Doši< Poštnina plačana ▼ gotorfnt Leto XI., št. 122 •2 a-V. 1930 krat,-prilog, Ljubljana, sreda 28. raaja I930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Dia, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3123 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al. 3- Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. .Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prelet nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: * Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulics št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: \Vien št. 105.241. Italija proti Panevropi Oficijozno Mussotinljevo glasilo o Briandovem pan-evropskem načrtu — List načrt v celoti odklanja Rim, 27. maja, g. »Giornale d' Italia.« k: velja za Mussolinijevo oficijozno glasilo, se bavi danes v uvodniku z Brian-duvim panevropskim načrtom. List rne-rti. da 'bi bila Briandova Panevropa sa-cno nevaren dvojnik Društva narodov. Ce se smatra, tako nadaljuje list. Društvo narodov za nekoristno, potem ie tudi si i č na nova orgonizacija brez potrebe. Če pa se meni- da ie Društvo narodov koristno in potrebno za uredi.tev gotovih zadev ob gotovih pogojih, uo-sem ni potrebno ustvarjati nove zanje t-Ijaje in spore z ustanavljanjem sličnih institucij. Ali je umestno, ustvariti na-sprotstvo med Ameriško in Evropo, če ie Evropa že danes z gospodarskimi in fi- nančnimi interesi tako tesno zvezana s severnoameriškim trgom? List zastopa mnenje, da je naravnost škodljivo, ustanavljat!! kontinentalni bloik. ki bi nujno izzval ustanovitev drugega bloka na drugi celini. Kitajska in Japonska se vedno bolj približujeta Evropi. Trenutno torej nikakor ni umestno, da se postavlja Evropa kot blok proti_ drugim celinam v tako ostrih potezah. Že brez tega je v Evropi in na svetu dovolj povoda za spore in nevarno bi bilo izzivati med celinami na-sprotstva, pri katerih !bi slej ali prej prišla na površje tudi plemenska vprašanja. Macdonald se ne boji volitev Odločilno glasovanje o vladnih načrtih za omejitev brezposelnosti - Gandi je preprečil sporazumno rešitev indijskega vprašanja London, 27. maia. AA. Smatrajo, da vlada ne bo poražena v spodnji zbornici pri jutrišnjem glasovanju o brezposelnem vprašanju. Vlada bo imela najbrž najmanj 20 glasov, kljub temu.^da bodo nastoipiii konservativci polnošte-• Ino. Liberalci bodo sklepali o svojem .v.,'!išču nocoj. Splošno smatrajo, da se ix> liberalna stranka v celoti vzdržala glasovanja. Sno3. je govoril predsednik Macdo-mald v svojem volilnem okraju in med drugim naglasil, da kažejo dandanes vse države enake znake gospodarskih motenj kot Anglija. Nadalje je naglasi!, da ne bi bilo lepo zahtevati od drugih strank sodelovanje v vprašanju brezposelnosti, ki je bilo stavljeno uri zadnjih volitvah. Toda problem se je zdaj izpremenil. Ce bo katera stranka hotela sodelovati, ji bo odgovorila vlada v sredo. Zaradi novih razmer bo vlada pozdravila vsako sodelovanje. »Kar se nas tiče,« je med drugim izjavil Macdonaid. »nismo za volitve. Č© pa bodo druge stranke silile v volitve, smo tudi pripravljeni nanje«. Govoreč o agitaciji za imperijalno prosto trgovino je Macdonald izjavil, da bi škodah hrupen.jn, če bi vodili dominijonsko gospodarsko politiko z vidika splošnih voitev- Delavska vlada bo vse storila, kar je v njeni moči. Uporabila bo ves svoj vpliv, da bodo pristopili dominijo-ni v odnošaje vzajemnega sodelovanja. Macdonald je govoril v kratko tudi o Indiji in omenil' da je Anglija leta 1929. po>no»v noobljufbila Indij: značaj domini-jona. Ko je pa prišel čas, da to obljubo izpolni, se j evsa zadeva zapleta z akcijo nasilne propagande, ki bolj škoduje razčistitvi Indijskega vprašanja, kot bi škodovala pozitivna nasilnost. Mi ne bomo izpremenili svojega mnenja o cilju Indije. Nikoft pa ne bomo popustili silam, ki nasprotujejo demokratični vladi! London, 27. maja, s. Danes so se zopet pričela pogajanja med Lloyd Geor-gom tn Macdonaiom. Macoonafdov položaj je pri tem zelo težaven, ker odklanja delavslka stranke vsak načrt glede uvedbe proporc i joinalne volilne pravice. Anglija Bo kos položaju v Indiji Optimistično poročilo državnega Indijci in London 27. maja AA. Tekom razprave o položaju v Indiji je državni tajnik za Indijo Benn izjavili, da so bili dosedanji neredi bolj slučajnega značaja in da ni šlo za obči pokret Londonska vlada ne bo dovolila indijskim voditeljem, da bi pojačali pokret civilne neposlušnosti. Benn je pristavil: »Mi vzdržujemo mir in red v interesu same Indije, in to dotlej, ko bo nastopil dan svobode za to deželo, ki ji bo omogočil, da vstopi v krog avtonomnih dominijonov.« London, 27. maja AA. Snoči ie imela indijska komisija pod predsedstvom sira Johna Simona zadnjo sejo. Podpisala ie poročilo, ki ie bilo soglasno odobreno. Prvi del poročila, ki obravnava zgodovinsko stran indijskega problema, bo objavljen 10. junija. Drugi del, k; se bavi s predlo gi bodo objavili 24. junija., Bombay, 27. maja s. AA Nemiri v muslimanskem delu mesta so tekom dopoldne- tajnika Benna — Hudi spopadi med muslimani va zopet oživeli. Policija ie bila prisiljena uporabiti orožje, ker so jo muslimani obmetavali s kamenjem, pri čemer je bilo 7 upornikov ranjenih. Nemiri v Rangoonu, ki so se včeraj razvili zaradi spopadov med stavkujočimi pristaniškimi delavci in Burnezi v verske boje med Indijci in muslimani, so trajali tudi danes ves dan. Število mrtvih se je zvišalo na 50, število ranjenih pa na okroglo 800. V poučenih krogih trdijo, da je angleška vlada odposlala v Indijo več pomorskih bojnih enot, da preprečijo možn& sabotažna dejanja ob velikih pomorskih prometnih zvezah ob indijski obali. Rangoon, 27. maja. AA. Situacija je tu še vedno resna. Razne predilnice bombaža so še vedno zaprte. Po ulicah križarijo sa* mo vojaške patrulje. Dosedaj znaša število ranjencev v raznih bolnicah 800. Točno število mrtvih še ni znano. Poljski protest pri nemški vladi Poljsko-nemška komisija naj preišče potek krvavega obmejnega spopada pri Opaljenu Varšava. 27. maja 'AA. »Pat« poroča: Opofoomočeni poljski poslanik v Berlinu .ie v svoii demarši v zunanjem ministrstvu, ki ie bila v zvozi z znanim obmejnim incidentom v bližini Oplenda. predlagal nem- ški vladi, nai bi posebna mešana nemško-oolijska komi-siia ugotovila dejansko stanje na licu mesta, to pa zato. ker .nemške verzije o tem doeodku niso v skladu s poročili. ki jih je prejela poljska vlada. Poljskemu poslaniku je odvrnila nemška vladaj da zavrača njegovo demaršo, ker gre po dosedanjih uspehih preiskave, ki so jo uvedla pristojna nemška mssta, za poljsko kršitev meje in nasilno dejanje, ki so gn zakrivili poljski uradniki na nemških tleh, ne pa za prestopek nemških uradnikov. V ostalem smatra nemška vlada tudi 6 svoje strani umestnim, da se skupno prouči dejanski stan, kar naj bi storila mešana nemško - poljska komisija. Varšava. 27. maja AA. Iz poučenih krogov se doznavain naslednje podrobnosti o napadu, k' ie bil izvršen na poljsko-nemški meji prd Gpalienu na poljsko obmejno stražo. Dne 24. t. m. okrog 10. zvečer sta dva poljska obmejna komisarja Ližndevič in Biedšin^ki obhodila svoi običajni rajon in prispela v bližano nemške maje pri mejniku št. 152 in 153. Tedaj je potiska obmejna patrulia. ki se je nahajjala kakih 30 metrov i-zza obeh komisarjev začula nemška povelje: »Roke kvišku!« Istočasno so zagrni e L; trije streli in je bilo slišati krik komisarja Ližnijef/iča. Nato ie bilo izdano povelje v nemškem jeziku in začelo se je streljamie na obeh straneh ceste. Poljska patrulja ie hila prisiljena, da se vsled nemškega streljanja razvrsti na obe stran; cesti, odikoder je začela odgovarjati na nemško streljanje, ker je med tem opazila. da ie obkoljena od nemških funkcionarjev. ki so Dres topili na poljsko ozemlje. Med streljanjem ie prispel na nemški strani en avtomobil in eno motorno kolo, ki sta kmalu natr, krenila nazaj v smeri Ma-rienwerderiia. S seboj sta odpelaala komisarja Liižnjevjča in Bjedšinskega. Na poljski strani, v razdalji 1.2 m od mejne črte. kjer sta stala poljska komisarja. so našli sledove krvi. Sledov; krvi so posledica rane komisarja Ližmieviča. Sovjetsko vohunstvo v Besarabiji Bukarešta, 27. maja. s. Generalni inšpek« tor policije v Besarabiji Husarescu je bil odstavljen iz službe in izročen disciplinam nemu sodišču, ki bo sklepalo, ali je treba proti njemu uvesti kazensko postopanje. Ta ukrep je v zvezi z razkritji Besedov« skega, češ, da so bili visoki funkcijonarji rumunske politične policije v tesnih stikih z agenti sovjetske vohunske službe. Kakor zatrjujejo, je bilo v zadnjem času v Bes sarabiji razkritih 15 novih sovjetskih se« hunskih organizacij. S ZNIŽANJE OBRESTNE MERE Upravni odbor Narodne banke je znižal eskontno obrestno mero za pol, lombardno pa za en odstotek Beograd, 27. maja. p. Upravni odbor Narodne banke je imel danes sejo. na kateri je razpravljal o položaju na denarnem trgu. Pri tem je ugotovil, da obstoja na domačem trgu v zadnjem Času velika likvidnost, ki se kaže v vedno večji gotovini, ki se kopiči pri vseh bankah in drugih denarnih zavodih. Zaradi še vedno zelo visoke obrestne mere za posojila, ta likvidnost ne voliva ugodno na gospodarsko življenje, temveč povzroča v posameznih ponogah. zlasti v trgovini v gotovi meri še večji gospodarski zastoj. Upravni odbor je razpravljal o tem. kako bi se dalo temu odpomoči. Ugotavljajoč, da je eden glavnih vzrokov tega pojava previsoka obrestna mera, ie upravni odbor sklenil, naj da Narodna banka vsem ostalim denarnim zavodom dober vzgled in možnost nadaljnjega znižanja obrestne mere s tem, da zniža obrestno mero tudi Narodna banka sama in ta način na eni strani poživi gospodarsko življenje, na drugi strani pa da tudi posameznikom pobudo, da s cenejšim kapitalom razširijo svoja podjetja in in obratovanje, kar bi vsekakor zelo Ministra Preka in Neudorfer na inšpekcijskem potovanju S potovanja po Bosni in Hercegovini sta včeraj prispela v Zagreb — Minister Preka o svojih vtisih s potovanja Zagreb, Danes sta dospela z inšpekcijskega potovanja po Bosni in Hercegovini v Zagreb ministra Nikola Preka in Mirko Neudorfer. Tekom dneva sta imela več važnih konferenc, po katerih sta novinarjem izjavila, da je bilo njuno potovanje povsem zasebnega značaja in da sta bila povsod zelo lepo sprejeta, zlasti v Mostarju. Tam so mi bila postavljena razna vprašanja, na katera sem bil dolžan odgovoriti, je dejal minister Nikola Preka. »Izjavil sem. da me ne skrbi za bodočnost, ker vodi državne posle dobra volja. Vsem prijateljem sem zagotavljal dober namen Ni. Vel. kralja in kraljevske vlade, ki dela danes z vsemi silami na to, da se izvede, kar se je poprej opustilo. Dejal sem vsem, naj imajo polno zaupanje v ljudi, ki so v vladi, ker lahko od njih pričakujejo srečnejšo bodočnost«. Minister Preka ie govoreč o svojem potovanju, izjavil, da je povsod opazil, da je narod zelo zadovoljen, kar je eno izmed glavnih jamstev za uspešno delo vlade. Split, 27. maja č. Pred svojim odhodom iz Splita v Zagreb je dal sinoči minister socialne politike in narodnega zdravja Nikola Preka novinarjem naslednjo kratko izjavo: »Narod je sprejel akt Ni. Vel. kralja o rekonstrukciji vlade s popolnim zaupanjem. Morem vam še dodati: Imejte popolno zaupanje, vse je dobro, vse gre za dobrobit naroda. Pričakujte z zaupanjem razvoja dogodkov.« Kancelar Schober proti voditelju Heimwehra Ostra replika dunajske vlade na napade heimwehrov-skega voditelja dr. Steidla podpirati »avstrijske boljiševike«. Ta obžalovanja vredni napad proti neki inozemski državi zavrača zvezna vlada Dunaj, 26. maja, AAd. Na izjave voditelja Heimvvehra dir. Stetdila, ki jih je ta podal o svojem govoru v Feldkirch-nu, objavlja avstrijska vlada sledečo objavo: »Avstrijska vlada smatra za potrebno, da odtočno zavrne oibdolžitve, ki jih je izrekel -njej voditelj Heimwehra dr. Steidle na proslavi 10 letnice obstoja predarlskega Heimwehra- Avstrijska vlada ugotavlja, da ni niti trenutek v svoji poMki, M stremi samo za tem, dia izvede notranjo pomirjene, odstopila od stališča, ki ga je zavzela napram Heimwehru v svoji prvi izjavi ob prilik i prevzema vladnih poslov. V soglasju s to izjavo stoji tudi novi načrt zakona o nošnji in posesti orožja, ki je vzbudil toliko nezadovoljstva v taboru Heimwehra. Zaradi tega ne more notben razumen človek najti v zakonskem načrtu tega zakona »udar proti obrambni sili domačega prebivalstva«, kaikor ga sicer vidi g. dr. Steidle. Še z večjim ogorčenjem pa mora vlada zavrniti neosnovane in krivične napade Heimwehra na avstrijsko vlado, češ da vodli svojo notranjo politiko pod vplivi od zunanjega sveta in da upravlja svojo polivko po zahtevah in navodilih neke tuje socialistične vlade, ki diktira avstrijskemu kabinetu, da mora kar najodločneje. Pri tej prilkii pa smatra strijska vlada za potrebno opozoriti dr. Steiidla, da je pozabili pri obravnavanju zgodovine novega zakona o nošnji oirožja pismo avstrijske vlade na Svet Društva narodov, ki obljifbuje samo izvršitev tega, kar je bila avstrijska vlada dolžna storiti! po odpoklicu raz-orožitvene komisije z Dunaja. Kar se tiče napada in kritike strank vladne večine, iki jo je izrekel doktor Steidle, smatra vlada, da je nanjo primerno odgovoril deželni glavar dir. En-der, ki je izjavil, da bodo ve 3n sike stranke toliko časa podpirate vlado, dokler bo izvajala politiko pomirjenja f:n gospodarske sanacije Avstrije. Kar se pa tiče pripomb, ki jih je izrekel voditelj Heimwehra proti oseF zveznega kancelarja dr. Sdhotbra, češ, da uradno podpira boljševf.ke. odklanja ta vsak zagovor in odgovor ter prepušča končno sodbo o tej zadevi javnosti v državi in v inozemstvu. Kot predsednik dunajske poMoije je vedno napravil vse, kar je 'bito v njegovi moči, in bo tudi danes storil vse. da ohrani mir v državi, in to ne z besedami, temveč z dejanji, kakor še vselej doslej.« Tudi bivši grški kralj misli na povratek Bivši kralj Jurij se pripravlja, da bi znova zasedel grški prestol Grški narod pa odklanja obnovitev monarhije Atene, 27- maja. g. Po dogodkih v Ru-muniji, kjer se trudijo Karlovi prijatelji za njegov povratek na rumunski prestol, se je izvedelo, da se tudi bivši grški kralj Jurij, Konstantinov sin, pripravlja, da bi se vrnil kot kralj na Grško. Zatrjuje se, da je zaradli tega že prodal svoja zasebna posestva v Ru-mumiji. AngJfja in Francija M baje podpirali njegov povratek. Z druge strani se te vesti zanikujejo. ker vprašanje povirat-ka bivšega kralja Jurija na gršk* pre- stol sploh ni aktualno, dasi se je ministrski predsednik Venizelos v zadnjem času -izredno simpatično izrazil o njegovi osebi. V današnji grški armadi so še vedno one osebe, ki so Jurija pregnale s prestola in je dvomljivo, da bi bile spremenile svoje mnenje in stališča. Atene, 27. maja. AA. Vest, ki jo je objavil rumunski list »Guventul« in za njim »Dai!y Mati« o nekih pogajanjih zaradi vzpostavitve monarhije v Grčiji, ne odgovarja resnici in je brez vsake osnove. Angleški kralj obolel London, 27. maja. AA. Glasom uradne« ga komunikeja bcleha kralj že več dni na revmatizmu s hudimi bolečinami, ki pa so lokalizirane na desni bok. Zdravniki so svetovali kralju, naj ne prisostvuje nocoj* šnji in jutrišnji recepciji v Buckingham* ski palači. Kardinal Lucon hudo obolel Pariz, 27. maja, AA. Nadškof Reiimski, kardinal Lucon j« hudo oboki. Bolnik je bil previden e sveto-tajstvi. Usoda letalcev preko Sahare Madrid, 27. maja. AA. Letalca Burffuette in Nune z sta se rešila in se nahajata pri plemenih Rjo de Oro v zapadni Sahari, Čsl. senat odobril haaške in pariške pogodbe Praga, 27. maja e. Senat je danes v obeh črtanjih sprejel haaške in pariške pogodbe. Obenem je bil odobren ekspoze zunanjega ministra dr. Beneša. V debati je izjavil češkoslovaški socialni demokrat Modraček, da zavzema njegova stranka glede Briandovega predloga o Pan-evrorri ugodno stališče. Ljudsko štetje v Albaniji Tirana, 27. maja. AA. V nedeljo je bilo izvršeno redno štetje prebivalstva albanske države. Albanija šteje sedaj približno milijon ljudi. ugodno vplivalo na celokupno gospodarsko življenje in v nemali meri od-pomoglo tudi naraščajoči brezposelnosti. ki se pojavlja kot posledica krize in zastoja v gospodarskem življenju. Izvajajoč ta svoj sklep, je upravni odbor Narodne banke sklenil, da zniža Narodna banka, tpočenši od 28. maja t L obrestno mero za eskompt od dosedanjih 6 na 5.5, obrestno mero za lom-bardna posojila pa od dosedanjih 8 na 7 odstotkov. O sklepu upravnega odbora so bile vse podružnice Narodne banke brzojavno obveščene. Džavni dohodki v proračunskem 1. 1929-30 Beograd, 27. maja. p. V proračunskem letu 1929^30 so bili državni dohodki na« slednji (v milijonih dinarjev): neposredni davki (po proračunu 1886) vplačani v bonih 217, v gotovini 1886.6 Din skupaj 2124 milijonov dinarjev; takse (po proračunu 1199.5 Din) 1280; trošarine (po proračunu 903) 927.9; carine (po proračunu 1478) 1535; monopoli (po proračunu 2355) 2377.9;. Iz navedenega je razvidno, da so faktič« ni dohodki presegli proračune nad vsa pri« čakovanja. Ta presežek znaša za lansko le« to 663.6 milijona dinarjev ter je največji, kolikor smo jih doslej imeli. Novo povišanje avstrijskih uvoznih carin Dunaju 27. maia. č. Danes so že znane nekatere podrobnosti o novi carinski noveli, ki jo pripravlja avstrijska vlada. Brez ozira na že povišano carino na moko in pšenico bo povišana carina tudi na mlečne produkte in jajca od S do 30 zlatih kron, carina na svinjsko mast od 10 na 14 zlatih kron, v tekstilni industriji zlasti Pri svili bo zvišana carina do 100 odstotkov. Prav tako pri usnjenem blagu za 200 do 400 odstotkov. Zaključitev trgovinskih pogajanj s Holandijo Beograd, 27. maja. AA. Med našo drža* vo in Holandsko se vršijo že dalje časa pogajanja za zaključitev trgovinske pogod* be, ker velja za našo državo doslej še sta« ra konvencija, sklenjena 1. 1881. med biv« šo kraljevino Srbijo in Holandsko. Pred mesecem dni je prispel v Beograd poobla« ščni minister na našem dvoru, ki biva stal« no v Atenah, g. SchuIer«Tot«Peursu, da po« gajanja zaključi in podpiše. Pogajanja so se vodila v ministrstvu zunanjih zadev ter so bila včeraj uspešno zaključena. Za mi« nistrstvo zunanjih zadev se je udeleževal pogajanj g. Miroslav Jankovič, direktor konzularno=trgovinskega oddelka ministra stva zunanjih zadev, za ministrstvo trga« vine in industrije pa g. Milovan Pilja, >n« spektor tega ministrstva. Miss Johnson nadaljuje polet London. 27. maja A A. Miss A m v Johnson nadaljuje svoj polet v Brjsbane. Zapustila je davi postajo A!exandra in prispela za kosilo v Cloncury. Ostane čez noi; v Long Reachu in upa. da bo prispela v Btisbane v sredo. Snoči je bila gost Severne avstralske pastirske družbe, ki ima živinorejsko postajo, ki meri 11.000 štiri-jaških milj in ie ena največjih na svetu. „ZeppeIinova" nezgoda Newyork, 27. maja. s. »Times« poročajo iz Pernambuca, da se je zaradi nenadnega vetrovnega sunka pokvarila motorna ladji« ca »Grofa Zeppelina«. Ladjica je priletela tako močno na zemljo, da so se polomile opore kakor lani v Tokiju. Zrakoplov bo v kratkm popravljen. Kakor poroča list dalje, je imel zrako« plov s pošto iz raznih držav Južne Ame> rike precej težav. Celokupna pošta, ki jo ima na krovu, tehta nad 1 tono in so znam ke za frankiranje stale okroglo 125.000 do» larjev. Zopet samomor v Zagrebu Zagreb, 27. nuna n. Danes se je zastrupila na Cvetni cesti v Zagrebu s solno kislino 391etna sopv i^h laboranta pn f;rmi Ju-gofarmacija Marija Kramer V bolečinah je pričela klicali na pomoč, toda sosed ie ii niro mogli vjč pomagati Se preon? so ;o prepeljali v bolr.i^o, je um-la V spisu, ki ga je zapustila, i>;.Tlia da je 51 a prcslovoli-no v smrt in naj nikogar ne krivijo zaradi tega njenega dcjiuia Spor za avtobusne koncesije v Zagrebu Zagreb, 27. maji. n. Banska uprava savske banovine je danes izdala sklep o podelitvi koncesije sa avtobusni promet v Zagrebu. Na veliko izmenadonie interesentov je podelila banska upv.va to kcncesiic Trmi Barešid, ki 6e dosedaj ni pečala z avtobusnim osebnim prometom, temveč ia imela samo za&lvFsl?o neke inozemske tvrd-ke avtomobilov. Splošno se je namreč pričakovalo, da dobi to koncesijo tvrdka Pre-Icratie, ki ima že demaia vse avtobusne proge. j Notranja razorožitev v Avstriji Zdi se, da prihaja odločilni trenutek, ko sc bo moralo pokazati, kam krene v bodoče avstrijska notranja politika. Razjasniti se bo moralo, ali so napori zveznega kancelarja dr. Schobra za pomirjenje in konsolidacijo Avstrije resni in uspešni, ali pa ostane Avstrija še v bodoče torišče oboroženih strankarskih odnosno izvenlcgalr.ih organizacij. To je vprašanje, ki zanima ne samo naše severne sosede, marveč celo Evropo, saj ne more biti vseeno, ali vladajo kaotične razmere v zemljepisno tako važni deželi kot je Avstrija, ali pa tam vladata red in striktno spoštovanje zakonov. Zlasti je to pomembno v sedanjem trenutku, ko je misel Združene Evrope z Briandovim manifestom zadobila konkretnejšo, realnejšo obliko, nego so jo ji mogli dati vsi dosedanji kongresi panevropskih lig. Vladi dr. Schobra je treba priznati, da je dosegla mnogo uspehov za Avstrijo. Posrečiio se ji je najti sporazum v ustavnem vprašanju, napraviti parlament dela-zmožen ter kolikortoliko učvrstiti avtoriteto oblasti. V zunanji politiki so nekateri njeni koraki dvomljive vrednosti, vendar so ji v Haagu šli vsi evropski upniki r.a roko, tako da se je znebila težke more negotovosti, kakšne so pravzaprav njene finančne obveznosti. Z bla-gohotnost jo drugih sil, ne v zadnji vrsti svojih sosedov, je Avstrija zadobila popolno finančno samostojnost. Zdaj si želi znatnega inozemskega posojila, ki ga rabi za povzdigo svojega gospodarstva. Tisti, ki bi denar posodili, pa hočejo biti varni pred notranjimi homatijami in kakršnim si bodi prevratom v Avstriji. Zato zahtevajo predvsem popolno in dejansko notranjo razorožitev. Konec mo- ra biti vseh nelegalnih oboroženih formacij, konec bojev med Schutzbundom in Heimwehrom. Edino ustavna vlada sme razpolagati z oboročeno silo. Tako je vlada predložila parlamentu zakon o nošenju orožja, ki ji bo omogočil notranjo razorožitev. Da ne bi zvezne dežele mogle izigrati zakona, bo deželnim glavarjem odvzeta možnost dovoljevanja nošenja orožja. Zvezna vlada bo kontrolirala tudi potrošnjo in prodajo mu-nicije. Dočim socijalistični »Schutzbund« danes uvideva in priznava potrebo notranje razorožitve, je Heimwehr z vso vehemen-co nastopila proti zakonskemu predlogu. Voditelju Heimwehra so izročili vladi spomenico, kjer zahtevajo, da se raz-orože samo socijalisti, da razoroževanju asistirajo organi Heimwehra in da se mora celo prepustiti notranje ministrstvo zanesljivemu heimwehrovcu. Na shodih pa zahtevajo od svojih članov, ki so poslanci vladnih strank, prisego, da bodo vedno ubogali vodstvo Heimwehra, tudi v primeru, da bi morali zaradi tega kršiti strankarsko disciplino. Steidle in tovariši so se čutili krepke, ker jim je bila zagotovljena pomoč bivšega kancelarja dr. Seipla, ki hoče na vsak način preprečiti sedanji vladi najetje posojila, da bi se s Heimwehrovo pomočjo sam zopet polastil državnega krmila. Vlada dr. Schobra je v parlamentu zelo krepko reagirala in odločno odbila heimwehrovski ultimat. Zdaj ji preostaja, da po sprejemu razorožitvenega zakona tudi v praksi izvede spolšno notranjo razorožitev in pobere orožje tako levim kakor desnim nelegalnim formacijam. Zdaj bo imela priliko, da pokaže svojo dobro voljo in moč. Pred več leti ubegli defravdant aretiran Bivši upravitelj banke v Srpskih neveri! veliko vsoto in pobegnil v izročen zagreb Zasfeb, 27. ma.ia n. Danes le bil izročen zaarrcbški policiji Gavrilo Petrovič, svoje-časni večletni upravitelj banke v Srbskih Moravicah. ki ie po neveri! v tem svoistvu večjo vsoto ter pobesni! v Ameriko. V Ameriki ie Petrovič postal komunist in ie bil zato izgnan. ker ni imel dovolienja za bivanje v Združenih državah. Naša ob!a-stva so čakala kdaj se bo vrnil, da ga aretiraio in izroče sodišču, toda moža ni bilo od nikoder. Pred kakimi desetimi dne-v! na ie oriše! v Vel. Kikindo neki dr. Josip Vutkovič. novinar, sotrudnik »Trgovnske-pa glasnika« in »Ilustrovanega lista« ter »Zabavnika« iz Beograda. Ker se ie dr. Vutkovič. novinar, sotrudnik »Trgovinske-čela polici i a v Veliki Kikindi za niega Po-drobneie zanimati. Mož ni imel ni kakega denarja. Ko so ga prijeli, ie pripovedoval policijskim organom, da .ie ravnokar tele-f nično govori' z redakcijo »Trgovinskega glasnika v Beogradu, ki mu ie obljubila, da mu bo brzojavno nakazala denar. Po-bcija ie vprašala pošto siede tega telefonskega pogovora in doznala. da ga sploh ni b:'o. Sum policije glede dr. Vutkoviča se ie sedai ;e bolj povečal. Moža so aretirali. Pri zasliševanju ie izpovedal, da se res irneruie dr. Tutkovič. da .ie novinar, da ie bil do 1. 1923. v Zagrebu, nato v Ameriki, odkoder se ie vrnil šele letos 7. aprila. Moravicah, ki je pred več leti po-Ameriko, je bil včeraj aretiran in škemu sodišču Zatem ie živel v Ljubljani in v Beogradu pri svojem stricu, doma da ie iz Mostara. Pri osebni preiskavi so varnostni organi res naši- pri rajem legitimacijo »Trgovinskega glasnika« v Beogradu na ime novinarja Josipa Vutkoviča. drugo legitimacijo pa od »Ilustrovanega lista« na ime Josip Witte. V obeh legitimacijah sta bili prilepljeni pravi njegovi fotografiji, dasiravno sta bili imeni različni. Povprašan. kako ie prišel do teh legitimacij, ie aretiranec odvrnil, da mu to ni znano. Policija v Vel Kikindi se ie obrnila nato v Zagreb za informacijo, ie li tam morda res kakšen novinar pod imenom dr. Josipa Tutkoviča. V Zagrebu so ugotovilo, da živi pod tem naslovom v Zagrebu neki advokat. Ko ie policija tega obvestila o njegovem soimenjaku v Vel. Kikindi ter mu pokazala niegovo fotografijo, je advokat v svoie začudenie spoznal Gavrila Petroviča iz Srpskih Moravic. Na ta način je policija ugotovila. kakšnega ptička ima v rokah. Iz Vel Kikinde .ie bil Petrovič v spremstvu detektiva prepeljan proti Zagrebu. Pri Sisiku pa ie ušel detektivu iz br-zovlaka ter se skrival v Sisku dan in noč, dokler ni bil včerai zooet aretiran. Petrovič ie bil prepeljan v zagrebške policijske zapore, kier ie danes že priznal, da je njegovo pravo ime Gavrilo Petrovič. Nad 40 ljudi obolelo na pasji steklini Nenavaden dogodek v slavonskem selu — Ljudje so uživali mleko in sir krave, ki jo je ugriznil stekel pes Osijek, 27. maja, n. V bližnji Oraho-vici se je pojavil težak primer stekline. Trgovec Stanko Šokac je imel osa. na katerem so opazili znake stekline. Lastnik ga je dal zato ustreliti. Nikdo pa Tri vedel, da je pes ugriznil že pre.i kravo istega lastnika, ki je prodajal mleko in sir okoličanom. Nekaj dni za tem je bil ona vsesplošen strah in gro- zo opaziti na mnogih osebah, ki so uživale to mleko in sir. znake besnita-Sreski veterinar ie kimata ugotovil, na kak način se ie steklina razširita ter je dal ubiti Šokčevo kravo. Na poziv sreskega poglavarstva se je ja vlilo okoli 40 oseb- ki so uživale intioirano mleko. Vse osebe so poslali v Pasteurjev zavod, kjer jih cepijo proti steklini. Lep uspeh Jugoslovenov na lovski razstavi v Lipskem Leipzig, 27. maja. AA. Te dni ocenjtfje posebna mednarodna komisija lovske tro* feje na mednarodni lovski razstavi v Leip* žigu. Poleg evropskih držav so zastopane tudi Kanada, ki je posebno bogata z div* jadio in pa nekdanje nemške koloniie v Afriki. Prav častno je zastopana tudi Jugoslayi* ja, ki zbuja posebno pozornost z razstavo rogov gorenjskih gamzov. Kljub veliki kon* kurcnci Madžarske, ki je v svojih loviščih, ki sedaj pripadajo po večini Rumuniji in Češkoslovaški, gojila divjad, so se Jugoslo* veni plasirali z gamsovimi rogovi na prva mesta. Prvo oceno s 124 točkami dobijo Madžari, dočim imaio Slovenci najboljše* ga s 122 točkami, kateremu sledi 10 nadalj* njih krasnih gamsov z največ točkami. V mednarodni komisiji je zastopana dravska banovina po znanem lovskem piscu Vladi* mirju Kapusu. Loucheur v Bukarešti Bergrad 27 maia M. Iz Bukarešte poročajo. da sta snoči dospela tjakaj francoski minister dela Loucheur in rurmmski poslanik v Londonu Titulescu. Na kolodvoru so iih spreieh mčnistrski predsednik Maniu. zuanii minister Mironescu. ministra Vatida Voievod in Madgearu. nadalie francoski poslarik v Bukarešti ter mnoge druge ugledne politične osebnosti. Ostavka šefa japonske admiralitete Tokio. 27. maja. AA. Načelnik mornariškega generalnega štaba admiral Kato ie podal ostavko ki jo utemeljuje s protestom proti podpisu pomorske pogodbe v Londonu. Ta pogodba bo po •mnenju admirala Kata zmanjšala učinkovitAs^-j-a-ponske samoobrambe. Tri srake pred sodiščem Maribor, 26. maja. Danes so se pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča zagovarjali trije mladoletni fanti, vsi že prej kaznovani zaradi tatvine. Prvi je prišel na obtožno klop Rudolf Fižolnik, star 24 let, rodom iz Gam-litza v Avstriji, že 14-krat kaznovan. V Krčevini pri Mariboru je navidezno iskal dela in vdrl v odprto stanovanje zakoncev Tomšetovih. Odnesel je zimsko suknjo, srebrno cigaretno dozo, zlato moško verižico, zlato ogrlico z medaljonom, zlat poročni prstan in več drugih predmetov v skupni vrednosti 2000 Din. Sodišče mu je prisodilo poldrugo leto ječe, obsojen pa je bil tudi na petletno izgubo častnih pravic ter na pridržanje po prestani kazni. Drugi je bil 18-letni delavec France Je-rovšek iz Stranic, tudi že kaznovan. Dne 22. januarja je pri Sv. Loverncu na Pohorju vlomil v stanovanje svojega tovariša ter mu odnesel nekaj perila in drugih reči. Obsojen je bil na dva meseca zapora. 26-letni hlapec Viktor Jerod, rodom iz Varaždina, že kaznovan, si . je za svoje tatinsko poslovanje izbral še večji delokrog. Dne 10. marca je nastopil pri Dragotinu Kobiju v Lobnici službo, a je še istega dne odnesel tam uslužbenemu Ivanu Kranjcu sukno, srajco in več drugih reči, 27. marca pa se jo že pojavil v Rušah, kjer je mizarju Erhatiču z voza ukradel verigo, 31. marca je bil že v Kapli na Kozjaku, kjer je Vin-cencu Rihterju ukradel otroške hlače in več drugih predmetov. Obsojen je bil na 14 mesecev težke teče in petletno izgubo častnih pravic. Novi francoski podmornici Pariz, 27. maja. AA. Podmornici »Aijax« in »AohiJli bosta jutri v Brestu spuščeni v morje. Okrajni cestni odbori Včerajšnji »Službeni list« objavlja ob* sežen banski »Pravilnik o poslovanju okraj« nih cestnih odborov v območju Dravske banovine«. Pravilnik obsega 64 členov, ki podrobno urejajo vse panoge notranjega in zunanjega poslovanja cestnih odborov. Njegove najvažnejše določbe so naslednje: V vsakem političnem srezu se ustanovi eden ali več cestnih okrajev, ki jih vodijo okrajni cestni odbori. Člane teh odborov volijo deloma občine, deloma pa jih ime* nuie banska uprava. Njihova poslovna do* ba traja redno tri leta. Ako kdo poprej umre ali izstopi, se vrše dopolnilne volit* ve. Banska uprava lahko odstavi člana, ki bi zanemarjal službene dolžnosti ali kršil zakon. Iz enakih razlogov lahko banska uprava razpusti tudi ves okrajni cestni od* bor in imenuje za vodstvo tekočih poslov gerenta. Nove volitve se morajo razpisati v šestih tednih po razpustu. Okraini cestni odbori so pomožni or* !ani banske uprave pri gradnji, vzdrževa* nju in adzorstvu banovinskih cest in do* voznih cest k železniškim postajam. Od* bori sestavljajo proračune, obračune in sklepajo o okrajnih cestnih dokladah. Ob enem vodijo nadzorstvo nad gradnjo in vzdrževanjem občinskih cest ter sklepajo tudi o eventualnih podporah za občinske ceste. Odbori smejo sami oddajati dobave in dela do vsote 10.000 Din, preko te vso* te pa le z odobritvijo banske uprave. Okrajni cestni odbori se sestavljajo po potrebi, najmanj pa vsako četrtletje en* krat. Izredna seja se mora sklicati, ako to zahteva ena tretjina odbornikov ali odre* di banska uprava. Seje so sklepčne ob na* vzočnosti dveh tretjin odbornikov, kadar se volita načelnik in njegov namestnik, pa ob navzočnosti treh četrtin. 'Odborove se* je so navadno javne, načelnik pa lahko v izjemnih primerih odredi tudi tajno sejo. Proračun cestnega okiaja mora odbor skleniti vsaj .to 1. novmbrd vsakega leta. Preden začne o nj>m razpravljati, mora biti proračun štirinajst dni javno na vpogled pri županstvu vsake občine dolienega cestnega okraja. Ravno fako se mora javno razgja-siti odborov sklep glede vi?ine okrajnih cestnih doklad. Morebitne pritožb« proti proračunu ali proti višini uoklai mora odbor sporočiti banski up-av: skupno s proračunom, ki ga preololi banski upravi v cdobrifev. Tajniške posp. orra vi ja praviloma načelnik. Z odobritvijo bav.%-kuprave pa sme cestni odbor namiliti tudi posebno pisarniško moč. članstvo v okrajnin c-slni odborih je v r.ačelu brezplačn >. Le načelnik in oni odborniki, ki so ob -nem nadzorniki posameznih cest, dobijo za ij odškodnino v znesku od 5 do 10 L'm za kilometer oskrbovanja ceste, načelniki pa po 15 do SO Din. Načelnikom. ki sami opravljajo tajniške posle, gre letni pa-iai o00C I«.n Cestnin odbornikom. ki stanujejo nad 1 km daleč od sedeža cestnega odboru, pripida za seje odškodnina do 100 Dir. Ravn'< tako Jc dolrčena rosebna odškodnini za načelnika in za odbornike v primeru nujnih službenih potovanj zunaj lastnega cestnega okraja. Za gradnjo novih m preložitev obstoječih banovinskih eesi pnspev.n ban^ina polovico gradbenih sir .Sfccv. drugo polovica pa morajo kriti uiel??en! cestni okraji. K rednemu vzdrževanju banovinskih rest prispeva banovina prav:;orri dve tretjini, udeleženi okraji pa -m:) tretjino. Važna je doiočba pi »hodnih odredb, da smejo okrajni coiiii odbori do nadaljnje odredbe vzdrževan tudj one bivše okraine in deželne ees", ki nisi bilr- uvrščene rivid banovinske resi"!. K vzdrževalnim stroškom za te ceste prispeval* banovina in cesini okraj v istem razmerju kakor za banovinske ceste. 80-letnica tipografske organizacije v Zagrebu Zagreb, 27. maja. č. Letos poteče 60 let, odkar je bila v Zagrebu ustanovljena ti* pografska organizacija. Povodom proslave 60*letnice bodo priredili od 4. do 13. okto* bra t. 1. veliko razstavo tiska, ki jo orga* nizira centralni izobraževalni odbor Save* za grafičnih delavcev s sodelovanjem Za* grebškega zbora. V tem okviru bo prire* jena tudi. filatelistična razstava, spojena s higijensko in antialkoholno propagando. Razstava tiska bo spojena z mednarodno razstavo novin in časopisov ter s sejmom knjig, grafičnih strojev ter potrebščin pa* pirne industrije. Reprezentanca JNS potuje v Montevideo Odhod 17. junija, povratek 24. avgusta — Državno prvenstvo se bo izvedlo neokrnjeno Beograd, 27. maja. p. Na sinoči»ji seji JNS se je obravnavalo vprašanje sodelovanja naše reprezentance na mednarodni nogometni tekmi v Montevideu. Dr. Andrijevič je predložil brzojavko uruguajskega poslanika v Bruslju Buera, ki končno pristaja na vse pogoje JNS za našo udeležbo. Zato je upravni odbor sklenil, da se jugoslovensko zastopstvo udeleži mednarodne tekme v Montevideu. Naša reprezentanca o odpotovala 17. junija zvečer z brzovlakom v Marscille ter se tri dni kasneje vkrcala na parnik »Florida«. Odhod iz Monte ^idea je določen za 2. avgusta. Reprezentanca se bo po vsej priliki vrnila 24, avgusta v domovino. Važen }e sMep upravnega odbora JNS, da se kljub udeležbi naše državne reprezentance na turnirju v Montevideu izvede tekmovanje za državno prvenstvo. Da bi se posamezni klubi ne oslabili preveč in bi se jim ne onemogočilo sodelovanje pri tekimi za državno prvenstvo, je sklenjeno, da se iz vsakega kluba določita največ dva igralca. Naše zastopstvo bosta vodila v Monte video dva člana upravnega odbora. Izbira igralcev za mednarodno tekmo v Monte viden je zaenkrat naslednja: Mihelčič, Jakšič, Ivkoviič, Be-leslin, Mitrovič, Arsenijevič, Prempl, Gjokid, Deškovič, Stefanovič, Wolf, Marjanovič, Hitrec, Bonačič, SekuKč, Hrniiček, Bek in Šimšir. Upravni odbor je takoj brzojavno obvestil poslanika Buera v Bruslju, da se bo Jugoslavijo gotovo udeležila mednarodnih tekern v Montevideu. Povratek zmagovitega športnika Zagreb, 27. maia. č. Znanj zagrebški ni(>-Iccikliet iu sporlnik Edo Kunk, ki je prispel pretekli teien v 22 urah s svojem motorjem iz Zagreba v Berlin in dosegel s tem nov rekord, se vrne jutri popoldne ob o. v Zagreb. C.nni zagrebškega avl oklu! a mu pojdejo naepratj do Podsused*. Beograjski proces Ponovna razprava o pismih, poslanih lz zaporov — Polemika med Izvedenci in zagovorniki — Zaključek dokaznega postopanja Beograd, 27. maja p. Pred državnim sodiščem ie b«'l danes 26. dan raziprave proti zagrebškim teroristom. Predsednik dr. Su-botič ie v početku sporočil sklepe sodišča glede včerajšnjih predlogov zagovornikov. Sodišče je pristalo na predlog zagovornikov. da proučijo strokovnjaki pismo, ki ga je oisal obtoženi Hadžija Prpiču in v katerem mu daje navodila, kai naj pred sodiščem izpove, oziroma zanika. To pismo ie našel v Prpičevih hlačah, ki jih ie ta poslal iz zapora likat, krojač in ga izročil sodišču. Predsednik je sporočil, da je sodišče pozvalo dva strokovnjaka, profesorja Kovačevdča in Nikšiča. Glede na zahtevo zagovornikov, naj se od Društva narodov preskrbi avtentično besedilo svoiečasne peticije dr. Knnrjeviča. ie predsednik sodišča sporočil, da ie prejelo sodišče verodostojno besedilo v francoskem jeziku od zunanjega ministrstva. Ostale predloge obrambe je sodišče zavrnilo. Zagovornik dr. T run »bič je izdavil v imenu vseh zagovornikov, da ne smatra omenjenega besedila za avtentičnega ter ie zahteval. naj se avtentično besedilo preskrbi direktno od Društva narodov. Razen tega so zagovorniki zahtevali, naj sc pozoveta kot priči še general Belitnarkovič in Josip Barišič. Zopet zaplenjena pisma. Predsednik ie nadalie sporočil, da je prejel od nadzornika zaporov dopis, v katerem sporoča, da ie neki brivec, k; je bril obtožence. dobil od obtožencev Levnaiča hi Margetiča dve pasmi, da bi ju odda! na pošto. To Pa mu ni uspelo, ker so Pismi našli in iu kotuiscirali. Levnaičevo pismo ni velike važnosti, važnejše pa .ie Margeti-čevo. Predsednik ie pozival oba obtoženca. nai pojasnita, kaj je s temi pismi. Oba sta priznala, da sta njuni. Strokovnjak o Hadžijevem pismu. V dvorano sta bila pozvana strokovnjaka profesorja Kovačevič in Nikšič. Predsednik jima ie poiasnil. da imata pregledati pismo Hadžije. ki ga ne priznava za svojega. Obtoženec Hadžija ie bil pozvan, naj napiše nekoliko beležk, ki so bile nato izročene strokovnjakoma. ki iih pregledata. Strokovnjaka sta se umaknila v posebno sobo, kier sta primerjala Hadždieve beležke z rokopisom zaplenjenega pisma. Med tem ie bil zaslišan kot priča Dra-gutin Cezarec. ki ga je pripeljal pred sodišče zagovornik dr. Žanic. ker ga policija t>oorei ni mogla izslediti. Eksplozija na Zrinjevcu Priča Cezarec ie prisostvoval eksploziji peklenskega stroja, ki je bil nastavlien pri glasbenem Paviljonu na Zrinjevcu v Zagrebu. Priča ie izpovedal, da ie bila detonacija zelo slaba in da io ie slišal le kot ook navadne žabice, čeprav ie bil odda-lien samo dva do tri metre od kraia eks-oloziie. V prvem trenutku ie imel vtis. da je eksplodirala škatla, napolnlena s karbidom in da gre za navadno otroško igračo. Ko Da ie videl uro. ie šele spoznal, da ne gre za igračo, temveč za peklenski stroj. Izpovedal ie nadalje, da eksploziia ni povzročila nikake panike. V bližini so bile neke gospodične z otroci: nihče se ni niti prestrašil, še mani pobegmil. Priči, ki je bila zaprisežena, so zagovorniki stavili celo vrsto vprašanj ter končno predlagali, naj se zaslišijo kot priče tudi dr. Stjepan Srkulj, župnik Rittigg in Karlo Kovačevič. Debata z izvedencema Po kratkem odmoru sta strokovnjaka, ki pta pregledala rokopis Hadžije, podala svoje mnenje. Prof. Josip Kovačevič je izjavil, da je zaplenjeno pismo pisal Hadžija in da mere to trditi z vso gotovostjo. Izjavil je. da je kot grafolog prvovrsten mojsler in da se bavi s tem poslom že 46 iet. Zagovorniki so mu postavili celo vrsto vprašanj, s katerimi so skušali dobiti od njega iajavo. da se morda verdarle moli. Prof. Kovačevič se je zaradi tega silno razburil in prosil predsednika, naj ga zaščiti. Obtoženec Iladžija je še nadalje zanikal, da bi pisal zaplenjeno pismo ter je tudi sam stavil izvedencu celo vrsto vprašanj, da bi dosegel od njega izjavo, da se morda vendarle moti. Izvedenec Nikšič je izjavil, da se v celoti strinja z mnenjem izvedenca Kovačevj-ča. Tudi med njim in zagovorniki je prišlo d.i daljšega prerekanja, končno na mu je" bilo dovolj vprašanja in nevoljno je odgovoril: Jaz se na odvetniške jiosle ne niz-umem. Obtoženec Prpič je trdil, da ni imel takega pisma v hlačah, ki jih je oddal v likanje. Skliceval se je na orožnika in na ključarja, ki sta pred njim preiskala vse žepe.. Orožnik in ključar bosta jutri zaslišana kot priči. Zaključek dokaznega postopanja Obtoženi dr. Maček je naprosil predsednika, naj mu dovoli popoldne razgovor z zagovorniki brez prisotnosti preiskovalnega sodnika, ker je dokazno postopanje že zaključeno in ker gre samo za zadeve ki nimajo nobene zveze s procesom in so popolnoma zasebnega značaja. O tem bo sklepal sodni senat Predsednik ie nato objavil, da ie dokazno postopanje zaključeno in je pozval zagovornike, naj stavijo še morebitne predloge. Zagovorniki predlagajo nove priče Zagovornik dr. Smoljan ie predlagal, naj se pozovejo novj strokovniaki-grafologi Njegov predlog so podpirali tudi ostali zagovorniki in obtoženi Hadžija. ki je predlagal, nai se zaslišijo tudi nove priče. Državni tožilec dr. Ucovič se ie izjavil proti tem predlogom, zlasti pa proti predlogu, da se nai zaslišita kot priči Josip Barišič in general Belimarkovič, Pristal je na predlog obtoženca Hadžije, da se zasliši ključar zaporov, kar pa se mu zdi postranskega pomena, ker ne gre za to, ali je Prpič pismo prejel ali ne, temveč zadostuje dokaz, da ie Hadžija pismo pisal. Državni tožilec sc je nadalje izrekel proti temu, da bi se pozvali novi izvedenci ker so dosedanji brezdvomno ugotovili, da ie Hadžija pisal zaplenjeno pismo. Vsak laiik more spoznati, da gre v resnici za njegov rokopis. S tem je bila današnja razprava končana. Jutri bo pričel govoriti državni tožilec. Proces proti Predavcu Zagreb, 27. maja n. Danes, na deveti dan razprave proti Josipu Predavcu ie bilo zaključeno zasliševanje sodnega izvedenca Velimir.ia Plesa. Za njim je bil ponovno zaslišan drugi strokovnjak za knjigovodstvo* Liubomir Glavan. Oba vztrajata pri svojih mnenjih, podanih v pismenem poročilu. Izjavljata, da sta Glavna zadruga in Seljački dom absolutno pasivna in da morata pod stečaj. Glede knjig pravita strokovnjaka, da so bile deloma iztrgane, deloma iih sploh ni bilo, tako da je bilo zelo težko ugotoviti pravo stanje obeh institucij. Popoldne je sodišče zaslišalo generalnega direktorja Praštedione dr. Janka Pliveriča. ki je pripovedoval o pogajanjih za udeležbo Praštedione pri saniranju zadrug. Pri jutrišnjem nadalievaniu razprave pride na vrsto zadeva zavarovalne zadruge »Provid-nost<. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoTed za srelo: Bolj oblačno, mestoma morda še s padavinami Žrebanje razredne loterije « Včeraj dne 27. maja so biti izžrebani sledeči večji dobitki: 30.000 Din: štev. 52.006 20.000 Din: štev. 9*765« 91*910 4.000 Din: Stev. 14.904, 53*314« 90.134 Zadružna hranilnica Ljubljana Sv. Petra cesta 19* Občin* Ljubljani hmuu pogrebu wt*4 t V globoki žalosti naznanjamo vsem* sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, sin, brat, stric in svak, gospod Alojzij Skrem narednik vodnik v pokoja dne 27. t. m. po daljši bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 29. maja 1930 ob 1^5. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu* V Ljubljani, dne 27. maja 1930. * Maši kraji in ljudje Oroslavu Verčiču v spomin Ljubljana. 27. maja. Pred 15 leti je bilo. Dne 21. maia ie nas — dr. Laha, V. Zalaria. VI. Levstika in mene — vzela Ljubljanska Doliciia in nas poslala na grad pokorit se za naše jugoslovenske grehe. Po strašni noči so nas odvedli iz klet; na dvorišče, da pridemo vsaj malo do sape. Pod vojaško stražo smo v četverostOpih hodili po dvorišču. Ko smo prišli pred vhod. sta baš dva voiaka pri-tirala novega aretiranca ter ga izbočila vojaškemu oddelku, ki ie straži! nas. Bil ie to pokoind Verčič. Prikorakali smo mimo m.iega. Za hip sem se ustavil pred njim in ga začudeno vprašal: "Kako. za Boga. pa Vi pridete v našo družbo?!« In mož je žari akal kakor dete in hitel zatrjevati, da si ni svest nobenega greha. No. tudi jaz sem hi! prepričan, da ni .nikdar v svojem življenju zagreši' ničesar takega, za kar smo ostali štirje bili poslani na zrad. Toda nihče ga ni vprašal, ah ie kriv. ali ne. Mož ie ostal med nami veleizda.mrki in delil z nami enako usodo. In nastopili smo križev pot v Waeno. Hamburg. Sitzen-dorr in Mittercrraben. Verčič ie bil vedmo ob naši strani. Poslušal ie naše razgovore in končno postal, ne da bi se tega sam zavedal. enakih misli, kakor mi. Bil ie oriprost mož brez višie izobrazbe in prav zaradi te ca ie bil naši družbi dobrodošel član. Zna! ie vsa rokodelstva in da smo imeli v ujetništvu vsaj najorimitivnejše udobnosti, ■smo se smeli zahvaliti samo Verčiču. ki je mam iztesal stolčke, pa klopi in mizice in če (ie bilo treba, tud: zakroal obleko in obutev. Seveda je pri tej mizi potem sedela vsa družba m če se ie nam posrečilo dobiti kak skromen prigrizek ali pi.iačo na mizo. Še bil tudi Verčič enakopraven član naše velerzdajmiške bratovščine. Ves čas internacije ga .ie mučilo silno domotožie. Cesto (e zvečer sede! v svojem kotu v baraki in bridko olakal. češ da nikoli ne bo več videl Ljubljane. Pa se niso uresničile njegove slutnje! Vrnil se ie v domovino 1. 1917. iti tu m:rno in skromno živel do včeraj, ko mu ie smrt prestrigla nit življenja. Tovarišu v internaciji ohranim prijazen sromin. dnmaca gruda pa mu na.i bo lahka! Rasto Pustoslemšek. __ Znanstveno potovanje dr. Matije Murka Beograd. 27. maia. Kn ie te dni bival v Beogradu naš odlični znanstvenik dr. Matija Murko, redni profesor slavistike na praški univerza, ga je poseti] v hotelu »Petrogradu« urednik »Vremena« in ga naprosil za kratek razgovor o namenu njegovega prihoda v domovino. G. Murko ie odgovoril: — V Beogradu sem prišel, da zberem informaciie in dobim priporočila za znanstveno potovanje PO vzhodni Bosni. Orni Gori. Starem Vlahu in Stani Srbiji. Moje potovanje bo približno trajalo tri mesece in namenjen sem proučevati narodno epiko. specijalno v teh krajih, saj ostale pokrajine sem svoj čas že prepotoval. Rad bi se osebno prepričal, v katerih krajih še živi narodna pesem in v kakem stanju ie danes. Spoznal bi rad pevce, ki širijo narodne pesmi. Pri Nemcih ie raziskovanje narodnih umetnin južnih Slovanov že v tradiciji, a zadnji čas ie to raziskavanje postalo posebno živahno. S tem vprašani em se osobito bavi prof. dr. Gesemann. k; ie svoj čas bil lektor nemščine na beograjski univerzi, zdai pa ie redni profesor na praški univerzi. Razen njega se za sla-vistiko in posebno za narodno epiko živo zanima tudi g. Becking-. glasbeni zgodovinar. ki bo takisto imenovan za profesorja na praški univerzi, nadalje prof. Gotz v Bonnu in prof. Berneker. izdajatelj znamenitega Jagičevega »Arhiva za slovansko fi-lologij-o«. Poleg teh orominentnih znanstvenikov se še mnogi drugi profesorji sirom Nemčije aktivno interesirajo za slavistiko. — Kot profesor jugoslovanskih jezikov Sn literature na Karlovi univerzi v Pragi — je nadaljeval dr. Murko — predavam jezike. literaturo in etnograiijo južnih Slovanov. a sam se osebno že celih 30 let osobito zanimam za narodno epiko. Kot Ptebavljgjjo^ Jdedfn&'$red$tvo proti vtem motnjam prebave .želodčnim bolečinam, zgagi it.d iOO let v vporabi in nenadkrifjivo! Dobiva se v vseh lekarnah. A.W. i. C.W. Bullrich Berlin W57 predsednik JČ-Lige v Prag; imam priliko delovati za razširjenje rn učvrščenje bratskih 73vez med Jugoslavijo m Češkoslovaško. Zadnji čas sem izdal večje delo o pomenu reformacije in protireformaciie v pogledu duševnega življenja južnih Slovanov, kjer posebno poudarjam, kako ie reformacija prva ustvarila program za kulturno in politično ujedinjemje iužraih Slovanov vse do Carigrada. O epiki sem pisal največ nemški, a nedavno ie izdal pariški Institut za slovanske študije nekatera moia predavanja v knjigi o narodni epiki Jugoslavije. Na vprašanje glede aktualnih problemov slavistike ie dr. Murko odvrnil: — O teh problemih se ie že mnogo govorilo in pisalo, a največ besed ie v tem pogledu bilo izgovorjenih lani na kongresu slovanskih filologov, ki sem mu imel čast predsedovati in kjer ie sodelovalo okrog 600 znanstvenikov iz vseli slovanskih držav ter ie tu prvič bila oficiielno zastopana tudi sovjetska Rusija. Nadalje so prisostvovali znanstveniki iz vseh onih držav, kier se oroučuie.io slovanski jeziki in slovanska kultura. Poročila o delovanju tega kongresa s predavanji in diskusijami bodo v kratkem tiskana v posebnem zborniku, ki bo obsegal tri knjige. Ta zbornik bo najbolje po-svedoči! mišljenja mnogih svetovnih znanstvenikov o aktualnih problemih slavistike. Jaz sam pa sodim, da ie po zanosnih idejah romani zrna in slovanske vzajemnosti dandanes vsekakor treba delovati na popolnoma realn- in znanstveni osnovi proučevanja in zbliževanja slovanskih narodov. Zato je treba posvečati več pažnje slovanskim iezikom in to ne samo na visokih. temveč tudi na srednjih šolah. Na Češkoslovaškem ima.io nižji razredi srednjih šol drobne čitanke s članki v ruskem-poljskem in srbsko - hrvatskem jeziku, tiskane tako v latinici, kakor tudi v cirilici. Za znanstveno proučevanje sodobnih kulturnih in gospodarskih razmer slovanskih narodov ie v Pragi osnovan slovanski institut. cigar organizacija ie že definitivna ter ie nameščen na Hradčamih v bivši palači kneza Lobkovica. Temu zavodu doigu-jem kakor našemu ministrstvu prosvete zahvalo, da mi ie omogočilo sedanje trimesečno znanstven^ potovanje... Na zaključno vprašanje, kako sodi o procesu ustvaritve enotne jugoslovenske književnosti, je dr. Murko odvrnil: — Na to vprašanje bi bil odgovor precej dolg. a težko ga ie tud: podati v nevezanem TazigovoTu. Vendar v odgovor na to vnrašanje obljubljam, da bom v kratkem objavil članek o sintezi jezika za edinstveno jugoslovansko književnost, ker to vprašanje tudi mene osebno z a,nima. Iz Beograda 'e g. dr. Murko sinoči odpotoval v Šabac. odkoder ga vodi pot v Bosno in dalie_ Trdinovo slavje v Mengšu Kamnik, 26. maia. Mengšami se bodo v nedeljo. 1. junija, oddolžili spominu pisatelja Janeza Trdine, ki se ie rodil v Mengšu 29. maja 1830. Na slovesen način bodo odkrili na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Pripravljalni odbor, ki si ie nadel težko nalogo izvesti to slavje čim lepše, le izdal te dm svo-j.r> revijo »Mengšan«. Revija obsega 16 strani s sliko pisatelja Trdine in petimi slikam; trga Mengša. Vsebina revije v redakciji nadučitelja Izidorja Smoleta iz Mengša ie prav skrbno zbrana in nudi vsakomur mnogo zanimivega, tako zgodovinskega kakor tudi pripovednega štiva. Prvo stran kras; posrečena reprodukcija kipa. ki ea ie napravil znani kipar Fran Ropret. Vsekakor se obeta v nedeljo v Mengšu prav redko slavje. Ob pol 3. popoldne se bo formirala povorka izpred Staretove grajiščme po trgu v Mali Mengeš, kier se bo nekako ob pol 4. vršilo odkritje spominske Plošče Sodelovala bodo pevci, razna društva, skupina narodnih ,noš. godba itd. Pn oficijehiem delu se bo na prostornem dvorišču slamnikarske tvornice Stem-berger & Melltzer vršila veselica. Agilnlm Mengšanom gre za to delo vse priznanje. Želimo samo. da bJ .iim bil naklonjen še nebeški vremenar in prireditev se bo v celem tako posrečila, kakor si jo želiio sami. Odkritje Cankarjevega spomenika Vrhnika. 27. tnala. Predsednik odbora za postavitev Cankarjevega spomenika na Vrhniki je prejel dne 24. t. m. od g. Frana Varšeka. mestnega stavbenika v Beogradu, naslednje pismo »Povodom krsta mojega prvega sina Miroslava sem se odločil, da podarim 2000 Din za spomenik Ivanu Cankarju. Pazliivo sem čital vse polemike, tičoče se Cankarjevega spomenika, pa Vam izjavljam. da sem bil vedno na strani odbora. kateremu predsedujete Vi, ka i ti bili ste vedno na edino pravilnem stališču. Žele:, da se spomenik čim orej postavi. Vas lepo pozdravljam...« G. Varšeku se odbor za ta velikodušna dar. ki je njegov že tretji izdatneiši prispevek v ta namen, na.itople-je zahvaljuje z željo, da bi dobil še mnogo posnemalcev. Vsa dela za spomenik so že oddana in je odkritje istega predvideno na nedeljo. 27. julija. Bližamo se torej realizaciji naših želja, da postavimo pisatelju Cankarju dostojen in njega vreden spomenik. Poudarjamo. da nam kliub izdatn; podpori ameriških Slovencev še vedne primanjkuje precejšna vsota, zato se posledm.iič obračamo do vseh tistih, ki se dosedaj še niso odzvali. posebno na denarne -zavode in v tujini bivajoče Vrhnfčame. da po možnosti prispevajo v ta namen. Osumljen trgovine z dekleti Jesenice. 27. maia. V soboto je prispel iz Belgiie na Jesemce neki Nikola Belian. star 37 let in doma iz Livna v primorski banovini. Oblečen ie bil prav elegantno ter ie razpolagal z velikimi vsotami denarja. Obmeine oblasti sn Postale nani takoi pozorne in so kmalu dognale. da ie ta mož izvabil v svoie mreže tr; mlade brhke natakarice. Obljubljal iim ie zakon, jim odvzel vse listine in se ie z dekleti že nahajal v vlaku, ki bi moral že v par minutah odriniti v Avstrijo. Obmejna policija ie še pravočasno aretirala Beliana in uvedla preiskavo, ker obstoja sum. da mož vodi trgovino z dekleti. Vse tri natakarice ie nameraval Belian prepeljati v Belgijo. ___ Žabniška kmetijsko-strojna zadruga Zabnica. 27. maia. Na pobudo kmetijske podružnice v Zabnica je bila ustanovljena 26. oktobra 1924 kmetijsko - strojna zadruga, ki orav uspešno vrši svojo nalogo. Zadruga, ki ie štela v početku 26 članov, se ie sčasoma popularizirala. Sedai šteje 44 članov. Vodi jo od početka g. Janez Porenta. Doslej si je zadruga nabavila najpotrebnejše stroje. Kupila ie mlatilnico za 35.800 Din. slamorez-nico za 7280 Din, motor za 19.300 Din in sekular za 2930 Din. Vsi stroji so torej veljak 65.390 Din. Društvena imovina ^se izposoja zgolj članom, odnosno delničarjem. Po ustanovnih PTavilih ie delničar vsakdo, ki plača na 4 ba 250 Din (1 delnica), navadni posestniki oa okroglo no 1000 Din. Delna izprememba pravil se ie izvršila tako. da ie pnistoo omogočen najširšim lastnikom zemlje. Prometa je lani bilo 47.235 Din. Zadružani so s stroji nad vse zadovoljni in si mlajš; niti predstavljati ne morejo več, kako so nekdaj delali. Po točni statistiki iz 1. 1929. dobimo naslednje zanimive ugotovitve: delo za 400kg pšenice, omlače-ne s strojem, stane sedaj 76 Din. Ista množina pšenice omlačene na »gepel«. zviša stroške na 142 Din. dočim hi veljalo delo s 4 mlatiči celih 210 Din. Hrana ie vračunana. Člani zadruge nameravajo sedai kupiti še mlatilnico za deteljo. sloviti nemški komorni pevec v prvem svojem zvočnem filmu Ne verujem več -nobeni ženski- Krasno petje očara vsakega poslušalca! Ganljiva vsebina! Prizori smeha! Telefon 2124. ČCitni kino Matica Štiridesetletnica glasbenega gibanja v zagorski kotlini Zagorje, 26. maja. V soboto je »Glasbeno društvo Zagorje: proslavijo 201elnico svojega obstoja z vs-likiin, nad vse dobro obiskanim koncertom. Poleg okoliških dolinskih zborov »Loškega glasu«, kotredeškega pev. zbora in zbori deklet, je prihitel polnoštevilen tudi ansambl Glasbenega društva Hrastnik ter s tem mogočno dvignil pomembno manifestacijo. Slav. nostni koncert je otvoril predsednik učitelj g. Janez Kopriva z govorom o razvoju glas. b enega gibanja v naši dolini. Kmalu po ustanovitvi najstarejšega podeželskega sokolskega društva na bivšem Kranjskem — Zagorskega Sokola 1. 1S90 — je bil v njegovem okviru ustanovljen pevski odsek, ki ga je šentlambertski župnik Berce dvignil v tem. da mu je posla! za pevovodjo učitelja Lozeja iz oddaljene tare. Prj Robavsu. vulgo Erjavcu v Dolenji vasi so se vršile pevske vaje. Sledilo je še več pevovodij. sami idealni in požrtvovalni možje. Tudi kapelnik godbe dravske divizijske oblasti dr. Josip Čerin ima svoje zasluge: o počitnicah je hodil poučevat navdušene fante. Leta 1901 je prišel komponist Emil Adamič, ki je posebno globoko izoral pevsko grudo. Dne 3. novembra 1904 ie bil ustanovljen Pevski klub Zagorje; Janko Levstik, sedaj šol. upravitelj na zagorski šoli je polnih 20 let vodil zbor Vojna je zavrla plodonosno delo, ki -)a i1 po osvobojenju doživelo nov razmah. Gojila se je dramatika, delovali so moški in mešani zbor, sekstet in tamburaški zbor. Žal. je huda socialna kriza za nekaj časa zatrla zopet vse delo in obrezuspešila vsa_ Prizadevanja pevovodij. Šele v zadnjem času se ie obrnilo zopet na boljše in Glasbeno društvo deluje zdaj zopet zelo razveseljivo. Ima svojo glasbeno šolo, mladinski zbor, mal salonski orkester in moški zbor. H koncu govora se je predsednik snomnil vseh zaslužnih aktivnih in podpornih čla-nav, nakar s.? je brzojavnim čestitkam Ljubljanskega Zvona, Trboveljskega Zvona in Šmartenskega Zvona pridružilo tudi Glas. beno društvo Hrastnik, v čegar imenu ie spregovoril g. dr. Neubauer. Nato je nastopil mladinski zbor (pevovodja g. Janez Kopriva), kj si je z ljubko prednašanimi pesmicami takoj osvojil srca občinstva. G. Pa. vel Šivic je bravurez.no odigral dve Chopi-novi deli. Za njim 'ie nastopil zbor krepkih dečkov Loški glas (Godina). ki so kako; njim sledeči Kotredežani (Levstik) želi odkrito, srčno odobravanje. Zelo je ugajal dekliški zbor gdč. Vide Kneizlove Glasbeno društvo Zagorje (Adamič) je v polni meri uveljavilo sloves izza dobrih časov. Združeni pevski zbori so z Mollovo »Nocoj je pa lep večer? in Adamičevim-Vasovalcem - nadvu-šili občinstvo. Višek večera je vsekakor tvoril nastop hrastniških gostov, ki so pod vodstvom učitelja Davorina Čondra dovršeno zapeli Jenkovega »Vračam «, Pnvčičevo »Lenkor in Adamičevo -Solnce sije*, vse s spremljevanjem izvrstno vigranega in discipliniranega orkestra. Godalni sekstet Glasbenega društva Zagorje je ljubko 'n mirno odigral občuteno kompozicijo »En dan v Benetkah?:. Zaključek so tvorili Slovanski plesi« od Dvoraka in Straussova uvertura k »Netopirju«. Po animirani zabavi se jc po polneči vršil razhod. Koncert je dokazal, koliko je -mogoče doseči s složnim delom; bil je glasen klic vsem onim, ki stoje še ob strani. Ami. Odmevi tragedije Jontesove družine Ljubljana. 27. maja. Razburjenje po mestu, zaradi grozovite družinske tragedije v Jontesovi družini v Preoni ulici št. 2. se tudi danes še n; poleglo. Ljudje, ki poznajo Josipa Jontesa. sprva kar niso mogli verjeti, da bi mogel izvršiti on tako strašno dejanje. »Tak miren človek, pa morilec? Neverietno!« so se pogovarjali ljudje v mestu vsepovsod. Poročila listov pa so prikazala vso grozno resnico. — manjka Ie izrazit motiv, ki ie nesrečneža gnal h krvavemu dejanju. Tega pa menda niti on sam ne pozna in se ga ni prav zavedal, dasi ie dejanje tu. Na policiji so Josipa Jontesa včerai popoldne še enkrat zaslišali. Priznal ie. da so ga trle v zadniem času čedalje huiše skrbi za obstanek. kajti vzdrževati ie mora! že odrasle otroke. K temu so se pridružila še razna druga razočaranja. Zakaj orav za prav in kako ter kam ie strelial. pa Jontes. kakor ie povedal Pri zaslišanju, ni znal navesti. Izpovedi nesrečnega moža so prav verjetne. kajti v zadnjem času ie sploh kazal znake težke duševne depresije. Tudi se ie obnašal večkrat popolnoma abnormalno. Naboii. katerih se ie ooslužil pr; strelia-n.iu iz revolverja sistema »Bul do ar g«, so bili stari že nad 18 let. Strokovn.iaško mnenie se glasi, da ie mora! Jontes. ki ie pri zaslišanju navedel, da sploh ni meril, marveč streljal kar na sleoo. oddal strel na ženo prav iz neposredne bližine. Tc ie bilo spoznati tudi jz dejstva, da ic imela n.iegova pokojna žena Marieta na prsih močno ožga- mu« Kot najboljše ma-sažno in domače zdravilno sredstvo proti zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja priznana LEVJA MENT0L-DR0ŽENKA flrancosko žganje) DoMv* »« t originalnih plombiranih oteklMieab t pri-tni prediro;ni kakovosti t rseb dro^eri-jjlb ta trgorinab * mešnnim blagom. 38-a no srajco. Krogla, ki ie ostala v telesu in k; je prebila srce. jc bila svinčena brez jeklenega oboda. Kakor smo poročali že včeraj, je bi! Josip Jontes snoči izročen v sodne zapore, kier ie osta! ves čas mrk in zatopljen v globoko premišljevanje. Danes dopoldne je zaprosil, ako sme pred pokopom pokro-piti svoio ženo. To mu je bilo s strani preiskovalnega sodnika in državnega tožiteli-stva dovoljeno. Ob 10. ie odšel popolnoma skrušeni mož v mrtvašnico splošne bolnice v spremstvu dveh paznikov. Tam ie poklekni! pred krsto, v kateri ie počivala žrtev nenadno zbuieme bestiie v človeku, in se za hip globoko zamislil. Ustnice so mu drgetale kakor v molitvi, takoi nato Pa ie priče! nesrečnež otepati z rokami in sta ga morala paznika spet odpeljati. Šel ie z njima popolnoma mirno, ne da b; spregovoril besedico. Tekom dopoldneva ie ookro-pila poleg ostalih otrok in sorodnikov svoio nesrečno mater tudi ranjena hčerka Angela. ki leži zaradi strela v hrbet v bolnici. * Pogreb nesrečne žrtve družinske tragedije v Prečni ulici 2 Marjete Jontesove se je vršil popoldne ob 5. Pred mrtvašnico splošne bolnice se ie zbrala že pred imenovano uro velikanska množica ijudi. po večini žensk in maaustratnih nameščencev, ki so sočutno zrli na nesrečne otroke po-kojnice. ki Sn jokali ob krsti. Po opravljenih molitvah so krsto prenesli v voz. nakar se ie pomika! žalni sprevod po Zaloški cesti in dalie po Ahaclj*evi in Šmar-tinski cesti proti pokopališču Sv. Križa, kier Sn položih nesrečno ženo in mater k večnemu počitku. vam prihrani denar,čas in delo. Razpečava v kraljevina Jugoslavija Fran Ks. Lešnik, Maribor. Cankarjeva ul. 26. , « Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz .loseiove« greneice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz .!očetova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in spceri.iskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Nova slovenska drama (Pred krstno predstavo drame Maksa Šnuderla »Pravljica o rajski ptick.) Nocojšnja krstna predstava Šnuderkrve drame »Pravljica o rajski ptici« pomeni za kulturni Maribor pomemben dogodek, saj je prvič, da se uprizori v našem gledališču delo mariborskega literata. O umetniški cen: drame se bo mogla izreči zaključka sodba šele pozneje, loda že pred krstno predstavo lahko ugotovimo, da je v čast av-orju >Človeka iz samote«, ki je ob svojem izidu vzbudil toliko zaslužene pozornosti. S fino intuicijo je prisluhnil pisatelj tudi v svojem dramskem prvencu tajni govorici 6voje dobe in ji dai na samosvoj način izraza. Ta kako je za presojanje in uživanja njegovega dela odločilne važnosti, zakaj su-jet ^koncem koncev ni nov. Milijoni so pla-akli ob Tennyeonovem idilskem epu »En-noch Ardenc, a po svetovni vojni je vzbudila l^pa novela »Kari in Ana« nemškega pisatelia Leonharda Franka splošno pozornost. Obe umetnini obravnavata isti problem kakor Šnuderl, ali vendar na docela drugačen način. Gre za nepričakovano vrnitev moza iz tujine v domačijo k zakoniti ženi. ki pn se je medtem po neplodnem čakanju poročila z drugim. Povratek prvega moža privede vse prizadete osebe v težek konflikt, čigar ra-§jtev — in v tem vidim največjo vrlino šnuderlove drame — poteka z absolutno nujnostjo iz njih značajev. Spretno v dejanje v p late na pravljica o rajski ptici podčrtava s posrečeno in neprisiljeno simboliko glavni problem: menih, ki je poslušal petje rajske ptice, se pač vrne, ali vzjbudi v svetu, ki mu je tuj in n sumljiv, kjer nikogar več ne pozna in nerazume. Šnuderlova drama ni zanimiva samo zaradi »ličnih tragedij v nedavni preteklosti, ki je še živo v našem spominu, njen pomen izhaja iz načina avtorjevega motrenja dobe, v kateri živi. To ji vtiska pečat vse-človeške važnosti. On ne moralizuje, nego odkriva rane, ki se jih ne zavedamo in jih ne vidimo prej, da nam jih nekdo pokaže. Tisti nekdo je pesnik, ki ga k temu zove njegovo poslanstvo. G. Š. Koncert »Grafike« v Ljubljani V ponedeljek, 26. t. m. je priredila p-iera. A. Četrtek, 29.: Adieu. Mirni. Znižane cene. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 zvečer Ponedeljek. 2. junija: Pravljica o rajski ptici. Gostovanje mariborskega gledališča. Domače vesti * Pisarna presidenta Češkoslovaške republike je zaprosila konzulat v Ljubljani, da tolmači zahvalo vsem, ki so potom konzulata izrekli čestitke gospodu prezidentu k njegovi 80 letnici. Ker veliko število gra-tulantov izključuje možnost zahvaliti se vsakemu posebej bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala njim vsem. * Nova zdravnika. V imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino sta vpisana dr. Vidolava Kutlešič. zdravnica zdravstvenega doma v Celju, in dr. Jože Pice.i, zobozdravnik v Slovenjgradcu. * »Službeni list« št. 4., je izšel včeraj z včerajšnjim datumom in objavlja obsežen banski pravilnik za poslovanjn okrajnih cestnih odborov v območju dravske banovine. »Službeni list« prinaša obenem večje število vzorcev tiskovin, ki jih bodo rabili okrajni cestni odbori pri svojem poslovanju. V prilogi prinaša list celo vrsto razglasov banske uprave, finančne direkcije, sodišč ;n drugih uradov * Nova davčna uprava v Čabru je pričela poslovati 10. maia t. 1. * Prosta službena mesta. »Službeni list« razpisuje mesto kulturno-tehničnega ali šu-marskega ;nženjerja pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, dve mestj kletarskih nadzornikov v Ljubljani in Mariboru ter dve mesti pomočnikov kletarskih nadzornikov v Celju in Krškem. Prošnje je vlagati na ba.nsko upravo. * Za 14. konferenco dela v Ženevi, ki se bo pričela 10. junija, je za delavskega delegata naše države postavljen dr. Zivko To-palovič. glavni tajnik delavske zbornice v Beogradu. Delavski eksperti za konferenco pa bodo Vladimir Pfeifer predsednik Zveze privatnih nameščencev v Zagrebu Jura Jak-šič, tajnik Delavske zbornice v Sarajevu, in Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani. * Zadeve lovcev Jugoslavije. V nedeljo sc ie v Beogradu vršil sestanek delegatov šesterih zvez lovskih društev iz Jugoslavije. ki predstavljajo 480 društev s 24 tisoč člani. Osrednja uprava je razpravljala o celi vrsti aktualnih zadev lovstva, posebno o novem lovskem zakonu, o organizaciji po novi razdelitvi države, nadalje je bilo rešeno vprašanje udeležbe naših organizacij na mednarodni lovski razstavi v Lipskem. Obširno se je- razpravljalo o jesenski lovski j razstavi v Ljubljani, katere smoter bo predstaviti napredek jugoslovenskega lovstva kot eminentnega činitelja našega narodnega gospodarstva. Delegati so skladno nastopili proti snovanju lovskih društev izven enotne vsedržavne organizacije. * Novi most v Medvodah. Banska uprava razpisuje za 20. junija ob 11. dopoldne v prostorih tehničnega oddelka pismeno oter-talno licitacijo za gradnjo železnega mostu čez Soro v Medvodah. Razpisana so samo dela za spodnji ustroj brez montaže železnega dela mostu in za preložitev ceste. * »Žena in dom«. Prejeli smo peto številko revije »Žena in dom«. Tudi ta številka ima obilno in pestro vsebino, polno praktičnih navodil in je izvrsten ženski svetovalec. List .ie tako prikrojen, da dobi vsaka žena nekai, kar ji je v korist, zabavo in pouk. Priloga za kroje iu ročna dela ustreza vsem zahtevam gospodinj. Kar je posebno važno za naše žene. je nizka cena revije. Stane za vse leto samo 4S Din, s prilogo za kroic in ročna dela pa 6S Din. Nove naročnice lahko dobe vse številke. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Prule 11. * Železniške zveze z Mursko Soboto dne 1. junija. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu .ie dovolila, da sme odpeljati dne 1. junija 1930. potniški vlak štev. 8727 iz Murske Sobote s 30 minutno zamudo. torej ob 19.28, zveza do Maribora ostane ohranjena. Istotako bo ta dan odpeljal mešani vlak št. 8734 iz Murske Sobote proti Hodošu šele ob 19.30. Glede na ugodne železniške zveze in dovoljeno četrtinsko vožnjo je pričakovati velike udeležbe pri otvoritvi Sokolskega doma. Izkaznice za četrtinsko vožnjo se dobijo pr; Sokolskem društvu Murska Sobota ali pa pri žuoni upravi v Mariboru * Stalna služba šolskega tajnika se bo oddata na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Zahteva se šolska predizobrazba za II. kategorijo uradnikov in praktična sposobnost za samostojno korespondenco in knjigovodstvo. Prfdnost bodo imeli prosilci, ki so poleg teca vešči strojepisja in slovenske sten>gra-fije. Refl^ktantj (samo moški) naj se do 15. junija z navedbo svojih študij in dokazov za praktično usposobljenost pismeno (brez kolkov) javijo pri direktorju šole. Do sedaj odklanja direktor osebno predstavljanje. *-Važno za urade in trgovce! Pravkar je izšel novi poštni krajevni leksikom za Dravsko banovino in Belo Krajino. Sestavil Franc Pire. Poleg seznama krajev z navedbo pošte., sreza, okrajnega sodišča ob- čine, telegrafi in telefona obsega še razne sezname kakor seznam občin davčnih uprav, orožniških postaj, župnij, osnovnih šol, upravnih okrajev (srezov) i. dr. Knjiga je vezana in stane 80 Din, po poštj 83.50 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, Prešernova ulica 54. * Smrtna kosa. V četrtek je umrl v Loki pri Črnomlju nenadne smrti za možgansko kapjo v najlepši moški dobi gostilničar g. W e i s s , po domače Vize. Pred meseci je prišel iz Amerike, kjer si je pridobil precej gotovine. Namenil se je trajno naselit] v Loki in je kupil Gorupičevo gostilno, katero ie moderno preuredil. Posebno radi so se ' zbirali pri njemu Američani. Toda neizpros-j na smrt mu je pretrgala nit življenja. Pokojnik je bil napreden mož in je rad podpiral Sokola ter Gasilsko društvo. Posebno ga bodo pogrešali reveži, katerim je bil pokojnik vedno dobrotnik. Pokojnik je bil zelo podjeten mož in bj za občino Loko gotovo storil še dosti kristnega. da ga ni prehitela srnrt. Pogreb, katerega so se udeležili kor-porativno Gasilsko društvo in številni njegovi prijatelj; in znanci je pričal, da ie bil pokojni VVeiss splošno priljubljen. — V ljubljanski bolnici je preminul g. Al. S k r e m, narednik vodnik v pokoju. Pogreb pokojnika bo jutri ob po 17. iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Ljubljani je po kratkem trpljenju umrl posestnik, Žagar in lesni trgovec na Primskovem g. Lovro Remec. Truplo pokojnika so prepeljali na Primskovo. kjer bo jutri ob pol 16. pogreb na domače pokopališče. — Nadalie je preminul v Ljubljani g. Ivan Prebil, mestni zidarski mojster in hišni posestnik. Pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti Jeranova ulica 13. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * 4000 Din za umor moža. Pred sodiščem v Kragujevcu se je v ponedeljek zagovarjala kmetica Stanojka Stojanovičeva, ki ie svoj čas nagovorila svojega znanca Milo-sava Jankoviča, da ji 5e s sekiro zavratno ubil moža. Za ta strašni čin mu je izplačala 4000 Din nagrade. Veliki senat je kmetico obsodil na 20 let, ubijalca pa na dosmrtno robiio. * Lud. Černe, Ljubljana, VVolfova ulica 3, priporoča za birmance prvovrstne ure. zlatnino in srebrnino po najnižjih cenah. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Premiera! Ob 4., pol 8. in 9. Novo! Sijajna burka v glavni vlogi Betty Balfour HČI POLKA Znižane cene 4, 6, 8 in 10 Din! Smeh! KINO IDEAL. k pmnh»j««*«)« t iro^e»ijali KMC, LJUBLJANA h ,... KAAC (WoMr«ml. MARIBOR CENIK G^TISt Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v LjubUanl (Številke za označbo kraja pomenijo: t. ča« opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer io brzino vetra. 6 oblačnost l—10, 7. padavine v ram, 8. vrsta padavin. — 27. maja 1930. Ljubljana: 7, 755.4, 14, 85, SSW4. 3, dež, 15.7. Maribor: 7, 753.3, 15, 85, SW4, 10, dež, 33. Mostar: 7, 756.9, 17, 100, SE2, 10, dež, 16. Zagreb: 7, 754.1. 16. 100, S\V2, 10, dež, 15. Beograd:_ 7, 755.0, 21. 65, S4, 10, dež, 4. Sarajevo: 7, 756.1, 18, 65. S4, 10, —, —. Skoplje: manjka poročilo. Kumbor: 7, 757.3, 18, 85. S\V2. 10, dež, 11. Split: 7, 757.5, 15. 100, SW2, 9. dež, 30 Rab: 7, 256.3, 17. 90, mirno, 3, dež, 22. Vis: manjs ka poročilo. Solnce vzhaja ob 4.19. zahaja ob 19.35, luna vzhaja ob 3.51, zahaja ob 20.40. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 19, najnižja 12. Najnižja temperatura: v Mariboru 14, v Mostaru 17, v Zagrebu 14, v Beogradu 19, v Sarajevu 16, v Kumboru 17, ▼ Splitu 14, na Rabu 15. * Važno pojasnilo! Samo kocke, ki imajo na rdeče rumenem ovitku ime »MAGGL*. so MAGGi-jeve kocke za govejo juho. Pazite. prosim, pri nakupovanju na ta znamenja in zahtevajte izrecno MAGGI-.ieve kocke za govejo juho. Vsaka MAGGI-jeva kocka, če jo polijemo z dobrim četrt litrom vrele vode, da krožnik najboljše goveje juhe, ki se lahko uporabi kakor domača juha. * Vsi razstavljalci se gnetejo okrog koie v H paviljonu in se je bati da ne razbijejo ogromnega krožnika Pekatet. 711 Iz Ljubljane u— Častni večer g. Adolfa Galleta. V nedeljo, dne 25. t. m je obhajal g. Adolf Gal-le, graščak v Zg. Šiški, osemdesetletnico svojega rojstva Kot svojemu ustanovnemu članu in veteranu zelene bratovščine mu priredi »Lovsko društvo« danes, 2S. maja, ob 20. v prostorih lovskega tovariša g. Petra Stepiča častni večer. Kdorkoli je imel kdaj priliko spoznati tega znamenitega lovca. je vljudno vabljen, da dostojno proslavimo častitljivega gospoda jubilanta. — Dr. Ivan Lovrenčič, predsednik. u— Diplomski izpiti na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se bodo vršili od 30. majj do 6. junija (pismeno) in od 11. do 21. junija (ustno). K izpitom je pripuščenih na arhitektonsko-gradbenem odseku 22 kandidatov (kandidatinj), na strojnem odseku 26 in na elektrotehniškem odseku 13 kandidatov. Za predsednika izprašcvalnega odbora je imenovan g. inž. Jurai Horvat, profesor tehniške fakultete v Ljubljani. u— Iz gledališča. Koncem tedna bo zadnja operna noviteta NVagnerjev »Lohengrin«. — Drama bo v sredo in četrtek zaprta. V petek pa bo ponovna uprizoritev drame »Sveti plamen« za red A. u— »Oporoka je izginila!« Današnji filmski spored v Ljudskem kinu »Ljubljanski Dvor« prinaša film velikih senzacij, ki mora zaradi svojih napetih prizorov in veledra-matične vsebine zanimati vsakega gledalca. V glavnih vlogah nastopajo kralj akrobatov, drzni Carlo Aldini, za smeh in zabavo pa skrbita Hatis Junkermann in Siegfried Arno. Predstava danes ob 4. pol 8. in 9. zvečer. Pri vseh predstavah znižane cene 2. 4, 6 in 8 Din. u— Krajevni odbor jugoslovenskih dobro-voljcev v Ljubljani, sklicuje za ponedeljek, dne 2. junija t. 1. ob 20. širši sestanek svojih članov v posebno sobo gostilne »Činko-le«. Zaradi važnosti dnevnega reda poziva odbor, da se člani v čim večjem številu sestanka udeleže. u— Iz invalidske organizacije. Prejeli smo: Krajevno udruženje vojnih invalidov za Ljubljano in okolico je dobilo novega predsednika gosp. Zvonimira Satlerja. bivšega koroškega borca, ker je gosp. dr. Anton Kodre kot večletni predsednik prostovoljno odstopil. Članstvo naj ostane tudi pod novim vodstvom zvesto in točno. Konstatira-mo z veseljem zopet povoljno ureditev vodstva naše organizacije u— Plastični podobi iz prirodnih predmetov sta razstavljeni, v izložbi Narodne knji- garne v Stritarjevi ulici. Podobi sta izvirno delo posebne vrste, predstavljata pomlad in zimo ter zbujata pozornost in zanimanje zlasti Ijubiteljeo lepe prirode. u— Akademski pevski zbor. Napovedana tenorska vaja nocoj odpade zaradi proslave 80 letnice knezoškofa Jegliča. — Odbor. u— Ženski Pokret javlja, da zaradi praznika odpade seja v četrtek. Prihodnja seja sc bo vršila prvi četrtek v mesecu. 5. junija u— Sokol Šiška priredi v nedelio 1. junija, svoj javni telovadni nastop vseh oddelkov na letnem telovadišču v Šiški Začetek ob 4. popoldne. 729 u— Ženska deca Sokolskega društva na Viču uprizori pod vodstvom učiteljic ss. Jankovičeve in Premelčeve v soboto 31. t. m. v nedelio 1. in v soboto 7. junija v Sokolskem domu na Viču mladinsko igro z godbo in petjem »Kraljica palčkov«. Sobotni predstavi se prično ob 5. popoldne nedeljska pa ob 7. zvečer. Cene v soboto 3, 2. v nedeljo 6, 5, 4, 3, 2 Din. u— »Tvornice ne spadajo v stanovanjsko obsežje.« Prejeli smo: Pod gornjim naslovom je objavil anonimni pisec že dva članka, kj sta bila pisana zato, da bi nepoučene zavedla v zmoto. Tovarniško podjetje podpisane tvrdke se nahaja na sedanjem mestu že 12 let in je bilo svoječasno obratovanje odobreno od strani pristojnih činiteljev na temelju obstoječih predpisov. Anonimni pisec omenjenih dveh člankov gotovo ni bil prisoten, ko se je zadeva obravnavala na licu mesta, kamor so bili povabljeni vsi sosedje parcele, na kateri se nahaja tovarniško podjetje, ki je ločeno od sosednih stanovanjskih hiš po vmesnih ulicah in po veli-iki razdalji. V svečami se topijo s pomočjo pare tvarine, ki nimajo sploh nobenega duha, ali pa zelo prijeten vonj kakor n. j»f. čebelni vosek. Dim pa, ki prihaja iz dimnika ni večji kakor dim, kj prihaja iz štirih išnili dimnikov sosednih hiš, zaradi česar smatra podpisana tvrdka, da je tozadevna pritožba tendencijozna in zlobna. Kraj pa, kier se nahaja podjetje podpisane tvrd!iavaja argumente, ki jih iznašajo branilci ideja skupnih in branilci ideje ločenih zbornic, nakar obširno pledira za sistem skupnih zbornic, kakoršne zahtevajo zlasti slovenski gopodarski krogi. Prilično velik izvoz v aprilu Kakor smo že v nedeljski številki kratko poročali je naš izvoz v aprilu znašal 42S.SOO ton (lani v aprilu 393.&LKJ) v vrednosti 615.8 milijona Din (61-1.9 milijona Din). Nasproti izvozu v a.prilu preteklega leta je povečanje po vrednosti le neznatno, po količini pa jnaša okrog 35.000 ton. Pri tem pa je treba upoštevati, da se je naš izvoz v aprilu v primeri s predhodnima dve.ma mesecima zopet dvignil. Glavni predmeti našega izvoza so bili: pšenica (3S.9 milijona Din), koruza (73.1), o.pij (3.0). konoplja (7.7). konji (6.8). goveda (22.7). svinje (17.2). perutnina (6.6), sveže meso (7.3), jajca (77.5), gradbeni les (124.0), drva (2.7), hrastovi pragovi (14.2), izdelki iz lesa (6.4), ekstrakti za strojenje (7.2). cement (11.0). svinec (3.9), baker (42.0). V primeri z izvozom v aprilu preteklega leta jc nazadoval izvoz konj, go-vej živine in mesa, dočim se je izvo-z lesa in koruze dvignil. ton milj. Din januar 422.20f 616.2 februar .341.300 480.8 marc 411.800 599.0 april 42S.300 615.8 vozili že za 2.311.8 milijona Din, to je za 386.6 milijona Din več nego -v istem razdobju preteklega leta in za 510.8 milijona Din več nego v prvih štirih mesecih 1. 1928. januar—april 1930 1,604.100 2.311.8 januar—april 1929 1,276.200 1.925.2 januar—april 1928 1,337.900 1.801.0 V prvih štirih mesecih tekočega leta smo iz- = Ponovno sklican občni zbor tiskarne »Merkur«. V »Službenem listu« od 27. t. m. je objavljeno ponovno vabilo na izredni občni zbor Trgovske delniške družbe »Merkur« v Ljubljani, in sicer na dan 12. junija t. I. ob 11. uri dopoldne v posve* tovalnici Kranjske hranilnice v Ljubljani (prvotno je bil sklican za 26. t. m.). Del* ničarji, ki se hočejo udeležiti tega občnega zbora, morajo svoje delnice založiti naj* kasneje 8 dni pred občnim zborom, torej najkasneje do 4. junija pri Kranjski hranil« niči v Ljubljani. Kakor smo že poročali je bil prvotno občni zbor nepravilno sklican, ker mora biti po pravilih družbe kakor tu* di po zakonu objavljeno sklicanje občnega zbora vsaj 14 dni pred občnim zborom. = 760 razstavljalcev na velesejmu. Ka* kor doznavamo bo na letošnjem jubilej; nem. velesejmu razstavilo okrog 760 raz* stavi jalcev, kar pomeni nasproti zadnjim letom ponovni napredek, kajti lani je raz« stavilo 734 razstavljalcev, predlanskim 706 in 1. 1927. le 623 tvrdk. Slovenski trgovci in drugi interesenti nai ne zamudijo pri« like, da si tudi letos ogledajo velesejmsko prireditev, ki bo kot jubilejna prireditev izredno obsežna, pestra in zanimiva. L^gi* timacija, ki daje pravico do 50 odstotnega popusta na železnicah in parobrodih, se dobi za 30 Din v vseh večjih denarnih za« vodih, uradih »Putnika«, pri trgovskih zbornicah in društvih, večjih železniških postajah ali naravnost od velesejma. Po* setnikom so stanovanja preskrbljena v ho* telih in privatno. = Ustanovitev zadruge za rejo montafonske pasme. Dne 2. junija t. 1. se bo vršil v hotelu »Union« v Ljubljani ustanovni občni zbor Zadruge za rejo goveda montafonske pasme, ki bo v smislu zakona za pospeševanje živinoreje vodila in nadzorovala smotreno rejo montafonske pasme. Posredovala bo nakup in prodajo plemenskih bikov, vodila bo rodovnik, izvajala mlečno kontrolo, prirejala razstave plemenske živine in bo na ta način omogočala posameznemu rejcu sigurno prodajo njegove plemenske živine. Pripravljalni odbor je interesentom sirom dravske banovine poslal vabila k udeležbi. = V trgovski register so se vpisale nastopne tvrdke: Združena rogaška brus* na industrija, Hermetter, Jelovšek, Spora & Pevčah, družba z o. z. v Rogatcu (raz* pečevanje brusnih izdelkov; osn. glavnica 20.000 Din); Močivnik & Ogrisek, trgovina z manufakturo na debelo v Mariboru, Ro* tovški trg: »Stalo« B. Tobec. trgovina s stelom v Ljubljani. Ilirska ulica. = V zadružni register so se vpisale na* stopne zadruge: »Delavski dom«, r. z. z o. z v Mariboru; Kmetska gospodarska za* druga v Medvodah, r. z. z o. z.; Zadruga nakladalcev in razkladalccv na Rakeku, r. z. z o. z. — Davčna uprava v Cabru je pričela po* slovati. Finančna direkcija v Ljubljani ob* javlja, da je davčna upra-r av Čabru, ki je bila ustanovljena z razpisom finančnega ministrstva od 6. marca t. 1. pričela pošlo* vati 10. maja t. 1. — Varnostne naprave na strojih, število težjih in smrtnih nezgod delavstva, zapo* slenega pri raznih strojih, narašča od leta do leta. Pri preiskavah, ki jih v tem no* gledu vršita deloma Okrožni in Osrednji urad za zavarovanje delavcev, deloma pa inšpekcija dela v Ljubljani in Mariboru, se največkrat ugotovi, da leži vzrok ne* zgodam v pomanjkljivosti varnostnih na* prav, ki pri nekaterih strojih sploh manj* kajo. Montaža varnostnih naprav, oziroma rekonstrukcija strojev, žag itd. povzroča delodajalcem mnogo stroškov, ki bi lahko odpadli, ako bi bili stroji, ki pridejo na trg, opremljeni z vsemi potrebnimi opaž' bami. Pri nabavah strojev, žag in drugih naprav se delodajalci ne zavedajo, da mar« sikateri stroj itd. nima predpisanih var* nostnih naprav in se potem silno jeze, za* kaj se prodajajo stroji, ki ne ustrezajo predpisom, zaradi česar imajo naknadno visoke stroške za montažo predpisanih varnostnih naprav. Ti stroški bi bili od* več in nepotrebni, ako bi stroje, predno pridejo v promet, pregledal kompetentni forum in ugotovil, da*Ii odgovarjajo var» nostnim predpisom. Zato ho stroje, žage in druge naprave, ki jih razstavijo razni produccnti iz tuzemstva in inozemstva na letošnjem jubilejnem velesejmr pregledal inšpektor dela v Ljubljani, če so opremlje* ni s predpisanimi varnostnimi napravami odnosno če odgovarjajo tozadevnim pred* pisom. Tako si bodo kupovalci prihranili ogromne stroške za naknadno montažo si» cer manjkajočih naprav. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Ljubija sprejema do 2. junija ponudbe gle* de dobave vrvi iz konoplje, šestil in razne* ga drugega materijala Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 13 junija po* nudbe gled dobave 200 komadov sekir in električnega materijala, do 20. junija pa dobave jamskega repeticijskcga teodolita. raznega telefonskega materijala, diamant« nih kron za vrtilni stroj, raznega železa ter glede dobave tračnic. Komanda stručnog oružja v Boki Kotorski sprejema do 15 junija t. I. ponudbe glede dobave hlodov. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dne 16. ju. nija se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave plamenic. zastav, praporov, znakov, raznih tkanin za zastave. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi.) BORZE 2i. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik; največ pol robe je bilo v devizah Praga, Curih in Berlin. Tečaj: deviz so ostali v glavnem nespremenjeni deloma pa so nekoliko popuslili. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda za malenkost slabša. Trgovala se je za aranžma po 428 — 428.5, za kaso po 428.5, za junij po 428. za julij po 428 do 430.5. V 7% Blairu je zaključek po 85 375 in je bil torej ta papir malo krep-keiši napram včeraj. Od bančnih papirjev beležita zaključke Poljo po 58 in Ptasto-diona po 900. Od industrijskih papirjev m b,le zaključene Trbovlje po 440 — 441. Devize in valute. Ljubljana. Amslerd. 22.788,TSerl. 135025— 13.5325 (13.5175), Budimpešta 9.8997, Bruse!« 7.905S, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 797.68—800.68 (799.IS), London 275.24, Newyork 56.43—56.63 (56.53), Pariz 222.09, Praga 167.60 —168.40 (168), Trst 296.S0. Zagreb. 22.785 bi.. Dunaj 797-78 — #V)0.58, Berlin 13.505 — 13.5%. Bruselj 790.58. Budimpešta 988.47 — 991.47, Milan 295.63S do 297.638. London 274.84 — 275.64. Nnvvoik ček 56.43 — 56.63, Pariz 222.09 bi., Praga 167.6 __ 167.4. Curih 1094.4 — 1097 4. Curih. Zagreb 9.1250. Pariz 20.26, London 251125, Newyork 516.75, Bruselj 72.10. Mjlan 27-07. Madrid 62.90, Amsterd. 207.90, Berlin 132.32. Dunaj 72.90. Sofija 3.7L Praga 15.33. Varšava 58, Budimpešta 90,3250. Bukarešta 3.07. Dunaj. Beograd 12.4P5 — 12.535, Berlin 168.825 — 169.325, London 34.39325 do 34.49625, Milan 37.07 — 37.17, Ne\vyork 707.55 — 710.05. Pariz 27.73 — 27.8:?, Praga 20.98 — 21.06, Curih 136.875 _ 1:17.375, dinarji 12. 45 — 12.51. Efekti. Ljubljana. S% Blair 97.5 bi., 7% Biair 85 5 bi., Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče (ex coupon) 117 den.. Ruše 270—280. Stavbna 40 den.. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aran-žman 428—128.5, kasa 428^»2S.5 za junij 428— 429. julij 428—229. 8% Blair 97—97.5. 7% Blair S5.25—S5.375, investicijsko 87.5 denar; bančne vrednote: Praštediona 900—910. Un:on 196— 197. Jugo 79—80. Ljubljanska kreditna 120 denar, Narodna 8225 denar, Srpska 178—182, Ze-maljska 145—147, Poljo 58—59, Kreditna 95— 100. Katolička 36—37. Etno 155 denar; industrijske vrednote: Narodna šuma 24 denar, Našice 1350 blago. Gutmann 150—170. Skveks 70.5— 74, Slavonija 200 denar, Danica 10S—113, Pivo-vara Sarajevo 152 denar, Vevče 117 denar, Trbovlje 440—442. Blagovna tržišča Les. + Ljubljanska borza (27. t. m.) Tenden* ca za les nespremenjeno mlačna. Zaklju* čen je bil 1 vagon tesanega lesa. Ekseku* tivno je bilo prodano 3050 kom. hrastovih desk (podnic za železniške vagone) para* lelnih, lepo rezanih, polnomernih in očelje* nih. zdravih (brez razpok ali gnilega blaga) v dimenzijah dolž. 2.65 m, širina 19 — 28 cm, debelina 43 mm (rezano 44 mm), fco vagon meja Rakek, dobava takoj, prevzem na licu mesta po 1300 Din. Povpraševanje je za madrijerje (smreka*jelka, 73 X 216 mm, v dolčenih dolžinah od 3 — 8 m, I. II. III., blago paralenlo, ostrorobo, suho, očeljeno, le večje dobave), nadalje za re* meljne (68/68. 58/58 mm, 4, 5, 6 m), za bukove plohe (I/IL, 58. 68 in 78 mm), za javorjeve plohe (30. 40, 50 in 60 mm, od 2 m dolž. navzgor), za bukove testone (v določenih dimenzijah), za smrekove deske (v fiksnih širinah), za jelove deske za za* boje (štirikratna dobava po 25.000 koma* dov). za rezano jelovino (v raznih dimen* zijah), za hrastove hlode (3 — 6 m), za drogove (smreka, jelka. bor. 7 — 10 ro dol* zine, premer na tankem koncu 15 — 17 cm), za 10.000 m3 desk slabše kakovosti (III. vrsta kot reparacijsko hlago za Francijo, 3 — 7 m dolž.. v predpisanih debeli* nah in širinah) ter za ielove deske CIII.. ostrorobe. paralelne, očeljen. do 1 cm ko* nicitete. 18 mm deb.. 16 — 40 cm širine). Tedensko dohajajo dunajske novosti BLUZ IN DAMSK1H OBLEK M. KRISTOF1Č - BUČAR. 7253 STARI TRG ŠT. 9. &t>etMaf %\ak in hetnee ! Sn k temu NIVEA-CRENE to daje zdravo kožo in lepo zagorel izgled, tudi pri oblačnem nebu. Kajtu tudi veter in zrak oru-jave telo. Toda suho mora biti vaše telo pri direktnem solnčnem ožarieniu in ga je poprej dobro utreti z Nivea-kremo. S tem zmanjšate nevarnost bolečine po-vzročujoče so'nčarice. Radi njene vsebine na Euceritu pronikne Nivea-krema lahko v kožo in šele v kožo se vlezla krema more prapraviti svoj prijeten učinek do popolne veljave. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — Tube po 9 in 14 Din. ^^ Trgovina v Jugoslaviji: P. BE1ERSDORF & ^0., d. s o. j., Maribor — Meljska cesta 56. ter za trame (13/16, 16/19. 18/21, dolžina 6, 7, 8 in 9 m). Žito. -}- Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito čvr&ta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. poelaja, mlev. tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg po 257.5 _ 260; 78 kg po 250 — 252.5; 77 kg po 242.5 — 245; rž: baška, 72—73 kg po 197.50; koruza: baška promptna po 135—137.50, za junij po 140—142.50; ječmen: baški 62—00 kg po 162.5 — 165; OTes: baški, navadna tarifa po 180—185; moka: sOg* fco. Ljubljana, plač. uo prejemu blaga po 400 — 405. 4- NoTosadska blagovna borza (27. t. m.) Ti-ndenca živahnejša. Promet: 80 vagonov. Cene pšenici in koruzi so se dvignile. Pšenica: baška, 77 kg 202.5 — 205 ; 78 kg 205 do 210; gornjebaška. 78 kg 207.5 -- 212.5; banaška, Tisa. šlep, 78 kg 207.5 — 212.5; gomjebanaSka 202.5 — 207.5; srem*ka. 77 kg 182 5 — 185. OTes: baški in sremski 125 — 130. Ječmen: baški, 63/64 kg 107.5 do 112.5. Koruza: baška in sremska 94 do 96: ladja Dunav 94 - 96; banaška in sremska, za junij 97.5 — 100; Somb-r 95 do 97.5. _ Moka: baška >0gg< H32.5 do 342.50; »Og< 330-340; >2« 295-305; >5: 235—245; >6t 165—175; >7« 115—125; »S« 80—90. Otrobi: 65—75. 4- Somborska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet: 226 vag Pšenica: baška, Tisa, šlep 200—205; banaška Dunav. šlep 200 — 205; baška, 77 kg 200 do 205 ; 78 kg 205 — 210; sremfcka 180—185 Rž: baška 120—130. Koruza: baška 90—95; za junij 95-100; za juiij-avgust 07 50—102.50. Moka: baška ^Ogg« 330 do 340; ^Og« 325 -335; >2< 295—305; *5« 230 do 240; »6< 160 — 170. Otrobi: baški 60 do 70 4- Budimpeštanska tenninska borza (27. t m.) Tendenca neenotna. Promet srednji. Pšenica: za junij 21.43 - 21.44. za ;ktobpr •'047 _ 20 48; rž: za junij 11.38 — 11.40, za oktober 12.56 — 12.58; koruza: za julij 12.05 — 12.08, tranzitna za junij 1145 do 11.50. __________ ŠPORT Program proslave LNP Priprave za proslavo desetletnice ljub* Ijanskega nogometnega podsaveza se na* gibljejo h koncu. Včeraj smo javili, da so prevzeli pokroviteljstvo nad to proslavo ban g. Sernec, divizijski general g. Tripko* vič in mestni župan g. dr. Puc. Mestna ob* čina je tudi ob tej priliki pokazala polno umevanje za športni pokret s tem, da ie podarila prekrasen pokal, za katerega se bodo borila moštva na 'nogometnem tur* nirju. Medtem so dozorela tudi pogajanja med poedinimi bližnjimi športnimi središči in LNP v toliko, da je sedaj definitivno reše* no vprašanje sodelovanja na proslavi. LNP prireja za proslavo svoje desetletnice tur« nir štirih reprezentanc, ki bodo igrale v soboto in nedeljo. V soboto: koroški podsavez : ljubljanski podsavez — Beograd : Gradcc. V nedeljo: poraženca prejšnjega dne. zmagovalca prejšnjega dne. V nedeljo dopoldne se bo vršil manife* stacijski slavnostni občni zbor LNP. Vse podrobnosti bomo še pravočasno objavili. Dodatno moramo še omeniti, da je LNP nominiral za svojega reprezentan* ta na proslavi častni odbor, v katerega je povabil vse dosedanje predsednike LNP in predsednike naših največjih in najmočnej* ših klubov SK Ilirije, ASK Primorja, ISSK Maribora SD Rapida in SK Celja. | času zbrane naše večkratne reprezentante ' slovenske lahke atletike počenši od rekor* derjev Žorge, Slapničarja, Sporna pa do odličnih atletov Stepišnika, Kiunerja, P'.-t* kovška, Režka, Slamiča, Pavšiča in Skoka ter naše najmlajše toda mnogo OD^tajoče juniorje. Gotovo je, da bosta oba kluba skušalo snraviti na start tudi starejše »ase« naše lahke atletike in je že zagotovljeno, da bo za ASK Primorje nastopil najboljši slovenski lahkoatlet, večkratni državni re* prezentant in rekorder dr. Perpar, za SK Ilirijo pa slovenski rekorder v skoKu ob palici Gregorka itd. Tekmovanje, ki bo eno najzanimivejših dosedaj sploh pri nas, se bo pričelo ua igri* šču ASK Primorja, Dunajska ccsta, na praznik, v četrtek, dne 29. t. m. točno ob 9. in se nadaljuje isti dan ob 15.30. pro* gram je v četrtek sledeči: dopoldne: 1 tek 100 m, 2. met krogle, 3. tek 400 m, 4 skok v daljavo z zaletom: popoldne: 1. tek 5'KK) m. 2. met diska, 3. tek 800 m, 4. skok v višino z zaletom, 5. tek 110 m z zapre, kami. Tekmovanje se bo nadaljevalo v soboto, dne 31. t. m. popoldne ob 15.30 :n končalo v nedeljo, dne 1. junija dopoldne s pričet* kom ob 9. Ker je vstopnina z ozirom na propagandni značaj prireditve nizka, pri* čakujemo, da se bo ljubljanska športna javnost udeležila tega tekmovanja v veli« kem številu. Lahkoatlctsko državno prvenstvo • za moštva Letos se je prvič posrečilo našemu vo* dilnemu forumu, Jugoslovenskemu lahko* atletskemu savezu v Zagrebu, da je držav* pp prvenstvo za moštva razpisal po siste* mu, ki zahteva gotovo kvalifikacijo poedi* nega nastopajočega atleta, ne pozablja pa pri tem na glavni smoter telesno*sportno* vzgojne propagande v lahki atletiki, do* voliti množici, da soodločuje pri tako važ* nih tekmovanjih. Letošnji način tekmova* nja namreč dovoljuje vsakemu atletu, ki doseže gotov minimum (ti so bili že v služ* benih objavah javljcni), da soodločuje pri končnem placementu svojega kluba v dr* žavnem prvenstvu. S tem je odpadla tudi glavna ovira, da so se nastop'a pri tako važnih tekmovanjih dosedaj izogibali atle* ti, ki niso dosedaj prihajali v poštev za prvo, drugo ali tretje mesto. Letošnje tekmovanje pa jc tudi iz dru* gega ozira važno. Dosedaj je namreč s svo* jimi poedinci po navadi dominiral pri dr* žavnih prvenstvih Zagreb, ki so mu bolj ugodne razmere v športu dovoljevale, da je lahko z dobrimi trenerji in z močnejšimi tekmovanji vzgojil močne poedince, ki so našo državo zastopali na mnogih tek* movanjih in si s tem pridobili potrebno ru* tino. Ni nam pa dosedanji boj pri držav* nih prvenstvih nikdar prikazal pravo sta* nje lahke atletike pri nas in v Zagrebu z ozirom na povprečno kvantiteto. Kakor se bodo letos na isti dan borili, v Zagrebu za prvenstveni prestiž Concor* dia in Hašk, imamo tudi v Ljubljani borbo med starima rivaloma ASK Primorjem in SK Ilirijo za prvenstvo Ljubljane. Glavna borba za končni placement v državnem prvenstvu sc bo tudi de facto vodila med temi štirimi klubi. Po časopisnih vesteh nastopita v Zagrebu Concordia in Hašk s po približno 100 atleti. Sigurno je. da ne bosta ljubljanska kluba za njima zaosta* jala. Odločala bo pač dobra povprečnost celote in ne dobra forma poedincev. Sigurno je, da bosta oba ljubljanska klu* ba nastopila v svoji najmočnejši postavi in nam bo dana prilika videti po dolgem SLUŽBENO IZ LNP. Danes, v sredo, ob 14.30 seja odbora za izvedbo proslave v restavraciji »Slon«, ob 18.15 seja u. o. v Del. zbornici. — Tajnik I Nogometna reprezentanca univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je nasled* nja: Erman (Burja), Svetic, Hudelist, Pin* terič, Marinko, Prcvolnik, Čcrne D., Mar« tič, Kneževič, Buljevič, Bauer. Rez. Burja, Černe II. Uahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva. (Službeno.) Tekmovanje se prične v četrtek dne 29. t. m. točno ob 9. dopoldne, popoldne pa ob 15.30 uri na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta. 1. tek 1O0 m; 2. met krogle, 3. tek 400 m, 4. skok v daljavo z zaletom; popoldanšnii program pa je: 1. tek 5000 m, 2. met diska, 3. tek 800 m. 4. skok v višino z zaletom, 5. tek 110 m z zaprekami. Naprošajo se gg. sodniki, da pridejo na igrišče ASK Primorja, Dunajska cesta, najpozneje 0'b 8.30 dopoldne, popoldne pa ob 13. Opozarjamo gg. reditelie obeh klubov, da se morajo javiti pri podpisanem v četrtek dopoldne TiajTKizneie ob 8.30, popoldne pa ob 13. Ravno-ta.ko se opozarjajo vodstva ASK Primorja in SK Hiriie in nastopajoči atleti, naj bodo pravočasno na igrišču in sicer v svojem interesu, ker se bo tekmovanje pričelo dopoldne in popoldne pravočasno. Oba kluba morata javiti po osem starejših rediteljev, ki naj bodo opremljeni z redi-te'jskimi traki. — Savo Sancin, odbornik JLAS. ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. Opozarjam vse atlete, da bo odpeljal naročen: avtobus v četrtek ob 8. izpred kavarne Emone do našega igrišča vse startuiočc atlete. — Z njim: se bodo lahko vozili tu-di klubski funkcijonarji in ostali člani proti odškodnini. Če bo dovolj interesentov, bo vozil večkrat. — Opozarjajo se atleti ^e opozarjajo, da jc start točno ob 9. in tako, da ne bo nepotrebne zakasnitve. — Vsi atelti se opozarjajo, da jc start točno ob 9. m da morajo biti na igrišču najpozneje ob 8.30. Ilirija (old - boys). Odhod in postava moštva, kj igra na praznik 29. t. m. na Jesen:cah propagandno nogometno tekmo s SK Bratstvom, je razvidna iz članske knj:ge v kavarni Evropi. SK Krakovo. Danes ob 17. trening 1. in II. skupke na igrišču SK Jadrana. — Danes ob 20. seja odbora v gostilni Usenik. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načelstva sc vrši danes v sredo, in ne jutri v četrtek, o-b 18. v damskem salonu kavarne Emone. — Tajnik. TKD Atena (hazenska sekcija). Danes ob 18. strogo obvezen trening za vse igralke. Športno društvo Vrhnika bo priredilo jutri na praznik družabni kolesarski izlet na progi Vrh-mka - Logatec - Planina - Rakek - Cerknica -Begunje, kjer se bodo ustavili, in potem nazaj na Cerkniško jezero, s čolnom po jezeru in nazaj po isti progi na Vrhniko. — Zbirališče je na Glavnem trgu dopoldne ob 9. in takoj nato skupen odhod. Ker je zanimanje veliko, o-pozar-•jaTno, da naj se še vsi oni, ki se zanimajo, prijavijo zaradi legitimacij pri društvenem predsedniku do 28. t. m. Športno društvo Vrhnika opozarja končno, da se bodo vse kolesarske dirke, ki so se vršile v nedeljo dne IS. maia t. 1., ponovile, ker se pritožujejo nekateri dirkači, češ da so dosegli boljša mesta. Datum d:rk bomo. že pravočasno poročali. — Odbor kolesarske sekcije. Smrt pod vlakom K nedeljski smrtni nesreči pri Hrast* niku nam še poročajo: V nedeljo se je zbrala v gostilni v »Zlati luknji« družba mladeničev, ki so se radovali in pili. Med njimi je bil tudi Stanko Roškar, železniški delavec iz Hrastnika. Pozno zvečer je z nekim hlapcem zapustil gostilno ter se pre* ccj vinjen vračal proti domu. Hlapec trdi. da je bil Roškar vedno bolj potrt in da jc venomer silil na železniško progo, ki vodi ob cesti. Hlapec ga jc nekaj časa vodil na* zaj na cesto, končno pa ga jc pustil ter šel svojo pot. Kaj sc jc zgodilo z nesrečnim Roškarjcm pozneje, ni znao: ali je zašel, ali pa se je sam vlcgel na železniški tir. Pri vlakojavnici št. 565 je povozil vlak ne* srečneža, mu razbil lobanjo ter popolnoma odrezal levo roko. Strojevodja je to opa* zil ter takoj ustavil vlak. Še živega pone* srečenca so spravili v službeni voz in od* peljali v Zidani most, nato pa z ekspres* nim vlakom v ljubljansko bolnišnico, kjer je Roškar težkim poškodbam podlegel. Kai je gnalo mladeniča, ki je bil znan kot mi* ren in dober fant, v tako strašno smrt. še ni ugotovljeno. Iz življenja in sveta Čudna prometna nesreča V Oakiandu (Kalifornija) se je nedavno zaletel stroj brzovlaka v voz cestne železnice. Kakih 20 oseb jc bilo pri tem nekoliko poškodovanih. Tako trčenje ie gotovo zelo redko in se dogaja le v izjemnih primerih. Milijonarjev naslednik Miami na Floridi je priljubljeno letovišče bogatih Američanov, ki ostav-ljaio spomladi prašni in vetrni Newyork. Pred tretni tedni se je ustavil pred riaidražim hotelom v Miamiju krasen avtomobil, Iz njega je stopil sijajno oblečen mladenič z lepimi kovčegr palicami za goli in mrežico s tenisnimi žogami. V knjigo za goste je zapisal svoje ime: Mr. Raymond DouSlasRockefeller! Vsi letoviščarji so takoj razumeli da ie prišel na počitnice sin pe-trolejskega kralja. Posebno zanimanje mu je kazal seveda ženski svet. Gospodične so korakale ure in ure po balkonu, kjer je čital mladi milijonar po kosilu časopise. Kmalu se ie seznami Rockefeller s hčerko nekega bančnika iz Newyorka rn ž njo je sklenil prisrčno prijateljstvo. Nekoliko dni pozneje ji je zaupal, da ie res Rockefellerjev sf.ar a želi ostati nepoznan. Obljubiti da ,o izredni poštenosti, le sklenil vestno poravnati svoj dolg. Prodal je hiši in vse premičnine. Posrečila se mu je z največjim naporom dob ti 500.000 frankov, s katerimi je plačal oškodovance. A ostal je dolžan 50.000 frankov, 5si jili ni mogel nikjer dobr.i. Zdaj ga ie tožil eden izmed oškodovancev. I3omeaux, ker je potekel plačilni rok. Zako.i je neizprosen in je roma! nekdanji poslanec v ječo. Za one, ki se boje operacije Dokler so bile bolečine in nevarnost okuženja stalni atribut sleherne operacije, je bilo polje kirurgije zelo omejeno. Ko pa so se te meje podrle, se je začelo v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja uspešno prodiranje kirurgije na vsa polja zdravstva. Kirurgiji trebušnih organov, ki je prva izrabila blagoslov narkoze in asepse, se je kaj kmalu pridružila kirurgija gibalnih organov, živčnega sistema, obisti in zdaj še prsnih organov: srca in pljuč. Vendar zdravniška veda ni počivala in ie začela marljivo izpopolnjevati temelje moderne kirurgije, to je anestezijo (obrezčutenje) in antiseptične (raz-kuževalne) metode zdravljenja ran. Poleg splošne narkoze z vdihavanjem etra se je razširila tudi narkoza s plinom, ki povzroča smeh, in etilenom, zlasti v Ameriki. Ali je budnost operiranca med operacijo zanj dobra ali ne. je še odprto vprašanje. Vsekako sme bitj človeštvo hvaležno za to. da je kirurgija našla v etru sredstvo, ki operacije potrebnemu .bolniku ne samo prihrani bolečine, ampak ga tudi obvaruje vseh grozot operacije same. O posameznih poljih kirurgije: operacija abdominainih organov, ran, operativno zdravljenje obolenj prsnih organov. kirurgija srca. možganov in hrbtenice, poroča Specialist - kirurg v št. 22. ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet«, ki bo izšla juiri. Raziskovalka raka Dr. Evgenija Klee - Nawidowiczeva Je za svoje uspešno delo na polju raziskovanja raka imenovana za člana nemškega osred. zavoda za raziskovanje raka. Danski pisatelj o čardasu Najuglednejši danski list »Politiken« priobčuje članek pisatelja A. Vidinga o življenju v čsl. kopališčih. O Frančiško-viih Lažnih poroča pisatelj, da je kopališka uprava najela celo vrsto mladih mož, kojih posel je spremljati na sprehodih dame in plesati ž njimi po cele večere. Ti mladeniči, ki jim v mednarodnem svetu pravijo »žigolo«, nf-majo drugega opravka in so najeti samo za eno sezono. V Tatrali je videl Danec silno množico teh žigolov, opazil pa je tudi, da se dame sikoro tepo za najlepše mladeniče in najboljše plesalce med temi krasota. Ta boj napravlja skrajno smešen in grotesken vtis. Godba igra pri popoldanskem čaju čandaš, ki spominja na poskakovanje bikoborca v prašni areni. Plesalci delajo kratke in gosre korake, katerih hitrost se stalno stopnjuje. Čardaš je divja, mongolska, prav hunska g odira. PRAVI : FRANCK vedno odlična kakovost! Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sreda, 28. maja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13. Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio . orkestra. — 18: O-troški kotiček. — 19: O zavarovanju. — 19-30: Francoščina. — 20: Prenos podoknice škofu dr. Jegliču. — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek, 29. maja. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.45: Predavanje o Dubrovniku. — 11.30: Prenos otvoritve velesejma. — 15: Predavanje «? šolstvu. — 15.30: SchoAherr: Otroška tragedija. — 16.34: Lalik-a glasba. — 17.30: Bohusiavovi STJomini. — 20: Prenos slavnostne akademije v proslavo škofove SOietnice iz Uniona. — 21.30: Koncert radio - orkesira. — 22: Napoved časa in poročila. — Nadaljevanje koncerta. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22: Poročila. — 22.15: Narodne pesmi. — 22.45: Plošče. — ZAGREB 12.30: Rcproducirana glasba. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.10: Zvočna glasba. — PRAGA 16.45: Popoldanski koncert. — 1S.25: Pesmi s kitaro. — 19.30: Gledališki večer. — 21.35: Klavirski koncert. — 22,15: Koncert na orgie. — BRNO 18.15: Komorna glasba. — 19.30: Prenos iz Prage. — 2-1.30: Plošče. — 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.30: Orkestralen koncert. — 20.30: Lahka giasba. — 23: Godba za iples. — DUNAJ 10.30: Zborovski koncert. — 11.05: Italijanska g-lasba. — 13: Koncert orkestra. — 15: Kabaretni program. — 17.50: Mikrofon v cirkusu. — 19: Prenos opere »Aida«. — Lahka godba. — BERLIN 17.30: Godba na kitare. — 20.10: Poljuden orkestralni koncert. — Godba za ples. — FRANKFURT 17: Koncert iz Stuttgarta. — 19-30: Ves program iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17: Večerni koncert. — 20: Koncert solistov m orkestra. — Nočni koncert in i>!es. — STUTTOART 17: Koncert. — 20: Operni večer. — 21.30: Rcproducirana glasba. — 22.45: Godba za .ples. — BUDIMPEŠTA 12.25: Orkestralen koncert. — 18.30: Koncert solistov. — 20-20: Dramski večer. — 22.15: Vojaška godba. — RIM 17.30f Popoldanski koncert. — 21.02: Operni večer. DARMOL čokolada za odpiranje Dopis! sv. jedert nad laškim. Rudarii V Hudi jami res ne vemo, ka.i se pravi praznovati ob delavnikih in kako strašiin to vpliva na naše soci.ialne razmere. Ob času. ko delajo na sosednih rudnikih TPD le po-loviico šihtov ma mesec ali pa še to ne. imamo pri nas vse delavnike plačane. V tekočem letu smo maOTaviH še vse silite, v ostalem pa smo še zato na boljšem, ker je >nad polovico rudarjev - posestnikov, med Ttiiini tudi več takih, ki lahko redijo do 10 glav goveie živine ali pa še več in ki čes>tn prosijo za dopuste v poletnem času. da opravijo težja poljska dela. Zato tudi niso prizadeti v primeru delopusta, kakor ie to s poklicnima rudarji. Čudno je, da imamo celo take rudarje - Posestnike. ki si najamejo za domača dela hlapca, gosipodar pa hodi na šili t. Toda rudniške uprave so že začele ukrcnati tako. da se bodo odslej pri delu upoštevali predvsem poklicni rudarji. sv. Miklavž pri ormožu. v vinogradih. kier ie trta lePn in bogato pognala, da je skoraj za vsakim drugim lističem do en grozd«. so ljudje zaradi toče pričeli s škropljenjem. Koder ie pobila toča boli, dajejo na polovniak 3 kg modre galice. koder manj. pa 2 do 2 in pol ke. Škode v naši okolici ie približno 20%. Akr> prideš v miklavžko dolino, slišiš, kakn prijazno od- Angleški in nemški gramofoni se prodajajo brez nakupnine na dolgotrajne obroke! Cene kovček gramofonov od Din 600.— naprej. Velikanska izbira plošč samo pri ,/Tehnik" Josip Banfai LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 20. V palači Okrožnega urada Največja izbira vpogljivih in nezlomljivih novovrstnih gramofonskih plošč! meva pesem z Vinskega vrha in Ka.izaria, in vprašaš se: zakaj so ljudje v tako hudih časih pri trudapolnem delu tako veseli. V goricah kopljejo od jutra do večera s težiko motiko. a po delu jim razgreje dušo topla slovenska pesem. Kie so veseleiši liudie ra svetu, kakor smo mi »Goričanci«? (Tako nam pravijo Sred':ščani). Trudimo se. a r>o delu se v gospodarjevih rokah prikaže ročka iz globoke kleti, pristnega »božjega daru"«, kakršen zraste le v okolici Jeruzalema. Tedaj oživi kri. srce zavriska in za-po.ie. A če se bo dalje vrstilo tako nevšečno vreme kakor zadnji čas. bomo tudi mi v skrbeh na letošnji pridelek. SOKOL Propagandni izlet litijskega Sokola na Vače Vače, 28. maja. V nedeljo je priredilo litijsko Sokolsko društvo svoj pomladanski pešizlet na Vače. Po triurni hoji so vkorakali člani, naraščaj j n deca, — vsi v krojih — s trobantaškim zborom na čelu v naš trs. Ob 13.30 se je vršil na trškem sejnršču javni nastop pod vodstvom načelnika br. Tauferja, litijskega učitelja. Nastopil je bil zgolj propagandni jn je bilo občinstvo brezplačno pripuščeno na telovadišče. Nastopili so vsi oddelki s prostimi vajami za beograj. ski zlet. Člani pa so nastopili še s posebnimi proslimi vajami, ki so jih uvežbali nalašč za to priliko. Občinstvo je spre jelo tako beograjske, kakor tudi »vaškevaje R polivalo. Živahno so bili pozdravljeni tudi !e-lovadci, ki so nastopili na orodju. Po zvrše-tku telovadnega dela so vkorakali na lelo-vadišče vsi sokolski oddelki. Navzoče litijske goste, prebivalce v Vač in vse okolice, ki so prihiteli na sokolski dan je pozdravil starosta vaškega Sokola br. Forl. C°."tanc. Svojemu članstvu je stavil za zgled Litijane, nekdanje matično društvo, kj je imelo v teui starem trgu svoj odsek. V imenu domačega Sokola pa je pozdravil tudi številne turiste, ki so si izbrali krasno nedeljo za izlet na Sv. Goro, Slivno in druge hribe v vaški okolici, pa jih je j» ^Jutrovo- opozorilo. da imajo Vače sokolsko prireditev, povabilo v sokolske vrste. Govor o sokolski ideologiji je imel član litijskega Sokola br. Jožko Modic, v imenu planinarjov pa je govoril g. Tomnzin iz Šinartna, ki je povedal, da so prihiteli :z naročja matere narave v vrste rdečih srajc. Omenjal je. čemu norijo Sokoli rdeč° srajce, spominjal se je nekdanjih narodnostnih bojev, ki so se vršili pod tem znakom jn je končal z ugotovitvijo. c'a je najlepša sokolska srajca zunaj v naravi, v zelenju. Zatem je bil razhod, naraščaj in de:-a s'a bila pogoščena, članstvo je stopilo z domačini v prijateljski stik. ob IS. uri pa s'> odšli Litijani domov med prepevanjem sokolskih koračnic, udarjanjem takta zbora trobentačev. in vajami v pohodu in teku. Bil je lep sokolski dan. Zdravo! Vsem Sokolskim društvom! Gospod minister saobračaja je dovolil za v>o. udeležence delnih župnih zletov v Rušah dne 29. maja t. 1. in v Murski Soboli dne 1. juniji t. 1. četrtinsko vožnjo za vse udeležence, ki se izkažejo z »Uverenjem« Sokolske župe v Mariboru. Sokolska drušlva naj si takoj priskrbijo za svoje zietnike polrebno število l veren j pri Sokolski župi v Mariboru, Narodni dom. •V v oarias-ncm oddelku »Jutra«. 19-341 Kroj. pomočnika is veliko delo a p r e j m e Smon K;Imanek. šelenbur-g.Dva ulica 6. 19317 Varuhinjo otrok inteligentno. veščo nemščine. srbohrvaščine in fr>a-n-< s-ilne te-r igranja na k a-rir, sprejmem k 91etni deklic; in 7 etnemu dečku. — Ponudbe * sBfco na: A!eks-andra E^enfeida. Subo-tica. 19299 Učenke Kirejme kuhinja hotela »Beiievue« v Ljubljani 19182 Vajenca r.a trgovino z mešanim blagom " 6 primemo šolsko r-redizobraibe. novinca ali rudi že * n "koliko prakse sprejme tvrdka Norbert Zan^r S. fin. St. Peter v Savinjski doli«- 19082 Učenko za kuhanje z boljše dru-žine sprejme po dogovoru gostilna pri Krneli. Gosposvet-ska cesta M. 8. 31181 Kroj. pomočnika veliko in malo fl-elo, 8 hrano in stanovanjem v h;-s; ,-prejm-em. Naslov peve ocria-ni oddelek »Jutra«. 21151 Pridno pletiljo ftnreimem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31160 Postrežnico za vsa hišna pre:m» takoj Mihael Škor-nik. Zidani most št. 14. 211.50 Fotografinja išče mesto za takoj. Našle v pove oglasni odidelek »Jutra« 31185 Čevljar, pomočnika pridnega sprejmemo takoj. Vprašati v trgovini Bata. Prešernova 7. 31214 Kroj. pomočnika za majhne kose sprejme takoi An-ton Škobetrne. Trbovlje II. 21219 Gospodično inteligentno, vajeno otrok sprejmem kot vzgojiteljico k triletnemu otroku v Su-botici. Predpogoj popolno znanje nemščine. Naslev v oglasnem oddelku »Jutra« 21242 Dva potnika dobra manufakturista. ki bi obiskovala privatne s-tran-ke. sprejmem takoj proti mesečn: plači in proviziji. Cenjene ponudbe na ogla-«, oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik«. 1S904 I. oblastv. Koncesijonirana šoferska šola Čamernik, Ljubljana Dunajska ce«ta štev (Jugoavto). Tel 2236 Pouk in praktične vožnje 251 Več kruha amerikansko. naglo pre-se-nečajoče — to je naša dd-viza! — Luknjo v vašem žepu takoj zamašimo. Konkurenca tu -— konkurenca tam. preizkusite enkrat tudi pri nas! Naše za?topstvo zahteva na dan 4—5 ur dela. Nudimo Vam brezk^n-kureračen bliskovit prodajni -iredmet po agiilnih za-stopnikih. — Ponudbs poifl »Nem^oče omogočiti« na oglasni oddelek »Jutra«. 31,1® G. Th Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa 75. »Zdaj mi je pa m^za zadosti,« pravi ka^ pitan. »Odpeljem se *opet nazaj r Newy»rk. V eni uri odrinemo. In te hočete z nami. lahko vstopite.« »Hiira! Seveda! Neizrečeno radi!« vzklikne profesor, a doktor Hitrae radostno pripomni: »Kaka sreč«! Kaka sreča!« — Za slovo se še združijo i Eskimi k veliki slavnostni pojedini, da poslednjič na ti ji j-»jo ribjega olja in medvedjih sap... Stroj, ključavničar uporabljiva moč za vsa mehainična dela, špecijalist v izdielcvamjni t-ehtnic, išče zaposlitve Pristopi tudi kot družabnik, ali položi kavcijo. I\»nudbe na oig'a>s. oddelek »Jutira« pod šifro >Inteligent 100«. 21159 Lesni manipulant z večletno prakso, išče službo prejemalca. n-akupo-valca ali skladiščnika. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Les«. 2L167 Šiviljska pomočnica išče službo začetnice na deželi ali v mestu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva pomoč«. 21168 Absolviran pravnik Srb. aktivni dirž. uradnik bi želel stopiti v privatno službe. Bil bi dober kore-spondent za srbohrvaščino, kakor tudi kot koncipijent pri advokatu. Vzame tudi drugo primerno službo. Reflektitra na Maribor. Ponudbe na podružnico Jutra v MaribČTU pod »Absolviran pravnik«. 21110 Pekovski pomočnik sposoben vsakega dela — išče službo. Ponudbe na osrlais. oddelek »Jutra« T-od šifro »Pek«. 21157 Vdova stara nad 40 let. čedne zunanjosti. želi službe kot opora go?,pod'inji. ali prevzame samostojno gospodinjstvo v večji hiši v mestu ali okolici. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gosipodinja 40«. 31164 Avto-monter popolne ma samostojen, aa-nesljiv in vestem, dober organizator in vodja, iizboren vozač, želi premeniti sJuž-ho. tudi kot šofer, even-t. pristopi ket družabnik z nekaj kapitala Ponudbe na oglas, oddetek »Jutra« pod Xe!o soliden in pošteci 2S« 21229 Osebni avto malo rabljen, v najboljšem stanju kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Novejši model« 19025 Motorno kolo prikolico, v brezhibnem tanju. po zelo ueodni ce» ni pnodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutira«. 21188 Odprt avto »Wand«rer«. model 28. sedežen. malo rabljen, pripraven za trg. potovanje ta;koi prodam. Vprašati pri A u" o t.rer. dir. 7. o. z.. Ljubljana. Kapiteljska ulica 3. 31166 Motorno kolo 0. K. V.. 6 konjskih sil. dobro obranjeno p r o d) a S-benik. Knezova ulica. 21244 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Dim in čisti puh kg po 250 Din. L. Brozo-vid, Zagreb, ftica 82, Ke-miska čistilnica perja 243 Najcenejši koks po 85 para kg le r maetm plinarni ljubljanski. 84 Ogledalo jkoraj novo. dolgo t okvirjem 3 m. široko 95 cm. po najnižji ceni prodam Izve ie v oglas oddelku »Jut-a« 19229 Sod ia 2 kolesih za vode, ozir. gnojnico — za konjsko vprego, ugodno proda hote! »Bellevue« v Ljubljani. 19183 Enodružinska hiša k-pa. z velikim vrtom. 5 minut od Glavnega trga v Mariboru naprodaj. Vprašati: Državna oesta štev. 20. 31235 ObUižiUi Sokolski kroj nov in otroški voziček prodam. Snodnija Šiška, šolska uiica 244 31104 Lepo sobo ssparirano, parketirano, novo opremljeno oddam v vili pod Rožnikom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 1916-3 Na opoldan, hrano (Per son-dijeta) se sprejmejo 3—4 osebe v privatni hiši. Naslov ogil. odd. »Jutra«. 19339 Trgovsko opravo zelo lepo in lep drug trgovski inventar ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19181 Platonski voz na vzmetih. popolnoma nov, diro 3.20X1.50 m prodam Anton Petkovšek. Logatec 19083 Registrir. blagajno dobro ohranjeno, vsled na bave večje po ugodni cen proda tvrdka J. Menart v Domžalah 1S903 Pisalne mize amerikanske. stole, decimat no tehtnico, železen kotel, kadi iz mecesnovega lesa, sesalko ra vinn in drugo poceni orodam. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra« 19180 Otroški voziček skojaj nov., poceni prodam Cesta v mestni log št. „1/1. 19233 Kredenca z marmornato ploščo, jedil na miza in kuhinjske po hištvo na.prodaj. Na ogled od 10.—13. ure. Poizve se v ogl odd. »Jutra« 21129 Železjio blagajno prodam. Poizve se v oglas, cddelku ».Jutra«. 19020 2 kovaška meha in primež (Sc-hraubstcck) tiečji. vse v dobrem stanju prodnim. Naslov -pri podružnici »Jtrtra* v Celju. 21346 Voziček lep in dobro ohranjen. wa-peresih, kiroiin. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31191 i ki' Hišo s pekarijo v mestu ali na deželi kupim, ali vzamem tudi v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Promet-na točka« 19327 Naprodaj vi-ia 6 sob. 2 kuhinji, ve iik vrt. sadni vrt. 200.000 Din. lepa hiša 5 sob. velik vrt Din 200.000, blizu Celja. Mala hiša 3 sob. kuhinja. postaja Št. Jurij Din 32.000. Žaga. mlin in lepa. hiša. 3 orale zemlie. Din 100.000. Kami Breznik, Dolgo polje 1, Cel ie. 190-56 Parcelo do 900 m' velike, t območju mesti Ljubljane kupim. Ponudbe z navedbo lege in zmerne cene na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Peščen svet«. 18880 Moško koto skoraj ni>vo poceni proda PlorjMtčjč, Nunska ulica S 31179 Telefon 2059 *%Preinog suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. Veiepražarna kave v sredini Maribora, dobro vpeljana., naprodaj. Ponudb* na podr. vfafcn« pod »Prižurna« S11S6 Parcela ca 2000 m5, ugodn-o napro-aj na Zaloški cesti, Moste Materi.iail v zemlji. Pojasnila daje Pranja. Snoj v Ljubljani, Prešernova n-lira št. 30. 31190 Stanovanjsko hišo ali vilo Se mogoče z nekoliko vTta v Ljubljani a^li najbližji okolici kupim proti ™»to-veinu plačilu. Ponudbe z opisom vn cemo na ogl««fl,i oddolek »Jutra« po-f šifro >Moj dom« do 10. jmrija. 31194 Posestvo z gostilno majhroo in lepo. 3—4 erale zemlje. 20 mimut o«l Ma.ri-bora. na promotnran fcraju. x ▼ • 1 i k i m sa^onoftnikom prod»m za 350.000 Die. Na-jflov oove a*l»smi oddelek »Jutra«. 213SS Več gospodov sprejmem na d ob no d o-m- > č "i hrano v Florianski ulici št. 19/11. 31328 Garažo takoj oddam v Knafl;evi ulici IS. 21119 Popolnoma opremljena knjigoveznica (stroji, črke. vse knjigo-vešku orodje) vsled smrti lastnice naprodaj p-oti takojšnjemu plačilu dogovorjene kupnine. Na ogled ob delavnikih med 13. in 14. uno. Pojasnila iiz prijaznosti v tiskarni Brata Rod« & Martimčič. Olje. 20133 Trgovino s kuhinjsko posodo v Mariboru. Gluvni trg 5 proda Vicel 21240 Vodni mlin srednjevelik vza-m-em v na jem -proti plačilu aii na delež. Naslov pove e*glasni oddelek »Jutra«. 19306 Gostilno na račun vzame mlada gv>s.pa na prometnem kraiu -na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Agilira« 21153 Pridem Suhega sena zdravega. več vagonov imam naprodai. L. Nou-scb3k. Bos. Dubica 19108 Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo upoTabo pri stavbah, ima stalno v za-ln-gi Ilirija dr. z o. z.. Ljubljana. Du-na ;ska c. 46. telefon 2820. 31197 Smreke prodam na Galjevici. Pojasnila daje Martin Kahne. 7,e'jen-a jama. Vodnikova c. št. 8 21231 fJJ^MIJh Stanovanje -3 »ob, s pritiblinami išče mirna stranka 3 oseb, v sredini Ljuhlj-ame za avgust. Ponudbe na -oglasmi odd-elek »Jutra-« i«od šifro »Mirna, snažna i157 Sobo oddam gospod« na Rimski cesri 9,1111. desoa vrata 30. 31334 PSI Gospodična ki je v ponedeljek ob tO. uri gredioč h šent-peterske ceste v Prečno ulico vrnila pogled gospodu, se naproša za eenjefli naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Simpatija«. 31148 Mladenič OP"ime zunanjosti in neoma-doževane preteklosti, zeli znanja z gospodično, ki ima veseilje tudi rb■ planin, staro 17—20 let. Cenjene ponudbe s -i'ko na og'asni ivi.lelek »Jutra« poe . . . Zabavljajo čez s!al»e čase. pa z denarjem kurijo to čudno lokomotivo! 0. da bi pustili kajenje, dokler še ni prepozno za zdravje in imetje! ikoipros* stane enkrat za elej s poštnino vred samo • J Din. t« bi se kajenja takoj odvadili! Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Josip Lindtič. Ljubija-Komems-kiepa St. 17/a. 72 Svarilo! Opozarjam, da se bo vsakdo. ki bi levil brez mojega dovoljenja v ribolovnem revirju št. 70 (Višnjica izpod Višnje rore do izliva v Krko), kazen-ko sasle-doval. Ljubljana. 27. maia 1930. — Dr. Lokar. 21174 IZVANREDNA MULIKAI Železna »luiinska patent postelja zložljiva, s ta-peeiranom madracom, zelo praktična za vsako hiSo, hotele, nočne »lui-be in potujuče ' osobc stane samo Dia J90.—. Razpošiljam po poitne-nom povzetju. TAKO IZ6LCDA SL02EN Lesena patent postelja, zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 280. Leialka ia siačanie — (Liegestohll najnovije vrsti. stane samo Dfil IS«. Madraci punjeni z vol-lon stanejo samo D 75*. i. BROZO VIČ, ZAGREB ILICA II Kurja očesa Kajboljle sredstvo proti kurjiai očesom »CLAVEN« je maet Dobite v lekarnah, droge-ttjab ali naravnost Iz tvor-oiee is glavnega ekiadišča M. Hrnjak lekarnar — S i s a k krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. Citajte vedno naše oglase! Stavbnotehnično in keramično industrijsko podjetje išče seriozne zastopnike za Ljubljano, Celje, Maribor, Ptuj, Prek-murje na provizijski podlagi event. skladišču. — Ponudbe pod »Za-23358« na Pu-blicitas, d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. 7481 m>»>t«>mm>mim«»») DALMATINSKA VELETRGOVINA VINA IN OLJA išče sposobnega in zanesljivega ter že vpeljanega zastopnika za Slovenijo. Ponudbe z navedbo pogojev ter referenc pod :;Spreman i uveden P-1954« na oglasni oddelek »Jutra«. 7487 ♦♦♦»»♦»♦♦»••♦♦♦♦♦♦♦»»m« »»«♦»♦» »»««»♦»♦♦♦♦♦♦ Motorji na sesalni plin (Sauggasmotore) Fabrikat HP obratOT Langen & Wolf 12 200 Deutz 20 220 Deutz 25 220 Deutz 30 240 M. A. N. 40 200 Deutz 65 190 Korting 70 190 Schliitter 4/6 350 Korting 116 190 Dieselmotor 120 190 Dieselmotor 50 240 Vsi motorji so generalno repari- rani in v prvorazrednem stanju. Cene povoljne! Oglejte si naše skladišče! H. LOHER I SINOVI KUSTOŠIJA—ZAGREB Telefon 3881 Gotovo še ni vsem cenjenim odjemalcem in obrtnikom znano, da se dobe najboljše barve, firne/., laki ter vsi v to stroko spadajoči predmeti pri 6445 DRAGO franz Ljubljana, Stari trg 24. Najnižje cene! Točna postrežba! BIRMANSKA DARILA nre in zlatnina — najlepša darila s stalno vrednostjo! — Zajamčeno brezkonkurenčne .........cene!.......- - JOS. EBERLE, Ljubljana, Mestni trg Vj Za birmo foto Stuut, JCotedversGa m/. *s> bomo slikali ceneje II. dvorišče, vhod za avtomobile tudi iz Čopove ulice 10 7517 Jbis: Petdesetletnica mature / _. Ostalo jih je samo sedem. Vsi so bili častitljivi možje, ki so natanko vedeli drug za drugega in pomnili vse časti in odlikovanja, ki so jih bili posamezni deležni. Višji deželnosodni svetnik Berce ni prezrl, da je bil dekan Babič imenovan za kanonika; kanonik Babič se je tistega dne. ko je čital v svojem dnevniku (osebne vesti so mu bile posebna sladčica), da je bil deželnosodni svetnik Berce vpoko-jen, zadovoljno nasmehnil: — To je tisti zali fant, ki je imel čudovit tenor! A propos, ali se nisva videla pred pet in dvajsetimi leti? Da, takrat je nosil dolgo, črno brado, ki je začela ob robu siveti. Tudi lasje so dobivali srebrne niti. Pel je na proslavi pet in dvajsetletnice, toda glas mu ni bil nič kaj posebnega. In kanonik Babič je razmišljal dalje in se je spomnil, da je Berce v nasprotni politični stranki vpliven mož in da prav za prav nista imela od mature dalje nič skupnega; le tiste spomine na dijaška leta. Vzlic temu je natanko vedel; da je Bercetov sin že promoviral in da se je hči omožila. Tako so se vedno imeli med sebo.] v tihi razvidnosti; razkropljeni sirom domovine, so redkokdaj prihajali v stike, ali pa sploh ne, izvzemši tisto pet in dvajsetletnico. Zdaj je umrl ta, zdaj oni; če je bil blizu, je bilo treba iti za pogrebom; drugi so med tem čitali v listih, da je jnaturiral tega in tega leta, v tistem J n tistem mestu; manj ko jih je bilo, z večjo slastjo so prebirali nekrologe za tovariši. Da se niso češče sestajali? Kdo ve, kaj je bilo; do vojne so še tolikanj tičali v svojih poklicih in v politiki, da niso čutili potrebe takih-le sestankov, potlej so prišle nadloge vojnih in povojnih let; njihove generacije so odpadale zapovrstjo kakor" listje z drevesa v novemberskem vetru; potem so opazili, da se je približala petdesetletnica mature in da je ostalo samo sedem listov. Kanonik Babič in profesor Klenovnik sta živela v mestu njihove mature; kajpak, njuna dolžnost je bila, da skličeta tovariše k skupni proslavi. In pr ičela sta s pripravami. Razposlala so se pisma, spisana v slogu sedemdesetih let, lastnoročno, na debelem papirju. Potem se je pokazalo, da je treba nadalj- njih pojasnil. Daleč naokrog razkropljena sedmorica, ki so jo ločila tolikera nasprotja in različne življenjske izkušnje, se je na mah strnila v nevidno družbo. Določili so podroben program, domenili so se glede skupnega izleta v okolico (oh, spomini na itudentovske nedelje, ko so zahajali v bližnje vasi in trge!) Profesor Klenovnik je bil od sile nervozen zavoljo tistih priprav; imel je podrobna posvetovanja z restavraterjem in se je razburjal zaradi reči, ki so se videle drugim docela brezpomembne. Nihče ni premišljeval, a vsi so podzavestno čutili, da ie to nekaj svojevrstnega, njihova petdesetletnica mature; da doživiš to le enkrat in še to na koncu življenja, in da je to vse kaj več nego kako rodbinsko slavje, denimo poroka hčeri, krst vnuka ali celo srebrna maša. Zato so se vsi skrbno pripravljali; dali so si skrojiti nove žakete ali prenoviti stare; na kmetih živeča župnika, ki nista bila že dolgo v gosposki družbi, sta premišljevala, o čem bosta govorila in kako vozijo vlaki; sedem starčkov je pričakovalo tisti dan s čustvi, ki niso bila nič več moška. Nemara je bila v tem čudna igra usode, da jih je ostalo sedem in da se sestanejo po dolgih letih kot častitljivi starci in da se potlej ne bodo videli nikdar več in da bo vse minilo kakor sen. Toda dan je napočil, solnčen poletni dan, ne prevroč, da se je starčkom zdelo, kakor bi jim tudi nebo izkazalo pozornost; sicer je bil trenutek svečan, to se jim je bralo na licih in tako najvišja pozornost ni bila nič kaj presenetljiva. Prispeli so z jutranjimi vlaki: dva vpoko-jena župnika s kmetov, na zunaj podobna drug drugemu, v nevešče zlikanih praž-njih oblekah, s polmrakom jutranje maše v očeh. Eden je bil bolj rejen in molčeč, drugi že hudo postaran in čudno klepe-tav; takoj so vsi opazili, da je od sile otročji. Košutnik je to, da, tisti, ki se je nekoč tolikanj bal lemenata in ki edini ni napravil velike kariere. Oni drugi župnik je bil v svojem kraju ugleden mož, pameten, bogat; bil je duhovni svetnik in nekaj krat odlikovan. Potlej je prišel iz oddaljenega trga zdravnik dr. špelič, ki je bil njega dni deželni odbornik; zajeten, čokat mož, a hudo provincialen (tako se je zdelo profesorju Klenovniku, ki je bil po rodu iz mesta in malce bolj siten, nego se je spodobilo za slovesni trenutek). Potlej je priracal debeluhar, veleposestnik Vurnik, ki se je po maturi pokmetil, a je bil veljak, da malo takih; narod ga je poslal v državni zbor, v Jugoslaviji pa je bil često omenjen kot predsednik stranke. Bil je izmed vseh najbolje ohranjen; rdel je kakor puran na dvoru in je preizkušal na tovariših svoj kmečki humor, ki je kmalu postal finej-šim tovarišem malce priskuten. »Kje je le višji deželnosodni svetnik Berce?« je jadikoval sitni profesor Klenovnik, ko se je zadnji potnik iz vlaka, ki je prispel iz C., leno odzibal po peronu. »Da bi ta izostal? Ali se nismo baš njega vsi veselili?« Toda dan je bil prelep, da bi starčki postali črnogledni. Preverjeni so bili, da je zamudil vlak in da pride s prihodnjim. Vztrajali so, da se vse izvrši po programu. Maša. Pot na grobove profesorjev in tovarišev v mestu mature. Vse to je bilo nekam žalostno, ali solnce je sijalo tako veselo, kakor da ne bi bilo starosti in smrti. Vurnika in dr. Špeliča je ves čas zanimalo, kakšno bo svečano kosilo. Kanoniku je zadovoljno sijal obraz. Župnika s kmetov nista razodevala ne radosti ne ginjenosti. In ko je bilo vse opravljeno, se je začelo najvažnejše: skupno kosilo. Profesor Klenovnik se je do zadnjega hipa jezil, toda zadeva je bila imenitno narejena. Glej, miza je pogrnjena za pravi banket. Še ministri si ne morejo želeti boljše. Posedli so in skušali dati obličjem hudo svečan izraz. Malo jih je bilo; samo šest sivih glav je sedelo za belo mizo s srebrnim priborom, kristalnimi čašami in cvetlicami. V pročelju mize so pustili prostor za Berceta. »Mora priti!« je dejal kanonik, ko so v zadregi vse oči obtičale na praznem sedežu. »Predseduje naj, četudi ni navzoč!« je rekel korenjaški doktor Špelič in vsem se je zdelo to čudovito dobro, kakor da bi bili otroci pri igri. Spodobilo se je, da so bili izprva vzdržni in resni. Senca rahle zadrege je ležala med njimi. Petdeset let — jim je blodilo po glavah — kako je bilo pred petdesetimi leti? Ta zgubana lica, gole ali sive lobanje, drgetajoče koščene roke, ki trudoma nosijo juho k ustom, ali je to vse? Solnčni žarki so se lomili ob kristalu kozarcev, pribor je bleščal, cvetlice so vonjale razkošno kakor mlada dekleta. Profesor Klenovnik je občutil, da ne- kaj ni prav in je zagrnil zaveso na nasprotnem oknu. Postalo je bolj blago, skoraj že jesensko v sobi in vendar se je zdelo starcem prijetneje. Potlej je prišlo vino; pili so buteljke, rdeči burgundec je prijetno žarel v kristalnih, kelihu podobnih kozarcih. Svečanost je minila. Resnoba je izginila z obrazov, oči so zableščale, šest usten se je raztegnilo v smehljaj. Mala družba je bila, lahko so govorili vsepovprek in nihče ni več strogo pazil na besedo. Po prijetni jedači in ogrevajoči kapljici se je na mah zarisalo za belo pogrnjeno mizo šest temperamentov; vse, kar je še tlelo v njih, je sililo na dan in intimna soba restoraiia je postala začudo živahna. Ogledovali so drug drugega in se vpraševali o tem in onem; pripovedovali so si zgodbe izza dijaških let, ki nemara niti niso bile resnične; kdo ve. Petdeset let je stalo za njimi, petdeset let od mature. še jecljavi Klenovnik je bil izpre-menjen. Poteze v obrazu so mu dale me-fistovski izraz. Tako mu je prihajalo zmerom, ko je bil dobre volje. Vsi drugi obrazi so zažareli. Videlo se je: fizično ugodje je premagalo vse čmerne misli. Da ne bodo skupaj nikdar več ? Da jih je samo sedem, sedem poslednjih? Kdo bi mislil na to? Toda ta misel je tičala na nezasedenem stolcu. Zrla je čez mizo; zdaj ta, zdaj oni je občutil pri pogledu na pripravljeni, a neizrabljeni jedilni pribor senco neugodja. Kje je? Zakaj je izostal sedmi? Tam, kjer se šteje do sedem, samo do sedem za celo študentovsko generacijo, tam je važno, da so vsi navzoči. In občutje tesnobe se je kopičilo; seštevalo se je v njihovih sivih glavah, se množilo in je postalo težje od vina, ki se jim je bilo razlezlo po udih. In jeli so govoriti o Bercetu in niso opazili, koliko časa govore samo o njem, do vseh podrobnosti, več kakor je bilo treba. In na mah je vstal sredi razgovora Košutnik, tisti, ki se je najbolj postaral, da je bil ves zmeden od starosti, in je dejal: »Tovariši,« — je govoril slovesno, kakor bi bil začel pridigo, — »povem vam, da je na Bercetovem mestu ves čas nekdo sedel. Skoraj bi rekel, da sem ga videl. Kdo je bil?« , Nihče mu ni odgovoril; petero glav se je osuplo odvrnilo od njega. Stal je nem, oči uprte v prazni sedež in je le počasi sedel. Vsi so mislili, kako se je Košutnik postaral. Prišla je med nje slaba volja. Hoteli so biti veseli, a ni slo. Zares, zakaj ga ni bilo, ko je trdno obljubil, da pride ? »Veš, kdo je sedel za mizo?« je vprašal Košutnik doktorja špeliča, ki ma je sedel nasproti. Zdravnik se je pomilovalno nasmehnil in ni nič rekel. »Smrt je bila.« Kanonik Babič je začel z napitnicami; njemu so sledili ostali; prav za prav so si obujali spomine; sence umrlih tovarišev so nemirno begale med njimi in mar-sikak profesorski obraz, že zdavnaj od vseh pozabljen, je zasijal v nekdanji glo-riji. Tako so minile ure; solnce se je bilo že odmaknilo od oken, dim je napolnil sobo, blesk posode in stekla je postal motnejši, črnina svečanih oblek je dala vsemu nekak brezupen, melanholičen obraz. Tedaj je prinesel gostilničar popoldanske liste, nemarno so jih vzeli v roke, nič niso opazili, le kanonikove oči so obtičale med drobnimi vestmi in se na mah povesile. Nekaj hipov nato so se obrnile k praznemu sedežu, za njim je postalo pozornih petero ostalih glav, sivi, malce omamljeni od vina in vendar na dnu duše žalostni starci so nekaj zaslutili. Nenadoma so vsi planili po listih in iskali odgovora. Še preden so drgetajoče roke prelistale vse strani, je kanonik Babič jec-Ijaje prebral: »Snoči je nenadoma umrl, zadet od kapi, deželnosodni svetnik Jakob Berce ...« Vse glave so klonile, le Košutnikov obraz se je raztegnil in v topih potezah se mu je bralo zmagoslavje preroka in vidca... Kaj je bilo? Nič ni bilo! Vse nas čaka isto, so rekli. Torej od sedem na šest... Od šest na pet. Kdo pride na vrsto? Pojavila se je točka, ki ni bila na programu. Jecljavi organizator Klenovnik je občutil, da je bilo brez potrebe vse skvarje-no. Petdesetletnica mature — zadnji skupni jubilej. Kdaj se sestanejo zopet? In — ali ima vse skupaj kak zmisel? Ali se je treba zdaj še sestajati ? ... Postal je zlovoljen. Vsi ostali tudi. Le Košutnik se je kdaj pa kdaj topo nasmehnil. Z večernimi vlaki so se odpeljali. Pohištvo, najmoderneje izdelano, vse iz vezanega in zajamčeno suhega lesa, kupite najceneje pri tvrdki: I. Repše. Ljubljana, Dvorni trg 1. P >Kartoteka< družba z o. z. 7492 Vclesejeiii paviljon TUT-TOX riiT-TOX je najboljše sredstvo zoper mrčes. TUT-TOX je za domačo higije-no nujen kakor milo za vzdrževanje telesa. TUT-TOX je neškodljiv za ljudi in domače živali. TUT-TOX se dobi povsod. Generalno skladišče za Jugoslavijo: v trgovini barv in kemičnih izdelkov: 128 NEDELJKA K. SAVIČA, BEOGRAD, Kolarčeva ulica štev. 5. Telefon 40—34. ovratne verižice, obeski, zapestnice, ure M F. Čuden, Ljubljana Prešernova ulica štev. 1 Prva |ugoslavenska tvornica vagona, stroj eva i mostova d. d., K rod na Savi sprejme strugarje in 2 modelne mizarje z najmanj 3-letno prakso. Ponudbe na gornje podjetje. Gospodinjska učiteljica Strokovna učiteljica, ki je zmožna vsega gospodinjstva, tozadevnih predavanj in ki ima veselje in sposobnost za obisk gospodinj na domu, dobi lahko stalno službo. Mesečna plača in provizija po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro ..Gospodinjstvo". 7490 dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki B. MOTOM. Ljubljana, Vodnikov trs št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno. 6396 I „DALMATIA« | tvornica Portland cementa d. d. KA8TEL SUČURAC pri Splitu priporoča svoj prvovrstni svetovno znani la PORTLAND CEMENT „TITAN" ■ ..DALMATIA" v juta in papirnatih vrečah ter sodih 7196 Glavni zastopniki: H. GREGOVIČ & CO., Ljubljana Cankarjevo nabrežje 1, telefon 2971 Oglasi v „ Jutru" imajo siguren uspeh? Ivrova l^aitin tovarna glasovirjev, harmonijev in M v «111 JLm.«Af^lU, .orgel iz Gorice ■■■■■hm je razstavila v paviljonu ■■■^■MMMMHi E^^avt Hi§ prvovrstne planine ¥ • KM. |n harmonije različne vrste, lastnega izdelka. Priporoča se toplo vsakomur, da si ogleda omenjene instrumente posebno pa glede cene in izdelave domače slovenske industrije. 7453 I I fBiimanstea darila M, Suttner, JUfubtfana 4 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Prešernova ulica 4. (Poleg frančiškanske cerkve.) Birmanske nro za dečke od Diti 44.— naprej Birmanske zapestne ure od Din 70.— naprej Zahtevajte cenik, gratis in franko. Odprodaja čewljev Ne zamudite ugodne prilike za nakup vsakovrstnih čevljev za dame, gospode in otroke po zelo znižanih cenah. V zalogi imamo več tisoč parov, zato vsakemu kupcu lahko ustrežemo. Damski čevlji v vseh barvah že od 120.— Din naprej do najfinejših 230.— Din. Vsak čevelj je zajamčeno solidno ročno delo. — Oglejte si izložbo in zalogo pri „DOKO", Prešernova ul. 9« dvorišče. 7501 IVAN ČARMAN Divno linijo nog Vam daje samo nogavica iz najfinejše Bembefcj svile in Fil d'ecosse. 6204 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod Lovro Remec posestnik, Žagar in lesni trgovec dne 26. t. m. po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagopokojnika prepeljemo iz Ljubljane na Primskovo na dom, kjer se položi na mrtvaški oder in od koder se vrši pogreb v četrtek, dne 29. maja 1930 ob J& 4. url popoldne na domače pokopališče. Primskovo, dne 27. maja 1930. 7491 Žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravtjen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikat. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de] je odgovoren Alojzij Novak. .Vsi v Ljublaani,