Leto LXIX. št. Ul a Ljubljana, četrtek 28. maja 1936 Cena Din 1.— •las popoldne, izvzemaj nedelje in prazniKe. — inaeraO do tfU peui a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. ve£& inserati petit vrsta Din 4A Popust po dogovoru, inaeratru davek poaebe}. — >SlovensJd Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-. za inozemstvo Din 25* Rokopisi ee ne vračajo UREDNIŠTVO Ri CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica Met. &. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MAKIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon at. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št, 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna nranilnica v Ljubljani st. 10.351- Za poglobitev gospodarskih stikov: Gospodarski položaj Jugoslavije Zanimivo predavanje guvernerja naše Narodne banke dr. Radosavljevića v Pragi — Devizne težkoče ovirajo izmenjavo blaga — Potreba tesnejšega sodelovanja med državami Male antante V torek je predaval v Pragi na povabilo češkoslovaških gospodarskih korporacij guverner na^e Narodne banke dr. Milan Ra-dosav! jevič o našem gospodarstvu. T Vodoma je omenil, da se je odigravala v 19. stoletju v času industrijske revolucije, ko se je proizvodnja zapadnih držav izpopolnje vala, v mejah sedanje Jugoslavije šele narodna revolucija Tudi izven srbski kraji so stopili v narodno skupnost izčrpani po vojni in sovražni okupaciji. Da se je posrečilo Jugoslaviji razmeroma hitro ustvariti enotno celoto z modernim narodnim gospodarstvom, se je treba zahvaliti njenim izredno ugodnim gospodarskim pogojem. Produkcija Jugoslavije Poljedelska proizvodnja Jugoslavije je zelo različna, veliko je bogastvo gozdov, neizčrpna ležišča premoga, železne rude, medi. svinca, kromovih rud. bauxita ter zlatih in srebrnih rud Dolga obala veže Jugoslavijo z vsem svetom Toda ugoden gospodarski razvoj je presekala svetovna gospodarska kriza. V zadnjih 10 letih so se temeljito izpremenili gospodarski odnošaji Jugoslavije do inozemstva. Vir težav jugo-slovenskega gospodarstva je zlasti konkurenca prekomorskih držav pri izvozu poljskih pridelkov na svetovna tržišča. Jugoslavijo so zadela prizadevanja industrijskih držav glede povzdige lastnega poljedelstva. Zunanja trgovin Jugoslavija je izdala svojo carirrko tarifo leta 1°2.S in od takrat je bistveno ni izpremenila Z nakupi v inozemstvu se je zmanjšal padec kupne moči jugoslovenske-ga prebivalstva in čim se bodo razmere zboljšale, se bo dvignil tudi izvoz. Nasprotno so pa poljedelske carine drugih držav ustavile izvoz jugoslovenskih pridelkov. Ob-5C2 jugoslovenske zunanje trgovine je bil lani za polovico manjši od leta 1929. Pri tem trpi Jugoslavija kot agrarna država mnogo bolj, nego industrijske države, kajti nazadovanje izvoza silno pritiska na domače cene, ki padajo mnogo bolj. nego bi to odgovarjalo nazadovanju izvoza po količini. Položaj bi bil še težji, da se ni Jugoslaviji posrečilo, začenši z letom 1931, zaščititi se pred prekomorsko konkurenco s preferenčnimi pogodbami. Prva država, ki je šla pri tem Jugoslaviji na roke, je bila Češkoslovaška, Finančni položaj Učinki neugodnega razvoja gospodarskih stikov z inozemstvom so se poznali zlasti na denarni in kreditni organizaciji. V tre nutku, ko je bil dinar stabiliziran tudi z zakonom, namreč v maju 1931, je izbruhni la v Evropi finančna kriza, ki je povzročila tudi velike izgube zalog jugoslovenske Narodne banke. V avgustu 1932 je bil uveden premijski prim v višini 28.3%, kar je enako razvrednotenju dinarja za 23n/c. Domača kupna moč dinarja je pa še vedno znatno večja, nego je bife pied premijskim primom Da ohrani valuto, je vodila Jugoslavija zadnja leta politiko najstrožjega varčevanja. Narodna banka pa zelo strogo kreditno politiko Kliringi KJinngi so povzročili samo nova razočaranja in nove težave. Trgovska bilanca se je zadnjih letih zaključila z znatnimi deficiti zlasti napram državam, s katerimi ni bilo kliringa, tako da je bilo treba primanjk ljaj plačati z devizami. S klirinškimi državami je Jugoslavija visoko aktivna, toda ti prebitki so silno neugodni. To je značilno zlasti za razvoj trgovine z -Nemčijo. Jugoslavija ni nikoli vodila politike gospodarske zapore in čeprav je zadeval njen izvoz na vedno večje ovire, je bil uvoz v Jugoslavijo vedno povsem svoboden. Razmere so se pa izpremenile. ko je bilo po sankcijah konec trgovine z Italijo in ko je ju-goslovenski izvoz z Nemčijo znatno naraste!. Nastajajo znatni zamrznjeni preostanki ki jih je mogoče poravnati samo z blagom. Treba-je bilo prilagoditi se novim razmeram trgovske politike. Najprej je bilo treba, zagotoviti likvidnost klirinških terjatev s povečanjem uvoza in ustvariti ravnotežje v izmenjavi blaga v omejitvo uvoza iz držav, s katerimi ni bilo kliringa ali s povečanjem izvoza v te države. Uvoz gotovih vrst blaga bo v bodoče odvisen od predhodnega dovoljenja Narodno banke. Namen te^a ukrepa je kriti oni del jugoslovenskega izvoza ki nima protivrednosti v jugoslovenskem uvozu, zlasti iz onih držav, napram katerim je Jugoslavija aktivna ali s katerimi se je obneeel kliring Gospodarska samoobramba Dr. Radosavljevič je dalje izjavil, da do 1» izpremembe ni prišlo v interesu trgovskih stikov z Nemčijo, temveč, da je bil to korak samoobranite, narekovan po ozlrih na narodno valuto Popolni kliring z Nerrrijo je bil nadomeščen z neke vrste privatnim kl > ringom ki nai onemogoči stekanje zamrznjenih ostankov Kli'inŠki čeki, čijih tečaj je 20r> pod berlinskim tečajem, naj vzdržujejo izmenjavo blasra med prizadetimi državami Ta preokret trgoveke politike se pa ne nanaša na trgovske stike z državami Male antante kajti kliring z njimi se je ob-nesel. Narodne banke si prizadevajo, d:* bi postal kliring še prožnejši in da bi izmenjava blaga povečala V 16 letih se je zaključila jucoslovenska trgovinska bilanca b CeSJcoslovaŠko z 8 miliiard.^mi Hin pa?Tv. Zdaj je na>tal ugoden trenutek, ko bi lahko Češkoslovaška pora i. i'a svoje prebitke v Jugoslaviji za to da od pomore pomanjkanju kapitala. Ne sme ee pa zgoditi to. da bi ee ustvarila umetna industrija, temveč, da se pomaga Jusojla vi ji izkoriščati naravna bogastva ter dvicniti finančno in plačilno moc b povečanim pridobivanje mavstrijskih ei-rovin- Brez povečanja izvoza se ne more povečati uvoz. ker hi ee *irer nabirali pri kli ringu s Češkoslovaško zamrznjeni zaostanki Ceškns!ovaška si resno prizadeva povečati svoj uvoz iz Jugoslavije in R u manije. Izdelan je bil načrt povečanja uvoza iz tPh držav leta 1935. za 5%, kar se je tudi zgodilo. Izmenjava blaga med našima dr- J žavama se pa lahko razvije samo do eotove j višine, ne nad nio. Če bo Češkoslovaška za- » sejala več pšenice bo težko kupovala del jugoslovenekega izvoznega prebitka žita. Sodelovanje podunavskih držav Pri tesnejšem gospodarskem sodelovanju podunavskih držav bi $e dalo znatno zbolj-šati njihove gospodarske razmere-. Z ustanovitvijo velike formacije v Podunavju bi se odprle nove in velike možnosti gospodarskega razvoja povećanje blagostanja in ohranitve miru. Govornik ne dvomi, da se bodo kmalu uresničili pogoji za ustanovitev gospodarskega bloka v Podunavju. toda ne naenkrat. Zate ne smemo zanemarjati gospodarske izpopolnitve Male antante. Zd~a-va gospodarska Mala antanta bo silno privlačna, služila bo lahko za bazo gospodarskega zbližanja nodunavskih držav. Zboljšanje gospodarskih razmer.^adnje Čase vedno očitnejše prinese nove p#rebe nove delavne možnosti. Stalni in znlatni porast prebivalstva prinaša povečanji konzuma ter zahteva povečanje in izpopolnitev naših produkcijskih sre(tetev- Moramo pa čim bolj zboljšati pogoje izmenjave blaga med svojimi državami. Naša gospodarska politika mora biti prilagođena interesom vedno tesnejšega sodelovanja. Tako bomo tudi najbolje pripomogli k uresničenju velike ideje gospodarskega zbližanja vseh podunavskih držav. Poljski tisk o obisku Becka Obisk poljskega zunanjega ministra v Beogradu ni samo vljudnostnega značaja Varšava, 2£. maja. A A. Konservativni >Čas< piše: Obisk g. Becka ima poleg vljudnostnega značaja še mnogo drugih pomenov, ker daje priliko Becku. da lahko z jugoslovanskimi državniki razmotri celo vrsto mednarodnih problemov, ki interesirajo obe državi. Dejansko vežejo Jugoslavijo in Poljsko številni interesi, isti pog-ledi na problem DN in skupna želja za mir. Zato je naletela poljska politika v Jugoslaviji na popolno razumevanje kakor tudi obratno. Zanimanje, s katerim spremlja Poljska ju-goslovensko politiko, je. popolnoma razumljivo zaradi važne uloge, ki jo igra Jugoslavija v srednji Evropi in posebno v podo- J navskem bazenu, ki posebno zanima tudi Poljsko. Med Jugoslavijo in Poljsko ni ničesar, kar bi moglo motiti odnose med obema državama. Nfasprntno obe državi vežejo vezi, ki niso od včeraj. Na temelju prijateljstva in vzajemnosti se med obema narodoma razvija sodelovanje, ki se bo z obiskom poljskega zunanjega ministra še ojačiio. Katoliški list >Mali odjek« piše, da oba naroda pripisujeta veliko važnost jačanju odnosov med Jugoslavijo in Poljsko. Jugoslavija in Poljska imata iste spomine na borbo za neodvisnost in tudi enako razu-mevata glavne evropske probleme. Starhembergov štab se pte**** v lAn?: Heimwehr se koče odtegniti neposredni kontroli vlade Duna^ j8. maja a a. Zvezni podkanes-lar Baar Bahrpnfels je imenoval za svojega pomočnika kot poveljnika milice generala v p. Franca Puo.hmaverja. Pod predsedstvom kneza ^taihemberga se je vršila včeraj konferenca zastopnikov pokrajinskih organizacij Heimats^hutza. £tarhe.mber£T je sklenil, da premesti štab organizacije v Linz na Gornjem Avstrij skern. Z** načelnika štaba organizacije je imenovan Wenin. i k, j. ...i doslej poveljnik Heimatschutza na Gornjem Avstrijskem. Na ta način bo imel knez >tarhem berg dva namestnika in sicer Weninserja in Baar — Bahrenfelsa Sedež organzaci je bo še nadalje na Dunaju. VT6e to se je zgodilo zato. ker se boce vodstvo Heim-«*ehra umakniti z Dunaja. Na Dunaju bodo ostali samo manjši oddelki Heimatschutza. lodoca francoska vlad? Domnevna lista Blumove vlade — Tudi Ženske bodo sodelovale Pariz. .so. maja r. V socialističnh krogih so snoči izjavili novinarjem, da bo nova francoska vlada sestavljena takole; Ministrski predsednik Leon Blum; državni podtajnik v predsedništvu vlade Spinasse (socialist); podpredsednik vlade in vojni minister Daladier (rad): finančni minister Auriol (socialist); zunanji minister Yvon Dclbos (rad.); kmetijski minister Monoet (socialist); javna dela Lefoas (socialist); minister za pokojnine Riviere (socialist); letalstvo Cot (rad.); notranje zadeve Salen-gro (socialist); kolonije Sanpichi (rad.).Razen tega bosta imenovana za državna podtajnika De Tassan in Vienot. Hči gospe Cnrie, svoječasne voditeljice instituta za preiskovanje radija, ki je poročena s kemikom prof. Jolliotom, bo pritegnjena k tehničnemu sodelovanju v ministrstvu za ljudsko vzgojo, s čemer hoče Leon Blum ustreči želji poldrugega milijona organiziranih Žensk, ki so ga prosile po posebni delegaciji, naj jim omogoči sodelovanje pri vladnih poslih. Leon Blum je sprejel včeraj glavnega tajnika splošne delavske zveze Jouhau\a, ki je po poldrugoumem razgovoru izjavi1, da sta podrobno razpravljala o splošnem položaju, posebno pa o sodelovanju strokovne sme z bodočo vlado. Komunistična 'akcija poslanske zbornice je imela včeraj pod predsedstvom Cachina sejo. o kateri je bil objavljen komunike, ki vsebuje predvsem sklep, da se naj poslanski zbornici predlože takoj po otvoritvi zasedanja predlogi za pričetek velikih javnih del. za splošno amnestijo in uporabo zakona proti ligam, kakor tudi za imenovanje parlamentarne komisije k! na] ugotovi izvor premoženja gotovih državnikov. Parii, 38. maja r. Zbornična frakcija radikalne stranke, ki Šteje 110 poslancev, je imela danes sejo, na kateri je bilo soglasno sklenjeno predlagati ostalim strankam narodne fronte kot skupnega kandidata za mesto predsednika zbornice Herriota. Sestanek vladarjev Male antante Praga, 28. maja. AA. Havas poroča: »Prager Presse« poroča* da bo predsednik republike dr. Beneš odpotoval 4. junija v Bukarešto, kjer se bo sestal z Nj. V. kraljem Karolom in Nj. Vis. knezom Pavlom. prezadenča dr. (Senesa Danes proslavlja ves češkoslovaški narod rojstni dan svojega prezidenta dr. Edvarda B e n e š a. VTes narod se danes hvaležno spominja velikih zaslug, ki ni jih je stekel prezident dr. Beneš kot eden najtesnejših soborcev velikega Masaryka, tvorca češkoslovaške države. Koliko spošto\anja in zaupanja goji ves češkoslo\ a^ki narod do dr. Beneša, dokazuje pač edinstveni printer, da je od vsega početka poveril vodstvo češkosloi'aške zunanje politike baš njemu ter da je ostal na tem mestu skozi vso viharno dobo povojnih let vse do onega trenutka, ko mu je bilo na manifestanten način poverjeno mesto prvega češkoslovaškega državljana in državnika. Tudi mi Jugosloveni imamo mnogo povoda, da se pridružimo temu narodnemu prazniku bratskega naroda ter se danes spominjamo moža, ki se je z ramo ob rami z graditelji Jugoslavije boril za osvobojen je izpod tujega jarma in ki nam je stal zvesto ob strani v dneh najhujših preizkušenj ter neštetokrat s svojim ugledom in s svojim pre-stižom branil čast in korist ne samo svoje, nego tudi naše države in našega naroda. Zato se ob prazniku bratskega češkoslovaškega naroda pridružujemo iskrenim voščilom tudi mi ter želimo prezidentu dr. Renešu na njegovem visokem in odgovornosti polnem položaju še več uspehov, kakor jih je imel v svojem dosedanjem plodonos-nem delu za srečno bodočnost svojega naroda. Mirovne ponudbe Mussolinija Angliji Senzacijonaina izjava Mussolinija o stališču Italije glede Abesinije, Društva narodov in sredozemskega pakta Pariz, 28. maja. z. Echo de Pariš* objavlja razgovor svojega rimskega poročevalca, z Mussolinijem, ki je podal zelo zanimive izjave v pogledu stališča Italije k vsem aktualnim problemom mednarodne politike. Njegove izjave tolmačijo kot nekako mirovno ponudbo Angliji. Mussolini ponuja svoje sodelovanje za rešitev evropskih problemov pod pogojem, da se obnovi streska fronta in rpformiru Društvo narodov. Prvi in glavni pogoj za sodelovanje Italije, je izjavil Mussolini med drugim, pa je takojšnja ukinitev sankcij. Sankcije naj se prekliče jo in ukinejo že na junijskem izrednem zasedanju sveta I>X. OV se to zgodi, bo s tem stopila Italija v vrsto onih držav, ki so s svojim položajem zadovoljne. Male države ob Sre*msk«-m morju se nimajo ničesar bati od Italije. Italija je odločena ohraniti svoje prijateljske pogodbe z Grčijo in Turčijo. V Albaniji je edini cilj Italije, da se zagotovi in ohrani neodvisnost Albanije. Kar se tiče obnove prijateljskih odnošajev v Sredozemskem morju,« Italija ne bo podvzHa nikake iniciative, dokler se proti njej izvajajo sankcije. Na vprašanje, ali namerava osnovati črnsko armado v svojih kolonijah, je Mus-solini odvrnil, da ji to ni potrebno. Italija lahko mobilizira 37 letnikov in postavi pod orožje 8 milijonov vojakov. Zato ne potrebuj«* črnske armade ne Evropi, ne v Afriki. Italija bo takoj od po klicala svoje čete iz Ubije, čim umakne Anglijo grvoje mornarico s Sredozemskega morja. Zbližan je med Italijo in Anglijo je neobhodno potrebno in Mussolinl je naglasil, da ne bo opustil ničesar, kar more doveeti do obnove prijateljskih odnošajev z An« glijo. Pričakuje pa enako razumevanje tudi na angleški strani. Italija ho Divjanje pijanih ciganov Med divjim kričanjem in streljanjem so ponoči oropali trgovino Josipa Štefana v Semiču Semič, 27. maja. Danes ponoči se je zbralo 15 potujočih ciganov na cesti, vodeči od Kumpatelna proti Semiču. Ob cesti stoji več vinskih kleti, med njimi tudi klet Matije špraj-cerja iz Stare žage. Cigani so vdrli v to klet, kjer so se napili in napravili še več škode, potem so jo pa mahnili pijani proti Semiču, kjer so hoteli ropati. Ko so prišli do trgovine Jcsipa Štefana, so zagnali hu-ronski krik ter jeli streljati. Med njimi so bile tudi ženske, ki so začele prestrašeno klicati na pomoč. Med divjim kričanjem so pijani cigani vdrli v trgovino in izropali vse, kar jim je prišlo pod roke. Odnesli so mnogo kave, tobaka, manu-faktumega blaga, srajc, hlač in nogavic tako, da ima trgovec nad 6.000 škode. Trgovec stanuje v sosedni hiši. Ko se je prebudil, je prižgal luč, a že je začul zunaj neznan glas: »Utrni svetlo, pucaču!« V naslednjem hipu je počilo več strelov. K sreči podivjani cigani trgovca niso zadeli.G. Štefan je brž upihnil luč in se zatekel z ženo na podstrešje. Njegova mati in drugi člani družine, stanujoči v hiši kraj trgovine, so tudi v strahu zbežali na podstrešje, kamor so pijani cigani streljali skozi strop s puškami in samokresi. Ko so opravili svoje tolovajsko delo, so nakradeno robo povezali v velike cule in odšli svojo pot. Pred odhodom so še na vso moč kričali: »živel Mačuh!« Trgovec Josip Štefan nima škode samo na ukradenem blagu, temveč tudi na roletah in izložbenem oknu, ker so mu cigani razb i vse šipe. Pijana ciganska druhal je močno poškodovala tudi streho. Po njenem odhodu so našli 26 praznih nabojev karabink in pušk, iz samokresov je bilo pa oddanih nad 100 strelov. Čudimo se, da oblast ne prepove ciganom hoditi od vasi do vasi, ne da bi se javili orožnikom. Le tako bi lahko preprečili tatvine in rope, ki se množe povsod, koder hodijo cigani, posebno v Beli Krajini. Podivjani cigani so pa kmalu prišli v roke orožnikom. Prijeli so jih v Uršnih se lih in jih izročili sodišču. Tudi nekaj blaga je dobil g. Štefan nazaj, v kolikor je bilo sploh še uporabno. Zborovanje vinogradnikov v Brežicah Brežice, 27. maja. Poročali smo že. da bo imelo Vinarsko društvo za dravsko banovino svoj letošnji občni zbor v soboto dne 6. VI. ob 17. uri v Narodnem domu v Brežicah. V nedeljo dne 7. junija ob 9. uri bo istotam vinarski kongres s sledečimi referati: 1. Važnost selekcije v vinarstvu in načrt organizacije selekcijskega dela. Poroča g. ing. Serg. Goriup, kletarski nadzornik pri kr. banski upravi v Ljubljani. 2. Kupčija z moštom in vinom. Poroča g. Anton Sega, ravnatelj kmetijske šole v p. v Ptuju. 3. Gnojenje vinogradov. Poroča g. ing. Ivo Zupančič, ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. 4. Vinogradniške razmere na Bizeljskem in na Dolenjskem. Poroča Fran Kerin, posestnik. Sv. Križ pri Kostanjevici. Po kongresu bo otvoritev vinske razstave združene z vinskim sejmom, ki jo prirede združene Vinarske podružnice brežiškega in krškega sreza v Narodnem domu v Brežicah. Razstava bo trajala 7. in 8. junija Poučni izleti bodo: 7. VI. popoldne: Ogled vinogradov na Bizeljskem, 8. junija pa: Ogled vinogradov na Dolenjskem (Gadova peč, St. Jernej, Pleter je) in vinarske zadruge v Kostanjevici Izletov se morejo udeležiti samo tisti člani Vinarskega društva, ki se bodo za nje do 1. junija 1936 pri sreskem kmetijskem referatu g. VI. Mahoriču v Brežicah priglasili. V Brežicah se bodo obravnavala vsa važnejša vprašanja našega vinogradništva. Zato naj se vsi vinogradniki organizirajo v Vinarskem društvu in naj pohite omenjene dneve v Brežice, kjer bodo mogli iznesti svoje želje. Na omenjene prireditve so vabljeni rudi gg. narodni poslanci iz vinorod ni h srezov dravske banovina. RAZLOGI 1. marca se je vozil dr. Gvido Debelak s svojim avtomobilom, ki ga je šofiral sam, proti Ljubljani. Usarjeva družina se je vračala z nedeljskega izleta in sicer mož Ivan, žena Amalija, hčerka Milka ter sinova Miroslav in Zdenko. Dr. Debelak je vozil po levi strani ceste in se je pri kilometru 621, kje je tramvajsko izogibališče, z vso silo zaletel v družino. Dr. Debelak se je že v soboto 29. februarja odpeljal z večjo družbo in sicer: Josipom Sebeličem, Jurijem Ti Cakom, Božo Kavčičevo in Marto Vičičevo na obisk k Francu Rakovcu v Gorice pri Golniku. Družba je prečula celo noč ter popila okrog 20 litrov vina. Po večurnem jutranjem počitku se je družba še nekaj časa zadržala, kjer so po kosilu popili še nekaj litrov vina. Kmalu nato so se odpeljali proti Tržiču, kjer so se ustavili v gostilni Ivana Ankeleta pri Sv. Ani, kjer so spili še okrog 5—6 litrov vina, okrog šestih pa so se odpeljali proti Kranju. Od št. Vida proti Ljubljani je dr. Debelak vozil zelo hitro, a zaradi preobilo za-vžite pijače in prečute noči ni bil posebno priseben, da ni mogel obvladati sebe, niti volana, kar je znak skrajne brezvestnosti. Ko je Usarjeva družina prišla do tramvajskega izogibališča, kjer ao stali štirje vozovi, je kmalu opazila za seboj medel svit žarometa avtomobila, ki se je pa bližal 8 silno naglico. Usarjevi so krenili na levo stran, a v tem hipu je že avtomobil s tako silo zavozil v očeta Ivana in sina Zdenka, da sta oba odletela. Nesrečni oče se ie večkrat zavrtel v zraku. Oba poškodovan-ca sta obležala na tleh, a avtomobil se je ustavil šele kakih 30 m od kraja nesreče. Dr. Gvido Debelak krivdo v bistvu priznava, zagovarja se pa, da je vozil le s hitrostjo 30 km, da je dajal signale in da ni bil vinjen, številne priče pa izpovedujejo popolnoma drugače. ZASLIŠEVANJE OBTOŽENCA Razpravo vodi s, o. s. Kralj, obtožbo zastopa namestnik državnega tožilca g. dr. Branko Goslar, obtoženca zagovarja dr. Voršlc, a zasebni udeleženec prizadete vdove Usarjeve je dr. Miloš Stare. Najprej je bil zasUtan obtoženec zaradi poškodbe Alojzija Zajca. Pravi, da se je v mraku vračal po banovinski cesti iz Domžal proti Ljubljani in da je vozil s brzino kakih 30 km. Pred njim se je peljal z motorjem dr. Ciber, s katerim sta bila dogovorjena, da ne bo vozil prehitro, da mu ne bo pražil. Blizu Domžal j« naletel na tri kolesarje, od katerih sta so mu dva ognila na levo stran ceste, tretji je pa vozil po sredi ceste in zavijal zdaj na levo, zdaj na desno, da ni vedel, kam bo krenil. V zadnjem hipu je ustavil avtomobil, a tedaj se je že zaletel kolesar v blatnik in nato ga je vrglo v zaščitno steklo, ki ga je razbil in zatem padel pod avtomobil. Ce bi res hitro vozil, bi tudi koto prišlo pod voz. Takoj je skočil z voza, poškodovanca naložil na avtomobil in ga prepeljal v bolnico, i Državni tožilec: Vsi pravijo, da ste vozili preveč divje in po levi strani ceste. Ali ste bili tudi vinjeni? Dr. Debelak: Ne. Predsednik: Priče pa pravijo, da ste bili precej dobre volje in tudi pripovedujejo, da ste v bolnici pozneje robantili in zmerjali, da so vsi smatrali, da ste pijani. Dr. Debelak: Pripeljal sem poškodovanca v bolnico in sem šel sam na kirurški oddelek, kjer sem zahteval strežaja oziroma nosilnice. Prišla sta dva zdravnika, ki sta stala prekrižanih rok in ko sem zahteval nosilnico, sta dejala, da to ni njuna stvar. Zato sem vzkipel in pripomnil, da je Škandal, kako se postopa v bolnici. Sam sem bil svoječasno na kirurškem oddelku in da smo zdravniki sami pomagali v skrajni sili nositi poškodovance. Zaslišanje glede Zajca je bdlo kmalu končano, nato pa je prišla na vrsto razprava o Usarju. Pred pričetkom zasliševanja je dr. Voršič predsedniku dr. Kralju predložil podpisano izjavo obtoženca, da je pripravljen vdovi pokojnega Usarja plačati vse, kar je izgubila s pokojnim možem in to ne glede na izid sodbe. Razprava se nadaljuje. Dopoldne je bilo zaslišanih več prič. Ob zaključku lista obravnava še ni bila končanj. Ponarejeni kovanci Ljubljana, 28. maja. V okolici Kamnika in pa v gornjegraj-skem srezu so se pojavni razpečevaloi ponarejenega denarja. Varnostna oblast je bila že pred dnevi opozorjena, da so ljudje po naključju dobili ponarejene 2odinareke kovance, vendar se še ni dalo ugotoviti, kje se skrivajo ponareja lci. Orožniki so na sledu enemu izmed razpečeval c©v in i cer nekemu krošnjarju, ki se rad oglaša po gostilnah, kjer oddaja ponaa-ejon denar. Pred dnevi se je ustavil tudi v gostilni Ane Repenškove v Nizki pri Rečeci ob Savinji, kjer se mu je posrečilo oddati ponarejen kovanec za 20 Din. Gostilničarka je šele pozneje spoznala falzifikat in je takoj obvestila orožnike. Gre za srbohrvatsko govorečega razpečevale a visoke postave, ki nosi navadno rjavo obleko, kratke hlače in čepico. Kakor se je še pozneje ugotovilo, je ta kroš-njar dober znanec drugega krošnjarja, nekega D jura Kulisa, doma iz primorske banovine, s katerim hodita po sejmih. Orožniki so skušali izslediti vsaj tega, a je tudi Kulis izginil in ga ni več na spregled. *7 Kamnika — Povozil jo je. — V nedeljo dopoldne je neki motociklist iz Kranja na glavnem trgu povozil priletno ženico. Dobila je lažje poškodbe po glavi, hrbtu in rokah. Odpeljali so jo k zdravniku g. dr. Puclju, ki ji je rane previi in odredil, da ostane v domači negi. Motociklista ne zadene nobena krivda. Vozil je namreč počasi, pravilno po desni in je dal predpisan znak. Zenica je nekoliko naglušne ter znaka ni slišala, ko pa je zagledala za seboj motor, je pričela skakati pred njim sem ter tja. dokler ni prišla pod kolesa. — — Po 2 letih pojasnjena tatvina .— Predlanskim je bilo v tukajšnji >Jugobarvarni« nakradene za okrog 12.000 Din volne in svile. Tatov niso mogli izslediti. Sledile so večje m manjše tatvine svinjskih kož v tovarni g. Polaka, stoječe neposredno poleg »Ju-gobarvarne«. Pred kratkim je zopet izginilo nekaj blaga in svile, pripravljene za barvanje. Vse preiskave in zasledovanje tatov je ostalo brezuspešno. Končno je pa občinski stražnik g. PogaČar ugotovil, da tat ne more biti daleč od hiSe. če ni celo v hiši. Na sumu je imel Venceka Vladimirja, usnjarskega delavca, uslužbenega pri g. Polaku. Budno je pazil na vsak njegov korak in kaj kmalu se je ptiček ujel v past. Pri aretaeiji je priznal, da je bil pri tatvini volne v 1. 1934. soudeležen in da je on kradel svinjske kože, blago in svilo. Ugotavljeno je bilo tudi. kje ie nakraden** predmete vnovčev?«!. Mladega nepridiprava so oddali v sodne zapore in lahko npamo. da bodo tudi ostali ptički kaj kmalu romali za njim. — — Kurja Jajca Js valila. — Večkrat as sliši, da kaka žival odgoji tuje mladice, ki so izgubili mater, da bi ženska imela toliko materinskega čuta m ljubezni do živalice. da bi valila kurja jajca, to j? pa mrnda edinstven primer v zgen in na nekem dvorišču vam pokažejo ljubka pečeta, ki so se zvalila po o voriti na dolsro in široko o modemi valilnici, ki bo prinašala Kamniku obilo dohodkov. Stvar bi mogoče res tudi uspevala, kajti če bi se ves kamniftki ne/.ni spol posvetil temu delu. bi Kamnik prav potovo kaj kmalu postal pravi eldorado pernatih ilvonnr<'cv. — — Iz vojaške službe. — Premeščen je il Obiličeva v delavniški odsek tukajšnje smodnišnice artilerijsko tehnični kapetar I. kl. g. Miladinović Zdravko. — Skala se Je odtrgala. — S strmcgi pobočja Starega gradu se je danes okrop 9. odtrgala velika skala, ki je spremljan? s silnim bobnenjem, treščila na sredinu c* • ste v predmestju Podgora, komaj kak:h 20 m od hiš. Skala je zelo velika, ima skoro 1 m v premeru in vsa sreča je, da ni priletela na hiše in s tem povzročila vel ke nesreče, ki bi gotovo ne ostala brez človeških žrtev. KOLEDAR Danes: Četrtek 28. maja katoličani: VI-ljem, Jaromir. UAJVAtsNJK PRIREDITVE Kino M.-nica; Taini kurir. Kino Ideal; Ljubimec na loteriji. Kino Moga: Cigan baron. Kino Inion; David Copperfield. Kino Šiška: Igra z ognjem Klavirski večer gojencev drž. konzervatorija ob 18.3o v FLlharmouični dvorani Predavanje univ. prof. dr. Milana Vidmarja o Nikoli Tesli ob 20. v Delavski ztornici. DE2URNE LEKARNK Danes: Mr- Susnik, Marijin trg 5. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded. Cesta 29. oktobra 31. Nase gledališče DRAMA Četrtek 28.: Mladi gospod šef. Red A Petek 29.: Ob 16. uri Juarez in Maksimilijan. Izven Dijaška predstava. One od 5 do 14 Din. Sobota 30.; Tiran. Izven. Globoko znižan** cene od 20 Din navzdol - Nedelja 31.; Ob 20. uri Gozd Izven. Globoko znižane cene od 'JO. Din navzdol. Ponedeljek 1. junija: Ob 20. uri Mladi gospod *ef. Izven, Globoko znižane cene od 20 Din navzdoL OPERA Četrtek 28.■ Othello. Gostuje Marij ftimenc Red Četrtek. Petek 29-: Zaprto. (Gostovanje v Mariboru: Seviljgki brivec). Sotota 30.: Šaloma. Irven- Znižane eserae od 30 Din navzdoL Nedelja 31.: Ob 16. uri Apropos. kaj dela Andula? Izven, Globoko znižane osne od 34 Din navzdol Ob 20. uri Se vil jaki brivec Irven, Znižane cene od 30 Din navsdol. Ponedeljek 1. junija: Ob 20. ari Aida laven. Znižane cene od 30 Din navzdol Zlet Sokolske ittpe Ljubljana Ljubljana, 2P. maja Po sklepu župne glavne skupAcine se bo vršil letos v Ljubljani župni zlet, na katerem hoče ljubljanska žnpa pokazati Bvoje uspehe. Na čel ni št vo župe je določilo za župni zlet, ki naj postane mogočna manifestacija sokolske misli v z.ibelki jugoslovanskega sokolsrva, tale spored; V soboto 13. junija bodo na zletišeu izbirne tekme članov in članic, v nedeljo 14. junija ob P. skušnje vseh oddelkov za javni nastop, ob 11. razvitje Župnega praporau ki mu kumuje Nj. Vel. kralj Peter H., oh 11.30 sprevod, ki krene iz zJetisča po Go-sposvetski ce6ti. Tvrševi, Masarvkovi, Miklošičevi, čez tromostovje na Mestni trg, Stari trg, Sv. Jakoba trg, po Cojrovi cesti, Vegovi ulici na Kongresni trg. ftelenbnrgovi ulici in Aleksandrovi cesti do Narodnega doma. Ob 15. favna telovadba vseh oddelkov na zleti-=£u. Porivamo vse bratske edinioe, da že danes gledajo na to. da bo udeležba na zletu častna tako po številu telovadcev, kakor po številu članstva v kroju. Pokažimo z veliko udeležbo, da je sokolska misel v naSi bel? Ljubljani globoko ukoreninjena in da bo postal župni zlet sijajna manifestacija Tvrseve sokolske misli. Vsi na zlet v Ljnbljano! Zupnemu zletu — Zdravo! Petek, 29. maja 11: 5ol?ka ura: Kakšen poklic si bom izbral (rr. Vojko Jagodi?) _ 12: Operni spori (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Smetanove opere (ra-dijeki orkester). — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18: Ženska ura; Posebnosti ženske duše (ga. OstrovSka). — 18.20: Reproduciran koncert. _ 1R.40- Delavka ura: O mezdi (g. Valant Milan). "— 19: Napoved časa. vremena, objava sporeda, poročila, obvestila. _ 19.30: Nac. ura: Jugoslavija v kulturnih dokumentih inozemcev (Franja Kulundiić) Bpd. — 19.?>0: (Mvorttev kolektivne razstave slikarjev bratov Vidmarjev (govori %. dr Fr Štele), prenos iz Jakopičevega paviljona _ 20.10: Akademija slepih iz Zagreba (preno- iz Filharinonične dvorane). _ 21.30- Lahka solistična glasba (plošče). — J2j Napoved Časa, vremena, poročila, otjava sporeda — 22.15; Radijski jazz. Škotska Škot &e gre pormladit. Pri blagajni na kolodvoru rja vpraša uradniik, aH hoče tudi vozni Ustek /a nazaj. — Ne, dragi gospod* odgovori Skot — tja se peljem kot odntAel. nazaj se pa morda vrnem že kol otrok. »SLOVENSKI NAROO«, oetrtok, 38. maja lfe Stru 3 Danes ob 16. in 21.15 in jutri ob 16. ari H A N S A L B E K S kot avijat. častnik Aleksej Aleksandro vi č in rdeči general. TAJNI KURIR chak lota susa kot Vera Ivanovna, žena z dvema obrazoma. — Spijonažni velefilm o moški borbi in ženski ljubezni! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od "15. are dalje. „ELITNI KINO MATICA4* TeL 21*4 DNEVNE VESTI — Grški poslanik odpotoval v Ljubljano. Grški poslanik na našem dvoru Konstantin Sakelaropulos odpotuje danes v Ljubljano, kjer bo na svečani otvoritvi ve-lesejma oficielno zastopal kraljevino Grčijo. — Tečaj nemške marke se mora dvigniti. Tujsko prometna zveza za Hrvaltko Primorje in Gorski kolar je dobila že mnogo pisem nemških turistov in tujsko-prometnih uradov v zadevi tečaja nemške marke v naši državi. Na podlagi teh pisem je intei vemraia pri trgovinskem ministru, da b: Narodna banka ukrenila vse potrebno na našem denarnem trgu, da bi se dvignil tečaj nemške marke vsaj na 14 do 15 Din, dočim znaša zdaj 13 Din ali pa še manj. Zaradi nizkega tečaja nemške ru'-kc je začela nevarno konkurirati naše-nr!i tujskemu prometu Italija, kjer je tečaj nemške marke mnogo ugodnejši. Će se tečaj nemške marke pri nas ne bo dvignil, ne bo nemških letovitočarjev k nam. — Zaključek železniške konference Male antante. V torek je bila končana v Dubrovniku konferenca železniških espertov držav ^.aie antante, ki so obravnavali vprašanje unifikacije reglemcntskih odredb po prevozu mrličev, žive perutnine, potmkov in prtljage. To je bilo nadaljevanje konferenc, ki so se vršile v Beogradu, Pragi in Bukarešti. V vseh vprašanjih je bil dosežen sporazum razen vprašanja prevoza blaga in zato bo sklicana nova konferenca v Bukarešti. IKINO SLOGA Telef. 2730 - g Ob 16.. 19.15 in 21.15 uri ! § Slovita opereta . g CIGAN BARON I Adolf \Vohibruck — Hansi Knoteck j| — Jugoslovensko-madžarska železniška konferenca. V Osijeku se vrši jugosloven-sko-madžarska železniška konferenca za promet in obračune med našimi in madžarskimi državnimi železnicami. Na konferenci sodeluje od naše strani 14 delegatov prometnega ministrstva ter železniških direkcij iz Zagreba, Subotice in Ljubljane. Konferenca, ki bo danes končana, obravnava vprašanje, kako spraviti v sJdad tarifo za medsebojni potniški in blagovni promet. — Polovična vozni na za gostilničarski kongres v Ljubljani. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem gostilničarskega kongresa v Ljubljani polovično voznino. Vozna olaiSava velja od 1. do 7. junija. — Odvetniška vest. Odvetnik v Ljubljani dr Boris Furlan se je odpovedal izvrševanju advokature ter bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika advokatov. Za prevzemnika njegove pisarne je bil imenovan odvetnik v Ljubljani dr Joahim Ražem. — Iz »Službenega lis^a«. -Službeni lisi: kr. banske uprave dravske banovine« z dne 27. t. m. št. 43 objavlja uredbo o karte]-nem sodišču, uredbo o aparatih za vJ9esa_ vanje prahu in Čiščenje parketov. razpored za oddajanje oseb v zavode za izvrševanje očuvalnih odredb, razpored direktorskega profesorskega i-n eupletskega zvanja na srednjih kmetijskih šolah, proglasitev avtobusne proge Maribor - Pfuj za deloma konkurenčno, proge Maribor - Slatina Radenci pa za ripkon k ht e n čn o državni železnici, popravek v pravilniku k določbam o taksah finančnega zakona za leto 1936/37, naredbo o zatiranju San Josej^vega kapar, ja. razglas o volitvah občinskih odborov za občini Prečna In Št. Peter ter za občini Rajhenburg in Senovo, objave ban?kc uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz >SlužbeZlatorog« m Sv. Janez, ki nudita posetnikom vse udobnosti. Izlet na Crno Prst iz Boh. Bistrice je priporočljiv radi krasnega razgleda na Triglavsko pogorje, osobito izpred Orožnove koče, ki bo v tem času oskrbovana. Na Golici mrgoli veselih planincev med številnimi belimi narcisami in drugimi duhtečimi planinskimi cvetkami. Spodnja koča nudi udobno prenočišče tudi za več dni. V dolino Vrat vabi Aljažev dom. tik pod severno steno Triglava, odkoder more turist opazovati elementarne sile plazov, ki drve v dolino. Prehod preko Praga na Staničevo, ki bo oskrbovana za praznike, je mogoč le iz-vežbanemu in primerno opremljenemu planincu; sicer je vzpon na Staničevo kočo skozi Zgor. Krmo. Pod Mojstrovko stoji obdana od skalnatih vršacev na Vršiču Erjavčeva koča, ki bo odslej stalno oskrbovana. Begunjščica že razkazuje svojo pestro planinsko floro in Roblekov dom nudi občudovalcu gorske prirode prijetno zavetišče. Razgled po vseh planinah Slovenije nudi Ljubnik, kjer stoji na vrhu planinska postojanka Škofjeloške podružnice, ki je stalno oskrbovana. Kamniške planine bodo dostopne za Binkošti. Oskrbovana bo koča na Kamniškem sedlu ter Cojzova koča, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu so dobro znani planincem pozimi in poleti. Ob vznožju Savinjskih vršacev pa leži Dom v Kamniški Bistrici, kamor pelje prijetno speljana pešpot na desnem bregu Bistrice. Pohorje, vse v zelenju, ima številne izletne točke. Iz Slovenjgradca je najprikladnejši vzpon na Kremžarjev vrh. Logarska dolina vabi s svojim edinstvenim čarom. Planinci, hitite v naravo. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani daje vsakomur vse potrebne informacije. — Zveze gospodinj VI. gospodinjsko -•rospodarska razstava na spomladanskem velesrjmu v paviljonu »Kc pod naslovom >?odobna gospodinja«, bo prikazana v obliki gospodinjske revije s poljudno razlago g. šef-režiserja prof. 0. Šesta. Revija bo pokazala poleg pravilnega in nepravilnega nblarpnji tudi pravilno kretanje gospodinj, služkinj, žena v poklicih, mladih deklet ob raznih prilikah. Prikazano bo rodbinsko življenje v domačem krogu aH ob slavnostnih prilikah. Razstava sodobne gospod:nje bo posegla v globino našega duševnega življenja in bo tudi ožigosala naše najbolj kričeče hibe. — Idrijske narodne pesmi bodo peli pevci »Ljubljanskega Zvona* pod vodstvom srs. Zorka Prelovca in Doreta Matula na Idrijskem večeru, v ljubljanskem radiu v soro-to 8. junija in na velikem izletu k Sv. Trem kraljem nad Rov ta m i v nedeljo 7. junija. Pri obeh prireditvah sodeluje tudi ljubi lanski šramel kvartet pod vodstvom g. dr. Kar-lina. — Knjižica o raku. Društvo za proučevanje in pobijanje raka v Ljubljani bo v kratkem izdalo knjižico, v kateri bo razložilo glavne smernice za uspešno pobijanje raka in dalo splošna navodila, kako naj vsak posameznik poskuša pripomoči k zgodnjemu spoznavanju te bolezni. Knjižica bo spisana tako, da ho vsakemu razumljiva. Kdor že sedal naroči knjižico, naj pošlje obenem z naroČilom 6 Din. Pozneje bo cena znašala 10 Din. Naslov za naročila: DruStvo za proučavanje in pobijanje raka t Ljubljani, Stara pot 3. — Prijeten in cenen veekend na morju. Vsakdo si lahko poceni ogleda nafto luko na severnem Jadranu in preživi tri dni na Sušaku (2 noči), kar stane z vožnjo tja in nazaj, s prehrano in prenočiščem: 250 Din na SuSaku. restavracija Slavija, 810 Din Parkhotel in 375 Din hotel Jadran. Avto-montaža d. d. vozi redno vsak dan na Sušak s svojimi udobnimi avtobusi in je uvedla ceneno reklamno vozno karto za tridnevno bivanje na Sušaku. Velja za vsako osebo in se lahko vozi takole: l. dan Iz Ljubiia-ne ob 6.30. v Kočevju zajtrk, dohod na Sušak ob 12. Obed večerja, prenočišče; 2. dan ves dan na Su5aku: zajtrk, obed, večerja, prenočišče; 3. dan: zajtrk, obed. odhod ■ Sušaka ob 2 30, južina v Kočevju. Prihod v Ljubljano ob 20. Za časa bivanja na Sušaku prosta vožnja po vseh avtobusih »Triglav« prometa t j. Trsat, Draga, Kostrena ter za goste Parkhotela in hotela Jadrana prosto morsko kopališče. Vozna karta velja za poedino osebo in poljuben dan, se glasi na ime in je neprenosljiva. Iste karte Iz Kočevja za 200 Din restavracija Slavija. 260 Din Parkhotel in 325 Din hotel Jadran. Vse informacije in predprodaja kart v Ljubljani pri Putniku, hotel Miklič tel. 83-84. V Ko čevju pa v gostilni Harde. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo precej toplo, spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževaJlo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu in Beogradu 26, v Rogaški Slatini in SpHru 25, v Ljubljani in SkopLju 34, v Sarajevu 22, v Mariboru 20. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 755.1, temperatura je znašala 12.2 — Samomor mladenke a drema imenoma. Na borci dela v Zagrebu se je zastrupila in pozneje v bolnici omili mladenka, ki je imela pri sebi dve delavski knjižici, prvo na ime Anke Kovačič, drugo pa na ime Anke Toraosevič. Najbrž je prišla v Zagret* s trebuhom za kruhom in ker m mogla dobiti službe, je obupala nad življenjem. — Samomor trgsvca, ki ni mogel poravnati dolga. V Subotici si je končal včeraj življenje trgovec Andrija Knec. Ustrelil ie je z lovsko puško v usta, tako* da mu je razneslo glavo. Imel je dubijoene terjatve v znesku 50000 Din in ker ni mogel priti do denarja ni mogel poravnati svojega dol^a. To ga je tako potrlo, da ie šel v smrt — Težka ieleiniška nesreča, v Slavonskem Brodu se je včeraj zjutraj smrtno ponesrečil 4o-letni kretniČar Juraj Matačič iz Zagreba. Padel je pod vagon, ki mu je odrezal glavo. — Smrtna nesreča na starbiitu. Včeraj popoldne se je pripetila v Zagrebu na sUv-LBču smrtna nesreča. 3SHetni aelavec Marko Teanovič. oče štirih otrok je padel z nedograjenega poslopja 10 m globoko in obležal nvtev. Nosil je malto, pa je Izgubil lav-notežje. Iz Ljubljane —lj Ker bodo tlakovali cesto. . . Baje bodo že letos tlakovali de! državne ceste med Tržaško cesto in Sv. Jakoba trgom. Zato so tudi mestni delavci izpopolnili kanalizacijo na Aškerčevi cesti, ki postane državna namestu Cest** 29. oktobra. Zdaj pa polagajo tudi vodovodno cev, ki še ni bila položena na tej cesti, da jim ne bo treba kdaj pozneje razkopavati tlakovane ceste. Za tkkovauje te ceste pa bi bilo treba storiti še marsikaj. Tako u. pr. še vedno stoji na vogalu Aškerčeve in Emonske ceste hiša, ki sega do sredine bodoče cesta Kdaj bodo odstranili to oviro? —I j Prof. Anton Ravnik, priznani klavirski pedagog in prof. drž. konservatorija, priredi s svojimi gojenci zanimiv klavirski večer, ki to danes točno ob IS. in pol v filharmo nični dvorani. Na sporedu so klasični in romantični skladatelji s svojimi Červeroročni-mi skladbami za klavir; Mozart,Beethoven, Schumann. Weber. Schubert. Novak, Reger. Spored, ki velja obenem kot vstopnica je na prodaj v Matični knjigarni za 3 Din. —Ij Slepi gojenci ii Zagreba, ki z največjo vnemo pa tudi z izredno lepim uspehom goje na svojem zavodu glasbo, nastopijo jutri zvečer ob 20. uri v filharmoniČni dvorani. Kako mnogostranaki so. nam dokazuje sestava sporeda, po katerem nastopijo pianisti, igralci na orkestralne instrumente (fagot in rog), dalje deiki zbor. mešani zl>or, godalni orkester in tamburaški zbor. Peli todo slovenske in hrvatske pesmi poleg tega pa še dve pesmi v esperantske m jeziku. Gojenci se namreč udeleže potem v soboto in nedeljo tudi esperantskega kongresa, ki bo v Ljubljani. Za Ljubljano koncertirajo še v Celju in Mariboru. Podrobni spored smo že navedli. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta loćno ob 20- uri. Otvoritev terase kavarne Nebotičnik Najlepši razgled na Kamniške planine, Julijske Alpe in ljubljansko okolico DNEVNO KONCERT Vsi vodilni ta- in inozemski časopisi, revije in Ilustracije Sladoled —- prvovrstne pijače — pivo iz sodčka Poseben prostor za igralce kart in šaha Daljnogled na razpolago —lj DruStvo »Tabor«. — 0 Srečku Kosovelu, pesniku našega Krasa, ob 10-letnici njegove smrti bo predaval danes točno ob 20.30 v kemični predavalnici na realki (Vegova ulica) pisatelj Ivan Albreht. Prijatelji društva vljudno vabljeni. Po predavanju članski sestanek. —lj Društvo absolventov drž. trgovskih šol za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj V. redni občni zbor v soboto dne 6. junija t. 1. ob 20. uri v restavraciji hotela Štrukelj. Kolodvorska ul. z običajnim dnevnim redom. Udeležba članstva — častna dolžnost! * *i fiBimiiiininiiiHiiiimnni Ustanovimo fond a zdravljenje jetičnih! Iz Litije — Odhod »reškega podnacVInika g. Vid. marja. Litijo je zapusti! sTeski podnačel- nik g. Vinico Vidmar, ki j« sluzbovai v tukajšnjem jsrezu več let. zdaj pa je sel v istem službenem položaju v novomeški srez. G. Vidmar je rojak iz novomeškega ■reza iz Ambrusa v Kršk; dolini. Po končani gimnaziji jc stopil najprej v učiteljsko službo, potem pa je položi! izpite na juridicni fakulteti in se je posvetil politič-no-upravni službi. V našem arezu se je zaradi svojega kon^l jantnega poste panja pri ljudstvu priljubil, saj je znal vedno spraviti v sklad interese Ijud3tva in zahte ve zakona. Pridno se je udejstvo.al tudi v društvenem Življenju. Bil je med ustanovitelji Strelske družine in je mnogo pripomogel, da se je naša strelska edinica razvila zadovoljivo že v prvih letih in si postavila lastno stre'išče Deloval je tudi mnogo v Jadranski straži, kjer je biJ med njenimi ustanovitelji in do odhoda iz Litije tudi njen marljiv tajnik. Gospodu srbskemu podnačeiniku in njegovi gospe soprogi, ki je bila na glasni ene naših najboljših pevk, na novem službenem me*tu obilo zadovoljstva! Pri tukajšnjem sreskem načelstvu pa je nastopil službo sreaki pod-načelnik g. Bogomir Deu, ki je služboval doslej v istem položaju pri logaškem sreskem načelstvu. želimo mu prijetno b.vanje v naši sredi! — Pomemben planinski jubilej. Na Ha kostni ponedeljek proslavi litijska SPD 301etnico svojega obstoja. Na Sv. Gori, kjer ima podružnica planinsko kočo, prirede veliko planinsko rajanje Po službi božji bodo slavnostni govori, potem pa planinska veselica s pestrim sporedom — Litijski nogometaši v Laškem. V nedeljo teden so pohiteli člani SK Litije gostovat proti SK Laško Z njim« je potovalo tudi obilo navijačev Za Litijane pa dan ni bil nič kaj ugoden. Ves dan je deževalo. in tamkajšnje igrišče je zelo blatno, medtem, ko imamo na našem tudi v najhujšem nalivu suha tla Rezultata igre je bil 9:5 v škodo na* h, ki so doslej sicer vedno premagali Laščane Iz Celja —c Uboj pri Kosiri v uii-i. V nedeljo 18. t. m. sta sinova pocestnice Franc in Jernej Strniša iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini napadla 62-letnega posestnika Karla Dr >l«a v njegovem stanovanju v Cači vasi pri Ko-strivnici ter mu z udarci z ročicami preklala lobanjo in ga poškodovala po vsem telesu. Težko poškodovanega Drolca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer Je po o-in h dneh trpljenja v torek 2d t. m. ob 11.45 izdihnil. —c Tri žrtve napadalcev. Pred dnevi se je 48-letni brezposelni delavec Franc Dober-šek iz Redne pri Radečah spri v Budni vasi pri št. Janžu na Dolenjskem s tamkajšnjo posestnico Mariio Zudmanovo in njeno hčerjo. V prepiru sta ga ženski napadli s kolom in mu zlomili desno roko. \ nedeljo zutrai sta se sporekla 20-letni Jurij Krajne in Stanko Gajšek hlapca pri posestniku Antonu Fazarincu v Ipavčevi ulici 10. v Celju. Med prepirom je pograbi! Gajšek železen drog, udaril z njim Krajnca po glavi in ga hudo poškodoval po čelu- V nedeljo o k ro^ 21 je MatevZ* Krajnik iz Rađane vasi pri Zrečah napadel 42-Ietneca dninarja Štefana Korošca na njegovem domu v Radani vasi ter ga z udarci s sekiro močno poškodoval po glavi in levi roki. DoberŠek in Korošec se zdravita v celjski bolnici. Krajne pa je v domaČi oskrbi. —c Nesreča pri delo. V torek ob 13.15 se je ponesrečil 17-letni pri zavarovanju levega obrežja Voglajne pri Železniškem mostu v Zavodni zaposleni mestni delavec Edvard Klampfer iz Celja. Pri sekanju korenin ob Voglajni se je vsekal s sekiro v desno no~jo in se močno poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnico- —c Veleslalom pod Ojstrico Savinjska podružnica SPD v Celju priredi L junija eb severni steni Ojstrice nad Logarsko dolino prvi veleslalom v naši državi. Start on 10, pri koti 1898 m, cilj ob gozdni meji v pribl. 1400 m nadmorski višini dolžina proge ka- mihrurMjaJLC- kih 1200 m. Ako bodo dopuščale tehnične pfilike, bo proga dan pred tekmo tra>irana in odprta za trening. 1'rijavnice naj *e j-o-šljejo do M) t. m. na naslov SPI> v C%>!pi ali pa naj se oddajo do 31 t. ni. do t S. v Aleksandrovem domu v Logar>ki dolini. Žrebanje startnih številk bo v Aleksandrovem domu 31 t. m t>?» '<> Tekmuje ee v dveh kategorijah: v splošni tn seniorski. Starostna meja med obema je dopolnjeno ''0. leto. Ako se prijavijo vsaj tri dame. ie izvede na isti p^ogi tudi dam^Ka tekmi • startom takoj po zaključeni prvi tekmi. Ot-java rezultatov in razdelitev diplom bo 1. junija (binkoštni ponedeljek) ob IG. v Aleksandrovem domu Zmagovalec dobj naslov: »Prvak Logarske doline za leto MM l*n-t;i\nina znaša Din Tehnični vodja C. A. Kopinsek, o*da!i funkcionarji pa lK>do do-loCaal in javlieni pred ž-ehanjem. —c Društvo kmečkih fantov in deklrt » M. Juriju ob jui. tel. ho pnr-di'o na binko*tni |K>nedeljek ob 15. !*'viin> ko-rev pri i>oreriu |>oleg kolodvora -c I>ahkoatiet*ki ntifin!* dijakov in dijakinj drž. realne gimnazije se 10 pričel v pet^k 29. t. m. ob M na G lazi ji _c Uradni dan Zhornire za TOl za Olj* 'n okolico bo v torek 2. pinija od 8. it i2. dopoldne v posvetovalnici ZdmZeaja Iffoo* cev za mesto Celje v RaaiaojOVfl ulici. _c S«>*«»met o binkošti h. u binko.Mnih praznikih bo gostoval v Cdju SK Admir* iz Gradra in odigral na Ulazi ji rjve mednarodni tekmi | SK Celjem Ti dve tekmi tosta gotovo zelo zanimivi in napeti saj \e Admi-ra zelo dobro avstrijsko moštvo. —c Divjaški napad. Na Mali Pristavi p'i Šmarju se je odigral v nedeljo okrog 22.80 krvav dogodek Posestnikovi sinovi Križnik. Zidar in Fric Gampar od Sv. Miklavža pri Šmarju 60 v prepiru napadli 23-letnega, pri poc-estniku Ivanu Sovincu na Mali Pristavi uslužbenega hlapca Jožeta Zo^erja in mu s koli preklali lobanjo. Nevarno poškodovanega Zolgerja so prej>elja!i v celjsko bolnico ,_^ SOKOL - — Češkoslovaške Sokoliće tekmo\alka pridejo v Ljubljano. V petek, dn^ 29 t. m. se pripeljejo l brzovlakom ol> lri.r>b v Ljub-'jano češkoslovaške Sokolice-tekmovaIke. ki bodo v ponedeljek dne 1 junija preizkusile svojo pripravljenost za Olimpijado v Berlinu v prijateljski tekmi z našimi tekmovalkami. Vabljeno je Sokolstvo in ostalo občinstvo, da pohiti v petek popoldne na kolodvor, da pozdravi drage nam goste. Na binkoštni ponedeljek prične tekmovanje že ob osmih 7j*utraj. K tekmi ima tudi občinstvo dostop. Tekmovanje se bo vrnilo v veliki dvorani sokolskega doma na Tacnom! Zdravo! — Straž išče. Velika sokolska tombola s krasnimi glavnimi dobitki, kakor kompletna spalna oprava iz trdega lesa, moško in žensko kolo, porcelanski servie kuhinjska posoda, 2 vreči moke po 85 kg. blago za moško obleko, janjci, električni likalniki in Se nad 150 raznih lepih dobitkov, se vrsi nepreklicno v nedeljo 31. maja ob 15. na »Pantahc. Segajte pridno po tablicah, katerih Število je omejeno ln stanejo komad Din 2 50 Uprava. Zdravo! MALI OGLASI oeseda 0J50 para, davek Dir a—. poooda l Dtn, davek s Din. preklic} £a pismene odgovore glade mmilh sna m ko — Popustov m jm crebe pruotitj oglase oo priznamo RAzno Seseda 50 par Najmanjši davek 8 • Dta 8 DIB OBLEKE ZA BIRMANCE celo lepo izdelane tar vsa druga oblačila dobite najceneje in v največji izbiri pri Preskerju, Sv. Petra eesta 14 «• R. Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dola Marn Josip . soboslikar in pleskar Ljubljana rvolfova oL 12 — TeL bv. PRODAM 50 par. davek S.- Dtn Najmanjši enosek S Din BIRMANSKE URE, zlatnino in rebrnino nudi najcenejše Ivan Pakiž. Ljubljana, Pred škofijo 15- 1626 STAnOVAMA S.- Dtn S Dbb 50 par. Najmanj*« « DVOSOBNO STANOVANJE se takoj odda. Grtdalka ulica 8 1047 Novost »a dame! je najmodernejši aparat za trajno kodranje, brez elektrike in brez žic. Strokovnjasko na tem aparatu izvršuje trajno FRIZERSKI SALON Rng^elbert Franchetti novo vodstvo. Tvrševa cesta, vis a vis kavarne Evrope, kot: specijalno vodno ondulacljo, moderno barvanje las, itd. ter se obenem priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Makulaturni papir proda oprava ^Slovenskega Naroda", Linbliana. Kaafl|cva ulica itav« s Nobeno oko ni ostalo suho ... Kino U1110 n, tel. ZZ'Zl Najtrše srce se je omecilo pri včerajšnji premieri velefilma (v nemškem jeziku). — Mojstrovina po slovitem romanu c h a k l e s a dickensa David CoDDerSield Danes ob 16., 19.15 * • in 21.15 uri. 65 zvezdnikov v enem samem filmu! Film s 1. nagrado na festivalu v Bruslju. Očetje — matere, ne zamudite tega prekrasnega filma! Stran A »SLOVENSKI NAROD«. -Mrt«*. 38. maja ltta S4ev. 121 Velik mož malega naroda K 80 letnici našega slavnega rojaka Nikole Tesle Ljubljana, 28. maja. Mali narodi se pogosto ne morejo otresti občutka manjvrednosti in ne morejo verovati v sebe ter svoje moči. Kljub temu je pa bilo že neštetokrat dokazano, da tudi mali narodi rode največje može. Najlepši takšen primer je Nikola Tesla in njegovo delo. Teslino ime bo ostalo neizbrisno v zgodovini človeštva, saj je njegovo delo najtesneje zvezano s civilizacijo. Tesla se je rodil 1. 1856. v Smiljanu, v krsni Liki. kjer žive kot skala trdi ljudje, obrušoni v tržki življenjski borbi. Tesla je pravi Ličanin; vztrajen in bistroumen, neuklonljiv je korakal skozi življenje in zdaj, ob njegovi SOletnici gleda ves svet na njegovo delo. Morda pri tem pozabljajo na našo zemljo, ki ga je rodila in ki mu ni mogla dati kruha. Nekateri tudi celo prezirajo Teslino ime, saj se z nekaterimi njegovimi izumi bahajo drugi, kljub temu pa Tesle ne more prezreti povsem nihče, kajti njegovo delo je vekovite^a pomena. Tesla se je šolal na realki v Rakovcu pri Karlovcu, nakar ga je notranji nag:b vle- kel študirat tehniko v tujino, najprej v Gradec, potem pa v Prago. Kot inženjer je služil v Budimpešti in v Parizu, končno pa je prišel v Edisonov laboratorij v Ameriko. V Ameriki so se lahko njegove sposobnosti povsem razvile, kajti v tej deželi napredka lahko napredujejo samo sposobni. Njegovi izumi so ustvarili pogoje za mogočen razvoj elektrotehnike ter električne industrije. Brez njegovega dela bi se ne mogla tako naglo razviti mogočna radiofonija, če bi se sploh kdaj razvila. V vseh elektrarnah sveta stoje stroji, ki so Teslin izum. Brez Teslinega dela, bi ne mogli prenašati elektrike na velike razdalje. Brez daljnovodov si tudi ne moremo misliti električnih železnic ter brez njih električna energija izgubi sploh praktičen pomen. Teslin'h izumov je nešteto, a nekaj izmed njih je največjih, kar jih je bilo kdaj v zgodovini. Zato pa uživa Tesla v Ameriki ime največjega učenjaka in ga* znajo še mnogo bolj čislati, kakor ga čislamo v njegovi domovini. V Ameriki so tudi objektivnejši kakor v Evropi, zato ne pripisujejo njegovih uspehov in izumov drugim, ki so ulrradli sadove Teslinega dela in sposobnosti. Treba je naglasiti, da so v Ameriki celo objektivnejši kakor pri nas. kjer celo nekateri strokovnjaki prezirajo Teslino ime in pripisujejo njegove največje izume drugim izumiteljem. Tudi v tem se kaže tisti občutek manjvrednosti ter pomanjkanje samozavesti, da ne moremo verjeti v svojo rpesobnost. Baš Slovenci bi se lahko mnogo naučili od Teslinega primera; mi nismo znali nikdar dovolj ceniti svojih mož in narodne sposobnosti ter upravičenosti svoje udeležbe v mednarodni tekmi. Naš narod je dal svetu mnogo velikih mož. a mnogi so služili tujini kot tujci ter tajili svoje poreklo. Hrvati in Srbi so v tem pogledu zrelejši, samozavestnejši. Zato tudi Tesla in Pupin nista nikdar zatajila svoje domovine, čeprav jima ni bila hvaležna. Nikole Tesle ' ne more prezreti niti nehvaležna domovina, saj nas tujina spominja na njegovo ime. Zato so tudi te dni v naši državi številne proslave SOletnice Teslinega rojstva. Mali narod proslavlja svojega velikega moža in v njegovi slavi ter delu postaja, velik. plesnega umetnika Golovina, je pa na obeh krjih zaplesala po tri plese ■ tolikšno poglobljenostjo, da je ne le užgala. ampak preprosto ljudstvo, ki plesno umetnost le malo pozna, vprav spravila iz ravnotežja. A ko se je oglasila violina Prevorška, je na obrazih vseh bilo brati krasno, globoko presenečenje. Oba umetnika, o, da, tudi mala Tosca, sta, preprostemu narodu dušo izvabila v vsej njeni veličini. Stara, v mestu žal tako pozabljena resnica, da je preprosti narod pravi nosilec in tvorec kul-tore. je dobila polno zadoščenje. Kakor vselej, so se tudi zdaj med harmonikarji solisti izkazali zlasti brata Kosec in Andrejček te kada. Bakarjev Fran- *ek je stara gorenjska korenina, ki vse tovariše in poslušalce zrni raj potegne za seboj: * Za oba koncerta je bila gospa Hela Po- j ljančeva imenitna posredovalka med izva- * jajočimi malčki in poslušalci. V lepi, preprosti pesniški obliki je zdaj mirno zaokroženo, zdaj materinsko toplo ali malce še-gmvo in poredno seznanjala Savinjčane s programom. Tako sta bila koncerta za nameček deležna še lepe slovenske govorice. Dan ostane Savinjcanom in malim ljubljanskim godcem za vselej v spominu. Prvi so pokazali Živo zanimanje za boljšo, tvorno plat mesta, v svoji podeželski za-puščenosti iskreno hvaležni vsakemu, ki pride k njim in jim da malo notranjega solnca. po popolnosti si prizadevajoče duše. Malčki bodo pa po tem doživetju, z za- vestjo. da jim je preprosti narod res hvaležen, v sebi krepkeje rasli in delali zanj dalje zmiraj si prizadevajoči dati iz sebe najboljše. Profesorju Rančigaju na tej njegovi težki poti vzgojitelja topel pozdrav! Z lastno sestro je bil poročen Pretresljiva tragedija ruskega zdravnika dr. Borisa Klenmana Krasen uspeh ljubljanskih malih harmonikarjev V nedeljo so priredili dva koncerta v Savinjski dolini Ljubljana, 28. maja. Po zadnjih treh nastopih maLih harmonikarjev profesorja Pavla Kančigaja na francoskem večeru ter na prireditvah Jadranske straže in Rdečega križa, na katerih so pokazali, da so v polni meri vredni slovesa, ki ga uživajo, so se zadnjo nedeljo z avtobusom odpeljali v majsko solnčno naravo, v prelepo Savinjsko dolino. Popoldne ob treh so imeli koncert v Grajski vasi, ob 17. pa Na groblji v veliki dvorani Sadnikovega marofa, ki jo je dal na razpolago znani pisatelj g. Janko Kač. Dasi so ljubljanski malčki doživeli pravo zmagoslavje že ob svojem prvem nastopu v Šentjurju ob Taboru in v Prekopi lansko leto, in se je bilo bati, da za ta dva koncerta ne bo zanimanja, je. savinjsko ljudstvo kar v trumah prihajalo ter je — za oba koncerta zmanjkalo vstopnic! O tem dogodku, ki je za del Savinjske doline pomenil praznik, je vredno razmišljati — a to tem bolj, ker je dokaj pičla reklama obljubljala izbran spored. Harmonikarje so spremljali violinisti. Tako vse kaže, da si prof. Rančigaj resno prizadeva ustvarita močan mladinski godalni orkester, hkrati pa mestno mladino, ki je od naroda skoraj odtrgana, z narodom zbližati, da ga spozna, njegovo dušo, njegovo delo in tako izpopolni sebe za svoje bodoče kulturno poslanstvo. Na vsakem koncertu so malčki izvajali 36 slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih in umetnih pesmi. Savinjski ljudje, ki so jim na obeh krajih priredili nepričakovano lep, vprav prisrčen sprejem, so potem, sprejemajoč ubrane, do zadnje potankosti krasno izvajane pesmi, od veselega navdušenja kar zahrumeli. Razpoloženje je raslo od točke do točke in po dveh urah je kazalo, da se jim kar ne da posloviti od malih mojstrov. Ne, tu ni šlo več samo za harmoniko, iz katere so otroci dali vse. kar ima v sebi ta instrument. V vsako pesem so se resno poglobili z voljo odraslega človeka in ustvarili tako pravo vzdušje velikega koncerta. Vse dobro Rančigajevo prizadevanje, dati otroku vsestransko glasbeno vzgojo, se je pokazalo v najlepši luči, zlasti pa pozneje na prostem, ko so malčkom bile harmonike pretežke in so zapeli, da je preko vrtov kar srebrno zvenelo. Da sta bila oba koncerta res umetniško zasnovana in za deželo primerno pisana, sta dokazala priznani mladi violinski mojster TTroš Prevoršek, ki je na koncu koncerta Na groblji krasno zaigral Wi-enowskega koncert v D-molu, mala Tosca Rvneseva, nenavadno talentirana učenka V Leningradu se je odigrala te dni pretresljiva tragedija in njena žrtev je postal ugledni iuski znanstvenik m zdravnik, ^jen vzrok tiči v on_h časih, ko je nad Rusijo divjala vihra vojne m revolucije ter razmetala ruske rodbine po vsem svetu, cez 20 let sta. naključje in usoda združila v zakonski zvezi dva človeka, ki sta živela nekoč skupaj kot bratec in sestrica in šele zdaj je prišla ta strašna resnica na dan. Sledil je tragičen konec med bratom in sestro sklenjene zakonske zveze. Pred letom dni se je seznanil 371etni ruski specijalist za bolezni giave in znani kirurg prof. dr. Boris Klenman, šef velike klinike v Leningradu, z mlado študentko Ester Enzelovo. Profesor se je kmalu zaljubil v njo in vzela sta se. Pred dobrim tednom je pa profesor slučajno srečal svojega starega prijatelja, priletnega gospoda, ki je dobro poznal zdravnikove starše in bil dolga leta prijatelj Klenmanove rodbine. Bil je več let odsoten iz Leningrada, zdaj se je pa nepričakovano vrnil. Prišel je k dr. Klenmanu, ki mu je ves srečen predstavil svojo ženo, toda v naslednjem hipu je zvedel strašno vest in ta ga je spravila v grob. Prijatelj Klenmanove rodbine je namreč spoznal v profesorjevi ženi njegovo lastno sestro. Pripovedoval je, kako je med revolucijo pred 20 leti Klenmanova rodbina pobegnila iz Leningrada. Oče je bil ustreljen, mati je pa kmalu od žalosti umrla. Njuno hčerkico Ester so vzeli tuji ljudje in niso ji povedali, da je sirota. Dekletce je živelo v prepričanju, da je pri svojih starših. Odrasla je in se seznanila s profesorjem Klenmanom. Ko je dr. Klenman zvedel, da je poročen z lastno sestro, je odšel na kliniko in se zaklenil v svoj kabinet. Dva dni je ostal v njem in ko je tretjega dne osobje vdrlo v kabinet, so našli nesrečnega moža na divanu mrtvega. Na tleh je ležala injekcijska igla. na mizi pa stala stekleni-čica z močnim strupom. O tragediji so morali obvestiti zdravnikovo ženo. To so storili zelo previdno, vendar se je pa nesrečniea tako razburila, da so jo morali zvezano odpeljati v bolnico, sicer bi si bila tudi ona končala življenje. Zdravniki jo morajo stražiti noč bi dan. Nesrečna žena pa ve samo to, da je njen mož mrtev. <5e bi ji povedali, kaj ga je pognalo v smrt, bi se ji gotovo omračil um. 16 letni morilec na električnem stolu Trenton, ki je zaslovel po usmrtitvi ugrabitelja Lindberghovega sinčka postaja v Ameriki še znamenitejM, kajti na električni stol, na katerem jc bil usmrćen Haupt-mann, posade v kratkem najmlajšega na smrt obsojenega zločinca HHetnega Jakoba Ciemenjzo. Fant ie lani 7. oktobra s svojim pajdašem lieorgom Hildel »random umoril starega farmarja in perutninarja Her-manna Eiiersa Zločin je bil premišljen in Ciemengo je priznal, da je starca sam umoril. Zakon v državi Xew Jersev pa ne ro-zna razlike med polnoletnimi in mladoletnimi zločinri in takn Fta bila Clemengo in HildeNrand obsojena na smrt. Minili so štirje meseci in ves čas so si zagovorniki mladega morilca prizadevali rešiti ga. Ciemengo je bil najprej Hauptman-nov <»osed v ječi, te dni so ga pa premestili v celico smrti v Trentonu. kjer sedi zdaj sam med štirimi stenami in preživlja zadnje trenutke. Luč v celici gori noč in dan. Nešteti protesti in prošnje so bile zaman, kajti guverner rloffmann, ki ima bridike izkušnje s svojo popustljivostjo pri Hauptmannu, je zdaj neizprosen. Sicer je pa tudi ape!a-cijsko sodišče potrdilo smrtno obsodbo in tako pojdeta oba morilca na električni stol. Čudno je, kako se more v pustinji preživlja*! toliko in tako velikih plazilcev. Tudi "tu vidimo, da narava sama skrbi za živ« bitja. Vsako pomlad in jesen pritete namreč na ta otok velike jate ptic selivk in to je hrana strupenih kač. Japonci hočejo zdaj ta otok očistrifri kač s plinskimi in zažigalnimi bombami, pa so naletela na odpor Kitajcev, ki so proglasiti otok za prirodno rezervacifo. Kitajci namreč pravijo, da jc kača močno sorodna zmaju, simbolu kitarske države in zato jo je treba ščitita'. Vprašanje je p«, ali se bodo Japonci kaj ozirali na kitajsko tradicijo. Otok kač Blizu Korejskega otoka leži »^veti otok«, kamor ne more stopiti človeška noga. Na tem otoku namreč kar mrgoli strupenih kač vseh vrst. Kač je toliko, da človek ne more prestopiti, ne da bi bil v nevarnosti, da ga vsaj ena piči. Ko so Japonci zasedjli Korejo, so hoteli postaviti na tem otoku velik morskii svetilnik in zato so napovedali strupenim kačam vojno, toda opravili niso nič, kač niso mogli iztrebiti. Otok leži 8 milj od kitajske obale in 23 milj od Port 'Arturja. Prei je pripadal provinci Kuentung. Japonci so ga pa najeli na 99 let. Pred leti je poslala japonska vla-da na ta otok znanega biologa Jumpej Sato, da bi proučil pogoje za zgraditev morskega svetilnika. Učenjak pa ni prišel niti pet metrov od obade, kajti ogromna množica kač mu je takoj zastavila pot. Iz Maribora — Razberg^rjeva—Skrbinskova. V torek zvečer je mariborsko Narodno gledališč« poslednjič uprizorilo dramo > Direktor Cam. pa«. v vlogi Zine je debutirala gdč. Majda Skrbinskova iz Ljubljane. Za gostovanje je vladalo precejšnje zanimanje, saj je obiskalo predstavo mnogo občinstva. Skrbinskova je prikazala sicer dober odrski lik, vendar pa se ji pozna začetniska nervoza, bila pa je izvrstna v tragičnem Izživlja. I nju pri konferenci v drugem dejanju. Ma_ I riborska gledališka publika je upravi hva-j ležna za gostovanje, ker se s tem prikažejo sposobnosti in odlike domačih igralcev in igralk v istih vlogah. Priznati je treba, da ai je prav s tem gostovanjem potrdija slove deset minut in nikogar ni bikx Tedaj ie začel »strah« drsali z nogami po tleh in mrmrati, potem je na urno skočil nazal na svoje mesto. Ta bojna zvijača ni ostala brez posledic. V naslednjem hipu so se začuli na prireditvi MT, ki bo po uspehu TaraaAvam. no prekašaj v*e dosedanje priradU*«. — vMiriki jj> treba moteč. Orkov*ani, ki so nedavno z delom tamoanjega domačina »Miciki je treba mote« spi oteo ugajali, ponove svojo igro na binkoštni ponedeljek ob 15. uri. — Huda prometna —■X#a» V bolni oo s*> pripeljali triko ranjenca lSJetn^pa d^l«v. čevega sina Alojza Vakerja iz Studencev I>eček &e je v temi zaletel a kolegom na Ptujski cesti v dvovprežni vox in obležal a podUcodovano rrrbtenico. por eno lobanjo in poškodovanim j rokami nezaveMen. — Gnusen zločin je zagreS^l 36letni poročeni poljski delavec Rudolf K. od Sv Kurtgote. Ljudje so g* zasačila, ko je one-časčal svojo 51 etno rejenko in jo nevarno poškodoval ter celo okužil Pohot«eža eo orožniki aretirali in ga zaprli. _ Iz strahu pred aodiščecn v smrt? £s več dni pogrešajo loVrnegra čevljarskega vajenca Ivana Marrinelija. ki a« je pri čevljarskem mojstru Jakcu v Slovenski ulici učil obrti. Mladenič je dobil pozrv. da se pred sodišč«m zagovarja zaradi nekega prestopka. To ga je tako potrlo. da ja večkrat zatrjeval, da do dneva razprave ne bo več živ. Sumijo, da je MartineU izvršil samomor. _ Falsifikat. Na živinskem sejmišču so izsledili dobro ponarejen lOdinarskj novec Falzifikat Ji zaplenila poUcija in ugotovila, da je zaplenila že vre s-licnih kovancev, ki izvirajo od l^te ponarej^val-Kc družba Zvočni kino IDEAL Danes premiera sijajne operete »LJUBIMEC NA LOTRIJI" Ljubezen, radost in v^evelje Pariza Predstave ob 4., 7. in 9.15 zvečer. Iz Trbovelj — Xa bolne člane Bratovske *kia#tn4*v Tukajšnji krajevni odbor Rratov*ke ctklad-nic*> je na zadnji Reji odobrfl kakor or4Caj no tudi za letošnje leto većji jun<«wđt na zdravljenje Alanov in njm svujoev v toplicah in na svežem zraku. Doklej ne je prL javite preko IGO bod^hn#i m ofci*yitv*» zdravja potrebnih olanov m avojoav za zdravljenje v toplicah in na mvžem arsJcn. od katerih pa bodo seveda zbrati najpo. trebnejee, ker je pač premalo aretMev Prav tako je krajervni odbor Bratovake skladnice odobril primeren znesek aa )«tr> vanje botahrafh delav-tkrm otrok. Kaknr druga leta, bodo letoveifi fcrarfc letos ▼ kepi in zdravi Poljanski dolini nad ftkmrjo Loko, odkoder so se prejteja leta otroci vtrL no okrepljeni vrnipl. V topflce 4n na sverfr. zrak bodo člani tn svojci podani že prihodnje tedne, dočšm bo mladina Ma rta letovanje tele v juliju in avrosto, t. j. v času šolskih počitnic. — Razdelit**' moke* Uprava obfttBe razglasa, da bo priboteje. dra razdeil^la med rudarsko delavstvo 16.000 kg moke. ki je je postala banaka »prava Pri razdehtvi moke pridejo v poteev vse one družine delavcev, ki imajo v mesecu aprflu t. I manj bruto zaslužkov ta sicer; oženjeni brez otrok manj od Enn 800, oženjeni z enara ali dvema otrokoma manj od Din 1000. a tremi aji štirimi otroci manj od r>m T30A. oženjeni a petimi in več otroci manj od D4n 1600. Običajni listki (nakazila > se dobe v obratni pisarni. Listka morajo prejemniki moke lastnoročno podpiisati in prinesti k razdelitvi. Moka se bo de-hla v rudniškem sJdadišou polog občnnske javne kuhinje in sicer: 28. maja za zapadno okrožje, 29. maja za vzhodno okrožje, 30. maja za vse ostale rudmake obrate, podjetjt Duklč in cementarno. Vrečice za moko mo ra prinesti vsakdo s »oboj Kdor do vključno 30. t. m. po lastni krivdi ne pride pc moko, izgubi pravico do nje. Iz Ra jhenburga — Majniski izleti. V začetku maja je na t kraj posetilo zlasti veliko učenrev zAgr^b Ških srednjih in meščanskih aol. Izletniki prihajajo f prvimi jutranjimi vlaki, si ogledajo prelepo rajhenhnrSko okolico* trapi-stov&kim samostanom, drugi se zopet popri j o na hrib ftremič. odkoder je prav lep razgled na dolino reke Save in krško polje tja do Zagreba. Domov se vračajo običajno peš po riesnem bregu Save do Krškega in od tam z vlakom v Zagreb. tlaku uhce nagli koraka in iz teme se je prikazala silhueta prvemu do pnčice podobnega strašila. Tedaj je dozdevni Maes srtopiJ iz svojega skrivališča *n krenil počasi naprejj. Strah je razprostrl roke. Maes je storil istr), strah je opustil roke. Maes tod u obenem se je na vedno boli bližal svojemu nasprotniku, ki so mu Šklepetali zobje pod masko, da se je kar rfisalo. Cez nekaj minut te strahotne rs»mo-izre ie začel Maes stopati naprei hrtreje. Drugo strašilo se ie začelo počasi umikati. Umikalo se je proti vratom, vodeči m na vrt doktorja Slanza. Kar se ie začul oster žvižg, zažarele so električne luči in pojavno se ie dvanajst krenkiih redarjev, ki so planih na straSlo ter brezobzirno strgali z njega plašč in masko. In vsa so ostrmeli od presenečenja, ko so spoznali doktorja Slanga. Tfsrti hip se ie rjonavil dozdevni Belgijec, ki je NI ta čas odložil svoji črni plašč in masko, prikazal se ie nasmeian! obraz inženieria Marceauxa. — ITklerirte dobro tera lopova! _ ie naroČil redariem. — in paz*e z1as>ts na to. da nihče ne pride v to ulico do rutra. kajti v ni preža smrt. Oraj«|e Josip Zupnflla. — Za »Narodno tiskarno« Pran Ji