LETO III. — Št. 13
Poštnotekoči račun štev. 23.
Posamezna številka 20 čent
GORICA, 26. MARCA 1921.
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
Naročnin« : Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir o — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1.—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
POMILOSTITEV
vsaka nadaljna kazen. Praktično ima to svojo posledico, da se obravnave ukinejo in obsojenci spuste na svobodo. Kdor pa ni se nastopil kazni,
izrečena bode treba ugotovi i, je-li more biti obsojenec deležen «odpusta» ali ne. Ako je kazen višja od v odloku navedenega odpusta,
Uradni list »Oazzetta uffi-j izvrševanja državljanskihpra- se mu ni treba javiti v za-^ tedaj bode moral obsojenec
dale del Regno d’ Italia« je objavil nastopni kr. odlok o pomilostitvi: *
Člen I. Pomilostitev velja 1. za zločine, ki se ne kaznujejo s težjo kaznijo nego z zaporom 5 let, ter za take, ki se kaznujejo samo z globo ali z zaporom v označenem obsegu in globo obenem, ako so jih izvršile civilne osebe, ki so pa bile po določbah, veljavnih v času, ko se je zločin izvršil, izročene vojaškim sodnim oblastvom v ozemlju, ki se je z zakonom od 19. 12. 1920, štev. 1778 priključilo kraljestvu. 2. za zločine, ki se ne kaznujejo s težjo kaznijo nego zaporom največ od 30 mesecev, ter za take, ki se kaznujejo ali samo z globo ali z zaporom v označenem obsegu in globo obenem, ako sodijo ti zločini v pristojnost, rednih sodnih oblastev v imenovanem o-zemlju. 3. za kulpozne zloč., ki sodijo v pristojnost rednih sodišč v imenovanem ozemlju in se kaznujejo po avstrijskem kazenskem zakoniku in drugih v teh krajih veljavnih zakonih. Ne velja pa pomilostitev za kulpozne zločine, ki se kaznujejo po § 337 avstr. kaz. zak. 4. za vse one zločine, ki jih predvidevajo samo razglasi (bandi) vojaških oblastev.
Člen II. Razen v naštetih slučajih se odpusti kazen civilnim osebam, ako ne znaša več kakor 3 leta zapora ali denarno globo v znesku ne več kakor 3000 lir. To velja za vsak zločin ter ne glede na to, ali je bila sodba že izrečena -ali se ima šele izreči, toda samo tedaj, ako je po določbah, veljavnih v času, ko se je zločin izvršil, sodilo o njem vojaško
vic ali poklica ali obrti.
Člen V. Odpust kazni v zmislu člena II. pa ne pride v vpoštev pri osebah, ki so bile ob času, ko se je zločin izvršil, že več kakor enkrat obsojene na več kakor 6 mesecev radi zločinov proti osebi ali lastnini. Ravnotako ne velja pomilostitev za one, ki so bili ob času, ko so izvršili zločin, pod posebnim nadzorstvom varnostnih o-blastev.
Člen VI. V slučaju, da pride za eno in isto osebo v enem in istem primeru v vpoštev več ugodnosti, ki jih nudi ta odlok, velja tista določba, ki je za zločinca ugodnejša. To velja tudi v slučaju, da pridejo za eno in isto osebo v enem in istem prirfieru v vpoštev razen tega odloka tudi še drugi odloki o pomilostivah, ki so dajo uveljaviti v pri-kl učenih pokrajinah.
V tistih slučajih, v katerih je vojaško sodno oblastvo, kateremu je bil zločinec izročen na podlagi določb, veljavnih v času, ko je bil zločin izvršen, odstopilo zadeve postopno rednemu sodišču, se bodo pri uveljavljanju pomiloščenja vpošte-vale iste kazni, ki jih predvideva vojaški zakon.
Člen. VII. Pri zločinih, ki jih je sodilo kako vojaško sodišče nekdanje avstro-ogr-ske monarhije, uveljavijo pomilostitev v zmislu tega odloka redna sodišča.
Člen VIII. V slučaju, da je bil kdo po še veljavnem avstrijskem kazenskem zakonu kaznovan radi več zločinov, velja sicer pomilostitev za vsakega izmed teh zločinov, toda odpust se lahko izreče samo enkrat za vse kazni skupaj. V vsakem drugem
sodno oblastvo v ozemlju, ! s|učaju in kar se tiče posle-ki se je z imenovanim za- j dic pomilostitve se upošte-
vajo določbe zakona.
italijanskega
konom priključilo kraljevini.
Če pa je kazen višja, se od-
,0nnnZI.pora, 3 k3 0pd', i Člen IX. Ta odlok stopi in 'i .m ki lrJ^d globe- Pn v veljavo z dnem, ko ga zločinih, k. sodijo v pnstoj- objavJ, Uradni |jst kraljestva nost rednega sodišča v ime- hali'e novanem ozemlju, se kazen, j 'J '	*
ako ne prekorači i |eta za- |
pora ali 2000 lir ali 2000 1 K temu novemu kr. odlo-bivših avstrijskih kron ali 1 ku menimo, da je treba poleta zapora in 2000 lir, od- j dati nekoliko podrobnejših nosno 2000 a. kron obenem, * pojasnil našemu ljudstvu, popolnoma odpusti. Od vi- j Pred vsem gre za razliko
por. Sicer pa se ta kazen vpiše v kazenski register, toda v kazenskih spričevalih se je ne sme navesti.
Kdor je bil obsojen po avstrijskem kazenskem zakonu, ki je pri nas še vedno v veljavi, ima torej pričakovati popolno pomiloščenje za prestopke.
j Dosledno odpadejo vse kazenske obravnave pred ^ o-krajnimi sodniki za vse pre-j stopke, ki so bili zakrivljeni pred proglasom pomiloščenja, torej pred 14. marcem t. I. Kazenski oddelki okrajnih sodnij zgubijo za sedaj vsako delo in morajo čakati ( novih prestopkov. Isto vel a tudi za zakonske prestopke pri okrožnih sodnijah II in-' stance kot prizivnih oblastih.
Pomiloščenje v tem smislu 1 zapopada tudi prestopke lah-] kih telesnih poškodeb, razgaljenja časti, zakonske nezvestobe itd. itd. Ako pa je bila pri jedni teh obravnah obsojena jedna ali druga stranka v plačilo troškov, ostane ta ! razsodba v vel.avi ter mora , podlegla stranka troške plačati.
Pomiloščenje obsega dalje tudi obravnave radi pregre-škov ki se sodijo pri deželnem sodišču, v kojo vrsto spadajo pred vsem razžalje-nja časti potom tiska.
OJede zločinov, ki so bili sojeni po avstrijskem kazenskem zakffinu, ki ne predvideva zapora do 30 mesecev, ampake le kazni od šestih mesecev do jednega leta in
prestati razliko
Da se ne bode godila nobenemu krivica, bi morala sodišča gledati na to, da se one, koji bi mogli računati na manjše kazni, spusti takoj na svobodo. Dočim so pomiloščenja delešni vsi «krivci» brez razlike, se odpusta ne uveljavi za one, ki so bili že dvakrat kaznovani z zaporom nad 6 mesecev.
Za obravnave pred vojnim sodiščem določa odlok pomiloščenje za zločine, na katere ni postavljena kazen višja od petih let in odpust za kazni do treh let odnosno 3000 lir globe. Toda toliko pomiloščenje kakor odpust se razteza le na civilne kaznjence in vojaške osebe so izločene od te ugodnosti.
Dalje ne morejo biti deležni odpusta vsi oni, ki so bili vže pomiloščeni z odlokom z dne 5. oktobra 1920, zadevajočim od vojaških sodnij izrečene kazni.
Pomiloščenje za kazni, izrečene po vojaških sodnijah, se pa razteza brez razlike na vso obsodbe, ki so bile izrečene temeljem odlokov izdanih za časa vojaške zasedbe. Potemtakem morajo priti sedaj na svobodo vsi oni, ki sede po,ječah in zaporih vsled prestopkov proti vojaškim ukrepom.
Toliko vojaška kakor civilna sodišča morajo pomiloščenje in odpust takoj uveljaviti, ne da bi bila za to naprošena.
Le v dvomljivih slučajih
izposluje točno izpolnevanje zakonov, ki zahtevajo varstvo življenja in spoštovanje človeka. “
*
O tem je bilo vedno mnogo govora po deželi. Toda naši ljudje so molčali in trpeli upajoči na boljše čase. Četudi ni prišlo vse tako, kakor se je večina nadejala, moramo biti pošten] in bilježiti glasove, ki nam prihajajo iz srca.
Taki glasovi prihajajo od republikancev že več časa. Menda je bil tudi ta protest na svojem mestu in želeti bi bilo, da bi kaj izdal. Gotovi sistemi, ki so lastni demokratičnim državam, spravljajo ob vsako vrednost toli prosi ul o demokratično svobodo.
Italija naj bi se osvobodila gotovih predsodkov in navad, potem se bodemo pač morali sporazumeti, a vsaka batina po političnem osumljencu ali kaznjencu je ogenj v strehi.
od jednega do petih let, je j naj prizadeti vloži prošnjo omeniti, da prideio v vpo- i na pristojno sodišče, štev le oni, za koje ni po- j Vsi oni, pa ki so klicani stavljena višja kazen od jed- , na kako obravnavo, naj se nega leta, med te spada na točno zglasijo, inače gredo pr. nekvalificirana težka te- v nevarnost, da se izreče lesna poškodba, izsiljenje nad nijmi kontumacijska ob-brez otežkovalnih okoliščin. .................
šjih kazni se pa ravno toliko odšteje.
Člen Ul. Za zločine, ki sodijo v pristojnost rednih so-
med «pomilostitvijo» in »odpustom)). Pričujoči odlok obsega oba slučaja. Istotako se isti razteza na obsodbe
dišč v priključenem ozemlju, navadnih kakor tudi vojnih veljajo tudi ugodnosti, bi jik sodišč. Pomilostitev stopi v
nudijo členi 1., 2., 3., 4. in 5. kr. odloka o pomilostitvi z dne 5. oktobra 1920 štev. 1416.
Člen IV. Pomilostitev, ki jo izreka pričujoči odlok, obsega tudi zločine, ki se razen z zaporom ali globo, odnosno zaporom in globo,
veljavo za obsodbe navadnih sodišč v vseh onih slučajih, ki zadevajo zločine, na katere je stavljena najvišja kazen 30 mesecev zapora (ne ječe!) Potemtakem se ustavi vsako kazensko postopanje, kakor tudi vsaka obravnava, nastop kazni in,
kaznujejo tudi z ukinjenjem * ako je ista že v teku, tudi
Zločini tatvine, neopravičene prisvojitve, sleparstva in utajevanja pridejo le v lahkih slučajih do ugodnosti pomiloščenja, to je v takih za katera ni določena višja kazen od jednega leta. Baš teh pa je prav malo. Pomiloščenje pa ne obsega v nobenem slučaju navadnih zločinov, ki spadajo pred porote in za katere so predvidevane višje kazni.
Sicer pa se je pomilostilo prestopke oderuštva, hranja-nja in nošenja orožja ter nabiranja drobiža. Odpust, o katerem je govora v drugem delu kr. odloka, zadeva vse že izrečene kazni ali ki bodo izrečene po navadnih sodiščih in ki niso zapadene v pravem po miloščenju, toda tu-
sodba, ki bi znala biti brez osebne intervencije težka in prenagljena.
Proti barbarizmu
„I vrše valna komisija republikanske zveze za Julijsko Benečije in vodstvo tržaške republikanske sekcije je sprejelo na svojem nujno sklicanem shodu v Trstu resolucijo proti barbarskemu načinu ravnanja s političnimi aretiranci, ki ponižujejo italijansko civilizacijo in jo postavljajo na isto stopinjo z afrikanskimi plemeni, ter dvignilo proti istemu protest
vabeč vse poštenjake kate-rekolisibodi stranke, da obso-
. jajo tako samolastno posto-di te le tedaj, ako ne prese- j panje in zahtevajo, da se v ga,o enoletnega zapora od- . imenu Italije zabrani nada-nosno globe 2000 lir.	i Ijevanje tega počenjanja ter
V slučajih »odpusta« se :	priporočilo republikanski
mora seveda obravnava na- zborniški skupini, da prinese daljevati, da se določi kazen, ta protest v poslansko zbor-Še le potem, ko je obsodba nico in
Politika ZJedinjenih držav
Odkar je zatonila Wilsono-va zvezda seje v Zjedinjenih državah Amerike marsikaj spremenilo.
Dosledno se opaža odsotnost Amerike v vseh evropejskih vprašanjih. Nič več se ne briga Amerika za versajski mir, ki ni bil nikdar vzet na znanje od amerikanskega narodnega zastopa.
Odločilne vesti znajo dospeti sedaj, ko se snide zopet kongres Zjedinjenih držav in pri koji priliki se bode izrazil novi predsednik glede bodočih smernic amerikanske politike.
Ni nikakega dvoma, da pade tedaj tudi odločitev je-li in v kaki obliki se sprejmejo mirovne klavzule z ozirom na Zjedinjene države.
Sen. Konat, jeden izmed kolovodij republikanske stranke in ognjevit nasprotnik versajske mirovne pogodbe se je vže izjavil nap ram zastopnikom amerikanskega žurna-lizma, da bode iz lastnega nagiba predlagal samostojna pogajanja z Nemčijo, ako bi se Harding v tem pogledu ne držal republikanskega programa.
V Washingtonu se z veliko napetostjo pričakuje dohoda francoskega poslanika Vivia-nija, ki prihaja baje z naročilom, da bi pregovoril Har-dinga za sporazum v zadevi amerikanskih terjatev v Evropi in ga pridobil za vstop v zvezo narodov..
Nekateri pa trdijo že danes, da Viviani ne bode imel sreče s svojo misijo. Harding se je vže v svojem otvoritvenem govoru dne 4. marca dovolj jasno pokazal nasprotnika Wilsonovi politiki.
Sicer pa kažejo tudi vsa druga znamenja, da hodijo Zjedinjene države povsem nova pota.
Državni tajnik Hughes je imel na pojedini vseameriške zveze v Wasliingtonu govor, v katerem je rekel, da mora
»GORIŠKI SLOVENEC«
biti glavni cilj politike Zjecli-].ijenih držav ta, đa^ se potom sporazumnega sodelovanja o-mogoči razvoj vseh. Koristi Južne in Severne Amerike zahtevajo, da bodi nastopanje obeh polovic skupno in prijateljstvo kar najtesnejše. „Temps“ dostavlja k tej vesti, da se politika Zjedinjenih držav na te način oddaljuje od Evrope z namenom, da se osredotoči v smeri proti Južni Ameriki, daljnemu vzhodu in Tihemu oceanu. Zadnji politični dogodki dokazujejo, da zanimajo vlado Zedinjenih držav v zadnjem času skoraj izključno domača ainerikanška vprašanja. Vesti iz Buenos Ayrosa pa pravijo, tla bo predsednik čilenske republike Alessandri v kratkem obiskal Argentinijo iti Brazilijo. Pri tej priliki se bo določila podlaga za sporazum med Argentinijo, Brazilijo in Čile. Predsednik Alessandri je pred kratkim izjavil, da mora južnoameriška vprašanja rešiti Južna Amerika.
Grški dogodki
Poleg nemškega incidenta, kojega dalekosežnosti se ne da še oeenjenati, je londonska konferenca razburila duhove na vzhodu- Grke, Turke in BuTgare.
Še le sedaj prihajajo vesti, s kakimi težavami ’se morajo Grki boriti, ako nočejo zgubiti vsega, kar jim je londonska konferenca zagotovila.
Vsled tega je Grčija vsa po zraku, vojaški krogi govore o potrebi vojaškega nastopa v Mali Aziji, da si pridobe pri zaveznikih novega kredita — ali pa popolen poraz.
Kar pa je Grke le še bolj razburilo so nemiri v starih in novih pokrajinah. V zadnjem času je bila odkrila velika zarota v Franciji. Zanetili so jo baje turški kema-listi, kajti med osumljenci, ki so bili tirani v zapor, se je našlo mnogo kemailovih agentov. Sicer pa trde, grške oblasti, da so imeli prste vmes tudi Bulgari.
Iz zaplenjenih listin izhaja baje, da je bila pripravljena širakopotezna zarota, ki je imela izbruhniti v tekočem mesecu. Organizacija je imela razpletene svoje niti preko cele vzhodne Tracije kakor v Odrinu, Kirkilisi in drugih traških mestih. Središče vsega gibanja se je nahajalo v Yo-mikenvjn, kjer se je odkrila tudi zaloga orožja; v tem mestu je bilo aretiranih 13 turških častnikov, med katerimi je bil jeden polkovnik in dva bataljonska poveljnika. Skupno je bilo aretiranih 3f0 oseb. Najvažnejšo vlogo med njimi je igral neki mufti (turški menih.)
Vsled te zarote so seveda Grke napeli jako ojstre strune proti Turkom in Bulgarom, katere zapirajo in internirajo ako jim dajo le najmanjši povod.
To je dovedlo bolgarsko vlado do tega, da je morala nastopiti pri grški vladi, da prekliče drakonične odredbe v zatiranje bolgarskega plemena.
Sicer pa se je v zadnjem času bolgarska vlada, ojuna-čena po izidu londonske kon ference, začela precej oglašati
!	. .. T . I
in klicati po reviziji Neuillv-ske mirovne pogodbe, ki je vzela Bulgarom vsak izhod na egejsko morje ter jim s tem odvzela vsako možnost gospodarskega povzdiga in ne- ! odvisnosti v prekomorskem \ trgovanju.
„Volilna okrožja"
Poslanec Girafdini je sprožil misel, da bi se vjedinilo vsa tri volilna okrožja. Gorico, Videm in Bellun v jedno samo okrožje, ki bi seveda zapopadalo tudi Trst in Istro.
Nekateri mislijo, da je to tja v endan vržena beseda, a temu ni tako. Mnogo italijanskih časopisov je ta načrt hlastno pobralo in ga srčka, češ, da bi bil to edini način, da bi se zabranilo ustvaritev Slavijo v mejah Italije. Da bi -se še bolje utemeljilo to nakano se govori o zgodovini, o enotnosti Furlanije od Li-venee pa do alpskih mej, o zgodovinski podlagi, ki jo ima ta načrt itd. itd.
Nam je na. tem ležečo, da se ohranimo. Mislimo pa pri tem, da se Girardini jako moti, ako misli, da. je ustvaril nov položaj s svojim predlogom. Mi prav dobro vemo, da bodemo v italijanskem kraljestvu vedno in povsod v manjšini. Iluzij, da bi nas pustili kje v večini, nima nihče od nas. Radi tega se naš položaj stoprav ne more spremeniti, pa naj bo volilno okrožje kakoršno že hoče.
Eno stvar pa čutimo vsi kot živo potrebo. To je naša deželna avtonomija. Po ponesrečenem poskusu, da bi prišlo do načelnega sporazuma med italijanskimi in' slovenskimi strankami, imamo edino še rahlo podlago skupnega delovanja in vzajemne podpore, ki obstoja v podedovani avtonomiji.
Priznavamo, da jo tudi ista luknjasta in zastarela v svoji obliki, a v naši uri nam je dobro došla. Naša kriza je danes spojena z deželno avtonomijo. To občutimo vsi brez razlike, vsled česar je naša bodočnost naslonjena na ohranitev avtonomije. Naj so delajo volilna okrožja za politične volitve kakor že kdo hoče, a našo upravno avtonomijo naj se nam pusti vsaj dolder ne pridejo v Italiji na površje ljudje, ‘ki bi nam mogli nuditi kaj več in kaj boljšega.
Do tedaj pa moramo odobravati načrt slovenskih političnih voditeljev braniti namreč do skrajnosti naše v avtonomiji zasidrane pravice.
kmetje in delavci skoraj ne morejo računati na nastop. Udati se bodo morali potrebi in duševni nadvladi ljudske stranke, ki bode imela na Goriškem brezdvomno odločilno besedo.
»
Italijanska zbornica
Da je malo več z njo računati smo omenili že v poslednji številki. Danes, pa ko je šla. na velikonočne politične, ne vemo, kaj bi rekli. Nekateri neprenehoma ugibajo, ali bo ali ne bo — razpuščena.
Rimska «Epoca» govori celo o pozitivnih stvareh. Tako na pr, po njenem mnenju se namerava zbornico razpustiti po 10. aprilu nove volitve bi se vršile v prvi polovici meseca in nova zbornica bi se sestala že 7. junija.
Mi smo mnenja, da jo vse to prazno besedi čenje, ki nima nikako podlage. Res se je vladi mudilo poslati zbornico na počitnice, ker se je borila vlada s težko krizo.
Sforza se je vrnil iz Londona in potreba je bilo, da vlada razodene svojo vnanjo pol tiko. Za to pa je dal Giolitti besedo vnanjemu ministru, ki jo mnogo govoril, a menda ne precej zadovoljil nemirno poslušalce vseh političnih barv.
No, po naj novejših vesteh ni več kal dvomiti. Volilna okrožja in število poslancev je že določeno.
j Julijska- Venečija dobi 15 j poslancev; od teh odpade 5 na ! Goriško in tudi Goriški priklo-| pijane kranjske in koroške | okraje. Po številu prebivalstva bi se lahko sodilo, da dobijo | Slovenci ako hočejo, na Goriškem tri slovenske poslance, j Ako se vresniči nadaljna ’ vest, da se bodo vršile državnozborske volitve že 15. maja t. 1., so volitve takorekoč pred durmi in jo treba resno misliti na osnovanje strank, ki bodo postavile svoje kandidate. ^ Do sedaj je sicer vse tiho, a jedna stvar je gotova, da
Domače vesti
Deželna komisija za pregledovanje zadrug in konsumnih društev V Trstu naznanja vsem društvom, ki se jih tiče, da se je z odlokom Generalni komi-sarial za aprovizacijo in kon-sum od 8. februarja 1921, ustanovila v Trstu Deželna Komisija za nadzorovanje zadrug in konsumnih društev v Julijski Benečiji. Imenovana komisija je neposredno podrejena osrednji komisiji prt gori-imenovanem komisariatu v Rimu. Osrednja komisija jo bila ustanovljena z odlokom od 6. junija 1920, št. 881.
Naloga deželne komisije je
a)	ugotoviti, kakšne lastnosti mora imeti zadruga ali kon-sumno društvo ali konsumni zavod, da se mu lahko poveri aprovizacija z živili, ki jih dobavlja in nadzoruje država. Pri tem se bo komisija ozirala na značaj, poslovanje in namen zadruge ali društva;
b)	pospeševati in urejevati zadružno in konsumno gibanje in preprečati pretirane cepitve.
Vsa društva, kar jih je v deželi in se jih tiče, zlasti 1.) konsumne zadruge, 2.) avtonomni konsumni zavodi in 3.) zveze in konsorciji konsumih zadrug in društev se pozivajo, naj vložijo do 15. aprila 1921 pri tajništvu komisije v apro-vizacijskem uradu kr. gen. civ. komisariata v Trstu prošnjo, da se jim poveri preskrbova-nje z živili, ki jih nabavlja in nadzoruje država. Prošnji se morajo priložiti sledeče listine: 1). Ustanovna listina in vse listine, iz katerih je razvidna kakršnakoli izprememba do dneva, ko se vloži prošnja; dalje pravila in morebitni poslovnik za udejstvitev pravil; razen tega dokaz, da se je glede potrditve izpolnilo vse, kar zahteva zakon; 2). Seznam imen in priimkov članov, ki jih jo imelo društvo onega
dne, ko se vloši prošnja; v seznamu mora biti naveden tudi poklic ali obrt ali trgovina, ki jo član izvršuje, dalje priimek in čin upraviteljev in ravnateljev ter onih oseb, ki so pooblaščene pogajati se na račun zavoda. Zadrugam, ki imajo več kakor tisoč članov, se lahko, ako za to same prosijo, dovoli, da predložijo namesto seznama knjigo svojih članov; 3). Obračun zadnjega leta in pri zadrugah, ki so se ravnokar ustanovile, položaj delnic, kakor je razvidno iz knjige članov. — V Trstu. — Deželna kom sija za pregledovanje zadrug in konsumnih društev. — Predsednik: inž. Ernesto Cohen.
Opcijski rok za uradnike državnih uprav. — Generalni civilni komisariat razglaša: U-radniki državnih uprav, katerim sicer manjkajo pogoji, ki so potrebni za pridobitev državljanstva s polnim pravom, pač pa imajo pravico optirati za državljanstvo, se opozarjajo, da morajo, ako hočejo obdržati službo, vložiti tozadevno prošnjo tako, da pride potom lastnega urada najkasneje do 30. aprila 1921 v roke pristojnim oblastvom. V tem slučaju ne velja-rok, ki ga določa člen 4. kr. odloka od 30. decembra t. 1. št. 1890 (objavljen v uradnem listu * «Osservatore Triestino» dne 27. januarja 1921). — Trst, 16. marca 1921.
—	Za gen. civ. komisarja odv. Melone.
Izprememba v pravilih dež. zavoda za zavarovanje goveje živine, —: Goriški komisariat za avtonomne zadeve naznanja članom goriškega deželnega zavoda za zavarovanje goveje živine da stopi 5 točka 43. člena pravil tega zavoda iz veljave in se nadomesti s sledečo določbo: «Cenilna vrednost se ima dolučiti tako, da ne prekorači zavarovalne svote ne zneska 6000 lir pri izločenih bikih in 5000 lir pri drugih zavarovanih živalih. — Gorica, dne 10. marca 1921. — Komisar dr. Pettarin.
Brzojavna postaja Belapeč.
—	Višje poštno in brzojavo ravnateljstvo v Trstu naznanja:
Z 20. marcem se pri poštnem uradu v Beiipeči zopet otvori brzojavna služba tudi za zasebnike. — Trst, 15. marca 1921. — Komisar Pascoli.
Leopold Turk f — V Avberju na Krasu je dne 18. t. m. preminul posestnik in dolgoletni član sežanskega cestnega odbora Leopold Turk.
Spadal je k starim slovenskim korenikam, ki ljubijo svojo zemljo in svoj narod. Dobro je pa vedel, da je možno to doseči le z dobro organizacijo narodnih in stanovskih sil, vsled česar je z pazljivostjo zasledoval javno življenje.
Pri tem pa ni poznal nikakega sovraštva; kar je bilo dobro in plemenito, je spoštpval. Hudobnosti ni'podtikal nobenemu. Naravno je, da je kot tak užival zaupanje in spoštovanje daleč na okolu in da ga bodo prijatelji in znanci prav težko pogrešali. Kras je zgubil v njem plemenitega človeka in moža.
Družini in bližnjim sorodnikom izrekamo naše najglobokejše sožalje.
Ogenj in požari. — Pred par dnevi je zagorela poleg vojašnice v Štanderžu velika zaloga stavbenega lesa.
Trudu goriških ognjegascev se je zahvaljevati, akv ni zagorelo še blizu stoječe mizarsko skladišče.
Sodi se, da je zanetil požar neki odpuščeni delavec iz maščevanja. Dognalo se je namreč, da je bil les polit z bencino.
Nekaj čudnega opažamo letos tudi zunaj v naravi po hribah in do-liuah. Menda ni bilo še v tekočem mesecu dneva, da ne bi na kakem hrilcu gorelo. Pri tem pa se ne vpepeli edino trava, kakor mislijo nekateri, ampak tudi borno drevje, ki je že preži velo Vojno.
Požari v zadnjem času so se pa pojavili že v takem obsegu, da so napravili že ogromno škode. NI nam treba omenjati požara pri Sežani, ki je ogrožal vže življenje prebivalstva. Tudi po bivših goriških bojščih ni nič boljše. Tu se naprej in naprej kadi in gori.
Pogorelo je že dovolj drevja, a pripetili so se že tudi slučaji, da so zgoreli novi nasadi, kar je za obdelovalca pač že preobčutna škoda.
Dokler traja torej tako suho vre^ me in da ne postanejo naši hribčki žalostne goličave, priporočamo oblastim in razumnim ljudem nekoliko več pozornosti pri ognju, oblasti pa naj bi lahko mišljene zlikovce zasledovale in jih kaznovale kakor zasluzi slična objestnost.
Upravitelj in urednik : Karol Juši?.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
Banka za Julijsko Benečijo y Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencij?:
Ajdovščina, Ajdlo, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporabljivi po celem KraUes>^vu