„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike,“ A. M. Slomšek. Izhaja vsak dragi Četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s pošlnkio vred eno krono za celo leto. Posamezne Številke veljajo 4 h. — Naročnina se poSilja na npravniStvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Maribora. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstica (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 86 h. Slovenci! Na predvečer goda apostolov Slovanov sv. Cirila in Metoda dne 4. julija zakurite vsepovsod velike kresove, ki naj pričajo, da biva tukaj narodno in versko zaveden slovenski rod! Okoli po svetn. V državnem zborn se je izvolil posebni odsek, takozvani volilni odsek, ki naj prerešetava volilno preosnovo, kakor jo je predložil nekdanji ministrski predsednik Cauč, naj jo spremeni in potem zopet predloži poslanski zbornici. Ta odsek je minoli teden razpravljal o Štajerski. Kako krivično je vlada v svojem volilnem predlogu okrajšala na Štajerskem nas Slovence, smo že itak takrat dokazali. Čeravno nam po števila prebivalcev pristoji skoraj devet poslancev, smo vendar dobili samo šest. V volilnem odseku sta pri tej priliki krepko zagovarjala štajerske Slovence poslanca dr. Ploj in dr. Šušteršič. Posebno grdo in neosnovano je napadel Slovence nemški poslanec Vastian, ki zastopa mestno skupino Maribor—Ptuj. Pri tem sramotenju : mu je pošteno pomagal celjski poslanec ! Pommer. Slovenski poslanci so zahtevali j vsaj sedem poslancev, če že nočejo dati | osem. V to so hoteli privoliti nemški : krščanski socijalisti, toda hitro so padli čez ■ nje vsenemci in jih začeli grdo psovati, češ, | da izdajajo nemški narod. Pri glasovanju > je bil predlog Slovencev odbit s 26 glasovi S proti 21. Proti Slovencem so glasovali tudi socijaldemokrati. To so tisti ljudje, ki pravijo, da so mednarodni, da hočejo dati vsakemu naroda svoje pravice. Slovenski kmet, tudi tebi se včasih približajo s prijaznim obrazom. Nova volilna preosnova je za Slovence samo nova krivica. Državni zbor je minole dni razpravljal o novem obrtnem zakonu, ker stari ne odgovarja več sedanjim zahtevam. Med dragimi je govoril tudi naš poslanec g. dr. Kor o-š e c. Med velikim ropotom vsenemških in j nemškonarodnih poslancev je začel svoj ' govor v slovenskem jeziku. Ugo- ( varjal je, da se slovanski govori ne zapi- s sejejo in ne tiskajo. Potem je nadaljeval i v nemškem jeziku, izrekel svoje pomisleke ; o obrtnem zakonskem predlogu s kmečkega stališča in zahteval, da se osnuje na Spod. « njem Štajerskem slovenska državna obrtna šola, da vlada podpira ustanovitev trgovskih šol v Ljubljani, Trstu in Gorici, da se nastavljajo jugoslovanskih jezikov zmožni zadružni inštruktorji in da se ustvari za Spodnji Šta-jer posebna trgovska in obrtna komora. Pri zadnji zahtevi je zopet nastala rabuka med nemškimi in jugoslovanskimi poslanci. Sedaj tudi ima svoje seje kvotno odposlanstvo, ki določa razmerje, koliko odstotkov plača Avstrija k skupnim izdatkom, koliko Ogrska. Sedaj plača Avstrija 75 6 odstotkov in Ogrska 34 4 odstotke. Ogrski odposlanci barantajo kakor Židi, za naprej bi radi plačali samo 31.04 odstotke. To je že skrajna predrznost. Upamo, da jim bodo avstrijski poslanci pošteno povedali. Saj že itak plačuje Avstrija preveč. V Rusiji sedaj hudo vre. Uporneži hujskajo ljudstvo, ki mnogokrat ne ve, zakaj se gre. V ruskem državnem zbora je že tudi prišlo do hrupnih prizorov. — Pri neki procesiji je padia med ljudstvo bomba, ki je ubila več ljudi, med temi tudi enega duhovna. Nekdo je obdolžil tega napada Žide. Zato je razjarjeno ljudstvo napadlo Žide, ki so se komaj rešili. Seveda je zopet nastopilo vojaštvo, da naredi red in mir. Sedaj je prišlo med vojaštvom in pre- Tožlla ga je. Kdo? Koga? I kaj še niste slišali? Štefinova Jera Reparjevega Andreja. Čakajte, to vam moram pa povedati. Štefinova Jera je dobila po svojih starših lepo nezadolženo posestvo. Mejilo pa je na Reparjevo kmetijo, kjer jo ravno tudi stari Ropar prepustil skrbi in težave gospodarja svojemu sinu Andreju. To boste gotovo verjeli, če povem, da ata se Andrej in Jera rada videla, seveda na skrivaj, tako da za drugega misli nista vedela. Jera je že čakala predpustom dan za dnem, kdaj bo prišel kaj Andrej v -vas in začel govoriti o tem in onem, posebno pa o katekizma in sicer najprvo o zadnjem sv. zakramentu. Andrej je že davno > na kaj takega mislil, a bil je zelo zadolžen in bal se je, da bo Jera brez usmiljenja zavrnila. Take sramote si pa spet ni želel nakopati. Sklenil je trdno, da Jere ne sme dobiti nikdo drag kot on, a mislil je še počakati, da dobi kaj več poguma, in mi i moda Jera sama kaj namigne. A Jera je b ila že toliko ponosna, da je rekla, da ponnj; ila se pa ne bo nikomur. Tega ji tudi res ni bilo tre oa. Saj so se predpustom skoraj vsak dan zglaoevali snubci pri Štefinovih, mladi in stari, veliki in mali, krevljasti in ravni. In čim več snubcev je stopalo mimo Reparjeve hiše, tem tesnejše je bilo Andreju pri srcu. Neko nedeljo popoldne je gledal skozi okno in naštel je ravno pol ducata nevarnih tekmecev. To je bilo pa že prehudo zanj! Lotevala se ga je misel, da bo treba na Jero kar pozabiti, & to bi bilo nemogoče. Skušal si je nekoliko pomiriti vest in si vzbuditi novega poguma, a storil je pri ( Jerino"obuaTanje upihnilo^zldujo Tskrico tem prvo veliko neumnost v svojem *iw- ■ - - - ■ štirinajst dni je vedela že vsaka ženska cele litanije slabih lastnosti Stednove Jere. Kmalu je zvedela o tem tudi Jera in tudi to ji ni ostalo skrito, kdo jo je prvi obdolžil takih reči. To jo je silno bolelo tembolj, ker Andreja še vedno ni pozabila. A sklenila je, da ga od zdaj zanaprej niti ne pogleda, niti mn ne odzdravi, kar je tudi storila, čeprav precej težko. Andreju življenju. Začel je malo zabavljati čez Jero in njene snubce, kar samo na sebi še ni bilo tako napačno. A v sobi je bila slučajno živa vaška pošta v podobi silno zgovorne Torjevke, ki bi bila brez klepetanja in prenašanja novic težje živela kot brez zraka. Ta je planila tndi na Andrejeve besede kot mačka na miš. Posebno hlastno | I je pograbila Andrejeve besede, ki je rekel: „Vsak je tepec, ki snubi Jero, saj ne rečem nič, ampak kar vem, to pa le vem.“ To je bilo nekaj za Torjevko. Silno se ji je začelo muditi in kar na kratko se je poslovila in hitela razlagat svoji prijateljici Korenki, kar je ravnokar zvedela, v Korenka je povedala brž Jerački in če je vedela ta, potem je čez en dan vedela gotovo vsa fara. Seveda je bila govorica vedno večja, npanja, da bi bila ona kdaj njegova žena. A prišlo je še nekaj hujšega. Čez nekaj dni je dobil povabilo od sodišča, naj se pride zagovarjat radi razžaljenja časti Ste-finove Jere. Ves preplašen se je Andrej hitro praznično oblekel in jo mahnil k Jeri na dom. Ko ga je pa Jera zagledala že od daleč, je smuknila v hišo, zaprla vežna vrata in jih zaklenila. Andrej je klical in trkal, trkal in klical, a ni bilo odgovora in tndi vrata so ostala zaprta. Moral je oditi s težkim srcem domov. Naslednji dan je zopet poskusil svojo srečo a z istim vspehom. Dan sodnijske obravnave se je približal. Ves potrt je stopal Andrej proti trgu, iu vse okrog njega se mn je zdelo, da žaluje ž njim, dasi je bil ravno ta dan lep in soln- VAM V (, « UJ1AJU, UđfeOt JO Mil 1A V A&K/ La VLAH AOp IM vodno bolj skrivnostna in zapletena, in čez | čen, kot že davno nobeden. Le prehitro bivalatvom do apopada. lu take rabube iz- I rahljajo hujskači, ki jih bržkone tudi sami | prirejajo. Mmoli teden jo obiskal našega cesarja | na Dunaju nemški cesar Viljem. Ker se v | zadnjem času napadi na kronane glave množijo, zato se cesar ni pokazal pred ljudstvom in Dunajčani ga niti videli niso. Kje naj išće socijalna beda po-moči? Piše Alojzij Leben. Aleksander Veliki, slavni vojskovodja starega veka, je zmagoslavno preplavljal skoro ves takrat znani svet. Njegovi vojščaki, že izmučeni od mnogih bojev in štra-pac niso hoteli več ubogati ter so odločno zahtevali, naj jih pelje nazaj v domovino. Aleksander stopi pred upornike in pravi: „Bodite prosti, nobenega nočem več zadrževati Le pojdite izpred mojih oči, vi ne-hvaležnežil Kmalu boste spoznali, kaj ste brez mene, svojega poglavarja!“ Vojaki so torej dosegli, kar so želeli — prostost. Toda sedaj ga ni bilo več, ki bi skrbel za njihove potrebščine, ki bi jih vodil ter vzdrževal v redu. Daleč proč od domovine, sredi med sovražnimi ljudstvi, se je klatila velika armada liki čreda brez pastirja. Vojaki so spoznali svojo neumno dejanje, svojo nesrečo in krivico, ki so jo < prizadeli svojemu vojskovodju. Stopili so j tje pred kraljev šotor in ponižno prosili J kralja, naj jih zopet sprejme med svoje 5 bojevnike. Aleksander jih pusti tri dni, j kakor za pokoro, čakati, prositi in plakati. | Potem še le se jim prikaže ter se spravi f z nepokorno armado. Poldrag tisoč let je pripoznavalo krščan- j sko človeštvo Jezusa Kristusa kot svojega j nevidnega glavarja. Ne samo raz katedral- | nih stolpov se je lesketal križ, temveč tudi S raz kron knezov in kraljev; na sedežih ? učenjakov in sodnikov, kakor tudi v sle- | berni hiši je imel svoj častni prostor. Pod j zavetiščem sv. križa je slavila veda in umet- f nost obrt, svoje delo najsijajniše triumfe, je cvetela iUv.v/ je želo svoj zaslužek in našlo svojo pravo vrednost. Toda nastopili so drugačni časi, za katoliško cerkev in njene ude prav usodepolni časi. Glasno in vodno širje se razlega dandanes kakor zbesnel klic: „Proč cd Rima, proč od Kristusa in njegove cerkve 1“ Vstali so in še neprenehoma vstajajo divji, ljuti sovragi naše katoliške cerkve, ki so napovedali nji in njenim služabnikom boj na smrt. Sv. križ so pometali iz bivališč, sodišč, učilnic itd. Hodijo ti sovragi sv. katoliške cerkve okrog, kakor rjoveči levi, ter trgajo ubogemu nevednemu ljudstvu sv. vero iz srca, ta nnjlopsi in najdragocenejši zaklad revnega zemljana. Slikajo mu najprej neko navidezno srečo na tem svetu, potem pa ga pahnejo v neizmerno brezno bode in stiske. — Ob, koliko družin na svetu tlači neznosna usoda obupa! Tlači jih siromaštvo, vero so jim izruvali iz src. In torej ni tnkaj niti tam nobene tolažbe. — Toda kje je rešitev za take obupane ljudi? Kje je rešitev vobče za vsa ljudstva gledč družabnega (socijalnega) in nravnega življenja? Kje naj išče socijalna beda pomoči? Edino le v katoliški cerkvi! Seveda ne smemo prezreti tega, da nobena družabna naredba ne more vstvariti popolnega in neminljivega blagostanja. To bi bilo zoper božjo voljo: „Prokleta bodi zemlja v tvojem delu in z velikim trudom se boš živel iz nje vse svoje žive dni.“ „V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh, dokler se ne povrneš v prah, iz katerega si vzet.“ To je obsodba, katero je Bog izrekel že v začetku nad človeštvom. Kakor bo smrt vladala vse dni do konca s«eta, tako bodo Spomini z romanja v Rim. Piše kmet iz mariborske okolice. (Dalje.) Iz Florence do Vidma smo se peljali po noči in videli nismo drugega kot luči in temo. Prav prijetni razgled pa je bil zjutraj od Vidma do Mestre, ki je zadnja postaja na trdi zemlji. Od Mestre do Benetk jo po f morju tričetrt ure dolg železniški most in v nekaj minutah bili smo na kolodvora v Benetkah. Prostor v kolodvoru je pod stekleno streho, kakor je v večjih mestih navadno. Koj pred kolodvorom je morje, in mi vstopimo v mali parnik, ki nas je za nizko ceno, za 10 v, prepeljal na trg sv. Marka. V koledarju 1903 so Benetke popisane z lepimi slikami in posnamem sledeče: Zgodovina Benetk nas živo spominja, da je vsa svetovna slava minljiva in časna. V blisku, v zlatu, srebru in slavi žarele so nekdaj Benetke, mogočna kraljica Jadranskega morja. Podložni so jim bili milijoni, in njih moč je segala daleč v jutrove dežele. Tisoče umetnikov si je tukaj postavilo trajne spomenike svoje duhovitosti, cel svet jih hodi gledat in občndnje še sedaj stoletne umotvore. Tukaj je živelo mogočno, pogumno ljudstvo, ki si je postavilo najlepše palače na morski vodi, semkaj so vozili hraste iz Krasa, da nosijo beneške palače. Tisočletne cerkve, osem in petsto letne stavbe, sto in stoletne slike neumrljivih umetnikov po starodavnih palačah, vse to priča o minuli slavil Benetke je edino mesto na svetu — zidano v morju. Pri večini hiš stoji voda tik do hišnega praga. Seveda voda vsakih 12 ur pada in raste, zato so povsod kamnate stopnice, da se lahko v gondole (čolne) stopi. Prostore tlačile revne zemljane težave, stiske in bo- S med vrstami hiš, kjer hodijo po drugih Jezni. Vse to je kazen za greh in bo kot taka ostala in tlačila vse ljudi, kakor kralja na zlatem, blestečem prestolu, tako tudi najzadnjega berača, ki sc gkden vlači po zemlji. (Daljo prih.) j mestih množice, napolnuje tukaj voda, in z ličnimi, brzimi čolniči se vozijo prebiva’ci f iz enega kraja do drugega. Gondelerji S (veslarji) teh ladjic so obenem izvoščeki i (fijakarji), zakaj po celih Benetkah, ki šte-1 jejo 157.000 prebivalcev, ni enega konja. se mu je zdelo, da je dospel do okrajnega sodišča. V sodnikovi pisarni je že dobil Jero, Torjevko, Korenko, Jerečko in še šest drugih prerokinj. Sodnik je pričel z obravnavo: „Ste vi Andrej Repar, posestnik v Le-skovju?1 „Da, gospod sodnik." „Tukaj navzoča Jera Štetin vas toži, da ste jo obrekovali in ji škodovali na časti in dobrem imenu." „To je vse samo laž, gospod sodnik, svoj živ dan še nisem rekel žal besede o Štefiuovi Jeri. Vedno sem o njej le vso najboljše mislil in govoril." Sodnik je na to zaslišal in zaprisegel priče. Odkod ao zvedele, da je Andrej tako in tako govoril. Zdaj se je pričel nad vse zanimiv prizor. Druga je valila krivdo na drago, Jeračka na Korenko, Korenka na Torjevko, tej je začelo pa presti in ji iti za nohte. Morala je povedati resnico, da je | namreč Andrej rekel, da je vsak tepec, ki | snubi Jero. Ne reče sicer nič, a on že ve kar ve. „Kaj pravite k temu?" je vprašal sodnik Andreja. „No to je pa res, tako sem rekel; a o j Jeri nisem rekel žal besedice, torej bi me ' lahko tožil snubci ne pa Jera. „Pa si tudi rekel, da veš marsikaj o i meni", oglasila se je nato Jera." „Ne, jaz sem samo rekel, da vem kar vem, tebe nisem niti omenil pri tem." „No kaj pa veš vendar takega?" „Marsikaj", zasmejal se je Andrej poredno, ki je med tem postal že precej po-* gumen. „Vem n. pr. da je sedem sv. zakra-| mentov, da je sneg zmrzol, krop pa vroč in še več takih reči." „Tu ni kraj, da bi norce uganjali, rekli ste, da veste nekaj o Štefinovi Jeri. To hočem od vas zvedeti", zahrumel je sodnik. „Da, da, tudi o Jeri vem nekaj." „Ali imate priče za to?" „Seveda jih imam." „Torej povejte hitro, kar veste slabega o Štefinovi Jeri!" „Kdo pa je rekel, da vem o Jeri kaj slabega? Saj sem že rekel, da vem o njej samo dobre stvari. Saj je tudi pridna in prijazna kot jih je malo." Jera je pri tem zarudela do ušes. „S svojim govorjenjem ste namigovali, da veste o Jeri Štefin nekaj sumljivega, nepoštenega, s tem ste ji škodovali na dobrem imenn in ji otešili možitev." | Pri teh besedah se je Andrej glasno zasmejal. „Kaj? Možitev sem ji oviral? Saj se I omoži kadar se hoče in vzame kogar hoče. Saj jih dobi lahko deset na prst in vsak je lahko vesel, ki jo bo dobil." Jera je še bolj zardela. „Zakaj ste pa rekli torej, da je vsak tepec, ki misli njo dobiti za ženo?" „To sem pa rekel, ker nekaj vem." „Zdaj je dovolj šale, govorite resno ali pa greste takoj v zspor", zagrmel je sodnik nad Andrejem. „Gospod sodnik, tega pa ne morem povedati tn vpričo. Jeri bi že zdavnaj rad povedal, pa nisem npal. Danes imam pa pogum in bi ji tudi razodel svojo skrivnost, če bi šli vi, gospod sodnik, in pa priče vun, da bi bila sama." „Kaj pa mislite? To je vendar sodnij-ska obravnava, to ni predpustna šala." „Tedaj ne povem nič." „Torej greste v zapor." „Čeprav." „No, povej no, če ni nič hudega," prigovarjala je Torjevka Andreja. „Jera bi bila morda jezna." „Če ne poveš, bo še bolj jezna, ker potem si lahko Bog ve kaj mislimo o njej," pritrjevala je Korenka. Ker je mesto na vodi, tndi ni praha, in ker j ima znameniti svetovni pomen in krasne stavbe, vabi tujce iz vseh krajev sveta, da j prihajajo semkaj ogledovat si čada človeške moči in človeškega znanja. Fot iz kolodvora vodi skozi sredo mesta, ob velikem kanalu, ki je tričetrt ure hoda dolg in 42 do 72 m širok. Iz tega kanala se raztezajo manjši kanali na vse kraje mesta. Vseh kanalov je 160, in na tisoše gondol in bark se vozi sem in tja. Čez glavni kanal se razprostirajo trije veliki mosti. Najstarejši * Fonte di Rialto" je bil zidan že v letu 1690. Ta mogočna slikovita stavba je res krasna umetnost in lepota. Dolg je 48 m in 22 m širok; na njem je 24 prodajalnic na dveh vrstah. Mesto šteje okoli 15 000 hiš in med hišami je tudi 2094 ulic, večinoma tako ozkih, da se dva človeka komaj izogneta in v mnogo teh ulic solnce nikoli ne prisije. Ubožtva sem videl tukaj premnogo. Ko som po teh ozkih temnih ulicah hodil, se mi je zdelo malo boljše ko v rimskih katakombah. Ljudje si morajo vse na trgu kupiti, kajti vrtov ni, in razun rib je vse zelo drago. Naj lepše palače so ob velikem kanalu in stare 4—500 let. Podstava hiš je napravljena tako le: Na celem prostoru, na katerem so hoteli hišo zidati, zabili so hrastova debla eno poleg druge do 9 m globoko v morje tako, da so prišli v trda tla. Kajti tukaj so bili majhni otoki in deloma plitvo morje. Na to trdo podstavo so potem postavili velike palače, ki trdo stoje, četudi *e stoletja morski valovi pluskajo ob nje. Ta hrastova debla v blatni zemlji vsled upliva slane morske vode popolnoma oka-menijo in ne strohnijo nikoli. Če se pomisli, da je tukaj nad 15.000 hiš, in da skoro vsaka stoji na stotinah hrastovih de-belj, je lahko umeti, da so stari Benečani, ki so nekdaj gospodovali tudi v Dalmaciji, Istri in Notranjskem, oropali cele dežele hrastovega lesa. Benetke imajo 55 lepih cerkev, kar priča, da so stari Benečani spoštovali vero in cerkev. Pred cerkvami se nahajajo edini večji suhi prostori, ki so nekdaj bili miro-dvori (pokopališča). Vodo ima mesto napeljano po cevih 6 ur daleč od mesta. Ko se na trg sv. Marka pripeljemo in izstopimo, nas je krasota, izvanredno lepa vožnja in znamenito mesto celo iznenadilo. Veličastne palače, Markov trg in Markova cerkev Je težko popisati. Vsa živahnost laškega ljudstva, vse bogastvo mestnih trgovcev, vse lepotice benečanske in največ tujcev je na Markovem trgu. To je največji trg „Jera, ali smem povedati? Saj ni nič slabega o tebi, pa vendar ne vem, če smem." „O meni poveš lahko vse, kar veš,“ je dejala Jera pol jezna pol radovedna. „Torej kaj veste?* priganjal je sodnik. „Vem da je Jera pridno in pošteno dekle, vem tudi, da ne bo dolgo, ko se bo omožila, vem pa tudi, kar si nisem upal povedati, da jo imam rad in bi jo rad dobil za ženo, in ker vem, da tudi ona mene dozdaj ni sovražila, zato sem rekel, da je vsak drug tepec, ki hodi zanjo. Bil sem namreč dozdaj trdno prepričan, da bo ona le z menoj srečna in z nobenim drugim." Andrej se je po teh besedah globoko oddahnil, Jera pa si je zakrila obraz z robcem. „Ali to tudi lahko dokažete?" izpraše-val je sodnik dalje. j mesta, krasen po svoji legi, bogat na zgodovinskih spomenikih in obdan od najlepših ! stavb celega mesta. Na vzhodu je palača dožev (nekdanjih vladarjev mesta) in nepopisno lepa Markova cerkev, na severu in jugu krasne palače prokuracij (uradov). Pred Markovo cerkvo stal je na samem že 500 let star, 95 m visok zvonik, kras celega mesta, ki se je pa 14. julija 1902 podrl. Sreča je bila, da ni sesul tudi cerkev. Ko smo tje prišli, smo videli le še nekaj podrtin, katere so odstranjevali. Na tem mestu mislijo spet sezidati nov zvonik. Toda javne stavbe dandanes zidati je težko, ker denarja manjka povsod! Nas je najbolj mikalo videti cerkev sv. Marka. Ko so Benečani pripeljali leta 830 ostanke sv. evangelista Marka iz Aleksandrije v Benetke, so začeli na čast temu svetniku zidati cerkev, ki je pa že 1. 976 pogorela. Se tistega leta so jo začeli znova zidati. Pet velikih kupol se dviga nad mogočno streho. Ko vstopimo v cerkev, je kras in lepota na nas napravila nepopisen utis. Veliki altar z ostanki sv. Marka stoji bolj proti sredini cerkve. Štiri sohe, s 3i4 v nje krog in krog vrezanimi podobami iz starega in novega zakona, nosijo umetno stavbo nad svetiščem. Altama slika sv. Marka je okrašena z žlahtnimi kameni. Samo ta podoba je vredna več miljonov kron. Ko en čas to krasno cerkev ogledujem, pride visoka beneška duhovščina v cerkveni opravi in posedejo svoje prostore in takratni škof in kardinal se vsedejo v vzvišeni svoj prestol. Ker sem bil le kakih 10 korakov oddaljen, sem videl vsakemu v obraz. Utis kardinala mi je kakor od včeraj v spominu, ko sem poslušal njih odpevanje. Kdo bi bil takrat 10. marca 1903 mislil, da bodo ta kardinal Sarto že 4. avgusta 1903 papež Pij X. Dalje prih. Domače novice. Velika pevska in narodna slavnost v Rušah dne 15. julija bo enaka nekdanjim taborom, ki jih je prirejal slavni Raič. To bo dan veselja in narodnega navdušenja! Lepa slovenska pesem ti bode povzdignila srce, dobra pohorska kapljica pa utešila gorje! Pa kaj se že na tihem pripravlja. Seveda se to ne sme izdati, da bedo obiskovalci tem bolj presenečeni in očarani. Zato pa 15. julija le vse v Ruše! V okolici Maribora se Slovenci tudi že gibajo. Tako priredi „Bralno društvo" pri Sv. Križu nad Mariborom dne 1. julija veselico v čast sv. Cirila in Metoda, ki bo zelo zanimiva in lepa. Domačini, posebno „Dokazati pa tega ne morem, gospod sodnik, dokaže to lahko samo Jera, če hoče, če pa neče — potem me pa le zaprite, čim dalj tem bolje, in najljubši mi bo, če me zaprete za celo življenje.* „Kaj pravite vi k temu, Jera Štefin?* Jera ni na to sodnikovo vprašanje ničesar odgovorila. Skrila je svoj obraz še bolj in začela jokati. Sodnik je čakal nekaj minut, na to pa dejal: „Jera Štefm, ali morda svojo tožbo zoper Andreja Repar umaknete?" „Umaknem, umaknem," pritrjevala je Jera vesela. Obravnava je bila končana. Jera in Andrej sta si podala roke v znamenje sprave in par tednov pozneje sta bila oklicana. mladeniči in dekleta, pridite. Tudi sosede vabimo. V mariborski okolici se mora razviti krepka agitacija, kajti nemčnrstvo se tukaj grozno širi. Ušel je iz Maribora 13 leten deček Karol Čepič. Oblečen je v rujavkasto sukno, usnjate hlače do kolen, črne nogavice in čevlje na vez. Lase ima kostanjeve; na čelu ima med obrvi majhno brazgotino in v gornji čeljusti je eden spredni zob polovico odbit. Starši so v hudih skrbeh, mati je nevarno zbolela. Pravijo, da se je obrnil proti Koroški. Če ga kedo vidi, naj brzojavno sporoči našemu uredništvu. Stroški se mu bodo povrnili. Fram. Kaj neki se godi, ali gori v Framu, vpraša me popotnik na trojičko nedeljo, ko nama na uho udari ubrano zvoncu] e in gromeuje topičev. Da ne zamudiva slavnosti, pospešiva korake in že sva v veličastni, z električno razsvetljavo opremljeni farni cerkvi. V krasnem govoru nam domači gosp. župnik Muršič razloži pomen dekliške Marijine družbe, ki se je tega dne prenovila in tukaj ustanovila. Med polaganjem svetinj so dekleta prepevala krasno pesmico: Že dolgo sem vroče, zaupno želela, da bi Marija me v družbo sprejela. — Zavesa se sname, mi zazremo krasno, novo zastavo dekliške dražbe, ki je stala 364 kron in bodo lep kras te cerkve. Nato jo ob navzočnosti gg. duhovnov in obilne udeležbe ljudstva blagoslovi č. g. dekan iz Hoč. Ko konča g. duh. vod. govor z besedami: Kršč. dekleta, ljubite vedno to razstavo; ona vam bo zvesta vodnica skozi viharno vaše življenje, marsikatero pa bode spremljala tudi na mirodvor, kjer so bo v zadnje slovo nagnila v hladni grob, zaro-silo je sleherno oko. Neizbrisen ostane ta dan v srcih vseh udeležencev; me dekleta se pa hočemo vodno spominjati naukov našega vrlega g. voditelja, da se vresničijo besede: Svetinja nam prsi naj krasi še na mrtvaškem odru, naše geslo pa: Bog in domovina! Morje pri Framu. V podznožju Pohorja, v prijeti dolinici leži naša vasica, iz katere pošiljamo danes vam, gospod urednik, in vsem čitateljem „Našega Doma" prve mladeniške pozdrave 1 Tihi mrak že krije zemljo; kos še požvižgava, pa tudi njemu se topi pesem rahleje in rahleje. Tedaj se pa začnejo oglašati v svojih elementih, aha že veste kdo, kaj ne da — žabe. V našo vas prikvakajo vsakih 14 dnij s Ptuja, kjer jih na debelo rede ptujski kramarji. Fantje, trebimo z vso vnemo gnusni plevel „Štajerca", razširjajmo pa povsod „Naš Dom" in „Slov. Gospodar". Trdno kot skala, kot hrast bomo stali. Krasno Slovenijo srčno varovali. Priprost mladenič. Velikanedelja. Fantje „Mladeniške zveze" priredijo v šoli na Petrovo in Pavlovo ter v nedeljo dne 1. julija prekrasno glediščno predstavo „Egiptovski Jožef". Začetek takoj po večernicah. Vstopnina: Stojišče 15 kr., sedeži 30 kr. Gornja Radgona. Zanimiv pogovor med Bračkijancem (Pepelj) in slov. klerikalcem (Hanza) dne 29. maja v Gornji Radgoni. Hanza: „Pje, Pepelj, ali si vida viini pri Skrleci na nekem drevi, kak jo prtišnjen orehovski Bračko nar-ba, da kviški gleda Korošca, ka je tak viditi, kak da bi Korošec Bračka ježa, kak moj hlapec mojega faksa?* Pepelj: Heršoft nekda, to pa je nej dobro; pa do se naši Slovenci, kak si Ti, norca delali. Gvišno je bija tisti pijan, ki je Bračka tak narobe gorprtisna." Hanza: „Pje, prav gučis, vi ste tak skoz pijani, če pa de Korošec zmaga, pa te od same jeze gratali noii.“ Pepelj: „E misliš, da Bračko ne de zmaga?“ Hanza: „Ne, ker do ga volili sami pijanci in norci, karih Vasje, da vsi z Bračkom vkiiper držite, tii preci dosta, a v driigib krajeh kej so bojši liidje, pa do zvckšega vsi volili Korošca.” Naš Hanza, kakor nam izid volitve kaže, je pameten mož, ki zna prav dobro presojati naše Bračkijance, da so večinoma sami pijanci in norci. Poličanec. Kako delajo Nemci z našim denarjem? Celjani si hočejo narediti vodovod. Ker je pa mesto itak hud« zadolženo, nimajo denarja. Priskočil jim je na pomoč začasni uradni vodja celjskega okrajnega zastopa, okrajni komisar Lehman, ki je na lastno roko obljubil, da bo slovenski okrajni za-stop plačal kot donesek 40.000 K in sicer vsako leto 4000 K. Skoraj vse občine tega okraja so so pritožile na deželni odbor. Kako pridejo kmetje do tega, da bi plačevali mestjanom vodovod. Te pritožbe je deželni odbor odbil. Kmetje, tako delajo Nemci in nemčnrji z vašim denarjem in vlada jim pri tem pomaga. Vitanje. V pojasnilo, zakaj bralno društvo nazaduje? V zadnji številki „N. D.“ prorokuje nam dobro znana oseba (tudi nekdanji ud društva) „fureš” našega bralnega društva „in kdo je tega kriv”. Svečano se je sklical občni zbor, ali kaj mislite, g. urednik, kdo jo prišel na zborovanje? Edino tajnik in knjižničar, predsednika in tudi drugih odbornikov ni bilo, kaj še le da bi prišel kateri nd. Kaj pa hoče sam odbor, če ga udje ne podpirajo. Očita se nam tudi, da hodi nekdo po „furežih”, dobro vemo kdo je to, a ta oseba ima mnogo zaslug za bralno društvo. Dopisniku tudi ne ugaja cerkveno petje, dasi sam ne-pevec vendar mora svojo ziniti. G. organist pa deluje in bo deloval po naročilu svojih predpostavljenih. Gospodu dopisniku pa svetujemo, naj v bodoče rajši molči, ako ni zadosti poučen o tukajšnih razmerah. Opazovalec. Sv. Martin ob Paki. V Skomsko sosesko je prišel na binkoštni ponedeljek znani čevljar agitirat s „Štajercem”. Seveda ne bo šel nobeden razsoden, pameten in pošten človek njemu na limanice, saj ga skoraj vsakdo pozna. Črešnice nad Vojnikom. Dne 9. junija 1906. Pri volitvi za poslanca smo bili edini. Vs?h 55 nas je volilo Korošca. Gospod poslanec, potrudite se kaj za našo cesto! Bi ne bilo dobro, ko bi enkrat pri nas napravili mladeniški shod? In zopet, ko bi popro-sih potovalnega učitelja ? Pri potih bo tudi treba edinosti, da ne bomo v goratem kraji v lužah utonili. V Maribora je umrl v nedeljo 27. maja Janez Miiller, čevljarski mojster, doma iz Velikovca na Koroškem, 42 let star. Nemško izzivanje. Na slovenjebistriškem trgu, ravno nasproti Narodnemu domu, dal je mestni zastop napraviti veliko tablo z velikanskimi napisi v nemških črkah: „Nach Cilli”, „Nach Gonobitz”, „Nach Poltschach”. Cernu to? Prihraniti morda potnikom sitna povpraševanja po cestah? Nikakor! V Slovensko Bistrico pi: aja prav malo tujcev — Nemcev. Za te se gotovo ne izplača napravljati tako kričečih napisov. Slovencem pa ti napisi itak ne služijo; kajti Slovenci J poznamo samo Celje, Konjice in Poljčane; I teh imen pa na dotični tabli na najdemo. k Kdor torej ne razume nemški ali ne zna Čitati teh „kvak”, je vkljub beli deski prisiljen nadlegovati domačine z vprašanjem. Iz tega sledi, da nemški mestni zastop, na čelu mu Omigov pobratim Stiger te table I ni izobesil toliko v korist skozi Bistrico | potujočim osebam, kakor pa iz namena, da | bi pokazal javno svoje zaničevanje do slovenskega prebivalstva in našega jezika. In naj Stiger s svojimi nemškimi in nera-čurskimi zavezniki ugovarja kolikor hoče, resnica ostane, da hočejo slovenjebistriški Nemci in nemčnrji nas izzivati. Proti temu javnemu žaljenju našega narodnega čuta odločno ugovarjamo. Nemški občinski svet naj to tablo Čimpreje odstrani, ako hočejo slovenjebistriški Nemci životi z nami v miru. Će že mora biti na tem mestu kaka kazaluica cest, naj se napravijo slovensko-nomški napisi. Isto naj se zgodi pri vseh drugih enakih tablah. Ako moramo Slovenci prispevati k pokritju stroškov za take napise, imamo pravico, da se pri tem upošteva tudi veljava našega jezika. Slovenske delavke in delavci! Le še nekaj dni nas loči, ko so vrši II. vseslovenski delavski shod na Preski pri Medvodah. Malone vsa naša delavska društva se udeleže shoda. O važnosti in potrebi shoda se je pisalo dovolj. Zato zdaj ne izgubljamo več veliko besedi, kakor le, da je shod za vsako delavsko našo organizacijo važnega pomena in da zato ne sme na njem manjkati nobenega zavednega delavca, pa tudi ne delavke. Zborovanje se vrši po sledečem redu: Ob 8. uri zjutraj sveta maša s cerkvenim govorom dr. Kreka za udeležence. Od 9. do 1. ure H. vseslovenski delavski shod. Ob 2. uri pete litanije pred cerkvijo, po litanijah pa blagoslovi dr. Krek novi „Društveni dom” na Preski in ima tudi slavnostni govor. Po blagoslovljenju se pa vrši javna ljudska veselica. Preska leži pet minut od postaje Medvode gorenjskih žtleznic. Spored II. vseslovenskega delavskega shoda: Otvoritveni govor. — Izvolitev predsedništva. — Politiška organizacija. — Strokovna organizacija. — Razširjenje lista „Naša Moč”. — Ženska organizacija. — Delavci in občino. — Izobrazba. — Mladina. — Proti alkoholu. — Splošna volilna pravica in delavstvo. — Starostna preskrba. — Bratovske skladnice. — Delavsko nadzorništvo. Trgovski in drugi uslužbenci. Večina poročajo delavke in delavci. „Štajerc” ima sušico. V zadnji številki piše „Štajerc”, da ima „N*š Dom” „obce-rungo”. Verjamemo, da bi se ta bolezen „Štajercu” zelo dopadla, toda žal, mi ne moremo pustiti „Štajercu” tega veselja. Hvala Bogu, še „Naš Dom” dosedaj krepko stoji na nogah. Niti influence še ni imel. Nasprotno pa ima „Štajerc” hudo sušico, samo priznati jo noče, ampak jo hoče nam ■atveziti. To mu lahko mi dokažemo. Če ima list na leto blizn 5000 K primanjkljaja, je gotovo jetičen. In „Štajerc” ima tako jetiko ali kakor jo on imenuje „obcerungo”. Iz rogaškega okraja. (O zadnjih državnozborskih volitvah.) Najboljše so volili: Nadolo in Rajnkovec. Slava županoma Lahu in Roškarju. V Nadolah je dobil dr. Korošec 81, Vračko 0 glasov. V Rajn-kovcu, za to občino, Nimno in Sv. Katarino dr. Korošec 71, Vračko 0 glasov. Tudi okolica Slatine se je prav dobro držala, dr. Korošec 167 glasov, Vračko 5 glasov, Rebek 0 glasov. Sploh je ta liberalni kandidat dobil v celi nadžnpniji Sv. Križ samo pri Sv. Trojici 5 glasov, kar je zakrivila ondotna šepasta politika. Ondi je dobil dr. Korošec 37, Vračko 6 glasov. Za slovensko stvar so najslabše volili Rogatec (dr. Korošec 4, Vračko 117, Rebek 1), zdravilišče Slatina (dr. Korošec 3, Vračko 91) in Dobrina (dr. Korošec 1, Vračko 60, Rebek 2). Rogatčani in Slatinčani ne ljubijo druga, ko denar, vzlasti slovenski in hrvatski. Grozno se bojijo slovenskih napisov. Pri volitvah pa je kar mrgolelo slovenskih lepakov za Vračka. Slovenec, kjer zapaziš samo nemške napise, tja ne nosi noter svojih kronic! Tudi v Tekačevem brije precej huda nomškntarska sapa: dr. Korošec 23, katere so mu dali večinoma Mohorjani, Vračko 38. Precej so se od zadnjič poboljšali pri sv. Roku: dr. Korošec 32, Vračko 9, Rebek 1. Čermožiše: dr. Korošec 46, Vračko 5, Rebek 10. Kočice: dr. Korošec 22, Vračko 9, Rebek 3. Žetale: dr. Korošec 11, Vračko 12, Rebek 18. Za Rebeka so tnkaj agitirali nekateri nčitelji! Sv. Florijan je vedno dobro naroden: dr. Korošec 67, Vračko 2, Rebek 1; isto velja tudi o Donački gori: dr. Korošec 56, Vračko 5, Rebek 4, in te zadnje glasove ima ondotno učiteljstvo na vesti. Brestovce, Plat sta volila dobro: dr. Korošec 79, Vračko 3. V Kostrivnici je dobil dr. Korošec 60, Vračko 41. Tnkaj so liberalni slovenski župan in podplatski nemškutarji pod enim klobukom igrali. Sploh smemo z izidom volitve biti zadovoljni. Vendar bo moralo novo politično društvo za rogaški okraj vse žile napeti, da se bo marsikateri nemškutar spametoval, mnogi slovenski zaspanci pa predramili. Toraj na pogumno, vstrajno delo! Vojska na Daljnem Vzhodu. Od popisa te vojske je izšel 17. snopič, ki obsega 4. tiskane pole z lepimi slikami in zanimivo vsebino. Izšel bo kmalu zadnji snopič, tako da bodo imeli naročniki celotno delo v rokah. 17. zrezek stane 80 vinarjev. Naroči se pri npravništvu „Dom in Sveta” v Ljubljani. Koroške novice. Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožn. Že je minulo poldrugo leto, odkar smo prvokrat stopili pred slov. občinstvo s prošnjo: Rojaki Slovenci 1 Pomagajte nam sezidati „Narodno in gospodinjsko šolo”, da se z iste pomočjo rešimo narodnega pogina! Mnogo rodoljubov se je odzvalo naši prošnji in nad 15.000 kron je v tem primeroma kratkem časn došlo podpore za nameravano šolo. Obenem so sc pa tudi pojavile tolike in takšne zapreke, da smo večkrat že obupavali nad uspehom ter smo sami že začenjali verjeti nasprotnikom, ki so v enomer zatrjevali: „Narodne šole v Št. Jakobn nikoli ne bode in zbrani denar bodo morali darovalcem vrniti”. A hvala Boga in rodoljubnim rojakom: obrnilo se je na bolje tsko, da nam je danes mogoče sporočati veselo vest: Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu je zagotovljena. Poskrbljeno j e za večino stavbenih stroškov in zasigurana je tudi večina stroškov za vždržavanje šole! Ker pa niso pokriti še vsi stroški — kaže se še primanjkljaj za približno 25.000 kron — se danes oglašamo s ponovljeno prošnjo: Rojaki! Pomagajte nam zložiti in pokriti še ta primanjkljaj! Verje- mite nam: nikakor bi Vas ne nadlegovali, ‘i temeljnih zakonov. Seveda se Slovenci s da nas ne bi silila najhujša sila. — Iz * tem ne bomo zadovoljili. Bistrica v Rožu. Tukajšnje fužine so zavsem verjetnega vira se je raznesla novica, da bodo v Podrožčici (pol uro od Št. Jakoba) zidali štirirazredno nemško šolo. Ako se ta vest uresniči, in pri naših raz- prešle v last kranjske industrijske družbe, katera ima na Savi pri Jesenicah svoje velikanske tovarne. Vodstvo družbe je sicer merah o tem ni dvoma, potem nam je bo- j nemško, pa vendar so nadejamo, da se bodo doča narodna šola za narodni obstoj ravno > narodnostne razraere pod novim fužinskim tako potrebna, kakor je življenju po- j gospodarjem obrnile vsaj kolikor toliko na treben zrak in ribam veda. Zato, rojaki, ne boljše. prezrite našega klica na pomoč in ne zamerite nam, če zgornji prošnji dodamo še drugo: pomagajte nam hitro, ker vsaka zakasnitev nam utegnebiti nsodepolna in nenamestna. Mat. Ra-žun, župnik. Fr. Majer, nač. šol. sveta. Fr. Kobentar, župan. Darove sprejema: Matej Ražnn, župnik; pošta: Št. Jakob v Rožu, Koroško. Doberlavas. Praznik sv. rešnega telesa smo pri nas kakor po navadi slovesno obhajali. Vreme bilo je izborno ta dan in naša dekleta so okinčala križe oziroma postaje lepega pranganja. Prav lepo in dostojno so se obnašali gg. uradniki ter šli po vzgledu g. okr. sodnika odkriti v paradi pri procesiji, kar drugekrati nismo opazili. Udeležil se je pranganja tudi naš „fortšrit-liški“ „fajerber-1 z godbo na čelu in vete-ranci. Krona cele slovesnosti pa je bila pon-tifikalna sv. maša, ki jo je obhajal mil. g. PTošt. Naravnost obsojati moramo obnašanje nekaterih „fajerberkarjev* med sv. mašo. Med njimi se je posebno odlikoval neki že znani „fajerberkar“, ki je kar na glas mrmral zoper dolgotrajnost sv. maše tako, da so bile ženske okrog motene v pobožnosti. Da so duhovniki tako dolgo pred altarjom in da si je milostljivi dal tako streči, to mu je kar presedalo! Zares čudne omike so se navlekli od vsenemcev ti „fa-jerberkarji", ki so sami Slovenci. Strojna ob Prevaljah. Pač so zdrave naše krasne planine. V naši fari — cerkev leži 997 m visoko — imamo letos šole enega mrliča, dva meseca staro dete, ki se Smrt na plesišču. V nekej gostilni v Podstražišču pri Celovcu so imeli preteklo nedeljo ognjegasci veselico. Med plesom se je nenadoma zgrudil neki 40 let star polir, ki je bil uslužbon pri „Union", stavbeni družbi v Celovcu. Vsi poizkusi oživiti ga so se izjalovili. Mrtvo truplo so takoj pripeljali v mrtvašnico v Podkamen. Zdravnik je konštatoval, da ga je zadela kap. Umrli je bil oženjen ter je zapustil več otrok. Pač žalostna smrt! Celovec. Velika veselica nemških sild-markovcev se jo vršila dne 24. jnnija. Le škoda, da nemški Wodan tudi letos ni prizanesel našim bajlovcem in do dobra „pre-plabtal" frankfurtske cunje. Za kres so se tudi dobro oskrbeli s petrolejem. Hajl! Š p i j o n. Sv. Štefan pri Velikovcu. Bogu vsega-mogočnemu se je dopadlo poklicati k sebi pridnega mladeniča Franceta More p. d. Kauhovega sina v Vatnivasi. Rajni France je bil prepričana krščanska duša in jako priljubljen, kar je pokazal njegov lep pogreb, katerega se je udeležilo ogromno število Ijndstva. Zastopana je bila polnoštevilna požarna hramba iz Blata pod načel-i nikom Pirkerjem. Združeni pevci iz Sv. Jurja, Želinj in Sv. Štefana so mu zapeli na domu, med potjo in na grobu pretresljive žalestinke. Častiti gospod Roter so ob odprtem grobu v daljšem govoru vzeli slovo od rajnega Franceta, tako da se je vsako oko solzilo. Mirno počivaj, dragi mladenič 1 V blato se je zaril v Kapli na Koroškem neki slaboumni dninar in se je v je že slabotno narodilo. — V nedeljo dae j njem zadušil. Doma je pustil vso obleko 1. julija in v sredo 4. julija obhajamo tu- jj in jo bil popolnoma nag. kaj slovesno praznik farnega patrona, sv. Urha, in vabimo pobožne Slovence, da se udeleže teh praznikov. Pride tudi več procesij. Dal Bog ugodno vreme! Nemški uradnik ua novi železnici. V Svetni vasi v Rožu je nastavljen v čisto slovenskem kraju nemški uradnik, ki ne r*zume nič slovenski. Železniško ravnateljsko, ali nimaš slovenskih uradnikov? Dovolj jih je, toda ti so nastavljeni v nemških »rajih. Nemški „šulferajn" hoče ustanoviti v Borovljah in v Železni Kapli — tako se bere v „Karat. Tagblattu", otroška vrtca. se ne reče to germanizirati. Neki dr. Wotawa pa je bil pri občnem zbora “®ga ponemčevalnega društva dne 4. t. m. v Bibercih silno hud na Čehe, ki pravijo, da .»šulferajn" germanizira. Seveda Nemci llUajo narobe pojme. Na Velikem Kleku je vihar, kakoršnega s*Uo gploh pretekli teden na Koroškem ob-cutili, tudi kar se tiče mraza, poškodoval Nadvojvoda Ivana kočo, kateri je odnesel Pločevinasto streho. Velikovško sodišče noče znati slovenski. »Uranilnica in posojilnica" v Velikovcu je Naznanila vsem dotičnim uradom, da za-Nleva tudi od njih slovenske dopise. Toda elikovško sodišče, čegar predsednik je lvsi „Triglavan" Kapun, prezira § 19. drž. Železnico Ssetnavas Borovlje bodo baje začeli graditi že prihodnji teden. Delo je prevzel stavbinski podjetnik F. Madile iz Celovca. V Velikovcu se bo gradila prihodnje leto na stolpa mestne župne cerkve nova streha. Mislilo se je prvotno na gotiško obliko, ker je cela cerkev zidana v gotiskem slogu. Centralna komisija na Dunaju pa se je izrekla za sedanjo obliko s kupolo. Kaplan Ignacij Glinig. V Pliberku je dne 19. t. m. ob 10. uri predpoldnem umrl č. g. Ignacij Glinig, bivši kaplan v Fari. Porodil so je dne 1. avgusta 1877 v Pliberka, bil v mašnika posvečen dne 19. jul. 1904. La malo časa je mogel delovati v dušnem pastirstvu, bolehal je dolgo časa in po britkem trpljenju izdihnil blago svojo dušo. Pred kratkim časom mu jo umrla edina sestra. N. v. m. p.! Političen shod v Kotmarivasi. V nedeljo, dne 1. julija se bo vršil tukaj velik političen shod, na katerem bo govoril eden izmed državnozborskih poslancev. Za narodno in gospod, šolo v Št. Jakobu v Rožu so darovali rodoljubi iz: Koroške (obč. Št. Jakob v Rožu 5433'55 K in 773411 K ost. Kor.) sknpaj ISIST^G kron. Kranjske (posojilnice 355 K in 429 41 K pos. rodolj.) skupaj 784-41 kron, Primorskega (posojilnice 50'82 K in 123 K pos. rodolj.) sknpaj 173-82 kron, Štajerskega (posojilnice 130 K in 439 11 K pos. rodolj.) skupaj 568 11 kron, Dunaja (državni poslanci) 175 K, Amerike (kat. duhovnik) 50 K, Češkega 40 K, iz Ruskega 30 K in iz Srbskega 10 K, skupaj 80 K. Vseskupaj 15.000 kron. Podsinjavas. Shod, katerega je priredilo naše delavsko društvo, je bil dobro obiskan. Na pozdrav g. predsednika povzame besedo g. pravnik Biser in nam v krasnih besedah označi lepoto Rožne doline in skuša nas seznaniti, kaj nam dobrega in slabega prinese nova železnica. V ravno tem smisln povzame besedo dragi govornik g. Ekar in nas s svojimi ognevitimi besedami navdušuje, naj se povsod poslužimo svojega rodnega jezika. Nato razpravlja zadnjo Ijndsko štetev, ki se glede narodnosti na Koroškem popolnoma nič ne strinja z resnico. Po končanem zborovanju so nas kratkočasili gg. tamburaši iz BoroveH z milodonečimi glasovi svojih tamburic. Čast vrlim mladeničem! Pa tudi pevcev našega drnštva ne smemo pozabiti, ki zelo dobro napredujejo. Prihodnje mesečno zborovanje bo v Svečah v gostilni pri Gašparjn. Koroška nekdaj. Zelo zanimive podatke nam nndi uradna statistika iz leta 1857. Tedaj se je naštelo na Koroškem še 28.96 odstotkov Slovencev. Mesto Celovec je imelo med 9414 domačini 6000 Slovencev in le 3141 Nemcev. Tudi koroške srednje šole so izkazovale precejšen dal slovenskih dijakov. Tako n. pr. je bilo na celovški glavni realki 49 Slovencev in 161 Nemcev. Višjo gimnazijo je obiskovalo 94 Slovencev in 247 Nemcev. Na nižji gimnaziji v Št. Pavlu je bilo med 49 dijaki 19 Slovencev. Vsega skupaj je bilo torej leta 1857 162 slovenskih srednješolcev (brez beljaške gimnazije) na Koroškem, dočim jih je bilo lani skoro tretjino manj. Skrajni čas torej, da so slovenski rodoljubi ustanovili v Beljaku društvo, ki ima skrbeti za potreben naraščaj koroškega slovenskega srednješolstva. — Sedaj pa še nekaj. Da se onstran Karavank, posebno pa še v Celovca, nemštvo kar v velikem fabricira, o tem nas potrjujejo uradni popisi leta 1900, ko se je med 25.000 Celovčani našlo samo sedem odstotkov Slovenčevi Nemec iz rajha o Celovčanih. V Mo-nakovem so priredili avtomobilistom, ki so bili prošlo nedeljo v Celovcu, banket, na katerem je govoril zmagovalec v tej dirki, neki dr. Stoss. Mož je hvalil, da je bilo posebno v Avstriji vse lepo pripravljeno za dirko, pa pristavil: „Obžalovati je le, da se je posebno na Dunaju in v Celovcu vožnja porabila v to, da se nas je odiralo. To bo marsikaterega Nemca iz Rajha zadrževalo, kmalu zopet posetiti Avstrijo. Celovčani so pač morali pošteno odirati svoje bratce iz rajba, da jih je govornik celo izrecno omenil. Da, da, poleg „bratovske" ljubezni je „kšeft" vse kaj bolj imenitnega. Potem se pač še čudijo, zakaj se tujci na naravnih krasotah tako bogate koroške dežele tato — ogibajo. Se pač boje — odiranja. Samoumor deklice. Dne 22. t. m. je našel ob pol 8. uri zjutraj na Rudolfovi cesti v Celovcu stanujoči cestni mojster v pok. P. svojo lastno, 19 let staro hčer v podstrešju obešeno. Kaj da je mladega dekleta gnalo v smrt, jo vsem domačim zagonetka. Ker je slednji čas vedno otožna bila, je najbrž vzrok tema velika otožnost. Poizkušen samonmor. Dne 21. t. m. so je ustrelil na stranišču domobranske vojašnice v Celovcu neki pešec, kateri je šele prišel ozdravljen iz bolnišnice. Težko ranjenega so zopet nazaj odpeljali v domobransko bolnišnico. Vzrok poizkušenemu samoumoru ni znan. Ropar v gradu. Pretečeni torek 19. t. m. je vlomil v grad barona F. Reyerja, pri Sv. Juriju pri Celovcu, kakih 20 let star postopač. Pokradel je vrednosti za kakih 190 kron. Ko ga je grajščinsko osebje zalotilo, je zbežal z ukradenimi rečmi, pri tem pa tudi iz revolverja na osobje streljal; k sreči ni nobenega zadel. Uzmoviču so takoj sledili, pa jim je izginil, kot bi ga veter odnesel. Namesto srnjaka ustrelil človeka. V Severni soteski pod Rebrco na Koroškem je bil 20. t. m. ob 8. uri zjutraj ustreljen Jožef Bogataj iz Škofje Loke na Kranjskem doma, oženjen, 63 let stari berač. 38 ur pozneje se je kot storilec sam oglasil neki Metko, delavec v tamkajšnji papirnici. Pazil je na srnjaka, pravi, a se mu je puška izprožila po naključju. Sodnijska preiskava bo že spravila resnico na dan. Iz drugih slovenskih krajev. Grozna nesreča na južni železnici.— V četrtek 21. t. m. prepoldne se je dogodila na postaji južne železnice v Gorici P grozna nesreča. Ob omenjeni uri je moral ^ namreč oditi s goriške postaje v Kormin jeden tovorni vlak z nenavadno dolgo vrsto vagonov. Temu vlaku je bil prideljen kot pomožni sprevodnik — zavirač tudi jeden-indvajsetletni Ant. Židanič s Slapa pri Vipavi. Mesto da bi se bil podal Židanič na svoje mesto še predno se je začel vlak pomikati, je storil to šele pozneje, ko je bil vlak že v precejšnjem teku. Ko je pa hotel skočiti na določeni mu voz in je že stopil na prvo stopnjico, se mu je tu spodrsnilo in ker se ni dovolj trdno oprijel držanja, padel je nesrečnež pod vlak, tako da je šlo čezenj več vagonov, vsled česar je bil strašno zmečkan po celem telesu. Popolnoma zmaščeni sta mu bili obe nogi in leva roka. Nesrečneža so prenesli v bolnišnico, kjer so pa zdravniki koj spoznali, da ni zanj več pomoči in res je že kmalu po dveh urah popoludne v strašnih mukah izdehnil svojo dušo. Zamenjava med blaznim in pametnim. Dne 20. t. m. popoldne je pripeljal Jakob Dolenc iz Črnega vrha v deželno bolnico v Ljubljano slaboumnega Antona Pohlevna, katerega jo spremljal tudi njegov očem. Voznik Jakob Dolenc se je podal v vspre-jemno pisarno in vzel seboj Pohlevnore listine. Ko je bil zapisnikar gotov, je poklical paznika, kateri je Dolenca smatral za slaboumnega in mu veleval, naj gre pogledat novo stanovanje za slaboumnega. Dolenc nič hudega sluteč, je šel radevolje s paznikom do celice, ko sta prišla do nje, je bil Dolenc že v nji — zaklenjen. Seveda je Dolenc pričel klicati in imenoval paznika za norca. Prihiteli so še drugi pazniki, ki so pričeli razjarnega Dolenca krotiti in ga slačiti. Sedaj je Dolenc sprevidel, da ne kaže dragega, kakor ,.e udati v svojo usodo. Mirno je čakal, kaj da pride. Kmalu so se odprla celična vrata in Dolenc je dobil polno skledo mlečnatega riža. Ker je bil lačen, ga je z veseljem pometal v želodec. Očem umobolnega Pohlevna je pa čakal in čakal na svojega hlapca, kedaj da se vrne. Ko je ta čakal cele dve uri, je končno le šel poprašati, kaj je in li ne bodo sprejeli slaboumnega, ker ga zunaj na vozu že komaj kroti. „Saj imamo že zaprtega," mu je bil odgovor. Očem jih je debelo gledal, potem pa jim pojasnil, da je zaprti Dolenc le njegov hlapec, slaboumni pa da je zunaj na vozu. Ko so potom spravili slaboumnega Pohlevna v celico in Dolenca izpustili, se je ta zahvalil za mlečni riž, potem pa smeje pristavil: „Gel svet je grozna blaznica". Dolina pri Trstu. Hvala Bogu, da se je prijavilo toliko naročnikov, da bo mogel izhajati moj časopis „Domači zdravnik" od 10. julija redno, mesečno v zvezkih od 16 strani. Sprejemam tudi oglase za platnice po nizki ceni. Prvo številko razpošiljam vsakemu, ki jo zahteva, na ogled. Gena je samo 2 kroni za celo leto. Prosim moje pristaše, da me podpirajo. Zdravo telo, najboljše blago. Naše zdravišče se bo odprlo sredi julija 1.1. Tukaj je krasno, kakor malo kje na svetu. Morski zrak, planinski zrak, sadje, grozdje innašadomovina. Imamo že sedaj gostov iz Ogerskega, Sodmogradja itd., ki se polivajo začasno v moji hiši. J. Okič, ravnatelj. Razne novice. Poseben običaj imajo neveste med nekaterimi južnimi Slovani. Predno namreč pride častilec v milost, mora prestati precej hudo poizkušajo. Kadar rojijo čebele in sedejo na kakošno drevo, mora namreč ženin iti k njim in sesti čisto v njihovo bližino, med tem ko gleda lepotica od daleč. Čebele se seveda vznemirijo in kmalu brenče okoli ženinove glave prvi izzivači, ki prete z zelo bolečimi poizkušnjami. Pri tem je častilčev položaj se slabši, ker mora obenem držati usta široko odprta. Če ostane ženin trden in ga nobena čebela ne piči, prejme sladko plačilo. Oklene se ga namreč nevesta z veselimi besedami: „Tebe vza- mem, ker nisi pijanec!" V drugem slučaju je pa slabše. Ženin je ves opikan, a za plačilo tudi neveste ne dobi, češ, da je pijanec. Kakšne lastnosti mora imeti zdravnik. Sloveči profesor zdravilstva Billroth je razlagal svojim učencem, da mora pravi zdravnik imeti pred vsem dve lastnosti: ne sme se mu gabiti in opazovati mora znati. „Takoj mi bodete pokazali, ali imate te lastnosti" jo rekel Billroth, vlil v kozarec neke grde tekočine, namočil v njo prst ter ga obliznil. Potem je pozval učence, da store isto tako. Pogumno so prišli vsi k mizi, vtaknili po vrsti kazalec v tekočino ter ga obliznili. S prijaznim smehom jo rekel nato Billroth: „Prvi pogoj ste sijajno izpolnili. Toda glede opazovanja je še pri vseh na slabem, sicer bi morali opaziti, da sem jaz pomočil kazalec, obliznil pa sredinec." Japonski bojni plen. Povodom velike parade v Tokiju je bil na paradnem trgu razstavljen naslednji japonski bojni plen iz rusko-japonske vojske: 11.150 sabelj, 85 sulic, 70.000 pušk, 132 težkih poljskih topov, 192 hitrostrelnih in strojnih topov, 178 trdnjavskih topov, 1538 voz za streljivo, 624 vojaških prevoznih voz, 11.612 torbic za patrone in 1 zrakoplav. Dva poštenjaka. A. „Kako moreš dajati krtače tako poceni, jaz žimo kradem, pa jih moram prodajati dražje". — B. „No vidiš, zato kradem jaz rajši vže narejene krtače". V kamnolomu v Karari je ležal velikanski kamen z napisom: „Srečen bo, kdor ; me prevrne na drugo stran". Več delavcev ' se je spravilo nanj z združenimi močmi, i'; misleč, da je spodaj pod njim kaki zaklad. Ko so ga z velikim trudom obrnili, so brali na drugi strani: „Dobro ste naredili, na eni strani ležati sem se že naveličal". Število HII na uri. Malokomu je znano, zakaj se število 4 na urah piše napačno s IIII, ne pa z edino pravim rimskim znakom IV. Povest o tem je sledeča: Prvo uro na Francoskem je izdelal leta 1370. Henri Nick ter jo poklonil kralju Karlu V., ki ima pridevek „Modri". Kralj je bil baje res pametna glavica v praktični politiki in vladanju, toda v šolskih predmetih pa ni bil posebno podkovan. Razveselil se je darila, toda da bi pokazal, da se tudi kaj spozna na take stvari, je iskal na uri, da bi našel kako napako na nji ter naenkrat opozoril umetnika: „Številke ste napravili napačno." — „Kako to, veličanstvo?" — „Štiri se vendar piše s štirimi črtami." — „Veličanstvo, se motite." — „Jaz se nikoli ne motim" je zagrmel kralj, a umetnik je moral „popraviti" številko, ki je potem ostala napačna do današnjega dne. Šilo za ognilo. Sloveči francoski šaljivec Alfonz Karr je imel velik vrt, ki je mejil na vrt nekega bogatega italijanskega grofa, ki je imel veliko knjižnico. Nekega dne je Karr poslal svojega slugo h grofu s prošnjo, naj mu posodi neko knjigo. Grof je odgovoril, da nikomur ne izposoja knjig, toda ako hoče priti Karr k njemu, mu dovoli knjigo čitati v knjižnici. Par dni nato je potreboval grof škropilnico ter je podal po njo na posodo h Karru. Šaljivec pa je odgovoril grofovemu slugi, da ne pusti ničesar iznašati iz svojega vrta; toda ako hoče grof priti k njemu, mu dovoli po svojem vrtu celi dan škropiti. Koliko domače živine je na svetu. Po najnovejšem štetja je rogate živine v Severni Ameriki 50 milijonov, v Argentiniji in Laplati 30, Rusiji 30, Nemčiji 18, Franciji 14-5, Avstro-Ogrski 14, Avstraliji 12, Angliji 8, Italiji 5, Skandinaviji 3'5, Španiji 2 2, Nizozemski 1*6, Belgiji l’S, Danski 15, Švici 1’3 milijonov. — Ovac je v Avstraliji 95 milijonov, Argentiniji 92, Rusiji 70, Severni Ameriki 40, Angleški 30, Franciji 20, Avstro-Ogrski 12, Nemčiji 11, Italiji 7, Rumuniji 7, Srbiji 3, Skandinaviji 2’7 in na Danskem 1 milijon. — Svinj je v Severni Ameriki 44 milijonov, Nemčiji 14, Avstro-Ogrski 10'5, Rusiji 10, Franciji 7-5, Angleški 4, Španiji 2, Italiji 1‘8, Danski 1-2, Belgiji 1*2, Romunski 1, Srbiji 0*9, Skandinaviji 0'9 in v Avstraliji 0 5 milijona. — Konj pa je v Rusiji 20 milijonov, Severni Ameriki 15, Avstraliji 15, La Plati 6, Avstro-Ogrski 4, Nemčiji 4, Franciji 2-9, Angleški 2, Italiji 0*7, Romunski 0 7, Španiji 0‘4, Belgiji O 28 in Nizozemskem 0*27 milijonov. V pijanosti. „Veš kje je Janez Goba?" — „Saj si ti Janez Goba, ne?" — „Seveda sem, a ne vem kje sem." Elektrika pri hudi uri. Lota 1816 je umrl pri Sv. Urbanu v Slovenskih goricah župnik z imenom Leopold Volkmar. Bil je vrl mož in pobožen delavec v vinogradu Gospodovem, zraven pa tudi imeniten rodoljub in za silo tudi pesnik. Pesmi je zlagal v domačem narečji, kakor je v navadi pri Sv. Urbanu in v ljuto- mera, kjer je bil Volkmar rojen leta 1741. Zakrožil jo je čisto po domače; n. pr.: enkrat je opominjal Ijndi k delavnosti z besedami: „Če rad delai, mravlja si, če vtragljuješ, gril si ti.“ Od njega imamo lepo število šaljivih in obenem poučnih basnij t. j. takih pripovedk, v katerih si mislimo, da živali ali celo nežive stvari govore med seboj. Tako pravi ena njegova basen, da sta se prepirali solnčna ura in stolpna, katera je več vredna in bolj zanesljiva. Solnčna je zmagala. Dasi namreč solnčna nra ne kaže po noči in če je megleno, vendar vsikdar prav kaže, kadar solnce posije, stolpna pa je imela navado naprej vhajati; in ravno med njunim prepirom solnce posije, ki je bilo nekaj dnij skrito za meglami in solnčna nra kaže tričetrt na pet, dočim že stolpna ura bije pet; zdaj pride mežnar in nstavi stolpno nro za četrt ure, da počaka solnčno uro; torej se je morala stolpna ravnati po solučni uri; solnčna je torej zmagala. To, kar smo omenili o basnih Volkmar-jevib, smo storili zato, da bi bralca seznanili z možem, iz čegar zadnjih dni še hočemo navesti eden dogodek. Umrije namreč ob svečnici leta 1816; torej je bilo pred nekaterimi meseci 90 let, odkar je zapnstil ta svet. Na dan njegovega pogreba, ko so ga nesli k počitku, je bila nevihta in grmelo je hndo, čeravno je bilo po zimi, ob svečnici; že to je bilo nekaj nenavadnega, ker se redkokedaj pripoveduje, da bi po zimi kje grmelo, tako redko, kakor redko po zimi gobe rastejo. Vendar je še bolj čudno to, da je on to naprej povedal, da bo na dan njegovega pogreba grmelo. Zdi se torej, kakor da bi bil ta pobožen gospod res naprej slntil, kaj se ima pripetiti. Da bi v zimi grmelo in celo sredi zime, je redek dogodek, ki se ne pripeti vsako leto; tupatam pa se že tndi bere. Tako je n. pr. 8. febr. 1860 celo strela vdarila v neko šolo v mesta Ruin na Francoskem, ko so ravno otroci molili z učiteljem; skraja niso nič opazili, nego da pada apno raz stene; še črez dolgo se zakota ogiyena kroglja ali oblo po razreda, ter nsmrti tri šolarje; potem si naredi luknjo skozi šipo v oknu, ne da bi jo drugače zdrobila, ter skoči na piano. To je bilo po zimi; gotovo nekaj nenavadnega. V južni Ameriki že grmi tedaj, ko imamo mi zimo, ker tam je tedaj poletje, pa Francoska ima zimo ob istem času, kakor mi. Vemo, da bi marsikateri rad znal, zakaj Vendar po zimi navadno ne grmi ali vsaj tako redkokrat; pa kaj bomo na to odgovorili reveži, ko pa sami ne vemo in tudi nčenjaki ne vejo nič gotovega, ampak si le mislijo, kako bi to moglo biti. Elektrika, ki povzroča blisk in grom, je pač čndna reč na svetu; koliko strahu in koliko nesreče je že prizadjala ljudem huda ura; nasprotno pa tndi, koliko dobrega je že učinila elektrika človeštva, odkar so 8e ljudje naučili si jo izkoriščati in upo-mbljati njeno moč. Ker dandanes jo vpregajo k električnim vozom, da prevaža ljudi Po ulicah velikih mest, kjer jim tudi pripravlja krasno razsvetljavo; njena Inč se ?horaj more kosati s solčno lučjo; telegraf ^ telefon dobivata od ektrike svojo sposobnost v daljavo naglo kaj naznaniti; v velikanskih tovarnah delnje tudi ona in goni neprestano orjaška kolesa in opravlja delo, za katero bi bilo potreba sto rok in še več, pa bi ga ne opravili. V severni Ameriki, kjer so zelo napredni, spravljajo celo zločince, ki so obsojeni na smrt, z elektriko na oni svet, ne pa z vrvjo, kakor pri nas. Pa vkljub temu, da jo ljudje tako vsestransko izkoriščajo, vendar ne vejo, kaj pravzaprav to je, elektrika; godi se jim, kakor popotniku, ki se dolgo pot vozi sknpaj z devojko, se z njo pogovarja, a ona ima zakrit obraz s pajčolanom in ga ne razkrije, tako da se popotnik mora prej posloviti od nje, no da bi dognal, s kom se je imel čast razgovarjati. Elektriko je primerjati onim tajnim duhovom, o katerih se poroča v pravljici, da so hodili nekemn vrlemu čevljarju šivat po noči, ko se je on vlegol k počitka, tako da je drngo jutro našel čevlje dogotovljene, dasi jih je zvečer bil samo začel; ko pa ni bil več tako priden in skrben čevljar, so prišli tisti skrivni dubovi po noči in so razdrli, kar je on med dnevom napravil in so mu škodovali, kjer so mn mogli. Tako hudomušna je tudi elektrika: poleg svojih dobrih lastnost^ je rada strahovita in nevarna. Res, ne samo morje uči moliti, tndi elektrika nas uči; nas je že vse mogoče prisilila, da smo se vsaj nehote prekrižali. Kar se reče o ognju in vodi, da dobro slnžita, pa slabo gospodarita, lahko z isto pravico trdimo tndi o elektriki, da dobro služi, če jo ljudje proizvajajo, ker jim pomaga pri delu, pa tem huje razgraja in gospodari zračna elektrika ob hudi uri, do katere nimajo ljudje oblasti. Elektrika je to, kar je strah; znotraj votla, zunaj je nič ni, nikjer ni nič prej videti in ne prijeti, ne vohati; naenkrat se zabliska in najmanj, kar se nam more zgoditi, je strah, ki spreleti v tistem trenutka; pa prazen ta strah ni. Ni dvoma, da mora biti elektrika, ta skrivnostna velesila v naravi, zaradi katere si še vedno učenjaki belijo glave, da bi jo bolj spoznali iu prodrli v njeno bistvo, v zraku; in dosta je mora biti, ker že dolgo let stoji svet in vsako leto grmi, pa elektrike ne zmanjka nič; zlasti se rada drnži z vodo; zato jo ravno nahajamo v oblakih, ker so oblaki vodeni, če se torej sopara nabira po zrakn, da se združi v oblak, tedaj pobere tndi zračno elektriko; elektrika, ki je bila poprej redka v zraku, je zdaj v megli stisnjena in nabasana, kor je omejena na gotov prostor; in ker je gosta, postane silna, močna in nevarna. Da je v megli v resnici nakopičeno več elektrike nego v samem suhem zraku, je dokazal Benjamin Fraklin. Zmaja iz papirja je spustil po vrvici proti hndournemn oblakn in je kmalu zapazil, da prihaja po vrvici elektrika nizdol, ki so jo razodevala po iskricah na spodnjem koncu vrvice, kje je imel privezan ključ. Tudi po zimi je v zrakn in v oblakih elektrika, prav gotovo, pa takrat se ne razodeva na tako silovit način; zakaj ne? Tega še ravno nčenjaki ne vejo, in so nam odgovor še dolžni, ker še premalo poznajo to svojevoljno stvar, elektriko. Nekdaj so ljudje verjeli, da znajo delati gromsko strelo dijaki, študentje iz črne šole in so iz te prazne vere izvajali vzrok, da huda ura razsaja zelo rada posebno julija in avgusta, ko imajo dijaki počitnice, torej čas za take barke; pa tisti časi so že za nami, ko se je to verjelo; kajti, če bi bilo to res, da dijaki delajo točo in grom, bi pač bolj po koncu nosili glave nego jih nosijo sedaj; tudi bi jih morala navdajati bolj prisrčna živa vera, nego je je najti pri marsikaterem, če bi hoteli čudeže delati. Res, da se dijaki precej učijo o elektriki, še vendar tndi njim kakor tndi učenim profesorjem ni jasno, odkod se vendar vzamejo tako silne nebesne moči; od poznanja, kako se kaj naredi, in pa od tega, da kdo sam zna in mora naredi, je še tudi dolga, da neizmerna pot. Nobena skrivnostna beseda dijaka iz črne šole, nobena vraža kake čarovnice ne more bnde ure prignati, ne odgnati. (Konec prihodnjič.) Našim naročnikom. Pri pregledovanju naših poslovnih knjig smo našli, da nam še marsikateri naročnik dolguje naročnino. Dotične prosimo, da nam isto kmalu dopošljejo, ker smo sicer primorani dolžnikom Ust ostaviti. če mi spolnnjemo naše dolžnosti in pošiljamo redno list, npamo, da bodo storili svojo dolžnost tudi naši cenjeni naročniki_________Uredništvo in upravništvo. Ustnica nrcdnittva. Koroško: Vaši dopisi so še le v torek zjutraj došli, torej ni bilo mogoče več sprejeti. Hvala za pozdrave! Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel dne 10. maja 1.1. trgovino z rožnim blagom gosp. Aleksandra Starki, katero bom vodil pod tvrdko Feliks Rop, trgovina z reznim blagom „Pri sv. Lenartu'* Maribor, Grajski trg št. 5. Ker bom imel samo svežo in izborno blago, katero bom po zelo nizkih cenah prodajal, prosim za obilni obisk. 7 io-5 Feliks RopH Kmetje, pozor! Posnemali stroji za mleko so veliko boljši kakor drage centriftige. Velika korist, posname mleko popolnoma in dćlajo žisto sami. Cena je vzlic temu zelo nizka: en komad S bron in t) bron. Natančen popis zastonj, jp^** Pred ?<>• narejenem blagom se svari. Prodaja samo iznajditelj 6 (7) Rudolf Gegenbauer, Neulengbach (Nižjeavstrijsko). Pravo pristno vino čisto naravno, samo in grozdja. Za pristnost vina jamčim in se lahko kemično preišče. Cene zmerne, od 36 do 46 kron 100 litrov. Imam tudi pravi pristni _ m tropinovec. Pošilja se od 56 litrov naprej. Za sode prosim, naj vsak sam pošlje. Zadnja železniška postaja Ajdovščina (Kranjsko). Se priporočam za obilno naročbo io_6 Josip Cotič, vinogradnik Vrhpolje, pošta Vipava (Kranjsko). 0 N * * (S Doktorja pl. Trnk6czy-ja, svetovno znano redilno varstveno sredstvo, ki je bilo na razstavah odlikovano z najboljšimi pohvalami, dobiva se pristno pod marko Mastili pri vsakem trgovcu. Po poSti se razpošilja najmanj 5 zavitkov za 2 K 70 v. Lekarna Trnk6czy v Ljubljani. Ponarejale! se sodnijskb kaznujejo. (12—6) ! o g Tvornica slamnikov M. CERAR v Domžalah se priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročanje (3—3) vsakovrstnih slamnikov. Cene nizke! Postrežba točna! Tovarniška zaloga „Pri Aiiier!kaiica“ Alojzij Gniušek samo v Mariboru, Glavni trg — Stolna ulica. I« m o B C IMS a o 13 RMH 13 3 Pristni laneni namizni prti beli, kompletna velikost, samo 4& kr. V, ducata brisalk za gospodinjsko pripravo samo 65 kr. 1 obrisalka z reki „Dobro jutro11 20 kr. '/8 ducata žepnih rdbcev, beli ali pi- sani, samo 48 kr. - 65 kr. 23 m, Ul Q ■C H n »5 o c.