URADNI VESTNIK DOLENJSKE
— za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, TREBNJE
Letnik I.
NOVO MESTO, 29. apirila 1964
St. 1
VSEBINA
1. Odlok o hišnem redu
2. Odlok o javnem vodovodu
3. Odlok o upravi, uporabi in vzdrževanju ka-nalizaciie v občini Novo mesto
4. Odlok o dopolnitvi odloka o oprostitvi proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev
5. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o stanarini
6. Odlok o količinah vina in žgania. ki iih sme-io zasebni proizvaialci porabiti doma v pro-izvaialni dobi 1963/64 brez plačila prometnega davka
7. Odlok o spremembi odloka o določitvi cest IV. reda v občini. Novo mesto
8. Odlok o spremembi odloka o spojitvi komunalnih bank v Brežicah, Črnomlju, Novem mestu. Sevnici in Vidmu-Krškem v Medobčinsko komunalno banko v Novem mestu
9. Odlok o začasnem financiranju potreb občine Novo mesto v I. četrtletju 1964
10. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinski taksi in občinskem prometnem davku
11. Odlok o ustanovitvi .sklada za borce NOV občine Novo mesto
12. Odredba o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodliivcev
13. Odločba o ustanovitvi zavoda za izgradnjo in urejanje naselij
14. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o maržah v trgovini na drobno na območju občine Novo mesto
OBČINA NOVO MESTO
i.
Na podlagi 13. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17-222/62), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št.' 2-22/59) in 16. točke 8. člena statuta občine Novo mesto je skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti z dne 2. avgusta 1963. sprejela
ODLOK o hišnem redu
1. člen
Ta odlok se uporablja na območju občine Novo mesto za vse stanovanjske hiše, ne glede na to„ ali gre za stanovanjske hiše, ki so družbena lastnina, ali delomg družbena lastnina, deloma pa v lasti državljanov in jih upravljajo hišni syeti, ali pa gre ža stanovanjske hiše državljanov, ki jih upravlja lastniki
2. člen
Nosilec stanovanjske pravice, ki mu je bilo stanovanje pravnomočno dodeljeno, mora predložiti to pravnomočno, odločbo predsedniku hišnega sveta oziroma, lastniku hiše in skleniti z njim stanovanjsko pogodbo v pismeni obliki.
Stanovanjsko pogodbo je treba skleniti najpozneje v' 30 dneh potem, ko je vročena odločba.
3. člen „
V pismeni stanovanjski pogodbi je treba navesti število prostorov z označ-
bo namena, kateremu služijo, in stanje stanovanjskih prostorov, ki jih nosilec stanovanjske pravice prevzame v uporabo.
To stanje se mora ugotoviti tudi s posebnim zapisnikom, ki ga podpišeta predse’dnik hišnega sveta' oziroma lastnik hiše in nosilec stanovanjske pravice.
4. člen
Ob neupravičeni vselitvi je predsednik hišnega sveta oziroma hišni lastnik dolžan tako vselitev takoj sporočiti stanovanjskemu organu občinske skupščine.
5. člen
Nosilec stanovanjske pravice je dolžan sporočiti čas izselitve predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku hiše in stanovanjskemu organu občinske skupščine najmanj 3 dni pred izselitvijo.
Ob izselitvi mora nosilec stanovanjske pravice izročiti stanovanjske pro-, store v takem stanju, v kakršnem jih je prevzel, upoštevajoč normalno redno obrabo.
Nosilec stanovanjske pravice mora izročiti ob izselitvi predsedniku hišnega sveta oz. lastniku hiše ključe stanovanja, vežnih vrat in ostalih prostorov, morebitne izgubljene ključe pa nadoknaditi.
Ob izselitvi se z zapisnikom, ki ga podpišeta predsednik hišnega sveta oz. lastnik hiše in nosilec stanovanjske pravice, ugotovi stanje stanovanjskih in ostalih prostorov. Vsako okvaro teh prostorov, ki presega normalno obrabo, mora popraviti nosilec stanovanj-
ske pravice na svoje stroške, sicer to stori hišni svet oziroma lastnik hiše na stroške nosilca stanovanjske pravice.
6. člen
Skupni prostori, kot so dvorišče, ' odprte kleti, stopnišča, hodniki, podstrešni prostori, pralnica, sušilnica itd., morajo biti na razpolago vsem stanovalcem hiše, ki pa so jih dolžni uporabljati obzirno in jih varovati pred vsako nepotrebno škodo.
Cas, način uporabe in čiščenje teh prostorov določi hišni svet oziroma lastnik hiše v sporazumu s stanovalci.
7. člen
Nosilec stanovanjske pravipe sme sprejeti podstanovalca in mu dati v uporabo del stanovanjskih prostorov le s privoljenjem hišnega sveta 'oziroma lastnika hiše.	•
Nosilec stanovanjske pravice in pod-stanovalec morata skleniti pismeno pogodbo, s katero nastane podstanoval-sko razmerje.
• 8. •člen
Nosilec stanovanjske pravice sme izvršiti prenovitev ali prezidavo stanovanjskih prostorov le s privoljenjem hišnega sveta oziroma lastnika hiše. Kadar pa gre za preložitev ali prezidavo, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, pa mora imeti tudi gradbeno dovoljenje pristojnega organa.
Ob izselitvi mora nosilec stanovanjske pravice pr.epustiti popravljene ali prezidane prostore v nespremenjenem stanju, razen če je bil sklenjen drugačen dogovor med njim ih hišnim svetom
oziroma lastnikom hiše. Tak dogovor pa mora biti sklenjen pismeno in ga morata podpisati nosilec stanovanjske pravice in predsednik . hišnega sveta oziroma lastnik hiše.
S pogodbo, ki jo skleneta nosilec stanovanjske pravice in hišni svet oziroma lastnik hiše, se določi, kdaj lahko zah-. teva nosilec stanovanjske pravice celotno ali delno povračilo stroškov, ki jih • je imel s tem, da je stanovanjske pro-sore znatno izboljšal, in kdo naj mu povrne te stroške.
9.	člen
Nosilec stanovanjske pravice in pod-stanovalec sta dblžna:
1. vzdrževati stanovanjske in ostale prostore v uporabnem stanju,
2. paziti na red in snago4 v stanovanjih in skupnih prostorih,
3. uporabljati stanovanje tako, da ne moti miru in počitka stanovalcem, posebno od 21. do 6. ure,
4. takoj sporočiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku hiše pomanjkljivosti in okvare v stanovanju in skupnih prostorih, kolikor jih nista sama dolžna popraviti,
5. skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne in ogrevalne naprave, posebno zaradi gnraza in mokrote,
6. pri dovozu kuriva ali česa drugega takoj počistiti pločnik ali druge prostore,
7. redno zračiti stanovanjske in druge prostore,
8. plačevati stanarino do vsakega 5. v mesecu vnaprej, če ni s posebno pogodbo določeno drugače.
,	••	10.	člen
Nosilec stanovanjske pravice mora na lastne stroške:
1. uničiti mrčes, če se pojavi,
2. poskrbeti za čiščenje štedilnika vsak mesec, peči pa po potrebi, posebno pa pred začetkom ogrevanja v jeseni,
3. pobeliti kuhinjske ' prostore najmanj vsako drugo leto, stanovanjske in poslovne prostore pa, kakor hitro se pokaže za to potreba, najmanj vsako 5. leto,
4. poskrbeti za mala popravila, kot npr.:
a)	za popravilo električnih stikal in varovalk,
b)	vodčvodnih tesnil v pipah,
c) poškodovanih ključev in ključavnic,
č) zvoncev na vratih,
d) pečnic v pečah in štedilniku,
e) kurilnih in pepelnih vratič,
f) rešetk,	,
g) štedilniških plošč,.
h) tesnijnih straniščnih rezervoarjev, straniščnih desk, razbitih stekel, električnih stikal in podobno,
5. razkuževati stranišče brez vodnega izpiranja s primernimi razkuževatnimi sredstvi,
6. odpraviti vse okvare, ki jih je napravil hote ali iz. malomarnosti.
Predmete iz prejšnjega odstavka, ki se ne dajo več popraviti, mora nosilec stanovanjske pravice nadomestiti z novimi.
^	11.-	člen
Nosilec stanovanjske pravice je odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi ■anemarjenja njegovih dolžnosti, in za
*	V	f	.
škodo, ki bi jo povzročili člani njegove družine, njegovi podstanovalci, obiskovalci ali voznik, ki je z nepravilno vožnjo, opravljeno, po naročilu nosilca stanovanjske pravice, prizadejal hiši ali njeni pritiklini kakšno škodo.
12. člen
Nosilec stanovanjske pravice, njegovi družinski člani in podstanovalci ne smejo v stanovanjskih in skupnih prostorih storiti kakršnega koli dejanja, ki bi utegnilo povzročiti škodo ali pa motiti mimo sožitje med stanovalci.
Posebno je prepovedano:
1. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni,
2. uporabljati strojne naprave, ki povzročajo prekomeren ropot, hrup' ali šum, šivalne ali druge stroje je treba pri uporabi primemo podložiti, da se ropot ublaži,
3. v času nočnega počitka med 21. in 6. uro igrati na zvočnih instrumentih, peti ali drugače kaliti nočni mir,
4. uporabiti zvočnike, radioaparate, gramofone, glasbila ali kakršne koli druge naprave na tak način, da motijo stanovalce,
5. igrati na dvorišču ali v neposredni bližini stanovanjske hiše igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali ki bi povzročile škodo v stanovanjih, na poslopju ali nasadih,
6. vpiti na dvorišču in hodnikih,
7. pljuvati na tla ali drugače pone-snažiti poslopje, dvorišče ali k poslopju spadajoči prostor,
8. metati odpadke ali druge predmete na tla po hodnikih, vežah in dvorišču, metati ali izlivati v stranišče, vodovodno školjko ali odtočno cev nekaj, kar lahko zamaši stranišče, školjko ali odtočno cev,
9. iztepati preproge ali druge predmete, odlagati pepel in odpadke na mestih, ki niso za to določena,
10. zamazati ali poškodovati poslopja s pisanjem ali pritrjevanjem plakatov v vežah, stopniščih ali hodnikih, nalepljati uradne ali druge objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena,
15.. zastavljati veže, hodnike, stopnišča ali dvorišča s kakršnimi koli predmeti, postavljati kolesa ali druga vozila, kakor tudi otroške vozičke izven za to določenih mest,
12. prekomerno močiti tla, pomivati ali barvati parkete, močiti in umivati pode iz mehkega lesa, ki so impregnirani z oljem, ne da bi se obnovila impregnacija,
13. po nepotrebnem trošiti vodo, pomivati posodo v stenskih izlivkih in puščati prižgano luč v skupnih prostorih po uporabi,
14. postavljati na okna nezavarovano posodo s cvetlicami ali zalivati cvetlice tako, da odteka voda po zidu,
15. prati in sušiti perilo v stanovanju, če je na razpolago pralnica in sušilnica perila oziroma prostor za sušenje perila, po pranju opustiti čiščenje pralne naprave, posebno pralnega kotla; v hišah, kjer ni pralnice in prostora za • sušenje perila, uporabljati za pranje in sušenje perila druge prostore, kakor jih je določil hišni svet oziroma lastnik hiše, .
16. polivati pri kurjenju kurilnih naprav kurivo z bencinom, petrolejem ali drugimi močno vnetljivimi sredstvi,
17. rabiti kopalne in umivalne naprave za pranje velikega perila,
18. hraniti na podstrešju gorljive predmete,
19. rediti živali in perutnino ter imeti pse in mačke brez privolitve hišnega sveta oziroma lastnika hiše,
20. vlivati odpadne vode v žlebove, na ! cesto ali na dvorišče,
21. storiti kakršnokoli dejanje, ki bi utegnilo povzročiti škodo v stanovanju, poslopju ali na pripadajočem zemljišču,
22. uporabljati stanovanjske prostore v druge namene brez odobritve pristojnega organa,
23. pred pročeljem zgradbe zlagati drva, če je za to na razpolago drug prostor, ali jih naslanjati na zid,
24. pred pročeljem zgradbe puščati drva, če jih drugod ni mogoče zložiti, več kot 48 ur, premog pa več kakor 8 ur,
25. puščati vežna in vrtna vrata odklenjena poleti od 21. do 5. ure, pozimi pa od 20. do 6. ure.
13. člen
Hišni svet oziroma lastnik hiše mora vzdrževati stanovanjsko zgradbo z vsemi napravami v rabnem stanju.
Hišni svet oziroma lastnik hiše lahko f pregleda po potrebi stanovanjske in skupne prostore v navzočnosti nosilca stanovanjske pravice.
14. člen
Spore med hišnim svetom oziroma lastnikom hiše in nosilcem stanovanjske pravice, ki nastanejo zaradi dolžnosti nosilca stanovanjske pravice ali zaradi popravljanja stanovanjske hiše in njenih naprav, rešuje poravnalni svet pristojne stanovanjske skupnosti.
15. člen
V stanovanjskih hišah, ki imajo več kakor IZ1 stanovanj ali za več hiš skupaj, kjer to dopušča donos stanarine, se lahko nastavi hišnik.
Kjer ni hišnika, opravljajo hišniške posle nosilci stanovanjske pravice po dogovoru s hišnim svetom oziroma lastnikom hiše in po vrstnem redu, ki ga določi hišni svet oziroma lastnik hiše po predhodnem sporazumu z nosilci stanovanjske pravice.
16. člen .
Hišnik je dolžan:
1. vsak dan pomesti stopnišče veže in skupne hodnike ter jih po potrebi tudi pomiti oziroma poribati,
2. vsak dan pomesti dvorišče do 7. ure zjutraj,
3. vsak dan pomesti pločnik, v zimskem času pa z njega' počistiti do 6. ure zjutraj sneg, ob poledicah pa ga posipati z drobnim peskom ali . žaga njem ter odmetati sneg od hiše in očistiti prehode,
4. vsaj enkrat na mesec očistiti in pomiti okna na stopniščih in skupnih prostorih,
5. ob določeni uri odklepati in zaklepati vežna vrata ter prižigati in ugašati skupne luči.
6. vse hišne naprave zavarovati pred okvarami, posebno pred požarom, mrazom, vlago in podobnim, ter jih pregledati najmanj enkrat mesečno,
7. skrbeti, da so gasilske naprave v zgradbi pravilno nameščene in v uporabnem stanju,
8. nadzorovati odlaganje smeti in drugih odpadkov ter skrbeti za njihov redni odvoz,
9. skrbeti in nadzorovati, da drže nosilci stanovanjske pravice red in snago v skupnih prostorih,
10.	opozarjati hišni švet na napake, okvare in pomanjkljivosti in predlagati potrebna popravila.
17. člen
Hišni svet je dolžan skrbeti za pravočasno izvršitev predpisanih preventivnih požarnovarnostnih ukrepov, za izvršitev teh ukrepov je odgovoren hišni svet, upravnokazensko pa predsednik hišnega sveta.
18. člen
Ta odlok mora biti obešen na vidnem mestu v vsaki hiši, v kateri je vsaj eno stanovanje dano v najem.
19. člen
Hišni svet oz. lastnik hiše je dolžan y veži vsake stanovanjske hiše, v kateri stanujejo nosilci stanovanjske pravice, obesiti natančen seznam vseh stanovalcev.
20. člen
Kršilci določb tega odloka se kaznujejo za prekršek:
1. iz 1., 3., 4., 8., 11., 12., 16., 18., 22., in 25. točke 12. člena ter 17. člena z denarno kaznijo do 10.000 din,
2. iz 1., 4., 5., 6., 7. in 8. točke 9. člena,
1.	do 6, točke 10. člena ter 5., 6., 7., 13., 15., 17., 20. 21 23 in 24 točke 12. člena z denarno kaznijo do 5.000 din
3. iz 2. točke 9. člena ter 9., 10. in 19. točke 1'2. člena po določbi 10. člena odloka 'o javnem redu in miru okraja Novo mesto (Uradni list LRS št. 9-25/61),
4. iz 3. točke 9. člena ter 2. in 14. točke 12. člena po določbah 17. in 18. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 38-194/59)
Ce stori mladoletnik prekršek po tem odloku, se kaznujejo njegovi starši oziroma njegov skrbnik po 19. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 38-194/59), če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj.
*	21.	člen
Za povzročeno materialno škodo je odgovoren povzročitelj škode po načelih civilnega prava ne glede na upravno kazensko odgovornost.
22.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, z istim dnem pa preneha veljati odlok o hišnem redu št. 01-1-1695/1 z dne 21. marca 1956.
St.: 36-016/63-2
Novo mesto, 2. 8.1963
Predsednik skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, Lx.
2.
Na podlagi 26. člena Statuta občine Novo mesto ter 3. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) je skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 2. avgusta 1963 sprejela .
ODLOK o javnem vodovodu
1. člen
Javno vodovodno omrežje in tenrn pripadajoči objekti in naprave (v nadaljnjem besedilu vodovod) na območju občine Novo mesto so splošno ljudsko premoženje v upravi komunalnega podjetja Vodovod Novo mesto.
2. člen
Spojni vodi in hišne oziroma parcelne napeljave so last upravnih organov oziroma lastnikov zgradb ali parcel in so glede gradnje, pripajanja in vzdrževanja podvrženi določilom tega odloka.
3. člen
Uporabnik vode iz vodovoda je lahko vsaka fizična ali pravna oseba.
4. člen
Komunalno podjetje Vodovod Novo mesto oskrbuje s pitno vodo iz vodovoda občane in gospodinjstva ter gospodarske organizacije, ustanove in zavode na območju občine Novo mesto, kjer so za to dani pogoji.
Komunalno podjetje Vodovod Novo mesto je dolžno v najkrajšem času popraviti okvare na cevovodih, v prvi vrsti pa na tistih, ki ^dovajajo vodo bolnicam, industriji, vojski in podobnim kategorijam potrošnikov.
5. člen
Odvzem vode iz javnega vodovoda je dovoljen samo na javnih izlivkah in iz hišnih oziroma parcelnih priključkov.
Za črpanje vode iz cestnega hidranta je potrebno dovoljenje Komunalnega podjetja Vodovod. Tega dovoljenja ne potrebujejo gasilske enote, kadar gasijo požar.
§. člen
Podjetje mora vzdrževati vodovod z vsemi napravami v dobrem obratovalno sposobnem 'stanju in dobavljati vodo potrošnikom neprekinjeno in v zadostni količini.
Ob začasnih prekinitvah dobave vode mora podjetje predhodno obvestiti potrošnike.
7. člen
Priključki in nove vodovodne naprave ter bistvene spremembe že obstoječih se smejo izvršiti le z dovoljenjem komunalnega podjetja Vodovod Novo mesto.
8. člen
Priključek na vodovodno omrežje sme izvršiti na stroške stranke samo podjetje Vodovod, ki te naprave do vodomera oziroma parcelnega ali stavbnega ventila samo vzdržuje.
9.	člen
J Zemeljske ali stavbne vodovodne napeljave od vodomera oziroma parcelne-
ga ali stavbnega ventila dalje so podvržene strokovnemu nadzoru podjetja Vodovod.
. 10. člen
Za vsak novi priključek na vodovodno otnrežje se plača pristojbina, ki znaša:
a) za priključek do 1”	5.000 din
b) za priključek od 1”
do 1,5*’.	10.000 din
c) za priključek od 1,5”
naprej	15.000 din
11. člen
Vsak priključek je vezan na strokovno izvedeno pripojitev in na montažo vodovodnega števca, kar bremeni naročil nika priključka.	•
12. člen
Vse stavbne ali parcelne vodovodne napeljave od vodomera oziroma hišnega ali parcelnega ventila mora lastnik oziroma upravni organ vzdrževati na lastne stroške v brezhibnem stanju.
13. člen
Za porabljeno vodo morajo potrošniki plačevati vodarino.-
Vodarina se zaračunava na podlagi z vodomeri ugotovljene količine porabljene vode.
V primeru, kjer vodomera ni, se vodarina zaračunava pavšalno.
14. člen
Cena za 1 m’ potrošene vode znaša:
a)) 25 din za gospodinjstva,
b) 40 din za ustanove, zavode in vojaštvo,
c) 60 din za gospodarske organizacije ali za ostale potrošnike. .
15. člen
Pavšalni znesek vodarine znaša mesečno:
■ a) 60 din na osebo v stanovanju s kopalnico in WC straniščem,
b) 55 din na osebo v stanovanju z WC straniščem.
c) 50 din na osebo v stanovanju zgolj z običajnimi iztoki,
d) 40 din na osebo v stanovanju brez hišnega vodovoda, ko se potrošnik osr-buje na javnih izlivkah,
e) 30din na glavo velikih živali, goveje živine in konj,
f) 20 din na ^lavo malih živali,* drobnice in prašičev.
16. člen
Hišni lastniki in ifpravni organi, kakor tudi drugi uporabniki, ki plačujejo pavšalno vodarino, morajo takoj, a najkasneje v 15 dneh, prijaviti vsako spremembo v številu potrošnikov.'
17. člen
Pavšalno vodarino določi podjeUe z odločbo ali pogodbo.
Zoper odločbo o odmeri pavšalne vodarine je dopustna pritožba na za komunalne zadeve pristojni svet občinske skupščine.
18. člen
Ce potrošnik kljub opominu, ne plača treh zaporednih obrokov zapadje vodarine, mu podjetje lahko ustavi dostavo vode.
Enako lahko podjetje ravna tudi;
a) če potrošnik uporablja vodo iz javnega vodovoda brez dovoljenja,
b) če.samovoljno preureja vodovodne naprave,
c) če kontrolnemu organu ne daje stvarnih pojasnil, ki so potrebna za ugotovitev pavšalno uporabljene vode ali ne dovoli pregleda vodovodnih naprav,	■	*
d) če je voda v cevovodu neprimerna zaradi napeljave,
e) če potrošnik ne odpravi okvar na svojih instalacijah oziroma spojnih- vodih v določenih rokih.
19. člen
Prepovedano je po izrednem opozorilu uporabljati vodo iz javnega vodovoda po nepotrebnem.
20. člen
Prepovedano je samovoljno odpirati ventile, zasunke in hidrante na javnem vodovodnem omrežju ali poškodovati vodomere, plombe na vodomerih in druge naprave javnega vodovoda.
21. člen
Z denarno kaznijo do 8.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor brez 'dovoljenja Komunalnega podjetja Vodovod uporablja vodo iž javnega cestnega hidranta (5. členi;
2. kdor brez dovoljenja priključi ali da priključiti stavbni ali parcelni vod na javno vodovodno omrežje ali kdor brez dovoljenja izvrši bistveno spremembo v napeljavi, ki že obstoji (7. člen);
3. kdor prevzame ali izvrši delo priključitve na* javno vodovodno omrežje, pa ni za tako delo pooblaščen s tem odlokom (-8. člen);
4. kdor v predpisanem roku ne priglasi spremembe števila potrošnikov vode iz javnega vodovodnega omrežja (16. člen);
5. kdor kljub opozorilu po nepotrebnem uporablja vodo ali kdor zlorablja vodovodno napravo (19. člen);
6. kdor poškoduje vodomer, plombo na vodomeru ali kakšno drugo napravo javnega vodovodnega omrežja (20. člen);
7. kdor samovoljno zapira ali odpira ventile, zasunke ali hidrante (20. člen);
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo do 10.000 din. Z denarno kaznijo do 8.000 din se kaznuje za prekršek, ki ga stori pravna oseba, tudi odgovorna oseba pravne osebe.
%	22.	člen	•
Izvajanja tega odloka nadzoruje za komunalne zad»e pristojni organ skupščine občine.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Z dnem objave tega odloka prenehata veljati odlok občinskega ljudskega odbora Novo mesto o upravljanju vaških vodovodov in drugih vodooskrbo-valnih objektov na območju občine Novo mesto št./04/l-0-21/l z dne
16.	2. 1959 in odlok o preskrbi potrošnikov z, vodo iz mestnega vodovoda in o plačevanju vodarine št. 01-1976/1 z
dne 27. 9. 1957 s spremembami in dopolnitvami.
številka: 352-021/63-2 Novo mesto, 2. 8. 1963
predsednik . skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
3.
Na podlagi 108. člena ustave socialistične repuoiiKe Slovenije (Uraam ust •LRS št. 10/63), 3. člena uredbe o cenah za komunalne proizvode m storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in rzavodi (Uradni list FLRJ št. 16-301/58) ter 3. 4. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) je sprejela skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. oktobra 1963
ODLOK
o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Novo mesto
1. člen
Kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objesti in napravami do uporabnikovega priključka na glavno kanalizacijo v občini Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: kanalizacija) je družbena lastnina v upravi Komunalnega podjetja Novo mesto ( v nadaljnjem besedilu: Komunalno podjetje).
Spojni kanali in hišne kanalizacije so last lastnikov stavb.
Komunalno podjetje je dolžno skrbeti za nemoteno delovanje kanalizacije in mora vsako poškodbo takoj popraviti. Vzroke poškodb na kanalizaciji, za katere se sklepa, da so nastale po-krivdi uporabnikov oziroma po tretji osebi, ugotovi strokovna komisija, ki jo imenuje oddelek za gospodarstvo skupščine občine Novo mesto. Take okvare se popravijo na stroške povzročitelja okvare. Povzročitelji poškodb so dolžni povrniti stroške popravila kanalizacije in vso nastalo škodo in so razen tega po tem odloku odgovorni tudi upravnokazensko. * Prav tako je odgovoren tudi, kdor pokvari spojni kanal ali hišno kanalizacijsko napravo.
2. člen
Za gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskih naprav iz prejšnjega člena veljajo določbe tega odloka..
3. člen
Uporabnik kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima svojo stavbo ali stavbno zemljišče spojeno neposredno ali posredno s kanalizacijo.
4. člen
Vsako stavbo ali stavbpo zemljišče na območju kanalizacije mora lastnik ali organ upravljanja priključiti na kanalizacijo, brž ko je ta zgrajena, najkasneje pa v 6 mesecih od dneva, ko je dana možnost za priključek spojnega kanala.
Za gradbene in komunalne zadeve0 pristojni upravni organ skupščine ob-
čine izda lastniku oziroma upravnemu organu zgradbe ali stavbnega zemiji^ca odločbo, v kakšnem roku iz prvega odstavka tega člena mora zgradili spoj-' ni kanal in,ga priključiti.na kanalizacijo.
o.	člen
Gradnja greznic, za odvod fekalij, odplak m meteornih voda ni dovoljena tam, kjer že oosioja kanaazacija.
Svet skupščine občine, ki je pristojen za gradbene m komunalne zadeve, ianko .oprosti lastnika oziroma organa upravljanja zgradbe ali sfavbnega zemljišča dolžnosti zgraditve spojnega kanala in priključitve na kanalizacijo, ce bi to povzročilo nesorazmerno visoke stroške in če tega ne zahtevajo higien-sko-sanitami predpisi.
6. člen
Lastniki oziroma organi upravljanja stanovanjskih zgradb, ki imajo te zgradbe priključene na kanalizacijo^ ne smejo prepovedati ali onemogočiti stanovalcem uporabe kanalizacije.
7. člen
Vsi kanalizacijski cevovodi, ki omogočajo zbiranje in odvajanje fekalij, odplak in meteornih voda od spojnih kanalov določenega zazidalnega okoliša v kanalizacijo, so javni kanali.
Za kompnalne zadeve pristojni svet skupščine občine določi na predlog komunalnega podjetja, kateri kanalizacijski vodi so javni kanali.
8. člen
Fekalije, odplake in meteorne vode. se odvajajo v javni kanal po spojnih kanalih.
Spojni kanal je tisti del kanalizacijskega omrežja, ki poteka od stavbe . oziroma stavbnega zemljišča do javnega kanala.
Praviloma ima vsaka stavba oziroma zemljišče po en spojni kanal, če pa zahtevajo prilike, jih ima lahko tudi več; lahko pa ima več stavb oziroma stavbnih zemljišč skupen spojni kanal, če je to smotrno. To ureja komunalno podjetje, ki upravlja kanalizacijo.
9. člen
Za priključitev, razširitev ali preložitev spojnega kanala mora dobiti investitor dovoljenje za komunalne zadeve pristojnega organa skupščine občine Novo mesto in mnenje komunalnega podjetja.	*
10. člen
Spojne kanale mora lastnik oziroma upravni organ stavbe ali stavbnega zemljišča vzdrževati v uporabnem stanju, kar nadzoruje komunalno podjetje. Ce komunalno podjetje ugotovi kakršne koli pomanjkljivosti pri,spojnih kanalih, mora takoj ukrepati, da se odpravijo.
Stroške za odpravo pomanjkljivosti po prvem odstavku tega člena nosi lastnik naprave.
11. člen
Spojne kanale smejo graditi podjetja za nizke gradnje in strokovno usposobljene osebe, ki imajo ustrezno obrtno dovoljenje.
. Pnkijuček na kanalizacijo opravi prav.ioma komunalno podjetje. Ce ga opravi drugo ustrezno podjetje ali obrtnik, se morajo taka dela opraviti pod strokovnim nadzorstvom komunalnega podjetja.
12. člen .
, Za priključek spojnega kanala na kanalizacijo * ali na že obstoječi spojni kanal so dolžni plačati lastniki oziroma upravni 'organi stavb ali stavbnih . zemljišč komunalnemu podjetju en-itia.no pristojbino, in sicer:
1. za priključek enostanovanjske stavbe ali drugega posebej zgrajenega prostora ali objekta 10.000 dinarjev,
2. za priključek stanovanjske stavbe z dvema ali več stanovanji: od prvega stanovanja 10.000 din, od vsakega nadaljnjega po 5.000 din,
3. za priključek stanovanjske stavbe s poslovnimi prostori 10.000 din, od vsakega stanovanja po 5.000 din, od poslovnega prostora pa po 10.000 din,
■*. za poslovne siavoe po 5Ucun na m , najmanj pa 20.000 din.
Za stanovanja po tem členu se šteje gradbena enota s stalno kuhinjo in najmanj eno sobo -*• prav tako pa tudi garsoniera, za poslovni prostor se šteje edčn ali več prostorov, ki v gradbenem pogledu tvorijo celoto, namenjeno za posiovno dejavnost.
13. člen
V pristojbini iz 12. člena tega pdloka niso vsebovani stroški za izdelavo načrta za priključek spojnega kanala na kanalizacijo.
14. člen
Lastniki stavb ali stavbnih zemljišč ne smejo dovoliti brez pritrditve organov iz 9. člena tega odloka lastnikom oziroma organom upravljanja sosednjih -stavb ali stavbnih zemljišč priključitev spojnih kanalov na njihov spojni kanal.
'	15.	člen
Za uporabo kanalizacije se uvaja na območju občine Novo mesto s tem odlokom določeni prispevek.
16. člen
Prispevke za uporabo kanalizacije so dolžni plačevati neposredni uporabniki-stanovanjskih ih poslovnih stavb ter ostalih objektov, ki so priključeni na kanalizacijo.
17. člen
Prispevek za uporabo kanalizacije znaša 25 odstotkov vodarine, določene za uporabo vode iz vodovoda.
V primerih, kjfer se vodarina plačuje pavšalno, pa znaša prispevek 25 odstotkov pavšalrfo določene vodarine.
Uporabniki, ki nimajo hišnih vodovodov, a so priključeni na kanalizacijo, plačujejo na osebo po 10 din, gospodarske in druge organizacije ter organi pa po posebni pogodbi, sklenjeni med uporabnikom kanalizacije in komunalnim podjetjem Novo mesto. V primeru spora določi prispevek upravni organ, pristojen za gradbene in komunalne • zadeve.
18. člen
Pristojbine in prispevki za kanalizacijo se vplačujejo na poseben bančni račun pri podružnici Narodne banke
v Novem mestu in se uporabljajo za vzdrževanje kanalizapije, rekonstrukcije, razširitve ih novogradnje kanalizacije. Rekonstrukcije, razširitve in novogradnje kanalizacije morajo biti uskla-dene.s programom razvoja občine, če v njem niso upoštevane, pa se lahko izvršijo po odobritvi sveta, ki je pristojen za gradbene in komunalne zadeve.
19. člen
Lastniki in upravni organi vseh obstoječih stavb, ki leže na območju kanalizacije, so dolžni priključiti zgradbe v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka na kanalizacijo. Izjeme dovoljuje na obrazloženo prošnjo svet, ki je pristojen za gradbene in komunalne zadeve.
20. člen
Z denarno kaznijo do 8.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1. kdor poškoduje kanalizacijo ali spojni kanal in hišno kanalizacijo (3. odstavek 1. člena);
2. lastnik oziroma upravitelj — organ upravljanja, ki prepove ali sicer prepreči nosilcu stanovanjske pravice uporabo hišne kanalizacije, ki je priključena rta kanalizacijo (6. člen);
3. kdor v določenem roku ne priključi stavbe ali stavbenega zemljišča na kanalizacijo (4. in 19. člen);
4. kdor ne vzdržuje spojnega kanala v uporabnem stanju ali kljub pravnomočni odločbi pristojnega organa ne odpravi poškodb na spojnem kanalu (10. člen);
5. kdor zgradi, obnovi ali razširi spojni kanal brez mnenja komunalnega podjetja in brez gradbenega dovoljenja za gradbene in komunalne zadeve pristojnega organa skupščine občine (9. člen);
6. kdor gradi 'spojne kanale in ni strokovno usposobljen za tovrstne gradnje (1. odstavek 11. člena);
7. lastnik oziroma upravitelj stavbe, ki dovoli lastniku ali upravitelju sosednje stavbe priključek spojnega kanala na svoj spojni kanal brez dovoljenja pristojnega organa (14. člen).
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo do 8.000 din.
21. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku« — uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Št.: 352-030/63
Novo mesto, 15. oktobra 1963 Predsednik skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
4.
Na podlagi 2. in 3. odstavka 11. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 17-300/61, 44-650/61, 52-766/61 in 30-407/62) je skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. oktobra 1963 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o oprostitvi proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 10-189/62 in 24-534/62, ter Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 5-82/63)
1. člen
V 1. členu‘se za točko 7 doda točka:
g)	Pletiljstvo »Dolenjka«, Mirna peč.
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963.
Št.: 420-6/62
Novo mesto, 15. 10. 1963 Predsednik skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
5.
Skupščina občine Novo mesto je rm podlagi 106. in 107. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17-222/62) na seji občinskega-zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. 12. 1963 sprejela
ODLOK o spremembi -in dopolnitvi odloka o stanarini
1.	člen
10.	člen odloka o stanarini (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 5-142/60) se spremeni in se glasi:	•
»Stanarina se deli na del ^stanarine, ki krije amortizacijo vrednosti stano- * vanjske hiše oziroma stanovanja, in na' del, ki je namenjen za stroške za upravo, vzdrževanje in popravilo hiše oziroma stanovanja, takole: za stanovanjske.	znaša:
zgradbe	amor-	hišni
ki so stare:	tizacija:	sklad:
do 5 let	60 %	40 %
od 5 do 20 let	50 %	50%
od 20 do 30 let	40 °o ■	60 %
od 30 do 40 let	30 "/o ’	70%
od 40 do 50 let	20 %	80 %
nad 50 let	■ —	100 %
■ V e	2. člen	
Za nedograjene stanovanjske objekte, ki so že v uporabi, se zmanjša v 1, členu navedena stopnja amortizacije v korist hišnega sklada za odstotek nedo-grajenosti objekta.
Odstotek nedograjenosti ugotovi upravni organ, pristojen za gradbene,-komunalne in stanovanjske zadeve.
Sredstva, dobljena iz navedene razlike, se uporabijo samo za doVršitvena dela.	‘
Po dovršitvi objekta se uporabljajo določila 1. člena.
3.	člen •/	■ •
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od
1.	januarja" 1964.
Št.: 36-013/63-2 Novo mesto, 5.12. 1963
Predsednik 0 skupščine občine Nogo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
6.
Na podlagi odloka o pooblastitvi občinskih ljudskih odborov, da predpišejo vsako leto količine vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila prometnega davka (Uradni list LRS, št. 35-236/62J, je skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5.12.1963 sprejela
ODLOK
o količinah vina in žganja, Id jih
smejo zasebni proizvajalci porabiti doma v proizvajalni dobi 1963/1964 brez plačila prometnega davka
1. člen
Zdsebni proizvajalci vina na območju občine Novo mesto smejo v proizvajalni dobi 1963/64 porabiti doma brez plačila prometnega davka 120 litrov vina na vsakega nad 15 let starega družinskega člana.
Proizvajalna doba se šteje od popisa pridelanega vina v letu 1963 do popisa pridelanega vina v letu 1964.
2. člen
Zasebni proizvajalci žganja smejo porabiti doma brez plačila prometnega davka 5 hektolitrskih stopenj žganja na vsakega nad 18 let starega družinskega člana. . • •
Ta količina žganja velja od 1. marca 1964 do 28’ februarja 1965. x
3. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.	•
St.: 421-57/63
Novo mesto, 5.12.1963
Predsednik skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
••7.
Na podlagi 26. člena statuta občine Novo mesto in 6. člena temeljnega zakona o javnih cestah (Uradni list FLRJ, št. 27459/61 )• je Skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbčra delovnih skupnosti dne 5. decembra 1963 sprejela
ODLOK
.. o spremembi odloka o določitvi cest . IV. reda v občini Novo mesto
1. člen
V odloku o določitvi cest IV. reda v občini Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 10-188/62) se zadnji stavek 1. točka 1. člena spremeni in se\lasiV
»Mirna peč — železniška postaja Mirna peč — Dolenja vas — Hrastje — Poljane — 4,300 km.«
2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St.: 34-018/63-2
Novo mesto, 5. 12. 1963
Predsednik skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
8.
Na podlagi 113. člena zakona o bankah (Uradni list FLRJ, št. 10-118/61) ter 68. in 70. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ, številka 51-424/53, 30-379/54, 47-570/54, 19-187/56, 3-17/58, 53-796/61 in 12-154/63) je sprejela skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. decembra 1963 potem, ko sta dali skupščini občine Metlika dne 13.12.1963 in Trebnje dne 19. 12. 1963 soglasje
ODLOK o spremembi odloka o spojitvi komunalnih bank v Brežicah, Črnomlju, Novem mestu, Sevnici in Vidmu-Krškem v Medobčinsko komunalno banko Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto, številka 21458/62, in Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 54-601/63)
1. člen
1.	člen odloka o spojitvi komunalnih bank v Brežicah, Črnomlju, Novem mestu, Sevnici in Vidmu-Krškem v Medobčinsko komunalno banko v Novem mestu se spremeni tako, da se glasi: »Komunalna banka v Novem mestu se preosnuje v »Medobčinsko komunalno banko v Novem mestu« (v nadaljnjem besedilu: banka).«
2. člen
4.	člen se spremeni m se glasi:	<,
»Medobčinska komunalna banka v Novem mestu preneha poslovati za območje občine Črnomelj z dnem 31. decembra 1963 in posluje pod istim •imenom od 1. januarja 1964 dalje le za območje občin Metlika, Novo mesto in Trebnje.
Z dnem 1. januarja 1964 se prenesejo v smislu 9. člena pogodbe, sklenjene med občinskimi ljudskimi odbori Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Videm-Krško, vsi posli, ki se opravljajo do tega dneva v Medobčinski komunalni banki Novo mesto za območje občine Črnomelj, na komunalno banko Ljubljana, razmejitvena bilanca pa se sestavi 31. decembra 1963.«
3. člen
7.	člen se spremeni tako, da se glasi: »Banka ima svoj statut, ki ga potrdi skupščina občine Novo mesto v soglasju s skupščinama občin Metlika in Trebnje.«
4. člen
Drugi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik in trinajst članov. Predsednika in podpredsednika upravnega odbora izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.«
četrti odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Skupščine občin Metlika, Novo mesto in Trebnje imenujejo po enega predstavnika v prvo skupino članov upravnega odbora banke, ki se imenu-< jejo izmed odbornikov teh skupščin občine, predstavnikov organov družbenega upravljanja samostojnih zavoaov ter predstavnikov družbenih ofganizacij m arugih pravnih oseo ter drugin ou-čanov, izvzemši > deiovne 'organizacije; v naslednji dve skupini članov upravnega odbora, ki se imenujejo na predlog delavskih svetov . organizacij, pa imenuje skupščina občine Metlika dva člana, skupščina občine Novo mesto šest članov m skupščina občine Trebnje dva člana.«
5. člen
Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dokler ne izidejo zakoniti predpisi o postopku za imenovanje direktorjev delovnih organizacij, imenuje in razrešuje direktorja banke na skupni seji obeh zborov skupščina občine Novo mesto v soglasju s skupščinama občine Metlika in Trebnje.«
6. člen
14.	člen se spremeni tako, da se
glasi:
»Medsebojna razmerja med. občinami Metlika, Novo mesto m Trebnje glede pravic, obveznosti in drugih odnosov, ki nastanejo z opravljanjem poslov banke za območje občin Metlika, Novo mesto in Trebnje, so urejena s posebno pogodbo, ki je sestavni del tega odloka, s tem da odpadejo določbe, ki se nanašajo na pravice in obveznosti občine Črnomelj.«
7. člen
16.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Spremembe, ki so predmet tega odloka, se morajo vpisati v register gospodarskih podjetij pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani do 29. februarja 1964.«
8, člen
Ta odlok velja od dneva sprejema in se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964.
St.: 023-114/62
Novo mesto, 5.12.1963
Predsednik skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
9.
, Na podlagi 49. in 77. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, številka
52-847/59, 23-388/611 52-767/61, 28-358/62,
53-716/62 in 13-185/63) je skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora deiovnih skupnosti dne 25. decembra 1963 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Novo mesto v I. četrtletju 1964
1.	člen 1 Potrebe skupščine občine Novo me-
• sto se v I. četrtletju 1964 do sprejetja občinskega proračuna financirajo na
• podlagi proračuna za leto 1963.
,	2. člen
Izdatki v tem času ne smejo presegati 25 odstotkov izdatkov proračuna za leto 1963.
3l člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1964.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964.'
Štev.: 400-01/64
Novo mesto, 25. 12. 1963
Predsednik skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
10.
Na podlagi I., II., III., IV. in V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25-329/62, 29-386/62, 31-433/62, 40-549/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62,
53-749/62, 12-155/63 in Urad. 1. SFRJ, št.
18-270/63, 20-300/63, 23-328/63,30-495/63, 44-621/63, in 51-691/63) ter 26. člena statuta občine Novo mesto je skupščina občine Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. dec. 1963 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o občinski taksi in občinskem prometnem davku
1.	člen
V odloku o občinski taksi in občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 15-189/58, 12-255/59,	2-62/60,	11-298/60,	4-79/61,
6-100/62, 13-299/62) in Glasnik, uradni vestnik okraja' Ljubljana, št. 5-79/63 in 31-343/63) se v poglavju B — občinski prometni davek — doda za tarifno številko 7 nova tarifna številka 8, ki se glasi:
Od vrednosti ijvršenih uslug za raz-rež hlodovine na žagah:
a) iglavcev *	100%
b) hrasta	70 %
c) ostalih listavcev, razen
cera, gabra in kostanja	50 %
d) cera, gabra in	kostanja	15 %
vse od osnove 2.600	din za kub. meter
razrezane hlodovine.
*tjpravni organ skupščitle občine, ki je pristojen za finance, lahko oprosti plačila občinskega prometnega davka po tej tarifni številki tiste davčne zavezance, ki podarijo rezan les za javne
namene ali ga uporabijo za lastne potrebe v primerih elementarnih nesreč.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.	.
St'.: 423-52/62
Novo mesto, dne 25. 12. 1963 Predsednik skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
11.
Na podlagi 106. člena in 107. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52/59, 23/61, 52/61, 28/62 in 53/62) je skupščina občine Novo, mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za borce NOV . občine Novo mesto
1. člen
Ustanovi se sklad za borce NOV (v nadaljnjem besedilu: sklad) občine Novo mesto.
2. člen
Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti jamči s svojimi Sredstvi.
3. člen
Sredstva sklada so:
1. dotacije iz občinskega proračuna,
2. prispevki delovnih organizacij,
3. prispevki družbenih in političnih organizacij,
4. drugi dohodki (dotacije, darila, prispevki, volila itd.).
4. člen
Sredstva sklada se uporabljajo za stalne priznavalnine, za občasne pomoči, za stroške pri pridobivanju kvalifikacij borcev, za stroške zdravljenja borcev, za dajanje pomoči pri šolanju otrok borcev in za druga namenska izplačila po sklepu organa, ki upravlja sklad.
5. člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje največ sedem članov. Imenuje jih na predlog Združenja borcev NOV občine Novo mesto občinska skupščina Novo mesto.
6. člen
Sklad ima statut.
S statutom se natančneje predpiše način- upravljanja sklada, pravice organov upravljanja sklada ter druge določbe v zvezi z upravljanjem.
Statut sklada sprejme organ upravljanja sklada, potrdi pa ga svet za socialno varstvo in varstvo družine občinske skupščine Novo mesto.
7. člen
Dohodki in izdatki sklada se določijo in razporejajo vsako leto s finančnim načrtom, ki ga sestavi organ upravljanja sklada.
8. člen
Sklad ima rezervo. Višino rezerve in njeno uporabo določi statut sklada.
9. člen
Upravne,, administrativne in računske zadeve sklada opravlja upravni organ občinske skupščine, ki je pristojen za zadeve borcev in invalidov NOV.
1Q. člen
Odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada je predsednik- upravnega odbora sklada.
11.	člen
Ta odlok velja od dneva sprejema, objavi pa se v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St.: 402-0?/64
Novo mesto, 25.2. 1964
Predsednik skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
12.
Na podlagi določila 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi- in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26-292/54' in '52-771/61), 7. točke 43. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je skupščina občine Novo mesto na seji občinskega'zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. marca 1964 sprejela
ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev
1. člen	j
Zaradi uspešnejšega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škrlupa in krompirjeve plesni na območju občine Novo mesto se odredi skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev.
2. -člen
Zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. člena te odredbe "morajo izvršiti:
a) družbena posestva in splošne kmetijske zadruge- na zemljiščih, ki jih imajo v uporabi v času, ki • ga vsako leto določa Kmetijski inštitut Slovenije z objavo v časopisju in radiu;
b) splošne kmetijske zadruge na zemljiščih zasebnih proizvajalcev v območjih, ki jih r odločbo odredi za kmetijstvo pristojni upravni organ skupščine občine Novo mesto; zadevna odločba se nabije na razglasnih deskah- krajevnih uradov in se tudi objavi na krajevno običajen način; •
c) zasebni proizvajalci na svojih zemljiščih, iia katerih splošna kmetijska zadruga' teh del ne opravlja. Zasebnim proizvajalcem morajo kmetijske zadruge pri zatiranju pomagati z ročnimi, tehničnimi sredstvi, z nabavo kemičnih sredstev, z nasveti in nadzorovati izvršena dela.
3. člen
Za storitve, opravljene pod točko b
2.	člena )e odredbe, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitev s stroji (delovna sila, gorivo, škropivo, amortizacija, režijski stroški). Premoženjske spore glede plačila stroškov zatiTanja rešuje pristojno občinsko sodišče.
4. člen
če občinski inšpektor za kmetijstvo ali drugi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinske skupščine 'ugotovi, da zasebni proizvajalec ni izvršil škropljenja, odredi, da škropljenje izvrši pristojna kmetijska zadruga na račun zasebnega proizvajalca.
5. člen
Izvrševanje varnostnih ukrepov po tej odredbi nadzoruje kmetijski inšpektor ali drugi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinske skupščine.
6. člen
' Kdor se ne ravna po določbah 1. in
2.	člena te odredbe, je upravno-kazen-sko odgovoren po 6. in 7. točki 59. člena in 60. členu temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.
7. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
8. člen
Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev občine Novp mesto, ki je bila objavljena v Uradnem vestniku okraja Novo mesto št. 19-290/58.
• St.: 320-04/64-5
Novo mesto, 17. marca 1964 Predsednik skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
13.
Skupščina občine Novo mesto na . podlagi 22. in 16. točke'50.'člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. decembra 1963. izdaja
ODLOČBO •p ustanovitvi-Zavoda za izgradnjo in urejanje naselij
1. člen
Ustanovi se Zavod za izgradnjo in urejanje naselij (v nadaljnjem besedilu zavod) kot samostojen zavod. •
Ime zavoda je: Zavod za izgradnjo in urejanje naselij Novo mesto.
Sedež zavoda je v Novem mestu.
2. člen
Zavod opravlja naslednje naloge:
1. proučuje pogoje sodobne izgradnje in urejanje naselij vključno njihovo komunalno ureditev;
' 2. skrbi za programe in načrte celotnih naselij ali posameznih predelov naselij;
3. ureja mestna in njim podobna zemljišča in jih oddaja v uporabo;
4. gradi in prodaja stanovanja in poslovne prostore;
5. zbira sredstva za gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov, kakor tudi za urejanje naselij;
6. opravlja po naročilu drugih inve-stitorske posle in posle tehničnega nadzorstva pri gradnjah objektov in naprav;
7. opravlja posle, ki mu jih poverijo p-saroemi skladi;
8. vodi evidenco zemljišč in objektov na območju občine.
3. člen
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga dodeli ustanovitelj.
4. člen Dohodki zavoda' so:
1. sredstva, pridobljena z lastno dejavnostjo;
2. sredstva iz občinskega proračuna in skladov;
3. prispevki delovnih organizacij in občanov:
4. sredstva iz natečajev ali pogodb o oddaji zemljišča v uporabo;
5. prispevek za uporabo mestnega zemljišča;
6. drugi dohodki.
5. člen
Zavod je pravna oseba, ki opravlja javno službo, in je organiziran po načelih družbene samouprave.
Zavod ima statut.
Statut sprejme upravni odbor zavoda, potrdi pa ga svet, pristojen za zadeve ih naloge zavoda.
6. člen
Organa zavoda sta: upravni odbor in direktor.
Upravni odbor šteje skupno z direktorjem, ki je po svojem položaju član upravnega odbora, 9 članov.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje in razrešuje skupščina občine za dobo dveh let izmed predstavnikov skupščine občine, krajevne skupnosti, sklada za zidanje stanovanjskih hiš, sklada za negospodarske investicije in delovnčga kolektiva.
7. člen
Direktorja zavoda imenuje po razpisu in- razrešuje skupščipa občine na skupni seji obeh zborov.
8. člen
Za naloge in zadeve zavoda je pristojen svet. za komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Novo mesto.
9. člen
Zavod začne poslovati takoj, ko je vpisan v register zavodov, vendar najkasneje do 1. marca 1964.
10.	člen
Ta odločba velja takoj in se objavi v »Glasniku« — uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 022-55/63-2
Novo mesto, 5. decembra 1963.
Predsednik skupščine občine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
14.
Na podlagi 1. točke odredbe o prenehanju veljavnosti odredbe o maržah v trgovini na debelo in na drobno (Uradni list SFRJ št. 4/64) izdaja oddelek gospodarstvo skunščine občine Novo mesto
ODREDBO o prenehanju veljavnosti odredhe o maržah v treovini na drobno na območju občine Novo mesto
1.
Odredba o maržah v trgovini na drobno na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto št.
19-62) neha veljati.
2.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi, v »Glasniku«, uradnem vestni okraja Ljubljana. •
Številka: 38-05/64-2
Novo mesto, 24. februarja 1964.
Načelnik oddelka za gospodarstvo Marko Ivanetič, 1. r.
Izdaja DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Izhaja po potrebi — Glavni in odgovorni urednik Tone GoSnik — Rokopise za objavo pošiljajte na naslov: Dolenjski list. uredništvo. Novo mesto, p. p. 33 — Letna naročnina 1200 din; plačljiva je vnaprej — Tekoči mčun pri podi. NB v Novem mestu: 606-11-608-9 — URADNI VESTNIK DOLENJSKE izhaja kot redne priloga Dolenjskega lista in.
ga dobivajo vsi stalni naročniki, lista brezplačna.