UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCLNLTEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 tu 31-26 — Izhaja vsa* dan opoldne — Mesećn a naročnina 6.— lir, za inozemstvo 15.20 Lir IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglaae iz Kraljevine Italije m inozemstva trn* Računi pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed P^OVE PIT5BLICITA ITALIANA S. A— MILANO Ljubljana Štev 10-351 estera: CJNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Nuovi successi aerei Un sommergibile col pito a Malta, un piroscaf o slhirato nel Mediterraneo orietilale D Qtiiirtfer Generale delle Forze Arrruite «oniurn amnestijo za vse prestopke, ki so bili iz-j vršeni na ozemlju Besarabije in Bukovins. Hitlerjevo priznanje nemškim vojakom Berlin. 22. aprila, a. V posebnem proglasa je Hitler včeraj pozval vse Nemce, naj t tretjem letu vojne dokažejo svojo hvaležnost domovini in nemškim vojakom spričo njihovih žrtev na fronti, da podpro nein-£ki Rdeči križ. Prestana je zima izredno hudih borb in najresnejsih preizkušenj .Nemški vojak je v tej zimi podal dokaz požrtvovalnosti, ki daleč presega vse žrt-Te, kar jih je kdaj prestal v v >jni. Od njega so se zahtevali nadčloveški fizični in moralni napori. Z navdušenjem, pred katerim oblede vse omejitve in vsa bremena posameznih državljanov v domovini, je te preizkušnje prestal. V najhujših tre nutkih pretekle zime so milijoni nemških vojakov mislili na svojo domovino, ki se borijo zanjo, za žene in otroke, za obstanek in bodočnost nemškega naroda proti sovražniku, čigar zmaga bi pomenila konec vsega. Domovina vse to ve. Spoznala je, da je njena usoda v rokah njenih vojakov. Kar so vojaki žrtvovali za narod, jim domovina nikoli ne bo mogla v zadostni meri povrniti. Poplačati pa jtni mora vsaj v majhnem delu s tem. da nr. vse načine ublaži in zaceli rane ki so bile nemškim vojakom prizadejane v vojn: Silna oslabitev angleške mornarice na Sredozemskem morju Kohi. 22. aprila, s. >K61nische 7eHimg« je objavila članek o operacijah na Sredozemskem morju, ki ga je napual kontre-admiral Brurunghaus. Član tiar uprta v'ja. da je nastala v Sredozemlju v strateškem pogledu situacija ki je Ang eZem v kvar. Odločne operacije itan a sk.h napalaHh oddelkov pri napadu .ia Aleksandrijo. njihov uspeli torpedni na • id na Dojni ladji »Oueec El.sabeth« in >VaIiantOTOĆi.l naj se uvede sodno postopanje in od družbe zahteva odgovarjajoča OK&kod&iaa, Praznik rojstva Rima v znamenju dela Lepe svečanosti po vsej Kraljevini — Delo v znamenju gesia „Borba krvi proti zlatu" — Manifestacije za Duceja in Vojsko Rim, 22. aprila, s. V vsej Italiji so v^V-raj praznovali praznik Rima in dela v znamenju stvarnega, neprekinjenega dela in produkcije za dosego zmage. Vse manifestacije so potekle v duhu resnih Časov, ki jih domovina preživlja. Pokrajinski zvezni tajniki so poskrbeli v sporazumu s .sindikalnimi organizacijami in nacionalnim fašističnm kulturnim zavodom ter DoiK)-lavorom za predavanja o vojni in v smisiu gesla ■••borbe krvi proti zlatu«. Na velikih delavskih zborovanjih so o teh vprašanjih govorili invalidi, bojevniki, fašistični skva-dristi in odlikovani vojni dobrovoljci. Povsod je prišlo do velikih manifestacij za Duoija in za oborožene sile. Po krajevnih fašističnih in dopolavorov-skih organizacijah, so bili prirejeni posebni vojni koncerti. V okviru teh prireditev so bili invalidom dela podeljeni častni znaki, naslovi vitezov, dela. kmetijske zaslužne zvezde, zaslužne zvezde za ročne delavce, pokojninske knjižice za invalide in upokojene delavce ter vdove in sirote. Podeljevanje teh na.srrad in pokojnin?kih knjižic so opravili prefekti v prisotnosti zastopnikov krajevnih oblasti, fašističnih, političnih in sindikalnih organizacij. Posebej so bile razdeljene nagrade v okviru 6 natečaja 'Z sklada Arnalda Mussnljnija za one. ki so ostali zvesti cemlji. Fašistične žene so včeraj obiskovale družine borcev in jim delile darove. Pod vodstvom zastopnikov stranke so ustanovili 117 pripravljalnih delovnih centrov in 21 vzgojnih centrov pri 61 zveznih poveljstvih. Vse manifestacije in prireditve so potekle v duhu pestrega tovarištva in prisrčnem stiku med prvaki in delovnim ljudstvom. Z včerajšnjim dnem so se uveljavili tudi novi Mussoiinijevt zakoniki. Posebej so včeraj zbirali volno za italijanske vojake. V vsakem mestu in tudi v vsakem najmanjšem kraju je prefctval-stvo prispevalo velikodušno za to nabiralno akcijo in je tako še enkrat dokazalo, kako je vdano in v skrbeh za slavne borce Italije, ki mu na vseh bojiščih izvojujejo neizbežno zmago in odpirajo svetu pot pravice in pravega miru v znamenju Rima. Duce sprejel zastopnike akademij Rim, 22. aprila s. Duce je včeraj v prisotnosti prosvetnega ministra sprejel predsednika in člane Nacionalnega sveta akademij. Pri Duceju so bili podpredsednika sveta Carlo Formichi in Federico Millosse-vich. podpredsedniki Kr. Italijanske akademije De Štefani. Pietro Maseagni in Gian-carlo Vallauri, zastopniki Kr. neapeljske družbe, Turinske akademije znanesti. Kr. akademie sv. Lucije, akademije sv. Cecilije. Kr. zavoda za rimske studije. Italijanske znanstvene družbe, predsednik konfederacije svobodnih poklicev in umetnikov, generalni direktor akademij in knjižnic pri prosvetnem mtnistr-tvu in generalni tajnik nacionalnega akademskega sveta. Predsednik Federzoni je poročal o delovanju sveta, ki mu je poveriena naloga, da koordinira delovanje vseh IS zavodov, ki so zastopani v svetu. Nacionalni akademski svet ;e kljub težavam, ki so nastale zaradi vojne vplival na nadaljnje izdajanje publikacij in je pokrenil. da bodo izdane še druge, ki s»o posebnega pomena za Italijo, kakor tudi v splošnem kulturnem pogledu. Velik del tega dela se razvija na filolo-škem. arheološkem in zgodovinskem področju, toda svet namerava razširiti to delovanje tudi na področje fizičnih, matematičnih in naravoslovnih ved. Za ki učno je naglasi!, da bc delo sveta opravljeno z naj-skrhroiio rosno.*tjo. Svet pa se bo lotil z navdušenjem ajdi sleherne nalocre. ki mu 30 bo Duce nal-žil v viš]em interesu 9 svojim delom in v okviru podanih možnosti nrispevati k najvišji afirmaciji sile :n civilizacije, ki bosta z zmago orož;a otvorili Italiji novo pot v bodočnost. Duce je z velikim zadovoljstvom sprejel na znanje poročilo o do^edaniom delu ter se je posebno zanimal za posamezne pobude, ki naj ojačijo in harmenizirajo delo-van-"e vseh velikih italijanskih višjih kulturnih ■MVAmr« Jasno je obeležil smernice, ki naj se dosežejo po dovršenem načrtu. Razdelitev n?grad italijanske akademije Rim. 22 aprila s. Na dan rojstva Rima ;n praznika dela ie imeb Kr Ttalijnnska Vndemiia svečnno sejo v dvorani Julij j Cezar ia na Camnidr^liu. V okviru te seje -o izročili nagrad^ Mussolinija. nagrado lista »CoTriere della Sera« in še nekaj dru-t0k nat?rad po^vamc-r^im članom akademije. \'a sejo so r*n"sli nros-vctn^ minicteT za-^trmnfri »enata in korporacijske zbornice, nodta^nrk s»rranke R^va^o. rim^ci jin-cmer "cr mnn^i za«=trjpTt'k; c«tn- h oblasti. Pred- ednik akademke ie r»rvo«ri! sejo <» pozdravom Vladariu in Duceju. V svo-iem aovoru 'e naelasil, da resni čas. ki p- preživifa ira- i'.msk' narod in v katerem oodai-a do4ca- 7e m žrTve. ki rmi bodo v večno s^la-vo. ni ■ nasorotfu s svečanostjo, v nevini katere e dele na??nde zs. nerreVinieno delm*anie civiliMC''sikih uMva^ia^ih sil Akademija izpolniuie » nolno loi«lno-»tio nalogo, ki ji jO ie «>cfročHj rv«cin4 jrt ie*« rtrrf>ia 3?ndmn«&ri kn i?5rvnr-vti in umetnosti. V "em o^cviru nox*ain naiveć'eaa pomena podeljevanje najvišjih nagrad znanki so dosegi 1 na podsočju avo- je(?a dH:i veHkc usr»ehe. Akademik Caro-na je nato poroCal o razU^ih. spričo katerih so bile podel;cnc nagrade posameznim akademikom. Ducejcva naejruda jc bila letos prisojena Arturu Tcnmi Posebne pohvale so bile izrečene štirim članom akadenrje. Razdeljenih je bilo rudi več denarnih nagrad. Kmetijski centri Liktorske mladine Rim, 22. aprila- s. Praznik dela je bil v vsej Italiji proslav'jen zelo svečano. Letos so prlredui po mnog"h krajih Italije še prav posebne slovesnosti Liktorska mladina je otvor.la svoje kmečke centre. Bataljoni mladih fašistov so se utaborili po neobdelanih zemljiščih ter so tako pričeli takoj ob začetku pomlad- obdelovati zemljo 09 jo spreminjati v polja. Pn tem podvigu fašistične mladine na kmetijskem področju sodelujejo marveč predvsem oni, ki n majo svojih družin ali ne morejo /.iveti pn njih. GIL jih je zbrala in uvrstila v disciplinirane oddelke. Postavila jim je poveljnike in vzgojitelje, ki poznajo tudj delo na polju, ter jih napotila na delo. Vsak odddelek predstavlja družino, ki se sama sebe vzdržuje. Dečki živijo od .svojega «nevne^a dela. Ti oddelk; pa se ne omejujejo samo na obdelovanje zemlje, marveč grade tudi koče in skladišča ter ponekod tudi prave zidane stavbe. Kmetijski centri so se ustanovili tudi ze oddelke deklic k- v njih praktično uveljavljajo gospodinjsko znanje, pridobljeno v šolah. Več takih centrov je zrastlo v okolici Rima m pokrajinsko zvezno poveljnistvo jih skrbno nadzoruje. Ti centri so bili včeraj v okviru posebnih svečanosti tudi. otvorjeni. Med njimi je tudi poseben vzgojni zavod, v katerem so se zbrale najrevnejše sirote. V zavodu imajo specialne oddelke za industrij?ko strokovno delo I ko da bodo iz nje^a izšli še posebej specializirani industrijski oddelki. Svečanosti v Albaniji Tirana. 22. aprila s. Praznik Rojtva Rima in dela so proslavili tudi po vsej Albaniji. Včeraj je bilo predanih svojemu namenu mnogo novih javnih poslopij in naprav. Tiran.-* je bila vsa v italijanskih in albanskih zastavah. Bataljoni albanske pehote so bili zapriseženi in so defilirali 00 mestu ob velikem navdušenju prebivalstva. Tisk je objavil vrsto komentarjev o prazniku Tiranski župan je poslal rimskemu guvernerju posebno pozdravno brzojavko. * Hrvatski minister pri grfSa Cianu Rim. 22. aprila s. Hrv»tsJd minister a industrijo in trgovino dr Toth, ki sc /e nekaj dni mudi v Italiji, sc je včorai po> k1 v-! v Pan'hconu tvi ercSeh vladanev. pred spomen ikom Ne/naneea junaka in v Liktorskem domu prcil spomenikom nadlih fašističnih rcvohici:^naricv Nato se ie od-neljal v ministrstvo za devi/e m \-ah:te, kjer ie imel do!q ra-z£»o%*ot z m;nic Riccardijem. Po-zncje je hil v sprc?n-stvu ministra zn dcA-irc in vaiute v palača Chi*Ji. kjer ua je sprejel ztm-.mji minister Crol CIaleazzo Ciano EJjosc. Ctano ie imel s brvat^k i m mims+rorn nadvse prisrčen raz- fjoA*c.T. Dnncs bo faurvtttsfcj gost za'kliučtl svoje -azcovc.Te z ministrom z? devize in valute. Zvečer bo vrnil n* Hrv-ntsko. Eksc. Bottai cbiskal JDmžbo prijateljev Japottcke" Rim. 22. aprila 9. Prosvetni minister Eksc. Bottai je včeraj popoldne obiskal prostore ^Družbe prijateljev Japonske« v palači Orsini. Tam so era sprejeli predsednik družbe baron Alotsi prvi tajnik japonskega veleposlan'štv;i K;jutero Mase, vojaški ataše, polkovnik šimuzo in druge ugledne osebnosti. V spremstvu barona Aloisia si je minister ogledal prostore družbe, občudoval japonske slike in zbirke otroških igrač. Ministru so izročili izkaznico častnega člana družbe. V palači Oisini so mu ponovno priredili navdušene ovacije. Uspeh italijanske kemične znanosti Rim. 22. aprila Sl Duce je sprejel predsednika podjetja za razpečavanje ke-iTncnih proizvodov Pen k: al mu je o novem postopku za utekočinjen je žvcpki. Duce ;e pohvalil podjetje spričo doseženega uspeha. Jajposici prodlrap v^iSi^o dalje v Indijski ocean Zavzemanje no vili otokov ob Indiji — Japonsko letalstvo popolnoma obvladuje ozračje nad Avstralijo Tokio, 21. apr. (Domei.) Včeraj je bilo objavljeno, da so se oddelki japonskih sil izkrcali na nekaterih nadaljnjih manjžii otokih jugozapadno od otoka Sumatre. Tako so se japonski oddelki že 16 aprila izkrcali na otoku Siloera in so naslednjega dne zasedli mesto Goenoengsito na otoku Nias. Medtem so japonske čete tudi že popolnoma zasedli otok Billiton, ki je znan po svojih bogatih ru Inikih kositrne rude. Na vseh zasedenih področjih japonske oblasti naglo nadaljujejo obnovitvena dela. Tokio, 21. apr. (Domei). Japonske sile, ki operirajo na otočju Mintavi na Indijskem oceanu jugozapadno od Sumatre, so se 16. aprila ob 10 dopoldne z uspehom izkrcale na otoku Sipora. Odtod so napredovale aaije proti otoku Pagiju, ki leži južno od Sipore, kjer japonski oddelki nadaljujejo uničevanje preostalih ovražni-kovih sil na tem ozemlju. Trjkio, 22. aprila s. Japonski glavni stan ;e objavil da ie bilo v času od 1. do 20. aprila sestreljenih 68 sovražnih letal, samo v okviru japonskih letal&kih napadov na Port Darvvin in Port Moresbv. Nadaljnjih 72 letati ie bilo na i sit en n področju uničenih v zadnjih dneh meseca marca Od prvega letalskega napada na Port Darvvin dalje je sovražnik izgubil skupno 140 aparatov. Mnogo med njimi je bilo najnovejšega tipa. Vojaški opazovalci pnpomin;ajo. da je to dokaz, kako japonske letalske sile popolnoma obvladajo tamkaj^ ]e rrzračje in posebn* nodri^čje južnozapadnega Pacifiku okroc Nove Gvineje in severno od Avstralije, Seja vlade v Tokiu Tokio, 22 aprila, s. Včeraj dopoldne se je sestal ministrski svet. Med drugim je razpravljal o škodi, ki je nastala ob prilika zadnjih sovražnih letalskih napadov na japonsko ozemlje. Razvoj japonskega Toldo, 22. aprila, s. Ministrski predsednik Tojo je včeraj otvoril poslovanje družbe za kontrolo nad pomorskim prometom. JNaglasil je naraščajoči pomen pomorskega prometa v zvezi z vojnimi operacijami in načrti za gospodarsko obnovo zasedenih dežel. Ministrski predsedaiik je pohvalil dosedanje delovanje in njene pobude za nadaljnji r&avoj pomorskega prometa. Kitajski vojaki se vdajajo Japoncem Tokio. 22. aprila s »A»ahi Šimbun« objavlja poročilo iz severne Kitajske, v kate- rem beleži, da se je v marcu 13.927 kita jaških oficirjev in vojakov predalo japonskim silam. V borbah in spopadih v južni Kitajski jc bilo u.ietih 643 oficirjev in vojakov komunistične armije. 7816 pa se iih jc Japoncem prodalo ob spodnjem teiku Jangcc-ja Novi napadi na Avstralijo Tokio, 22. aprila s. Japonski glavni staJegI:Cev akademski dom« (Novi trg 4), »Akademski kolegij« (Kolodvorska p3>. »Cirilov akademski dom« fStreliška 12) in »Dom vlsokosolk* fGradisče 14) se postavljajo pod nadzorstvo Vi«* kesra komisarja, ki ga izvršuje po zaupniku >Vseučili^kega društva v Ljubljani« iz naredbe z dne 3. oktobra 1940-XX Št. 136 Člen 2. Odposlanec za nadzorovanje dijaških domov iz prednjega člena sme sprožati, preklicati in spreminjati odredbe njih vodilnih organov, katere je treba torej vse predložiti njemu v odobritev. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu Za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 18. aprila 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio dra/joli Predpisi o proizvodnji semena, katerih oddaja je obvezna Visoki komisar za Ljuhljartsko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, da M izdajo predpisi za ureditev proizvodnje semena pridelkov, katerih oddaja je cbvrzr.i, odreja: Člen 1. Tiste množine pridelkov, katerih oddaja je obvezna, ki se pa odstopijo, da bi s« uporabile za seme, oproščajo oddajne obveznosti. Člen 2. Oprostitev od oddajne obveznosti teh pridelkov dovoljuje Pokrajinski prehranjevalni zavod na prošnjo, ki jo mora vložiti preko kmetijskega oddelka Visokega komisnriata upravitelj kmetijskega gospodarstva prdelovaloa in v kateri je treba določno njvesti kraj proizvodnje, vrsto, podvrsto in Količino, ki naj se določi kot semenski pridelek. Člen 3 Seme pridelkov, katerih oddaja je obvezna, smejo odbirati in z njim trgovati samo tvrdke. ki jih v to pooblasti Pokrajinski prehranjevalni zavod sporazumno s kmetijskim oddelkom Visokega komi-sa-riata. V prošnji iz prednjega člena 2. se mora tudi navesti, ali odbere seme ln ga razprodaja pridelujoče kmetijsko gospodarstvo samo. ki more v takem primeru dobiti predpisano pooblastitev, če ima potrebno tehnično opremo. Člen 4. Za odbero semena ln trgovino z njim pooblaščene tvrdke morajo voditi sproti dopolnjevane posebne prejemne in oddajne vpismke, ki jih poprej vidira Po- I krajinski prehranjevalni zavod. Odbrano seme se mora prodajati po pogojih, ki jih določi Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani sporazumno s kmetijskim oddelkom Visokega komisariata. Člen 5 Glede na višje stroške gojitve semena določi Visoki komisariat vsako leto najvišjo mejo prlbitka na osnovne cene. določene za take pridelke, katerega morajo plačati kmetijskemu gospodarstvu-pri-delovalcu tvrdke. ki so pooblaščene za odbero semena in za trgovanje z njim. Člen 6 Clnn 6 naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX ^t 83 se razveljavlja. Člen 7. Kršitelji dolrčb te naredbe se ka-ojo. če ni dejanje huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26 januarja 1942-XX st. 8. v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev <*£r tepa s^ lahko začasno ali trajno odvzame cbrtna pravica in tudi odredi zaplemba proizvodov. Člen 8 Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 18. aprila 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Vključitev železničarskih združb ..Hermesa" in „Sloge" v Dopolavoro železničarjev Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajin«, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 19 H -XIX .n 291. glede na svojo naredbo z dne 18. novembra 1941-XX št. 15" o preureditvi železničarskih združb, vzem- ši na znanje ustanovitev Dorx lavora želez-.rjev Ljubljanske pokrajine, potrjeno po predsedniku Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani z odlokom z dne 28. marca 1942-XX št. B. 21 2005. smatrajoč za umestno da se dokončno sistemizira kulturno, umetniško in športno delovanje združb >Her-mesa«, športnega kluba železničarjev Ljubljanske pokrajine in »Sloge«, glasbenega društva železni 'nr-pv Ljubljanske pokrajine in glede na predloge odposlanca za nadzorstvo nad tema združbama, odreja: Člen 1. »Herme««, športni klub železničarjev Ljubljanske pokrajine in ^Slog-ac. glasbeno društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine se izročata v upravo Dopolavoru železnižarjev Ljubljanske pokrajine. Člen 2. Združbi iz prednjega člena bosta športni odsek in kulturni odsek Dopolavo-ra železničarjev Ljubljanske pokrajine, ki jima določi poslovnik in skrbi za njun razvoj. Člen 3. Imovina obeh združb Jima Je pridržana za prvotne namene. C len 4. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 14. aprila 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli dovolj ocenjen. Presenečeni perutnwiar si pa še be. glavo, katera izmed njeijcvih kokoši zna p.sat n eeon- monogram Ima i;h namreč cvkroq 13. mu v^'.k dar; r>~- bližno 10 jajc. Pravi, da bi ko«ko nenavadno avanturo: iz£i-nrta je na lepem in gostilničar je že na-pra-v-i! kriš čez njo. Pozabil jo je napol, ko se je čez tri tetine zopet vrnila. Menda jc bila v Tečaju za IcpoT^ie. kier se je naučila nesti jajca z munogramem. No. šola res n: bila zaman. Druga javna produkcija Glasbene akademije Občinstvo je ponovno pokazalo veliko zanimanje za razvoj naših mlađih glasbenikov Ljubljana. 22. aprila V ponedeljek zvečer je bila v veliki fil-harmonični dvorani, ki jo je naše glasbo ljubeče občinstvo do kraja napolnilo, druga javna produkcija Glasbene Akademije, našega najvišjega slovenskega glasben o-vzgojnega zavoda. Glasbena akademija in z njo združena Srednja glasbena šola sta s to produkcijo znova dokazali, da marljivo nadaljujeta svoje izredno plodno delo na polju glasbene kulture, čigar sadove srno že tolikokrat mogli spoznati. Zanimanje občinstva za razvoj naših mladih glasbenikov in za delo Glasbene akademije se kaže pač najbolje v tem. da je bila dvorana tako zasedena, kakor ni vedno niti ob umetn ških koncertih Skoraj dve uri trajajoča produkcija je obsegala 13 točk, ki so jih izvajali po^eS gojencev akademije tudi gojenci pov^č:n. \ :>;:h letnikov Srednje glasbene šole. Prav ugodno se je predstavna Mnjda Petelin, ki je smiselno in točno podala skladbi Cajkovskega in Eeethovna. Tenorist Rudolf Francelj. ki je zapel Pavčičevo »Pred durmi« razpolaga z lepim glasom, seveda pa — se v razvoju — ni povsem sproScen in izdelan. Ob nadaljnjem studiju lahko postane izvrsten tenor, saj ima vse pogoje za tak razvoj. Panist Ivan Zupančič je pri svojem prednašanju skladb Rebikova in Novaka pokazal vse vrline tehnične spretnosti, združene s pravilnim muzikalnim čutom. LiričzA. Boštjančič s tvojim mehkim glasom je izredno lepo zapel Rudolf ovo arijo iz Puccinijeve opere »La Boheme«. za kar je žel živahno priznanje občinstva. Mlad pevec vzbuja lepe nade za nadaljnji razvoj. Schumannovo skladbo Papillons ie s primernim ču*om zaigrala Breda Raih. Arijo Pavline iz Cajkovske^a opere »Pikova dama« je zapela altistka Katja P/žanea. k: ma prav lep alt. k: pa seveda še potrebuje izpopolnitve; nekoliko moti tudi nekam svojevrstna pevska manija, ki jo bo treba odpraviti. Menda najmlajši violrnist akademije Igor Ozim je ot) prilagojenem klavirskem spremljanju Cirila Cvetka tehnično spretno, muzikalno sm:-e:r.^ podal Smetanovo skladbo »Iz moje domovine*. Upravičeno upanje na nadaljnji ugodni razvoi nadarjenega violinista, ki kaže stalen napredek, je potrjevalo dolgotrajno priznanje občinstva. Arijo Re-neja iz Verdijeve opere -Ples v maskah« je s svojim volum i nožnim glasom zapel baritonih Savko Štrukelj. Pevec je s svoj "m kulti virar.im petjem in lepim glasom zelo navdrs:1 občinstvo: s svojim petjem vzbuja lepe nade za razvoi v r--"r»vrsrneea baritoni sta. Jelka Suhadolnikova ^e za grala na klavirju 6 preludijev op. 26. F. Chopina Tehnične težkoee ie prav kakor muzikalne probleme prav dobro obvladala. Sooranist-fca Tiran ICarrjfl ^e zaoela arijo Agate iz Webrove or*?re »Caros+relec«; ima močan glas, »cer ?e ne novsem izenačen ;n sproščen, a tehr-'čno ?e dokaj izdelan 2e znani tenori?t J. LinnSček le lepo zapei recitativ in arijo :z Verdijeve opere »Rlgoletto« Glas se mu je že Drecej sprostil, tudi tehnični napredek je nrav zrn ten Obe*a postati dober Iirien: tenor. Ksenija Ogr*n«v». pianistka na Glasbeni akademiji, je £rio in tehnično dovršeno zaigrala Chopinovo eru-do v cis molu (op. 25) in njegovo polonezo v c-molu. Nadarjena pianistka razpolaga po^os tehn-.čne usposobljenosti rudi muzikalni srn sel za prednasanje Chopinovih skladb, knr je povsem dokazala. Kot poslednja je nastopila Nada Stritarjeva, ki je s svojim nežnim sopranom tehnično odlično in muzikalno prav tako popolno zapela ka- vatino Norine :z Donizettijeve opere ''Don Pasauale«. Občinstvo je s ploskanjem pozdravljalo in odobravalo nastopajoče gojence, kj so bili iz 5ol profesorjev Vogelnikove. Be-tetta. Ravnika A., Ravnika B., Trost Angele. Trost Antona. Ado Dariana, L. Pfet-fferja. V. W:s*tinghnuser!ove — kateri imajo v nemali meri zaslugo za odlični uspeh produkcije. Zares gre prof morskemu zboru Glasbene akademije in Srednje glasbene šole v<=e priznanje, za pomembno pedagoško delo. ki ga tako uspešno opravlja. Naj še nadalje tako uspešno vodi našo glasbeno najbolj nadarjeno mladino k plemenitemu cilju in utrjuje naso glasbeno kulturo, k; kot del splošne kulture postavlja nas na tako visoko stopnjo, kakor smo jo dosegli baš v pogledu glasbe. — Produkcija se je no vsem razvijala po tiskanem programu, v katerem pa kar mrgoli tiskovnih napak, k: bi lahko že enkrat izostale. Z. V. Narava se je pošalila Lju-bljana, 22. aprila, Tud; narava se včasih pošali. Sicer bolj redko, a tedaj polteno. Navadno pravimo tem šalam »igra narave«. Največkrat govorimo o njih. ko »e čud-imo pomladnem« trv-erju jeseni, čudnim oblikam saoSj. gomo-iev j" krrenia. vćasib pa tudi. ko nas preseneti io izTodki, spački živaffi. Sicer ie p« narava tako iznajdljiva, da nas preseneti vedno s kakšno no»vovtjo. Tako posrečenih šal narave je pa Se posebno malo Pridružila *e »e *e i-gra naključja, pa ie kokos začela nesti jajca z monodramom njenega lastnika . .. V »i veste, kakšno je ko4co^je iajce: gladko Teč ali manj oicrogle o4>ln1ce Lupina iaic se razlikuje le po odtenkih barve. Gospodinje dele po barvi jajca na »bela« in »rumena«. Perut ni nar ji pa navaxino ne opazijo nobene posebnosti na zunanjosti jajc*. Včasih se le čudimo, da notran;osrt vsebuje po dva rumenjaka, ali da je beljak silno tanek. Toda tudi to je mogoče, da kokos znese jajce z moTio^ramom njenega lastnrka. Če bi bil danes 1. april, bi se nam posmehova.-li, vendar ne gre za aprilsko ša4o. čeprav je kokoš znesla jajce aprila. Včeraj se je oglasil v našem uredništvu Vinko Lozič. ki ima v Šiški gostilno »Pri dveh ribičih«. Bil je še ves razvnet od velikega presenečenja: ni se mogel načuditi iajcu, lei ga je znesla ena. njegovih V Ob končni strani jajca ie rta lupini vfrta črka L, in sicer tako precizno in kaligraf-v svoječasno prejeli od mestne občine Ljubljana v začasno oskrbo in uporabo preostale konje bivše jugoslovanske vojske, da jih pripeljejo na pregled radi kontrole, ki me vrši po naslednjem programu: dne 23. IV. ob 9 uri na mestni pristavi Kodelievo 8. dne 24. IV. ob 9. uri pri gostilni Vidmar akob. Ižanska cesta, dne 25. IV. ob 9 urj pri gostilni Kovač. Vodnikova cesta (Dravi je), dne 27. IV. ob 9. uri pri gostilni Velka- vrh. Tržaška cesta (Vič), dne 27. IV. ob 16. uri pri gostilni Cernc Franc. Zaloška cesta (Moste). Prizadeti posestniki naj pripeljejo konje na tisti kraj. ki jim je laže dostopen. Ak? pa konj nimajo več ln o tem še niso obveščene pristojne oblasti, na; se oglase prizadeti posestniki osebno s potrebnimi dokumenti. Naše gledališče DRAMA Sreda. 22. aprila ob 17.30: Ifigen ja. Red Sreda. Četrtek, 23. aprila ob 17.30: Vdova Rošlin-ka. Red premierski. Petek. 24. aprila ob 15.: Boter Andraž. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. VY. Goethe: »Ifijrenija««. Osnovna misel te klasične :gre je zmaga človečnosti in požrtvovan j a nad zlo usodo, ki preganja rod Tantalidov. Usoda na Tavrido pregnane Agamemonove hčere Ifigenije, njeno srečanje z bratom Orestom in njuno slovo od tavrijskega kralja Toasa, so glavni vrhunci dejanja. Igrali bodo: Ifigen jo — Saričeva, Toasa — M. Skrbinšek, Orestn — Jan. Pi- lada — Nakrst, Arkasa — Gregorin. Režiser: J. Kovic. Prva letošnja uprizoritev Golarjrve kmečke veseloigre: »Vdova R-ošlirika«, bo v četrtek, 23. t. za red Premierski. To delo je imelo tekom let na vseh naših odrih, kjer je bilo uprizorjeno velik uspeh. Osvaja s svojo prvobitnostjo ln zdravim kmečkim humorjem. Zgodba o možitve željni vdovi Rošlinki je vedra in prikupna. Igro je zrežiral Fran Lipah, naslovno vlogo bo igrala Polonca Juvanova. Opozarjamo na petkovo popoldansko predstavo Držičeve igre »Boter Andraž« po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol. V prevodu in priredbi prof. Rupla nudi igra, prestavljena v starinsko, baročno slovenščino, originalno zgodbo iz 16. stoletja, katere dejanje se godi v Rimu. Delo je zrežiral in insceniral inž. B. Stupica. OPERA Sreda, 22. aprila ob 17.: Madame Buttcrflv. Red A. Četrtek. 23. aprila ob 17.: Orfej in Evri- dika. Red Četrtek. Petek, 24. aprila ob 15.: Indija Koromandi- ja. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. m I.ehar: »Indija Koromandija«. Opereta za velike in male. Opozarjamo na petkovo popoldansko predstavo, ki bo ob 15. uri po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol. Vesela zgodba o dveh lennbih in njihovih dogodivščinah v deželi požeruhov. Prihmlnia operna premiera bo P. Masoa-gnijevo delo: »Prijatelj Trie«. Opero je muzikalno naštudlral dirigent D. 2ebrc, zrežiral pa jo je R. Primožič. Poli bodo: Suzel-Vidalijeva. Frica-Francl. cigana-Go-lobova. doktorja-Popov. Haneza-Dolničar, Federica-Kristančič, Katcrino-Poličcva. Giacomo Puccini: »Madanio Puttorflvoc. V sredo bodo peli opero v sledeči zasedbi: Butterflv-Ribičeva, Suzuki-Golot- va. Kate-Poličeva. Pinkerton-Francl, Sharp] ^s-Janko. Goro-Sladoljev. Yamadori-DoIniČar, bonec-Lupša. komisar-Gregorin. uradnik-škabar. Dirigent: A. Ncffat, režiser: C. Debevcc. zborovodja: R. Simoniti, scenograf: Alfredo Furijra. (Sel €2 wjca KOLEDAR Danes: Sreda. 22. aprila: Šotor in Kaj. Varstvo sv. Jožefa DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Vizija na jezeru Kino Sloga: Ves svet se .smejo Kino Inion: Bela ladja Razstava »\>snanov« v c^dori ji Ober^nel na Gosposvrtski e«^«.ti DEŽ V R N E I. E K A R N E Danes: Dr.Piccoll, Tyrieva re.=tn 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus. Moste — Zaloška cesta 47. Obnovite naročnino! Dal 15 al 30 aprile vengono etnesse le miove serie di BUONlDELTESORONOVENNALI50/nAPREMI Interessi e Premi esenti da ogni imposta preselite e Sutura PRE2ZO di emissione: L. 97,50 per ogni cento lire dl capitale nomlnale da versarsl sla in contanti che in cedole ammesse rn sottoscrizione. PREMI: ciascuna serle dl L. 1 miliardo dl Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo dl L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali del seguenti Entl e Istltuti che fanno parte del Consorzlo dl emmlssione, presleduto dalla Banca dTtalia: Canna Dcpositi e Prestlti — Istltuto NazlonaJe delle Assicurazionl — Istituto Nazionale Fasclsta della Previdenz.a Sociale — Isti tu t o Nazionale Faseista per 1'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'ltalia — Banco di Napoli — Banco di Sieilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto dl S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Faseista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provineie Lumbarde — Banea Commereiale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Faseista delle Banohe e Banchieri — Istituto Centrale delle Banehe Popolari — Banca d'America e d'ltalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — IJanco Ambro-siano — Banea Nazionale dell'Agrieolrura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Soeieta Italiana per le Strade FerTate Meridinnali — Assieurazioni Generali di Trieste — Compagnia di As^ieurazioni di Milano -— Socirtii Reale Mutna Assieiirar.ioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assieurazioni Firenze — Compac^nia Finanziaria degU Agenti di Cambio; Credito Commereiale, Milano — Banca Cattollca del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola .Milanese — Banca Provlnciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banea V'onwiller — Credito Industriaie. Venezia — Credito Ronia-gnolo — Ranca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. (ieminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca t'nione. Milano — Banca Belhizaghi — Soeieta Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banea Agricda Commereiale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Breseia — Banca Gaudenzlo Sella & C., Biella — Banca A. Orasso e Figlio, Torino — Banca Moblliare Piemontese — Banea del Sud — Banea Ptcoolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriaie Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banea Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Banca Popolare di In-, ra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa. Kav en na — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Boloe:na — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commcroio e Industria. Bolzano — Banea Popolare Pesarese; Tutte le altre Casse di Kisparmio, Banehe e Banchieri. e Banohe Popolari, iseritte alle Federazioni di Cato^oria, nnnchč grli Agenti dl Cambio partecipanti alia Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Od iS« do 30, aprila bodo emitirane nove serije 9 LETNIH 5% ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivih ali v gotovini ali s kupom, dopuščenimi za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih Sest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov ln zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia: Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assieurazioni — Istituto Nazionale Faseista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Faseista per TAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Siciiia — Banca Nacionale del Lavoro — Istituto dl S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Faseista delle Casse di Risparmio — Istituto dl Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provineie Lombarde — Banea Commereiale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Faseista delle Banehe e Banehirri — Istituto Centrale delle Banehe Popolari — Banca đ'America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambro-siano — Banca Nazionale dell*AgricoItura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Soeieta Italiana per le Strade Ferrate Meridionaii — Assieurazioni Generali dl Trieste — Compagnia di Assieurazioni di Milano — Soeieta Reale Mutua Assieurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assieurazioni Fircnze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Credito Commereiale, Milano — Banca Cattollca del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provlnciale Lombarda — Banco dl Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vomviller — Credito Industriaie, Venezia — Credito Roma-gnolo — Banca Lombarda di DD. A CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Cnione, Milano — Banca Belinzaghi — Soeieta Italiana dl Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commereiale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Breseia — Banea Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca A. Grasso e Figlio. Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banea Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriaie Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piot-olo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Rlsp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banea Popolare Pesarese; Vse ostale hranilnice, banke, bančniki ln ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«. Ster. 9? »SLOVENSKI NAROD«, » »PrUa 1&42-XX. Stran S Nepojasnjene tatvine na „Južni harfi" Železničarju premikaču niso mogli dokazati krivde — Obsojen šofer Ljubljana, 22. aprila Da se bomo razume' vam moramo naj prej razložiti nekaj strokovmh železniških izrazov oziroma vam dat nekaj zemljepisnih pod j t kov Dj je harfa glasb 1 o ta vam bo menda kitub men: redki rab:. \«cm mano. Toda rzraz ha fa s<» r>rcv/c' o> rz jfla \-nc<*a skoro v cbliki potkr<,ca. pa se potem zopet vliva io vanj. Tako harfo imamo rudi v L rubi »ani. Med praga«] Msvit vo-no so zgradili, da bi razbremenil; prrrmet na 1 mHiansfcem glav-:em k o! o* Kotu. poseben nremikalri' m se-s&atijalni kciodvoi za tovorne vlake med današnjo postajo Devca Marija v Polju in pa Zalogom Kmalu za povta?o * Devici Mariji v P 'ju se od glavne pr«^je odcepi tir proti desni stran' in se oddaljuje ▼ loku. Med Nkra:nm trom n glavno pn»dvoru ie bi-med prejšnjo svetovno vojno mnogo — BBBti n od tod vodili posebni tir na - • :- \" «1 -n pa na kfHođvor L'ub- Ijaaa-Hakovaft Ti Hrt so ka*ne'e ornistiH vendar je peci kolodvor o&ral Se vedno v rab: kot pomožna razbremen jeva 1-na pos^ii;a za tovorni promet. Na nfem obstaja mno^o to*vorn;h vaconov 5* danda-aaa ;n dandanes opravljajo na njem redno prem-ka^no službo. Za ta k '"'v r ie med /Hezavčarii v rabi izraz harfa Kc n« ie zelo dolg. mi do-lijo v dva d ' • lu?ni. prav za pra\ zaoad-ni del pri Devici Mariji v Pol^u imenufeio Južna harfa severni, prav za nrav vzhodni del pri Zalogu na Severna harfa. Nekdo je vlamlial v vagone Okrni lepi mmiik.Vnega kolodvora je v Vižini več vasi in tako se je lani novem-r*-a in (icc^mbra pa tudi že prej zgodilo. « a BO rnAH< več domov v vagone, pri •Tner je b;!'> oMnc^eno razno natovorieno r"2t*o. Storilcu d<>4i*o niso molili priti na s ."d. čeprav je s' i/Kovalo med tiri redno no več vam« -tn h straž. 4. decembra lani — bi4o je med 18. in 19. uro — pa so stražniki nenadoma opa/;!; med tiri nokcea ne-manca. ki je nosil na rami zaboj. Hitro so> se mu približali, se razdelili med tiri n fla sledili. Na razdaljo IS korakov mu i e eden farme*.! stra/nikc/v zaklical. naj ob- J p. Neznanev pa e o*.lvrgel zaboj in planil pod vaqone. Stražnik je pozval svojega tovriža na drugi sitrani. naj strefj*. kar <-e ie res agOcHkft, ne da bi bil kdo zadet. Neznanec je bil po zatrjevanju stražnikov oblečen v m Carsko obleko in ko so j se poiTv"'; a njim. so ga ujeli skritega v J rarem: hti ei z uga^ijeno službeno svetil- I i izdavi ja4i. da je tatvino izvršni obtoženec, vendar pa z ni;ho»vrga 7a«lisevanja in za-- evanja druc h prič. obtoženčevih shi/be-n h trv\ar:^ev. le ni bilo mogoče prVt^ do 'lenega dokaza. d;i bi h'lo temu res tako. Prav možno 'e da so stražniki v tem: prav t •_• • »a*u zcre;-;1i n Slov. Naroda? sem prebral tuii jaz omenjeni članek. Tem bolj me je razveselilo pojasnilo objavljeno v ponedeljek. Glede na vas Koseze pri Ljubljani nai mi bo dovoljena sledeča pripomba. Oba kraja, naše Koseze in vas Kožarje pred Dobrovo sta zanimiva, ker so nekdaj tod živeli -»svobodni kmetje*. Pokojni posestnik Iz Kozarij g. Dolinar mi je nekoč pokazal na svoji enonadstropn: hiši kamenit grb. Posestnik iz Kosez mi je pa pravil, da so bili Koseščani v starih časih »roparski vitezi« Ta govorica je najbrž nastala med narodom zaradi tega, ker so imeli Kosedcani kot svobo'ni kmetje pravico nositi or "je. Da so bili prebivalci Kosez in Kozarij svo- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. ud 18.15. ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 •vlNO MAIIl.A • I ti.KI-ON [rrimna I;nb«z«-n*ki 1rima t kip*r.» * Vizija na jezeru Javor Pat - KUrt Totnay - Eli* Simo« \« UNION * TELEFON 22-21 F"li»i ti tiv'.wi;i m ielr>nn« rn;n* mornare* Bela ladja KINO M.OdA • TELEFON 27-.t<> ~i macikana kotB«di.a G. V Aleksandrova Ves svet se smeje V glavni vlop ltr*>v. Orlovi to Strrlkova bodni kmetje, potrjuje razpravica v ^Izvest ju ljubljanskega muzejskega društva«, katero sem bral pred leti. Zato mi je težje umljivo, čemu so častitljivim našim Kosezam spremenili ime, tako da se ta kraj z jugozapadno okolico imenuje sedaj Draga-. — x. — Povijanje meje za izdajo obveznic Državne gospodarske avtarkije«. S Kr uredbo z zakonsko močjo od 5. septembra 1938 je Država dala svoje jamstvo za izdajo posebnih obveznic v skupnem iznosu 50.000.000 lir. Obveznice je izdal Italijanski mobiliarn; zavod in je bil denar namenjen za fnanciranje posebnih del v zvezi s stremljenji državne gospodarske avtarkije. 2e izvršena dela in tista, ki so še v načrtu pa zahtevajo za uresničenje večja finančna sredstva. Zato je bila sedaj povišana zgornja meja izdaje na 150.000.000 lir. Te obveznice ?e obrestujejo po 5"/«. — V Italiji Je 5264 kinematografov. Nedavno sestavi jena statistika kaže. da je trenutno v Italiji 5264 kinematografov. Od teh pripada 2759 kinematografov zasebnim podjetn kom, 1103 Dopolavoru. 73 GIL-u, 383 ra.av.m verskim društvom, ostali drsnim. Vse kinemtocr-.iVke dvorane so bi!e ocenjene in razdeljene v 5 kategorij in eno izven (extra kategorja). Stremi se predvsem za tem. da bi se s primernimi ukrepi kinematografi razširil: zlasti po manjš h kmečkih središčih. Tako bi do filma dobili krtov najširše množice, kinematografi v tak h krajih bi pa služili tudi Stranki in soli. — Iz trgovinskega registra. Vpisani sta bili naslednji novi tvrdki: trgovina z lesom in kuri v ura na debelo Valentin Cefuta v Dolenjem Logatcu in Karol Ham. trgovina z .c^ojn na uebelo, uvoz Ln izvoz lesa. Ljubljana. Stan lard. stroji in orodje, družba z o. z. v Ljubljani. Zaradi opustitve in pr3-nosa poslov na centralo se :zbr.se p;>druž-nica v Beogradu. — Nesreee. V ljubljansko bolnico so blii sprejeti naslednji ponesrečenci, po večini iz Ljubljane. Šestletnega sina delavca iz Ljubljane. Danila Gostinčiča. je podrl v Mostah tovorni avtomobil. Deček je ranjen ro vsem telesu. — Janeza Mekinca. 11-letnega sina železniškega dela\ca iz Ljubljane, je ugriznil konj v desnico. — Rudclf žitnik. 34-letni posetnik iz Ljubljane, s! je pri padcu zlomil desno nogo. — Stane štibemik. 17-letni elektrotehniški vajenec iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil levo nogo. — Miha Strle, 82-letni posestnik z Iga, je padel z voza in si zle mil levo nogo. — Fr. Papež, 47-letni kleparski pomočnik iz Ljubljane, se je rani! na obraz-.i. [vam Kristanu. 40 - letnemu kleparju v/ Ljubljane, je brizgnila solna ki..!ina v oči Iz Lf«fe!]ane —lj Živilski trg. Z-inj že lahko reč?mo. da je živilski trg prestal običajno zimsko krizo. Kljub dolgi zimi je bil letos še sorazmerno zgodaj dobro zalr.;;en z zelenjavo. Zadnje tedne je že na izbiro ilomaČS in uvoženo zelenjave. Trg je dobro založen z njo vsak dan. ne le ob tržnih dneh. Dovoz je bil dober tudi danes. Razumljivo je. da med domačo zelenjavo prevladujejo še zimske vrste. Tako je še vedno največ motovilca. Vedno manj je pa rdečega radića, a zato tem več zelenega. Mnogo je regrata. Berivke ne more biti še posebno mnogo, ker jo prodajajo le zelonjariarii ki so jo vzgojili v toplih gredah. Včasih je naprodaj še več špinače kakor motovilca. špinača pa gre tudi najbolj v dennr, saj je zelo cenjena po "vojih hranilnih snoveh in kot dobra prikuha. ki tudi ie potrebuje olja Branjevci so vedno dotira zi-loženi z u\oženimi pridelki. Mnogo imajo čebule, glavnate salate, kopra in cvetače. Prav tako ne primanjkuje oranž. Na živilskem trgu je bilo danes naprodaj mod lanskimi pridelki tudi nekaj fižola, ki M :ra srospodin^e kupovale s posebnim veseljem. —lj Nadaljevanje del pri p;? !•><■; RatV Po ukrepu Visokega komisarja Eksc. E Grazioli ja je prišlo končno do nadaljevan »a stavbnih del pri palači Bate. Doslej je bilo uporabno !e pritličje in delno prvo md-stropje. vse druge etaže so pa ostale neizrabljene, ker Mtraajl dHa niso bila končana. Gotova niso niti še mnoga zidarsk i dela. V nadstropjih niso še niti ometani vsi zidovi z grobim ometom. Precej dela še čaka tudi v veliki dvorani v kleti prvotno namenjeni za kinematograf. Deio nadaljuje podjetje ing. J. Dedek, ki je opravilo vsa druga prejšnja stavbna dela. u— Nepotrebni naval na mestni anagraf-ski urad Ta urad. ki posluje na Mestnem trgu št. 23 v črni Drofenikovi hiši. je pred tedn: objavil opozorilo, naj prebivalstvo pripravi listine, kakor rojstne in krstne liste, družinske knjižice poročne liste i. dr., torej sploh rstine. ki so potrebne za izpopolnitev registra prebivalstva. To opozorilo je pa mestno prebivalstvo razumelo tako da se mora zaradi predložitve teh listin vsak sam zglasit v uradu Sedaj stranke prihajajo v urad kar v množicah, da je redno poslovanje skrajno otežkočeno Da se prepreči nepotrebni naval, ki zaradi dolgega čakanja strankam rx»vzroca ne-všečno izgubo časa. opozarjamo, da bo vsak družinski poglavar dobil posebno vabilo, kdaj naj se zglasi v anagraf>i;em uradu. Zato naj občani zaradi izpopolni* e anagrafa ne prihajajo nepovabljeni v urad. temveč naj mirno n brez skrbi čakajo na vabilo —lj V tivolskih parkih se pogreša okrepčevalnica. Pred 50 leti se je dobila v trafiki ob železnici proti nekdanjemu glavnemu drevoredu sodavica. malinovec in limonada. Ali ne bi bila mogoča v sedanjem času podobna okrepčevalnica? Ta ali oni paviljon, ki stoji v mestu seiaj neraben, bi temu namenu gotovo popolnoma ustrezal, ako bi ga prestavili na primeren prostor v tivolskih parkih. Koliko mladine se zadržuje ob sončni dneh tukaj, in kako bi zlasti matere pozdravile okrepčevalnico, ki je nujna potreba v teh šetališčih. saj so podobne naprave v vseh drugih večjih mestih, pa bi jih Ljubljana ne imela! u— Interesenti za semenski krompir, ki so v mestnem gospodarskem uradu že dobili nakaznice zanj. naj pridejo z nakaznicam: ponj današnjo sredo 22. t. m. od I ure zjutraj dalje v skladišče Gospodarske zveze v Maistrovi ul. št. 10. kjer so Osrednie mlekarne —lj Podprite smreke. V tivolskem gozdu, takoj nad hotelom in tudi višje gori je nagnjenih več mladih smrek, visokih že 3 do 4 m. Treba bi jih bilo podpreti in dvigniti. 5 tem bi bile rešene. u— Za mestne reveže je podaril g Karel Pribošič iz Rožne doline C XV 19 100 L; v p čaščenje spomina ge Leopoldine Savni kove. lekarnarjeve vdove v Kranju, je nakazal 500 L. g. mas;, phar. Rihard Sušnik, lekarnar na Marijinem trgu; rodbina g. dr. Savinškova ie podarila namesto cvetja na krsto ge. Emilije Terpotitz 15o L. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo tud v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! Iz ps!cr?fine Trleste — Glasovi In Bpevi Triesta. Danes bodo oddajale vse italijanske radijske postaje posebno emisijo pod geslom »Glasovi in spevi Trleata . Zbirko spevov bo izvajala mladina Triesta. — Mestna občina v Triestu objavlja demografsko stanje za 19. in 20. april: rojstev je bilo 14, smrtnih primerov 19. porok 9. — Smrt znanega trgovca. V Tiiestu je umrl trgovec Alojzij Porini, ki jc bil po vsem mestu zelo znan. sv j je bi] mod onimi, ki so bili ob izbruhu avstrijsko italt-janske vojne 1915 prepelani v razna taborišča. Pokojni Peiini je preživel vso voj-no dobo 1915- 191S v nekem gornjeavstrij-skem koncentracijskem taborišču. — Gledališke vesti. V Verdijevem gledališču uprizarjajo PirandelM*evo komedijo >OblrČi nage . Danes se bo pričelo gostovanje gledališke Skupine iz Venezie, ki io vodi C. Micheluzzi. Prva uprizoritev bodo ^Sestre Ognibcn*. V Fllodrammaticu uprizarjajo Marcellijevo veseloigro »Čudovita gospa Roza«. — Nezgode. Pri delu ob pristanišču se je ponesrečil 721etni Jurij R:gutU iz ulice Geppa. Ima poškodbe na rokah. 73letna gospodinja Levi Ciara iz drevoreda XX. Settembra 16 je padla v svo;em stanovanju in si zlomila desno stegnenico. S kolesa se je prevrnil 491etni poljedelec Josip Loredan in si zlomil desno ključnico. 291etnl mehanik Alojzij Gricco si je ranil desno oko z železnim drobcem. Vsi štirje ponesrečenn se zdravijo v bolnici Kraljice Helene v Triestu. — T'mrli *o v Triestu 491etna Jakobina Damiani-Scalabrini. 63!etna Amalija Fa-chettini-Valeri, 701etni Anton Quagliattint. 641etni Anton Gerebiza, 541etna Josipina Jamnikcr. 86!etna Avguština Levacic. 53-letna Ivanka Cobau, 891etr.i Ivan Dobrili, 741etno Natalija Stopar-Mem. — Otvoritev /.eIezničarskopa doma. Včeraj je bil v Saliti di Gretta otvorjen nov železniški dom. — loo ooo lir je poklonila hranilnica v Triestu (Cassa di risparmio) mestnemu občinskemu oddelku za pomoč. — Predavanja albanskega ministra. Soboto. 29. t. m. bo predaval v veliki avli liceja >Dante Alighieri* albanski gospodarski minister Konstantin Kotte o albanskem gospodarstvu. — Prevplitcv knjižnice. Dopojavorova pokrajinska knjižnica, ki je poslovala doslej v Mizzini evi uliri. ima sedaj svoje nove prostore v Tergcstcu. — Tatvina čevljev. Na Garibaldijevem korzu so tatinski zlikovci razbili izložbo nove trgovine s čevlji (Tosoloni) ter odnesli več parov elegantnih čevljev. Organi kvesture so že ubiali pravilno sled za tatovi. — Poročili »o se v Triestu karabinjer Antelo Belucci in gospodinja Ernesta Mason; delavec Ivan Povh in vezilja Vicenca Demarinis; mornar Viljem Gregori in gospodinja Angela Dobrinja; natakar Bruno Giradi in gospodinja Buna Bergamo; tehnični uradnik Jcsip De Loonardi in gospodin a Petrina Ger^clet; električar Atilio Tendela in zasebnica Pavla Abrami; uradnik Ivan Cotar in g-ospodinja Ana Komac. Na oklicih so Aldo Perin. tramvajski nameščenec in zasehnica Alberta Cosuta. mehanik Ladislav Pregelj in gospodinja Josipina Sosi. bančni uradnik Ademir Senes in zasebnica Diva Marin. Radie Lfiibllana ČETHTER, 23. APRILA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi — v odmoru napoved časa. 8.15, Poročila v italijanščini. 12 15: Koncert Vlo-: ni=ta Karla Sancina (pri klavirju L, M. škerjanc). 12.40: Karakteristična italijanska skupina, vedi dirigent Prat. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester, vodi dirigent D- M. šijanec — pisana glasba. 14: Poročila v itali ansčini. 14.15: Simfonično vokalni koncert, vodi dirigent La Ro?a Parodi. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianistke Lelije Roberto 17.45: Koncert tenorista G. Ugolettia. 19-j-Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.43: Lahka glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi roga časa. 20 40: Prenos iz gledališča v Fl:«nci: Rosslni: Šiviljski brivec. V odmoru: predavanje v slovenščini. 22.45: Poročna v italijanščini. Inserirajte v nSl. Naroda41! Športni pregled Zamora o nedeljski tekmi špansko reprezentančno nogometno enaj-stoi ico. ki je v nedeljo nastopila v Milanu proti italijanski, je spremljal na njeni turneji tudi slavni vratar Zamora. Po teknil so se obrnili novinarji do njega za Izjavo, kaj misli o igri Italijanov in italijanskih igralcih. Zamora je dejal: Odkritosrčno izjavljam, da sem presenečen. Največji presenečenji sta zame obe italijanski zvezi. Nisem verjel, da je uspelo Pozzu, potem ko je zašla slava Meazze in Feirarija, tako naglo najti tako spretne in sposobne namestnike. Zame je Mazzola gotovost, igralec mednarodnega razreda in Loich igralec velike bodočnosti. Druge igralce sem že vse poznal. Zmaga Italijanov je čista in zaslužena kakor morda &e nikoli. Napadalna vrsta zasluži vse priznanje, tem bolj ker je španska obramba, posebno pa še Teruel in Martorel, igrala dobro. Podobne laskave izjave o igri italijanskega moštva so dali tudi drugi navzoči ugledni gostje. Nedeljske prijateljske tekme V nedeljo se po tritedenskem odmoru zopet nadaljuje prvenstveno tekmovanje v vseh divizijah. Kakor smo že poročali, so italijanski klubi porabili ta odmor za trening in prijateljske tekme. Tudi to nedeljo je bilo odigranih več prijateljskih tekem, ki so dale nekaj zanimivih rezultatov. Od klubov prve divizije jc treba predvsem omeniti gostovanje Bologne v Padovi. Eolcgna je nastopila z nekaterimi rezervami in je podlegla domačinom 2:1 (1:0). Fiorentina je povabila na svoje igrišče v Firenzo Brescio. Domačini so vzeli v svoje vrste nekaj nadomestnih moči in tako so gostje bili moštvu močan nasprotnik. Do odmora so celo vodili 1:0, nato pa do konca podlegli s častnim rezultatom 2:3. Modena je gostovala v Parmi in zmagala proti Parmi 4:3 (2:1). Napoli je nastopil v Salernu in se je tekma z Salernitano končala neodločeno 0:0. Najvišjo zmago je zabeležila Triestina v Pierisu. Porazila je klub enakega imena 5:1 (2:1). Torino je imel v gosteh Novaio in poročila pravijo, da je bila tekma izredno zanimiva. Zmagal je Torino 3:1 (2:0). Pomemben uspeh so dosegli Pisani, ki so igrali v Livorni proti prvorazrednemu Livornu. Porazili so ga 5:4 (1:2>. Končno je treba omeniti še gostovanje VI-cenze v Gorizii. Pro Gorizia, ki letos v svoji prvenstveni skupini divizije C še ni bila poražena in goji mnogo nad. da se ji bo posrečilo priti v divizijo B. je porazila Vicenzo 6:2 (3:1). Moštvo Pro Gorizic je zmagalo v odličnem stilu in bi bilo z nedeljsko formo nevaren nasprotnik tudi močnejšim klubom kot je Vicenza. Švicarsko nogometno prvenstvo Nedeljsko kolo nogometnega prvenstva v gvici se je končalo z naslednjimi rc-zutati: Cantonal je premagal kot gost Chaux de Fondsa 3:2, Grasshopners je na svojem : odpravi! Lugano 2:0. Z enakim rezultatom je zmagal tudi Grenchen proti Toung Boysu. Najvišjo zmago je dosegel Luzern. ki je premagal Sankt Gallen 5.1. Tri tekme so se končale z 2:1, in sicer je tako zmagal Nordstern nad Bierno, Ser-vette nad Curihom in Lausanne nad Toung Fello\vs. Slednja zmaga je bila dosežena na tujem igrišču. Prvenstvo v nezasedeni Franciji Nogometno prvenstvo v nezasedeni Franciji se bliža svojemu koncu. V nedeljo so bile na sporedu štiri tekme. Najvažnejša je bila vsekakor tekma med Seteom ln Toulouseom v Toulousi. Zmagal je Sete in si s tem verjetno priboril prvenstveni naslov. Tekma se je končala 1:0. V drugih tekmah je Montpellier porazt! Nimes 1:0 Nizza Cannes 4:3. med tem ko se je tekma med St. Etiennom in Ale-som končala neodločeno 1*1« 42 tv©rn!c cigaret so zaprli V Nemčiji je 66 cigaretnih tvomic; sedaj jih bodo zaprli 42, ker bodo tvornični prostori služili namenom vojne industrije. Ostalih 24 tvomic bo doseglo skoraj isto proizvodnjo k prejšnjih 66, ker bodo obratujoče tvornice prevzele delo ukinjenih obratov za ves čas. dokler traja vojna. Od 500 cigaretnih znamk jih bo ostalo več ko 200. Ukinjene bodo predvsem one cigaretne tvornice, katerih dnevna proizvolnja pri posameznem delavcu ne presega povprečnega števila 150 tisoč cigaret Levi med seboj Zoološki vrt v Barceloni je naročil v Afriki dva leva. Zgodilo se je pa nekaj, kar je povzročilo, da je bilo naročilo preklicano. V omenjenem zoološkem vrtu je namreč živelo osem levov. V zadnjem času pa se jih je lotilo neko čudno razpoloženje; potem so pobesneli in se spopadli na življenje in smrt. Tisti levi, ki so bili v tem grozovitem boju odpornejši in k: so zmagali, so zmrcvarjene leve požrli. Vodstvo barcelonskega zoološkega vrta ?i zaradi tega ne upa spustiti med pieostale leve novih, četudi so se pobesneli levi med tem precej pomirili. N A L OGLASI DVA GOSPODA iščeta damo za hitro metodo poučevanja italijanščine. Ponudbe na oglasni oddelek >Slov. Naroda« pod »Italijanščina«. POZOR! Svarim pred nakupom dne 19. aprila t. 1. ukradenih novih čevljev: 1 par rjavih gorskih šivanih, 1 par rjavih gorskih zbitih, 2 para črnih nizkih z dvojnimi podplati, zbitih. — Klavžer Alojz, Ljubljana, Vošn Jakova ulica 4. PKOTI LENIVOSTI ČREVESJA, proti bolečinam v trebuhu in proti migreni je priznano sredstvo Ambroževa medica, ki jo dobite le v Medar-ni, Ljubljana, židovska ulica 6. PRAZNO SOBO išče mirna gospodična — tudi z malo kuhinjo — pri zanesljivi stranki, s posebnim vhodom — v bližini tramvaja. — Ponudbe na oglasni oddelek >Slov. Naroda« pod »Za takoj«. Inserirajte v ,Slov. Narodu1 Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, sreda, 22. aprila 1942-XX. Indijski jogi so premagali smrt Presenetljivi poskusi vpričo evropskiH učenjakov — Izzivanje znanosti ste? Q2 r V nasprotju z bogatimi, v izob.lju in razkošju ž vcčmi Indijci ter mn- 'i co airo-ma-kor, ubogo rajo zla&fi po velikih mesfh •fo-ji ona prastara India. ki skrbna sk - H a svo:r> sk: »\-nostno m««dro»t pred radovedni m- EvTopci. O ćarovmjah fak riev in k> gov se je že mnngo p-salo M r1 b; se »dar bi jih smatral za šarlatane m sleparje- Ne, to- 90 možje resne znanosti k: so si pridobili v dolgem ž* vi jen ju naravnost MOMMfM samopremacovanje m brzdan ie »rojih atraati Vzemimo ooa Bnamo ki ima v oMasti a»voje srce. želodec m ledvice. Utnnanic srca lahko ustavi, kadar se mu zahkih častmkm n zadnjega kra I1« S3chov r.T poto-pari v g robni 00 pri Lahore. Šest tednov so stali vojaki pred grobnico na straži, toda fakir je pcišd irv in zdrav zopet iz nje. In ta fakir niti ni bil med najboljšimi. V po^v>r?u Neil-Horrv žive *ogi. ki imajo svoje telo taJco v o-blaMi. da si podaljšajo življenje daleč preko sto let. Med nji-nv ;c baic cdo eden. ki je star že 400 let Nekemu io^j so prinesli več strupov. M;r-no «!t je nnknrVi«! /vt-plcne kaline na dlan la ;o pofoat Požrl je tudi ciankalij, toda nobervh znakov zstfrunfljenj« ni bilo videti na njem Ta po*ku« ic b-1 storjen vpričo mnopih c>* 1 opak i h gledalcev. Joe ie za-užil tolfko struna da b: Kil navaden človek umrl v r-eh minutah Nnzadnie pa je poajafaafl ^e na drobno Močeno Mrk'cnico. Cicz tn ore mu ie zdravmk ' /1»? a 1 že'odec. Strup je bil še v njem Naslednjem dne so pa našli steklene drobce v njegovem blatu. Med oć:\-dci ie M rudi sloveči učenjak je d^žal dve sekundi nad svilenim robcem tepa ali onega gledalca tako. da so padli s on črv htki na robec Zdaj je zadišalo po vijolicah zda i po Smarrrcih zda, zopet po iaaaaaVaai bezgu, a na robe-'h n; b lo nobenega s!edi: pr, tekočem parfumu. Končno *e jog trfa\~: r!-* bd pHfiani voni rože. ki ra-«te samo v X:beru. In res se je razkril v na^ednirrr. rreni?tku od robca nekega gledalca vopi neznane rože Evrnpci *n> vzeli ^^'f rr»bce domo\- in tih naslednjega dne i7i; <-\r,ym zniricem. Tn tud' so takoj ugotovili mečan voni no raznih rožah. Tudi v tem primeru ni bilo mogoče 0*aa> r;ti o hipnotiziraniu ali slcpanji Neki indi-4ci fakir je presenetil resneca evropskega raziskovalca s tem da si jc z Hesuvco p<>ti1:ne tako da mu je kršeno ob\-isclr, na m'^:cah :n iflafe na licu Petem je pa zopet mirn<> polnil n»ko nazaj. kakr»r dn se ni nič zgoe-v sv/viem ie7 ku. Pr vsak* besed- no^koč1 rv«tan in pade zo- K 2 samo Ljubljana, tudi Novo mesto se je uspeino uprla pre-' 500 leti četam celjskega grofa Ulrika II — Celjani 53 tili uspešni samo pri nenadnem napadu na Kranj Ljubljana. 22 aprila Nedavno smo v >Slovenskem Narodu« obnovili spomin na pomembne dogodke, ki jih je točno pred pol tisočletja L 1442. doživljala Ljubljana. V že nekaj let trajajočem sporu med Habsburžani in Celjani, so Celjani pod vodstvom celjskega grofa Ulrika n. imenovanega leta oblegali tedaj z močnim zidom obzidano Ljubljano, ne da bi dosegli kak pomembnejši uspeh. Ljubljančani so z uspehom odbijali vse napade ohlegovalcev in jim niti kamenite granate niso mogle do iivega. Toda v tej vojni se niso postavili samo Ljubljančrtni. Ljubljana tudi ni bila edini smoter celjske vojske, saj je bila na strani Habsburžanov tedaj skoraj vsa Kranjska. Ljubljana je bila sicer najpomembnejše mesto, vendar ne v sedanjem pomenu odločilnega upravnega središča. Voja5ko so bila vsa druga utrjena mesta na Kranjskem prav tako važna, saj se je mogel dobro založen sovražnik v njih upirati, dokler se ob~ legovalci niso naveličali. Ko pa so odšli, so mu bila zopet odprta vrata, da je uveljavil svoje gospostvo. Tega so se Celjani dobro zavedali in ko niso nič opravili pred Ivjub-rjano. so udarili na Kranj in Novo mesto, nedvomno v upanju, da bodo imeli vet sreče in da se kasneje morda vrnejo napadat Ljubljano. Ker so posta jaH cd j-ki grofje Habsburžanom nevarni Kaj je bil vzrok tej vo.ni med dvema mogočnima plemičema'' Spor zaradi posestev krškega škofa Janeza £alermana je bil samo povod za dejanska obračunavanje. Nasprotje med Htbsburžani tn Celjani se je zbudilo že mnogo prej in sicer L 1436. Cesar Sis^emond fe **»da-» povzdignil na zboru v Prngi cflske grofe, ki so bili vazali Štajerske vojvodine, v državne kneze. Tedanji habsburški vojvoda, kasnejši cesar Friderik III oe je proti temu imenovanju pritožil, ker je čutil, da mu postajajo ccljrki grofje nevarni tekmeci. Toda pritožba "e ostala brez uspeha, obe stranki pa sta sklenili poravnati račune in odločiti bitke za odlr-čilnejši vpliv in oblast na terenu samem. Priložnost zato je bil omenjeni spor za posestva krhkega škofa pri Celju. Preden se je celjska vojska lotili same Ljubljane je pod vodstvom Jana V i tov ca napadla številne gradove na Štajerskem in Dolenjskem. Boj se je zanesel tudi v Istrio, W je bila na etrani Habsburžnnov. Celjani so povsod zmagovali, med tem jih je pa prehitelo premirje, sklenjeno, ko je vojvoda. Friderik Habsburški postal nemški cesar Boji co se obnovili že !. 1442 Tedaj je pa bila glavno prizori če Kran ska. Napad na Kranj Vojska Celjanov je ob vdoru proti Ljubljani štela 16.000 mož Ko niso nič opravili proti Ljubljani, je Ulrik ukazal napasti Kranj. Kranjčani so se sicer pripravili, teda bili so premalo čuječnl. pač bržl?on<» zaradi ugodnih ve»ti. ki so priha ale lz Ljubljane Tako se je zgodilo, da je nenadni napad Celjanov našel Kranjčane nepripravljene in v kresni noči se je Kranj brez pravesra obrambnega boja vdal. Kaže pa. da Cr^-ani niso računali na kakSno resnejšo zasedbo mesta, sa »o ob odhodu pustili v nj^m le mani."o posadko Ko je Kranjčanom priSlo na pomoč nekaj avstrijske vojske, je bila p^'^dka takoj premagana in Kranj z pet vrnjen v posest Habsbur-žanov. pet ne za j. Potem začne jog igrati rta har-rrvniko in prstan pleše po mizi v taktu. Med joeom m prstanom je vel;ka razdalja m joc se prstana splo-h ni dotakml. Tresli jog lahko obuja maihne živali od srmrti. N'r.vadn- o-btij.i ptice Uiame vabca in ga ubije Da bi Fvropci ne dvomili o tem. da *e vrabec mrtev. £n piisiti ležati dobro uro. da p&mmom iKiuuu Pfrtem pa vzame peg svoje novečevalno steklo n ga drž: tako, da padajo osredotočeni -»ončni /nrki aVoavatj na vrabčeva oko M;nc neka i minut. }on mrmra nefcaj predle in naenkrat se začne vrabec premikati č:cz ndkai minut se atieae m zamahne s krili. §c nekaj minut in že leta po s;>bi. Ta poskus traja pol ure. potem pa -o^ovo osT-cdoročcnje po-pu^ti. Pr.yna <=e mu. da je 'zčrpen in vrabec, ki je dotfef frfrtal po sob: pade zopet mr-aaa na tla. Do-lco v> smatrali ljudje v*e početje m-dijsfkih joefov za »loparijo. .^cle v ncnej^im času so pris.^: rc^m OfivpAi raz:'tkova»1ci. med njimi zlasti Paul Brunton do orepri-čanja. da imai* * ta na:e noime pm-sem tuji učeniaki vendarle o?rorrme duševne sn-le in d-a h ;t trebi vzeti l O mu Fau» Brun ton je nr?r»^il o te»m rudi knjigo k- ie izšla leta |037 in ki ie 7r>udila v znanstvenem Gra-dece. Načelo val je mestu mestni sodnik, ki je n-'egova oblast segala daleč čez mestno obzidje Novon? sel jeni v mestu so bili 7 let rpro.4čoni davka, po tej dobi pa so meščani morali razen plačevanja davkov pomagati pri ptrnži in pri popravljanju mest-nejra obzirHa. Posebne d^l^čbe so posoeše-vale novomeško trgovino. Tako je Novo mesto postalo irtćBSea avstrijskih posestev na Doioniskem in se j« okoli nega počasi 0ore4M vama avstrijsk- oblast nad vso krajino. »Novomeški oreh bil mehkejši od ljubljanskega« Čeprav Novo mesto ni bilo posebno važno po svoji legi. je vendar utrjeno pomenilo precejšni' oviro za vsako vojsko. Njegova dolžnost je bila predvsem braniti avstrijske posest in 1. 1442 se je izkazalo da lahko uspešno kljubtre. Verjetno tudi v celjski voiski po neuspehu pred Ljubljano ni bilo več prvotne vnenie in napadalnosti Nedvomno ie vtjaštvn imelo več veselja s plen taafmm po bogata založenih posestvih Habsburžanov kakor pq z zaleti van jem v obzidje za '-nrc-rimi so se borili sveži in »počiti meščani. Valvazor je Novomescane takole pohva lil: xTudi ta oreh ni bi! mehkejši od ljub-gaaaaaega. Skrhali so al zobe ob njem. Mesto je odbilo napad tako moška, da so Celjani Izgubili mn-^go ljudi. Odnesli niso s seboj nič dru~^~a kakor kes. da so žrtvoval: Z2 nepol • ■ id toliko ljudi.« Plačati »patidenk« opolnoči je bila tudi dolžnost, ne samo pravica Kako je cesar Friderik III nagradil hrabre privržence v Novem mestu, nam nx znano. V zvezi z ljubljansko nagrado >pa-tidenkom«, to je oprostitvijo hišnega davka z obvezo plačevanja priznavalnine gospostva v višini 1 krajcarja, pa naj omenimo še eno zanimivost. Plačevanje *patidenka« je bilo odrejeno, kakor je bile že ugotovljeno, na nočni čas 30 septembra. Nekaterim je bilo to v veliko veselje in zabavo, posebno še v prvih letih, ko je hila to novost. Kasneje pa je čar popuščal. Viri pripovedujejo, da 1. 1509 nek meščan ni prišel o polnoča s krajcarjem na rotovž. S tem se je mestnim očetom zelo zameril in hoteli so ga kaznovati. Predlagana kazen naj bi znaSala en cekin. Zanj so se pa potem zavzeli stare šl meščani, ki so ugotovili, da so se podobni primeri dogajali tudi že prej, pa zato ni bil nihče kaznovan. Kazen so na podlagi tega pričevanja spremenili v ukor. Mir je bil sklenjen L 1443 Vai ti boji po slovenski zemlji so hvido prizadeli prebivalstvo. Kmetje zanje niso imeli smisla, saj so jim neusmiljeno uničevali njihove domove, nihov trud. njih same pa preganjali. V ljudstvu je tedaj že živel tud1 preplah pred Turki in prebivalstvo bi bilo nedvomno raje videlo te domače nasprotnike združene v skupnem pripravljanju obrambe pred neusmiljenim zunanjim sovražnikom. Tudi med obema sovražnima strankama boji niso prinesli prave odločitve. Sicer je bil sklenen 1. 1443 v ; Dunajskem Novem m^stu mir, toda vpra-! sanje premoči je ostalo odprto. Sklenjena je bila ob tei priKžnos+i medsebojna dedin-ska pogodba, ki je 13 let pozneje, ko je pod earotniskim mečem padel zadnji celjski grof. odločilr. v prid Hab^buržanom. Msđžarc&a zonanja trgovina Ugodni razvoj madžarske zunanje trgovine v lanskem letu, ki smo o njem že poročali, je tZi ažen v statističnih podatkih, j objavljenih po Osrednjem statističnem ura-; du. Vrednost uvoza se je povečala za 21%, ! od 606 na 730, vrednost izvoza pa za 53% ! od 515 na 791 milijonov pengo. Preianskim je bila madžarska zunanja trgovina pasivna za 8S milijonov, lani pa aktivna za 61 milijonov. Pri tem je treba seveda upoštevati porast cen. Tudi lani se je pokazala poglobitev trgovinskih stikov med Madžarsko na eni ter Nemčijo m Italijo na drugi strani. Uvoz iz Nemčije se je povečal od I 6 na 59, nemški izvoz iz Madžarske pa od I 11 na 609r. S tem je dosegla Madžarska I v blagovnem prometu z Nemčijo izvozni ! presežek 46,000.000 pengo, dočim je bila predlanskim madžarska trgovinska bilanca pasivna za 68 milijonov pengo. Tudi z Ita-; lijo je bila izmenjava blaga zelo živahna, i To velja zlasti za madžarski uvoz iz Italije, ; ki se je dvignil ou 56 na 150 milijonov pen-go\ S tem je narasel italijanski delež na celokupnem madžarskem uvozu od 9 na 21 odstotkov. Izvoz v Italijo se pa ni povečal v enaki men, temveč je celo nazadoval od 16 na 14 odstotkov celokupnega izvoza. Dočim je znašal predlanskim madžarski izvozni presežek v Italijo 28,000.000 pengo, je bila madžarska zunanja trgovina lani v tem pogledu pasivna za 36,000.000. Delež Nemčije in Italije vštevši protektorat, toda brez pogajanj, je znašal lani v madžarskem uvozu in izvozu okrog 80%. Povečala se je pa tudi Lzmenjava blaga med Madžarsko na eni ter Turčijo, Švico in Švedsko na drugi strani. Pač je pa nazadoval promet z bhžnjeevropskimi državami od 0.6 na 0.4%. S plese*« počaste hrabre može če se vrnejo moški iz plemena Maseai v Keniji v Srednji Afriki z uspešnega 'ova na leve, se napotijo nj nove žene v procesiji k poglavarjevi kolibi, kjer zaplešejo hrabrim lovcem v čast divji bojni ples. Na sebi imajo vse polno medeninastih obro-čev. velikih uhanov in zapestnic. Mnogim ženam pokrivajo ti okraski roke do komolcev ali pa se čez. Obroče nosijo tudi na nogah Najvažnejši so pa obroči okrog wratu. Ti namreč iz lajajo njihovo starost in sicer brez vsakega prikrivanja. Od rojstva dobi deklica m poznejša žena vsako leto na vrat en obroč. In vsi ti kovinski okraski med plesom cingljajo m žvenke-tajo v plesnem ritmu Žene plešejo zelo temperamentno, će izgubi katera med plesom svoj obroč ga lahko druga pobere m obdrži. C^m več obročev ima žena na 3ebi. razen seveua tistih okrog vratu, tem »olj je pri mošk.h v časteh. Dobro povedano Detlev von Liliencron je bil nekoč na Koncertu, po katerem je nastala pre edin cilj: povečati proizvodnjo, da se tako dv'g-ne življenjski standarl prebivalstva in dobe novi viri državnih dohodkov. Finančni mnVster general Stoinescu je sporočil članom vlade, da bo država najela v Nemčiji posojilo v znesku 600 milijonov mark za delno kritje državnih izdatkov, ker re !ni državni dohodki ne bodo zadostovali. 2n lani je dobila Rumunija v Nemčiji večje posojilo v okviru na deset let preračunanega nemško-rumunskega investicijskega načrta. Tega posojila pa še ni v celoti izčrpala. S trskami si svetijo V švicarskem kantonu Untcnvaldcn jc vasica Hintergrabcn. k' jc okrog 50 hK Ljudie žive v nji 5e primitivno. Vasica je daleč rxldaljena od večjih krajev, in tako ne pridejo vaččani v s-tfk s civiliziranim ^A-e/torn. Niti cesta še ni speljana do te vasice. Va^čani proizvajalo1 sami večino- sw-Tih 5ivljenjskih petreb^čin. Električne razsvetljave seveda nimajo in rudi petroleja ne dobivajo. Pornasajo si ta.ko. da gredo zvečer spet s kurami. č*:c pa žc rab<:o luč. si srvetijo s trskami, kakor so si svetili fiudV je v starih časih. Izvoz jajc iz Madžarske Ker primanjkuje mesa se je na Madžarskem znatno povečala poraba jajc. Kljub temu je lahko Madžarska izpolnila svoje obveznosti v pogledu izvoza jajc. Leta 1939 jih je izvozila 10.19 milijonov kg, predlanskim 6.48. lani pa 13.19 milijonov kg. Največja izvozna družba Hangva je izvozila lani sama 6.7 milijonov kg jajc v inozemstvo. Največ madžarskih jajc gre v Nemčijo. B. Pero\\-ne: 42 Dr. Torrfdon igra za vie Roman Rov je sedel za volan, pognal stroj in se skrivaj ozrl na tovariša, pa mu ni mogel vi leti v obraz. >Imate kak določen cilj?« je vprašal. >Ne, nobenega.'« Postava je sedela molče, pogreznjena v blazine, in je ostala tako. dokler ni Roy zavil v Avenue de la Cote. Tedaj pa: ^Bili ste potnik na .Ranporu*. doktor, kaj ne?« »JDa.« Vprašanje je Roya osupilo. »Zakaj?« -►Smatram za mogoče, da ste doživeli kaj čudnega-Kaj takega, kar vam lahko pojasnim.« Rov je še nekaj trenutkov molče vozil dalje. Vse to ni bilo prav nič podobno uvodu v Saidovo sporočilo. Nezaupanie ga je r°Pnciio. »Če imate kako sporočilo zama, na dan z baacdo!« je mahoma dejal. >SporočiIo. doktor" Nemara da imam za vas mnogo sporočil...« »Mnogo sporočil, hudimana!« je pomislil Rov. »Ali te pošilja Said, ali te pa ne pošilja. Takoj bomo videli.« Zavozil je na cestni rob, ni pa obstal, kakor je nameraval. Trd. okrogel predmet se mu je uprl v rebra, in prijetni. blagozr*očni glas je rekel: »Vozite dalje, doktor!« Rov je vozil. Pritisk pištole v bok mu ie pognal kri v glavo, in ihtivo je vprašal: »Kaj je to9 Oborožen napad?« »Rad bi. doktor, da se prijateljski pogovoriva. Snj imava skupne interese. Čez nel-caj čas?, lahko ustaviva, ako želite, vendar ne tu.- »V čem je razlika?« »Tukaj je presvetlo.« Tako govoreč je neznanec nekoliko privzdigni) glavo, se nagnil naprej ter pogledal v zrcalce. A- to je pravkar vozil mimo cestne svetilke in Rov i? Bfl trenutek ujel pogled na suh. malce ftagubancefi, maslinovozeler obraz z iMUiiiiuimi oči in seočico Srnin brkov nad odprtimi usti. i/ katerih so se luafci tali zlati zobie. ^Zavrite, doktor.« Roy je zavrl, in avtomobil, ki 70 vozil za ni ima. je z veliko brzino prehitel. Neznanec se je zleknii na^ni. _ »Zdaj lahko spet poženete!« Rov j# ubogal. Pritisk pištole ki je bila uprta v njerova rebra, se je zmanjšal, prenehal ra ni Rov je s strani videl browning. ki ga je stiskala roka v usnieni rokavici. Toda skrivnostni človek ga ni niti z besedico silil, kam nai vozi, in tako je Rov iz navade ubral pravec proti Nizzi. Ko je bil Monte Carlo že precej daleč aa njima, se je neznanec zno-*-a oglasil: »Bili srte notnik na .Rannoru*. doktor. V koris* bi vam bilo. če bi mi povedali, kaj ste osebno doživeli na tej ladji.c je upiral oči v cesto, j vem. ali bi mi bilo v korist Kdo pa ste?« .« Rekel sem. da imava skupne interese Kakšne?« Na primer... Štefana Le Fenduja!« je mehko rekel nnec in kraioma pogledal Rova. To ime vam ?:nano. kaj ne?« Torridonove mišice so bile napete, rekel pa ni nič Mislim, da ga poznate.« je mož nadaljeval. ^Vsai listih ste ga morali čitati, v zvezi s tem, kar se -lilo na .Ranporu' ...« Čujte- ie reke Rov »atfl se mi. da ste noučeni ;"em. Kaj se ie zgodilo na .Ranporu'?« Umor. doktor Torridon!« Kakr morete vedeti?« Vem, da se je Štefan Le Fendu vkrcal na ,Ran-pore Ako ste čitali časnike, vam bo znano, da je nekdo telefoniral portsaidski policiji, da je na ladji T^e Fpndu. Ta nekdo sem bil jaz!« Roy je radovedno pogledal moža. ki je zdel ob njerovi strani. Neznanec je hitro nadaljeval! »Ne veriamet?7 Poslušajte! V Portu Saidu. doktor, je živela ženska ... Port'j^ilka ... begunka, ki se je skrivala pred policijo, kakor laz. Tmel ?.cm jo rad. Niti slutil nisem, da bi utegnil biti v njenem živi jen tu še kdo razen mene. dovi