SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXVI. (20) No. (štev-) 24 HSLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 15. junija 1067 PO ZMAGI IZRAELA NAD ARABCI (POPOLEN VOJAŠKI PORAZ ARABCEV Ob II. obletnici Hladnikove smrti Dne 20. junija bosta minili že dve leti od smrti Janeza Hladnika. Naslednjega dne je bil njegov pogreb. Okoli cerkve, v kateri je ležal na mrtvaškem odru. se se zbirali ljudje; množica je (postajala vedno večja. Vse okoliške ulice so bile polne pogrebcev. Med njimi &o bili možje iz inteligenčnih poklicev, ženski svet iz višjih družbenih slo-jevt velike večina pa je bila navak&rih, preprostih in revnih ljudi- Od Slovencev so bili pred in povojni naseljenci. Vsi so prihiteli, da Janezu Hladniku v zahvalo za vse njegovo delo izrečejo v slovo še zadnji zbogom. Kdor je bil na Hladnikovem pogrebu, ga ne bo nikoli pozabil. Cerkveni dostojanstvenik s pristojne škofije je •ob pogledu na množico ljudi, ki so Hladnika spremljali aa njegovi zadnji zemeljski poti dejal, da je toliko ljudi vseh slojev lahko zbral okoli sebe samo Hladnik. Resnico je povedal. Nihče drugi tega ne bi mogel istoriti, ker nihče se ni »poglobil v dušo in miselnost teh ljudskih množic tako globoko, kakor skromni, nesebični in do skrajnosti nožr-' —^ini s:n slovenskega naroda Janez Hladnik. Razumel je te ljudi ki so leta in leta živeli pozabljeni, v vseh mogočih stiskah in nadlogah. Niso imeli dobrih cest, ni bilo šole, farna cerkev zapuščena, brez živega farnega društvenega karitativnega in družabnega življenja. Na te velike pomanjkljivosti in zaostalosti kraja iso kandidati raznih, političnih skupin vedno opozarjali pred ‘ ne- Za Sinajski polotok pa se je priprav- arabski svet spravila v vojno, nato pa ga pustila na cedilu. Poleg Arabcev, ki sO doživeli vojaški poraz, je pa ZSSR doživela hud prestižni udarec. Vojaški strokovnjaki so naj- zahodnih velesil. Najiprej je zavrgel mirovne pozive ZN, nato pa se je podal v Moskvo na posvet s sovjeti. Na svoji poti se je ustavil prej še v Beogradu ter je imel z za sovjete največ vrednim evropskim vazalom Titom dolg razgovor. Ker zaenkrat Moskva drugačnega tolažila poraženim Arabcem ni mogla Z bliskovito vojno, po vzorcu nacističnega blitzkriega iz druge svetovne j vojne, so Izraelci minuli teden v dneh porazili arabske sovražnike. j S TvSt IS ^ Večino svojih vojaških sil so najprej orožja zahodnih 'P°tef’ t6r T V treh dneh lovska in bombna letala Mirage so se “ pndrveli do Sueškega prekopa m zavzeli izkazala nad sovjetskimi Mi j Na:dalje ves Sinajski polotok. Tako so si znova • T , , , , , . , ? v. zauv<* je Izrael dakazal da se sovjetskih gro- odprh Tiransko ožino v Akabskem zal. K .■ ,=,1 , , , , zenl ni treba bati, ker ostajajo samo in si zagotovili svobodno plovbo Ido svo- , . ... .. . , . ,___ . , , , . .. . , besede ki jih ne spremljajo diejanja. J ega pristanišča Eilat, ki jim ga je bil „„ * . .. ... Nasser blokiral. S J raznim teonjam o sovjetskem . ... , v ,, v j načrtu, da je spravila iz Bližnjega vzho- di Ž* tretji dan Po začetku sovražno-! da Amerikance in Angleže, ko se ji je sti je Jordanija pristala na premirje z p0Sreči]0 ,da SQ al,abske ,države prekini_ le odnose z Anglijo in ZDA, ostaja na drugi strani dejstvo, da s tem ni utrdila svojega položaja na tem delu sveta, ker inikaar ne bo mogla sama odločati. Tudi teorija, da je Moskva spravila Nasserja v vojno zato, da bi se ga znebila, ker pač ni komunist in bi Moskvi ugajala v Kairu rdeča vlada, kakor sedi n. pr. v Damasku, ni utemeljena, prav tako ne trditev, da je Moskvi ta načrt spodletel, ko je Nasser ostal predsednik Egipta še inaprej, kljub strašnemu vojaškemu porazu. SESTANEK DRŽAV KOMUNISTIČNEGA BLOKA Vsekakor je bil prestižni udarec za ska varen hrbet za operacije proti E-giptu. Vrgla se je nato še proti Siriji na severovzhodu in v krepkem sunku so nekatere izraelske vojaške edinice pridrle na nekaj kilometrov pred Damask. Za Egiptom je tudi Sirija pristala na premirje ter so bile vojaške operacije na Bližnjem vzhodu minulo soboto končane- Dva in nol milijonski Izrael £ »šel zmagovalec proti 60 milijonom Arabcev, Koordinacija izraelskih vojaških operacij z obveščevalnimi je bila brezhibna. Izrael je po zavzetju arabskega dela Jeruzalema in ozemlja zahodno od reke Jordan objavil, da teh dveh podro da je prekinila diplomatske odnose z Iz raelom. 'Za njo so začeli capljati seveda njeni evropski vazali: češkoslovaška,Bolgarija, Poljska in Madžarska. Romunija zaenkrat še ni prekinila diplomatskih odnosov z Izraelom, prav tako tega Moskva ni zahtevala od Jugoslavije, da bo tako Kremelj mogel imeti še naprej vpogled v razmere v Izraelu. Je pa Tito zagrozil, da bo to storil in je končno tudi to izvršil. Rdeča Kitajska je po Svoji znani tak-tiki obsodila Moskvo, da se je skupaj z Angloamerikanci zarotila proti Arabcem, Kuba pa je objavila eno najbolj gorosta-snih novic, da so Izraelci zato tako hitro porazili Arabce, ker poveljujejo izraelski vojski nemški nacistični častniki iz druge svetovne vojne. I Z T E D N A TEDEN V Vietnamu je ameriško letalstvo kongregacij za vzhodno cerkev, za za-več dni bombardiralo vojaške in indu- kramente, koncilske zadeve semeni-strijske naprave, zlasti elektrarno: v šča ia univerze ter komisije za kanon-središču Hanoia. Komunisti so silovito siko pravo- S smrtjo teh dveh kardina-n&padali v bližini ameriške pomorske lov šteje kardinalski kolegij 9i Članov, baze Pleiku ameriške čete so jim pri-, S 26 nedavno imenovanimi kardinali, zadele velike izgube v kraju Mugia. Predstavniki ameriških držav, ki so včlanjeni v Organizaciji ameriških držav, se bodo sestali 19. t. m. Razpravljali bodo o pritožbi venezuelske vlade proti komunistični Kubi zaradi pošiljanja orožja in gverilcev v Venezuelo. ki bodo dobili kardinalske klobuke dne 26. t. m. je pa vseh kardinalov 118. Pavel VI. je v nedeljskem govoru ob blagoslovitvi vernikov izreke zahvalo Bogu, „da počiva orožje“ na Srednjem Vzholdlu, ter obžaloval zaradi trpljenja, škode in zlasti zaradi strasti Bolivijska vlada' je spričo napetega ter nevarnih in perverznih idej, ki jih položaja v državi in gverilske akcije za sabo pušča vojska.. le Varnostni svet ZN- Pošiljal je pozive na volitvami, nato so pa na vse zopet pozabili in se je to ponavljalo iz leta v leto. Janez Hladnik ob prevzemu župnije ni nič obljubljal, ker ni bil mož obljub, ampak trdega dela. Začel ie z obnovitvijo najprej pri fari. Razširil in sko-ro nanovo je pozidal cerkev, župnišče, cerkveno dvorano, mladini pa zogotovil lepe šolske prostore. V faro je povabil slovenske šolske sestre, da so prevzele vzgojo šolske mladine. Hladnikova delavnost pa ni bila o-mejena samo na cerkev. Kjerkoli je •bilo treba kaj napraviti, izboljšati ustvariti, da bi imeli ljudje lepše življenje, povsod je bil zraven. Vše je razdal-Njegova socialna delavnost ni poznala meja. Za te ljudi je bil Hladnik naš Janez E- Krek. Tako si je Hladnik utrl pot v srca ljudi ki so politično in svetovnonazor-no pripadali različnim skupinam, od katerih nekatere niso bile naklonjene Cerkvi. Toda vsi so si bili edini v tem: Odkar je prišel k sv, Jožefu v zahodni La-nus Janez 'Hladnik, je v to prostorno naselje posijalo sonce. Ljudem je s svojim delom približal Cerkev, jim povrnil vero v življenje, da so v njem začeli doživljati vso polnost družinske sreče ob svojih otroki-h katere so v Hlaidni- _______________ _____________ __________ •kovi farni šoli sestre naučile toliko le- korned;jo. Javno je podal ostavko, toda pih stvari, za katere prej še vedeli ni-. nje)5,ovj agenti so istočasno nahujskali »o. Postali so Hladnikovi ljudje in eg-fpča.-nske množice, da so zahtevale či.i ne namerava več vrniti Jordaniji ; komunistični blok tako silovit, da je Prav tako ne namerava vrniti Egiptu K-rerneU videl potrebno sklicati svoje ozkega .pasu Gaze ob Sredozemskem , yazale na hviter Posvet v Moskvo, ter so m-orju ter področja okoli Tiranske oži- iZe minuli četrtek, 8- t. m. ko je bila 'izraelska vojna z Arabci v zadnjih fazah, prileteli v Miskvo nasledili ji komunistični diktatorji : madžarski Janoš Kadar, poljski Vladislav Gomulka bolgarski Teodor Živkov, češko slovaški ,kom. teroristov proglasila obseidlno stanje. Do tega je prišlo, ker sta Revolucionarno nacionalistično gibanje — stranka biv. predsednika dr. Paz Es-tensora — ter Revolucionarna stranka Ijen pogajati. V šestdnevni vojni je imel Izrae' nekaj nad S000 žrtev, med njimi blizu 700 mrtvih medtem ko so utrpeli, po neuradnih cenitvah. Arabci nad deset- ! A,?on5n. Novotay ter seveda Jugoslovan-tisoče žrtev. Izrael je zajel ogromne ski ■Br°z Tl«^. T-a je pripeljal količine arabskega vojnega materiala, *eklJ ^’0J'ej?a Pf od tankov do tovornjakov in or52Ja"všeli Za zimazij Avtoritarec Duvalier v republiki Haiti je dal postreliti 18 častnikov zaradi zarote, ki so jo pripravljali proti njemu. Danska prestolonaslednika Marga- levice, ki jo vodi znani komunist Juan _ Lechin, objavili, da odobravata nastop r’ta 3e i_e v soboto 10. t. m, poročila s kom. -gverile; rudarji, delavci in štu- francoskim diplomatom grofom Henri-dentje v rudarskem mestu Oruro so pa korn Laborde de Montpezat. Na po-napoveklali -skupen nastop proti sedanji r°kp «o prišli^.skoro vsi eyropski vla-vladi. Vojska je v tem mestu zasedla darji ali pa njihovi zastopniki. vse važne položaje. j Maro§ki kralj Hasan bo v kratkem Brazilsko vrhovno sodišče je odb- odšel v Washington, kjer. bo pri preld-seboj te svojega p< inredsednika Kočo j brilo izročitev nemškega emigranta sedn-iku Johnsonu posredoval, naj bi -ei in za tolažil* Franca Stangla Zahodni Nemčiji. Ob- Severna Amerika pritisnila na Jude, Vrst večinoma sovjetskega izvora. Nad Poraženim Arabcem si> tJ moskovski va 800' arabskih tankov je mogel Izrael zali sto™° s sovjetskimi komunistični-tn-koj vključiti v svoje tankovske <0- mi veljaki Leonidom Brežnjevim, Ale- j ks-ejem Kosyginom in Nikolajem Pod- V času vojaških akcij okoli Izraela g°rnym objavili, da proglašajo Izrael neprestano zasedal v New Yorku za ^apalllalca im, da ga je kot takega treba obsoditi. Izrael da mora umakniti tožen je zločinov proti Judom in dru- j da bi se umaknili z ozemlja, ki so si g m narodnostim v koncentracijskem ga pridobili z -orožjem minuli teden, ter taborišču Tre-blinka med II- svetovno se povrnili na mejo, določeno v prevojno. Njegovo izročitev -sta zahtevali mirju leta 1949, tudi Avstrija in Poljska. Kardinalski kolegij rimske katoli- kolegij ške Cerkve je izgubil dva ugledna člana. V Severni Ameriki je umrl nad- premirje ter se je -pozvom prva vdala ®v°je oddelke za prejšnje meje, Zdru- Jordanija- Sledil ji je Irak nato Egipt j-eni nar°d5 P® morajo prevzeti kontro- ; §kof v gt. Louisu kardinal Joseph Rit- in zadnja Sirija, vse seveda zaradi vo- 0 položajem. Vse svoje akcije, da v paiermU pa tamošnji nadškof je Izrael izvršil ,pod zaščito zahodnih i Fjrnosto Kuffini. Slednji je bil znan po imperialistov. I svoj5k oldUoiiilnili nastopih proti komu- Ni pa bil namen moskovskega se- nistom pa tudi lprot; takoimenova.nim sta 14. t. m. obnovili preidi Stanka sovjetskih evropskih vazalov sa- «liberainim» katoličanom. Bil ie član četi „dialog“ v Varšavi. jaš-kega poraza. 'Druge, oddalienejše a-rahske dežele, med niimi Alžir, se pozivu niso odzvale ter so še vedno v vojnem staniu z Izraelom. Toda razen Sirije in .Terdaniie. noh»na ¡•Vuga arabska država ni Egiptu d°i'ainsko pomagala. Ni ma tud; Tzrael dobri nobene -dejanske Vojaške nemoči od zahodnih velesil v času operacij. * NEUSPEH ZSSR NA BLIŽNJEM VZHODU ■Nasser je po silovitem vojaškem porazu ki ga je doživel, zaigral novo Hladnik je bil ves njihov. Samo tako nje^ovo vrnitev na predsedniško mesto je razumeti, da pred leti v času naj- Naslednji dan ga je nato parlament znova notrdil na vodstvo -države. Podo- hujše gonie sovražnikov Cerkve proti verskim šolam, v Hladnikovi fari bilo niti enega lenaka proti farni in proti duhovščini. Proti Hlatdniku in njegovemu delu ljudje v njegovi prostrani fari niso pustili nobenih mapa-dov. , Ljudie so dostikrat nehvaležni. V Hladnikovi fari so množice ljudstva v bno kakor v Eeiptu tudi v drugih a-rabskih državah ne morejo dojeti re- Turčija ni ugodila prošnji ameriške vlade, da bi zastopala ameriške koristi v Iraku, ki je prikinil diplomatske zveze z ZDA. Sovjetska zveza in ZDA sta poslali vesoljski ladji proti planetu Venera. Severna Amerika, in kom. Kitajska mo besedna. obsodba Izraela in zahodnih sil. Glavni namen je bil -proučiti po-'ozaj na Bližnjem vzhodu ter se pogovoriti o skupnem nastopanju v slučaju, če bi se vojna razširila in bi bil v nevarnosti evropski komunistični blok. sničnosti svojega vojaškega poraza- V prestolnicah te države se vrste demonstracije proti Angloamerikancem, s katerimi so skoro vse arabske države prekinile diplomatske odnose, govorniki | trolo nalil poraženim in sedaj do Kre-zahtevajo ukinitev petrolejskih dobav mlja morda nezaupljivim Nasserjem. pokazale, da niso takšni. Njegova smrt. zabodtlim silam m v egipčanskem ča-jih je tako prizadela, da so bili vsi.P0-laoT,ig|u go se pretekli ponedeljek poja-trti in žalostni. Pa ni bila to narejena ^ tudj prv- napad; na ZSSR, ker je žalost, ampak globoko, iskreno ^ a iiiiiiiiimiHiaaaaaaBBB na.. S 'solzami v očeh so stopale žene ^runj0 pre,pel-iall s pokopališča ter ga in otroci za krsto svojega župni a, pri ^ po]0žiH v grobnico v farni cerkvi sv. jatelja dobrotnika. Še možje^ ^se ji j0jefa. Pogrebne obrede bo opravil Iz življenja In dogajanja v Argentini Predsednik republike gral Juan Car- ljedeljstvo in živinirejo dr. Lorenzo A., los Ongania bo imel ob -obletnici vlalde Raggio, ki je v govoru navajal, da Strah pred razširitvijo vojne je prignal ■ argentinske revolucije dne Z8. t. m. ima Argentina trenutna 47.5 milijonov evropske sovjetske satelite, meli njimi govor, v katerem bo prikazal delo, ki glav goveje živine. je bilo za obnovo države ter ureditev V Cordobi je policija odkrila močno razmer v njej opravljeno v tem času. razpredeno komunis-tičino mrežo. Pri Državna tajnika za kulturo in vzgo- preiskavi na raznih mestih je zaple-jo prof. Carlos Maria Geliy y Obes ter nila velike količine propagandističnega za finance Francisco Aguilar sta od- materiala ter orožja. Iz zaplenjenih stopila. Prvega je nadomestil dr. Asti- stvari je razvidno, da ima kom. partija i gueta, drugega pa Lois D’ Imperio. v kordobski provinci okoli 30.000 čla-Oba sta prisegla v ponedeljek 12. t. nov. m. pred predsednikom. I V Argentini je v volivne imenike Državno tajništvo za tisk v pred- vpisanih 12,684.734 volivcev. Od tega sedstvu vlade je bilo pneosnovano v števila je moških volivcev 6,374.831, Državno tamištvo za propagando in ženskih pa 6,314,896. turizem predsedstva države. Ima tele- Zima, mraz, to je seldiaj glavni pred-direkciie: za tisk, za radijske postaje met za razgovore po vsej Argentini, in televizijo, za kinematografijo, za Tako hudega ni bilo že od leta 1900. turizem in za inačrte. Za državnega Viso državo je namreč pokril nov val tajnika je bil imenovan vseuč. prof. dr j polarnega mraza. Zaradi tega je tem- Tita, v Moskvo da bi dobili zagotovilo, da jih Moskva ne ho pustila na cedilu tako kakor je to storila z Arabci. Tito je dobil na tem sestanku v Mo s-kvi še posebno nalogo. Ker je doslej odlično igral za Moskvo vlogo najboljšega prijatelja Egipta in zlasti Na-s-serja, so -se v Kremlju z njim dogovorili, da bo to vlogo igral še naprej. Zato je Tito poslal kot svojega odposlanca — v resnici pa zato, da tega mi bilo treba storiti kate-mu sovjetskemu komunistu — Kočo Popoviča takoj po vrnitvi v Beograd, kar naprej v Kairo, da bi vsaj po tej liniji, preko Beograda, Moskva obdržala kon- V arabskem svetu pa je alžirski predsednik Boumerieinhe začel igrati vlogo niso sramovali. Saj so vsi -bridko občutili, Ida je zanje prenehalo biti veliko, plemenito srce. ki je med nje izžarevalo samo ljubezen. -Svojo hvaležnost šo mu farani ho- Friderik Frischknecht. | peratura še bolj padla- V Buenos AL Argentinski nadškof je in škofje so resu je bila v torek 13. t. m. —4.29C. najodločnejšega nasprotnika Izraela in imeli letno zborovanje v mestu Embal- Po mestih v notranjosti države je bila ................ ..................... se v kordobski provinci. Z zasedanja Se nižja .Tako n. pr. Bahia Blanca Ta obletnica bo pa znova tudi slo- so izdali skupno pastirsko pismo o na- —8 5; Bariloche —16; Cordoba —8; venske naseljence opozorila na hvale-jioga-h kat. cerkve po zadnjem koncilu; Mendoza —6; Neuquen —11 Rosano žnost, ki smo jo dolžni Janezu Hladni- !tsr 0 njenem delu za dušni in telesni J —8; San Juan —7; San Lu:s —6; San- msgr. Sohell, ki je Janezu Hladniku še ku za vse kar je storil za nas, za slo- blagor vernikov. V tem pogkliru opo- za njegovega življenja izipesloval pri vensko skunnost in slovenski narod. Sveti stolici priznanje Cerkve za Veliko je Storil za nas ves se je za njegovo ovromno in vsestransko delo, nas žrtvoval poleg Svojega rednega de-ki ga i'e opravil v zaupani mu župniii, la V župnijah, na katerih je služboval teli potrditi tudi z željo, naj bi njegovo |ter p.a ^ paTWe za d «K ki ga žavni praznik dne 20. junija ob II. ob- je nožrtvovalni slovenski duhovnik o-. In za to moramo biti Janezu Hla-letnici njegove smrti, ko bodo njegovo pravil v svoji novi domovini. I dniku še -posebno hvaležni. zarjajo na nuin-^st da vsi tisti, ki imajo materialnih dobrin v izobilju, po-množe svoje napore, da bi bili deležni kulturne izobrazbe vsi ljudje, da bi bilo zadostno poskrbljeno za njihov zdravje in da bi bili tudi deležni tel materialnih dobrin, da bi lahko vs ljudie živ°li v rosnici človeško žaljenj'-. V mestu Rutina v prov- Santa 171 so 10. t. m. ololprli prvo- živinorejsko slavje. - Pripravila ■ ga je kraievna Kme-t.-vjka dpužba. Obp-zem. je bila razstava poljedeljskih prid"lkav, treovme in ži- ta Rosa —12 Trelew —9. V Base So-bral na Antarktiki je padla celo na —51?C. V sredo 14. junija je bila temperatura še nižja. V Bs. Airesu —5,3, okoliških mestih, pa —6 —8 in še •eč. Zaradi mraza je zmrznila voda po •odovodn'h tankih ter so na več me-•tih.po hišah popokale vodovodlne cevi. '’o raznih mestih je tudi -snežilo. N- pr. v Mar del Plati, da Andov snloh na omenjamo, kjer so vse ceste in železniške zveze med Argentino m Cprni zaradi snega prp-kinlene. Zarad; hudega mraza. s° R v Rs 4iresu povečala po- vine- Navzoč je bil drž-. tajnik za po- raba petrolejo in plina za več kot 50%. ZENA I Kaj bo sinku sen prineslo Alja tuta, nana nina. V preteklih časih je rojstvo otroka prineslo v hišo pravo revolucijo- Babica, včasih zdravnik, sorodnice ali sosede _ vse to je dalo dogodku poiseben okvir. Danes je povsem drugače. Pričakujoča mati, poučena in pripravljena na veliki dogodek Se umakne v porodnišnico in čez nekaj dni se z novorojenčkom pripelje domov. Tedaj se začne pravo življenje v treh, ker ubogi očka je pri svojih bežnih obiskih v porodnišnici igral komaj, komaj drugo violino. Pozdravljen novorojenček! Nepopisno srečo si prinesel staršem. Rodila sta novega človeka. Krog je zaključen, ljubezen se je utelesila v otroku. Bog jima je dal Svoj blagoslov. Tak je začetek v treh. A v življenju. je sladko z grenkim pomešano. Tudi v mladi (družini se lahko kaj kmalu pokažejo nevšečnosti. Posebno prve čase. 'Novorojeni pogostokrat zamenja dan z nočjo. Zbogom spanec. Oba sta prikrajšana za spanje, posebno mati- Podnevi sta utrujena. Ona ki se preveč mudi okoli otroka* ne zmore vsega dela. Jutranji prizori niso vedno najslajši. Srajce niso v redu, nogavice nimajo para, hlače nezlikane. In ta gumbi, ti presneti gumbi, iki odletijo prav ko se najbolj mudi!... 'Mož z grenkim smehljajem duši Svojo nevoljo neprespana žena, z občutkom krivde v srcu, skuša v naglici vse urediti. 1 Nekateri možje mislijo, ¡da mora tako biti, drugi se tiho jezijo, tretji vzrojijo. „Joj“ — pripoveduje Katica — „Kako sem bila prve tedne zmešana. Mislila sem, da se moram samo oko): otroka vrteti. Na moža sem skoraj pozabila. Navajen je bil do tedaj, da sem mu vse natančno pripravila. Revež! Ko se je pritoževal čez nered, sem se vedno opravičevala z otrokom.“ „In jaz?“, je nekega dne izbruhnil, „kaj sem jaz zate? Živiš samo za otroka, ali mene ni več?“ To je bil za Katico mrzel poliv na glavo. Takoj ni mogla vsega spremeniti, a začela je hiteti z delom. Odpravila je dojenčka že zgodaj in tako imela miren večer z možem. Z urejenim delom je zadostila dolžnosti in pravici obeh, da bosta tudi pozneje že ob večjih otrocih živela svoje življenje- Pa še nekaj drugega je Katica dosegla. Prosila je večkrat moža za pomoč pri otroku. Večkrat sta skupaj otroka ¡kopala, večkrat ga je tudi sam preoblekel. Pogostokrat, posebno ob sc- 1 E N S ¥ E T Anica Kraljeva botah je ostal „na straži“, ko je morala Katica nakupovati. Vzajemno delo ju je zopet združilo in nihče ni imel več občutka, da ji v „kot potisnjen“ Taka ali podobna kriza nastane skoraj pri vseh mladih zakoncih, posebno če nič ne vedo o njej. (časi se spreminjajo. Težko je dobiti zanesljivo hišno pomočnico. Zato je priporočljivo, da se mladi mož seznani, vsaj v glavnem s hišnim delom, posebno s kuhanjem. Tako ne bo revež, prisiljen jesti samo naložene kruhke, če mu slučajno žena oholi. Tudi mož lahko zagreši, da ženo zanemari. Zaradi prevelike skrbi za svoje delo in zaslužek, ne najde časa za že. no in pozneje tuldii ne za otroke. Stra. šna napaka, katere ne ho mogel pozneje nikoli popraviti. Z ženo in otroki si bodo tujci Materinstvo res zahteva velike žrtve, a ne tako velike, da mati nase pozabi. Mati ni suženj svojih otrok. Samožrtvovanje matere otrokom presneto malo koristi. Nasprotno: Otrok bo čedalje več zahteval od nje in ko nje ne bo, bo vedno pričakoval da mu boldlo drugi služili. Sinovi suženjskih mater so svojim ženam tirani, hčerke pa 'nesposobne za samostojno življenje Vzgoja začne že v zibelki. Vzgajati dojenčka začne mati z redom, bodisi v hrani in 'snagi, bodisi s spanjem in z mirom. Pestovanje mu je popolnoma nepotrebno. No ne bo velik greh če očka to stori: vsaj za hip ga lahko ipoujčka. In babici je tudi treba privoščiti to veselje — a le za hipec, ker maio bitje si kmalu zapomni kako je na ljubečih rokah prijetno. Urejeno življenje dojenčka bo mladi materi dopustilo čas, da bo bMt''». kaj tudi zase- Zanemarjena mlada mati je žalostna pojava. Najti mora nekaj časa tudi za svojo duševno obogatitev. Kje bo jemala, idia bo drugim dajala?“ Morala bo rasti ob možu, da ne bo reva nevednica med svojimi otroki. Treba zgodaj začeti nabirati zaklade. Tudi naj se ne brani spremljati moža v družbi češ, da ne more zaradi otroka. Družba je obema potrebna in — po lepi nedelji je že ponedeljek manj grenak. * v KOROŠKA i Ena izmed naših prvih nalog v zdomstvu je delati za (dobro svojega Obisk slovenskih pevcev ! naroda. Tu pa ni zadostno samo naše protikomunistično razpoloženje, saj sku- , paj s propadanjem komunizma tudi tako zadržanja postaja vedno manj aktualno. Poleg slovenske Opere in slovenske ^ Zmoremo in mwramo mncgo več. Bog je dopustil, da so naši Filharmonije, i s a is svojimi nas opi borci katerjh se ldanes spominjamo, dali svoja življenja na artvenik ¡domovine, v Ceiovcuze redna gosta, prihajajo na ^ ^ ^ ^ ^ ^ ¡n ,jubezni do gvoje domačije. Nam pa je dal, obisk na Koroške iz Slovenije u i n - ^ živ}mo- A ne da živimo brez naloge! Zato moramo zastaviti vse svoje sile kateri pevski zbori Med te spa^ a pev- ^ in diuhovllo rast. Le že bo zdravo (žito raslo mcjSnejše kot skl zbor v Domžalah, ki ga i yulka) se more za človeštvo in tako tudi za naš narod roditi lepša bodočnost. (Jože Poznič v govoru na spominski proslavi slovenskim žrtvam dne 4. junija 1967 v Buenos Airesu.) mošnji župnik skladatelj Matija Tomc. Njegov zbor je nastopil s koncertom dne 10- junija v škocijanu- NI politika, pa vendarle ie Novoletni govor ki ga je imel ljubljanski nadškof dr- Pogačnik na novoletnem sprejemu pri Komisiji za verska vprašanja dne 11. januarja t. 1., smo objavili v Sv. Sloveniji ištev. 10 z dne 9. marca- V pojasnilo nekaterim trditvam nadškofa dr. Pogačnika v tem govoru je I. A. napisal v clevelandski Sloveniji z dne 29. maja t- 1-članek pod gornjim naslovom, ki ga ponatiskujemo v informacijo našim bravcem. Verski list “Družina” je 15. januarja objavil “programatični govor ljub-ljanskega nadškofa” s podnaslovom “Razvoj odnosov- meldf Cerkvijo in državo Govor je tesno navezan ¡na znani Protokol, ki urejuje začasno odnose med Vatikanom in Jugoslavijo. Že to daje govoru značaj političnega dokumenta, kajti protokol sam je tipičen proizvod vatikanske politike do jugoslovanskega komunističnega režima. Govor skuša dalje kar sam pojasniti svoje .stališče do politike, ima torej tudi s te .plati pfilitičen značaj. ‘Zato ne ¡bo odveč, ako mu damo tudi politično oceno brez vsake verske primesi, žalibože kaj takega ni mogoče doma pod komunistično diktaturo, zato se mora oglasiti svet svobodne demokracije. To je ¡razlog za naša javna premišljevanja, ki bi rada obravnavala samo par točk iz tega govora. I. Cerkev in politika Cerkev je končno vkljub božjemu iz voru tudi človeška organizacija, ki kot taka mora imeti svojo politiko, naj se brani tega izraza kolikor se hoče. Politika ni namreč praktično ničesar drugega kot boj za vpliv, ki ga potem izrabiš v namene svoje organizacije. za Avstrijo, dr. Korošec za Jugoslavijo, prelat Kaas za Nemčijo ? Resldla so nacistična in komunistična diktatura začasno zavrle rast njihovih idej, toda ideje niso zamrle, v velikih državah so že zaživele svoj’ triumf. Slovenskim duhovnikom se torej ni treba prav nič sramovati družbe, v kateri so se nekdaj nahajali. Kot v vsakem stanu, se tudi v duhovniškem najdejo sposobni ljudje za politične (posle, zakaj naj bi jim bilo to delo prepovedano ? Stališče govora je pa napačno še z druge plati, če verska organizacija pre. mleli. Po tem je pa začasno vse utihnilo. , Omenjeni novoletni govor je pa ta predmet prestavil zopet na dnevni red z izjavo: “Cerkev odklanja tisto težnjo po klerikalizmu, da naj .bi namreč klei vršil tudi laične posle, čeprav le subsidiarno, to je, iz razlogov ljubezni in pomoči do bližnjega, kakor se je to tudi godilo pri nas v preteklosti.” Ta i:n taka ¡definicija slovenskega klerikalizma nam je pa res nekaj novega. Pa ne samo to. Zdi se nam, da je v kričečem nasprotju s slovensko politično zgodovino. Pred dobrimi 100 leti je v Avstriji zavladal liberalizem in imel monopol do oblasti. Tudi slovenska javnost je prišla pod njegov vpliv. ¡Liberalizem je pa svoj monopol skušal uveljaviti povsod, na političnem, gospodarskem, nacionalnem, socialnem, prosvetnem in filozofskem področju. Pri tem se je še postavil na stališče: kdor ni z menoj, je poveduje svojim članom ullleležbo pri proti meni. To liberalno stališče je ro- politiki, zakaj ne bi smela tega delati tudi druga. Ako to dela Cerkev, zakaj tega nista smela delati na primer delavski in kmetski stan? Ako. fo,misel razpredemo Idlo konca, pridemo do tega, dilo dvojen odpor: med konservativnimi krogi in v delavskih vrstah. Prišla je doba ločitve duhov, ki jo je pa povzročil liberalizem. Konservativne struje, ki se jim je morala priključiti tudi Cer- da ravno tisti, ki jim politična svoboda j kev, ker je drugje niso marali ali pa daje največjo korist, sami ubijajo to 80 jo hoteli imeti samo za deklo, so se idej'0 in pripravljajo pot ¡diktatorskim režimom. Ali mora ravno Cerkev dajati vzgled na tem področju? Vemo ipa tudi, da so Cerkvi bili v nadlego nekateri duhovniki, ki so se pečali is. politiko. Niso izpolnjevali svojih poklicnih dolžnosti kot se spodobi s svojo politiko so pa tudi odbijali vernike od Cerkve. Dalje so nekateri diktator-Cerkev tudi ni nikoli tega boja zane- s:ki režimi hoteli vpreči posamezne dU-marjala, je torej imela zmeraj svojo Dovnike v svoj političen voz. Taki du-politiko, ki jo je pa prikrojila zmeraj Dovniki so kmalu postali spotika za jav-danim razmeram. Zato tudi ne more i nost in hreme za cerkveno organizacijo, nihče zameriti Yaiikan«, .da. se .je, spo- Mortj!a je imel Vatikan to pred očmi, ko V Luksemburgu se je 13. t. m. začel sestanek zunanjih ministrov 15 držav, ki sestavljajo zahodnoevropsko demokratsko obrambno skupnost. Na njej je glavni tajnik te skupnosti Italijan Manilo Brosio napadel Sovjetsko zvezo zaradi njene „avanturistične in nevarne politike na Bližnjem vzhodu“ s katero spravlja v nevarnost svetovni mir. razumel z Jugoslavijo. Če preskočimo skoraj 2000 let, lahko ugotovimo, da danes mora Cerkev izvrševati svojo misijo v dveh različnih1 svetovih: v svobodnem in v svetu pod diktaturo. Preje ni bilo tako. Do francoske revolucije ie imela Cerkev opravka z desničarskimi diktaturami in skušala je z njimi shajati v duhu takratnih (političnih filozofij. Kar ¡danes velja za nrivilegij, ni takrat nosilo takega pečata. Zato dobijo cerkveni „privilegiji” iz tiste dobe, .gledani z zgodovinske perspektive, čisto drugo podobo, kot jo jim hoče dati. gornji govor. Nočemo s tem zagovarjati nekdanjih privilegijev. Ker so ipa obtoženi, jih moramo presojati s podvojeno nepristen-nostjo in obtožbe omejiti le na sedanjost ne pa na preteklost. Danes pa ima Cerkev opravka z deželami kjer je vlada svobodna demo. kracija, in z deželami, kjer vlada diktatura. Kjer vlada politična svoboda, tam se Cerkvi ni treba boriti za versko mIdeološka neustreznost“ Kadar komunisti nimajo oblasti—te v demokratskih državah nikjer nimajo, ker so povsod velika manjšina—so naivec ji zagovorniki svobode: politične, gospodarske, verske in kultnrne. Povsod jim je je premalo, če pa se jim posreči ha kakršenkoli način priti do oblasti, tedaj so največji nasilniki, ter povsod uvedejo krvavo tiransko oblast svoje komunistične partije. Ta odloča o vsem in vse kar nasprotuje njeni ideologiji, neusmiljeno zatira. Tako je v vseh državah, kjer gospodarijo komunisti. Tudi Titova Jugoslavija ni bila in ni izvzeta- O tem priča najnovejši dogodek v Ljubljani ob prikazovanju visokokulturnega filma Ben Sur, ki je bil izdelan po Waliacejevem romanu istega imena- Film je visoka pesem mlademu krščanstvu po Kristusovi smrti, ki nezadržno prodira v vse sloje narodov in ljudstev. Povsod v sve-tu je film dosegel izreden uspeh. Zato so se odločili za prikaz tega filma tudi v Ljubljani. Toda tedaj so komunisti znova pokazali, da imajo pred očmi vedno samo koristi partije s svojim dialektičnim materializmom. Ker1 vsebina filma ideološko nasprotuje brezbožni materialistični komunistični, ideologiji, komunistični oblastniki niso! prav nič pomišljali, da zaradi koristil partije ne bi izvršili grdega nasilja nad kulturo. Zaradi „ideološke neustreznosti“ so film Ben Hur skrajšali za celo tretjino. Se pravi, da so iz njega odstranili vse, kar poveličuje mlado krščanstvo in njegovo osvajanje sveta ter osvobajanje narodov. To grdo početje komunistov nad enim najlepših svetovnih filmov je povzročilo v Ljubljani veliko negodovanje. Zlasti mlaliiina je odločno nastopila. V njenem imenu je 26 učencev osmega razreda osnovne šole „Oskar Kovačič“ v Ljubljani sestavilo protestno izjavo, ki . je bila objavljena v dnevniku Delo pod naslovom „Protestiramo“. V protestni izjavi se mladina zgraža nad nekulturnim postopanjem komunističnih cenzorjev, nato pa ugotavlja naslednje: „Res, da je v filmu nekaj prizorov, ki idejno ne ustrezajo, so pa zgodovinska dejstva. Film je velika umetnina, saj je prejel 11 Oskarjev. Vsi, ki smo ga gledali, smo bili navdušeni, čeprav obiskujemo še osemletko, pa že toliko Vemo, kaj je lepo in kaj ni, kaj je kvalitetno in kaj ¡ne. Bolje bi bilo, da bi filma sploh ne odkupili in ne predvajali kot, wg>y»ffg«g V Ljubljani je umrl- v 94. letu sta- Na konferenci Zveze komunistov Slo-rosti, matematik svetovnega slovesa in venije dne 13. maja je eden od govor-tprvi rektor ljubljanske univerze ter nikov ugotavljal, da je precej „članov član Slovenske akademije znanosti in Zveze komunistov izgubilo pravi stik z umetnosti Josip Plemelj. Po rodu je bil Blejčan. Študiral je na Dunaju v Berlinu in Gottingenu. Po končanem študiju je bil najprej asistent na univerzi na Dunaju, nato pa profesor na uni-versi v čemovicah. Po končani I. svetovni vojni se je vrnil v domovino ter je bil izvoljen za prvega rektorja univerze v Ljubljani. Do leta 1957 je bil profesor matematike na tej univerzi. Kot matematik je užival svetovni sloves. Objavil je veliko število znanstvenih študij. Pri Slovenski matici je iz-dal tri obsežne knjige iz svoje matematične stroke. Po vojni je dobil 1954. leta Prešernovo nagrado, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa je postal ob njeni ustanovitvi. Ob 90 letnici mu je slovenska univerza podelila častni doktorat. - Y Ljubljani je začela izhajati nova dušnopastirska revija „Cerkev v sedanjem svetu“. Revija hoče biti svobodna tribuna za reševanje pastoralnih vprašanj Izdajajo jo slovenski škofje, urejuje pa prof. Vilko Fajdiga, ogledovat baročne umetnine zlasti ini-zemski turisti_ ki v deželo prinašajo zdravo valuto za vedno prazne komunistične blagajne tako potrebne devize. Na sestanku skupnosti kmetijskih šol Slovenije v Mariboru so bili mnenja, naj bi pouk na slovenskih šolah, za kme-tijce trajal dve leti^ občinsko skupščino v Radovljici so pa sklenili naprositi, naj bi razveljavila sklep o ukinitvi kmetijske in živinorejske šole v Poljčah pri Begunjah. življenjem, ki bi ga morali komunisti imeti*?. V Ljubljani je umrl kanonik prof. Franc Glinšek. Na občnem zboru sindikata delavcev industrije in rudarstva dne 12. maja v Ljubljani so govorniki kritizirali „zgrešeni intervencijski uvoz“ zlasti tekstilnega blaga ter zagovarjali nujnost „organizirane akcije proti gospodarskim nesmislom.“ V podkrepitev svojih kritik so navajali dejstvo, da so zaradi intercijskega uvoza tekstilnega podjetja zašla v težak položaj, ker svojih tekstilnih izdelkov po kontrolirani ni ceni ne morejo prodajati in se ved-bolj kopičijo zaloge. y Novi Gorici so prišle prve letošnje češnje na trg dne 9- maja. Prodajali so jih po 500 starih dinarjev v kg. Po isti ceni so bile naprodaj tudi na Koprskem. Umrli so. V Ljubljani: Vinko Sterle, Jože Kos, Janez Pogačar, žel. upok-, Alojzij Medvešček, Pavla Smode roj. Kovačič, Valentin Avguišlti^ jetniški paznik v p., Marija Dolinar roj. Jakomin, Anica Krajzl, Pavla Ličar šolska upraviteljica v p., Frančiška Hudoklin roj. Nosan, Ivanka Marinček roj. Podli e vx ek. Vida Polenčič roj. Klemenčič, Drago Česnik, v. bančni uslužbenec, dr." Franc Grmič, ravnatelj in župn.k na_ Kodeljevem, Julka Kodlre in Adolf Smerke. upok. v Kamniku, Karla Kerč roj;. Jaeger, vdova sodnika v Kranju, Milka Klopčič v Kočevju, Lojze Lipu-žic v Brežicah, Friderik Hojnik v Celju' in Pavel Čampa v Gornjem Igu. Obe predavanji sta bili na višini in ju je poslušalo nad 200 uglednih osebnosti iz argent. javnega kulturnega in znanstvenega 'življenja. Predavateljema na uspehu čestitamo in smo jima hvaležni, da sta pred tako izbranim argent. občinstvom prikazala gornje probleme v pravi luči. Osebne novice Večne zaobljube. V nedeljo, 11. junija ob 17h je v cerkvi sester karmeličank na Constitucionu napravila večne zaobljube isestra Mirjam sv. Jožefa hčerka ge. Francke Tomažin in pok. Miha Tomažin. Sveto mašo s pridigo in obrede je vodil msgr, Anton Orehar. Med sv. mašo so peli otroci teč. Fr. Balantiča- Poleg domačih je obredom prisostvovalo še lepo število Slovencev. V duhu so bili navzoči tudi njena sestra Angelca z možem in ¡neaki v domovini, predvsem pa brat Lovre, jezUit v Italiji. Po končanem cerkvenem opravilu so Se skoraj vsi udeleženci zbrali v samostanski govorilnici, da so sestri čestitali. Družinska sreča. V družini Lojzeta Lampreta in ge. Francke roj. Strah so dobili hčerko, ki bo pri krstu dobila ime Metka- Srečni družini naše čestitke. Rajna je ležala na mrtvaškem odru na Idtomu v mestu Lomas del Mirador, kamor so jo prihajali kropit rojaki ter molit za pokoj njene duše. Pogreb je bil v ponedeljek, dne 5. junija pcip. Molitve na domu je opravil za rajno g. Vsak teden ena NEKOČ BO LEPO France Balantič Nekoč boi lepo, dr. Alojzij Starc, nato so krsto z nje- ' ko» blazni bomo ob ognjih čepeli mm truplom prepeljali v Slovensko hi-! M bomo mne {meU Ana Rode roj. Breznik so, kamor je Rodetova mama izredno i , , rada prihajala, posebno v slov. kapelo! ne,00c bo kpo. in k drugim prireditvam, kjer je imel v kapeli pogrebno mašo g. msgr. Anton Orehar. V cerkvenem govoru je prikazal smrt v duhu nauka kat. Cerkve ter poudarjal vzgledno krščansko življenje rajne Ane Rodetove. V kapeli je pogrebne molitve opravil g. župnik Gregor Mali. Iz Slovenske hiše je g. msgr. Anton Orehar vodil pogrebni sprevod na pokopališče Flores v Buenos Airesu kjer ie rajna Ana Rode dobila zadnje zemeljsko počivališče. Z Ano Rodetovo je slovenska 'skupnost v Argentini izgubila zavedno krščansko slovensko ženo in mater, ki je do smrti čutila in živela z organizirano slovensko skupnostjo, z živim zanimanjem vedno spremljala njeno delo, brala njene liste in knjige. Zbornik Sv. Slovenije je prebrala od prve do z a d n1'»' črke. Z izredno ljubeznijo je brala tudi Oznanilo, Duhovno živlenje Kat. misijone, Sv. Slovenijo, Ave Marija, Mohorjeve knjige in. druga slov. dela. Pijana bodo legla naša telesa, v zubljih steklenih veter bo pel in\ mehke litim e in zemlja in mikavna drevesa bodo tonila v brezmadežni spev. 'Med prsti dnevi bodo» drseli kakor semena, srca nle bo nam več trgala rast, v očeh bodo» žarela ddonača slemena, čas večnega molka naša bo last. Nekoč bo lepo, nekolč bomo roke v prst zakopali in bomo» življenja sokove spoznali, I takrat bo lepo... f Stane Fister. Dne 14. aprila t. 1. V nedeljo » ™alo pred smrtjo je vzdrževala šte- je v Windsorju nenadoma umrl prof. , • •• illll Tl d Tl 1 CTVl OTI d OTT d r* /J att« — a «m O 4. — Tl? i 71 * • * T • — - — —. _.— SI0VEMCI Kanada PO SVET« dne 4. junija! v^ne pismene zveze z domovino in, Stane Fister. Rajni je bil iz Mirne Peči na Dol. Očeta so mu' ubili komunisti med svojo revolucijo, mati je pa kmalu nato od žalosti umrla. Za njima je ostalo šest otrok-sirot. Stane je bil tedaj 18 let star dijak v 'Novem mestu L. 1945 je odšel na Koroško, v Gradcu je šudiral univerzo, 1. 1948 pa odšel v Kanado. S Koroščevo Milko si je ust- so se ob'pof 2i znanci v izseljenstvu, popoldne izte-1 brezni je prav vsak dan hodila kli dnevi nje- k sveti maši v domačo cerkev. Ni je nega življe-1 zadržal doma ne dež ne mraz. Med ro-nja. Zaključi- jak' je uživala velik ugled in spošto-la je svoje ze- i vanje. O tem je pričala številna udele-meljfeikO' živ-' žba pri pogrebni sv. maši in pogrebu ljensko pot in na pokopališču. stopila pred Rajna zapušča sina Ivana z druži-božji prestol. no. bčerki Marijo, ipor. Mežnar z dru- Rajna Ana žino in Ano s sinom Jurijem, duhovni- varil lepo družinsko življenje, ki ga je Rode ise je ro- kom> sestro Frančiško por. Rode (po1 osrečovalo šest otrok. V Windsorju dila 31. julija P°m?ti nenavedena v osmrtnici) neča- kjer je živel in imel tudi službeno me-1888 v Ihanu ke in nečakinje, vpuke m vnukinje., pri (Domža- Vsem izrekamo ob .bridkem življen-Bila je skem udarcu iskreno sožalje in sočutje, SLOVENCI BUENOS AIRES ....Procesija sv. Rešnjega Telesa je bila letos dne 11- iuniiV vr „»-u: močnice v Don Boscovem zavodu v R. Mejia, je bila najprej ob 10- uri sv. maša, ki jo je imel slov. salezijanski duhov nik g- France Barle, nato pa je bila pro- lah. sestra prof. rajni pa želimo miren počitek v argén-dr. Antona Breznika, znanega sloven- tinski zemlji, njeni duši pa večno srečo skega slovničarja. L. 1911 se je poro- v raju za vso zvestobo in ljubezen dio čila z Ivanom Rodetom. Toda srečno nebeškega Očeta vse dni svojega živ-družinsko življenje s svojim možem je ljenja in za vsa njena dobra dela s uživala zelo kratko dobo. Njen mož je katerimi je lajšala trpljene in stisko bil namreč ob izbruhu prve svetovne potrebnim in prizadetim. r vojne mobiliziran ter je že v prvih me- I ^ Stanko Novak, iz Moravč je prišlo protokola s Sv. sedežem (Yugoslavia secih v°jnega stanja izgubil življenje. 1 poročilo o prezgodnji tragični smrti después del protocolo con la Santa Se-, Pok' Pod® -ie tak? Postala vdoya Stank? Novaka’ brata * Pre?ata Fran' 1 z ze 27 leti. Po smrti svojega očeta ARGENTINI de),. V svojem ppredavanju je najprej opisal seidl. položaj kat. Cerkve v Jugoslaviji v zvezi z ostalimi verstvi, nato pa občinstvo podrobno seznanil z njenim' preganjanjem pod komunisti. Go-_ "''sifa po”zavo^akem""p^iku. ^Najsv^ej- ^bfeč' o protokolu je zatrjeval; da se ^tf je bila navezana - na društveno še je nosil g. direktor msgr. Anton Ore-,tu Baragovi rojstni (Slovenija) in misijonski deželi (Amerika). JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E. 35-8827 OBVESTILA Sobota, 17. junija: V Slovenski hiši v mali dvorani oh 5 19. uri III. kulturni večer SKA. Pre- ; daval bo g. Alojzij Kukoviča D.J. o * konstituciji koncila. V Slovenskem domu v San Marti- : nu ob 20. uri skioptično predavanje i * spirituala dr. Filipa Žaklja: Sprehod po Baragovi rojstni in misijonski deželi. V Slomškovem domu ob 17.30 uri očetovski dan v priredbi Slomškove šole. Nedelja, 18. junija: V Slomškovem domu družinska ne- (atelja: Ob 10 sv. maša, po njej predavanje g- Franca Sodja, C.M., nato kosilo. Na Pristavi v Castelarju Koline od 12. ure naprej. j V Slovenski vasi v društvenem domu ob 15. uri občni zbor Društva Slovenska vas. V Slovenskem domu v San Martinu Koline. : 1 Otroci Slov. šole dr. Fr. Prešerna na pristavi bodo po maši pozdravili svoje očete. V Našem domu ob 16.: Skioptično predavanje g. dr. Filipa Žaklja: Izlet po Baragovi rojstni in misijonski deželi. V Slov. domu San Martin ob 10.30, sestanek SFZ in SDO. Sobota, 24. junija: Sestanek SKAD-a ob 19. uri- Vabljeni člani in prijatelji. Nedelja, 25. junija V Slovenski hiši proslava sv. Alojzija. Ob 16. sv. maša, nato veseloigra Kralj Matjaž in Alenčica. V Nai3em domu v San Justu, ob 10.30 začetek športnih dni SFZ in SDO- Nedelja, 2. julija: Naš dom San Justo: Slovenski zimski večer. Dr. FRANC KNAVS • ODVETNIK ■ Lavall« 1290 p. 12, of. 2, Capital * T.E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) | Lujan, Francia 952 T.E. 735 ali 516 ■ V petek in soboto od 9—13 ure : Kulturni odsek Našega doma v San Justu V nedeljo 18. t. m. ob 16 v mladinski dvorani SKIOPTIČNO PREDAVANJE: Izlet po Baragovi rojstni in misijonski deželi (po Sloveniji in Severni Ameriki) Predava g. dr. Filip Žakelj Ob praznita sv. Alojzija, zavetrni» mladine, bo za vse otroke Vel. Buenos Airesa ŠOLSKA SV. D A Sli nato pa veseloigra v 3. dejanjih K8JILI MATJAŽ IN ALENČICA Priredil: pisatelj Niko Ivurtet Režija: ga. Marica Debevec čas: nedelja, 25. junija ob 16 Kraj: Slovenska hiša Otroke, starše in prijateje mladine lepo vabi učiteljski zbor ESL0VENIA LIBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airee T. E. 69-9503 Argentina O oz« FRANQUEO PAGADO »L- cz Concesión N9 5775 8¡^ < TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Nacie&al te k Proyktetl Intelectual No. 916.387 Naročnina Svobodne Slovenije za let» 1967: za Argentino $ 1.900— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100— Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Bs. Aíres. T.E. 33-7213 Namesto rož na grob pok. Janeza Šmajda je darovala družina Heller za socialni sklad Zedinjene Slovenije znesek 4.000 pesov. g. Roubiček od tvrdike I Telsan SRL. pa 2-000 pesov. Iskrena I hvala. ' samostojen nastop učencev in učenk har- DRUŠTVENI OGLASNIK Pisarna ZEDINJENE SLOVENIJE posluje v drugem nadstropju Slovenske hi Je vsiak ponedeljek, sredo, četrtek in Sobota, 8. julija: petek od 17 do 19 ure, ob nedeljah P« j y slovenski hiši ob 19. uri 8esta- P° VsTpS^Svu^en tega časa' »ek članov SKAS-a z rednim občnim iz prijaznosti sprejema dušnopastirska ^ °y^IoYenskem domu v San Martinu P,SvT‘voditelje (ice) slov. osn. šol, W Bagost^en nast se niso udeležili (e) zadnjje učiteljske bomkarske sole. seje prosimo, da (proslave tudi njihove šole tekom junija 50-letnico majske deklaracije in se spomnijo naših protikomunističnih žrtev, ako še tega niso storile, šolski referent ZS. Učiteljski kurz srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka^ obisku- ■ jejo naslednje gdčne.: Vladimira Bru- S la, Kati Cukjati Marija Arna Furlan, s Metka Gaser in Marija Olga Kožar. Odbor Slovenske hranilnice vabi vse svoje člane in prijatelje na zanimivo predavanje dr. Vitala Ašiča Praktična pravna vprašanja o menici in čeku V soboto 24. junija ob 20 v prostorih Slovenske hranilnice Bme. Mitre 97, Ramos Mejia SDO SFZ Otvoritev športnih dni Naš ib», San Jnsto 25- junija ob 10-30 1965 20. JUNIJA — 1967 OB DRUGI OBLETNICI SMRTI MSGR. JANEZA HLADNIKA SPORED SLOVESNOSTI 10,30: Prenos zemeljskih ostankov s pokopališča Lomas de Zamora v župnijo San José de Pompe». Sprevod bo vodil sedanji župnik č. g. Anton Škulj. 11,30: Prihod v cerkev, žalni govor msgr. A. Casanova. 12: Sv. maša, ki jo bo daroval g. župnik Škulj. Po maši bo krsta z zemeljskimi ostanki msgr. Hladnika izpostavljena v počastitev njegovega spomina in priložnost za molitev za pokoj njegove duše. Slovesna molitve za rajne, ki jih bo opravil msgr. A. Schell, škof v Lomas de Zamora. Prenos raj. msgr. J. Hladnika v mavzolej. Govor č. g. žup, Škulja. 18: 19: 19,30: Slovesna maöa, ki jo bo daroval č. g. msgr. A. Orehar KOLINE na Pristavi v Castelarju v nedeljo, 18. junija 1967 od 12. naprej Prijave za kosila in koline na telefonih 629-4077 — 629-9838 in pri vseh odbornikih SLOVENSKI ZIMSKI VEČER NAŠ DOM SAN JUSTO 2 - 7 - 1967 SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU v nedeljo, 18. junija, popoldne II O M A CE koline Sodeloval bo orkester Planika-Edeltveiss Že v soboto popoldne si bo vsakdo lahko nakupil klobase za dom Ob vsakem vremenu! V domovini se je smrtno ponesrečil naš brat, svak in stric Stanko Novak Pokopali so ga v Moravčah dne 8. junija 1967. Molimo zanj! ; Moravče: žena Francka s tremi otroci; Buenos Aires: brata’ duhovnika France in Štefan ter sestra Marija Urbanija z družino. -i- Jane» Jalen 60 Trop brez zvoncev Povest Peter je obesil puško_ grede pa odgovoril: ,,Sem. Sva skupaj prišla na Vogar.“ I ' „Himmeldonnenvetter“, se je začudil Hrubečka. Peter je pa poprijel za tujo besedo in zavoljo Špelce, da bi le-ta ne razumela, po nemško razložil Venceljnu, kako Tkalca že dlje časa zalezuje in kaiko je bil danes ra Ovčariji naletel nanj. Kar odleglo mu je. Odslej ga Hrubečka ne bo mogel več sumničiti, da svojemu bodočemu tastu potuho daje. Vencelj se je pa zamislil- šele ko so bili jerebi pečeni, je kakor mimo-| grede rekel lovcu: „Peter. Morebiti pa; Tkalca po krivem dolžiš.“ Preden je Peter utegnil oporekati, se je oglasila špelca: „Pa ga ne-“ Peter in Hrubečka sta se spogledala, špelco sta pa kar prebadala z očmi. Planrariea je čimdalje bolj rdela. Ko ie bil n’’o n obraz že kakor ogenj, je skušal poizvedeti Peter: „Kako pa je — ?“ Ni ga pustila spregovoriti do konca- Prehitela ga je: „Saj nisem nič rekla“ i „0, pač, pač. Ti nekaj veš.“ „Nič ne vem- ;Samo beseldla mi je ušla " • „Kaj bi se bala. Kar povej“, je prigovarjal Vencelj. „Za ves svet ne.“ „Ti bodo pa pred sodnijo jezik razvezah’,“ je zagrozil Peter- Špelca se je grožnje 8 sodnijo bolj ustrašila, kakor bi se volka. Zajokala je- Peter in Vencelj sta pa čimdalje bolj tiščala vanjo. Ne več zares, iz nagajivosti. Nastal je vrišč, v katerega so se pomešali tudi vsi trije psi- Špelca se hi znala več braniti. „Pa vidva pripravita večerjo," je zakričala in ušla iz stanu. Za njo so leteli vsi trije psi: Resa, Riža in črt. Profesor Novak pa je odšel kmalu za njimi. Psi so se pričeli poditi naokrog. Pa danes se špelca ni hotela igrati z njimi. Zginila je v goščavo nad stanom in se ustavila na prvi jasi. Sedla je na štor, se od togote še enkrat razjokala in se pričela polglasno jeziti na Petra: „Res sem videla Tkalca, ko je drl sr--'•Nta s križastim rogovjem, pa ti ne priznam, če me ubiješ, ne. Da bi me j zmerjal zakaj 'sem. ga hodila gleiJdt,'| ko sem’ ti obljubila, da ga rle bom. In Tkalčeva bi rekla, da sem. samo zato izdala očeta, ker te rič privoščim Jerci in b’ te sama rada imela:“ špelca je pokazala z iztegnjeno reko nazaj proti stanu figo'in glasno’ rekla, kakor bi se na nikogar več'ne ozirala: „Figo“.i „Ano“, se je oglasil izza grma profesor Novak. špelca se je zasmejala in se ni prav nič upirala iti z gospodom profesorjem nazaj k družbi. Ob pečenih jerebih in ob kozarcu vina so se kmalu vsi veselo smejali-Posebno še, ko je profesor Novak pokazal v svoji risarski knjižici poleg smejoče se Grmove Špelce tudi njen v joku iskremženi obraz, ki ga je bil hitro ujel izza grma. Smeh sta slišala tudi Tkalčeva Jerca in njen oče. Jerci se je stiskalo grlo, Boštjan se je pa rotil, da ne odneha Petru. Spat ni legel. Vabila ga je svetla noč. Ko se je umiril Grmov stan, je odšel nazaj na Ovčarijo Skrbela ga je puška. Imel je skrito v pogradu. Hribarjev Peter je (dive debeli uri ležal na njej. „Ha, ha, ha." GAMSOV ČOP l Profesor Novak je ostal na Vogarju prav do konca planine. Mravje se mu j je bilo tako pepravrio da ni bil kar nič j več podoben bledemu in upehanemu možu, kakršen je bil prišel v Bohinj. V svoje veliko veselje in še večjo zadovoljnost Grmove špelce se je bil navadil slovensko govoriti. Celo po bohinjsko je- skušal včasih zaviti, pa se mu ni obneslo. Preveč ..je udarjal iz njegove izreke -tuj prizvok. V (priznanje, da mu je Špelca dobro gospodinjila, ji je poslal po vseh svetih na platno naslikan njen obraz. Kakor živa je bila. Vsa vas je hodila gledat sliko. Marsikatera izmed vrstnic je špelco zavidala. Hribarjev Peter pa je dobil od zakupnika lova idtolgo pismo. Pohvalil je njegovo vestnost in ustrežljivost. Za nagrado mu je dovolil ustreliti gamsa, kakršnega koli si sam izbere. Peter je bil dovoljenja vesel; nič manj kakor špelca slike, že davno si je želel imeti lep gamsov čop, da bi se ob večjih praznikih lahko postavil z njim. Sklenil ie z odstrelom počakati do božiča. Pred prskom gamsi ¡še nimajo čopov dorašče-nih- Ob prsku pa ima meso duh, da ga skoraj ne moreš jesti. Pa k Tkalcu, je rekel, bo (poslal četrt, da bodo imeli za praznike juho, ko se bosta, kakor so se bili domenili, z Jerco pred pustom vzela, in ko Boštjana nikjer več ne čuti v lorišču. Se" je le streznil in izprevidel, da ni bilo njegovo početje nikamor podobno. V hiši reis še ni bilo zidovje ometano, preselil se je pa Peter vendarle vanjo. Dokaj bolje se je počutil kakor pri Žmitku. Gostaščine mu ni bilo trdba plačevati in pa — na svojem je le na sv.piem. Bo že tudi Jerca to zimo potrpela. Resi’ je’ zbil pasjico. Kar priklepati ga je moral. Je preveč rad uhajal za špelco h Grmu- Utegnil bi postati potep. Pa tudi zavoljo Jerce ni maral. Jesen je bila sončna in gorka- Da bo še božič kopen, so hoteli vedeti nekateri. Saj je bilo sredi adventa celó v gorah snega komaj za spoznanje. Petru je od hiše ostalo še nekaj lesa. čas je tulil imel, se je pa lotil kozjaka. Prislonil ga je k hiši. Pomladi se je namenil kupiti kozo- Brez mleka doma ni lahko kuhati: En sam še opravi hekako dva pa težko. Kasneje, pri otrocih, bo treba več molznic. Pa saj bo do takrat kaj priredil. Preredi pa koze z mrvo kar je bo zraslo okrog hiše, in pa z vejniki, ki jih mimogrede naseka in posuši po gorah in znosi domov. Kar zadovoljen, da se mu življenje prav obrača, je Hribarjev Peter prišel čez Vogar in Hebat na Brvoje. Mraza ni bilo posebnega. Ogrela ga je bila tudi hoja- Gore je obsevalo zimsko sonce. pa ni imelo kaj moči. Peter se je pričel ustavljati in se raze-led-ovati za gamsi- Z daljnogledom je iskal starega kozla y Lakti- Imel je že ogledanega od nrska sem. Kakor vriva velik čo-n mu je opip.tal po hrbtu. Tropa se ne bo ves cb-žal ne ho pa daleč o'i njega, je sodil Peter- Lahko pa tudi naleti nanj, ko se bo najmanj nadejal.