Lato IX X Štev. 296 a V Ljubljani, v četrtek, 24. decembra I942-XXI Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lii, ta Inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ea Inozemstvo 50 Lir Ček. rai Ljubljana 10.650 ca naročnino ln 10.349 za inserate. Podruinicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana & A„ Milano. SLOVENEC Izhaja vsak dan dutrai razen p onedeljka ta dneva po praznik«. 0 Uredništvo la .piifii Kopltarlava t, Llubltana. g 1 Redazione, Ammintstrazloaai Kopltarlava 6, Lablana. i i Tetelon «001 —4005. i Abbonsmenti' Mm« 18 Ltrai Estero. m«-m JO Lire. bdmone jomeuos sono 34 Lire. tU ter o SO Ur«. C. C f j Lubiana 10 650 pet gli sbbo-aamenU' 10 349 p« le tnserzlonl. Filial«! Novo mesto. Concessionaria eaclnsiva per la pubbllcitd di provemenza Italiana ed estera: Unione PubbliciU Italiana S. A. Milana Bollettino No. 942 Occupazioni di posizioni in Tunisia Contraattaehi nemici respinti 5 mercantili nemici gravemente dan-neggiati II Quartier Generale delle Forzo Armate co-niunien: In T u n i s i n gruppi di combattimento ita-liani e germanici hanno guadaguato terreno dopo vivaci scontri locali, oreupando posizioni montane teiiacemente (lifese. Contrnttacchi nemici sono stati respinti. Ahbiamo lutto prigionieri e cattu-ruto materiale. Nella $i rtiča nuelei avversnri cho lenta-vano azioni di disturbo venivano unnientati. Du-rante la giornata batterin contraeree abbatlevano due apparecchi hrilannici. Velivoli germanici in nttaerhi contro convo-glio auglp-americano di relornimento nelle acque algerine hanno colpito nesli ultimi due giorin e gravamente danneggiato 5 grandi mercantili o una torpediniera. Vojno poročilo it. 942 Osvojitev novih postojank v Tunisu Sovražni protinapadi odbiti — 5 sovražnih trgovskih parnikov težko poškodovanih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ob-• javlja: V Tunisu so italijanski in nemški bojni oddelki pridobili novo ozemlje po živahnih krajevnih spopadih, ko so zavzeli srdito hranjene gorske postojanke. Sovražni protinnpadi so bili odbiti. Prijeli smo ujetnike in zaplenili vojno gradivo. V Sirli so bila uničena nasprotna jedra, ki so poskušala izvajati vznemirjevalne nastope. Protiletalsko topništvo je podnevi zbilo dva angleška stroja. Nemška letala so napadajoč angleško-aineriško spremljavo, dovnžajočo okrepitve v alžirskih vodah zadnja dva dni zadela in težko poškodovala pet velikih trgovskih parnikov in eno torpedovko. ' - .riLuaSAKUNtfaHMMBBHiHnBHHHBBB Nemški uspeh pri Voronežu Sovjeti so imeli velike izgube pri Tereku, med Volgo in Donom in v Stalingradu — Dva velika parnika zažgana Hitlerjev glavni stan, 23. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Nemške oklepne čete so severno od T e r e -k a, potem ko so krvavo zavrnile močne napade, sledile bežečemu nasprotniku ter pripeljale nad 400 ujetnikov in zažgale oklepni vlak. Pri ponovnih brezuspešnih napadih med Volgo i 11 Donom in v Stalingradu so utrpeli Sovjeti visoke izgube. Ob srednjem Donu trajajo hude borbe dalje. Pri Voronežu so nemške čete prodrlo preko zamrzle reke v sovražne postojanke in razdejale pri tem številne bojne postojanke. Posadke so bile uničene ali pn ujete, protinapadi pa razbiti deloma že v izhodiščnih postojankah. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča samo borbe krajevnega pomena. odnosno delovanje izvidniških in napa. dalnili oddelkov. Napadi na oporišče Veliki Luki so se razbili ob hrabrem držanju nemške posadke. V L i b i j i so bili uničeni sovražni napadalni oddelki. Nemško italijanske bojne skupine so v Tunisu vrgle sovražnika iz žilavo hranjene gorske postojanke. Pripeljanih je bilo mnogo ujetnikov in tudi plen. Sovražni eskadron jc bil popolnoma uničen. Vzhodno od B u g i j c sla bila pri napadu nemških letal zažgana dva velika prevozna parnika! med njimi tudi I2.0C0 do 15.000 tonska potniška ladja. Rušilna letala so dosegla bombne zadetke na neki sovražni podmornici. Računali je treba z njeno izgubo. Ponoči so bile bombardirane pristaniške naprave v Boni in neko sovražno letalsko oporišče v Alžiru. Posamezna nueleška letala sn podnevi in pre-pretklo n«c izvršila neučinkovite vznemirjevalne napade lia s e v e r n z a p a d n n nemško o z e m-I j e. Pri tem sta bili sestreljeni dve letali, eno pa še ob Irancoski obali. Na jugu Anglije so bojna letala podnevi obmetavala več krajev z rušilnimi in zažigiilnimi bombami. One 17. decembra je bila pri B o r d e a u X u zasačena in uničena sahotaina skupina, še preden je mngla izvesti svoje povelje. Berlin. 23. dec. AS. Iz vojaškega vira se jo izvedelo, da so angleška letala pri napadu na Severna Afrika je trd oreh za Anglosase Buenos Aires, 23. dec. AS. Nezadovoljstvo nad neuspehi v Tunisu odmeva iz severnoameriškega tiska, ki je moral priznati, da jc pravočasni nastop Osi podrl načrte ameriškega vrhovnega poveljstva. »Herald Tribune« piše: Borba se nadaljuje na področju, ki ga nadzira sovražnik, kateri ima orožje, bojnega duha in letalsko pobudo. Zelo težko bo ukloniti takšne sile. Pot je še dolga in žrtve bodo naraščale iz dneva v dan. »Philadelphia Record« pa piše. da morajo severnoameriške sile, ki so zamudile priložnost za zasedbo Tunisa, nasprotovati spo- Trgovski sporazum med Švico in Slovaško Bratislava, 23. dec. AS. Med švicarskimi in slovaškimi delegati je bil v Bratislavi podpisan sporazum o trgovski izmenjavi med obema državama za prvo polletje 1M3. Trgovina med obema državama se bo povečala. Lakota v Leningradu Sofija, 23. dec. Iz Carigrada poročajo, da po poročilih iz Moskve v Leningradu vlada vedno večja lakota. Blokada mesta preprečuje dovoz živeža. Moskovski radio je danes izdal oklic na leningrajske žene, naj stopijo na mesto svojih mož, ako bi bili ti v boju ubiti ali <-an jeni. Okrepitev švedske obrambe Stockholm, 23. dccembra AS. Švedska vlada je izdala poročilo, da bo v kratkem izvedla znatne okrepitve v vojaški organizaciji in da bodo poklicani vojaki, da se bodo izpopolnili v vojaški izurjenosti. Poročilo dodaja: »Čeprav so živčna sredisca sedanjega spora precej oddaljena od švedskih meja, se mora jjreko zime in pomladi švedska obramba vendar povečati in izpopolniti Vpoklic vsakega vojaka pod orožje bo trajal en mesec, da sc bo seznanil z najnovejšimi vojnimi izkušnjami Živilske karte v USA Rim, 23. dec. AS: V Združenih državah bo v kratkem izvršeno največje tiskarsko delo na svetu. V tiskarnah pripravljajo namreč 130 milijonov živilskih nakaznic št. 2, ki vsebujejo točke za živila. Nakaznice bodo 6topile v veljavo s 1. januarjem. Škandal v Ameriki Lisbona, 23. dec. AS: Londonski radio sam je poročal o velikem škandalu pri dobavljanju ameriške žice za Rusijo. Ru6ke pritožbe, da je bilo 50% žice. ki io je izdelovala »American Indian Compa-ny« ter jo pošiljala v Rusijo pomanjkljivih, 60 imele za jjosledico, da je državni tožilec Biddles objavil, da je bilo pet članov te družbe obtoženih zarote proti Združenim državam. Družba je objavljala napačne izjave o prodaji in izdelavi žice za armado____ Zagreb, 23. decembra AS: S 1. januarjem bodo na Hrvaškem uvedene karte za nakup in prodajo tekstilnih izdelkov. sobnim manevrom Italijanov in Nemcev na številnih postojankah v Tunisu. List pripominja* da jc letališka premoč Osi najtežji udarec za zaveznike pri tem boju. V začetku so zavezniki upali, da bodo iineli premoč v zraku ter da bodo lahko ovirali prevoz, osnega gradiva in čet v Tunis. Toda dočim so zavezniki zgubljali čas, jo Os delala. List končno poudarja, da zavezniki zaradi težavnega ozemlja ne morejo izvajati velikih nastopov in da so čete na poteh med gorami izpostavljene stalnemu bombardiranju. Zopet potres v Turčiji Ankara, 23. decembra AS: V Severni in Srednji Anatoliji je bil nov velik potres. Posebno prizadeta je bila 6rednja Anatolija, ker so bila občutno poškodovana mesta Ordu, Siva6, Ka6tamuni, Bafra, Tokat, Fatsa in Kaisari. Po dosedanjih jooročilih je bilo nad 000 mrtvili in tudi toliko ranjenih. Gmotne škode še ni bilo mogoče oceniti, je pa vsekakor velika, zlasti ker so v številnih hišah jio potresu izbruhnili požari. Oblasti so organizirale najnujnejšo pomoč za ponesrečence. Zanimiva ameriška izjava Buenos Aires, 23. decembra AS: Pod|iredsed-nik Združenih držav Wallace je izjavil dopisniku uradnega lista metodistične vere Christian Scienze Monitor« na vprašanje, če bo morebiti bodoči ameriški mir izključil piolitične imperializme in gosjx>-darske imperializme ter narodnostna sovraštva in maščevanja takole: -.Mislim, da moram izjaviti, da vse kaže ravno nasprotno.« Wallace je dodal, naj 6e mnogo dela, da bi bodoči mir ne bil le tragičen odmor tned dvema strašnima vojskama. Mllnchen v noči na 22. december zgubila 12 strojev. Med njimi jo bilo 8 štirimotornikov vrsle »Lancaster«, »Stirling« in »Halifax«. Tako je angleško letalstvo zgubilo najmanj 80 letalcev. Vsi nemški lovci, ki so se dvignili, so se nepoškodovani vrnili v oporišča. Včeraj |>o loči in podnevi je angleško letalstvo zgubilo skupno 32 letal, med njimi veliko število štirimotornikov, Berlin. 23, dec. AS. V zvezi z razvojem vojaškega položaju na vzhodnem bojišču so snoči na pristojnem viru |>oudnrili, da je položaj |>o svojem bistvu enak |>oložaju, kakršen je nastal na začetku prejšnje sovjetske ofenzive. Rdeči so prodrli med nemške in zavezniško utrdbe in na nekaterih točkah so njihovi klini precej globoki, toda gre le za kline in celo moskovski opazovalci sodijo, da je zalo sovjetska zasedba lega ali onega kraja |>roblematičnega značaja. Lahko je mogoče, da je bil ta ali oni kraj dosežen, s tem pu še ni rečeno, da je bilo zasedeno tudi vse področje okoli tistega kraja. V teku so nemški protiukrepi. Usoda, ki bo zadela te kline ne ho drugačna od prejšnje usode |)ii podobnih sovjetskih vdorih. Vsekakor bo slabša predla boljševikom. Nemško poveljstvo ni bilo presenečeno Berlin, knkor 13. dec. V nemških vojaških krogih ■dno v začetku velikih obrambnih nustopov popolnoma rezervirani glede razvoja sedanjega položaju, ki ga Imi šele po preteku določenega čusa lahko jasno preceniti na podlagi dejstev in us|>ehov te ali one strani. 1'ii-poiuinjajo le toliko, da je bilo zbiranje Stalinovih sil zu sedanjo ofenzivo nemškemu vrhovnemu poveljstvu že dolgo točno znano ter ga je us|iešno motilo zavezniško letalstvo in da je nemško vrhovno poveljstvo čisto gotovo pravočasno preskrbelo vse drugo zn kakršno koli morebitnost. Tukaj se sodi, da dogodki ob srednjem Donu izdajajo Stalinovo obupno potrebo. najti nadomestilo za to. česar ni mogel doseči j t r i nobeni prejšnji ofenzivi. V resnici je njegova igra med Kalini 110111 iu Toropcem zgubljena lire/, najmanjšega operativnega uspeha za Sovjete in tudi pri Stalingradu neraSko-roiuun-ska ofenzivu vedno bolj narašča in jemlje pogum krvavečim sovjetskim masam, še enkrat se boljševiški nestvor po sodbi nemških vojaških krogov z nohti in zobmi bori za svoj obstoj in zato je naloga zavezniških čet v tej novi obrambni bilki brez dvoma težka. Po zadnjih poročilih so bile sovjetske izgube na tem odseku obupno visoke. Iniciativa je v rokah Nemčije, Italije ter Japonske Berlin. 23. decembra. AS. Načelnik tiskovnega | določenih ciljev in nazadnje tudi zmage. Osne države imajo matematično gotovost, da bodo izvedle 6voje načrte in s tem dobile predpogoje za najvišji cilj: za zmago, ker razpolagajo z uspešnejšimi sredstvi. Zmaga pa je po svo|i strani spet predpogoj za veliki končni cilj: novi evropski red. Morda bi kdo utegnil imeti pomisleke zaradi tega, ker so osne vojske ta trenutek zapletene v trde napadalne bitke. Na ta pomislek je kaj lahko odgovoriti. Smo priče dogodkov, ki ne spreminjajo in tudi ne morejo spremeniti splošnega vojaškega položaja. Položaju pa daje označbo naslednje dejstvo: pobuda je v rokah Nemčije in Italije ter Japonske, kakor je bila v preteklosti. oddelka v nemškem zunanjem ministrstvu dr. Schmidt, ki je bil v spremstvu zunanjega ministra Ribbcntropa, je včeraj zastopnikom tujega tiska dal nekaj izjav z ozirom na vojni 6vel, ki je bil IS. in 19 decembra v Hitlerjevem glavnem stanu. Dr. Schmidt je med drugim dejal: Kratko uradno poročilo na koneu pogovora je zadosti zgovorno. Hitler in Ducejev odfioslanec sta obravnavala in pretresla vsa sedanja politična in vojaška vprašanja. Iz tega 6C je jx>rodila po-jjolna in brezjx>gojna istovetnost v jx>gledih iu načrtih glede najuspešnejših načinov za dosego Vojna se bliža Indiji Japonska letala so uspešno bombardirala Kalkuto in Cittagong Saneh a j, 23. dec. >11 Popolo dTtalia« jioroča iz Šanghaja: Prvič od začetka vojne so japonski letalci bombardirali Kalkuto. Podrobnosti pravijo, da so sirene začelo tuliti ob 22.30, dočim je nevarnost prenehala ob polnoči. Japonska letala so prihajala nad mesto v raznih valoviti in so sjiu-sčala svoje razdiralne in zažigalne bombe na utrdbe ob reki Hughly, ki nosijo ime trdnjava \Vil-liam. Bombardirana je bila tudi industrijska četrt Hovvrab. Škoda je velika. Vtis tega prvega napada je po vsej Indiji zelo gloliok. Kalkuta je bengalska prestolnica, važno pristanišče v vzhodni Indiji in največje indijsko mesto, ki ima skoraj dva milijona prebivalcev. Leži 150 km stran od morja ob rokavu reke Gangesa. Domače prebivalstvo je bilo navdušeno nad nenadnim bombardiranjem, ko je opazovalo letalske sj>opade med ja[xmskimi iu angleškimi lovci. V teh bojih jo mnogo angleških in ameriških lovcev treščilo na tla. Istočasno so japonska letala bombardirala tudi pristanišče Cittagong v Bengalskem zalivu. Japonski vojaški krogi še niso izdali nobene uradne izjave o sedanjih premikih v Birmi. Omejili so se le na zatrdilo, da so se na tem odseku l»oji po nekaj mesecih zopet obnovili. Prva poročila o obnovitvi sovražnosti na indijski meji je objavil radio v Novih Delhih, ki jo dejal, da ne gre za zloglasno Wavvellovo ofenzivo, v kateri bi rad vrgel Ja|>once iz Birme in da so angleške čelo 95 km severnovzhodno od Akyaba, kar v teh velikanskih pokrajinah ne igra nobenega pomena. Mogoče je la najiad v zvezi z bodočim Čangkajško-vim napadom od sevra in vzhoda. V Birmi se nahajajo močno jajionske letalske in kopenske sile, ki bodo nastopile proti sovražniku, kjer bodo hotele in kjer se jim bo zdelo potrebno. Izjavlja se tudi, da je pristanišče Akyab največje v severni Birmi, trdno v japonskih rokah in da razen nekaj letalskih napadov doslej ni doživelo nikakih drugih najiadov. Splošno vlada vtis, da si \Vawell ne 1k> upal izvesti veliko ofenzivo, ki bi bila zanj zelo nevarna, ker bi v njej lahko zgubil celo svojo armado tako. da bi niu primanjkovalo vojaštvo za obrambo Sirije. »Uradno poročilo o nasprotnikovih bedastočah« Rim, 23 decembra. AS. Včerajšnje »Uradno poročilo o nasprotnikovih bedastočah« poroča: London. Po poročilu moskovskega radia pravijo v ti»rških dobro obveščenih krogih, da je nemški poslanik v Bukarešti von Killinger obvestil romunsko vlado, da se kažejo znamenja o verjetnem zlomu Italije. (Daily Sketcli.) Neki italijanski trgovec, ki je pobegnil iz Torina, pripoveduje, da se po Italiji širi nov val nasilja. (Daily Express.) Pod naslovom »Vatikan in os« priobčuje ?Daily Mail« naslednje: Miroljubni prebivalci italijanskih vasi so osupli zarudi zasege cerkvc- \\ Arabsko prebivalstvo je na strani osi Bojišče v Afriki. 23 dec. AS: Dopisnik agencije Štefani poroča iz Severne Afrike: Dočim izvajajo italijansko-nemške divizije v Sirti predvidene premike ler zadajajo sovražniku izgube in mu preprečujejo dovoz živeža, pa naše letalske sile in saharski oddelki v južni Libiji jilodonostio nastopajo proti angleškim oboroženim avtomobilom, ki bi radi ovirali naše zveze v zaledju. Ti avtomobili so posebne vrste hitrih vozil na velike razdalje in se lahko dolgo zadržujejo v puščavi. Lov na te »puščavske jadralce« je |x>sebno privlačen, zlasti takrat, kadar 6e približajo obalnim pokrajinam, kakor se je zadnje dni večkrat zgodilo. Lovijo jih straže, patrole in Arabci, in 6icer ponoči, ker se podnevi navadno skrivajo. Tega lova se udeležujejo tudi ogledniška letala. Dosedanja borba je rodila že lepe uspehe. Vsak dan prinese več takih avtomobilov in mnogo ujetnikov. Usoda teh vojakov je jxxlobna usodi njihovih prednikov, ki so delovali zadnje leto v Egiptu in Cirenajki in so bili skoro vsi zajeti. Voditelj teh skupin je polkovnik Ster- ling, ki je postal zelo previden pri pošiljanju svojih ljudi v pustolovščine, kajti večina se jih ne vrne. Mnogi ujetniki 60 izrazili svoje začudenje nad veliko čuječnostjo osnih sil ob cestah in neizogibnih prehodih. Zelo se hudujejo nad Arabci, ki jim nočejo pomagati. Da bi jih podkupili so jim jioiiu-jali mnogo sladkorja, ki ga imajo |x>sebno radi. V zajetih avtomobilih so res našli mnogo čaja, sladkorja, razstreliva ter orodja za sabcrtaže. Toda Arabci se ne dajo |xxlkupiti. Oni raje prostovoljno sodelujejo z našimi četami, ter jim jiomagajo pri lovu na te avtomobile. Tudi v Tunisu je arabsko prebivalstvo odkrito naklonjeno Italijanom in Nemcem ter jim pomaga. Angleški in ameršiki ujetniki, prijeti v Tunisu, so se pritoževali tudi nad sovražnostjo Arabcev v Alžiru in Tunisu. Pred 15 dnevi so francoski gaulli6ti,v nekem kraju meti Alžirom in Tunisom ustrelili 11 Arabcev, ker so bili osumljeni delovanja za os. Nenaklonjenost Arabcev je ena ovira več, na katero 60 naleteli sovražniki na 6voii noti. ti i li zvonov, ker je to zasego zapovedala Lutrova domovina. Katoličani niso navdušeni za vojne, ki jih bije svobodna Italija, razen za abesinsko vojno, v kateri so podpirali Duceja iz hvaležnosti zaradi lateranskiii sporazumov. Katoliški vpliv bo sprožil vstaje in tudi ne bo dal Vatikanu pobude, da bi se potegoval za ločen mir. Vsekakor pa predstavljajo katoliki v ladji fašistične države lovor, ki ni dobro naložen. Ta tovor ladje ne bo raznesel. lahko pn bi jo z nenadnim sunkom v ugodnem trenutku prekucnil. Novo hrvatsko odlikovanje Zagreb, 23. decembra AS: S Poglavnikovim dekretom je bilo ustanovljeno odlikovanje za izredne zasluge v miru in vojni za hrvaški narod. Amerika nadzira tudi Gibraltar Rim, 23. decembra. AS. Ameriški listi objavljajo na prvih straneh pod velikimi naslovi članek posebnega dopisnika agencije »Associated 1'ressa« Galagherja iz glavnega zavezniškega stana v Severni Afriki. Ta dopis od dne 5. decembra pripoveduje s posebnim zadovoljstvom, da je poveljstvo nad angleško trdnjavo v Gibraltarju v prvih dneh vojnih nastopov v Severni Afriki imel ameriški general Eisenhovver. Ta mož je bil po zatrdilu dopisniku po dveh stoletjih prvi tujec, ki je dobil v roke nadzorstvo nad tein stebrom britanskega imperiju. Kot poveljniku vseh zavezniških sil v Severni Afriki mu je bil podrejen tudi poveljnik Gibraltarja, general Mac Farkane. In v tem je treba videti razloge, zakuj dajejo ameriški lisli takšen poudarek tej noviri. Je namreč v popolnem skladu z Roose-veltnvo politiko, ki nikjer ne zamudi priložnosti, da bi pokazal, da Angležem ne preostaja nobena druga možnost, knkor da se uklonejo volji Wu-shingtoua. in sicer v vsakem pogledu. Važna objava Poveljstva XI. Armadnega zbora ne bodo več spreje- Arinudiio poveljstvo že dclj času proučuje položaj vsakega interniranca v vojaških taboriščih, da se postopoma osvobode tisti, ki se izkažejo zanesljivi glede lojalnosti do italijanskih oblasti in imajo odkritosrčen namen za mirno življenje v krogu svojih družin. Da se med drugim izogne motnjam pri težavnem delu pregleda in presoje položaja posameznega interniranca. in da se zatre goljufivo delovanje nesramnih in zahrbtnih sleparjev, ki grabijo ogromno vsote denarju na račun ubogih ljudi s tem, da se izdajajo za zanesljive posredovalce pri vojaških oblasteh. se » p r o S n j c zn osvoboditev« internirancev male. Posebna uradna komisija bo naglo zopet pregledala položaj vsakega interniranca. Merilo za osvoboditev bosta pravica in razumevanje: nobeno moledovanje, nobeno posredovanje tretjih oseh, nobeno priporočilo ali pritisk ne hodo mogli odvrniti Poveljstva od načina njegovega postopanja. Ta odredba stopi danes v veljavo. Ljubljana, decembra 1942-XXI°. General armadnega zbora Poveljnik GASTONE GAMBARA Delo Zveze poljedelcev 1. Organizacija Komaj se je Zveza poljendelcev Ljubljanske pokrajine z naredbo z dne 5. avgusta I940-XX št. 80 in s preobrazbo kmetijske zbornice ustu-novila, je taikoj začela z delom zu korist stanu, kj ga zastopa. Osrednja organizacija zveze se je sedaj popolnoma učinkovito izvedlu. V okviru možnosti razvijajo zunaj svoje delo svetniki zveze v pričakovanju, dn splošni pogoji dovole še večjo dejavnost, prav tako pa ii v edito okrajnih zastopstev. kakor jili je že predlagala Zveza de-loduj a.leev. Zveza legalno predstavlja nad 45.000 družinskih glavarjev, ki so razdeljeni na prav veliko število večjih posestev, ki večinoma opravljajo neposredno poljska delu in sicer za poljedelsko površino v višini 454.4'H liu, od tega pa je 197.450 ha gozda. Po svoji razsežnosti se ta posestva 'lahko takole ra/dele: Posestev od I do 5 hektarjev 25.000, posestev od 5 do 50 ha 21.552, posestev od 50 do 100 ha 345, posestev ml 100 do 2tM) lia 61, nad 200 ha 44 posestev, vsega skupaj 45.000. V skladu s komisarsko naredim št. 60 z dne 17. aprila so bile vključene še: a) Slovenska zvezu vrtnarjev in b) Slovenska zveza čebelo-Tejcev, katere gosjnidarski in proizvajalni pomen je resnično zelo velik. Zadostuje, če omenimo, ila prva s svojimi 51 podružnicami v vsej pokrajini opravlja svoje delo na korist 4000 vrtnarjev na 55n<) lia zemlje, druga pa združuje nad 1000 čebelarjev, ki so razdeljeni na 4« podružnic s skupno 20.5OO panji. V svetu Zve/o vrtnarjev in Zvezo čebelarjev zastopala oba predsednika. Predsednik in [Hid preti sedli i k sta Mana sveta izvršilnegu odbora Zveze delodajalcev. Zastopana je tudi v kmetijsko-gospodar-skem svetil pokrajinskih korporticij in pri v$eh tehničnih in gospodarskih uradih Visokega komisariata. Zveza je tudi popolnoma v celoti uvedena v sindikalni in gos|>odairski red pokrajine. 2. Pogodbena iu podporna delavnost. Proučili so in izdelali ruzne nučrte, od katerih nekatere sedaj še uvajajo in sicer: 1. ureditev kolektivnih delovnih odnosov za gozdne in oglarske delavce; 2. ureditev mezdnih razmer za dnevne dninarje in viničarje; 5. ureditev kolektivnih rantner za vrtnarske delavce; 4. koleiktivna pogodba za dninarje in mezdne delavce in poleg tega a) načrt za zavarovanje proti nesrečam, b) statut zo splošno socialno za- varovanje za iKiljedelftke delavce, c) ureditev Jauečkili občinskih sodišč. 3. Kolektivna in individualna pomoč. Kolektivna in individualna pomoč razne vrste se je razvijala precej živahno. Zlasti se je v popolnem sodelovanju z vojaškimi oblast-iiii posamično proučilo nad 4500 prošenj kmetov. ki so se morali podajati zn dela ua svoja zemljišča. Po itosredovanju Zveze so vsi pro- silci dobili odgovarjajoča dovoljenju za prehod v veliko zadovoljstvo njih samih in vojaške oblasti same, ki je izrekla svoje živahno zadovoljstvo. Na ta način je bilo mogoče izvesti žc-izgulx>. številni slučaji praktičnega in tehnič-tev pomembnih proizvodov, ki bi sicer šli v izgubo. Številni slučaji praktičnega in tehničnega značaja so bili zlasti skrbno proučeni. I i slučaji sc zlasti nanašajo na prelira.no goveda, izbiro semen, poljedelsko orodje, kmečko upravo iu računovodstvo,' umelioraeije, kmečko gradnjo itd. Pisarne Zveze so vedno polne kmetov ki najdejo pri uradnikih |K>lno in izrecno zu-upunje. 4. Tisk in propagandu. Glasilo »Orači, mesečnik Zveze, ki gu kmetje zelo cene in se zanimajo za njegovo delavnost, je bilo zmanjšano po obliki in v nakladi. Zveza je razširila več dragocenih knjig i>o-Ijedelske tehnike in več drugih publikacij, ki se nanašajo na poljedelstvo v |>oKrajini. 5. Finančni položaj. Sedaj se proučujejo razni načrti melioracij, tehnične iu kulturne izpopolnitve, racionalnega kmečkega kroženja, zboljšanja in izbire goveda, ureditev namakanju, poskusni nasadi industrijskega značaja in druge odredbe in izpopolnitve socialnega in zavarovailnega značaja, tečaji za stanovsko vzgojo, iz|mj polnitev mojstrov — gospodarjev itd. Vse to delo pa stremi zu izboljšanje organizacije nu vseli gospodarskih, tehničnih, sociul-nih in proizvajalnih plasteh. Zveza očituje jasno tehnično, organizatorno in podporno zbiranje, da bi se povečala kmetijska proizvodnja v pokrajini. Razdeljevanje božičnih paketov potrebnim delavcem V nedeljo, 20. t. m. je bilo v gledališču Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi c. 22, razdeljevanje božičnih daril v obliki paketov z živili najbolj potrebnim delavcem, ki so vpisani v sindikalne organizacije. Izročitev daril se je vršila v prisrčni umetniški manifestaciji, kateri so prisostvovale tudi mestne oblasti. Bili so prisotni tudi predstavnik Visokega komisarju ing. Masera. korporativni inšpektor prof. Bu-drovie kot namestnik Zveznega tajnika, predsednik pokrajinske Zveze delodajalcev g. Slo-knr, predsednik Borze dela in izvedenec Pe-trognt. Predstava se je začela z otroškim zborom, ki je zapel moderne pesmi |>od vodstvom dirigenta Ambrožiča. Zapeli so tudi dve ljubki bo-žični pesmi. Sopranistka Štefanija Vukova, ki jo je spremljala mala Verica llmeljakova, je pela nekatere lirične odlomke, med katerimi I eoncavallovo »Serenado«, kakor sc je tudi odlikoval baritonist Jože Likovič. Po predstavi, ki se je končala z oktetom g. Mirka Prenielča, so govorili pred razdelitvijo božičnih daril predsednik jiokrajinske delavske zveze dr. Alujevič, izvedenec iste zveze Dal Pra in predsednik Borze dela. Izvedenec 6e je zahvalil prisotnim oblastem in je naprosil zastopnika Visokega komisarja, naj se zahvali Fksc. Orazioliju za vso dobroto, Id jo je izkazal dovoljujoč Borzi dela, da je 6inela zbrati potrebna sredstva za božično pomoč delavcem zveze. Rekel je: »Tudi letos bomo praznovali vojni božič in naš namen je, da vam s temi malimi darovi omogočimo, da preživite božič v družinskem miru in z veselim srcem.« Pozval je prisotne, naj posvetijo svojo misel tudi bojujočim, ki pišejo s krvjo zgodovino nove Italije, naj se spomnijo tistih, ki se bojujejo na vseh bojiščih za zmago pravice. Vsi so ploskali tem besedam izvedenca. Potem je govoril še predsednik borze dela, ki je zaželel vsem Žc teden dni deli na dvorišču stare cukrarne Ob činski podporni urad brezplačno drva in premog potrebnim družinam, zlasti tn kim, ki imajo mnogo otrok. prisotnim vesel božič, nakar se je začelo razdeljevanje daril, ki se je razvijalo v prisrčnem okolju in z vidnim zadovoljstvom obdarovancev, ki so bili hvaležni za take darove. Novoletno pismo našega ikofa Naš škof jc za božič in novo leto napisal vernikom pismo, v katerem v klenih besedah pojasnjuje smisel, pomen in namen trpljenja, ki obišče človeka v kakršni koli obliki. Vzrok trpljenja ni v Bogi«, ampak v človeku. Bog je ustanovil za človeka življenjski red, po katerem edino more mirno in srečno živeti. Ta red je izrazil v božjih zapovedih. Človeštvo, ki ta red zapusti, nujno pade v nered in s tein v nesrečo iu trpljenje. Bog pripušča, da Človek ustvarja mimo božjega svoj lastni red, ker mu neče kruliti svobodne volje. Toda Bog hoče tudi nered, ki si ga ustvari človek sam, obrniti v človeku v dobro. Po trpljenju, ki si ga povzroča z lastnini neredom, naj hi človek spoznal, da brez božjega reda v mjru in sreči živeti ne more, po trpljenju naj očisti in posveti svojo dušo. s trpljenjem naj zudostuje neskončni božji pravičnosti tudi za grehe drugih, ki sami ne /adoščujejo. Trpljenje navaja ljudi k ljubezni do bližnjega, ki sočustvuje, blaži, pomaga, kjer koli more. Trpljenje vodi naše misli in poglede k Bogu, da se združujemo z njim v vedno gorečnejši molitvi, ki nam bo dala tolažbe in moči. To molitev pa postavimo pod varstvo božje in naše Matere Marije, ki j« obljubila rešitev, ako se spreobrnemo, to se pravi, ako se vrnemo zopet k božjemu redu, ako spremenimo svoje mišljenje in življenje po božjih zapovedih. Da bo vse to mogoče, pripravimo svoja srcn s tem, da bomo obhajali od januarja do maja pobožnost peterih prvih sobot v mesecu. To pa še posebno zato, da zadostimo brezmadežnemu Srcu Marijinemu zn obilne kletve, s katerimi sc Mati božja žali tudi v našem narodu. Ob koncu pobožnosti pa se bo konec maj-nika vsa škofija posvetila brezmadežnemu Srcu Marijinem u. Naš nndpastir nas najiskreneje vabi, da se kolikor mogoče vsi udeležujemo te 'pobožnosti in dn naj ta sklep vsak vernik prinese kot novoletno darilo Materi Mariji. Gospodarstvo i Iz hrvatskih družb. Niliag, d. d. v Zagrebu jc izpremenila tvrdko v Bilogora d. d. Združene tvornice steklu v Zagrebu izkazujejo pri glavnici 10 milij. kun za lansko leto čistega dobička 1.2 milij. kun. — Delniška družba za grudbo hotelov in kopališč v Zugrebu izkazuje za 'lansko leto pri glavnici 10 milij. kun 467.511 kun izgube. V Zagrebu je bila ustanovljena v obliki delniške družbe novu veletrgovina s steklom. — V Tuzli je bila v trgovinski register vpisana d. d. Kreka zu izdelovunje špirita, kvasa in ogljikovega kisika z glavnico 5 milij. kun. — Zagrebška keramična industrija, ki jc imela tvornice tudi na Spodnjem štajerskem, izkazuje zn lansko leto pri glavnici 0.85 milij. kun čistega dobička 685.474 kun. — Meščanska pivovarna v Duruvarju zvišuje glavnico od 0.15 na I .milij. kun. Proizvodnja sadnih konzerv na Hrvatskem. Ze 20 let neobratujoča tvornica sadnih konzerv Bosna, d d. pri Brodu. ki jo svoječasno bila last Centralne banke v Sarajevu, je prešla sedaj v roke hrvatske državne centrale za deželne proizvode v Zagrebu. P.rpd zopetnim obratovanjem bo tovarna popolnoma...prenovljena. Ilrvalskoromunska pogajanja. Dne 16. dccembra se l>odo začela v Zagrebu trgovinska in Izredna delitev mesa in marmelade za božične praznike Prehranjevalni zavod Visokega komisariata sjKiroča: Zn liožične praznike bodo dobili potrošniki v dneh 25. in 24. decembra kot izredno količino 150 gr mesu nu osebo na običajen način. Poleg tega bodo dobili prav vsi, torej tudi vsi odrasli, na odrezek »G« navadne živilske nakaznice zu december po 300 gr murmcludc. Nov občinski komisar v Fari Namesto izrednega komisarja občine Fara Bukovca Mateja, ki preda 6voje posle takoj, je imenovan izredni komisar za isto občino Ousiin Andrej. Okrajni komisar za Kočevje je dolžan izvršiti to odredbo. iianaiaiamimaMiiiiiamaiai plačilna pogajanja med Hrvatsko in Romunijo, uveden bo predvsem kompenzacijski promet za hrvatske industrijske in rudarske proizvode za romunske kmetijske proizvode. Fuzijn srbskih elektraren. Te dni bo izvedena fuzija Indnstrrjjke in trgovska "banke, družbe Flcktro-Makiš in Jelice. d. d. Cačak. Nova družba bo nosila naziv Makiš, d. d. v Belgradu. Živilski trg in božični sejmi Ljubljana, 25. decembra. l.e|)o in suho vreme jc poživilo vrvenje nn živilskem trgu, ki se je sedaj v ziitnskem čusn začel razmeroma po/no. kajti prvi branjevci so začeli svoje dobrine razstavljali na stojnicah šele okoli 8 dopoldne. Počasi se je nato vrvenje razmajalo in razširilo, ko so prišle na trg znanke i/. Trnovega in Krekovega. Danes jc živilski trg imel poseben odraz današnjega življenja in poslovanja. Branjevci so bili založeni s svežo cvefačo, ki jo je v Ljubljano prišlo 2 vagona in so jo imWi neikatcri grosisti na Vodnikovem trgu zloženo kar na kupe. Na izbiro je bilo pri branjevcih tudi mnogo mandarin in pomara.nč. Ljudje radi segajo |>o maiidurinah. ker so /lasti dobre, ko jih razrežemo počez in jih nekoliko potresemo s sladkorjem. Drugi zelenjadni otrok jc bil drugače, kakor je to navada ob navadnih dneh, založen z različno domačo zelenjavo. Bilo je precej ohrovta, dalje nekaj zeljnatih glav. Želena koleraba, prav debela in okrogla, je bilo v večji izbiri naprodaj. Rumene kolerabe je bilo manj. Zelo veliko je bilo na trgu zelene z velikimi koncili. živahno je bilo mi božičnem sejmu, ki je zavzel prostor v Semeniški ulici. Tam so razstavljene najrazličnejše jaslice, od priprostili do prav umetnih. Opn/,ati jo, du je sedaj postala izdelava lepih jaslic tudi »domača obrt«, ka- kor so n. pr. butare za cvetno nedeljo. Ljudje so iznajdljivi. Nekateri so i/delali zelo priproste jaslice iz navadnih vejic, vrhovih in leskovih. Značilno je. da je neki |>rodajalec izdelal jaslice, toda k lepemu hlevčku je |iostavil še naš domači kozolec, tako enojnik, kakor tudi dvojnik. Hlevček z obema kozolcemn kaže prav lejio sliko božičnonočne idile. Izdelovalci jaslic imajo obširno polje fantazije, ko nam v svojih ročnih i zrlo I k i h kažejo tudi vodnjake in pa«tirske kolibe z ognjem nad katerim visi kotel, kakor druge pastirske priproste stvari. Jaslice s hlevčkom so od tO lir naprej. Poleg jaslic proda jajo kramaiji na tem božičnem sejmu, ki jc štoru tradicija, tudi razne stvari, zlasti devocinalie in potrebščine zn hišo. Predujmi Francoske banke državni blagajni. Najvišja vsota predujmov, katere more izčrpati Irancoska državna blagajna pri Banque de France, je zvišana od dosedanjih 19o na 211 milijard frankov. Zvišanje glavnice Pohita. Privilegirana industrijsko trgovska d. d. v Zagrebu (Pohit) zvišuje glavnico na 100 milijonov kun. Kot znano, je glavna naloga Pohita nacionalizacija hrvatske industrije. Oerllkon. Znana švicarska tvornica strojev itd. Oerlikon namerava zgraditi v Turčiji tvor-nieo elektrod. Tvrdka je ustanovila žc v 18 evropskih in izvcnevropskili državah tvornice elektrod, ki delajo po njenih patentih. i"t ;!*t rf* :f*t 29 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Princ Koburški je hitro odredil, da ne sme nikdo v sobo, grof I!oyos pa je odhitel na Dunaj. Dve uri nato je bil že v dvoru na Dunaju. Najprej je šel h grofu Paaru, ki je bil prvi cesarjev pribočnik. Nuto sla oba odšla k baronu Nopc/.i, ki je bil veliki mojster cesa-ričine dvorne hiše. Po kratkem razgovoru so vsi trije sklenili, da mora biti Elizabeta prva obveščena. Baron Nopcza je odšel obvestit cesarico. Cesarico je zadel sunek nnravnost v srce, vendar pa se ni zrušila in je ostala mirna. Takoj nato se ji je vdrl po licu potok solz. Ko si je nekoliko opomogla, je poslala po grofico Id» Fe-renczy, ki jo je zelo ljubila: »Ida, ali mi niste pravkar povedali, da je bila gospodična Schratt pri vas?« »Da, gospa,« je odgovorila; »in mislim, da je še v mojem stanovanju.« »Pojdite takoj ponjo.< Igralka jo takoj prišla, roke so se ji tresle in bila je silno preplašena. Cesarica jo je objela. Nato sta obe odšli k cesarju. Tudi on se ni zrušil, llitro je vse razmislil in se znašel; zatekel se .je k svojim stalnim načelom: pogum, vladarske dolžnosti, vdanost Bogu. Sklonil je glavo, prijel čelo z obema rokama in vzkliknil: »Zakaj mi je Rudolf to sloril?« Zahvalil se je Elizabeti in Katerini, da sta ga prišli obvestit in tolažit. Čutil je, da sta obe bili istih misli z njim. i Sam zase si ni smol ničesar več dovoliti: uradne zadeve mu niso dopuščale niti trenutka odpočitka ali žalovanja. Najtežje sklepe mora sprejeti sani in sicer v najkrajšem času. Hitro je odredil nekaj ukrepov za policijo in določil, kako se naj hitro prepelje truplo iz Mayerlinga. Nato se je zaprl v svojo pisarno s predsednikom vlade grofom Tadejem in notranjim ministrom; obema je popolnoma zaupal. Začel je razmišljati, kako bi svojim narodom, tujim vladurjem, vsemu svetu oznanil sramotno in bogokletno smrt svojega sina... Ne, svetu ni smel priznati, da je njegov dedič za vedno omadeževal slavo in čast Habsburžanov s samomorom in umorom. No: priznanje ni mogoče; izmislili si bodo nesrečen slučaj... Proti peti uri zvečer, ko so čudne novice že zajele prestolnico, je izšla posebna izdaja uradnega lista »Wioner Zeitung«, ki je objavila z vso slovesnostjo naslednje uradno poročilo: »Njegova cesarska in kraljevska visokost nadvojvoda Rudolf, prestolonaslednik, je predvčerajšnjim sklenil oditi na lov v Mayer-ling in jo tja povabil več lovcev, med drugimi princa Filipa Ko-burškega in grofa Hoyosa. Ko so se danes zjutraj gostje njegove visokosti zbrali, so ugotovili, da je njihov gostitelj odsoten. Pozneje jih je zajela velika žalost, ko so izvedeli, dn je njegova cesarska in kraljevska visokost prestolonaslednik zadet od kapi izdihnil svojo veliko dušo.« V svojem poročilu tujim vladarjem pa je cesar poročal takole: »Zelo sem potrt, ker moram sporočiti nenadno smrt svojega sina, prestolonaslednika Rudolfa, ki je danes zjutraj podlegel kapi v Mayerlingu, kjer je bil na lovu.« V brzojavki papežu Leonu XIII. pa ni cesar vzroka smrti prav nič omenjal: »S silno bolečino naznanjam vaši svetosti nenadno smrt svojega sina Rudolfa. Prepričan sem, da bo vašu svetost zelo sočustvovala z menoj. Žrtvujem ga Bogu, kateremu vračam brez godrnjanja kar sem prejel od Njega. Zase in za svojo družino vas prosim za apiostolski blagoslov.« Toda javno mnenje uradnemu pojasnilu o Rudolfovi smrti ni verjelo. Nevernost dunajskega prebivalstva se jo kmalu nato prevrgla celo v razširjevanje fantastičnih in sramotnih govoric in zalo je uradna »VViener Zeitung« morala objaviti dodalno uradno poročilo: »Včerajšnje uradno poročilo o smrti princa Rudolfa so je naslanjalo na prve ugotovilve oseb iz njegove okolice. Te osebe so izjavljale, da ga je zadela kap. Toda to je bila napaka... V zadnjih tednih je prestolonaslednik dajal nniogo znakov živčne ra»-rvanosti; zato je treba domnevali, da je njegova strašna suni posledica duševnih motenj.« Nnlo so se pa odločili objaviti uradno zdravniško poročilo: »Brez dvoma se je prestolonaslednik sam umoril. V glavo »i je pognal kroglo, ki je povzročila takojšnjo smrt... Nered v možganih pa dokazuje duševno zmedenost in to dovoljuje domnevo, du jo prestolonaslednik izvršil samomor v trenutku blaznosti.« ne novica Koledar Četrtek. 21. decembra: Adam in Eva; Heroina, devica; Tarzila, devica; Delfin, škof; Teotim, mučenec. Petek, 25. decembra: Rojstvo Gosp., božič; Anastazija, mučenica; Evgenija, devica in mučenica; Peler Čast., opat. Novi grobovi "t" Ema Seljak. Po dolgi bolezni je umrla v Ljubljani gospa Ema Seljak, roj. Lassnig. Pokopali jo bodo v četrtek,, 24. decembra ob pol 3. popoldne I iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. + Pranja Dominko. V 38 letu starosti je umrla učiteljica in mati Franja Dominko, roj. Urek. Pokopali jo bodo v četrtek, 24. dcembra ob 3 pop. iz kapelice sv. Frančiška na Žalah. Naj obema sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje! Skioptična predavanja o Faiimi bodo na Štefanovo 26. t. m. v frančiškanski dvorani dopoldne ob 10.30 in popoldne ob pol 4. — Vstopnine ni. pač |>a naj vsak kupi podobice ali knjižico »Sporočilo iz Fatimec, ki se bodo prodajale eno uro pred pričetkom predavanja. V nedeljo 27. t. m. bodo skioptična predavanja o Fatimi ob 10.30 in j>0|x)ldne ob pol 4. Na Božič 25. t. m. l>o pa skioplično predavaje na Rakovniku ob pol 5 |>opoldne. Predava g. D. Zamjen. Dosedaj je bila dvorana pri vsakem predavanju polna. Pridite v obilnem tevilul • __— Za božič in novo leto daruje vsaka naša družina svojim prijateljem in znancem, |>osebno pa še po dobrem berilu hrepeneči mladini med drugim tudi izvod »Družinske pratike«, ki razpisuje za leto 1943 petnajst lepih knjižnih nagrad. Storite tudi vi tako! — Družba sv. Mohorja vljudno prosi vse poverjenike, naj ji čimprej s|)oroce, kam in kako naj jim pošljemo letošnje Mohorjeve knjige. Kdor nam 110 bo sfioročil, ga bodo knjige čakale v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cesti 19 v Ljubljani. — Quo vadiš I. del in še tri knjige dobile za 20 lir v Mohorjevi knjigarni. Te knjige so: Koledar družbe sv. Mohorja za 1943, zbornik Slovensko berilo in Plestenjakova |>ovest Mlinar Bogataj. Mimogrede pa si bosle ogledali tudi druge najnovejše knjige iz domače iu tujih založb. — Filatelisti! Bivšim jugoslovanskim znamkam so cene zadnje čase znatno |K)skočile. Danes veljavne cene vseli jugosl. in najnovejših srbskih znamk prinaša SFIBOV katalog. Katalog se dobi v Mladinski založbi, Ljubljana, Slari Irg 30. ^tju&ijaKa 1 Hrvatskim državljanom v Ljubljani. Vabijo se vsi državljani Nezavisne Države Hrvatske brez razlike vere, da prisostvujejo skujmi božični proslavi, ki bo dno 24. t. m. ob pol G v prostorih konzulata. , 1 Spored cerkvene glasbe po ljubljanskih cerkvah za praznike je priobčen na 4. strani. 1 Božični red.službe božje pri sv. Jakobu. V četrtek, dan pred božičem, ho mirovna devet-dnevnica namesto zvečer že zjutraj ob 6. Po sveti maši, ki bo z ljudskim petjem, se o|>ravijo Se litanije z molitvijo za mir. Na oba praznika in v nedeljo bo ta pobožnost popoldne ob 3. ob delavnikih do 30. decembra zvečer ob 6. Na sv. večer se zučno pete jutranjice ob pol 5, maša za jiolnočnico pa ob pol 6 zvečer. Na sveti dan bodo svete maše nepretrgoma od 5 do pol 11, ki bo slovesno. 1 ZA BOŽIČ SE SPOMNITE NAJBEDNEJ-SI H - SLEPIH. DARUITE DRUŠTVU SLEPIH. t Darovanje s konjički na praznik sv. Štefana v stopanji vasi. Kakor je bilo vedno že v prastarih časih v navadi, se bodo tudi lelos naši ktnelje na praznik sv. Štefana priporočili sv. Štefanu za vse dobro, srečo in blagoslov pri svojem gosjiodarstvu in delu Naklonjenosti sv. Štefana se bodo priporočili tudi tako. da bodo šli k darovanju s konjički. Zunaj cerkvc bodo kupili majhne konjičke in jih nalo nesli v cerkev, tam jih pa poklonili na oltar. Da bodo čim lepše opravili svoje le lako lepe običaje jim bo šlo tudi cerkveno predstojni-slvo na roko in poskrbelo za dovoljno službo liož-jo v štepanjski cerkvici. Tako bo prva sv. maša s pridigo, ki jo bo opravil šempetrski g. župnik, ob 6.30 zjutraj, nato bo še sv. maša ob 7. ob 8, ob 9 111 ob 9.30 |M>novno slovesna sv. maša s pridigo, rudi na božični praznik je poskrbljeno za službo »ožjo. Prva sv. maša, ki jo bomo smatrali za pol-jiočno sv. mašo. bo ob (i zjutraj. Nato se bodo ricnehonia opravljale sv. maše do 9.30, bo ko slovesna sv. maša. Po tej bo še ena tiha, zadnja. Popoldanska služba božja bo ob 4. — Pojdimo v obilnem številu o božičnih praznikih v štepanjsko cerkev, kamor so naši predniki tako radi vedno zahajali. 1 Starši! Korepetitorij daje vsem vašim otrokom, ki obiskujejo gimnazijo, trgovsko akademijo, trgovsko, meščansko in ljudsko šolo instrukci,e iz vseh predmetov dnevno po dve uri (razlaga, |)oprava nalog, izpraševanje itd.). Honorar nizek, revni jiopust. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16, Korepetitorij, Mestni trg 17, I. nadstr. I Lepo božično durilo je hihliofilsko izdana pesnitev Aleksandra Puškina »Bahčisarajski vodomet« v prevodu Tineta Debeljaka in Ivana Hribarju. Uvod je napisal Tine Debeljak ter v njem šo |>osebej prevel več Puškinovih in Mickievviczevih pesmi. Opremila je knjigo z izvirnimi linorezi akademska slikarica Bara Remčeva. kar daje knjigi bibliofilsko ceno poleg redile zaloge (300 izvodov, izmed katerih jih je samo 250 na knjižnem trgu). Cena vez. 50 lir, broš, 35 lir. Dobi se po knjigarnah. 1 »Naša pot«, vaša pot! Zakaj? Zato, ker vam knjige zbirke »Naša jx>t< razjasnjujejo mnoga življenjska vprašanja, o katerih bi moral biti vsak poučen! Knjigo dobite v Ljudski knjigarni! I Igrače darila »Ciciban« za božič Vas vabi ENGELMAN, Tavčarjeva ulica 3 1 Mislite nn bodoče dni! Učite se modernih jezikov! Italijanščino, nemščino, francoščino in angleščino poučujemo po najugodnejši in praktični metodi. Nlovi tečaji iz vseli jezikov se začno piihodnji teden. Ure po izbiri. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14 — 10, Korepetitorij, Mestni trg 17. I. nadstropje. I Jutri ob 4 popoldne v frančiškansko dvorano na lepo božično igro »Vrnitev«, ki jo je spisal naš domač avtor Vombergar. Igra jo dobro pripravljena in je narejena tudi nova scenerija. tako da bo zadovoljila slehernega gledalca. Vstopnice dobite v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. Igro bo frančiškanska prosveta ponovila tudi v nedeljo ob 4 po|iol-dne. Vabimo prijatelje naše prosvete, da se teli iKižičnili predstav Udeleže v čim večjem številu. 1 Vsak Slovenec bi moral imeti knjige zbirke »Naša |)ot«. Je to edina zbirka, ki vas prav pouči o vseh važnih življenjskih vprašanjih. Kolekcije knjig dobite v Ljudski knjigarni za posebno ugodno ceno! 1 V vrsto naših violinintov-konrertantov bo vstopil naš mladi violinist Jurij Gregorc, ki jc lansko leto končal svoje šludije na Glasbeni akademiji pri prof. Šlaisu. Z jako lepim uspehom je nasto|>il že na svojem ahsolutorijskem koncertu, na samostojnem koncertu pa bo prvič nastopil pred našo javnostjo v sredo 30. decembra ob 18 v mali filharmonični dvorani. Na klavirju ga l>o spremljala pianistka Bizjak Maria. Podroben spored bomo priobčili jutri. Vstopnice pa so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Malice. 1 Razstava v Jakopičevem paviljonu, kjer razstavlja trojica slikarjev: Zoran Mušič, Maksim Sedej in Jovan Zonič, bo odprta čez božične praznike, na kar ojiozarjaiiio občinstvo. Razstava nudi dela trajne vrednosti, zato je slika najprimernejše oožično darilo. 1 Mirko in Tine vlečeta vsaksebi. Eden za mestno življenje, drugi za življenje na domačiji, na gruntu. Materina ljubezen, edina vez med bratoma, pa niha nad sinovoma. Zmaga ideja igre: grunt, ki zajezi vse • razdorae sile in spravi oba brata! Igro »Dom« boste videli na Rokodelskem odru na dan sv. Štefana ter v nedeljo 27. decembra oh pol 5 popoldne. Oskrbite si vstopnice v predprodaji, ki bo na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje, desno. I Na božični praznik 25. decembra 1k>iiio gledali v dramskem gledališču »Oče naš...«. Začetek predstave bo ob 15. Preskrbite si vstopnice pravočasno, ker IkkIo za praznik mnogi želeli videti to lepo dramo, ki razlaga v sedmih, iz življenja vzetih podobah |k>samezne prošnje Gosjiodove molitve! I Kaj je Super čaj? Te dni se je pojavil v vseh boljših trgovinah in kavarnah čaj z imenom Super (nad čaj), ki ima vsa svojstva kolonialnih čajev in katere po okusu, aromi in barvi celo prekaša. Super čaj je plod resnega in znanstvenega raziskovanja ter se je pri predelavi prvin poslužiio podobnih postopkov kot se jih ujiorablja pri drugih kolonialnih čajih (ruski itd.), pri tem pa se je zlasti pazilo na to. da sc ne uničijo hranljivi vitamini ter da se izločijo vse tvarine, ki bi kakor koli lahko neugodno delovale tudi na najobčutljivejše osebe. Zaradi teh izrednih lastnosti je Super čaj obenem hranilni, oziroma dietetični čaj. Na podlagi analiz je bil postopek prijavljen patentnemu uradu za mednarodno zaščito v Bernu, kjer je vzbudil na polju hranil pravo senzacijo. Super čaj je v prometu v različnih velikostih, poskusne vrečke, ki bodo pa samo kralek čas v prometu, stanejo samo 1.85 lire ter jih dobite pri vašem trgovcu. — Dr. E. Godina. 1 Lepa zborovska igra. Josef Boon. znameniti katoliški pisatelj in dramatik, je napisal mogočno zborovsko igro »Sv. Cecilija'«:, ki jo bodo izvajale klarice v frančiškanski dvorani na novo leto in v nedeljo 3. januarja ob 4 popoldne. Drama je na videz življenjska tragedija rimske device Cecilije, a v resnici je Cecilija le predstavnica modernih Gledališče 1'prara Drlavncca (ledaltiča tpoioča p. n. občinstvu, da te predprodajajo vstopnice ia operne In dramske predstave n božičnih praznikih od »rede, ti I. Uslje v opernem (ledalliču od 11.31 do 12 31 In od K do Iti vgnk dan razen v četrtek 14. t. m., ko bo poslovala dnevna blagajna od lt.31 do 15 nepretrgoma. OPERA: CetrteK, 24. dec.: Zaprto. - Petek, 25. dec. ob 16: »Traviata«. ltvcn. Cene od 24 lir navzdol. — Sobota. 20. decembra tih K,: »Gasparone«. Opereta. Cene "d 24 lir navadol - Nedelja. 27. der. oli lil; »i'hal»«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. DRAMA: Četrtek. 21. decembra. Zaprto. — Potek. 23. decembra (lis Sveti ilanl ob li: »Oče nai«. Izven Cene od is lir navzdol Sobota. 20 decembra 011 14: »Petcrčkove poslednje sanje« Mladinska predstava. Izven Zelo znižane iene od 12 lir navzdol. — tlb 17: »Ples v Trooveau. Izven. Cene od 1* lir navzdol. — Nedelja. 27 decembra ob 10.10 »Princeska In |ini>tlr-ček«. Mladinska prelistava Izven Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob |5l »Hamlet«, hven l V ne od 18 lir navzdol. katoliških deklet, ki hočejo s svojim čistim in ne-omadelevanim življenjem rešiti brezbožni svet in ga, če treba tudi za ceno lastnega življenja, (>6taja E. I. A. R. dne IS. decembra 1Q42-XXI v 0|>eri v korist bolniškega londa Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani, je prinesel lir MW5.80 čistega dobička. Vsem sodelujočim in vsem, ki so na kakršenkoli način |iri|>o» mogli do tako lepega vsestranskega uspeha se naj-tonleje zahvaljuje — Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani. I še n kontroli tramvajskih listkov. Naj Šo omenimo, da je sedaj uvedena kontrola tramvajskih voznih listkov na vseh progah in da kontrolorji izvršujejo revizijo voznih listkov nenadoma. Zalotili so že več zaslonjkarjev, ki so morali plačati kazen. Nek potrtik pu je rajši zapustil tramvaj. ker ni mogel plačati kazni. Kontrola voznih listkov na tramvaju je bila v lelili jired prvo svetovno vojno stalna in so nadzorniki vselej potnikom pregledali vozne listke. Nekateri so z.ačeli debato o vprašanju, da-li je narekovanje kazni osebam brez voznega li>lk.4 upravičeno ali ne. Mnenja so deljena. Uprava, cestno železnice je pač upravičena vršili revizijo voznih listkov in narekovati primerno kazen osebam brez. voznih listkov. Saj morajo jiolniki po železuici tudi plnčati kazen, t kadar vstopajo v vlak brez voznega listka. Sprevodnik je dolžan dajali vozne listke, v tramvaju vozeča se oseba pa je dolžna zahtevati od sprevodnika vozni listek, odnosno ga oj>ozoriti, da še nima listka. Naznanila ROIvOnKI.SKI ODER. Sobota. 2». decembra oli pol petih popoldne .Dom«. — Nedelja, 27. decembru ub pol petih popoldne: Doni«. RADIO. Četrtek, il. dec.: 7.30 Slovenska gbisbn. 8 Napoved času. Poročilu v italijanščini — 12.20 1'lnšče. 12.30 Poročilo v slovenščini — 12.4.'» Lahka glasba — 13 Nupoved časa. Poročila v italijanščini — 13.lj Poročilo Vrhovnemu Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.2.-1 Koncert Osen rja Sule - 1.1.40 Skupino madrigallstov 'Citta di MIlanu« - vodi dirigent Cn-stellnzzi — 14 Poročila v italijanščini 14.li Koneert Radijskega orkestra, vodi dirigent i). M. Sijanec. -Glasba za godalu — 14.50 Pisana glasba — li j*oročilu v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospodu X — 17.15 Novo plošče Cclra — 13.40 Poročila v slovenščini — 19.45 Operna gluslm — 20 Napoved času. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Prenos i z konservulori ju (J. M. Martini v Bologni: koncert vodi dirigent Cesure Mordio, sodelujejo Ines Maria Kerraris. Mnrlo Bitelli e Ireneo Fiiser. V odmoru: predavanje v slovenščini — M Orgelski koncert Pavla Hnnčignjn iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 22.30 Božične pesmi — 22.4i Poročila v italijanščini — 23. Koncert organista l.uigija Itenzlja. 23.30 Božična glasba — 24 Prenos polnočniee iz kapele vojaške bolnišnice »Celio« v Rimu. LEKARNE: Nočno služIlo Imajo lekarne: dr. Kmet, Blelwoisova cesta 43; mr. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4: mr. Ustar. ftelenbnrgovu ulica 7. POIZVEDOVANJA. Izgubljena denarnica. Revna dijakinja je zgubila 21. decembra v tramvaju št. 1 od Sv. Petra do magistrata rdečo denarnico z okrog 120 lirami. Pošteni najditelj se naprošn. da jo vrne proti nagradi v upravi »Slovenca-. Zzgnbtla sem zlato nalivno pero in enak svinčnik v rjavem etuiu. Pošten najditelj naj gu izroči v upravi »Slovenca« nroti visoki nagradi. KOITUSMI OBZORNIK Tomčev »Slovenski božič« v Trnovem V mestnem zavetišču v Trnovem je bila v nedeljo popoldne prisrčna domača prireditev. Izvajali so Tomčevo spevoigro »Slovenski božič«. — Občinstvo je popolnoma napolnilo 6icer ne vi-liko, a prijazno dvorano zavetišča. Prireditve so se udeležili tudi odlični gostje: v zastopstvu škofa dr. Gr. Žerjav, kot zastopnik Visokega komisarja dr. Batistrelli s hčerko, kot zastopnik prosvetnega šefa nadzornik Fr Štular, poleg njih pa tudi župnik Fr. Sai. Finžgar, ravnatelj opere Vilko Ukmar z gospo, načelnik polit. soc. urada dr. A. Kodre z go6po, ravnatelj mladinskega oddelka Jože Langus z gospo, dr. Vojska, dr. VI. Pegan in drugi odiičniki. Solistične vloge v spevoigri 60 odpeli večinoma gojenci solopetja pri ge. prof. Angeli Tro-stovi Tako jc prevzela vlogo Marije ga. Malna-rič-Trostova, vlogo Jožefa Langus Franc; kot angel je nastopila Branka Strgarjeva, krčmarja in krčmarico sta predstavljala Rožanc Benjamin in Bučar Anica; pastirski kvartet so tvorili Brajnik, Lesjak, Rožanc in Marenk. V zboru so sodelovali domači gojenci, pomnoženi z nekaterimi gosti. Spremljevanje je oskrbela s. Valentina Vsi sodelujoči so se potrudili, da so svoje vloge podali čim popolnejše, s čimer so ustvarili pravo božično razpoloženje pri poslušalcih, ki so s pazljivim zanimanjem prisluhnili našim 6tarim slovenskim božičnim melodijam. Prav bi bilo, da bi mogli spevoigro, morda z nekoliko izpopolnjenim in podaljšanim sporedom, slišati tudi pred širšim občinstvom. Ob pomanjkanju drugih podobnih prireditev v letošnjem božičnem času bi bil ta nastop gotovo s pozornostjo sprejet. M. T. Knjižne novosti V zbirki »Naša knjiga«, ki jo izdaja Ljudska knjigarna je izšel za božič I. del prelep svetovno znane Dickensove povesti »Dorittova najmlajša«, ki jo je iz angleščine jKislovenil M. Javornik. Povest spada med Dickensove najboljše romane in njegove najoptimističnejše podobe iz angleškega socialnega življenja. Prvi del obsega 485 strani. Prav tak obseg bo imel tudi drugi del, ki bo izJel jKizneje. Za božič ga prijjoročamo za lepo darilo. — Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala vsakoletni Gospodinjski koledar, kt je postal že zelo dober prij»omoček za varčno gospodinjo, izpričevalo gospodinje in zrcalo dobe, katero preživljamo, kakor pravi na naslovni strani. Prav tako je v isti založbi izšel Delovni koledar za vrt in sadovnjak, ki ga je spisal strokovnjak Andrej Skulj ter obravnava delo na vrtu za vsako časovno dobo. Gospodarjem bo prišel prav kakor podobni članek v Slovenčevem koledarju. Kot po«ebna bihliofilska redkost je izšla te dni Puškinova pesnitev »Bahčisarajski vodo. met« v zvezi z Mickiewiczevimi Krimskimi motivi ter celotnim uvodom v pesniški Krim. ki je navdihnil ta največja slovan«ka penika. Uvod je nept«al dr, Tine Debeljak. ki je prevel tudi več citiranih pesmi v njem, pesnitev pa je imenovani prepognil fio prvotnem prevodu Ivana Hribarja, ki ga je začei prevajali v svojem S7. letu. Pomembnost te izdaje je v opremi akademske slikanee Bare Remčeve: 9 celostranskih linorezov ter 22 manjših vinjet, ki so vse odtisnjene po izvirnih linorezih ter veljajo torej kot originali. Knjiga bo v knjižni prodaji samo v 230 izvodih ter stane vezana 30 lir, broširana pa 33. Za ljubitelje Puškinove in Mickie-vviezeve poezije bo gotovo lepo božično durilo. Cvetko Golar: Veseli svatje Z risbami opremil Božidar Jakac. Izdala Nova založba v Ljubljani. L. 1942. Str. 62. Cena Lit. 20. Tik pred božičem je izšla nova Golarjeva pesniška zbirka, nameniena mladini. Pre|)ro^te tn prisrčne pesmice, ki rade odkrivajo šaljive, tn in tatn ludi burkasle podobe iz narave. a narava, zalo bo v teli pesmicah našla dovolj spodbud" in neprisiljene vzgoje, n še več prijetne zabavo Golarjevi verzi so krepki in moški, v njih ni nobene igrače uli osladnega prebiranja besed Oprema knjige je bogata. Poleg pesnikove slike imamo številno risbe Božidarja Jakca. ki ,;e s svojo nežno roko sledil pesniku; v drobnih zgodbicah ali podobicah poživlja mlademu bralcu domišljijo ter ga spremlja od pesmi do pesmi. Te risbe niso samo okrus. uinpak prava risarje-va poezija. Ne samo. da se pesnikova beseda in slikarjeva podoba prijazno srečujeta, ampak dru-i ga z drugo dopolnjujeta. S kratko besedo: dobili smo spet lepo in vredno mladinsko knjigo. Misli ob jaslicah Enako se kristjanom večkrat zgodi, kakor učencema, ki sla se na poli iz Jeruzalema v Emaus pogovarjala o velikih dogodkih tisiih dni. pa se jima je pridružil sam Gos|>od, ne da bi ga spoznala. Nista mogla razumeti, zakaj je bil Krislns izdati in križan, njegova občina pa razpršena, ko pa so bih vsi dobri ljudje prepričani, da bo rešil Izraela. Vedela nista temeljnega zakona in skrivnosti njegove vere. da je Kristus moral vse lo pretrpeli, da vstane v vsej slavi od mrtvili in lako poveliča svoj nauk in odreši človeštvo. Učenca sta le videla, da je legel mrak na zemljo in da tudi njuni prijatelji zdvajajo. To se v zgodovini krščanske vere in upanja vsako toliko ponavlja, le večerne dobe pa nas ne smejo zapeljati v malodušje; vse lo se jc moralo zgodili. Gospod pa st nam bo razodel v še večji slavi in moči ko minulim pokolenjeiu. ki so rasla in umrla v dobi zainračenja resnice, brezbrižnosti za visoke ideale in skrajnega /asužnjenja materiji. Hog nas spremlja na tej f»oii — tega se spomnimo danes pri jaslicah — se v tiholi pogovarja z nami in nam [iočasi odkriva skrivnosti svojega delovanja. da začenjamo slutiti vstajenje in da nam zagori srce. In sftoznali bomo. kako tudi drugi okoli nas slutijo zinapo krščanske misli v bolečem preoblikovanju in prerajanju sveia. Poglejmo samo, kaj zadnja desetletja v ogromnem napredku odkriva nepristranska znanost ua vseli področjih in kako hkrati umetnost lepe besede v nesini in povesti čedalje bolj stremi navzgor, dočim je vse prejšnje stoletje gazila blato velikega mesta. Niti enega učenjaka svetovnega jiomena 1,1 slovesa ni več, ki bi učil in zagovarjal goli materiali/eni. Vse vede o vesoljstvu, o gmoti, o prvinah, o živem bitju nam danes odpirajo tak pogled v čudovito smotrno urejenost stvarstva, da moramo ostrmeli nad neskončno modrostjo, ki ne more biti druga kakor osebnega, vse naše pojme presegajočega bilja. Pomislimo samo na teorijo luči in druga ugibanja o najmanjših sestavnih delili gmote, ki pričajo o naravnost bajni zakonitosti. Nikoli se tudi ni tako globoko proučevala duša človeka in narodov pa bistvo vere in njene oblike v njihovem življenju, kakor v našem času, in v vsem tem prizadevanju se očituje goreče iskanje Boga in nravstvenih vzorov, ki so se vsem vodilnim duhovom zasvetili na obzorju po dveh stoletjih brezverstva, skeplicizma in mlačnosti. Prav isto se dogaja v umetnosti in drugod, tako da se je v lem iskanju pojavilo tudi že mnogo zablod, prenapetosti in krive mistike, ki pa hrani jedro resnice. Tudi o zgodovini veliko razmolrivajo in skušajo v njej odkrivali smoter in smisel, ki ga je položil vanjo »avtor, te velike drame«, doiini so v prejšnjem stoletju ludi na tem področju brodili po najsurovejšem malerializtnu. Vsa pozabljena spoznanja božjih sil in skrivnosti* — |iiše globoka Ida Giirres Coudcnhove —• »ki so bila utonila v plitvi brozgi velikomestne^a mišljenja, se zopet vračajo in se poglobljena oglašajo vsepovsodi iz največjih umov m najplrinciii-lejsili src.« Ob skrivnosti Kristusovega rojstva bomo zato prav danes v tolikem in takem prelomu med starino in bodočnostjo prebujeni iz dolgega mrtvila meščanske udobnosti in do dna bitja preizkušeni, spoznali, da smo na poti na/aj k Očelu, da jo moramo hodili do konca pogemno. požrtvovalno in velikodušno, dokler ne bomo zagledali njegovega obličja in razumeli njegovega klica, katerega smo prezirali in napačno umevali. Ne bo sicer paradiža na zemlji, toda zopetna buinejia in plodovileiša rast in plemenitejše prizadevanje za prenorod človeka in svela. • ♦ « Naročnikom »Aoše Unllqe« Prva knjiga svetovno znanega ronuna Charles Dickens: DORRITGUA EšAJffLAlŠA /e Is šla Naročnike prodmo. dn jo dvionejo v Ljudski knjigarni * Ljubljani. Pied JKofijo 5 FANTEK V NEBESIH 59. t: ANGELČEK .JE POVEDAL PRESVETI DEVICI VSE NATANKO IN PO PRAVICI, DA SE JE MARIJI OROSILO OKO. KO JE VIDELA, KAKO ZELO L.IUIU SVOJO MAMICO NA ZEMLJI. 3POMAGATI .11 HOČEM!« JE OBLJUBILA. MARIJA JE ODPELJALA ANGELČKA PO STOPNICAH SKOZI VELIK \ RT, POLN NEŽNIH LILIJ IN ROŽNIH GUM1CEV. — »PELJEM TE K BOGU. DA MU POTOŽIŠ SVOJO PROŠNJO.« A. Fogazzaro: 60 Palača ob tezeru »Kaj so mi rekli? Prav nič. Vrtnar je stal oh vhodu in mi mahal tako, kakor du hi hotel reči, naj izginem čimprej. Dobro sem ga razumel, okrenil voz in zdirjal v l.ecco. Vrnil sem se |X)zno domov in odšel takoj v posteljo.« Meti tem razgovorom je Silla že sedel na voz, ki je oddrdral po cesti. Kljuse je še precej hitro prestavljalo noge ter od časa do časa sklanjalo glavo do tal. Voznik je neprestano klepetal, čeprav ga Silla ni več poslušal. Čez nekaj časa ie umolknil. Vozilu sla se mimo cvetočih grmov. Koče. ki so čepele sredi |x>lj, so se dvigale nad murve in se zopet skrivale. Oddaljene gore so se obračale okrog ceste, ki se je vila ob njihovem vznožju, in spreminjale zunanjost. Znani vrhovi, ki so obkrožali skrito jezero, so se prikazovali Sillu zdaj na desni zdaj na levi in so raslli pred njim, kakor njegov notranji nemir. Voznik ni mogel dolgo molčati. »Kako lepo je bilo predvčerajšnjim zvečer v Palači!« je vzkliknil. »Zakaj?« »Ker se je gospa Marina včeraj zjutraj |X>-ročila. Ali tega še ne veste? Morala bi se poročiti že prejšnji večer, a pozneje so poroko preložili. Kljub temu pa je zvečer bilo tam vse pokonci.« Začel je navdušeno pripovedovati o umetnih ognjih, o godbi in še o vsem mogočem. Silla ni slišal niti besedice njegovega pripovedovanja. Torej se je Marina že poročila in nu je pi- sala na tak način in pod tem imenom! Beseda Cecilija na koncu brzojavke je bila polna življenja in mu je klicula: »Ljubim te. Pridi I« In to na dan |>oroke! Ali jo bi! grof zares bolan? Če tli bil bolan, zakaj novoporočenca nista odjioto-vala? Kaj če grof ni bolan in če je vse le prevara? Ob vsakem ovinku so ga te misli na|iadu!e l večjo silo. Nenadoma ga je voznik prebudil iz razmišljanja. »Vam je znano, gospod,« ga je vprašal, »če je ros, da je ženin zelo bogat?« »Ne vem.« »Ga |>oznnte?< »Ne |>oznain ga.« »Res? Kar se mene tiče, sem ga videl nekajkrat, a se ml zdi nekoliko. . Kako škoda tega krasnega dekleta! Bržkone mora biti on res zelo bogat.« Počil je z bičem in voz je zdrdral po kamniti l>oti sredi med hišami zadnje vasice pred grofo-vim bivališčem. Bilo je že zelo vroče. Konj se je ustavil pred gostilno in voznik je |>oklical gostil-ničarko. naj mu prinese običajno mero »črnila«. Krčmarica se je približala vozu s kozarcem v roki in vprašala: »Jo že umrl, kaj ne?« »Kdo neki?« »Grof vendar!« »Kdo vam je povedal?« je vprašal Silla in prebledel. »Mož kruljave Francke, kj je šel pred petimi minutami tod mimo. Ga niste srečali?« »Pojdiva hitro!« je vzkliknil Silla. »Pa pojdiva,« je dejal voznik in vrnil krč- marici kozarec. »Ce pa je on šel naprej, 6i niti malo ne želim, da bi tekel za njim.« »Poženi vendarl« Voznik je skomizgnil z rameni in udaril z bičem po kljusetu. »Umrl je!« si je medtem dejal Silla. »Jaz nisem pa niti malo j>oinislil nanj!« Bridko si je očital to sebično pozabljivost iu srce mu je napolnilo nežno čustvo do plemenitega prijatelja njegove matere, do resnega starca, ki mu je odprl svoje srce zaradi svetega spomina. Užalil ga je s svojim skrivnim begom iz njegove hiše. Spoznal je to iz pisinn, ki ga je kmalu na to prejel v Milanu. Takrat mu vest ni nič očitala, ker je bil prepričan, da je ravnal prav. Kljub temu pa mu je bilo hudo, da se je grof ločil s svela, ne da bi se hila spravila Mrtev jel Čez pol ure bo že videl hišo, vso hladno in tiho, obdano od resnih gora. Srce mu je začelo močneje utripali, ko je voz zdrdral preko zadnjega klanca proti jezeru, ki se je že svitalo na dnu doline, med vrhovi košatih kostanjev Sredi steze, ki vodi nn deželno cesto, je stal Riko, resen in s kapo v roki. »Torej?« je vprašal Silla. »Vedno enako,« je odvrnil Riko. »Trej še živi!« »Dn, gospod Zdaj so pri njem zdravniki.« »Kateri?« »Naš zdravnik je, potem novi in gospod pater Tosi. Prišel je iz Lecca danes zjutraj. Počakajte. Imam za vas pismo od gospe Marine. Ne smete nikomur povedali, da ste me videli in tudi jaz ne sinem jiovedati. tla sem videl vas.< Silla je vzel pismo, ki je bilo brez naslova. Le s težavo ga je odprl, ker so se mu treslo roke. Čital je: »Molčite o brzojavki.« Medtem je Riko močno zažvižgal. »Zakaj naj molčim?« se je vprašal. »Kako naj tudi to storim?« Spravil je pismo in vprašal dečka, kako je grofu. Ta mu je začel pripovedovati, da se grof ze dalj časa ni počutil dobro. Prejšnje jutro so ga našli nezavestnega na tleh med posteljo in vrati, s spačeniin obrazom. Čez nekaj časa si je nekoliko opomogel. Ivanka pa je izjavila, da so od tedaj ni več zavedel in ne spregovoril. To dejstvo je Silla presenetilo. Če se grof ni več zavedel, kako je mogoče razložiti si brzojavko? Morda se mu je za hip vrnila zavest? Če pa brzojavke ni velel |>oslati grof, tedaj mu je bilo razumljivo Marinino sporočilo. »Kdo je zdaj v Palači?« je vprašal dečka. »Gospod ženin je, njegova gospa mati, gospa Kati, nek drug gosf>od iz Benetk, ki je bil za pričo, in še eden izmed gosjx>dov, ki so bili tu takrat, ko ste bili še vi pri nas.« »Finotti ?t- »Ne, gosjjod.« »Ferrieri?« »Tudi ne.« »Vezza?« »Da, da, Vezza. On je bil druga priča.« Vrata na vrt so bila odprta Riko je skočil med drevje in izginil. Silla je sam odšel proti stopnicam. Ko je dospel do konca stopnic, je zagledal Ivanko, ki je šla preko lože s sklonjeno glavo. Videl je, kako je z obupno kretnjo dvignila roko, kakor da bi hotela odgovoriti nekomu, ki ji je prihajal nasproti. Šport Božični turnir Hermežanov Ilomnežani so poskrbeli, du ne bodo letošnji prazniki brez vsakega športnega sporeda. Na •Štefanovo iti v nedeljo 1xh1o priredili v spodnji dvorani Mikličevega hotela turnir namiznega tenisa zu klubsko prvenstvo. Oddali bodo več naslovov klubskih prvakov, zlasti zanimive pa bodo borbe med najboljšimi igrilci SK llermesa. Za prvenstvo se bodo ixitegovuli Bogataj, strojnik Roman in Poženel. je pa tudi nekaj imen, ki ne lxxlo veliko zaostajala za temi tremi: Milanovič. Dular in drugi. Nastopile bodo tudj Hermežanke. med katerimi velja Bricljeva kot trenutno najbolj izurjena tekmovalka. S turnirjem bodo začeli v solx>to, 26. t. m. ob 14. nadaljevali pa bodo v nedeljo, 2". i. m. ob R zjutraj. Najbolj zanimive točke nedeljskega tekmovanja bodo na sporedu predvidoma ob 10. Vstopnina t liro. Šport v kratkem športna sekcija Hermes opozarja svojce bivših Ilermesovih aktivnih članov in funkcionarjev, ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih. du nemudoniu do 30. t. m. predlože v tajništvu kluba (uprava kina Sloga) vse osebne poda tke imenovanih ter kraj. kjer se sedaj nahajajo v taborišču. Zadeva je izredne važnosti! Pohitite s podatki! Po 12. kolu državnega nogometnega prvenstva je Livorno spet na vrhu. takoj za njim pa je dvoje torinskih moštev Torino iu Juventus. Razvrstitev klubov z vsemi podrobnimi podatki je naslednja: Livorno 12 8 2 2 22 16 18 Torino 12 8 0 4 28 0 16 Juventus 12 6 3 3 20 22 15 Bologna 12 6 2 4 20 II 14 Ambrosiana 12 6 2 4 17 II 14 Genova 12 6 I 5 33 26 13 Laz.io 12 3 3 4 26 23 13 Milano 12 3 6 3 12 )2 J2 Fiorentinu 12 3 2 3 10 22 12 Atalanla t2 3 2 5 13 16 12 Borna II 3 4 4 II 13 10 Bari 12 3 4 3 13 18 10 Liguria II 3 3 5 0 10 o Triestina 12 0 0 3 0 15 0 Venezia 12 I 5 6 0 10 7 Vicenza 12 2 2 8 12 24 6 Od najzanimivejših srečanj prihodnje nedelje omenjamo: Torino:Lazio v Torinu, Fiorenlina :Livorno v Firenzi iu Roma:Juventus v Rimu. Nogometno predstavništvo uMaško mladine se pripravlja na mednarodno srečanje z GIL-om. To bo prva mednarodna nogometna tekmu prihodnjega letu. Gledali jo l>ido v Padovi. Mednarodni turnir nunii/.negu tenisa bodo priredili od 27. do 31. t. m. v Bratislavi. Udeležili se ga bodo nemški, madžarski, luvatski iu slovaški igralci. Graško nogometno društvo Sturin so kaz.no-novali zaradi j>restopkov. ki so se odigrali na njegovem igrišču dne 6. t. in. /. zajxiro za sezono 1042-43. Ugotovili so, da je bila roditeljska služba ob priliki, ko je gostovul v Gradcu SK Dunaj, malomarna. Tako lx> morala enajstorica Si urina |>otovati k nadaljevanju |xxlonavskega prvenstva nu Dunaj, mesto da bi uživala prednosti 'lastnega igrišča. V Miihlleitenu so priredili v nedeljo smučke tekme nu 10 km, katerih se je udeležilo okrog • 100 tekmovalcev. Zmagovalec Pilz je presmučal progo v 36 min. 20 esk. Itngiihildn llvegerjeva je še vedno nepre-kosljiva pač pu čitamio o Madžar ki Uonki Novakovi, du se ji počasi približuje |x) uspehih. Pri zadnji plavalni prireditvi za prvenstvo Budimpešte ie postavila Novakova spet dva inud-žurska rekorda. 300 m hrbtno je preplavala v 4:20.2 min.. 44)0 ni hrbtno pa v 6:02.8 min. Progi sicer nista popularni, rekordi so pa le rekordi! 8000 Monakovčanov je gledalo v nedeljo drsalni nastop obeh Baicrjev. čitamo, da so l»ili gledalci zlasti z umetnimi plesi na ledu zi^lo zadovoljni. V monnkovskem drsalnem stadionu so tekmovali iudi v hitrem drsanju na 30 in na 50 krogov. Obukrut je zmagal May-Schmidt. K80 letnici ustanovitve gruškega telovadnega društva je poslal nemški državni športni vodju von Tschammer und Osten čestitko, v kateri daje priznanje najstarejšoinui telovadnemu društvu na štajerskem. V Celovcu bodo priredili tudi letos nemško državno prvenstvo v hitrem drsanju. Prireditev, o kateri smo tudi lansko leto poročali, bo na N rliskem jezeru. španska nogometna zveza je povabila Nemce. da bi prišli 18. aprila v Madrid, k jer nuj bi bila povratna nogometna tekma med obema reprezentancama. Umrla nam je v 38. letu .starosti naša draga hčerka Iu mati, gospa Franja Dominko roj. Urek učiteljica Pogreb bo v četrtek, 24. dcc. 1912, ob 3 pop. z žal, iz kapelico sv. Frančiška. Ljubljana, dno 22. decembra 1912. Žalujoči: PRANJA, mati; TOMO ln MILOJICO, otroci; JIAHIJA, uslužbenka. Mali oglasi j Sliižbe | fl Kupimo B Jšfeic: Službo išče diplomirana otroška sestra negovalka k dojenčku aH k večjemu otroku za takoj ali pozneje, Tonudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna« 7181. j Službe H Dobe: Postrežnico z:t gospodinjska dela ter vajeno nekaj kuhe, mlnj-fio, pridno, pošteno. takoj sprejmem od 8 do 15. ure. Hrana in plača dobra. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 7183. (b Pisalni stroj zajamčeno brezhiben, poceni prodam. Naslov pri upravi »Slov.« št. 71S8. Prodam otroške igračke volneno damske obleke, ln drugo, Šašel Jaroslav, Kotnikova 13. (m Preproge Prodam dve originalni perzijski, kakor tudi dve bosanski preprogi za po-voljno ceno. Ogleda se: Sv. Petra cesta 25, vprašati v gostilni. Kupim stroj za izdelovanje cementne strešne opeke. Ponudbe podružnici »Slov.« v Novem mestu pod »Dobro ohranjen« št. 7013. (k Polhove in vse druge kože od divjačine kupujem po zelo visokih cenah, ker Imam dobre zveze' z Inozemskimi trgovci. Zdravič, trgovina, Ljubljana, Stari trg 30. (k Računski stroj kupim ali zamenjam za pisalnega. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kal-luilant« št. 7187. (k V italijanščino ln nemščino prevaja vloge, prošnje, listine, zapriseženi sodni tolmač PINTAR, Clgaletova št. 1 (poleg sodišča). Oglašujte v edino uspešnem dnevni* ku »Slovencu«! Cerkvena glasba o božičnih praznikih V stolnici. Sveti večer, ob 5: Premrl: Pokonci, narodi!, Ilaydn. Murijaceljska maša, Premrl: Graduale, Vavken. Pastirci, kam hitite, Arnič: Božična. — Sveti dan, ob 10 (spremlja orkester): Rihar: Zveličar nam je rojen zdaj, Novvovviej-ski: Missa pro pace, Premrl: Graduale, Schnabel: Transeamus, Premrl- Le spi. — Nu Štefanovo kimovčeva božična maša: Lepi hlevček Betle-hem, v nedeljo pa F'ilkejeva: Oriens ex alto. Cerkev sv. Jožefa. 24. lia vigilijo pred božičem ob 5 popoldne slovesna sv. maša. Izvaja se: Sveta noč, zložil Fr Gruber. Pri slovesni maši: Missa pastoralis, zložil A. Rihovskv; Graduule tecum principium zložil St. Premrl: po oferto-r ij u r llac noete cum natus est Jesus, zložil dr. A. Chlondovvski; po maši: Redu j, človek moj, zložil L. Cvek. — 25. na sveti dan ob 9 slovesna sv. maša. med katero se izvaja: Missa solemnis in bon. BMV., zložil J. B. Meuerer, z orkestrom: Graduale Viderunt oiunes, zložil St. Premrl; Ofert. Tui sunt coeli, zložil M. Filke; po maši: Zveličar nam je rojen zdaj. zložil Gr. Rihar. — 26. na praznik sv. Štefana ob 8 sv. maša z blagoslovom, med katero se izvajajo razne slovenske božične pesmi naših skladateljev z orkestrom. Cerkev pri Križankah. 24. na vigilijo pred božičem ob 5 sv. maša. pri kateri se pojejo razne slovenske božične pesmi. — 25. nn sveti dan ob pol 11 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa de Nativitatis D. N. J. Ch., zložil J. Gruber: Graduale: Viderunt omnes. zložil A. Foerster; Olerl.-Tui sunt coeli, zložil Fr. Krenn; po maši: Noč božična, zložil p. II. Sattner. Vse s spreniljevanjem orkestra. — 26. na praznik sv. Štefana ob pol II sv. maša z blagoslovom, med katero se izvajajo razne slovenske_božične pesmi naših skladateljev z orkestrom. Romunija gradi novo mesto Romunski gradbeni minister inž. Busila je imenoval posebno komisijo za postavitev odnosno obnovitev mesta Panciu v Moldaviji. Kakor znano je to mesto leta 1940. močno poškodoval potres, ki je poleg povzročene velike materialne škode zahteval tudi več človških žrtev. Suhe gobe prodaja Gospodarska zveza. Ljubljana, Blelvvelso-va št. 29. Ljubitelji glasbe! Stalno na zalogi najnovejšo jazz-plošče. Tudi še nekaj slovenskih komadov. Vedno vodeče znamke plošč : Elektroton, Co-lumbla, Polydor, Fonlt, La voce del padrone ln Odeon. (g Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena soprogu in dobra mamica, gospa Seljak Ema roj. Lassnig Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 24. dcc. 1942. ob pol 15 z Žal, iz kapelice sv. Jožeta na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Tržič, Ilirija, 23. decembra 1042. Globoko žalujoči: Anton, soprog Vera, Lea, Anton, Ema, otroci in ostalo sorodstvo Edgar Wallace: 33 Skrivnost skrivljene sveče Roman T. Ks. sc je vrnil v spalnico, vzel z mizice ob postelji svetilko in začel vse natanko preiskovati. Odkril je sled krvi. ki je v neenakomerni progi vodila v zunanjo sobo. kjer se je nenadno izgubila ob vznožju stopnic, ki so šle v gorn jo klet. Nato je sled spet našel. S sobno svetilko jc prišel do konca in ni mogel več dalje- Zato si je moral pomagati z žepno svetilko, ki jo je imel pri sebi. Vse je kazalo, da je moralo biti nekaj težkega, kar je kdo vlekel po sobi. Sled je držala \ kopalnico, ki jo je bil sicer že površno pregledal. a zdaj jo je še skrbne,je in ne brez uspeha. Kopalnica je imela namesto vrat nekako dvojno špansko steno in ko je ta zaklon odrinil. je čutil, kakor bi bilo za njim nekaj, kar ovira, da bi mogel na steža.j odpreti. Smuknil je v prostor in posvetil z žarnico za zaklon, kjer je ležal že trd mršav pes, z žarečimi očmi in iztegnjenim jezikom in kazal rumene če-kune. ves spučen od zadnjega boja. preden je poginil. Okoli vratu je imel ogrljak in na njem še nekaj členov pretrgane verige. T-Ks. se je zamišljen vzpel po stopnicah in odšel iz kuhinje. Belindu Marv — ali je umorila Kara ali je ubila psu? Gotovo, ubila je tega ali onega psa. Mogoče pn jc ubila tudi oba. XV. Drugo jutro je odšel T. Ks. po neprespani in skrbi polni noči poročat načelniku. Večcr-niki so bili polni »Chelseaške skrivnosti«, a podatki so bili pičli. »Doslej,« je poročal T. Ks. svojemu predstojniku, »se mi ni posrečilo, da bi izsledil Gathercola, a tudi sluga nc. O Gathercolu vemo samo to, da je jioslal svoj članek, kateremu je priložil posetnico, v »Times«. Natakarji v klubu, kjer se je mudil, ne vedo o njegovem kretanju nič določenega. Pravijo, da je čudaški, da je prišel tja samo slučajno, in ravnatelj, katerega sem vprašal o n jem. jc povedal, kako je bilo večkrat, da je Gathercole prišel in odšel, ne da bi opazili. Odšli smo tudi v njegovo stanovanje v Lincolns Inn, a zdi se, da je vse razprodal, preden je odšel v Patagonijo, in stanovanje odpovedal. Edina sletl je, da je neki človek. ki mu je baje po osebnem popisu podoben, snoči z vlakom ob enajsti od|iotoval v Pariz.« »Tajnico pa ste gotovo videli?« je vprašal načelnik. T. Ks. je strahotna pričakoval to vprašanje. »Tudi ona je odšla,« mu je suho odvrnil, »in je od snoči po 5.30 ni bilo več videti.« Sir George se je naslonil na stolico in si kuštral goste sive lase. »Edina oseba, ki je ostala.«: je rekel s jiikriin poudarkom, »se mi zdi, tlu je Kara. Bi nemara želeli, da bi prepustil ta slučaj komu drugemu? Prav za prav ni to vaš posel. Ali pa le hočete saini še dalje raziskovati?-. »Rad bi sam nadaljeval, gosjiod,« je odgovoril T. Ks. odločno. ^Ka j pa, niste sicer nič novega odkrili glede Kara?« T. Ks. je pritrdil- »Vse. kur sem odkril o njem, je. zanj porazno,« je odgovoril. »Zdi se, da si je skušal iz častihlepja priboriti v Albaniji najpomembnejši položaj. Zato je lKidkupoval in podpiral turške in albanske uradnike in tako pridobil v ondotnih krajih že veliko število pristašev. Bartholomcvv mi je povedal, da ga je Kara že vprašal o možnosti, ali bi britanska vlada [priznala »fuit accompli« v Albaniji, in mu prigovarjal, naj zastavi svoj vpliv v kabinetu, da bi priznali položaj, ki bi nastal po kakršnem koli prevratu. Ni dvomu, du je Kara organiziral vse politične umore, o katerih so preteklo leto poročali iz Albanije. Našli smo tudi ogromne vsote denarja in listine, kar smo prepustili vse Foreign Officeu, ki naj ukrene po zakonu svoje.« Sir George je dolgo mislil, potem pa rekel: »Mislim, da se vam posreči razmotati ta problem, uko najdete tajnico.« T. Ks. je odšel iz urada vse prej ko vesel. Nameraval je iti zajtrkovat, a se je spomnil, da je obljubil obiskati Johna Lexmana. Bi mu li mogel John Lexmun dati ključ za razrešitev te tragične zmede? Nagnil se je iz taksija in zaklical vozniku nov naslov, kamor naj ga pelje. Taksi sc je ustavil pred vrati hotela G rea t h Midland, ko je prav tedaj odhajal iz njeg John Lexmn. »Ali bi stopili z menoj na zajtrk?« je rekel T. Ks. Mislim, da že veste Za vse novice?« »Bral sem. da je bil Kar« ubit, ako je to, kar mislite,« mu je odgovoril »Res. istočasno smo govorili snoči prav o tej zadevi, ko se jc oglasil telefon. Boga bi zahvalil, ako bi se nc bili vi vmešali v to,.: je rekel zaskrbljeno. »Zakaj? Kiij mislite s tem?« je vprašla pristav začudeno. »Rajši bi. da bi vas ne bilo tam. ka sera se vrnil, »mu jc odvrnil John bridko. »Hotel sem enkrat za vselej končati s to umazano zadevo, ne da bi zapletel vanjo svoje prijatelje.« »Pretenkočntni se ini zdite,« se je zasmejal T. Ks. in ga potrepljal po rami- Rad bi. dragi moj, da bi se z menoj izgovorili in mi povedali vse, kar veste, ter mi tako pomagali razjasniti to skrivnost.« John Lexman je gledal naravnost pred sc s temnim in zaskrbljenim pogledom. »Vse bi storil za vos, T. Ks.,« je resei mirno, »in to še zlasti, ker ste bili tako dobri z Grace, a v tej zadevi vam ne morem pomagati. Sovražil sem Kara. dokler je živel, in sovražim ga tudi mrtvega!« je vzkliknil in v njegovem glasu je bila jeza in sovraštvo. Bil je najpodlejši človek, kar jih je kdaj dihalo. Ni bilo lopovščine, ki bi sc je ne bil posluževal, in ni bilo še tako grozne krutosti, s katero se ne bi ponašal. Če se je kdaj prelevil na zemlji zlodej v človeka, se je v Remingtonu Karu. Zato je bila zanj ta smrt preusmiljena. Toda ako je Bog. mora ta človek trpeti v peklu na vse večne čase za svoje zločine.« T. Ks. gu je osuplo gledal. Ob sovraštvu, ki ga jc kazal njegov obraz, mu je kar zustal dih. Takega odpora in srda ni jiri njem nikdar prej opazil. »Kaj vam je sloril Karu?« je vprašal. John je pogledal skozi okno. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar® Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenČii