedela je pa, da bo nekega dne, prej ali slej Kentu vse povedala. Zamišljeno je zrla na Vando ben Gamma. Morda je pa ta žena, ki je sicer Arabčeva žena, vendarle ostala Angležinja in bi mogla nekega dne pomagati Dereku. In morda bi mu hotel sam Arudi nuditi svojo pomoč. Saj je dejal, da je dol- žan Dereku globoko hvaležnost, da smatra to za svoj dolg in dejal je tudi, da Arabec tega nikoli ne pozabi. Pri tem je pa bila Fenella trdno prepričana, da Derekov pobeg iz tujske legije ne sme biti tako prenagljen, kakor je bil njegov vstop v njo, da mora biti ta načrt skrbno in v vseh podrobnostih pripravljen. Treba bo dobro premisliti vsak po-edini korak — in vsakdo, ki ga bo prosila, naj ji pomaga, pa naj bo še tako neznaten, mora v prvi vrsti dokazati svoje prijateljstvo, doprinesti mora dokaz, da mu lahko v vsem in v polni meri zaupa. Ce bi Dereka na begu zgrabili — tako je razmišljala Fenella Graveva, — bi ga gotovo poslali v kazensko stotnijo in tam bi na vsak njegov korak tako strogo pazili, da bi naletel drugi poskus rešiti ga, na nepremagljive ovire. Fenella je pa tudi vedela, da je trdo življenje v tizigounskih vojašnicah samo malenkost v primeri s tem, kar bi moral Derek prestati kot vojaški begunec, zasačen na begu. Toda o tem je neprestano razmišljala. Pobeg iz Afrike seveda ne bo lahek. Proti jugu od Tizigouna se je razprostirala neskončna puščava in v nji bi čakala begunca skoraj neizbežna smrt. Proti severu bi se pa vest o pobegu, čim bi bil odkrit razširila bliskovito. Sla bi od pristanišča do pristanišča in potem bi skozi več tednov v vseh pristaniščih temeljito preiskali vsako ladjo. Fenella je iz tega premišljevanja že spoznala, da je sprejela na svoja ramena strašno nalogo. nI vendar se je ni bala. V ugodnem trenutku mora Derek pobegniti, pa naj bo že kakorkoli. Zaenkrat bi pa seveda ne bilo pametno praviti o tem tej ženi, ki je upirala v njo dolg vprašujoč pogled, s katerim jo je nekako pozivala, naj ji odkrije svojo tajna — Pozna se vam, da vas teže skrbi in zdi se mL da se tiče to tudi gospoda Ellisona, je dejala Vanda tiho. Ali bi mi ne hoteli povedati kaj vas tare? Morda bi vam pa mogla pomagati? Fenella je hitro razmišljala. Hitro in temeljito Sama s seboj je bila boj, ali naj to pove ali ne? Končno je pa pomislila, da ne more škodovati, če pove Vandi vsaj to, da živi Derek zdaj v vojašnici težko življenje in da so skoraj vsi predstojniki proti njemu. Jela ji je praviti o tem. —Bojim se, da sem sama zakrivila to, — je nadaljevala. Derek mi ni povedal, da bi ne smela zahajati z njim v boljše lokale. To bi bila morala sama vedeti. On je tako občutljiv. Ni me hotel voditi v umazane beznice v španskem okraju. Toda jaz bi morala biti pametnejša. Sama bi bila morala razumeti, da navaden vojak francoske tujske legije ne sme hoditi v restavracijo, kamor zahajajo častniki. — Prav pravite, toda žal se je to že zgodilo, je dejala Vanda. Popraviti se bo dalo to težka Fenella je prikimala. Ne gre zame, gre samo za Dereka. Ne morem vam povedati kako se mi smili. Vanda se je sklonila k nji. Rešil me je smrti in morda tudi nečesa, kar je še hujše od smrti same. Jaz in moj mož mu dolgu jeva mnogo. Ali mi dovolite, da mu ta dolg vsaj deloma poplačam? Smatrajte ta dom za svoj. Tu se lahko sestane te z Ellisonom kadarkoli boste hoteli. Nikoli se vam ne bom vsiljevala s svojo prisotnostjo. Mi i^nmA velik vrt in od danes je ta vrt na razpolago samo vam in njemu. Oh, prosim, recite, da sprejmete mojo ponudba Urejuje Josip Zupančič IJ Za »Narodno tiskarno* Fran Jeran // Za upravo M insercM del fata Qfton Otrtfftof H Vti v ljub|aoi