Ljubljana, torek it. novembra 1932 Cena * TOn Uprti vtustvo; ujut>l]&na, Knafljeva ulica 4. — Teseton St. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Inseratzu oddeieK: LJubljana, Selen. ourvovs al. 8 — TOL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica %ev. 11 — Telefon 9t. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teiefon St. 190. Računi prt pcSt ček zavodih: LJubljana St 11.842 Praga čislo 78.180, Wlen At 10f> 241 Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo LHn 40.—». UreamStvo: Ljubljana. Knarijeva ulica 6. Telefon St 3122. 3123 3124. 3125. 812&. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440 Celle. Kocenova ul. 8. Tel. St 190. Rokopisu se ne vračajo — Oglas) pc t.arifu. Sestanek sveta DN Včeraj je pričel svet Društva narodov razpravljati o japonsko-kitajskem sporu zaradi Mandžurije Ženeva, 21. novembra. AA. Danes je bilo otvoneno 69. zasedanje sveta Društva narodov. Na dnevnem redu ie zapleteno vprašanje kitajsko - japonskega spora zaradi Mandžurije. Med predsednikom De Valero ter japonskim in kitajskim delegatom je prišlo do sporazuma o načinu obravnavanja I.yttonovega poročila. V Ženevi so zbrani vsi člani Lyttonove komisije. Svet DN bo po zaslišanju kitajskega in japonskega delegata naprosil člane komisije, naj s svoje strani pojasnijo ugovore prizadetih strank. Zato bo Lyttonova komisija zasedala prihodnje din-i spored.no s svetom DN. Poučeni krogi smatrajo, da bo svet DN razpravljal o mandžurskem vprašanju ves teden. Po končani razpravi pa ne bo opredelil svojega stališča v obliki konkretnih predlogov, marveč bo vse gradivo z dopolnilnimi kitajskimi in japonskimi listinami vred izročil skupščini DN, ali pa, kar je verjetnejše, odboru devetnajstorice, ki mu predseduje belgijski delegat Hymans. Ta odibor se lahko sestane šele prve dni decembra, ker bo Hymans zadržan v Bruslju s splošnimi volitvami dne 29 novembra. Današnji s&ji je predsedovali De Valera, ki je v uvodu pojasnil, kako je nastalo poročilo Lyttonove komisije, ki je bilo pred kratkim objavljeno. Opozoril je na svoje-časno Briandovo izjavo, da v načelu nobeno vprašanje ne bo izključeno od vpogleda in razprave te komisije. Naloga Lytto-nove komisije ie bila zaradi tega težka i h odgovorna. Po zahvali komisije za njen trud in za vestnost, s katero je rešila postavljeno ji nalogo, je dal besedo japonskemu delegatu. Izjava japonskega delegata Japonski delegat Macuoka je pojasnil t glavnih obrisih pripom.be, japonske vlade k Lyttonovemu poročilu, ki mu predvsem očita, da v svojih izvajanjih, kakor tudi v svojih zaključkih nima tiste globine, pa tudi ne tiste podrobnosti, ki bi ga imelo, če bi bilo sestavljeno na podlagi temelji-tejšega študija Predvsem japonska vlada ni tako optimistična kakor člani Lyttono-ve komisije o položaju na Kitajskem Macuoka je v tem pogledu zlasti opozoril na nevarnost komunizma na Kitajskem. Res je, da se sedaj general čankajšek bori proti kitajski vladi, toda kitajska vlada do danes še nI opustila borbe, ki je pred leti prisilila inozemske vlade, da so ojačile svoje posadke v šanghaju. Za položaj na Kitajskem je značilno, da morajo tuje vlade ščititi svoje poslanike s posebnimi vojaškimi oddelki. Japonska vlada se pritožuje tudi nad gospodarskim bojkotom in na propagando proti Japonski, ki se vrši celo v šolskih knjigah. Pod vplivom te vzgoje dorašča 50 milijonov mladih Kitajcev. Vsi vidijo v nasilju edini smoter življenja. Taka vzgoja napoveduje hude nevarnosti za bodočnost, gospodarski bojkot pa nasprotuje mirnim gospodarskim odnošajem in razmerju prijateljstva, ki bi moralo vladat.' med Kitajsko in Japonsko. Bojkot je sredstvo kitajske narodne politike, da iztrže iz rok drugih držav gospodarske pravice, ki Jim gredo po trgovinskih pogodbah. Bojkot oznanjajo celo z uradnih mest in uradniki. Navzlic temu Japonska ne goji sovraštva proti! kitajskemu narodu Kitajski narod ima slabo vodstvo in je žrtev terorizma. Kljub temu upa, da bo prišel čas, ko bosta oba sosedna naroda sodelovala za skupno blaginjo. Glede Mandžurije je Macuoka Izvajal: Po smrti maršala čangsolina je njegov naslednik, podprt od kitajske vlade, storil vse, da obnovi izgubljene suverene pravice in da odvzame Japonski vsa njena priznana prava v Mandžuriji. Posebna društva so imela nalogo, zbujati nacionalistično čustvovanje in voditi protljaponsko propagando. Agitacija se je nadaljevala celo po posvaritvi kitaiski.h ln mandžur-skih oblastev s strani japonske vlade. Japonska je pri tem pokazala tolikšno potrpljenje, kakor vsaka druga država v po-podobnem položaju, toda enkrat se je moralo to končati. Macuoka je zanikal točnost Lyttonovega poročila o dogodkih dne 18. sept. 1931, ki so bili uvod v sedanji kitajsko-japonski spor. Japonska je bila popolnoma v pravu, ko je sestavila načrt svoje lastne obrambe. Nastop japonske vojske pomeni samoobrambo in ničesar drugega. Japonska odklanja trditev, da je Mandžurija del Kitajske. Povratek Mandžurije v status quo bi bila najslabša rešitev. Prav tako zavrača misel, da bi priznanje sedanjega stanja v Mandžuriji ogražalo mir na Daljnem vzhodu. Japodska vlada je prepričana, da bo le priznanje nove mandžurske države edina prava rešitev tega viprašanja. SIcer pa organizacija nove države ni plod Japonskega prizadevanja. Macuoka je nato orisal nar predek, ki je bil dosežen v Mandžuriji po ustvaritvi nove državne in upravne oblasti. Nova država napreduje na vseh poljih in prekaša delo, ki ga na podobnih področjih opravljajo na Kitajskem Če pa razbojništvo še do danes ni popolnoma zatrto, je to posledica potu h e, ki jo dobivajo razbojniki s kitajske strani Japonska vlada pros. svet DN za drobec naklonjenosti in strpnosti, ki jo je zapai doslej gojil napram Kitajski Odklanjamo vojno z vsakim, ne želimo tujega ozemlja. Iskreno želimo, da bi naša velika soseda napredovala in dosegla čim višjo stopnjo blagostanja. S tem je japonski delegat končal svoja izvajanja. Seja sveta je bila nato prekinjena in se je nadaljevala popoldne. Izjava kitajskega delegata Na popo^aki seji je obrazložil kitajski delegat Well ngton-Koo stališče Kitajske v mandžurskem vprašanju. Govornik je izvajal. da japonski obrambni načrt ne predvideva samo obrambe pred napadi, temveč mnogo več in sicer zasedbo Mukdena Ln vse Mandžurije, česar se pač ne more več smatrati za samo obrambo. Trditev, da Kitajska ni organizirana država, je zanjo žaljiva. Kljub vsem zunanjim motnjam, predvsem z japonske strani, je Kitajska zelo napredovala, kar se kaže že v stalnem naraščanju njene zunanje trgovine. Vsi poskusi Kitajske za sporazum so se dosedaj vedno znova izjalovili zaradi tradicionalne osvojevalne politike Japonske. Osvojevalna politika Japonske se je pričela s Formozo in Korejo ter sega danes po Mandžuriji ter Mongoliji in še dalje v centralno Kitajsko in hoče končno popolnoma zavojevati vzhodna azijska morja. Welling-ton Koo je končno izjavil, da Kitajska nikakor ni sovražna tujcem. Mandžursko vprašanje se bo dalo rešiti samo z načeli spoštovanja politične neodvisnosti in teritorialne nedotakljivosti Kitajske. Napadena Kitajska bo imela vsekakor tudi pravico do obnove in reparacij. Svet Društva narodov je nato odgodil sejo do srede ob pol 4. popoldne Preprečen atentat na Herriota Napad z dinamitom na Herriotov vlak - Krivci bretonski avtonomisti - V atentat so zapleteni tudi nemški narodni socialisti Pariz, 21. novembra, d Na vlak 6 katerim se je včemj vozil ministrski predsednik Herriot v Nantes. je bil ob 5 zjutraj izvršen pri Angersu atentat. Neznanci so približno 20 km pred Nantesom močno poškodovali progo, tako da bi moral vsak vlak skočiti s tira. Železniški čuvaj, ki ie š» pravočasno odkrii poškodbo, je takoj ustavil ves promet in zadržal tudi brzo vlak. s katerim se je vozil Herriot, dokler niso proge popravili. Herriotov vlak je imel samo 45 minut zamude ter je Herriot dospel še pravočasno v Nantes, kjer je predsedoval spominski sveeaČnosti povodom 400 letnega jubileja združitve Bre-tegne s Francijo Uradna preiskava je ugotovila, da so atentatorji prispeli z avtomobilom m se z njim tudi odpeljali. Približno 100 metrov pred krajem atentata in 100 metrov za njim pa so postavili na železniški tir tudi rdeče fvetiljke. ki naj bi očividno služ"e kot svarilo strojevodii, da bi pričel vlrk zavirati Iz tega se sklepa, da atentatorji prav za prav niso imel> namena ministr* skega pred-^dnika ubiti ali uničiti njeg>v vlak temveč je šlo bolj za demonstrativen atentat bretonskih avtonomistov. ki so že 7 avgusta v Rennesu razstrelili fipome-nk k' predstavlja združitev Bretagne s Franci io Po tvojem prihodu v Nantes ie minerski predsednik Herriot izjavil ve? novinarjem svoje prepr čani* da gre pri dinamičnem napadu pro+; ekspre^nemu vlaku Pariz_Nantes za novo demonstracijo bretonskih avtonomistov. ki skuša io nadome. strti številčno breznomembnost svo-es* pokref s hnmnimi akcijami Opozoril ie. da so bretonski av+onomisfi. ki so 7. »veneta izvršili bombn?' atentat proti Spomeni- ku v Renne&u, v preiskavi navedli, da so prejeli podporo od pariškega dopisnika hitlerjevskega lista »Volkischer Beobach-ter«, Korberja Zaradi pomanjkanja dokazov se je francoska vlada zadovoljila samo s tem. da je Korberja izgnala iz Francije. Pariška policijska direkcije je objavila, da se je dinamitni napad na progi Pariz-Nantes pripetil sicer že dve uri pred prihodom vlaka ministrskega predsednika Herriota, kar pa je bržkone pripisati dejstvu, da se je neki večji bretonski lokalni list, ki je objavili vse podrobnosti programa Herriotovega potovanja, zmotil v ob» javi voznega reda za dve uri. zaradi Česar so atentatorji domnevali, da bo vlak ministrskega predsedniika prispel že nekaj minut po njihovem eabotažnem dejaniu na dotično mesto. Revolucija v Asiriji Jeruzalem, 21. nov. AA. Po še nepotrjenih vesteh je izbruhnila v asirski državi revolucija proti kralju Ibnu Saudu. Upornike podpira Imam Fuad. Angleški krogi v Jeruzalemu sodijo, da gre za lokalno zadevo ln da bo kralj Ibn Saud upornike z lahkoto premagal. Milijardni primanjkljaj Italije Rim, 21. nov. g. Italijanski proračun Izkazuje v oktobru 1442 milijonov dohodkov in 1811 milijonov izdatkov, kar daje 369 milijomov primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj v prvih štirih mesecih tekočega računskega leta se je s tem zvišal na 1475 milijonov lir. ZADNJA HITLERJEVA ŠANSA Hitler je dobil od Hindenburga nalog, naj mu sporoči pogoje, pod katerimi bi mogel sestaviti vlado parlamentarne večine in njen delovni program Berlin, 21. novembra č. Dopoldne je bil Adolf Hitler ponovno pri državnem predsedniku Hindenburgu. Hitler se je pripeljal pred palačo državnega predsednika v spremstvu predsednika bivšega državnega zbora Gorlnga. Avdijenc,a pri Hindenburgu je trajala pol ure. Hiti;1 se je nato zopet odpeljal v hotel ,Kaiserhoft. Med potjo so mu njegovi pristaši prirejali ovacije. Hitler je izjavil Hindenburgu, da bi njegova stranka sodelovala le v vladi, v kateri bi mesto predsednika pripadlo njemu kot voditelju narodne socialistične stranke. Hindenburg je poveril Hitlerju kot voditelju največje stranke nalogo, naj ugotovi, pod kakšnimi pogoji bi mogel sestaviti stabilno vlado solidne večine in kakšen naj bi bil program te vlade. Vse kaže, da je Hindenburg danes sporočil Hitlerju tu-dj svoje misli o sestavi nove vlade Uradni komunike O avdijenei je bilo izdano naslednje uradno poročilo: »Ker je vodia nemške r.arodne socialistične delavske stranke Adolf Hitler izjavil državnemu predsedniku, da bo mo«?a njegova stranka sodelovati le s tako vlado, ki bi ji stal sam na čelu, je državni predsednik oq Hitlerja kot voditelja najjačje parlamentarne skupine zahteval, naj mu sporoči, pod kakimi pogoji bo mogla dcJati vlada, ki bi ii on načeloval in bi bila sposobna zbrati potrebno stalno večVio v parlamentu na osnovi enotnega dek>v?je«a programa«. Hitler ie izjavil, da bo odgovor na to prošnjo izročil pismeno še popoldne. Dopisni urad narodno-socialistične stranke poroča, da ie dTŽavni predsednik naprosil Hitlerja, naj do četrtka zvečer izjavi, ali bi imela vlada, ki bi jo sestavi! in vodil, večino v parlamentu. Temu nalogu ie priklju- čenih več pogojev v obliki prezidialnih pridržkov. Hitler je predsedniku izjavil, da bo lahiko šele po temeljiti proučitvi teh pogojev sporočil, ali bi bilo mogoče zaželjena pogajanja uspešno zaključiti. Popoldne ob 15. je Hitler objavil komunike, da je od Hindenburga prejel nalog, naj sestavi parlamentarno vlado. Hitler je sedaj stopil v stike s strankami. Hitlerjev odgovor Hitler je ob 8. zvečer poslal državnemu predsedniku Hindenbui gu odgovor na pogoje, ki mu jih je bil davi postavil za sestavo nove vlade. Odgovor je odnesel k predsedniku republike bivši predsednik državnega zbora Goring. Pri odhodu kakor tudi po povrafcku v hotel »Kaiserhof«, kjer stanuje Hitler, je Gdringa pozdravljala ogromna množica. Odgovor še ni de-finitiven. Hitler je izjavil, da je po podrobni proučitvi teh pogojev in po posve. ovanju s člani svoje stranke ter vodilnimi politikj sklenil postaviti Hindenburgu gotovo število protivprašanj, da razčisti položaj. Hitjerjevski krogi sodijo, da bo odločitev padla že jutri. Hitlerjeva pogajanja Bivši predsednik državne banke doktor Schacht, ki se je bil okoli poldneva nad eno uro udeleževal internih posvetovaij pri narodnih socialistih, je prišel popoldne okoli 17 15 zopet v hotel »Kaiserhof«, kjer so ga takoj odvedli v prostore, v katerih se Hitler trajno posvetuje s svojimi strankarskimi prijatelji. Čez pol ure je dr. Schacht zapustil hotel, ne da bi ga bila č kajoča množica opazila. Pogajanja se še vedno nadaliujejo. Tudi v večernih urah se je pred hotelom »Ka'serhof« zbirala precejšnja množica radovednežev. Kakor poroča »Borsenkuner«, je državni kancelar Papen brzojavno pozval k sebi prvega poslovodjo tako zvanega društva Langnam (društva za ohranitev skupnih gospodarskih interesov Porenja in West-falske) v Dii9Seldorfu dr. Schlenkerja, ki je predložil vprašanje, ali bi bil priprav* ljen v primeru, ee bi se vrnila Papenova vlada na krmilo prevzeti gospodarsko ministrstvo. Dr Schlenker je ponudbo odklonil z utemeljitvijo, da ne more sodelovati v nobeni vladi. v kateri ne bi bil? zastopani narodni socialisti. Komentarji Iz uradnega komunikeja se more sklepati, da drž. predsed. še ml formalno poveril Hitlerju mandata za sestavo vlade ter da je od njega zahteval le zagotovilo in jamstvo, da bo naše' način, po katerem bo mogoče sestavit} vlado, ki se bo opirala v parlamentu na večino in bo delala po enotnem programu. Jasno je, da hoče državni predsednik izvedeti za Hitlerjeve pogoje, na podlagi katerih bi mu bilo potem mogoče izreči končno odločitev. Kakor se razvijajo težnje posameznih parlamentarnih skupin, je skoro mogoče da Hitlerju ne bo uspelo zbrati potrebne večine v parlamentu. Politični krogi presojajo položaj zelo rezervirano. Is današnjega Hindenburgovega zadržanja je mogoče sklepati, da bo v primeru, če Hitlerju ne bo uspelo zbrati potrebnega števila glasov v parlamentu za skupen program, rešil sedanjo vladno krizo na ta nar čin, da bo poveril enemu izmed svojih zaupnikov znova mandat za sestavo predsedniške vlade. Razumljivo je, da pri taki soluciji vlade ne bo sestavil kak eksponent katerekoli politične stranke. Politični krogi se prav tako ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi prevzel kancelarske funkcije dosedanji kancelar Papen. V splošnem računajo, da bo Hindenburg postavil za novega državnega kancelar j a kako drugo osebo, k! ji zaupa. Italijanska kolonizacija v Albaniji Agrarna refoma, ki se mora izvesti v prid italijanskih kolonistov, dokazuje veliko odvisnost Albanije od Rima Atene, 21. novembra M. Iz Tirane poročajo, da je italijanska vlada sedaj naenkrat zahtevala od albanske vlade, da nemudoma uveljavi zakon o agrarni reformi, ki ga je sred kratkim sprejel albanski parlament. S tem zakonom je prevzela albanska vlada tudi gotove obveznosti napram Italiji, če bi se zakon uveljavil, bi nastala za albansko vlado neposredna dolžnost, da svoje obljube napram italijanski vladi dejansko izpolni, kar bi imelo vsekakor hude posledice za albanskega kmeta. Italijanska vlada je namreč poslala v Albanijo veliko skupino italijanskih poljedelcev in zahtevala, da albanska vlada da tem ljudem z izvedbo agrarne reforme zemljo, ki je sedaj v državni posesti, v zakup za dobo 99 let. Na albanskih državnih posestvih, ki jih je okrog 150, biva sedaj revno albansko ljudstvo, ki. je upalo, da bo prišlo v primeru izved- be agrarne reforme do zemlje, ki je sedaj v rokah bogatih albanskih begov in veleposestnikov. Ko se je med ljudstvom razširila vest, da nameravajo albanska državna posestva dati v zakup italijanskim poljedelcem, je nastalo v javnosti silno razburjenje. Znano je, da ie zemlja albanskih državnih posestev po vsej Albaniji najbolj plodna. Sporazum z Italijo je zaradi tega izzval med ljudstvom veliko nerazpoloženje, albanska vlada pa je zašla v še večjo zagato, ker je Italija zagrozila, da bo v primeru, da se njene zahteve glede kolonizacije italijanskih kmetov v Albaniji ne izpolnijo, ukinila vse nadaljnje kredite, ki jih ima Albanija v Italiji, in da bo uvedena najstrožja kontrola nad albanskimi državnimi izdatki v svrho normalne amortizacije dosedanjih albanskih dolgov Italiji. Avstrijsko-madžarska trgovinska pogajanja Dr. Dollfuss odločno demantira vesti o nameravam avstrijsko-madžarski carinski uniji Budimpejfu, novembra d. Avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss, trgovinski minister dr. Jakoncig in ministrski tajnik dr. Kunzer so dospeli včeraj popoldne v Budimpešto ter so takoj po prihodu odšli v avstrijsko poslaništvo, kjer so se udeležili razgovorov o še nerešenih vprašanjih nove avstrijsko-madžarske trgovinske pogodbe. Med avstrijskimi ministri je bilo doseženo polno soglasje o končnem stališču avstrijske delegacije nappram zahtevam madžarske vlade. Ob 3. popoldne se je vršila konferenca članov avstrijsike vlade z ministrskim predsednikom Gombosom in ministrom za kmetijstvo Kallayem, ki ji je prisostvoval tudi poslanik Hennek. Konferenca je trajala eno uro, nakar sta zvezni kancelar dr. Dollfuss in trgovinski minister dr. Jakoncig odpotovala ob 4.32 nazaj na Dunaj. Ob 4. je sprejel državni upraAmik Horthy avstrijskega podikance-larja Winklerja, dočim so strokovni referenti nadaljevali svoja posvetovanja. Dunaj, 21. nov. d. Kancelar dr. Dollfus je izjavil, da je potoval v Budimpešto samo zaradi tega, da bi odstranil težkeče, ki so se po i o v;le pri sestavi posameznih določil nove trgovinske pogodbe. Na vsa vprašanja je Doudarjal, da so vesti o nameravani zaključitvi avstrijsko-madžarske carinske unije povsem neutemeljene. Včerajšnje nepričakovano potovanje avstrijskega zveznega kancelarja dr. Dollfusa v Budimpešto in istočasno bivanje treh članov avstrijske vlade v glavnem madžarskem mestu je dalo namreč povod za senzacionalne vesti o zaključitv gospodarske Ln politične zveze Avstrije. Madžarske fn Italije. Dr. Dollfus sicer te vesti demantira, dunajski »Der Morgen« pa ugotavlja, da le Dollfus vsekakor slabo storil, ko se jc odločil za potovanje v Budimpešto. Trgovinska pogodba je lahko še tako važna, pravi list, vendar pa ni bilo nikdar običajno da zaradi nje odpotuje kar polo. vica vlade v inozemstvo k pogajanjem Mogoče je sicer, da obstojalo med zastopniki raznih agrarnih smeri v avstrijski vladi velike razlike v nazlranjih, zaradi katerih se more kak minister sa.m pogajati o trgovinski pogodbi v vseh okoliščinah pa bi se moralo preprečiti, da bi se v trenutku, ko se prčakujejo važne odločitve o avstrijskih zadevah, priredilo ootovanje ministrov v Budimpešto na način, ki očividno vzbuja pozornost. Zato se je resno bati, da utemelitev tega potovanja z nevšečnostmi avstrijske notranje politike ne bo mogla predstaviti zapadnl Evropi akcijo v Budimpešti za tako brezpomembno, kakor nai bi bila po zagotovitvah zveznega kancelarja. Potres v zapadni Nemčiji Pariz, 21. nov. A A. Močni potresni sumki so nocoj vzbudili prebivalstvo zaipadnih delov Nemčije. Nastala je povsod huda panika, vendar človeških žHtev ni bilo nikier Potresne sunke so čutili budi v Belgiji in na Nizozemskem. i Frankfurt ob Meni, 21. nov. č. V pretekli noči je nastal v vsem Porenju potres, čegar valovanje je trajalo več sekund. Med prebivalstvom je nastalo zaradi tega silno vznemirjenje. Pol ure po polnoči je pouts nenadoma zbudil ljudi, ki so v paničnem strahu zbežali na ulice. V predmestju Kol-na je bil sunek precej močan. V hišah so popadali na tla raani predmeti. Precejšen učinek je napravil potres tudi v Koblenzu. Aachenu in drugih mestih. Diisseldorf, 21. nov. č. V okolici Diissel-dorta je bil potres precej močan. Valovanje je trajalo 30 sekund Tudi iz Belgije in Nizozemske poročajo o potresu, ki je bil močan zlasti v Amsterdamu, Haagu in reehru. Smrt čsl. znanstvenika Praga, 21. novembra h. Danes ponoči je umrl v visoki starosti Karel B. MadJ, umetnostni kritik starejSe generacije, ki je bil nazadnje profesor umetnostne zgodovine na praški univerzi. Občinski uslužbenci v varstvo svojih koristi Beograd, 21. nov. p. Po včerajšnji konferenci zastopnikov občinskih uslužbencev je danes posebna deputacija pod vodstvom predsednika Saveza občinskih uslužbencev g. Frana Govekarja posetila razne merodaj-ne činitelje, da jim pojasni želje in zahteve občinskih uslužbencev v pogledu novega občinskega zakona, ki je sedaj pred Narodno skupščino. Ker je znano, da se za to vprašanje zlasti zanima tudi minister g. dr. Kramer, ki se je baš .danes vrnil č pozornosti madžarskemu izvozu. Madžari ne morejo razumeti, zakaj krije Rim svojo potrebo po pšenici, ki znaša 783 000 ton, v drugih deželah ter uvaža n. pr. iz Rusije kar 200.000 ton pšenice, iz Madžarske pa komaj 853 ton. Budimpešta ima z Rimom vojaški in politični dogovor, &i pa je v gospodarskem pogledu brez vsakega vpliva. Italija je za prvo po-lo vico L 1932. plačala tujini za uvoz žita. živine in tobaka ve« ko 1500 milijonov lir ln Madžarska je deležna tega blagosiova le v neznatni izmeri ne celih 50 milijonov lir. Med velikimi izvozniki v Italijo so celo države, ki bi jih morala Italija po madžarskih nazorih stalno bojkotirati časopisi! podajajo neugodno statistiKo madžarsko-ita-lijaDskih gospodarskih odnošajev in odkrito sprašujejo, v čem je prav za prav toliko hvaljeno prijateljstvo obeh držav, ako Italija kupuje svoje potrebščine pri skupnih sovražnikih*, za madžarsko blago pa nima denarja. Malokdo pa navaja prave vzroke temu stanju, zdi se, da Madžari nočejo uvideti, da njihova trgovina trpi pod razmeroma visoko zlato pariteto penga, ki jo umetno podpirajo še drakonske odločbe madžarske Narodne banke. Madžarski kmetijski pridelki so zavoljo tega izgubili trg in ne morejo tekmovati z blagom sosedov, kojlh denar ni stabiliziran tako visoko. Razumljivo je da pri takem stanju stvari Gombos ni mogel doseči ničesar, ker iz golega prijateljstva pač ni nihče pripravljen kupovat: dražje blago Novinarjem, ki so ga spremljali v Rim. je predsednik madžarske vlade odkrito priznal, da je hoiei Mussoli-oija pridobit za gmotne žrtve v prid madžarskemu gosoodarstvu Namigoval je, da gotovo oi v interesu Italije, ako bo Madžarska prisiljena sprejeti ta ali on. načrt Iti predvideva rešitev gospodarske krize in k; nj všeč Rimu Budimpešta ne mor*4 odolett pollt'čnemu pritisku sosedov, k! Imajo močno podporo na za/padu zato mora biti Italiji na tem da se Madžarska ojači To pa je mogoče samo na ta način, rfko oostane -Italija glavni odjemalec madžarskih pridelkov Ako tega ne bo. potem se bo morala Madžarska pač bolj sprijaz- predstavlja za nas življenjski problem našega finančnega obstoja. V sedanjem Času ne moremo zahtevati od prebivalstva novih davčnih žrtev, ker ve narod že tako preveč obremenjen, kriza v prodaji našega blaga pa prehuda. Zato bo.no :skali Izhoda v drugih smereh. Kje. 6>>daj še r.e morem povedati, rečem iahko samo to, da se s tem mnogo ukvarjamo. Drugo vprašanje vprašanje dolgov. Čin prej se moramo sporazumeti z vsemi upniiki in urediti vprašanje našh zunanjih dclgov. Vlada hoče stopiti v neposredno stike t vsemi upn ki v nozemstvu in jim pokazati pravo sliko vsega nalvga gospodarstva in nezdravega položaja dtžele Vlada ne bo ničesar prikrivala in bo prosila inozemske upnike obzirnosti.« Govoreč o notranje-političnih odn»šajih je predsednik vlade Tsakiaris izjavit, di vprašanje državne oblike ni več aktualno in da je njegova stranka ojai.^a in iskrena. Dopisnik je nato vprašal, zakaj ni priš'o do vlade nacionalne unije, ki su jo zaht^ vale vse stranke. »Naša stranka ni hotela spr^lct'- take kombinacije,« je odgovoril Tsaldaris. Hoteli smo se prej seznaniti s pranim položajem, v katerem se država nahaja da bomo mogli ustreči potrebam država tako. kakor mislmo, da je najboijs. Priznat' morate, da je težko delati v v"dJi ki ni ma absolutnega Zaupanja oariamer ta fe prav ima večino za seboj. Predvsem mislim, da v sedanjem času nismo mogli sto riti drugega kakor to. kar smo s ■ ril5 Cede na vesti o ostavki vlade, ki so se razširile zaradi nesoglasij med voditelji strank, i«? dejal: Te vesti so popolnoma netočne in izmišljene. O trm ni nihč-e t?o» voril Mi nismo zahtevali od voJ'?e!jev strank nikake zaupnice, nego smo jih farno obvestili o stremi jenjih vlade, k' hoče izvrševati svoj program. Na koncu svoje izjave je Tsaldari? rek^l, da se zelo zanima za razstavo gršk h proizvodov, ki *>o te dni otvorjena v Beogradu in Je velikega j>omena za oba naroda. niti s svojim! sosedi. Tako je gostolel Gomibos duceju, napol v prošnjah naipol v grožnjah. Kljub temu pa se je Gombos vrnil domov brez nove pogodbe o kontingentih. Dose. gel ni niti načelnega pristanka, da je Italija pripravljena kupovati blago v Madžarski dražje nego v drugih državah. Pač pa je dobil kopico dobrih svetov, naj se madžarski kmetovalci prisposobljo na pridelovanje onih deželnih pridelkov, ki se lažje prodajajo, in da naj se specializirajo s svojimi strokovnjaki, ki bi svetovali pri reorganizaciji poljedelstva in pri Izbiri onih pridelkov, kakršne potrebuje italijanski trg. Te svete Madžari ironično naziva-jo poglobitev gospodarskih stikov in se silno hudujejo na ministra HomS.na, ki je s svojo 'prenagljenostjo izzval toliko lepih nad in grenkega razočaranja. Toda ti dobri sveti Mussollnijevl bi madžarske javnosti še ne bili toliko vznemirili, da jim ni duce dodal še neki nasvet, ki madžarskim šovinistom nikakor ne gre k srcu. Veliki mojster fašizma je namreč svojemu madžarskemu učencu prav resno označil kot glavno potrebo Madžarske, naj vendar pospeši zaključek dobrih trgovinskih pogodb s sosednimi dTžavami Osebno je bilo morda Gombos polaskan s tem nasvetom, kajti veliki vzornik mu je ž njim potrdil njegov zunanje politični koncept. Toda kako naj rimski potnik pove ta skromni uspeh svojemu narodu, ki mu je zgovorni minister prosvete napolnil ušesa z napovedmi zlate ere madžarsko-italilanske gospodarske poglobitve. Znano je, da je Gombos takoj ob nastopu vlade izjavil depu-taciji iredentlstov, naj bodo lepo mirni ln da šele potem lahko računajo, da bo njihov voditelj v borbi za neokrnjeno Madžarsko. Ta lepa fraza, ki nič ne pove ln k ničemur ne obvezuje, je zadovoljila iredentiste, uverjene, da je skrb za njihove namišljene svete pravice v dobrih rokah. Od tistih dni pa je predsednik vlade že često govoril o potrebi rvdnih gospo darskih in političnh odnošajev s sosedi. Besed mu menda nihče ni zameril, vendar pa mora biti predsednik pripravljen na odpor odločujočih političnih krogov, ako bi resno skušal urediti odnošaje s sosedi. Dr. Karel Viškovsky f Praga, 21. novembra. AA V Pragi Je umrl za gripo v starosti 64 let dr. Kar' Viškovskv, minister za narodno brantbo v zadnji Udržalovi vladi. * Dr. Karel ViŠkovskv je bil rojen S. avgusta 186S v Sušicah. Dovršil je gimnazijo in študiral nato na praški češki univerzi, kjer je promoviral za doktorja prava. Po kratki sodni praksi v Plznu je vstopil tamkaj leta 1892 kot koncipist v službo trgovske in ob-tne zbornice. Dve leti kasneje je postal vodilni tajnik češkoslovaške sekcije deželnega kulturnega sveta za Češko, kjer je pokazal mnogostransko sposobnost v delu za povzdigo češkega kmetijstva. Živahno je sodeloval tudi v političnem življenju. Leta 1902. je bil izvoljen za deželnozbnrskega oosLanca, 1. 1911. pa je prišel kot član češke agrarne stranke v dunajski državni zbor v katerem je ostal do poloma avstro ogrske monarhije. V bivši monarhiji je bil član kmetijskega, industrijskega in železniškega sveta, kaikor tudi borznega sveta praške borze. Dr. Viskovskv, ki je izdal celo vrsto gospodarskih in političnih spisov, je jx>s>tal po prevratu član revolucijskega parlamenta v Pragi, ki ga ie rzvoiil za svojega podpredsednika. L. 1910 je bil imenovan za predsednika državnega agrarnega urada ter je vodil do svoje ponovne izvolitve za poslanca 15 novembra l. 1925 agrarno reformo v Češkoslovaški V drugi vladi Svehle fe bil od 19 decembra leta 1925 do 17 marca I 1926 minister za pravosodje Dne 16. septembra l 1929 pa je postal kot Udr-žalov naslednik minister za narodno obrambo, kar je ostal do sesrtave Malypetrove vlade letos ob koncu oktobra. Konferenca škofov v Zagrebu Zagreb, 21. novembra n. Danes 1e bila končana konferenca fugoslovenskih Škofov, ki so se že razšli. V nasprotju z dosedanjim običajem ni bil izdan o konferenci noben komunike za javnost. STAREJŠIM OSEBAM revmatične bolezni zagrenjujejo stare dni. Vam, ki trpite na revmatizmu, pro-tinu, trganju, ishiasu, zobobolu in glavo- bolu, se priporoča masaža za masažo. ČLG5 Masaža z ALGO vas krepi, osvežuje. ALGA ja starejšim osebam pravi blagoslov. 3 Steklenic« Din 14___ O ji m reg. pod S. Br. XJ>0e/32. Resni dnevi v Nemčiji Berlin, 21. novembra Vse, kar se Je po zadnjih volitvah v nemški politiki zgodilo in se še dogaja, potrjuje sodbo, da so volitve vendarle prinesle zmago kurzu, ki ga je predstavljal Papen. Ni bistveno, da se je Papen moral umakni'ti s pozorišča, kajti on sam kot oseba ni reprezentiral kake posebne smeri. Bil je samo eksponent berlinskega »Herrenkliuba«, ekakluzivne skupine visokega plemstva in velikega kapitala. Ta skupina danes v Nemčiji odloča kakor nekaka neoficielna vlada. In to je ostalo nespremenjeno kljub Papenovi demisiji. Dva glavna stebra te družbe, Schleicher in Neu-rath, bosta ostala tudi v bodoči vladi, naj jo sestavi kdorkoli. Ostala pa je tudi teza prezidialne vlade, odgovorne samo državnemu predsedniku, in ostala končno dosedanja smer v zunanji politiki, z1asti v politiki oboroževanja. Voliitve so pa prinesle kot glavni uspeh izločitev parlamenta. Kajti vsa sedanja pogajanja za narodno koncentracijo in tudi poskus s Hitlerjem ne morejo ustvariti položaja, da bi resnično odločal parlament, da bi se vrnila demokracija. Kajti parlament je sestavljen tako, da ne more v nobenem primeru ustvariti res parlamentarne večine. Tudi kombinacija Hitlerja s centrumom in celo z Hugenbergovo stranko bi imela le na videz ustaven značaj, ker izmed navedenih strank stoji edino centrum na stališču ustave. Zdi se, da gre državnemu predsedniku v glavnem za to, da se na zunaj ohrani videz parlamentarizma. Toda ostale bodo v najugodnejšem primeru le parlamentarne oblike kot nekako figovo pero za diktaturo, ki je na pohodu. Nikdo v Nemč ji pa danes več ne dvomi, da bo Reichstag tudi formalno iz-ločen, ako ne bo daj večine bodočemu kan-celarfu V političnih krogih vlada nekak fatalizem. Volje, ogrevati se za ustavo, ni opažati skoro nikjer. Vse kaže, da je res. kar je ugotovil dr. Bauer na kongresu avstrijskih socialistov, da se je demokracija v Nemčiji sama ubila in da ima Nemčija pričakovati daljšo dobo reakcije, ker je to narod sam dopustil. Vprašanje nastane, kaj bodo storili narodni socialisti, ako ne pr de do siporazu-ma med Hitlerjem in Hindenburgom. Ali bodo obnovili posikus, da si osvojijo državno oblast proti volji državnega predsednika? Kajti n kdo ne dvomi, da se ravno sedaj nudi Hitlerju morda poslednja gamsa. Ako bo pustil tudi sedanjo priliko, da uveljavi moč ki mu je še ostala neizrabljena, mu utegne ostati pot do vlade za vedno ali vsaj za dolgo dobo zaprta. To pa bi gotovo postalo usodno za obstanek tranke. Zato se smatra za verjetno, da bo Hitler pogoltnil bridko pilulo in sprejel Hindenburgove pogoje. Seveda pa poostritev konfliktov §e vedno ni izključena. Kot značilno se omenja, da so se socialni demokrati postavili na izredno borbeno stališče in da je njihov odbor že razpravljal o možnosti generalne stavke. Ako to ni samo bluff in teater, bi utegnila odločnost socialistov imeti usodne posledice. Seveda pa je danes še težko presoditi, ali bi generalna stavka sploh mogla uspeti. Komunisti sicer radi sanjajo o tem bojnem sredstvu, toda sodeč po sedanjem razpoloženju na kako skupno akcijo socialistov in komunistov ni mMiti. Računati je tudi z masami, ki so zbrane okrog Hitlerja. Eno je gotovo, generalna stavka bi pomenila krvavo državljansko vojno. Vsekakor bi zaostrenje konflikta vodilo do končne preizkušnje sil in zlasti do preizkušnje efektivne vojaške moči, ki stoji v pripravljenosti. Pred nekaj dnevi je izjavil general Hammerstein: »Bližamo se resnim časom, ko bo čvrstega vojaškega duha bolj treba kakor kdaj poprej!« Možnost skrajne odločilne borbe je tedaj vsekakor podana dvomi se pa. da bo socialisti imeli dovolj poguma in odločnosti. Vsaj njihova politika zadnjih let tega ne izkazuje. In tako izgleda, da bo konec vseh pogajanj in poskusov v Nemčiji vendarle samovlada, bodisi prezldentova, bodisi cesarjeva Kajti da se vsa nemška politika razvija v smeri obnovitve monarhije, se vidi od dne dc dne jasneje. Za mednarodno polit;ko pa danes način notranje ureditve nemške države skoro ni več bistvene važnosti. Nemčija ne misdi v nobenem primeru, pa naj zavlada ta ali oni državnik, spremeniti svoje zunanje po-litke. Militarizacija naroda se bo razvijala naprej in prizadevanja po reviziji mirovnih pogodb ne bodo prenehala. In tako bo Nemčija še naprej ostala glavna ovira konsolidacije in stabilizacije Evrope, ki bi nam edina mcsrla prinesti trajno olajšanje težkega mednarodnega gospodarskega stanja. Povratek direktorja Hipotekarne banke Beograd, 21. novembra p. Davi se Je vrnil te inozemstva, kjer se 1e dalj časa mudil v poslovnih zadevah, direktor državne hipotekarne banke g. dr. Gjmričič. Danes se je vršila seja upravnega odibora, na kateri je poročal o uspehu svoje nrslje. Eksplozija v električni centrali 0»ijek, 21. novembra n. V Podrav^ki Slatini je eksplodiral Deslov motor 150 k. s. ter Je eksplozija razdejala vso električno centralo in povzročila za poildrug milijon dinarjev škode Pri nesreči sta bi-la ubita strojnik Cedo Sabljica ln ključavničar Rad osi av Lackovič hudo ranjeni pa so bili njegovi brat mehanik Aleksander Laokovič šofer Martin Posavac in vajenec Stevo Javorina Centrala je zaradi eksplozije pogerela do tal. Avtobus povozil vofaka Zagreb. 21. novemibra n. OkoW 5. popoldne Je povozil v bližini kolodvora Save avtobus do smrti redova T. čete 4. zrako-plovnega polka Josipa Tucmana, ko je Sel preko ceste Ponesrečenec je bil po rodu Iz Hrvatskega Zagorja. Pravo ozadje kampanje proti gledališču Koliko nevarnega netiva ie v slovenskem kulturnem življenju, priča poleg zagrizene gonje proti pesninku Otonu Zupančiču nič manj srborita kampanja zaradi uprizoritve Zuckmayerjevega »Veselega vinograda« v ljubljanski drami. Prvotno je umetno insce-nirano moralno oeorčenje navalilo na Zuck-maJerja in njesov komad. Takoj za tem so se pokazali konkretnejši obrisi nastalega »pohujšanja«: kruta beseda »svinjake, s Katero je hotel anonimnež v »Slovencu« ožigosati slovensko gledališče ▼ Ljubljani, je kakor rabljeva rokavica napovedala kampanjo proti tej kulturni instituciji. Kampanjo zato. ker ni podrejena onim. ki se samopašno pro-elašajo za edine prave zastopnike »slovenskega katoliškega naroda«. Priznati moramo, da je bil nadaljnji potek te kanonade precej neroden: že v naslednjem velikem članku, ki naj bi zadel v živo, je anonimni pisec pokazal vse svoje karte. Navidez načelno, kulturno - idejno ofenzivo je dal izzveneti v klavrno priznanje, da mu je na poti oseba upravnika Otona Zupančiča. Naštel je, kai vse mu zamerijo: politične »grehe« predvsem Hinc illae lacrimae! — Ta kanonirska nerodnost je bila tako očitna, da je hrup v »Slovenčevem« Izraelu, maskiran z vprašanji umetnostnega naziranja, moralnega stališča in osebnega okusa, takoj izgubil resnejše poslušalce. Nikovar ni presenetilo. da mu je sledil previden, a dovolj viden umik: članek enega najbolj znanih mlajših intelektualcev iz »Slovenčevega« tabora je priznal, da ima ZuckmaJerjevo delo poetične in umetniške vrednote, in ie sploh razodeval ton, kakršnega bi si želeli takoj v začetku. pa ne bi bilo takega tragikomičnega viharja ▼ kozarcu vode. Zgodilo pa se je nekaj nezaslišanega: V isti številki »Slovenca«, kjer bruha njegov top največjega, že v mnogih pozicijah preizkušenega kalibra, je bila že napovedana kapitulacija gledališča: »Veseli vinograd« odstranjen z repertoarja! Sramota popravljena I Madež izbrisani (Le krivci še čakajo »Slo-venčeve« maščevalnosti.) Samo nekaj dni je trajalo veselje in glej, nesrečna gledališka uprava je zopet napovedala »Veseli vinograd«. še več. Izšla ie izjava slovenskih kulturnih delavcev. 33 podpisnikov odklanja »Slovenčevo«. z moralo in okusom maskirano fronto proti Narodnemu gledališču. Upravnik gledališča in ravnatelj drame sta 6e s posebno izjavo zavzela za »Veseli vinograd«. Um-Ijivo je, da je to gospodi pri »Slovencu« močno udarilo na živce- Grenki plod novega razburjenja so članki in izjave v nedeljskem »Slovencu«, predvsem pa uvodnik z naslovom »Proč z diktatom«. Kdo diktira? Po »Slovenčevi« sodbi uprava Narodnega gledališča, ki vsiljuje »slovenskemu ljudstvu« nesrečni VVeseli vinograd*. »Povsod drugod na svetu bi funkcionarje, ki si z občinstvom dovolijo tako burko, onemogočil odpor ljudstva in jih z najjedkejšim sarkazmom opozoril, kaj se spodobi in kaj ne.« piše »Slovenec« v nedeljo. V ponedeljek mora njegov sotrudnik, ki se po svoie naslaja s tem »škandalom«, konštatirati. da je bilo gledališče dva večera nabito polno in da Je občinstvo sdmo zaduSilo zelenjaški poskus demonstracije. Pri tem se »Slovenčev« poročevalec, ki brani okus. neokusno, vnrav surovo zaletava v občinstvo, ki ni hotelo i njim vred povešati oči od sramu in — vztrajati do konca. Njegov napad na žensko občinstvo je zares liubka cvetka na »Slovenčevi« niivi vladajočega okusa! Diktatorji so tedai v upravi Narodnega gledališča. Zakaj? Odgovor nad vse prer>rost: ker nočejo kapitulirati pred terorjem ljudi, ki pravijo, da so vzeli v za kun slovenski okus, slovensko kullumost itd. »Slovenec« že Naše gospodarstvo v tretjem četrtletju Narodna banka je pravkar izdala svojo običajno četrtletno konjunkturno in statistično poročilo, iz katerega posnemamo naslednje zanimive podrobnosti: V teku tretjega letošnjega četrtletja je prišlo v svetovnem gospodarstvu do delnega izboljšanja, ki se kaže v dvigu cen sirovinam in vrednostnim papirjem. Seveda pa bi bilo pretirano gledati v teh povoljnih deietvih zanesljive znake radikalnega poboljšania svetovne gospodarske 6ibiacije. Vse. kar moremo reči, je to. da obstojajo pogoji za gotovo izboljšanje, ki pa ni sigurno, zakaj dnevni ukrepi raznih držav, ki gredo za tem, da se doseže lokalno oobolišanje gospodarskih razmer po možnost1 na škodo inozemstva. rušijo temelje, na katerih je v preteklosti slonelo gospodarsko blagostanje najbolj razvitih držav sveta. Opuščanje načela svobodne izmenjave proizvodov, vse hujše izoli-ranje držav in težnia za forsiranie nerentabilnih panoli gospodarstva, vse Io ustvarja novo situacijo in onemogoča povratek na ono stanje, ki ie obstojalo pred nastopom svetovne gospodarske krize. V našem gospodarstvu se vedno huje čutijo posledice te gospodarske politike posameznih držav. Čeprav naša letošnja letina navzlic veliki škodi pri pšenici po svojem obsegu prihaja na drugo mesto po vojni (najboljša je bila v letu 1929.), je vendar obseg naše zunanje trgovine nadel skoro na eno tretjino obsega iz leta 1929. Razni znaki na nam kažejo, da ie notranji promet v precej znatni meri nevtraliziral posledice tega zmanjšanja trgovinskega prometa z inozemstvom. Naš notranii promet, rudarska produkcija. državni dohodki itd-, se niso niti z daleka tako zmanisali kakor to vidimo pri zunanji trgovini. To kaže. da je okrepitev notranjega gospodarskega prometa v precejšnji meri nadomestila izgubo, ki nastaja zaradi zmanjšanja zunanje trgovine Od "krepitve tega notranieea tržišča pa bo v bližnji bodočnosti odvisen tudi razvoj splošnega stanj« naSeea gospodarstra. Na našem denarnem trgu ni bilo ▼ tretlem četrtletni opažati nikakefa izboljšanja. Prevladovale so še vedno nenormalne razmere. Pri nas ie v procesu znižanja obrestne mer«? prišlo do znatnih sprememb že v drugem tromesečiu, ko je bila obrestna mera za takoj odpovedljive vloge pri naših vodečih denarnih zavodih znižana orl 6 na 2 in pol do 3 %. čeprav obstoja nadalje veliko pomanjkanje 9redstev. Tesauriranie denaria »e ni prestalo. Kakor vse naše gospodarstvo, ie bil tudi naš denarni trg v tretjem čctrtleliu v prehodnem staniu. V eni nooi krst. no roka in smrt V»raždln. 21. novemibra n. Snoč-i 1e do. Vara^dTn nenavaden do«rodek Kro-1aškl moteter Tifia Pavič 1e živel že ne-koHiko let z gospo Marijo v Skupnem gospodinjstvu Ker je v zadMem času hudo obolel in Je bi? on pravoslavne vere ona pa katoličanka. Je snoči pozval k sebi ka-toligkesra župnika KamotHa da ga je pre krstil v katoliško vero Po krstu se je poročil in že čez eno uro umri. dobrih 14 dni diktira gledališki upravi kapitulacijo, toda on seveda ni diktator! Diktat naj prihaja od onih. ki mu nočejo ugoditi, ker se zavedajo, da se bo isti teror iutri poizkusil Dri drugih dramatskib delih, da bo postal načelo, celo pravica ter oblika »kontrole« samozvanih zastopnikov slovenskega ljudstva nad Narodnim gledališčem. Naivno bi bilo misliti, da gre še vedno za Zuckmayerja. Ne. ne gre za ta komad, kj ie, denimo, v programu Narodnega gledališča to, kar n. pr. v Balzacovih delih »Contes drola-tiaues«. Toda gre — če ostanemo pri tej primeri — za to. ali sine nekdo zaradi ?Contea drolatiaues« proglasiti Balzaca za svinjarja, ali v našem primeru: Narodno gledališče za svinjak, kakor je to storil anonimnež v »Slo-vencu«. Gre za to. ali se sme kampanja proti Narodnemu gledališču voditi tako. da se vlačijo v polemiko cisterne Zupančičevega smeha. ali — kar je še hujše, — da se j>olitična nerazpoloženost nasproti pesniku Otonu Zupančiču, ki je upravnik Narodnega gledališča, prenaša na gledališče saino. Gre za to, ali je dopuščeno zaradi Zuckmayerjevega komada ubijati gledališče tako. kakor skušajo isti ljudje zaradi nazorov, ki ne gredo v klerikalni politični koncept ubiti Otona Župančiča tudi kot pesnika. Najx>sled gre poleg vsega drugega še za to, ali se sme izvajati teror nad gledališčem v iinenu okusa in naziranja,, ki ga nekdo istoveti z okusom in naziranjem »slovenskega katoliškega naroda«. kakor da ie ta narod res spoznal in obsodil inscenirani »škandal« v gledališču. 7. enakimi argumenti, kakor sedaj gledališče, bo skušal isti krog ljudi jutri komandimti in strahovati univerzo, pa naš koncertni oder, pa vse zavode in institucije. Nikdar temu krogu ne gre za stvar samo. vedno imajo pred očmi le strankarsko - politične cilje. Tem ciljem se mora podrediti in jim služiti vse drugo, danes pojmi o morali, jutri pojmi o narodnosti, pa o znanosti, o socialni pravici itd. Vse je samo sredstvo za dosego političnega namena. Tega se slovenska javnost dobro zaveda in zato je kampanja »Slovenčevega« tabora vzbudila tak splošen odpor Vzbudila je pri vseh ne glede na to. ali kdo ZuckmaTerj^-vo delo jx>zna ali ne; ne glede na to. kakšno mnenje ima o njegovi umetniški in moralni vrednosti, in tudi ne glede na to. ali smatra, da je bila uprizoritev »Veselega vinograda« na našem odru potrebna ali ne. Vse to ie poslalo postranskega pomena, čim so se pokazali pravi nagibi in cilji gonje proti gledališču in Otonu Zupančiču Izjava slovenskih kulturnih de^vcev najlepše pobija »Slovenčevo« podtikanje n njegovo jedko ironiziranje slovemke naprednosti. To izjavo so podpisali ljudje, ki zastopajo razne ideološke, politične in socialne nazore, nekaterim med njimi ni skupnega nič drugega kot spontan in odločen odpor zoper poskušeno tiranijo nad kulturo v imenu »slovenskega katolukega naroda«. Razni literarni in estetski D«zori so zastopani med podpisniki, različni okusi. toda vsi so si edini v tem, da se kampanja zoper kulturno institucijo ne sme voditi v taki obliki in s takimi sredstvi, kakor jo v uzurpiranem interesu slovenskega naroda in njegove kulture vodi »Slovencev« krog. Verjamemo, d« tak odpor boli in da je prekrižan marsikak račun z* monopolizacijo slovenske kulture. Vzlic vsej prisiljenosti tega boja s »pohujšanjem* pa je dobro in koristno to, kar se jc pokazalo: kje hoče biti diktat in kje se bo zaradi odpora svobodoumnega rarum.ništvn klavrno zlomil. Dva milijona za krompir in zelje LJubljana, 21. novembra. Prav zanimivi so statistični pregledi mestnega dohodarstvenega urada, po katerih glavnih prometnih žilah dovažajo r Ljubi j.ino najpotrebnejša živila, zlasti krompir, zelje in repo. V jesenski sezoni je največji dovoz krompirja in zelja i* raznih krajev Goienjske, s Poaavja, Zasavja. iz krajev od Vrhnike do Polhovega gratica in z Iga. od koder dovažajo v prvi vrsti vozove in vozove zeljna tih glav. Za krompir in zelje so najvažnejši d-ovori skozi naslednje mitmice: Tržaška, Celovška. Dunajska cesta, Zelena jama, Poljanska cesta, DoJonj.ska in Ižanska cesta. Prav za-uifhivo je tudi dejstvo, da je Zelena jama v mesecih juliju, avgustu in septembru izkazovala najvišji dovoz krompirja med vsemi, dočim je v oktobru padla daleč za drugimi mitnicami. Ljubljana je julija uvozila 363.463 ktf krompirja in zelja (samo Zelena jama 123 tisoč kg), avgusta se je uvoz dvignil na 204.377 kg (Želena j2ma 78.003 kg), septembra se je uvoz, ko je nastopila jesenska sezija za poljske pridelke, še dvignil na 363.150 kg (Zelena jama 94.000, Poljanska cesta 81.030). V teh mesecih je bilo torej uvoženo S35.9 kg krompirja in zelja. Krompir prevladuje z 80 odst. Višek pa je uvoz teh pridelkov dosegel oktobra, ko se je skoro podvojil. Oktobra je namreč bilo uvoženo kar 1,437.59J kg krompirja in zelja. Če računamo povprečno ceno vsem tem poljskim pridelkom po 0.85 Din kg, je Ljubljana izdala lepo v^oto 1,932345 Din za krompir in zelje. Na posamezne glavno mitnice se dovoz v oktobru razdeli tako-le: Tržaška cesta 141.626 kg, Celovška cesta 393.044 kg (vsi gorenjski kraji), gorenjski kolodvor 3042 kg, Dunajska cesta 345.968 kg, glavni kolodvor 60 140. Metelkova uli-c?. 65.138. Zelena jama 167.845. Zaloška cesta 25.240, Poljanska cesta 47.293, Dolenjska ccsta 47.851 in Ižanska cesta 140.406 kg. Hmeljski trg Žatec, 21. novembra, h. (Tedensko poročilo.) Položaj na hmeli-skem trgu se bistveno ni sipremeni'1, ker imajo kmetije samo še neznatne zaloge hmelja. Okvir cen je ostal v sp'ošnem neizipremenjen. in sicer od 750 do 1200 Kč. Cene so poskočile samo pri kvalitetnem blagu, in sicer predvsem za srednje in dobro srednie blago, po katerem ie bilo mnogo novpraševania. Do petka pretečega 'edna ie bilo v 2a'cu žigosanih 56.000 stotov hmelia 'etošnje letine. 'rpmonf^o nonniror) *Zaereb£ka vremenska napoved ta danes: Velika oblačnost, zmerno toplejše slabe lokalne padavine Dnnaiska vremenska napoved sa torek: V splošnem oblačno. Dnevna temperatura nad ničlo: ziulraj morda tudi s'ana. V kratkem padavine, morda tudi že v nižinah sneg. »JUTRO« St 272 — . . -, 3 ================================= Torek, 22. XL 1932 Istrani v spomin Ivanu Šorliju Ko bodo naši Istrani pisali spomine o uglednih osebah, ki so kot politični uradniki bivše Avstroogrske posredno ali neposredno vplivali na kulturni ali politični razvoj istrskih okrajev, se bodo gotovo toplo spomnili Ivana Šorlija, dobrega, plemenitega človeka, ki je preteklo soboto v Mariboru kot upokojen dvorni svetnik zapustil ta nehvaležni svet v čestiti starosti 79 let. Ivan Šorli, po srcu in čustvovanju pravi Slovan, vendar uklenjan med težke zakone in naredbe bivših avstro-ogrskih oblasti, je vršil svojo dolžnost vestno, da mu predpostavljeni nikoli niso mogli ničesar očitati, obenem pa vsekakor tudi na korist svojega naroda. Vedno je znal svoj de-likatni položaj usmeriti v tem pravcu. Med našimi nacionalnimi ljudmi je seveda imel tudi dobre svetovalce, ki jih je rad poslušal in se trudil za blagor svojega okoliša. Velja omeniti knjigo, ki jo je izdala češka pisateljica Milada Pavlova o Jugoslo-Jvenih. Ona omenja Šorlijevo ime na vidnem mestu, saj je znal na dam vojne napovedi Srbiji zavarovati življenje in omogočiti pot v inozemstvo našemu dičnemu starini dr. Cinku Tnnajstiču, sedanjemu senatorju, po katerem je takrat že segala besna roka avstrijstke soldatesike. Ta poštena generacija izumira. Ivan Sorli je bil včasi morda malo čudaški, toda mirne vesti je treba poudariti, da nikdar nikoli nI Istranom storil nič zlega, marveč^ vedno sa-.ivo dobro. Mirno in tiho je podpiral vse narodne institucije. Vsi, ki smo ga poznali, bomo ohranili njegovo ime v častnem spominu, njegovi gospe in otrokom pa izražamo iskreno sožalje. Naj mu bo ohranjen trajen spomin v srcih in dušah Istra-novl Ivan Sorli se je rodil 1853 v Podmelcu pri Tolminu, giminazijo pa je obiskoval v Gorici in jo končal z odličnim uspehom pri maturi. Na Dunaju je študiral pravo. Med študijem je bil mobiliziran ob priliki bosanske okupacije 1878. Kot politični uradnik je služboval v Trstu in različnih krajih Istre. Najdalje, celih 20 let, je bil v Pazi-nu kot namestniški svetnik. V Pazinu je posvetil svoje glavno delo razširjenju narodnega šolstva. Ko je prišel v Pazin, je bilo v vsem okraju samo 9 ljudskih šol, v katerih se je poučevala tudi hrvaščina, a v bistvu je bila večina teh šol bolj italijanska. Ko je odšel iz Pazi na, jc zapustil v celem okraju 36 popolnoma hrvatskih šol. Od 1. 1915. je živel s svojo rodbino v Mariboru ter je tudi tu v teku svetovne vojne izdatno sodeloval pri oskrbi naših primorskih beguncev. Kot staroupo-kojenec je za vse s"oje narodno delovanje imel edino tisto notramje zadoščenje, katero ima človek po vestno izpolnjenih idolžmostih. krafi in uveljavijo novi zakoni o Občinah tn mestih. Razmere v posameznih sedanjih pravnih področjih kraljevine so zelo različne. Zveza mest spričo kritičnih časov in razmer v gospodarskem življenju priznava in na-glaša potrebo največjega štedenja, prepričana pa je, da se more štedenje izvajati samo do gotovih mej. Naša mesta so to že v tekočem letu izvedla v svojem gospodarstvu do Okrajnih mej možnosti in bo težko najti še kje potrebne prihranke. Glede na komplicirano gospodarsko, kulturno in socialno življenje, zlasti v večjih mestih, smatra Zveza mest, da se ne more tretirati mestnega uslužbenca glede njegovih prejemkov tako, kakor državnega uslužbenca. Krila svobodnega poleta in napredka se mestom baš v današnjih prilikah ne smejo povsem izpodrezati, marveč se Jim mora pustiti, da se vsako mesto razvija po svojih posebnh razmerah. Glede na veliko korist, ki so jo imele občine in mesta od samoupravnega oddelka finančnega ministrstva, prosi Zveza, naj se ta oddeleik zopet vzpostavi. Sklepi na sestanka predstavnikov naših mest Sušak, 21. novemlbra. V mestni posvetovalnici na Sušaku se je vršila v nedeljo seja poslovnega odbora Zveze mest, ki ji je predsedoval zagrebški župan dr. Ivo Krbek. Po svojih odposlancih so bila na seji. zastopana naslednja mesta: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Pan-čevo, Sarajevo, Zemun, Niš, Skoplje, Kra-gujevac. Novi Sad, Split, Maribor, Ejedo-var. Dubrovnik, S s alt, Bakar, Karlovac, Osijek in Sušak. Glavni namen sestanka je bila razprava o navodilih finančnega ministrstva za sestavljanje občinskih proračunov za bodoče poslovno leto, o budže-tiranju mest in o vseh drugih aktualnih vprašanj h komunalne politike. Debate se je udeleževalo vseh 26 delegatov. Do soglasnega izraza in mnenja so prišli delegati tudi v tem, da je povsem nemogoče izvesti navodila finančnega ministrstva glede sestave mestnih proračunov za prihodnje leto. Glede na to, da se imajo novi mestni proračuni predložiti pristojnim oblastvom v odobritev do 1. decembra, je izjavil zastopnik beograjske občine Slobo-dan Vidakovič, da je ministrstvo ta rok podaljšalo do 1. februarja prihodnjega leta. Po daljšem razpravljanju Je bil Izvoljen ožji odbor, ki ima nalogo proučiti zaradi financiranja mest in sestave mestnih proračunov v zvezi s finančnim ministrstvom, izdelati načrt proračuna in sestaviti točna načela, po katerih na.j bi se izdelal zakon o komunalnih financah. Sprejeta je bila tudi obširna resolucija, ki jo bodo izročili finančnemu ministrstvu delegati Zveze mest. V resoluciji se posebno nagi a š a, da smatra Zveza mest čim večjo enotnost v sestavljanju občinskih proračunov sicer za potrebno, vendar sodi, da se bo to moglo doseči v polni meri šele tedaj, ko se Pri pomanjkan ju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilove. Ze stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« grenčica obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Težnje mariborskih gostilničarjev Maribor, 21. novembra Danes popoldne se je vršil v prostorih hotela Orel izredni občni zbor gosti,Iničar-ske zadruge pod vodstvom g. Djura Valja-ka. Zbor je najprej sklenil, da bo zadruga prispevala k ubožni akciji mariborske mestne občine za podpiranje brezposelnih in siromašnih slojev znesek okrog 11.000 Din, ki ga bodo plačali člani zadruge po svoji pripadnosti v kategorije za točilno takso, in sicer bodo prispevali člani I. kategorije po 50, II. po 100, III. po 200 Din. Po obravnavi položaja, ki vlada v gostilničarskih vrstah, je zbor sprejel resolucijo, ki pravi med drugim: Ker poskušajo različni interesenti z vsemi sredstvi doseči nova dovoljenja za otvoritev gostilničarskih obratov, izjavljajo hotelirji, gostilničarji, kavarnarji in lastniki bufetov, da je v mestu Mariboru že 134 točilnih obratov, ki popolnoma zadoščajo zahtevam in potrebam prebivalstva. Obstoj gostilničarske obrti v Mariboru je zaradi hudega padca konsumne moči prebivalstva resno ogrožen. Zato gostilničarski podjetniki protestirajo proti vsaki izdaji novih koncesij. Obenem zavračajo napačno nabiranje, da se morejo izdajati nova dovoljenja za gostilniško obrt pred vsem iz socialnih vidikov, ker so mnenja, da ni socialno, če se izdajajo koncesije ljudem, ki bi v najkrajšem času moralno in gmotno propadli. Iz teh razlogov prosijo gostilničarji, da se upoštevajo pri izdajanju gostilniških koncesij pred vsem na mnenje strokovne organizacije, oziroma, da se pri tem ozira izključno le na krajevne potrebe. Mnenje strokovnih organizacij naj bo tudi podlaga oblastev za pravno reševanje eventualnih prizivov. V\si člani zadruge, ki se v bodoče ne velika, večna vprašanja Profesor rolumbijske univerze Mihajlo Pupin se je prav kakor Tesla dvignil iz jugoslovanska kulturne province v visoko občestvo svptovnoznanih znanstvenikov Pri čita-nju niepovih spominov nas ne navdaja samo radostna zavest ob življeniskih uspehih človeka. ki ie v širšem smislu tudi naš. — iz nie čutimo še več: tisto top'o zraščenost Pu pina z njegovo domačo grudo, intimno skrb za usodo njegovpga naroda, srečno spojitev narodnega in kozrnopolilskega duha. ki je prav ▼ Pupinu dosegla vzorno popolnost Pupin o va knjiga je celo v naših dneh vzpodbuda in tolažba. Kaže nam visoko etično silo narodne zakoreninjenosti in zvestobe domači grudi; in samo človek, ki ljubi svoj domači kraj, svojo rodbino (vprav ganljiva je Pu-pinova ljubezen do matere in njegov respekt pred njeno čisto, izkustveno, ljudsko modrostjo), samo tak človek ljubi tudi domovino. Znova 9e spominjamo, koliko slovenskih ljudi, ki so se izživeli v tujem,, pretežno nemškem okolju, ie izgubilo ljubezen do ma-ternega jezika in ono intimno zvezo z domovino, ki jo daje nepretrgano čuvstveno sožitje z nio, z njenim jezikom, njenimi posebnostmi. Pupin ni spisal svoje knjige za domači 9vet, marveč — v angleščini — za tujce in vendar je v tel moški izpovedi ostalo toliko ljubezni do domovine, toliko ponosa ž njo, toliko respekta do vseh njenih, na videz •»zaostalih« posebnosti, da kai takega le redko najdemo pri ljudeh, ki so sicer pionirji izenačujoče tehnične civilizacije. Zares smo veseli, da nam je dr. Pavel Breznik to knjigo poslovenil in »Vodnikova družba« izdala za najširše sloje slovenskega ljudstva Morda smo tako s pozornostjo, ki ie nam samim mnogo koristnejša nego utegne biti njenemu slavnemu avtorju, poplačali vsai malo moralnega dolga možu. ki se ie na mirovni konferenci zavzel za naš Blejski kot tako odločno, kake." da bi bil kos njegovega Banata; znano je, da gre njegovi in- tervenciji hvala za rešitev te lepe točke slovenske dežele. * Drugi del Pupinove knfige >Od pastirja do izumitelja« obsega 128 strani in je opremljen e šestimi slikami. Začenja se 9 zglavjem o koncu študija na cambridgeski univerzi. Prijetno in zanimivo nam učeni pisec pripoveduje o razmerah na tem slovečem vseučilišču in o svojem študiju prirodoslovnih ved. V tem času 60 se začenjale v duhu mladega znanstvenika oblikovati spoznanja o svetlobi — problem, ki ga ie zanimal že kot pastirja na banatskih pašnikih, ko je opazoval sijaj tisoče v zvezd. Tu opisuje tudi svoje stike s fizikom Tyndallom^ in pomen Fara-aayevlh odkritil, ki so ga živo zanimala. V osmem poglavju piše Pupin o svojem študiju v Berlinu, kjer je poslušal predavanja znamenitega Helmholza ter obravnava lahko umljivo' najvažnejše pojave in spore v takratnih fizikalnih vedah, njihov značaj in pomen. Konec poglavja je zopet posvečen Idvo-ru, banatski vasi. kjer se je rodil in kamor je zahajal na počitnice. »Zlata žetev je bila spravljena, tako bogata, kot ie Idvor že mnoga leta ni imel. Grozdje v starih vinogradih je začelo zoreti in breskve med brajdami v vinogradih 90 se šibile pod težo sočnih sadežev, ki imajo tako nebeški okus. Dinie na brezkončnih poliih so bile bogate in debele in videti so bile. kot bi hotele v svoji obil-nosti vsak trenutek počiti. Temnozelena koruzna polia so takorekoč kar stokala pod težo mladih storžev. a na pašnikih poleg niih je bilo vse polno čred ovac. katerih polna vimena so spominjala na obilico mleka, sme- tane in sira, kot jo je Idvor le redko doživel« (str. 43). In v tem idiličnem, zares blagoslovljenem kraju modrujeta Helmholtzov učenec in njegova preprosta mati —banatska kmetica — o zvezdah, o svetlobi, o pomenu znanja, o veri in znanosti, o prirodi in Bogu... Deveto poglavje »Konec študija v Berlinu« nas med drugim seznanja z berlinskim originalom, bosenskim Srbom. Nikolo, ki je Un-ter den Linden prodajal cigarete in imel tudi cesarja med svojimi »komšiiami«. Pri tem pisec razodeva tudi svoje mišljenje o nemški znanosti, se zaustavlja ob takratnih nemških problemih in velikih osebnostih (Bismarck, Moltke). piše o Siemensu in o daljnosežnih poskusih mladega nemškega fizika dr. Hertza ter opisuje njih važnost za elektro - magnetno teorijo, ki je omogočila poznejši mogočni razmah v elektrotehniki. _ V Berlinu je 1. 1880. dosegla Pupina častna ponudba iz Amerike, kjer so mu na co-lumbijski univerzi ponudili mesto učitelja za matematično fiziko na oddelku za elektrotehniko. V naslednjem poglavju opisu ie prof. Pn-pin prvo dobo svoiega akademskega delovanja na univerzi v Columbiji, pri čemer izvemo mnogo zanimivega o takratnem stanju elektrotehnike in o znanstvenem delu na ameriških univerzah Podrobno opisuje učeni pisec svoi izum električnega resonatoria. potem izum fotografiranja z Rnntoenovimi žarki in izum drugotnih žarkov X Ti izumi so opozorili znanstveni svet. pa tudi že širšo javnost, na mladega učeniaka iz priseljenskih vrst, ki je medtem postal profesor na oolumbijski univerzi. Prof. Pupin je lahko zdaj samozavestno gledal v svet. Veliki sadovi njegovega genija in njegovega znanja in truda (zakaj v znanosti je tudi genialnemu človeku treba znanja in truda), so ležali pred njim. Enajsto poglavie ima značilni naslov »Prebujenje idealizma v ameriški znanosti«. Tu pripoveduje pisec o raznih pomembnejših podrobnostih iz svoiega življenja in nam — brez sence samohvale ali babavosti — odkriva plemenite strani svojega značaja ter svojo nezlomljivo vo!;o, odločnost in pogum, pa tudi modro preudarnost in previden čut za življenjske realnosti. Nadalje pipoveduje o svojem znan9tvenem delu. zlasti o proučevanju električnega nihanja, ki ga ie ob tem času (sredi devetdesetih let) najbolj zaposlilo. V to dobo pada Pupinova izpopolnitev La Grangeovega problema električnega nihanja, izpopolnitev, ki je pomenila v nek^m smislu rešitev in daljnosežen uspeh za praktičen prenos električne energije na večio razdalje Pupinove »tuljave« so kmalu postale svetovnoznane in bodo ohranile tudi poznim potomcem njegovo ime. V dvanajstem poglavju, ki zaključuje to vsebinsko bogato knjigo, piše prof. Pupin o nadaljnjem razvoiu elektrotehničnih in fizikalnih ved ter o ustanovitvi državnega sveta za znanstveno raziskavanie, ki je začel delovati med svetovno voino in ki ie močno podpiral Zedinjene države v njihovi voiaškf akciji (Pač v korist zatiranim narodom Evrope, ki bi iib bil pokopal pod sabo nemški imperializem, če bi si bil priboril zmago.) V tem poglavju se Pupin dotika z dalj- Renate Hermana Thimlg Fritz Grunbaum Szoke Szakall Wol£ Albach Retty Pridejo v opereti: IIm se poročiti" * Povratek ministra dr. Kramerja. Gospod m nister dr. Albert Kramer se je včeraj zjutraj vrnil iz inozemstva v Beograd. ♦ Vojaške vesti. Kakor javlja službeni »Vojni Kst<, bo se nedavno vršili izpiti za , hčerko posestnika v Ljubljani. < Jesenkov križ pod Komarčo. Na potii na Komarčo, blizu izvira Savice, kjer se je ponesrečil vseuč. prof. dr. Fran Jesenko, namenjen v svoj ljubljeni Triglavski narodni park, so postavili mecesnov spominski križ, na katerem je ovalna bronasta plošča z napisom: »Jugoslovanski zlmsko-sportni savez v spomin I. svojemu pred. sedniku univ. prof. dr. Franu Jesenku, ki i-o je tu ponesrečil 14. VII. 1932.« V nedeljo se je k lepi slovesnosti odkritja zbrala družba domačinov, zimskih športnikov in planlnarjev. Pozdravil jih je podpredsednik .1ZSS dr. Ciril Pavlin, ki je nato v lepem govoru opisal zasluge pokojnega znanstvenika, velikega ljubitelja in propagatorju zimskega športa. Izročil je križ v varstvo r-rirode in Bohinjskemu klubu. V imenn gorenjskih smučarjev in Bohinjcev se je prof. Jesenka prisrčno spominjal mednarodni tekmovalec Tomaž Godec, krt je na križ obesil krasen venec iz smrečja, ro-dodendrona ki rdečih krizantem. Z zahvalo g. dr. Pavlina je bila svečanost zaključena in so se udeleženci vrnili v dolino. Hans Albers Kathe Dorseh v zvočnem filmu ljubezni, pesmi, petja, plesa in veselja ... a tudi tragike: MuzTta: Friedrich Hollander. Besedilo pesmi: Fritz Rotter. Premiera! Premiera! Prvič v Ljubljani! Film, ki se bo dopadel vsakomur, k! ima srce in dušo! Danes ob 4., 7. in 9. zvečer. zvočni kino ideal ♦ Kongres stanovanjskih najemnikov. Izvršilni odbor Zveze stanovanjskih najemnikov kraljevine Jugoslavije je vse organizacije stanovanjskih najemnikov v naši državi pozval, naj pošljejo odposlance na izredni kongres stanovanjskih najemnikov, kj bo 4. decembra letos v mestni po svetovalnici v Zagrebu. Na kongres so po vabljeni tudi senatorji dn narodni .poslanci. ♦ Zveza kopališč, letovišč in sanatorijev Jugoslavije v Zagrebu bo imela XII. redno glavno skupščino 27. t. m. na Bledu z običajnim dnevnim redom. Skupščina bo v hotelu »Toplicah« z začetkom ob 10. dop. ♦ Nagradni natečaj za idejne skice lepaka Ljubljanskega velesejma razpisuje ve-lesejmska uprava za prireditev v juniju. Idejne skice morajo biti Izvedene umetniško, največ v štirih barvah. Format idejne skice mora obsegati vsaj 2-5X17 cm Besedilo: X>III. mednarodni velesejem v Ljubljani od 3__12. VI. 1933. Avtor nagrajene idejne skice je zavezan sestaviti v litografičnem zavodu tudi besedila na lepaku v 5 drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene idejne skice do 13. decembra letos opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejana. Istočasno je poslati točen naslov v zapečateni kuverti z navedbo gesla idejne skice. Določene so: ena nagrada v znesku 1000 Din, dve po 500 Din dn dve po 250 Din. Avtor s prvo nagrado mora v 8 dneh po objavi izvršiti plakatni osnutek v velikosti 63X 95 cm za vročitev litograf5čnemu zavodu, za kar prejme nadaljnjih 1000 Din, ki bodo izplačljivi, čim predloži lito grafični zavod prvi tpoizkusni odtis. — Uprava ljubljanskega velesejma. ♦ Predavalni tečaj Združenja trgovcev v Kranju. Združenje trgovcev za srez Kranj v Kranju namerava na splošno željo otvo-riti poučni, obrtni in industrijski tečaj, katerem bi se vršila predavanja o najvažnejših predmetih imenovanih strok. Tečaj bi se otvoril 1. decembra ter bi trajal najbrže do konca meseca maja tedensko po 4 večere. Priglasiti se je od 23. do 26. t. m. v ipisarni Združenja trgovcev v Kranju. Podrobnejše informacije kakor program predavanj se dobe vsak dan med uradnimi urami v pisarni Združenja trgovcev. ♦ Stoletnica gimnazije v Kragujevcu. V Kragujevcu se je pričela akcija, da se dostojno proslavi stoletnica obstoja tamkajšnje gimnazije. ♦ Učiteljske abiturijente (tke), ki so diplomirali lani in letos na učiteljišču v Ljubljani vabimo na važen prijateljski sestanek, ki bo v sredo 23. t. m. ob 15. v čitalnici JUU v Učiteljski tiskarni. Pridite vsi! Pogovor o zaposlitvi. Ljubljanski tovariši. ♦ Vsi piloti, bivajoči v dravski banovini naj nemudno javijo svoje točne naslove na Aeroklub, Ljubljana, Gradišče. Priložiti jim je 10 Din v znamkah, nato pa prejmejo v izpolnitev tiskovine, potrebne za dodelitev diplom. Na to objavo opozarjamo posebno izvenljubljanske gg. tovariše. ♦ Zabranjen časopis. Z odlokom ministra za notranje zadeve je zabranjen v naši držav; časopis »Die rote Aufbau«, ki izhaja v Berlinu. ♦ Izvoz šmarnlce (vina samorodnph trt) za Izdelovanje Špirita. Ministrstvo za kmetijstvo je na podlagi sklepa ministrskega sveta odredilo, da se bodo Izdajala speoi-jalna dovoljenja za izvoz vin samorodnih trt v svrho fabrikacije špirita do 1. marca (prihodnjega leta. ♦ Nesreča na lovu. V lovskem revirju okoli Zgornje in Spodnje Slivnice pri Grosupljem so v nedeljo priredili ljubljanski in domači lovci velik, celodnevni brakadni lov. Neki lovec pa je tako nesrečno streljal, da je težko obstrelil policijskega nadzornika Alojzija Sergo iz Ljubljane. Lovci so svojega lovskega tovariša prenesli iz gozda do bližnjega naselja, odkoder so ga prepeljali v Ljubljano. — Tudi neki drugi lovec je imel večjo nesrečo. Spodrsnil je in si močno poškodoval desno nogo na kolenu tako, da je danes iskal pomoči pri tukajšnjem banovinskem zdravniku. ♦ Nesreča v hiši siromašnega kovača. V hiši revnega kovača Štefana Hegediša v Subotici se je prošlo soboto pripetila tragična nesreča, pri kateri se je ponesre- šimi izvajanji problema, kakšen bodi odnos mod znanostjo in vc-ro, govori o lepoti priro-de, o estetiki prirodoslovja ter o minljivosti in obenem veliki vrednosti življenja. Ob koncu izraža svojo vero v plemenitega nadčloveka, kakor si ga zamišljajo ameriški znanstveniki in v idealne demokracijo. Naravno je, da je ta »knjiga Pupinova osebna izpoved in vsebuje zaradi tega o problemih in pojavih, ki niso eksaktnega značaja, osebne nazore. Izseljenec Pupin je morda malo čez mero hvaležen svoji Ameriki, o katere senčnih 6traneh previdno molči. Vendar nas ne motita pisčev subjektivni odnos do družbe in njegov malce staromodni način mišljenja o človeškem progresu (socialna vprašanja pušča ob strani, problema bogastva in revščine ne vidi dovolj ostro). Vidnejši in silneiši od takega Pupina. kakor bi ga hotel kdo imeti, ie oni Pupin, ki stoji v tej knjigi pr^d nami kakor živ: zvest sin svojega naroda, velik znanstvenik, značajen in zmeren mož. Verjetno je. dn bo ta ali oni Član cVodni-kove dražbe? obtičal na kakšnem težjem mestu drugega dela Puplnovega spisa. Knjiga res ni najpopolnejša, toda nikjer ne zahteva posebne izobrazbe in noben njen odstavek ne more biti nedostopen čitatelju. ki se z ljubezniio in r nekim duševnim naprr-Tom poglobi vanjo. Za zabavo in kratek čas pa res ni. in čas je že. da tudi ljudska književnost opusti koncesije naiboli lenim teož-ganom, ki se boi6 vsakega »težjega mesta« v knjigah Preverieni smo, da bo slovenski Pupin tisočem bi«trih ljudi med našim na- Postan! in ostani član Vodnikove družbe! rodom dragocena, vzpodbudna knjiga, h kateri se bodo pogosto vračali in 6e ob nji vadili v samostojnem mišljenju in razmišljanju. —o. Usta in grlo so pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Otroke varujejo nalezljivih bolezni vratu in gTla okusne DOBIVAJO SE V VSEH LEKARNAH CENA ZAVOJČKU DIN 8.— čilo dvoje otrok. Mati je močno zakurila peč, /potem pa odšla od doma. V sobi je pustila triletnega Matijo in poldTugoletne. ga Stevana. Vnelo se je dračje ob peči in povzročilo gost dim, v katerem sta se oba otroka zadušila. ♦ Zakonska tragedija v Beogradu. Kakor javljajo iz Beograda, se je v soboto zvečer v stanovanju Aleksandra Jovanoviča odigrala zakonska traged!ja. JovanoviC je streljal na svojo ženo Juliško. Zadel jo je v glavo in jo tako poškodoval, da je v nedeljo zjutraj podlegla poškodbam. Jova-novič je izvršil umor, ker ga je žena zapustila zaradi pijančevanja. ♦ Grozna nesreča zaradi eksplozije. V parnem mli-nu Josipa Szaba v okolici Bje-lovara se je pripetila huda nesreča. Na nepojasnjen način je eksplodirala steklenica kisika in poškodovala mlinarja Andreja Deželiča, ki je podlegel groznim poškodbam. ♦ Aretacija trgovca z dekleti. Policija v Subotici je preteklo soboto zalotila zlo glasnega Koloraana Torožnaja, ki je baje vršil trgovino z mladimi dekleti. Pri njem so našli pet mladih deklet. Torožnaj je bil izročen sodišču, dekleta pa so bila pridržana v policijskem zaporu. KINO LJUBLJANSKI DVOP Telefon 2730 Kriza »Ljubljanskega Zvona«. Naročniki naše najstarejše literarno - kulturne revije »Ljubljanski Zvon« že dolgo pogrešajo okto-bersko številko, ki bi morala iziti v prvi polovici prejšnjega meseca. To neljubo in pri »Ljubljanskem Zvonu« nenavadno zamudo je povzročil konflikt, ki se je pojavil med uredništvom »Ljubljanskega Zvona« in njegovo založnico »Tiskovno zadrugo«. Kakor izvemo, je dosedanji dolgoletni urednik g. Fran Albrecht odložil uredništvo, ž njim vred pa so odpovedali nadaljnje sodelovanje gg. Josip Vidmar, dr Stanko Leben in dr. Ferdo Kozak. »Tiskovna zadruga« je skušala doseči za obe skupini časten sporazum, vendar njena dobra volia ni bila dovolj upoštevana »Liublianski Zvon« bo seveda izhajal še nadalje. Prihodnja številka bo izšla že v kratkem. Uredništvo »Ljubljanskega Zvona« bo organizirano na novi, širši podlagi. Zbornik del slikarja Franca Tratnika. Tz-vedeM smo, da bo Zbornik Franca Tratnika ki ga ie pripravljal pokojni dr. Stanko Vur nik. izšel že v začetku prihodnjega leta. Zbornik bo obsegal nad 50 reprodukcij Trat-nikovih del in izbor iz njegovih aforizinov o umetnosti. Uvod piše dr. Fr. Štele, ki bo tbomik tudi uredil. Odlična oprema je za-iamčena. Stankovtfeva »Nečista brv« t angleškem prevodu. V Londonu je izšel angleški prevod enega najboljših jugoslovenskih roma nov. Bore Stankoviča »Nečiste krvi«. Londonsko izdanje ima naslov »Sophka«. Roman je prevel Alec Brown. Danes ob 4., pol 8. in 9. uri veseloigra Velemestna mladina V glavni vlogi: Maria Paudler, Harry Liedtke, Hermann Picha, Ida Wust. Paramount tednik. Vstopnina: Din 2, 4, 6. • Vlom. Na Otinhribu na Strmcu pri Ljutomeru so tatovi vlomili v Vršičevo nišo. Z debelim drogom so razdejali železni križ na oknu in razbili vse ključavnice in zapahe Odnesli so znatno zalogo po-steljnlne, moška in ženska oblačila, skoro novo dvocevko z znakom in vso municijo. Orožništvo v štrigovi in Ljutomeru je uvedlo vsestransko zasledovanje. Posestnik Otinhriba je razpisal tudi lepo nagrado tistemu, ki pripomore k izsleditvi tatov. ♦ Sol je izginila iz monopolskega skladišča Iz glavne zaloge soli v Požarevcu je izginilo pet vagonov soli. V zvezi s to afero je 'bil aretiran glavni prodajalec soli Miro slav živkovič. ♦ Vlomilec se je sam prijavil policiji. •Iz Karlovca je /prispel v Zagreb Evgen Somogji, za katerim je bila razpisana tiralica, ker je bil osumljen, da je vlomil v Diskontno banko dn odnesel precej denarja. V nedeljo se je sam javil policiji ter izjavil, da bi ne bi} zagrešil vloma, če bi ne bil nag in bos in bi ga na zločin ne prisililo hudo pomanjkanje. ♦ »Franc Joiefova« grenčica je izvrstna proti bolečinam v križu in hrbtu. ♦ Obleke |n klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Zdrave, bele zobe brez zobnega kamna ohrani »Diana« zobna pasta. Cena normalni tubi 5 Din, dvojni 8 Din. Iz LluMfaiie u_ Govorice o senzacijah so v teh ča. sih dokaj pogoste, toda gotovo je, da no vinarski koncert dne 1. decembra t 1. ne bo nikaka »senzacija«, v običajnem pomenu besede, če pa so prireditelji novinarji, lahko jamčimo, da bo koncert v marsičem prijetno odkritje. Opozarjamo samo na izvajanje nove slovenske skladbe talentiranega, a pri nas še malo znanega Blaža Arniča, na škerjančevo skladbo, na nastop nekaterih solistov, pa na nastop pevskega zbora »Ljubljane« in drugih sodelavcem, ki jih bomo na tem mestu še na povedali. Ne senzacija, temveč prijetno presenečenje, izborna glasba, krasno petje, v vsetm umetniška višina, za tem pa še do hra, prijetna zabava ln druge že tradicijo nalne dobrine in dobrote: to so obeti za prvi december v »Unionu«. u— Grozeče eksekucije. Po Ljubljani hodijo zadnje dni eksekutorji davčne uprave za mesto Ljubljaio zaradi izvršb na podlagi predpisov o banovinskem kuluku za 1. 1930-31. Davkoplačevalci jim morajo predložiti čelovno potrdilo o plačanem kuluku, sicer jim grozi izvršitev. Čuditi se je, da se vrši ta praksa proti koncu meseca, ko si morajo že mnogi pri trgov a t! od ust, da se prebijejo do naslednje plače čomu takšen postopek, ko je banska uprava svojčas sama opozarjala organe, naj postopajo uvidevno pri pobiranju kuluka? Davčna oblast, ki vodi izterjevanje, pa naj bi pomislila tudi na to, da se zahteva od davkoplačevalca letos plačilo štirih ku-lukov, dveh občinskih in dveh banovinsklh in da nihče ne služi samo za kuluk. u_ Zagrebški kvartet v Ljubljani. IzTe-den užitek bo nudila naša »Sloga« v petek 25. t. m. vsem ljubiteljem komorne glasbe s prireditvijo prvega komornega večera, pri katerem nastopi sloviti zagrebški kvaT-tet. Vsa večja evropska mesta prištevajo ta kvartet mod najboljše, kar jih more nuditi glasbeni svet. Povsod izzove njihov nastop velikansko navdušenje iu kritika sama ga imenuje kvartet svetovnega slo vesa. Spored tega komornega večera se- Dobre kave šalica fe najboljša malica. Kavo, ki res kaj izda, mojster Slamič le ima« 13559 stavljajo dela Beethovna op 95. St. 11. Ba. ranoviča Sehuberta, Mendelsohna in Rave-la. Ta prvd »Slogin« komorni večer bo ob običajnih »Sloginih« cenah v koncertni dvoran! od danes dalje r Matični knjigarni ter v Pugljevi trafiki v palači Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti. u— Nabiralni dan mestnih delavcev, ki bo 3. in 4. decembra v Ljubljani, je del oficielnih akcij mestne »bčine ljubljanske v prid brezposelnih! Mestno delavstvo io rej ne bo pobralo prostovoljnih prispevkov na lastno reko, temveč pod vodstvom a. župana kot načelnika mestne občine. Prispevki se bodo pobirali le proti Kuponom v blokih, o katerih se bo vodila pn sociaViooolitičnem uradu stroga evidenca. Nabrani denar se bo oddal v mestno b.a-gajno. razdeljevala pa ga bo med^ brezposelne mestna občina sama po mestnem so-cialnopolitičnem odseku in uradu. Pri razdelitvi bodo prišle v poštev le ^ najbednoj-še družine brezposelnih v Ljubljani 1 ralo se bo za vse tukajšnje berzposebie. u— človek svojemu bližnjemu. Naš delavec, utrujen od dela in dnevn h skrbi, se je iz sočutja do brezposelnega tovariša povzpel do hvalevrednega sklepa, da bo nabiral 2 dni prostovoljne prispevke za uboge brezposelne delavske družine. Preprost delavec dokumentira s tem činom, da ima srce za svojega bližnjega. Zaradi tega naj ne bo nikogar med nami, ki bi se z majhnim prostovoljnim prispevkom ne oddolži svoji čoveška dolžnosti do bližnjeea. u_ Danes popoldne toc.io ob 18. bo prva produkcija gojencev državnega kon- servatorija v dvorani Filharmonične družbe s pestrim sporedom. Ravnateljstvo vabi prijatelje naše g'asbe. predvsem pa go* jence in starše gojencev k tej produkciji. Vstop bo dovoljen proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din in se bo dobil od pol 18. ure dalje v veži Filharmoničnega poslopja. u_ »«b S0-letnici narodno-radikalne stroje«. je naslov predavan iu g. dr. Ivana Laha v »Jadranu« drevi ob 20. Članstvo se prosi za obilno udeležbo in točnost u_ Dobrodelna prireditev ljubljanskih obrtnikov. Obrtniško društvo v Ljubljani bo proslavilo v sredo 30. t. m. ob 20. v ve. liki dvorani »Kazine« praznik narodnega u edin jen j a. Pri prireditvi, ki bo mela značaj družabnega večera ljubljanskih obrtnikov in katere čisti donos je namenjen v dobrodelne svrhe, nastopijo prvič tudi mladinski odseki: vajenski t-amburaški in telovadni zbor ter pevski zbor Obrtnih vajenk. Pridite! # • u_ O svojem letošnjem potovanju po Norveški bo na drugem poljudnoznanstvenem predavanju prirodoslovne sekcije Muzejskega društva govoril g. dr Škerij. G. predavatelj je bival na Norve&i približno sedem tednov in je imel priliko spoznati kraje in ljudi. Njegovo predavanje bodo spremljale' efcioptifne sliks po njegovih lastnih posnetkih. Predavanje bo v četrtek 24. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina m kritje stroškov bo za sedeže 4 za stojišča pa 2 Din. Vabljeni! n_ 0 sobnih rastlinah, ki evfo poztnu» bo v 9redo ob pol 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval v okvirju podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva ravnatelj mestnih nasadov Anton Lap. Zimskega evetia se prijateljice cvetlic najbolj vesele, zato bodo pa v sredo eotovo napolnile predavalnico, da se nauče svojim ljubljenkam pravilno streči. Vstop za člane in nečlane prost. u__ Nesreče. Posestnik Janez Ž. z Ižanske ceste je padel na Krakovskem nasipu čez obcestni jarek in prebil kožo nad desnim o&esom. Iz precej velike rane je udarila kri ter so morali moža prepeljati z reševalnim avtom v bolnico. V šiški je včeraj zjutraj padel s kolesa Ivan Miljko vič in dobil pri padcu več zunanjih prask, obenem pa tudi hujše notranje poškodbe. Ob Liublianici je spodrsnila železničarjeva žena Frančiška P. Podrsela je po bregu in padla v vodo. Precej premraženo so jo potegnili Iz vode pasanti in jo spravili do-mov. u_ M al požar. Dimnikarski mojster Kernc je včeTaj okoli poldneva telefonično obvestil gasilsko stražo, da sta začela pri dimniku gostilne pri »Novem svetu« na Gosiosvetski cesti tleti dva tramova Poklicni srasilci so odhiteli s trenskim avtom in preprečili požar, škoda znaša okoli 5000 Din. u_ Noč na prostem. Čevljarski pomočnik Friderik, stanujoč v Mostih, Je v n*> delto ponoči šel opotekaioč po Linhartovi ulici V bližini mizarja Trinka je padel s ceste v tamošnio jamo ln si zlomil levo nogo. Splazil se je na deske z najhujšimi bolečinami Vso noč je ostal na prostem ln šele zjutraj so ga ljubljanski reševalci prepeljal' v bolnico. u_ Zopet tatvine po šolah. Dijak Miklavž Ko-:ak, stanujoč na Poljanski cesti, je v soboto prijaviL da mu je bila ukradena s hodnika klasične gimnazije 500 Din vredna suknja. Tatvine po šolah so zadnje čase zopet precej pogoste. V šolska poslopja se kaj radi utihotaplja.io raznj po kvarjenci, ki imajo tamkaj lahko delo, kajti garderobe se po navadi nahajajo na prostih nezavarovanih hodnikih. u_ Nočni napad. Ko se je v nedeljo po noči 29 letni, pri posestniku Ivanu Zavr-šanu v šiški zaposleni hlapec France Juha nt vračal iz '^esanove gostilne pTotl do mu ga je neznanec, ki je takoj za njim zapustil gostilno, zahrtno napadel in močno udaril po glavi in obrazu. Juhant Je silno otekel. Oči so bile vse zalite. Poklicali so reševalno postajo, ki je težko po škodovanega Juhanta ob 9. zjutraj prepevala v splošno bolnico. u— Občni zbor ljubljanskega šahovskega kluba, ki je bil napovedan za torek zvečer ob 20, je preložen na nedoločen čas. ^ m ŠOLSKI DOM .s«. « y> Telefon 8^.87 Danes ob 20. uri, Jutri ob 18. ln 20. uri, v četrtek ob 20. uri naša rojakinja Kathe v. Nagy v opereti „Moja žena hoh-štaplerica" LUian Harvey, Willy Fritsch Pride! Pride! »KONGRES PLEŠE« Ali potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj zjutraj dosežete normalno lahkotno izčiščenje. če »žamete prsjšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobilo se v vseh s E7 [g B&' lekarnah. • i IŠ fesS^-V s e b i n a I škatlice po Din 8 — zadostuje za 4 do 6 krat. Odobreno od Ministsr soc politike in narodnega tdravjs San oddeL S. Br 12258 od 12. jtima "" I UUIIt ^o • oa 1932. f u— »Tabor« pevski zbor. Drevi ob 20. važen sestanek vseh pevcev in pevk. Vsi I Točnost! u_ Vsa narodna društva opozarjamo na proslavo 20 letnice »Preporoda«, ki bo 16. decembra v veliki dvorani Uniona, in prosimo, da na ta dan ne prirejajo nikakih prireditev. u_ »Jadranova« plesna vaja bo r četrtek. Začetek točno ob 20., na kar opo..ar-jamo vse cenjene obiskovalce. Iz Maribora a— Tretji večer zgodovinarjev bo v C 3-trtak ob 20. v študijski knjižnici in to posvečen progTamatičnim vprašanjem. Na dnevnem redu bo razprava o dosedanjem Zgodovinskem in antropogecsrafsikem delovanju mariborskega društva ter o bodočih nalog-ah v pogledu mariborske vine in antropegeografije. a— Azil za tuberkulozna. Letos je sla viki P roti tuberkulozna liga v Mariboru desetletnico svojega plodonosu^a delovanja. Velf.ee so za°'uge. ki si jih je pria-vačiča nazaj in ga vrgle s tako silo ob tla, da se je težko poškodoval na obeh no« gah. — Pri težikem malotirnem želeyn*;n vozičku je .me! opravka 19 letni dekvec Peter Robnik. Nenadoma se je voziček iztiril hi padel z vso težo Robniku na stopalo desne noge ui mu ga zmečkal. Tudi Robnik se zdravi v mariborski bolnišnici. Iz Celja e— Obrtna zadrnga čevljarjev v Celju je imela v nedeljo dopoldne občni zbor v hotelu »Pošta«. Zbor je vodil podnačelniic g. Lampret. Po razpravi o pravilih, o pomočniških in vajenskih preizkušnjah, o hudem položaju čevljarjev ia konkurenci tvrdke Bat'a je tajnik Zbornica za TO I g. dT, Pretnar poročal o davčnih zadevah, obrtni zakonodaji in zaščiti pred neupravičenim izvrševanjem obrti. Pri slučajnostih so hoteli nekateri sprožati vprašanje skupnih ali ločenih zbornic, a se o tem ni moglo sklepati, ker zadeva ni bila pravočasno postavljena na dnevni red. Kot. za-stopnilk obrtnega oblastva je prisostvoval zboru komisar g. Pogačnik, kot zastopnik okrožnega odbora g. Hchnjec, kot zastopnika Društva jugoslovenskih obrtnikov v Ljubljani pa gg. Pičman in Košak. e— V mestnem gledališču se je vršilo v nedeljo dvoje gostovanj mariborskega. Narodueg-s gledaUšča Gostje so popoldne uprizorili Kreftove »Celjske grofe« v re-priai, zivečer pa Leharjevo opereto »Fride-riko«. Obe predstavi ita bili razprodan.; popoldne je poselilo predstavo tudi mnoge občinstva iz bližnje in daLjnje okolice.. Opereta »Friderika«, ki je pisana skoro operno, je dosegla velik uspeh, za katerega imajo glavne zasluge rež ser g. Skr-binšek. dirigent g. Herzog, sopranistlia g*.!č. Udovičeva (Friderika), tenorist g. Saacin (mladi Goethe), ga. Sancinova ter gg. Harastovič in Daneš. Tudi ostale vloge so bile posrečeno izvedene. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJublJa»-» Številke za označbo kraja poineuljo: 1. Čas opazovanja, 2 stanie oarometra, S. temperatura, 4 relatima vlaga v %, V smer ta t»rztiio vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavice y _ Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge n?inižk' remperaturo. 21. novembra Ljubljana 7, 765.7, 3.0, 90, NE1, 10, —, —: Ljubljana 13, 763.7, 8.0, 80. WNW1, 10, Maribor 7, 765.0, —10. 90. mirno. 9, _, Zagreb 7, 765.5, 3.0, 80, E2, 8. —, —; Beograd 7, 766.5, 2.0, 60. ESE10. 3, Saraievo 7, 767.0, 4.0, 80, E2. 10, —, _; Skoplje 7, 771.3, 4.0. 80. NW2. 10,--; Split 7, 762.6, 12.0, 90, SE 14. 10. 0.6, dež; Kumbor 7, 763.7. 14.0, 70, mirno, 9. —, — Temperatura: Ljubljana 3.0. 2.0; Maribor 5.0, —1.0. Zagreb 3.0: Beograd —, —1.0; Sarajevo — 1.0; Skoplje 8.0, —8.0; Split 15.0, 12.0; Kumbor —, 13.0. Sonce vzhaja ob 7.5, zahaja ob 16.26. Luna vzhaja ob 23.50, zahaja ob 13.8. e— Celjski delovni trg. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t m. na novo prijavilo 84 brezposelnih (61 moških in 23 žensk), posredovanj je bilo 41 (za 24 moških in 17 žensk), dne 20. t m. pa je ostalo v evidenci 618 brezposeln h (49S moških in 120 žensk) napram 578 (463 mtžkim in 115 ženskam) dne 10. t. m. Službo dobijo: 1 brivski, 1 mizarski, 1 ko-larski pomočnik, 3 tesarji, 1 konjski hlapec, 1 hlapec vsa dela. 6 situi&kinj, 2 kuharici. 2 kpiečtki dekli, 1 natakarica in 1 postrežnic». e— Oj/er,? v mestni plinarni. Včeraj dopoldne ,9 nastal v mestni plinarni ca Ljubljanici cesti ogenj. Vnele so se bile s katranom polite deske v bližini dimniškega zap.rača. Skoda ni velika. e—, DivjftStvo v gostilni. V nedeljo ob polpjDo je prišlo v gostilno g. Kreiilia v G\tbčevi ulici pet moških z dvema dijakoma*. rudarske šole. Novo došii gostjo so pričeli prepevati. Gostilarčarka jih je opozorila., da je tc prepovedano, pa se niso zmenili za opozorilo. Ko jih je še gostilničar g. Kreuh pozval, nsj utihnejo, je eden izmed £*o«tov potegnil nož tn nEval 1 nt> gostilničarja, eii dijak pa je zaklical ?TJbij gazrlu!" V tem So vsi obkolili g. Kreuha. Njegova žena je hitro priskočila, potegnila moža iz sobe in ga skrila v drugo sobo Vinjatti gostje so nato ugasnili luč in pričoii strahovito razgrajati ter s stoli pretepati ostale goste, od katerih je dobil c J. en rano na nosu in čelu, drugi pa na teyraenu Slj-oveži so polomili pet stolov, i^Lzbili več si-jklenic in kozarcev ter razrezalS nami rti i prt. Povzročili so okrofj 400 Din škode. Nato so šli k vratom sobe kjer je bil s"trit gostilničar, in iih z nože-i popolnoma preluknjali. Ko je g ostilničarka pozvala stražnike, so pobesneli pobegnili. e— F!a§č je ukradla. 20-letna Primorka Pavla Pirčeva je v soboto dopoldne ukradla nek"Tin mzarskemu pomočniku iz njegove sobe v starem okrožnem sodišču v Prešernovi ulici plašč in ga dala nekemu nicfkemu. ki je plašč prodal starinarju za ~0 Din. Pirčevo so še istega dne aretiran in izročali sccVšču. e— Z x;'-?.cm nad stražnika. Včeraj zgodaj zjutraj je službujoči stražnik na Ma. r.borski cesti v Gaberiiu ustavil tovarniškega delavca Franca Piliha. ki je razgrajal na cesti. Ker se je Pilih upiral, mm 70 stražnik napovedal aretacijo. Pilih na se je vigel na tla. se je! braniti in poklical svojega brata Konrada na pomoč. IKoDrad je kmalu prihitel z nožem v roki in ■navalil na stražnika. Po hudi berir se ie stražniku posrečilo oba brata ukrotiti in odvesti na stražnico. Skrajni čas b; ie b;l. da dobi celjska polic;ja samokrese. — Smučarski tečaj celjske sokolske bo od božiča do novega 'eta r.a Mo. v'?stei pla-riin' pod vodstvom znanega smu-č?-ia g. B^a^ka D;eh'a iz Celia. e— t celiski bolnišnici je umrl 22-1 etni t^-araiSki de^vec Karol Kumperger iz ■črnolice pri St. Jurm ob lužn' £ele?ni:ci. e— Mestni kino. Drevi ob 20 30 silaini kriminalni zvočni film tanker«, no znanem romanu Edsrarja WaHacea. Predigra Foxov zvo5mi žiirna.L h: življenja na deželi DEVICA MARIJA V POUU. Sleherni, ki mora i/, večernega vlaka izstopiti na postaji D, M. v Poiju, torej še tik glavnega mesca Ljubljane, si mora misliti: Aha, kratek st:k, ali pa je v centrali kaj narobe, žito taka egiptska tema. Če kdo izstopi if rezervnega vlaka, se priključi velikemu -•-nrevudu in tava z množico ljudi, ki se je vrnila z dela v mestu na demeve, v smeri proti D. M. v Polju. Šele iz preklinjanja ;n ..abavljanja tavajočih spozna, da ni kratkega stika in da je centrale v redu, pač pa -ia nekaj v občinskem uradu ne more biti v redu sicer bi ta vendar moral kaj sto-i;ti, da se tujci m občani, ki prispejo z večernimi vlaki domov, ne bi pobili ob drogih z električnim vodom in pa ob ko« Mi, ki so jih zabili v pešpot menda zato, i-a se v temi ljudje neusmiljeno zaletavajo v nje. Prav tako se zaletavajo v drogove, v slabem vremenu pa skačejo in padajo v luže in čez kupe gramoza. Vse to traja od postaje tja do župnišča in se potem nadaljuje zopet na najbolj prometnih ce* stah, zakaj nikjer ni luči. čeprav so drogovi postavljeni in tok v pripravah za razsvetljavo, treba je le še žarnic, pa bi se ndpomoglo zlu. ki je zlasti v tej občini, ki je z eiektrovodi tako preprežena, kakor malo katera, res v zasmeh občanom. Prav tako so brez razsvetljave potniki iz Za-dobrove. V teh lepih gozdovih eo zrasle številne nove hiše. a občina vsem tem prebivalcem ne privošči niti ene luči, ki bi ;'m malce razsvetljevala pot jim kazala v temi m megli smer in bi bila zlasti dobrodošla mladini. Če misli občina štediti na račun naših zdravih udov in zdravja bploh. moramo to odločno odkloniti. Zahtevamo luč za vsako ceno. — Občani. BANJALOKA PRI KOČEVJU. Dne 13. t m. je priredila sokolska četa iz Novih Sel v šoli v Bamjaloki lepo uspelo predavanje. Predaval ie šolski upravitelj br. Eržen Pr. o Tyrševem s oko tet vu. Domači in okoličani so napolnili šolsko sobo do zadnjega kotička ter z zanimanjem sledili izvajanjem. Po predavanju pa je sledilo vpisovanje novih članov. Želeti bi bilo, da se vpišejo v Sokola tudi dekleta. RADEČE. Predzadnjo nedeljo ie sklica! šolski upravitelj roditeljski sestanek, ki naj poglobi vezi med šolo in domom. Sestanka se je udeležilo čez 100 staršev. V uvodnih besedah je sklicatelj pojasnil po-irea takih sestankov za vzgojo, posebno pa še v sedanjih čas:h. ko se še vedno kažejo pos'edice voine. Ob zaključku je govoril še o varčevanju. Po predavanju je dobii besedo g. Burkelic iz Vrhovega, ki se je v imenu navzočih zahvalili za sestanek in orosil, da bi se taki sestanki večkrat vršili. — Tudi pri nas se kaže pomanjkanj?, ker je suša vse vzela. Da bi se najrevnejšim olajašalo gorje, so sklenila društva :n korporaeije skupno akcijo za zbiranje prispevkov s katerimi napravijo revnim otrobom božiaieico. Preb'vahtvo bo gotovo ;>odr>r'o z izdatnimi prispevki prerediitel.ie VIŠNJA GORA Pred meseci je da^lo napraviti naše Tujsko-prometno in olepševalno društvo lične orientacijske table, kar je vse hvale vredno, če pa sedaj kdo hoče zvedeti, koliko časa potrebuje od Višnje gore do Prstave. nai pa kar stopi k društvenemu tajniku. Zakaj tablice še niso prižene na srvojih mestih? Iz Kamnika ka— Odlikovan je bil z zlato svetinjo za vojaške vrline kr.cnniški orožniškd poročnik g. Jovan Bokic. Čestitamo! ka— Od Kamnika se poslavlja in odhaja v škotjo Loko zdravnica ga. dr. Elza Sossova. ki j« uživala ▼ izvrševanju svoje zdravirške in zobnozdravniške prakse pri nas splošuo priznanje, zaradi česar jo bomo zelo pogrešali. Iz Trbovelj t— Rezervni oficirji bodo imeli sestanek v četrtek 24. t. m. ob 20. v posebni sobi Volkerjovc gostilne. Na dnevnem redu bo razgovor o proslavi .rojitnege dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Polnoštevilna udeležba dolžno«* t— N«ša priznana Delavska godba je priredila v nedeljo zvečer v Delavskem domu koncert, pri katerem je pokazala, Kako smotreno goji tudi koncertno gl"«bo. Vse točke je izvajala godba pod vodstvom ka= pelnk-a g. Hudarina naravnost vzorno in nudila občinstvu umetniški užitek. Obisk bi lahko bil boljši. t— Sokolsko gledališče ponovi na splošno željo v nedeljo 27. t. m. ob 15.30 ljudsko igro »Deseti brat« kot ljudsko predstavo ob znižanih cenah. Sodelovala bo delavska godba. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom bo predvajal v soboto 26. t. m. in v nedeljo 27. t. m. prekrasen slovenski film »V kraljestvu zla turoga«. S tem bo ustreženo vsem tistim, C;i že skoro leto dni čakajo ta film. Iz Fre&issuria pm— Družba sv. CiriSa in Metoda za prekmursko obmejno deco. Siromaštvo Prekmurja je veliko zlasti v gornjem delu Prekmurja. Zato je simpatično odjeknila ve-st. da se je Družba sv. Cirila in Metoda iz Ljubljane spomnila siromakov ob naši severni meji in priskočila njihovim malčkom z izdatnimi darili na pomoč. Po zaslugi uelteljistva v Pertoči je obdarovala družba 117 najrevnejših otrok z ofaletko. Vse b'ago je prinesla iz Ljubljane odtoorni-ca družibe ga. Nilka Potočnikova. Pri službi božji ie župnik g. Varga oznanil, da se bo po maši vršilo obdarovanje, in se ie tudi s prav toplimi besedami spomnil družibe. Po službi bož.ii se je napolnil razred v novi šali z malčki in starši. Navzočni so bili še ga. Niika Potočnikova, učiteljski zbor i-n župani sosedinjih občin. Po govoru gosp. šolskega upravitelja, ki se je zahvalil družbi za dobro delo, je ga. Potočnikova razdelila darila in z lepim nagovorom vzpodbujala mladino k pridnemu učenju in ljubezni do rodne grude. K zaključku se je še neka rčenlka zahvalila v imenu otrok za darove ter izročila ge. Potočnikovi lep šopek. Družbi sv. Cirila in Metoda najlepša zahvaia! Novi grobovi Trg Konjice je zadela velika izguba. V najlepši moški dobi 30 let, a veidar umu-čoo od do.gotrajnega boiehanja, je odšei v vednost eden ondotu-.i najvidnejših in uajdelavnejših mož, lekarnar g. mag. phaim. Vacav Proazil. Po rodu Čeh je združeval v sebi vse vrline svojega poko-leja, bil je krepko narodno zaveden, od nekdaj navdušen Sokol, delaven ne samo v svoiem ožjem krogu, marveč iudi v prid sološnosti. Konj žkemu Sokolu je bil dol-£a leta zvest član, a tudi starešina in zadnja leta podstarešina. V občinski upravi ie sodeloval kot podžupan, nadalje si pridobil lepe ^ciluge kot predseduj Hranilnice za konj ski okraj, kot odbornik Posojilnica v Konjicah in kot blagajnk krn> 'evnega šolskega odbornika. S svojim de-l-,m si je zagotovil najlepši spomenik Vzglednega pokojnika bodo danes popol-clne' spremili k večnemu počitku. V visoki starosti 76 let ;3 umrla včeraj zjutraj v Ljubljani gospa Josipina Chri-itofova, soproga Šolskega ravnatelja, ki je o.j'abljena od staiosti podlegla težtki bolezni. Pogreb blage pokjnice bo jutri ob 16. iz mrtvašnice splošne bo!n:ce na pokopališče pri Sv Križu. Za gospo Josipino, ki je bila po rodu iz Drenovca pri Bizejj-skem, žalujejo poleg soproga sinovi: Hin-ko. uradnik Pokojninskega zavoda, Emil, nranže.r tvrdke Masdič, Oton. upravnik Slovenskega Naroda«. Bogomir rradnik ptujske tvrdke »Petovia« in Karel, meščansko >šolski učitelj v Tržiču ter hčerka Pavi?, uč'telj:ca na Planini pri Rakeku.^ PokojnVna b'a£ spomin, žalujočim naše iikreno sožalie' f vn JDefmitivsta cenitev letošnje žit&e letine Pridelek pšenice namesto prvotnih 17.6 samo 14.5 mili j. stotov. Kmetijsko ministrstvo je pravkar izdelalo definitivno cenitev našega letošnjega pridalka žita, ki kaže, da je bil pridelek pšenice še za 3 milijone stotov manjši kakor pa smo ga prvotno ocenili. Po novi de-fniiitivr.i cenitvi smo imeli letos s pšenico posejanih 2,125.097 hektarjev, dočim je bilo požeto od skupne posejane površine le 1 milijon 950.525 hektarjev, ali 91.8 c.lr.otka. Na tej požati površini srno pridelali 14.55 milijona meierstih stotov pšenice nasproti 17.64 milijona stotov po prvotni cenitvi. V primeri z letom 1931, ko je znašal pridelek 26.89 mili. stotov, smo letos pridelali 12.34 milijona stotov ali 45.9% manj; v primeri s povprečjem zadnjih 5 let pa sni o letos manj pridelali 9.07 milijona stotov ali 38.4%. Povprečni pridelek na hektar Je letos znašal komaj 7.46 met. stota, dočim smo lani pridelali na hektar 12.3 met. stota Se pred nekaj meseci, tik pred novo žetvijo odnosno pred pojavom usodne rje na pšenici, smo bili vsi v skrbeh, kam naj spravimo presežke od lanske rekordne letine, ki jih nismo mogli spraviti v denar; danes pa se nam vsiljuje vprašanje, aH ne bomo celo prhnorani uvažati pšenico. O priliki prve letošnje cenitve, ie bilo ugotovljeno, da bo prihodnji pridelek zadostoval za kritje domače potreba; glede na presežek 8000 vagonov lanske neprodani p£en>iee, s katerim smo prišli v novo kampanjo, pa smo računali z izvozom v okviru gornje količine. Z novo znatno nižjo cenitvijo pa je ta račun docela prevržen. Z novo cenitvijo je sedaj pridelek reduciran za 31.000 vagonov, tako da dobimo glede na kalikuliran višek po prvi cenitvi (8000 vagonov) računski primanjkljaj od 23 tisoč vagonov, kolikor letina ne bi zadostovala za kritje potrebe domačega konsuma. Seveda se bo dejansko zadeva obrnila nekoliko drugače, fektušnii.e nas učijo, da je konsum pšenice v naši državi hudo odvisen od razmerja med ceno pšenici in koruzi. Kadar je pšenica v primeri s koruzo poceni, tedaj se zlasti v južnih pasivnih krajih dvigne konsum pšenične moke na škode koruzne. Kadar pa je pšanica dražja nazaduje konsum pšenične moke in se dvigne konsum koruzne moke. Letos je slučaj na-nesel, da imamo poleg katastrofalno slabe pšenične letine, tako rekorden pridelek koruze. kakor še nikoli. Koruze smo letos pridelali 45.2 milijona stotov nasproti 32.0 milijona stotov v lanskem letu. Cena koruzi je sedaj izredno nizka, dočim se cena pšenici stalno dviga, tako da bo kmalu pšenica trikrat dražja, kakor koruza. Že ta razlika mora v znatni, meri vplivati na zmanjšanje konsuma pšenice in zvišanje konsuma koruze. Podobne razimere, kakor letos smo imeli v kampanji 1927-28. Leta 1927. smo pridelali samo 15.5 milijona stotov pšenice (torej le za pičel milijon stotov več kakor letos) pa smo navzlic temu iin čeprav smo takrat prišli v novo žitno leto brez starih zalog v kampanji 1927-28 izvozili 2160 vagonov pšenice. Zato bud; letos ni računati, da bi bili primorani uvažati pšenico, zlasti če upoštevamo, da ie uvozna carina na pšenico prav znatna in bi se morala pri nas cena pšenici §e precej dvigniti, preden b! nastopila možnost uvoza. Za ostalo žito višje cenitve Glede pridelka za ostalo žito nam nova definitivna cenitev prinaša višje številke Pridelek ječmena je znašal 3.91 milijona stotov (prvotna cenitev 3.87, lan! 3.93), pri- delek rži 2.12 rniTij. met stotov (prvotno 2.05 milij. met stotov, iani 1.93), in pridelek ovsa 2.69 milni, met stotov (prvotno 2.55, lani 2.65). Pridelek pšenice in koruze se je zad/nja leta s^bal takole (v milij. met stotov): Pšenica Koruza 1927 15.50 21.09 1928 28.11 18.19 1929 25.86 41.48 1930 21.83 34.65 1931 26.S9 ' 32.05 1932 14.55 45.20 zbor Zveze obrtisih društev dravske banovine v Celja V nedeljo 20. t. m. se je vršil v dvorani Obrtnega doma v Celju redni letni občni zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine v Ce>i-u. Zbor je otvoril predsednik Zveze g. Jernej Golčer, ki je pozdravil podpredsednika Zbornice za TOI g. Jos. Rebeka in tajnika Zbornica dr. Pretnarja. Ugotovil je, da je na zboru zastopanih 14 v zvez* včlanjen h društev po 36 delegatih. Na njegov predlog sta bili sprejeti vdanostJia brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka kraljevski vladi v Beogradu. Podpredsednik Zbornice g. Re. bek je v stvarnem govoru obrazložil položaj obrtništva v državi, posebno pa šs v dravski banovini, se dotaknil organizato-ričnega dela obrtniških organizacij in obljubil največjo podporo Zbornice v vseh vprašanjih. Nato je podal strokovni tajnik g. 2ab-kar tajniško poročilo. Zveza obrtnh društev dravske banovine je bila lani skoro brez vsakih denarnih sredstev in je biio njeno delo zaradi tega zelo ovirano. Kljub temu in kljub velikemu nasprotstvu, ki je nastalo med obrtniki zaradi vprašanja sistema gospodarskih zbornic, pa je Zveza izvršila lepo delo. Priredila je dve večji gospodarski konferenci v Celju, obrtniško zborovan je v Konjicah, predavan ia o obrtnem zakonu in o perečih obrtniških vpra-.s&njih v Ptuiu, Gomilskem. Ljutomeru, Brežicah, Laškem, Središču ob Dravi, dvakrat v Lašlkem in dvakrat v Slovenj-gradcu. Na vseh teh zborovanjih je poročaj strokovni tajnik g. žabkar. še mnogo več bi s^ dalo kljub pomanjkanju gmotnih sredstev izvesti, ako ne b! dela ovirala razdrapanost v obrtniških vrstah. Tajniško poročilo je omenilo vsa važna vprašanja in vse zahteve, ki jih Ima obrtništvo in ki se bodo da^a uspešno tretira-ti le, če bo v obrtniških vrstah zavladala enotnost in solidarnost. Blagajniško poročilo je podal g. Holo-bar, ki je ugotovil, da znaša deficit v minulem letu 4398 Din, ki ga bo treba kriti v bodočem letu. Poživlja se vse članice Zveze, da vplačajo zaostalo članarino, ker je vsake delo brez gmotn h sredstev onemogočeno. Pred volitvijo novega odbora se je razvila precej burna debata zaradi postopanja nekaterih funkcijonarjev, ki so kot funkerjonarji Zveze ustanovili posebno obrtno društvo v Celju in hočejo taka društva ustanoviti tudi drugod. Odločno i-n soglasno je blo tako početje obsojeno. Na predlog štiričlanskega volilnega odbora je bil izvoljen novi odbor za dobo treh let. in sicer gg.: GoTčer Jernej, sodar-ski mojster v Celju kot predsednik; Iglič Franjo krojaški mojster v Ljubljani, kot I. podpredsednik; Novak Franjo, brivsik' mojster v Mariboru, kot n. podpredsednik; v odbor so bili soglasno izvoljeni: Lečnik Anton, urar in zlatar v Celju: Ku-kovec Vinko, tesarski mojster v Celfu; Hohnjec Miloš, kipar In pozlatar v Celju, Vehovar Franjo. mizarski mojlster v Celju. Volk Jakob. krojaSki mojster v Šoštanju: BerMč Miloš, mesar in gostilničar v Ptuju; Holy Josip, brivski mojster v Brežicah. Vahtar M!ha, knilgroveškl mojster v Mariboru; Rozin M'loš. kleparski mojster v Trbovljah, in Verbnik Teodor, kleparski mojster v Ljutomeru. Pri slučajnostih je zbor obravnaval razna organizatorična vprašanja, vprašanja mojstrskega socialnega zavarovanja, ustanavljanja produktivnih in nabavijaJnih zadrug, davčne zakonodaje in bodočega delovanja Zveze ter obrtnišk h organizacij. V debato so posegali skoro vsi delegati. Tajnik Zbornice za TOI g. dr. Pretnar je podaJ lep ln zanimiv referat o najvažnejših tekočih zadevah in o delu Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI. Končno je bila sprejeta resolucija, ki navaja najvažnejše zahteve obrtništva in daje zaupnico Zbornici za TOI v Ljubljani. Resolucija poziva obrtništvo, da izvede konsoldacijo v svojih vrstah in da preneha z neznosnim medsebojnim bojem. Gosnod^rske vesti — Trarovanje z dolarskimi papirji na borzah. Kakor znano, so se glede trgovanja z našimi dolarskimi obveznicami (Blairovo in Se'iermanovo nošo i i io) pojavile težkoče, ker izplaSuje državna blagajna le kupone onih obveznic, od katerih je bil prejšnji kupon (1. maja t 1.) vnovčen pri državni blagajni, sicer je treba dokazati, da niso bile obveznice uvožene v našo državo po 1. aprilu 1.1. pred dnevi ie finančno ministrstvo izdalo seznam številk onih obveznic 7% in 8J/o Blairovesa posojila, katerih kupone honori-ra državna blagajna brez nadaljnjega in s katerimi se lahko tnruie na borzah. Sličen seznam bo izšel tudi za 7% obveznice Drž. hipotek, banke (Selisrmanovo posojilo). Kakor je razvidno iz seznama, je v naši državi za nominalnih 3 milij- dolarjev 8°/o Blairo-vega posojila (od skupne vsote 15 milijonov) in za nominalnih 7 milij. dolarjev 7°/« Blai-rovega posojila (od 30 milijonov). Obveznic 7% Seligmanovega posojila pa bo za okrog ."> milijonov dolarjev nominala (od skupnih 12 milijonov) Vses;a ie torej v naši državi za nominalnih 15 milijonov dolarjev obveznic Blairovega in Seligmanovega posojila (od skupnih 57 milijonov), katerih kuponi so bili 1. maja pri nas vnovčeni. Vendar pa je pri nas še precej takih dolarskih obveznic, 7.a katere zadnji kupon ni bil vnovčen v naši državi, temveč v Newyorku. Te obvezni-d cenijo na okrog 5 milijonov dolarjev. Kakor se zatrjuje, je izdaia seznamov le začasen ukrep, ker bo treba vse dolarske obveznice v naši državi popisati in žigosati. = Kongres jugoslovenskih sodarjev v Celju. V mali dvorani Celjskega doma se j 3 vršil v nedeljo dopoldne kongres sodar-skih mojstrov Jugoslavije, ki se ga je udeležilo okrog 50 oseb. med njimi narodni poslanec g. Ha j dim j ak, tajnik Zibornice za TOI dr. Pretnar ter soda.rski moistri iz Zagreba in Siska. Zastopani sta bili tudi s-odarski zadrugi v Mariboru in Tacnu pod Šmarno goro kot edini sodarski organizaciji v dravski banovini. Za predsednika kongresa je bil izvoljen sodarski mojster g. Jernej Golčer iz Celja. Predsednik je v svojem poročilu omenil, da je v dravski banovini okrog 2000 sodarskih mojstrov, 3KK) pomočnikov im 300 vajencev. Naglasil je, da bi davoni predpis: za stalne sodar-ske obrti ne smeli biti isti kakor za sezonske. G. Marčec je govoril o šušmarstvu, ki ie v sodarski obrti izredno razširjeno. Mmo-go sodarjev je zlasti v vinorodnih krajih, ki se niso nikoli učili obrta in delajo za dnino. Izučeni - sodarji delajo zopet brez obrtne pravice, naiveč škode v sodarski stroki pa povzročajo pivovarne, ki izdelujejo sode s svojimi uslužbenci. V slovenj-graškem in prevaliskem srezu ie 35 šušmar-jev, še slabše pa je na Dolenjskem. Predsednik g. Golčer je govoril o smernicah so-darske stroke, ki se mora strniti v močno organizacijo v vsej državi. Izdelovanje dog, ki so polfabrikati in ne sirovine, se naj prepusti sodarski stroki. Veliko važnost je treba polagati na mojstrske izpite. Snov, ki je potrebna za te izpite, bo izšla v posebni brošuri. Izvoljen je bil pripravljalni odbor za ustanovitev Zveze sodarskih mojstrov Jugoslavije. Ta odbor tvorijo zastopniki vseh večjih krajev države, ki bodo do prihodnje skupščine sestavili pravila saveza. Zborovalci so izrekli Zbornici za TOI v Ljubljani soglasno zaupnico. Ministru za trgovino in industrijo je bila poslana pozdravna brzojavka. Želje in zahteve sodarskih mojstrov bodo izražene v ©osebni resoluciji. Borze 21 novembra Na ljubljanski borzi se je deviza London po zadnjem padcu danes nekoliko okrepila. Za malenkost sta se dvignili tudi deviri Trat in Amsterdam, dočim pri ostalih devizah ni beležiti bistvenejših sprememb. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje čvrsta. Za ka&o je bil zabeležen tečaj 202 do 205 brez zaiključka. Tudi 4 odstotne agrarne obveznice notlra-io višje, dočim so notacije dolarskih papirjev nekoliko nižje. Do prometa je prišlo samo v begluškiih obveznicah po 32.50. Vi 2©« Ljubljana. Amsterdam 231401 — 2325-37, Berlin 1367.64—1378.44. Bruselj 798.57-802.51, Curih 1108.35—1113.85. London 189.19—190.79, Newyork ček 5740.20—5768 46 stotink, Pariz 225 77—226.89, Praga 170.67—171.53. Trst 294.57—296.97. Zagreb. Amsterdam 2314.01 — 2325.37, Berlin 1307.64 - 13 78.44, Bruself 798.57 do 802.50, London 1891-19 — 190-79, Milan 294.57 — 296.97, Newyork kabel 5762.20 do 5790.46, Newyork ček 5740.20 — 5768.46. Pariz 225.77 _ 226.89. Praga 170-67 — 171-53, Curih 1108.35 _ 1108.35. Curih. Pariz 20.365. London 17.05, New->ork 520. Bruselj 72.05. Milan 26-625. Madrid 42 50, Amsterdam 208.775, Berlin 123.575, Stockbolm 91.70. Oslo 87, Kobenhavn 88.80, Sofija 3.76. Praga 15.40, Varšava 58.275, efekti Ljubljana. Vojna škoda 200 bi., 7*/« investicijsko 45 den., RV« Blair 38 _ 42, 7>/» Blair 37 — 40, Ruše 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojn« Skoda 202 _ 205, za november 202 den., za december 202 — 208 7°/« investicijsko 45-50 den., 4% agrarne 25 — 2G.50, &>/» begluške 33 do 33.25. 7*/o Blair 37 — 40. 8»/« Blair 38 — 45, 7% Drž. hipotek, banka 42-50 den.; bančne vrednote: Narodna banka 4000 — 4300. Priv. agrarna banka 233 bi. Beograd. Vojna škoda 203 zaklj., veliki komadi 207 zakli-. za december 209 — 210, 7*'» investicijsko 47 zaklj. 4% aerarne 25.50 zakli.. 6°/o begluške 34. 33 zaklj., 8°/6 Blair 45 bi., 7°/o Blair 41 bi.. Narodna banka 4150 den., Priv. agrarna banka 225. 222 zaklj. Dunaj. Staatsei<»enbahn: baška »0< po 330 — 335. banatska po 340 do 345. konira (slovenska postaja, ulevsks tarifa); baškmetno sužena po 117.50 do 120, za novea^er po 122-50 — 125. za december do 125 — 127.50 4- Kovosadska blagovna borza (21. t- m.) Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala. Sukal Proslava 25-letnice Sokola na Taboru Marlijivi naš Sokol L v Ljubljani je prav dostojno proslavil svojo 25 letnico. V soboto je sokolsko dvorano na Taboru napolnilo toliko odličnega občinstva, da je bilo prav vse zasedeno. Poleg predstavnikov najvišjih vojaških in civilnih oblasti ter cele vrste sokolskih društev in drugih aa« eionalnih korporacij so bili prisotni vsi oni, ki se živo zanimajo za sokolsko delo. Veliki orkester Sokola I. je otvoril s sokolsko koračnico pod vodstvom br. Švaj-garja svečano akadir.eijo, nakar 60 prikorakali na oder praporščaki z društvenim članskim in naraščajskm praporom in stvorili slikovito sliko. Med nje je stopil starešina, br inž. Lado Bevc in v kratkem, jedrnatem govoru spregovoril o slavju društva. Nato je v lepem nagovoru na vse prisotne pripela krasen spominski tre k na društveni prapor s. Manica Komanova. Orkester je zasvir&l državno himno. Nato se je pričel program akademije, kjer »u sodelovali vsi društveni telovadni oddelki, od dece in naraščaja do članstva z izbranimi točkami. Zeli so moogo pohvale. Oktet »Ljubljanskega Zvona« je dovršeno zapel nekaj krasnih pesmi in tudi mešani zbor pod vodstvom br. Zorka Prelovca je žel nedeljeno priznanje. Društveni orke« ster, ki se je ustanovil v sedanji obliki šele nedavno, je prav dobro zaigral Zajčevo | uverturo »Graničarji«. Spored je zaključila lepa alegorična slika postanka in dela Sokola I., sodelovalo je okrog 100 oseb. Z efektno koračnico »Stara garda« je bil sobotni slavnostni večer zaključen. Tudi v nedeljo, ko je priredil Sokol I. svoj družabni večer, je bil Tabor poli so-kolskega občinstva, menda je bil ooisk celo še večji od sobotnega. Tu je imel društveni godbeni odsek prvo besedo. Priredil je najprej koncert svoje pihalne god5 be, nato je nastopil zopet društveni veliki orkester in končno jazz-orkester, ki je sviral ves čas do zaključka plesa. Pod vodstvom pridnega dirigenta br. Štefana Po-kovca so Taboraši zaigral' najprej Zitor »Fanfarski marš«, potem Manilov koncertni valček »Na vrhu Karpatov«. Švajgarjev potpuri »Fantje, zapojmo«. Pokornega ga-voto »Sanje cvetic« in Švajgarjevo koračnico »Stoji, stoji Ljubljan' ca«. Vse točke je pihalni ode'ek 26 bratov odsviral e pob nim razumevanjem v splošno zadovoljstvo poslušalcev. Slika se je potem spremenila; na odru se je pojavi! 30 bratov močan dru» štveni orkester pod vodstvom br. Švajgar-ja ter ponovil Zajčeve »Graničarje«, Kali-novo »Staro gardo« in Ivanovičev valček »Na dvoru carice« ter tako prav posrečeno zaključil koncertni večer programa. Kmalu nato emo zaslišali prve zvoke društvenega jazzorkestra. ki Je ohranil veselo razpoloženje do konoa prireditve. Dt ie seveda t"di prehrana tolike množice ob:skovalcev Tabora delovala brezhibno, se ramme ob vestnosti društvenega prireditvenega odseka samo ob 6ebi. R^norfoarji DRAMA Začetek ob 20. Torek, 22.: Zaprto. Sreda. 23.: Stras* pod bresti. Sreda. Četrtek, 24-: Zločin in kazen. B. OPERA Začetek ob 20. Torek. 22.: Hlapec Jernej. B. Sreda, 23.: Manon. D. četrtek. 24.: ZaTjublien v tri oranže. A. Massenetova opera >Manonc je imela v soboto na letošnji premieri sijajen uspeh. Siv fflasna sodba ie, da ie lpto^nia uprizoritev »Manon« sijajna predstava. Prva repriza bo jutri. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Torek. 22.: Zanrto Sreda. 23 : Gospa ministrovka. C. I« eledaltšfa. ti« so dali rimski cesarji, ki so o sebi radi govorili v pluralu majestatis kot »mi«. To navado so prevzeli vzhodnogot-aki in frankovski vladarji zlasti v uradnih listinah, ki so bile sestavljene itak v latinščini. Razumljivo je torej, da so jih lludie pričeli potem nagovarjati v množini. Ta navada se je potem razširila v viteške gradove in na vse odlične osebno- sti, ki so bile po mnenju ljudi upravičene do posebnega spoštovanja Tako so se ljudje med seboj vikaJii do začetika novega veka. V družinah, tudi v meščanskih, so otroci vikali starše, samo hči je lahko tikala mater, in zakonci viteškega stanu so se istotako vikali med seboj. Starši so otroke tikali, a pozneje se je razipasla navada, da so jih začeli vikati, če so dosegli kakšno višjo stopnjo, nego je bila stopnja staršev V 16. stoletju se je vikanje, ki si Je osvojilo že vse meščanstvo, zazdelo naj-odličnejšim krogom še premalo spoštljivo in so vsaj v nemških deželah začeli uporabljati v nagovoru obliko »on« — »ona«, ki je dosegla največji raamah v dobi Friderika Velikega. Nadaljnja stopnja razvoja je vodila od edninske tretje osebe k množinsiki tretji osebi »oni«, »njih«, »njim«, ki se je je polastila literatura tako energično, da je ni bilo več mogoče iztrebiti. Ta oblika je prešla celo med nas Slovence in se še tu pa tam drži starih kmečkih ljudi. M Potovanje „Vege* Nordenskjoldova pot okolu Evrope in Azije Stoletja je sanjalo človeštvo o potovanju okolu Evrope in Azije, in sicer z uporabo severne poti, ob severni obali obeh celin. Mnogo človeških žrtev je zahtevala ta sanja, a izpolnil jo je šele Adoif Erik Nordemskjold, ki smo te dni praznovali stoletnico njegovega rojstva. Bil je sin glasovi tega finskega minera-loga, toda v domovini je prišel nekaj v zamero in se je moral izseliti, šel je na švedsko, kjer se je začel pripravljati z vso vnemo na svojo ekspedicijo. 1377 je švedski parlament dovoli denarna sredstva za opremo ladij, švedska akademija znanosti je dala na razpolago znanstveni material, nakupili so provianta in zdravil za dve leti. Morda ni bila dotlej še nobena ekspe. dicija tako dobro opremljena. Ladje so bile štiri glavna eksipedcijska ladja je bila »Vega«, spremljevalna ladja >Lena« je imela nalog, da se ob ustju reke Lene loči od »Vege« in se poda na samostojno raz:skovanje te reke; tovorni ladji »Fraser« in »Express dobri formi in je spala ves čas svojega podviga samo pet ur. Po poletu pa je šla v posteljo in je spala štirinajst ur in pol. Dehavilland Puss Moth je ves čas poleta deloval brezhibno in letalka ne more pre« hvaliti njegove preciznosti m vsestranske zanesljivosti. Ko je pristala v Gapetownu, je bil stroj še intakten. LetaSri je k doseženemu uspehu brzojavno čestital tudi angleški kralj. ANEKDOTA Neka francoska igralka je dejala svojemu oboževalcu, ki ji ni dal miru: »Zelo mi je žal, gospod, toda moje srce ni za vas.« — »Nič zato,« je odvrnil zaljubljenec, »tako visoko moje želje niti ne segajo.« * »ženske so mnogo bolj junaške od moškega spola,« je dejal nekdo v neki družbi, »po mojih izknšnjan prenesejo več bolečin nego moški.« — »Ali ste zdravnik?« ga je vprašal nekdo. »Ne, tovarnar čev-ljev,« je odgovoril vprašanec. Evropski dolžniki in ameriški upnik Karikatura angleškega risarja Strubeja v »Daily Expressu« Michel Zevaco: 200 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Čudno: v tem močnem, globokem glasu ni bilo čutfti ne strahu ne posebnega razburjenja. Razen tega se je Jehanu zdelo, da mu ta glas ni neznan... Vendar je kakor vihra zdirjal proti pozorišču. Ni se bi'l zmožen pomišljati. Nekdo je klical na pomoč — evo pomočnika! Taka je bila njegova natura. Ozka uličica je zazijala pred njim. Planil je vanjo. V uličici se je pehala gruča ljudi Kakih sedem ali osem zlikov-cev je z meči v rokah naskakovalo enega samega moža. Ta mož je moral biti jako hraber, zakaj brez strahu in brez glasu je z mečem in bodalom odbijal vso kopico napadalcev. Za njim je stala nerazločna postava — morda je bila ženska, morda menih — ki je negibna in nema gledala neenaki boj. Poleg te postave je stala druga, manjša. Le-ta je bila tista, ki je zdaj pa zdaj s čudno mirnim glasom zagnala klic na pomoč. Tako mirna je bila, da bi se bil človek l?hko po pravici vprašal, ali ji je res do tega. da bi priklicala pomočnika. Vse to se je godilo nekaj korakov od druge stranske ulice, ki ni imeia izhoda Neznanec, ki je sam odbijal napadalce, se je očividno izkušal približati tei ulici. Morda je upal. da se bosta spremljevalca, ki ju je branil, rešila vanjo in našla tam kako zavetje. Jehanovo bistro oko ie no b^skovn zaielo vse podrobnosti tega prizora. Dojem, ki ga je dobil, je bil poln začudenja in temnega ne- mira. Misel, da gre morda tudi tu za zasedo, ki se bo slepo strmoglavil vanjo, mu je kakor iskra prešinila motžgane. Ko je pa ženska prav tedaj izinova zaklicala na pomoč, je mahoma vse pozabil. »Držite se!« je kriknil z zvonkim glasom. »Pomoč je tu!« Obenem je izdrl meč. A prijel ga je za rezilo, ne za ročnik. Kakor strela je treščil napadalcem v hrbet in jel udrihati po njihovih glavah. »Pomesti je treba!« je rekel z jedkim glasom. Ln res: trije so že ležali. Ostati so osupnili spričo nepričakovanega napada. Neznanec se je okoristil z njihovim strmenjem tn pre-bodel četrtemu ramo, da se je stokaje sesedel v mlako, ki je tekla po sredi ulice. Jehan se je bil med tem postavil neznancu ob stran. Obrnil je meč, ga prijel za ročnik in naskočil s svojo običajno burno divjo-stjo. Ali sta moč in odločnost novega nasprotnika opametovala napadalce? Ali so spoznali Jehana Hrabrega, ki je bil med njimi na glasu, da je živ peklenšček? Vsekako so se spustili v beg in odnesli tudi ranjence s seboj. Jehan je z glasnim grohotom porinil meč v nožnico in se obrnil k neznancu, ki mu je bil v tolikšni stiski priskočil na pomoč. Še tisti mah je od presenečenja obnemel, in grohot mu je zamrl na ustnicah. Neznanec je bil Saetta. Ženska, ki je prej vpila na pomoč, je stopila proti Jehanu, ki ji ie obračal hrbet. Tako testno ie bila zavita v širok riav plašč, da ni bilo moči razločiti njenih oblik. Glava je bila skrita pod oglav-nlco, da ie videl konec nosu. Ta opreznost je bila prav za prav čudna, zakaj tema je bilo kakor v rogu. Ko je Saetta videl, da se je približala, je jel skrivnostno migati z roko. Ženska pa očividno ni razumela njegovih znamenj. Z glasom, v katerem še vedno ni bilo sledu kakega razburjenja, je tiho izpregovorila: »Življenje ste mama rešili, gospod, prečastitemu ie meni. Ubožna sva in se vam ne moreva zahvaliti tako, kakor zaslužite. A najina večna hvaležnost vam je gotova. Ali smem vedeti ime hrabrega plemiča, ki je tako velikodušno tvegal življenje za naju?« Tista, ki ga je imenovala častitega očeta, je pristopil. Kakor spremljevalka, je tudi on skrival obraz pod oglavnico. In kakor ženska, je tudi on mirno in mehko izpregovoril: »Prosim, gospod plemič, kako vam je ime? Povejte nama ga samo zato, da se ga bova mogla spominjati v molitvah.« Saetta, nejevoljen, ker ga nista razumela, je mrmral nerazumljive besede. Jehan se je obrtni! k ženski m odgovoril z glasom, ki je ves drhtel od zamolklega gneva: »Moje ime hočete vedeti, gospa? Ali ne vidite Saette. ki se na vse pretege zvija in miga, da ba vas posvaril? Ali je res mogoče, da me ne spoznate?« »Jehan Hrabri!« je vzkliknila skrivnostna neznanka. Čudno: ta ženska, ki je bila ostala spričo razbojniškega napada neustrašno miirna, je zdaj, ko je spoznala svojega rešitelja, malone vztrepetala. Celo meniha je minila niegova hladna brezčutnost. Oba hkratu sta se umaknila za korak ali dva; in ta umik je bil skoraj podoben begu. Človek bi bil mislil, da se jima zdi rešitelj nevarnejši od prav-karšnjnh napadalcev Ta dojem je bil toli oči vid en, da je Saetta odločno stopil med njiju in Jehana ter položil roko na ročnik svojega rapirja. Cene malim oglasom Zenttve Im dopisovanja. veaKm ooedd Du> &,— ter enkratne pet-vo/buie tm kitro ali trn dajanje naslova Du i—* Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja vsaka beseda 0» i.—. Po Din I.— ta besedo te tmračunajo nadalfe vsi oglasi, Ia tpadafo pod rubrike »Kam pe kam«, »Auto-moto* »Kapitala, »V najem*. »Posest* »Lukah* »Sta oovanfa odda* »Strop* »Vrednote* mInformacije*. »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zatlu-tek*, če te t oglasom nudi easluiek. oziroma, če te tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama liče easluika ali tluiba. plača za vsako besedo 50 par Prt vseh oglasiti, « te taračunajo po Din 1-— ta besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Dtn 5.— ta tttro alt ta dajanjt naslova Vsi ostali oglasi socialnega £nar*.js te računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina rs (ifro aH ta dajanje naslova prt oglasih, kt tt zaračunalo po 50 par ta vsako besedo, tnaia Din 3.—. Nalmanfb tnesek prt oglasih po 50 pat ta besedo, /« Din ^ »rt oglasih pn I Din ta besedo pa Din 15.—, Vse pristojbine ta mate oglase fe plačati pri predali naročila. Ot>-roma hh le vposlah v pismu oh en r m t naročilom. K(kn »č. mesto pot ttika plača u v«? ko beeeilo 50 paj; za ia j*nje naslova ali ia Šifro 3 Din. — Kdor »prejem« potnike, pla ča besedo po 1 Din; la dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) /VII iščemo tot^iigentne. pošten« 1n sposobnt gospode ter so 2>e v vseh krajih Jugo-avtje kot re pretentan te naiega podjetja, ki bi v smigiu narodi! nabirali kupce za stavbi šč a in hiše Mi nudimo vsakemu svojemu reprpte.n-iiuitu možnost trajnega ia •reHkega zaslužka. — Gospodje in gospe, fci so »posobal za gori navedeno nameščenje. naj vpošljejo svoje po-nndbe pod Šifro »Dobra i sigurna egzisteo eija« Publicitaa d. d., Beograd. 47684-5 Zastopnike (ce) aa i!ag'i predmet iščemo po vsej banovini. Dopis« s priloženo znamko na ogi. od d el ek .Jutra < pod šifro »Organizacija«. 43169-5 Se 4 zastopnice «prej?E -vn. Oglasiti se je tak<>i v Kolodvorski ulici št. 8. 1-vorižče. 48184-5 Še eno zastopnico »prejm-gm v Kolodvorski ali« .% dvorišče. 48:65-0 Kilaser ka< na ogi. oddelek Jutra. 48103-3 Senzacijonalna novost! Marljk^i ta sistematičnega doia vajeni gospodje in dam« si zagotove traj: e eksistenco ia sijajem zaslužek. Hočemo postaviti par spretnih zastopnikov. Oglasiti se je med 10. -n 1. ter 3. in 5. nno v cen tra.lnii pisarni na Rimski c. it. 10. 48165-3 P bese..a 1 Din; ia da jaDje naslova ali za šifre 5 Din. Dijaki, ki išče. o in str akcije, pla čajo vsako besedo 50 par, za šifro ali za dajanj'« naslova 3 Din. (41 Visokošolka poučuje nemščino im ostale srednješolske predmet«. Naslov v oglaenem oddelku »Jut.ra«. 431-15 4 Vsaka beseda 50 par. u J2'an?e nas Uvva an za šifro no 3 Din. (1) Trg. pomočnika mladega — vereiranega v »teklar-ki, porceIan.sk.: :n kolonialni stroki. iščem ta Bi-cgrad. Prednost ima jo tisti, ki so še v službi in so bi'i na enem meatu vsaj S leta. Mre to je s'ai Bo in dobra plača. — Po n-nflbe na na.siov: Brača Nikoli«!, Beocrad. Kralja Aleksandra ulica št. 162. 48126-1 Postrežnico »č* VHic, Groharjeva 21. 48153-1 Prodajalko s kavcijo 4—5000 dinarjev sprejmem za vodstvo tr» fike. Nastop takoj. Plaži po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 47832-1 Blagajnik (čarka) zmoten kavcije, dobi ta koj službo. — Ponudbe na >gla.s. oddelek »Jutra« pod »Iokasant 5—10 T. V.« 43164-1 Dimnikarskega pomočnika sprejaneim s 1. d ecefn.hr om Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 43148-1 Zaupna mlajša moč ki položi 10.001) Din kavcije, dobi takoj službo. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 4S130-1 Mlado kuharico samostojno, išče ree-tavra-ciia v Lju-bljani. — Po Tudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod »Kuharica«. 47736-1 Pisarniško moč n« pod 26 let staro, dobro ■"zurjeno, z absolvirano tr govsko šolo. večletno prakso. popolnim znanjem srbohrvaškega in nemškega je-iika ter stenografije, po-r>olnotna samostojno v do-pwov«n«Q z odjemalci io zastopniki, zmožno vseh pisarniških poslov, iščem ns srednjeveliiko tovarno kreme za čevlje. V slučaju ■sposobnosti je dobra io trs:-oa služba. Samo dobre, oridne in sposobne moči naj stavijo podrobne, last noročno pisane ponudbe z jahterkom p'nče na P-;bl: n"tas d. d.. Zagreb. Tllca 0 ood značko >Tra'®a s'nžba 1933«. 47446-1 Brivskega pomočnika fco) mlajšo moč. proti plači po dojov-om sprejme e -24. novembrom 5t»f«,n Opojnifc. brivec v Kranj«. 4S031-1 Mladenič ki s« je že 1leta učil z« natakarja, že*H nadaije-vajti učno dobo izven Lj-ub ija.ne. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro spričevalo«. 48163-44 Vsaka beseda 50 par; ia iajenje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Absolventka meščan, šole vešča strojepiska — ieli vstopiti k«>t začeitnica v pisarno, ali kot vajenka v v&letrgovieo. kjer bi imela veo oskrbo v biši. Na-stotp 1. decembra. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra uod inačko »Mesto«. 43327-2 Trgovski pomočnik mlajši, mt-šane stroke, vo-:a56ine prost, iš?-e mesto pomočnika aJi skladišč-nika Vajen je tudii pisaniških poslov. Cenjene ponudbe na oga.stni oddelek Jutra pod »Kavcija 300D«. 43:34-2 Brivski pomočnik mlad, dober delavce, išče službo za takoj. Ponudbe na o?la.sni oddelek »Jutra« »od šifro »Duber delavec 20«. 48136-2 Dekle vajeno hiimh del in šivanja. išče službo pri majhni irurini. Naslov v oglasnim oddelku »Jutra«. 48179-2 Perfektna uradnica išče slitžbo. Ponudbe ra ogl. odd »Jutra« pod šifro »Bilancistka«. 48015-2 Mlada gospodinjska pomočnica poŠte«* in zaoeeljfva, JeM .službo * mretu. Dopi»« M naslon: Zdol»«k, Fan» va« 17, pošta Prefrajje. 48123-2 Natakarica zmoina 5—10.000 Di.n ka.v-cdj«, »če službo, ali vzame tndj kjerkoli gostil-no na račun. Anica Pavline, Etob 105 pri Domžalah. 43158-2 400 Din nagrade daim tietemn, ki ma preskrbi stalno službo prodajalke. Zmožna sem samostojnega vodstva. Ponudbe prosim na ogia«ii oddelek »Jutra« pod značko »Kjerkoli 807«. 48138-2 Kamnolom, mojster pošten in eoergičen, ix-vežban v vseh delih v kamnolomu — vrtamju, raa-strel jeva.njm fci postavljanju koloseka, ki bi orga-niiairaJ delo tvndi t novih kamnolomih, išče sl-užibo proti primemenra bonorer ju. Cenjene ponudbe na ogla-9. oddelek »Jutra« pod šifro »Mojster«. 43133-2 e Avtolastnike ltikptiznjih. tovornih ia tv tobnsmb vozil, se vljudno prosi is podelitev mesta šoferja serioznema, ne pred kaznovanemu avtovozaču. z vee stransko dolgoletno prakso jezikovno iiobrazbo in najboljšimi referencami — vdovcu, oietu 3 otročičev, ki je radi opustitve »buta do-st-danjega sluibodajalca. in vsakib sredstev ostal brez kruha Opravljal b: Dudi vsa druga pisarniška ali pomožna tebmčoa dela. Gre v vsaki kraj države. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestransko uiporabljav šofer« 4771,9-2 rn* Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; za da janje naslova aii ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega inačaja vsa ka be«eda 50 par; ta dajanj« naslova ali ia šifro pa 3 Din. (6) 2 železni peči (ga&perčka) ugodno prodam. Naslov v ogl a sm f in oddalku »Jutra«. 481^8-6 Starinske kozarce (salonsko garnituro) prodam. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutra«. 48144-6 Puhasto perje či»to. čohano Dio 48 kg TI Din 38 fcg belo go#j« Dn 130 kg čisti pu.h Dit 250 kg razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb. Iiica K 13-6 Pisalno mizo poceni prodam. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 48171-6 Kopalno banjo dobro ohranjeno po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4S186-6 Ugodno prodam raz'ične poštine znamke, oglato železno peč na petrolej. majhne balone po 50 i. Faber pištole, razmnoževalni stroj »Kores«, 2 maibni violi™ io patni stroj za deco. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48167-6 Otroško oosteljico železno, prodam. Na*'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48139-6 fDdgar Rice Biirrougbs: DRUGI DEL 124. Kglasoleg Zalaznika). 47507-13 K flor n a d i prehmmi plača ta vsak« besedo 1 Din: kdor išče pre hrano pa ta besed" 5(i par; za dajanje na ilova ali šifro 8 Din. Mirom« 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din V Beogradu Bulevar Oslobodenja št. 3 (na Slaviji) novootvorjen restavrant »Slovenski aom« sprejema abonente po l>in, meni 4 jedil 10 Din. Kuhinja domača — slovenska in srbska. 48176- M Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (19" Lokal prijurairem za obrtnika, oddam na Glincah, Tržaška cesta 3. 48150-10 Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova sli ta šifro pa 5 Din. (17) Čevljar, delavnico z vsem inventarjem, dobro idočo. vsled odipotovanja oddam v najem pod u-god ninirl pogoji. Ponudbe no ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »Ugodna prilika 3000«. 478513-17 Vsaka De,seda 1 Dim ia dajanje oaslora aH za šifro pa 5 Din. (S3t Med z lastnega čebelnjerka, T kantah po cca 50 kg — Bagrenovao 1 kg po 13.50 in Bosiljikovac 1 kg po Din 12.50 framko postaja Petrovac-G'ožaji, razpošilja Jan Š'-pr«k — 2eijeinička 13S3/13, Bački Petrovac. Pakiranje breziplačno. peši-ljatev proti tretjimi naročnine naprej, ostal« po povT zeftju. 48135-33 Mlevsfke Izdelke lastne, priporočam po najnižjih conah. Sprejmem tudi domačo pšenico v mle-te-v in zamenjavo. Valjčni mlin Fran Juvan, Srednje Gameljhe. poŠta St. V!d nad Ljubi jamo. 47815-33 Vsaka beseda 1 Din. za lajanje naslov« ali ia šifro pa 5 Din (161 Suhe bukove plohe 50—70 n debele kupimo. Pionudibe na oflas. oddelek »Jutra« pod »Plačamo tako t. 4860-15 Ponudbe za drva vsak« vrste, z na/vedbo cene pariteta Zagreb, išče nujmo Trgovačko i rudarsko društvo, Zagreb. D.-a-škovičeiva 36. 48140-15 Odpadke od žage lobro osušene. kratko ža fane. v vsaki množini pro aj« Ivan Šiška. Metelkova nlica 4 47SS6-15 Vsaka oeseda I Um ta dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din f34' Lepa jabolka ved.no v zalogi v Gospodarski ivezi v Ljubljani. 48097-34 Vsaka bose da 50 [ar; i* dajanje naslova ali »a Šifro 3 Dn. (22) Dijakinjo sprftioe boljša rodbina v dobro vzgojo in oskrbo. Ceaj-ene ponudbe na ogl. oddeilefc »Jutra« pod šifro ►Dobra oskrba«. 43131-22 Stanovanje Vsaka beseda l Di.n j za dajanje naslorra ali *a Šifro pa 5 Din., (21) Dvosob. stanovanje ali eobo in kabinet, v centru mesta išče uradaiška družina. p»>nudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifr« »Tri osebe«. 4S146-21/a Stanovanje tri- ali štirisobno. v mestn iščem » 1. februarjt-m. Ponudbe na oglasa: >i'ie lek »Jutra« pod značko »Februar«. 47786-21/a Manjši lokal ali pritlično dvosobno stanovanje, iščem v centru mesta. Ponudbe na oglas, odde-loik »Jutra« pod šifro »Točaio plačam«. 48174-21/3 Vrtnar strokovnjak, poročen, i?5e stanovanje z vrtom. Sprejme pa tudi mesto hišnika. Sadi drevesa, vrtnice, obrezuje, čieti parke. — Sent-t>erterska 81 — dvorišče. 48164-211/a Sobo s kuhinjo ali večjo sobo, pripravno za krojača, v ceni do 300 Din. iščem v b ižini sv. Jakoba za december ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« p>od šifro »Polten plačnik«. 4«! 80-21 /i . Sobo lepo I« tračno oddam dvema godoma v Vod.mat-ski ulici 19. 47950-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom iu elektriko oddam v neposredni bližan; baitiske uprave. Ogledati med 2. in 5. [»opoldne. — Nas ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48168-23 Sobo z 2 posteljama oddam 2 gospodoma. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4819.1-nj Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova aii za šifro Da 3 Din. (28) Operno kukalo ki ga je gospod našel v svojem žepu v soboto zvečer, uaj ga odda v garderobi res:avra*5ije Emona 48182-28 Vsaka besed« 2 Din. ta dajanje naslova ali šifre pa 5 D'n. (24) [IJ I Vsaka beseda 50 par; z« dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Dvoriščno stanovanje sobe. kuhinje in pri.t.iklin oddam 8 1. februarjem 1933 Pojasnila med 13. in 14. uro na Rimski cesti 16.1. 481:19-21 Lepo stanovanje v novi hiši štirisobno. i vsem komfortom ter etaž no centralno kurjavo, v oolnčni legi. takoj oddam mirni in dobri stranki pro ti nizki najemnini. Vpra Sati v Dvofakovi u! 12 pritličje desno. 47750-21 Celo hišo «M posamezna stanovanja oddam v najem v Kamni ku. Naslov pove ig asni oddelek »Jutra« v L'nblja ni. 47563-21 Stanovanie takoj poceni oddam v Rožni dolini, cesta T V/8. 48157-21 Stanovanje dvo- »■!< enesobno, i priti- klinami in vrtom oddam s 1. deeemftr»m. — Pojasnila daje Tanko, Strel i šk a 8. 48'i62-.21 Podstrešno stanovanje 2 «>b, Wbini« in 2 kamri« z elektriko ter viodovodom oddam stranki S—4 odraslih oseb na Dolenjski cedri IS. 43166-21 S 1. dec. oddam trisobno stanova-nje e kopalnic«. enosobn« 8 kabinetom, eoosobn« s kuhinjo in eno«obt>o e predsobo in kukinjio. Lepodviorska 3. 48170-21 Trisob. stanovarie « kopalnico talkoj odda.ni na TjrrJciri (Dunajski) cesti št. 90. 48183-21 Stanovanje 2 »ob, kuhinje, kopalnic« in vseh pri?škliti, z nekaj vrta oddaim s 1. decembrom v Rožni dolini, cesta V. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 48:58-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo im pritiklinami, v vrtini hišimi takoj oddaim v StreliSki ulioi štev. 29. 48188-21 Stanovanja Vsaka beiseda 50 par; za dajanje naslova ali za Sifr« 3 Din. (21-a; Sobo in kuhinjo za 250 do 300 Din iščesm v bližini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 48150-21« Stanovanje išče breaposeini šofer-mehanik, oženjen. katerega žena bi za plačil« opravljala hišna delo. Naslov po>ve oglasni oddelek »Jutra«. 48".72-21/a Opremljeno sobo iSčimi za stalno. Naslov pove oglasni oddeUk »Jutra«. 481!0-28/a Upoštevaj mo:o prošnjo in og asi «e kmalu. Poljub J. 43121-24 Ukreni da ne [»^dležena! V nedeljo ob 4. uri. 481^-24 ni i a mu*. I Vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslov« sJi ta šifro 3 Din. (23) Lepo sobo s posebnlan vhodom — v sredini mesta oddam s 1. decembrom 1 a«i 2 gre podoma. N"0s'ov v oglasnim oddelku »Jutra«. 4S142-23 Prazno sobo 9 kabinetom, oddaim « 1. decefliibnom v Krojaški ul. šit. 5/1II — Ca.Taka.rjevo na brežj« 1». 481J1-2S Opremljeno sobo s parketom, elektriko in soiitKirabo kopalnice od dam s 1- decembrom blizu bainovin« im tramvajske proge, v visokem pritličju vile. Grobajjeiva ulica 7. 43132-33 Prazno sobo zraven sodmje o-idam $ i. decembrom. Nas, o v t ogl. oddelku »Ju.ua«. 48030 23 Lepo sobo v centru, oddam takoj aH s 1. decembrom solidnemu, stalnemu gospodu. Gregorčičeva 7, II. nadstr., levo. 47972-23 Dve sobi vezani, zelo svetli, priprav ni tudi za zdravnika »1 i Za druge poslovne prostore >ddam ot>r»m!j^-nii ali pri? ni. — Naslov v oEmona«. Letni redni občni zbor SK IIt—je bo v torek 13. decembra ob 20.: lokal bo še objavljen. SK Reka. D revi ob 20. seja upr*vneg® in veseličnega odbora v gostilni »Oblak« na Ghncah. Udeležba obvezna. SK Korotan (Kranj) : SK Trži* 12 : 2 dvoletnem presledku so gosto-vaji v Kranju nogometaši SK Tržiča proti SK Korotanu ter kljub lepemu tehničnemu znanju klonili fizični nadmoč-i domačinov. Gostje niiso mogli razviti prave igTe, ker je bil teren v jako s ahem stanju. Sicer pa je sodnik pod vplivom občinstva izgubil vodstvo igre iz rok. 1 O Torek 28. novembra LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Napake v sloven. nalogah (dr. Kolarič). — 12.15: Radio kvartet. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Radio kvartet, berza. — 17.30: Plošče. — 18.00: Pohorje. — 18.30: Nemščina. — 19: Gospodarska socialna vzgoja. — 19.30: Razvoj svetovja. — 20: Ura variacij. — l": Uvodno predavanje, 2. klavirski koncert gdč. Jadvige Poženelove. — 21.20: Prenos iz kavarne Zvezda. — 22: Cas, poročila. Sreda. 23. novembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. -— 13: Cas, plošče, borza. _ 17.30: Otroški kotiček. — 18: Plošče — 18.30: Pohorje. — 10; RušČ-ina. — 19.30:" Literarna ura. _ 20.20: Prvi glasbeni večer, posvečen spominu Jak. Aljaža (prenos iz Uniona). — 21: Samospevi ire. Štefanije Vn-kove- _ 21.30: Salonski kvintet. 22.15: Cas, poročila. BEOGRAD 12: Radio - orkester. — 1": Popoldanski koncert — 19.30: Komorna trlas-ba. — 20: Igra. — 20-)l): Večer operetne glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17 30; Koncert tria. — 20: Igra. — 21: Večer lahke elasbe. — 22.10: Prenos zvočnega filma- — PRAGA 20: FilharmoniČni koncert -22.20: Plesna glasba. _ BRNO 20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA IS: Lahka in plesna glasba. _ 20: Violinski in klavirski koncert. _ 21.10: Klavirske skla ibe. — 22.15: Stari valčki in pesmi. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 16-50: Scbubertova glasba. — 20: Pesmi. — 21: Dunajska melodiie in ljudski tipi. — 22.30: Prenos koncerta iz Londona. — BERLIN 20.55: Sluhoi^-ra. — 22.15: Orkestralen koncert- — KONIGoPERG 19: Finska glasba- — 20: Plesni večer. — 21.30: Violina. — 22.30: Nočni koncert. _ M 0 HLAČ KER 19.30: Orkestralen kon-ert — 21 .tO. Literarne uganke. — 21.45. Celo konci: t iz Londona. — 22-45: Nočni koncert iz Londona. — BUDIMPEŠTA 17: Orkestralen konetrt. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Plesna glasba. — RIM 17.30: Lahka glasba - 20-45: Spevoigra. Kurja očesa oddani za vedin« edino ped iker v brivndci kopa jišča Okrožnega urada — g. Rudolf Aub»+j, katerega toplo priporočam. Janke Kutnar. Sostanovalca t T90 oskrbo po nizki ceni v zračno sobo. z dohro hrami sprejme Florjančič v Florijanski ulici štev. 19'n 48160-2S Opremljeno sobo leipo in čisto takoj oddam rva Aleksandrovi costi II. nadstr. levo, vhod začasno iz Beethovnov« ulice 9. 48167-23 Sobo leipo ki zračno, z električno rassvotl javo oddam v Sipodnji Šiški, Jezerska 4. 48175-213 Sobo z 2 posteljam« i«i posebnim vhodom poceni oddam ▼ Mali čolnarski u!i«i 3. 48178-23 Vsaka beseda 1 Dm. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (87 Najmodernejši brivski in datnski salon v palači »Grafike«, se priporoča Matko Šifakcvič 387 Norveško ribje olje najfinejše, sveže, vedno v zalogi Namočila točno proti povzetju. Picco.lL Duna a cesta 6. 226 Prazno sobo velika, ulično, pripravno za pisarno, atelje ali stanova nje. >dda takoj Uran v Ljubljani. Mestni tr? 11 48194-23 ••> Vit''!."•• v; ■ •-•S. -'V..V: vKf■'"';'<■■ ' vr-"-.■'•■■■-,- -tfr- •■■■ Prvovrstni koruzni in čin-kvantin ZDROB dobite po najnaiijih cenah pri Pavlu Bertoneelj, valjčno mlin — Domžale. SOKOLSKO DRUŠTVO KONJICE naznanja tužno vest da je njegov dolgoletni član, bivši starejšina in sedanji podstarejšina, brat Vadav Pro raz mag. pharm« danes po mukepolni bolezni mirno preminul. Zaslužnemu bratu ohranimo časten spomin! Konjic«, dne 20. novembra 1932. Katastrofa najhitrejšega enokrovnika Letalo ameriškega filmskega mogotca Loewa »Špirit of Fun«. tew je podpredsednik družbe Loe^vv Incorpo-rated, ki nadzoruje znano filmtfco industrijo Metro Go!d\vyn. Smrt pri ront^eniziraniu Iz Curiha poročajo, da se je smrtno ponesrečil rontgenolog kantonske bolnice ▼ Thorgauu dr Eberle. Zdravnik je povzročil pri manipulacijah t Rdntgenovim aparatom kratek 6tU in se je mrtev zgrudil na tla. Oddaja dela. Izkop z zopetnim zasut jem ter polaganje in montaža jeklenih cevi za 2400 m dolg vodovod se odda po konkurenčnih cenah pri Mestni hranilnici v Radovljici. Pogoji se dobe v hranilnici. — Ponudbe je pa vposlati do 30. novembra 1932. 13560 E 1030-32 in E 1197-32 13558 Dne 30. decembra 1932 dopoldne ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 6 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Zg. Muta, vi. št. 1, 2 in 87, eno-nadstropno stanov, poslopje z gostilniškimi prostori, gospodarsko poslopje, zidano kegljišče, 13 a vrta, 549 a njiv, 52 a travnikov, 25 a pašnikov, 325 a gozdov. Cenilna vrednost 346.340.50 Din, vrednost piitikline 13.446 Din, najmanjši ponudek 230.894 Din. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. n.. dne 19. novembra 1932. I Danes je preminul iVIag. phar e podžupan trške ©Mine Konjice Zaslužnega občinskega funkcionarja ohranimo v častnem spominu. Konjice, dne 20. novembra 1932. županstvo Konjice. Hranilnica za konjiški okraj v Konjicah objavlja, da je preminul njeni prezaslužni predsednik Mag1, pli a rita. lekarnar, po&e&tnik i. t. d. S hvaležno udanim spominom! Konjice, dne 20 novembra 1932 Upravni odbor in ravnatelfstvo. 13555 r Vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem naznanjamo prežalostno ves*; da Je naša arčno ljubljena, skrbna in predobra soproga, mama, stara mama, sestra, teta, gospa Josipina Christoff roj. Veršec soproga ravnatelja in lastnika učnega zavoda danes zjutraj ob S. url po kratki in mučni bolezni v sanatoriju »šlajmerjevega doma« T 76. letu, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 23. t. m. ob 4. uri iz mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! V Ljubljani, dne 21. novembra 1932. Globoko žalujoči soprog in otroci ter ostalo sorodstvo V.jgj-J, " ■ - Javljamo žalostno vest, da je preminul naš dolgo* letni član in blagajnik, gospod mag. ph. Prorazil Vaclav lekarnar in posestnik v Konjicah časten mu spomin! lil Hiilii KONJICE, dne 20. novembra 1932. 13557 Krajevni šolski odbor v Konjicah. '«- < - >MmM lekarnar in posestnik v Konjicah umrl dne 20. novembra 1932 po dolgi in mučni bolezni. Blag mu in trajen spomin! Koniice, dne 20. novembra 1932. Co On Cn • H « • > Uitjajt OM«in IMfcn* IfftaJ* m Imuncu »Jutra* AdoU Ribnjjtar. & JSvvdm tiahanm d. d. Jut ttofcanacla tono Jeseriak. Za inaeratiu del Ja odgovoren Alaa Novak. Vat a LiubiianL