60. številka.
Izubijana, v soboto 14. marca.
XVIII. Ido. 1885.
Uhaja vsak dan %\e<vr, izniči nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld.* 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaš«
10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petitvrst*' po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai se izvolč fraukovati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravnišlvo je v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravu istvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
za
Anglija in Rusija.
Anglija je zadnji čas v zanj ki, če se le prestopi. Komaj je nekoliko potlačila ulise hudih udarcev egiptovskih, že je tičala sredi vrtincev specijalne nemške politike, in če si je zadnje dni z nemalo blamažo zopet kupila prijazno lice kneza Bismarcka, poslej mora gledati, kake uredi svoje razmere do Rusije, da jej bode v Aziji živeti z dobrim sosedom. Stvari so sedaj tako nastavljene, da se kaj lahko vzproži.
Ko si je vlanskega leta bila Rusija osvojila ozemljije Mervsko, navstala je tudi potreba, da se postavijo mejniki mej novo rusko državo in pokrajino Heratsko. V ta namen imenovala se je začetkom letošnjega leta posebna komisija iz Rusov in Angležev. Člani Angleži imeli so nalogo, da doženo mej Afganistanom in rusko svojino neutralno zemljo. Toda Rusi so se temu odločno uprli, ker jih je izkustvo poučilo, da je taka neutralna zemlja zrni-rom le gnezdo za nemire in sovražne agitacije, potem pa vir novim sporom. Angleži pa so vzlic temu šli in podkurili Afgance. da naj si kar hitro vzemo nekoliko krajev na neutralnih tleh. To se je tudi zgodilo. Afganci so si prilastili celo mesto Pendžeh, katero prav za prav leži na Mervski zemlji. Rusom ni kazalo druzega, nego da so svojim četam ukazali naprej proti afganski meji, da Afgance potisnejo v njih svoje meje.
To rusko prodiranje t Aziji proti angleško-indijskim mejnikom pa v obilni meri kači nervozno Anglijo. Ako bi si človek sodbo o sedanjem položaji angleške in ruske politike v Aziji zajemal iz časopisja angleškega, kateremu prav pridno sekun-dujejo nemška glasila, potem bi res utegnil pričakovati vsak hip, da se vname rusko-angleška vojna. Toda angleško krmilo imajo v rokah možje, ki bodo dobro vse pretehtali in preudarili, predno se gredo na azijsko bojišče merit z rusko vojsko. V kabinetu St. Jamskem ni politikov disraolijevega kroja, ki bi iz slepega sovraštva do Rusije tja v en dan izpostavljali blago in življenje angleško ruski premoči. V istini Angležev ne more posebno mikati, da bi se izpustili v boj z Rusom, ker čas in kraj in druge okolnosti so jim za take eksperimente kar največ neprikladne. Diplomacija evropska ni iz kraja na angleški strani. Kar se pa tiče svoje moči angleške,
jasno je kakor beli dan, da je v primeri z rusko ni veliko, da se pa tudi ugodno in s pridom rabiti ne da. Odkod naj vzamejo Angleži vojakov ? Od doma komaj 10.000 mož, iz Indije, no Indija jih potrebuje sama še več že sedaj, da se vzdrži tamkaj angleški upliv. Angleško ime se v Srednji Aziji neskončno sovraži in če bi le Rusija namignila, takoj si angleški podložniki prebero popularnega „ belega carja" za svojega novega gospoda. Angleži morali bi pod-leči na azijskem bojišči, izgubiti bi utegnili vse, celo samo Indijo. Zato je le navadna smešno-pikantna prikazen, da se sedaj tako pogumno suče orožje po angleškem časopisji. Pač bi vse kurja polt oblila, če bi res Rusija udarila v desnico, da hoče, da vzame ponujani boj. Tu bi bilo konec angleškega sovini -ma. Krik Angličanov nam temveč izpričuje strah, ki ga imajo pred Rusom in pa slabo zakriti namen, da se s tem hoče nekoliko opomagati angleški ponos, ki je zadnjič zapored dobil poštene rane tako v Sudanu, tako od Bismarckove strani.
Iskalo se bode torej, da se z lepo poravnajo neoBtale navskrižnosti mej Anglijo in Rusijo. Od-jenjati bode moral tisti, ki je stvar zakrivil. Ruski državniki ne bodo svoje vojske klicali proč in nazaj od afgansko meje. Kabinet angleški pa bode moral biti zadovoljen z odgovorom, s katerim opraviči Rusija svoje prodiranje in ki bode uajbržej zelo stičen tistemu, ki je opravičeval vlani Mervsko politiko, češ da je treba varovati svojino nemirov in nevarnosti od strani azijskih domačinov. In tako bode k večjemu časopisje angleško godrnjalo, videče, kako se polagoma vrši ruska pot po razsežnih pokrajinah azijskih prav tja do mejnikov angleško-indijskega cesarstva. In ko se zvrši ta pot, bode prijatelstvo rusko Veliki Britaniji moralo biti pač še bolj pri srci. _Q_
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i, 12. marca.
Začnimo v imenu boga — Conrada. Ne vemo sicer, s katerim rimskim ali grškim bogom bi najbolje primerjali našega naučnega ministra, a gotovo je po svojem značaji in lici kakor bog Janus, bog z dvojnim obrazom in veternjak ven in ven. V svojem prvem govoru — in govori barona Conrada v specijalni budgetni debati nam ta teden sladijo življenje — izjavil je ministereko-slovesno, da on vlada
po duhu, ne pa po črki. Kakšen je ta duh, bili smo radovedni. Poslanec Greuter, znani parlamentarni strelec, nam je kmalu z ostro bitko spravil na dan — murna. V sredo je baron Conrad zopet izpregovoril, izustil je svojega duha — kakšnega? Tacega, da mu je zjedinjena levica ploskala, da se je vse treslo! Desnica pa se je zavijala v gube svojih sukenj, mraz jej je bilo, strah jo je prehajal, videčo, kdo govori, čujočo modrost „svojega" ministra. Vse je nelojalno, samo Dunaj je lojalen in najlojalniše je nemško vseučilišče, „sehonererstvo" nemških dijakov! Da jc polovica vseučiliščnih profesorjev iz izraelskega rodu, tega pa Greuter niti konstatovati ne sme! Barona Conrada uprava ima duha, ima ga, a tacega, da plaši sedanjo večino, a neskončno veseli fakcijozno opozicijo. Svet si danes mane oči, beroč, kako član sedanjega kabineta nasproti vladnim intencijam, tako eminentno jasno izraženim po zadnjih govorih Duna-jevskega in Taaffeja, žali, od sebe proč goni državnega zbora večino. Večina pa je tudi takoj storila svoje korake, da se potolaži razburjenost Hobeu-wartovega kluba, ki se ne plaši boja z baronom Conradom. In danes je res naš Junus desnici kazal drug obraz. Minister se je opravičeval in opravičeval, vse je bilo tiho v zbornici; ko pa je končal, zadonel je z leve in desne — glasen krohot. Desnica, kateri bo je z denašnjim govorom ponuditi hotela satisfakcija, ne more biti zadovoljna s takim kropom. Formalno se pogorišče Conradovo vzame na znanje, a mnogo je še ostalo neopravičenega za narodni in verski čut desnice iz včerajšnjega govora ministrovega, tako da je samo odložena — glavna obravnava. Mi Slovenci smo že davno te misli, da postopanje barona Conrada ruši naše zaupanje do cele sedanje vlade. To so zadnjič poudarjali tudi naši zastopniki pri ministerskem predsedniku. Sedaj je Še bolj gotovo, — da ne bode dolgo!
Danes se je pri točki „za osnovno šolstvo4 oglasil tudi naš poslanec gosp. dr. J. Po kl u k ar z izvrstnim govorom za slovensko osnovno in srednje šolstvo, zlasti tudi na Koroškem. Tudi je objavil jeden dokaz več, kako stanoviten in možk je sedanji naučni minister! Kar je ukazal 1882. leta, to bi že rad ovrgel, iz tega se je letos norca delal javno v budgetnem odseku. Foregger in Plener sta se ves čas zaganjala v našega zastopnika besede,
LISTEK.
Stat
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Rene Lefebvre. Posloveni! , ' uoiuinis umbra.)
Sedmo poglavje
Požar. Dalje)
Nemogoče je popisati veselje nesrečne matere; najsrečnejši pa sem bil jaz sani: otel sem otroka ter ohranil čast francoskega imena. Koja neumnost me je res nekaj stala: lasje so bili na jedni strani po-smojeni jedno lice razkraspano in leva roka do komolca opečena; a kaj je bilo vse to proti temu, kar sem pridobil?
K večemu uro pozneje vrnili smo se domov ter1 smo prepustili zadnjim prišlecem, da so kadeče se podrtine popolnem pogasili. Kaj gibčno in mogočno oziraje se okolu splezal sem na isti voz, na katerega sem bil zjutraj ves nejevoljen prišel. Tu je bil tudi Fox ter je mežikal z očmi, kot bi bil jednook.
Green je prekanjen, rekel je s komolcem me dregnivši v bolestno roko, da sem bolečine zakričal; a vi ste še vražje mnogo bolj prekanjeni. Živeli stotnik Smith! pristavil je ter mel z rokami.
Jaz mu nesem odgovoril; nov prizor me je popolnem prevzel.
Po tlaku hodniku valila se je nebrojna množica v neverjetnem redu. Skoro vsi moški so držali v roki neki papir, katerega so vihtili, ko smo se mi peljali mimo njih.
Slava srčnemu poročniku! Slava Greenu! kričali so. Slava Smith u! Slava junaškemu ognjega-silcu.
Tu so, govorilo se je ter s prsti na nas kazalo 1 Živela! Odkrili so se nam, mahali z robci, matere so nas kazale svojim otrokom, ki so nas s svojimi ročicami pozdravljali.
A po katerem skrivnem čudeži je že vse mesto poznalo moje ime in moje dejanje? Tega nesem vedel in tudi nesem povpraševal po tem. Slave se človek hitro privadi. A ginjenost me je prevzela — in če ravno sem skušal množico opazovati s skromnostjo in mirnostjo pravega junaka, — ko sem pri-
šel do doma, oblivale so me solze. Ljudstvo je ob-stopilo Jenny, mojo hčer, Marto, ki je zopet pri« digovala, in Zamba, ki je "kot norec okoli plesal. Spustil sem se na nje ter sem vse objel, če prav sem bil tak, kakor dimnikar. Mislim, da sem celo Zamba počrnil.
Predno smo šli v hišo, pokazala mi je Jenny smehljaje na nasprotno tiskarnico, na tiskarnico Paris-Telegrapha, onega puutarskega časopisa. Ve-likansk nabitek je molel Še nad hišo in pol milje daleč se je lehko že čitalo sledeče: Peta izdaja Pariš Telegrapho Strašni požar. Hrabri poročnik Green!!! Junaški ognjegasilec Smith!!!! Gaslo nebeško: Oče sem, in tega otroka ne bodem pustil poginiti. 50.000 iztisov prodanih. Tiska se šesta izdaja. No, to je bilo svetišče (tempelj), kjer se je slava delila! To je lehko nekoliko utišilo nečimernost! S toliko radostjo sem tekel v kopel, da sem
ko j p dokazoval, da so dan danes le vse Ljubljanske Sole nemške, in da je nemarno Slovenci niti jedne slovenske. Toda, kdo bo našim nemškim srdi-težem stopal na glavo V Plener je potem vender le trdil: „Tatsachlich bes tebi aueh keine deutsehe Volksscliule", češ to neso nemške šole, če se s Slovenci v prvem razredu pogovarja slovenski. I se ve da: „Dentsch, deutseher, deutschest !•* Zakaj jih pa neste napravili „deutschest", ko ste imeli v rokah moč, zakaj neste razločili šol, te za Slovence, te pa za Nemce? Zato ne, ker ste menili z utra-kv.ličnimi šolami ponemčevnti! Seda pa pravite, da se Ljubljana sloveni — z Vašimi utrakvisticnimi šolami! G dni. Poklukarju je prerekal tudi -•• koroški Moro glede koroških Slovencev. Njemu je lekundoval dr. Weitiof o nemškem »šnlferajnu* — „Seh\vamm dariiber!" Naš poslance je krepki mnogo odobravani svoj govor sklepal z besedami: „Kdor resnično želi, da ne bo tukaj v zbornici več narodnih pritožb, gleda naj, da se odpravijo uzroki tem pritožbam. Potem bode konec tudi narodnega prepira." Taka je! Začnite pa z baronom Con-radom!
Politični razgled.
Notranji* dežele.
V Ljubljani 14. marca.
Mislilo se je že, da naučni minister morda odstopi, ker si jo s svojim okornim govorom v tfi /..* vim m Kil oru bi! nakopal nevoljo vse desnic" Pa ta mož se kaj nerad loči od svojega sede Z ilo se je predvčernj zopet v zboru oglasil ZA besedo m se nekako opravičeval. Zdaj bode pa Ostal, kajti dal je desnici zadoščenje. Govori se sicer, da poslednji govor njegov ni zadovoljil desničarjev, da bodo vsekako vsaj po novih volitvah silili ga. da naredi prostor komu dru/einu. Sploh se sedaj mnogo govori, kako hoče desnica kazati energijo v novem državnem zboru. Kakor mi to tudi želimo, vender dvojimo, da hi nove volitve jej dale tak pogum. Mnogo se govori in piše v konservativnih iistih že zato o tem, da bi potolažili volilce, ki neso nič kaj zadovoljni z dosedanjim omahovanjem desnice. Reči moramo, da bi nam mnogo ljubše pile majhne pridobitve pred volitvam1, kakor pa velike obljube, kaj se vso hoće doseći po volitvah.
Trgovska zbornica v lUidejevicah na C> izvolila je kneza Lobkovica s>ojim predsednikom in trgovca Efmeita svojim podpredsednikom.   01>a sta Gena.
Komisija ♦igora1 e gospodske zbornice je določila cenzus za dedne člane Zbornične na 3000 gld. davka, pri čemer se pa ne bode ušteval samo zemljišču! davek, temveč tudi davek od poslopij.
V nanje <lr/fiV4\
Huoi.fa je pomaknila svoje čete dalje proti Afgauistnnu samo zato, ker so Afgani bili zasoli kraje, ki več ne spadajo v Afganistan Kakor hitro se pa Afgani umaknejo, se bodo Rusi tudi. R 'gulo-vanje meje bi se že bilo /.vršilo, ko bi Anglija ne bila s svojim komisarjem poslala 1000 vojakov. To ni več, spremstvo, ampak cela vojna četa. Rusija, ki je želela, da se stvar mirno poravna. nI h itela odposlati svojega koinisnja. ako Angleška ne zmanjša spremstva svojemu komisarju. Mislila si j" da bi domačinci utegnili neugodno o njej soditi, ko bi njen "komisar ne imel tacega spremstva. Ko l>i pa pobrala s komisarjem 1000 mož, bi pa Turknmani in Afgani sodili, da ne gre za mirno pogajanj«', ampak je le nekaka priprava za vojno. To bi pa moglo vzbuditi nekako vznemirjenje mej njimi Rusija ne želi vojne, ampak mirnega sporazumljenja, a pokazati ne sme Azijatom se slabejšo od Anglije. Dru-
gače bi že prisvojeni azijski narodi izgubili pred njo ves strah. Kako se bode rešil razpor z Anglijo zastran Afganistana, se ne ve; najbrž mirno, ker Rusija in Anglija želita miru.
Nemški državni zbor se posvetuje o subven-cijoniranej parniškej vožnji Sklenil je, da se afriška proga podaljša od Brindizija do Trsta Tako se hode spolnila želja naših nemških liberalcev.
Turški minister vnanjih zadev izjavil se je pri vsprejemu diplomatov, da nemiri v 1'rizremu neso tako veliki in nevarni, kakor se jo s prva mislilo. Mnogo albanskih rodov ne<'e nič slišati o ustaji. S tem pa je minister najbrž hotel pozornost diplomatov odvrniti od dogodkov v Albaniji. Ko hi res ne bilo nevarnosti, ne bili bi odposlali Weis.se! paše v Solun, da od tam z osmimi batalijoni rednih vojakov odrine v Albanijo. — Srbijo in Avstro-Ogersko je pa Turčija zategadelj poprosila, da prepovesta uvoz orožja v Albanijo in Staro Srbijo, ker je izvedela, da imajo te dni dobiti ustajniki iz inozemstva 3 >00 pušk in 1 milijon patron. Po poročilih iz Skadra je v Albaniji že kakih 8000 ustajnikov.
Niiriniislicl ekspediciji prete po letu razne bolezni. Zategadelj je general \Yolseley poprosil, da se mu pošlje več zdravnikov. Misli se, da bode morda 25°/0 vojakov zbolelo. Število vojaških zdravnikov za 17000 mož bode se povišalo na -<>5 mož, navadno je pa na vsacih 1000 mož le 5 zdravnikov.
I« Kafri, ki so bili tepeni pri Ke-Lungu pustili so vse svoje pozicije in umaknili se proti Tam-Sui. Francozi so priplenili mnogo pušk. zastav in streliva. — Kakor general Briore poroča, je pri Tuven Kvvangu bilo v bojih blizu 20.000 Kitajcev,
Proklamacije guatemalskega predsednika, da se *»t edii?eaiiiprlMk<> republike združijo v jedno, vsprejela je državica Honduras; Sati Salvador, Nico-rflgUO in Costarica so jo pa zavrgle. Vsled tega se bode kmalu začela vojna mej poslednjimi drŽavami in Guatenialo. Sicer ja pa malo upanja, da bi se prizadevanje, združiti te državice, uresničilo, kajti temu se protivi tudi Meksika, ki ne mara i moti na jugu močnega soseda.
IBraztl j*lt.-fc zbornica se je sklicala na 8. dan marca k izrednemu zasedanju. Kakor cesarski prestolni govor naglasa, posvetovala so bode pred vsem o tem. kako odpraviti robstvo,
Dopisi.
Iz Kad c pri Zidanem m o s tu. 12. marca. [I/v dop. I  Vem. gospod un dnik, da se morda še spominjate letošnje hudo zime. ko je po Krasu gorostasne zameti- napravila, a mestu Ljubljanskemu precej tisočakov požrla s tem, da so morali mostni očetje trebežem snega drago plačevati. Ali po hudem dobro pride.   N'a Krasu ni več žametov, ker jih je gorak jug prepodil, v Ljubljani pa tudi ni treba več tisočakov šteti za trebi jenje snega. Rog že ve, kaj dela. Krašovce Rog ljubi, ker so narodnjaki, Ljubljančanom pa hoče pomagati indirektno nemško šolo zidati.   Kakor so torej zameti s Krasa izginili, tako sein tudi jaz zginil s Krasa in sem sedaj mesec dnij v prijetnih Radečah pri Zidanem mostu, v trgu, kateri sluje kot nemčurski. kar pa ni res. Nekateri sicer raji nemški kramljajo, a to ne iz sovraštva do t.lovenščinc, ampak, ker so tega od I mladega navajeni, in mislijo, da je lepše, ako se nemško odreže1. Tržani torej neso zagrizeni in upati je, da bodo sčasoma prav narodni postali, ko se bodo zavedati zaceli;   Trebalo bi, da bi se tukaj osnovalo bralno društvo ali pa čitalnica, potem bi prav dobro bilo. a nikdo se sitnega dela lotiti neče, misleč, da bi greh bilo, ko bi kaj za narod storil. Sedaj pa hočem nekaj veselega povedati. Blizu Ra-1 deč je papirnica velecenjenega uzornega narodnjaka
gospoda Valentina Krišperja. Ta gospod ni le narodnjak z jezikom, marveč tudi dejanski. On je velik dobrotnik šole Radeške in vsako leto šolski mladini toliko lepega pisnega papirja brezplačno podeli, da ji ga prav nič kupovati ni treba. To je uzglrden narodnjak in marsikateri bogataš naj bi ga posnemal. Ne samo kričanje, marveč plemenito dejanje naj narodnjaka diči. Takih narodnjakov bi bilo treba. Tudi tukajšnji graščak, g. pl. Gutmann-stbal-Denvenutti, denarno ubogo šolsko mladino podpira. Tudi ta gospod je prijatelj iole, Zamolčati ne smem tudi gospoda šumarja Morica Scheierja, kateri je tukajšnji šoli tudi mnogo dobrega storil in obljubil, da bo še. Sploh so tržani za šolo vneti in želeti bi bilo, da bi se tukajšnja trirazrednica kmalu v čveterorazrednieo razširila, ker je v šolski občini nad 40 0 za šolo godnih otrok.
Domare stvari.
— (K Gregorčičevemu večeru) poslali so svoje pismene pozdrave in čestitke razun že navedenih tudi Koper s ki Slovani (v vezani besedi z 10 podpisi) in gosp. Fran Podgomik v Gorici.
— (Občni zbor društva „Narodni dom") bode, zato ker se računi o loteriji ne morejo prej skleniti, letos še le meseca maja. Dan odločil bode odbor kasneje.
— (.Glasbena Matica".) Opozarjamo, da je jutri ob 3. uri Oopoludne v čitalnični dvorani javna skušnja vseh gojencev glasbene šo'e.
— (Slovstveni zabavni večer) je danes zvečer ob 8. uri. Čital bode g. dr. Gregorič.
— („Narodni šoli") podarila je kranjska hranilnica lani 200 gld., letos pa niti sol d a ne iu to, kakor se je oblastno izrazil neki nemšku-tarski član ravnateljstva, ki nema niti počenega gruša v hranilnici, zaradi tega ne, ker je poslanec Svetoe v deželnem zboru predlagal zakon o nadzorovanji hranilnice. Čudna logika, katero razume le tisti, ki pozna strast in zagrizenost nemškutarskih brauilničiiii voditeljev prot« slovenski narodnosti. Narodnjakom bodi ta čin v opomin, da ..Narodno šolo" izdatneje podpirajo.
— (Včerajšnja „Soča") ima telegram z Dunaja: Kasacijski dvor je ravnokar pritožbo ničevosti v Fitzevi pravdi na predlog najvišjega držav-
i nega pravdnika zavrgel.
— (Vinarsko   društvo   v Štanjelu) i imelo je v 1. dan t. m. svoj občni zbor, v katerem
je bil predsednikom izvoljen g. Josip Fabijani, veleposestnik v Štanjelu, podpredsednikom g. Fr, Čeme, veleposestnik v Tomaji, denarničarjem g. J. Fabijani, veleposestnik iz Kobdilja tajnikom g. J. Klobovs, kaplan v Štanjelu. Odborniki pa: g Jakob Pegan, posestnik in župan v Avberji; g Alojzij Štrekelj, posestnik v Komnu; g. Josip Živic, veleposestnik in župan v Skopem. Društvu pristopilo je več novih udov, mej njimi deželni poslanec g. R. Mahorčič. Društvo je vsled odloka c. kr. trgovinske pomorske sodnije v Trstu z dne ' 10. marca lsao št. 3067 že uknjiženo.
— („Goriška ljudska posojilnica") bode imela svoj redni občni zbor prihodnji ponedeljek IG. t. m. v pisarnici svojega ravnatelja dr. Nik. Tonklija ob 11. uri dopoludne.
se potopil v vodo, opral život in opečeno roko nekaj ohladil! Takrat zdela se mi je izvrstna naprava, ki mi jo vsak trenotek dajala toplo vodo v stanova-lišče. In Zambo me ta pot kar ni hotel zapustiti; trdil je, da Massa potrebuje njegove pomoči ter da ne more biti brez njega. Dobri dečko bil bi me rad spravil v pogovor, da bi s tem pridobil več veljave mej svojimi znanci. Slava moja bila jo slava njegova; on sam je bil drl v ogenj po zastopniku.
Ko sem se vrnil v gostilnico, prodajalnica Pariškega Telegrapha, neprestano oblegovana od kupcev, ni mogla več zadostovati vsem zahtevam. Množica se je gnetla pod mojimi okni, da bi me videla. Z ranjeno roko v povoji, z razkraspanim obrazom in posmojenimi lasmi sem se res lehko držal za imenitnega junaka.
Da bi nič no manjkalo veselju tega lepega dne, došla je kmalu godba ognjegasilcev ter mi je ' podoknico zasviralu.   Green na čelu vsemu krdelu pa me je slovesno ogovoril.
V tem kaj dobro sestavljenem speechu (govoru) pozabil je dišavar z ganljivo skromnostjo popolnem svoje dejanje. Govoril je le o mojej poguinnosti ter
me je v imenu vsega krdela prosil, naj sprejmem mesto stotnika.
Tovariši! prijatelji! odgovoril sem, vaša milost me je zmočila, a Bog ne daj, da bi jaz izpo-zabil na vzgled poročnika Greena in na pomoč hrabrega vodnika Rosa! Temu se imam zahvaliti za življenje, onemu pa za čast dobrega dejanja. Dovolite mi, da se vedno spominjam dolžne te hvaležnosti ter izvrstnega Greena in hrabrega Rosa zmeraj za svoja predstojnika imam. Jaz, tovariši, ostanem v vašej vrsti kot vi priprost ognjegasilec v svobodni državi. Ponosen na vaše prijateljstvo in na vašo pogumnost ne bi skromne naše obleke zamenil za vojaško obleko tujega generala. Živela Amerika! Živela svoboda!
Moj ddgovor je imel popolni-uspeli, zlasti konec, ki ravno dosta ni veljal. Green me je objel, Rose tudi; Fox pa me je potegnil v stran ter mi prav tiho pošepetal: Tovariš, vi sto vražno prekanjen, vi visoko gledate, a jaz vas vender spregledujem. In mežikal je dalje z obema očesoma, skrivnosten jezik, katerega pomena nesem razumel.
Kar pomigno Green iu godba se z nova začne.
Isti trenotek sem zagledal, kako se je poleg tiskarne Pariškega Telegrapha vzdigovala tabla kot velika zastava, katero razobesijo na velikem jaderniku. Na tej transparentni tabli, razsvetljeni z raznobojnim! svetilnicami, čital so je sledeči napis s črkami, po čevelj visokimi:
Osma izdaja. Paris-Telegraphe. Strašni požar. Junaški ognjegasilec Smith, novi Cincinnatus!!! Kako Amerika povrača krepost. 100.000 iztisov prodanih. Tiska se deveta izdaja. .  Kaj pomeni to? vzkliknil sem. Zambo, pojdi mi po časopis; tu je kaka hudobna sala.
Časopis je tu; in na največe začudenje sem v njem čital govor Greenov in moj odgovor. Oba sta bila na mestu brzopisana in tiskana. Očitna odpoved pridobila mi je priimek Cincinnatus. Zakaj ? i Tega nesem mogel nikdar izvedeti, a beseda se je kaj lepo podala na nabitku. Pač zmeraj nekaj velja • človek, ki se imenuje,novi Cincinnatus.
(Dalje prih.) -
— (Odbor „Slov. pevskega društva) ima 17. t. m. zvečer ob 8. uri v Ptujskej Čitalnici bvojo sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik — dopisi. 2. Določba pesnij za letošnji veliki zbor v Celji. 3. Predlogi — nasveti. Zunanji odborniki lahko svoja mnenja itd. pismeno izrazijo.
Stanko Pirnat, predsednik.
— (Fran Železnikar), ki je bil pred porotnim sodiščem v Celovci obsojen na 8, pozneje na 10 let, ni zaprt v Kttrlau i v Gradci, kakor se je nekdaj poročalo, ampak v kaznilnici za politiške kaz-nence v Subenu na Gorenjem Avstrijskem.
— (Književnost.) Rojak naš prof. dr. Josip Križan v Varaždinu spisal je knjigo: „Nauk o čuvstvih", str. 69. Dobiva se po 25 novcev pri upravništvu »Hrvatskega učitelja" v Zagrebu in utegnila bi biti dobra tudi za našo srednješolsko mladino in učiteljske pripravnike.
— (Umor.) V Komnu bila je 12. t. m. neka deklica umorjena. Morilcu, kateri je baje pobegnil v Trst. je redarstvo za petami.
— (Kranjska hranilnica.) V preteklem letu pomnožilo seje upravno premoženje za 1,813.488 gld. 99 kr. in znaša sedaj 20,012.990 gld. 93 kr Na zemljišča je razposojenih 9,723.033 gld. 85 kr., na državne papirje, na zlati in srebrni denar 74.485 gld. Posojili zastavnici 81.995 gld. 26 kr., eskomptovane menjice 401.497 gld. 99 kr., v državnih papirjih, obligacijah, zastavnih pismih in delnicah 6,640.504 gld. 65 kr., pri denarnih zavodih 2,642.058 gld., posojilo kreditnemu društvu  140.638 gld. 43 kr., hra-nilnična posestva 513.758 gld. 59 kr., gotovina v blagajnici 117.550 gld. 4 kr. itd. Reservni fond na-rastel je na 2,148.757 gld. 28 kr. Na zemljišča raz-posodilo seje 255.015 gld., za 323.631 gld. 85 kr. pa se je zemljišnih posojil nazaj plačalo. Eskompto valo se je 754 menic, pri čemer je bilo 1085 gld. 5 kr. dobička. Poslovni promet bil je velik. Odpravilo se je 103 x35 strank, denarnega prometa je bilo 34,790 428 gold. 85 kr..  korespondence pa 10.305 številk. Sklenilo seje vsakdanje urado-vanje in da se v ta namen uradniško os ob je za štiri osobe pomnoži.  Za dobrodelne namene so se odločile naslednje vsote: Ubož-nemu zavodu 2350 gld.; Čitalnici za obleko otrokom 250 gld.; za božičnico v zavodu otročičev 200 gld.; za podpore potrebne gimnazijce: v Ljubljani 200 gld., v Kranji 50, v Kočevji 100, v Rudolfo-vem 100 gld.; za realce v Ljubljani 200; za dijake na učiteljskem izobraževališči 100; za učence na I. mestni ljudski šoli 150, na II. mestni šoli 250 gld.; „Schulpfennig" 200; za razdelitev učil ubogim deklicam pri Uršulinkah v Ljubljani 200| pri Uršulin-kah v Škofji Loki 100, protestantovski šoli 350, za revno mladež na deški ljudski šoli v Itudolfovein 100, na dekliški šoli v Itudolfovein 50; za učence podkovske šole 50, za učenke tukajšnje dekliške Šole 100, za kandidatkinje in učenke na učiteljiškein izobraževališči 100, za učenke na dekliški šoli v Kočevji 50, za kranjske učence na gorenjih razredih meščanske šole v Krškem 50, za učence šole na barji 50; Ljubljanski „Ortsgruppe" nemškega fiulferajna 150, za obrtne pripravljalne šole 1. in 2. razred 100; za glasbeno gold filharmoničnega društva 200; filharmoničnemu društvu 600, »Glasbeni Matici" 50; zavodu otročičev 200; bolnišnemu podpornemu društvu 100; prostovoljni požarni hrambi 500; Elizabetišču 350; v podporo iz bolnice odpuščenih ozdravelih 200; bolnišnemu nadzorstvu za perilo 200; za pribežališče poslov v Ljubljani 50; za prosto hrano revnejšim velikošolcem iz Kranjske v Gradci 100; delavski bolnišni in invalidni blagajni 100; podpornemu društvu tiskarjev, kamnopisccv itd. 50; delavskemu izobraževalnemu društvu 50; nemškemu gledališču 450; društvu kat. rokodelskih pomočnikov 50; Vincencijevemu društvu vsega vkupe 800; dekliškemu sirotišču 200; Vincencijevi konferenci 100; društvu zdravnikov na Kranjskem (za Lbschnerjevo
, ustanovo) 300; deželnemu muzeju kranjskemu za predzgodovinsko izkopavanje 250; čebelarskemu društvu 50; društvu domoljubnih gospa za Kranjsko 300; domoljubnemu deželnemu pomoćnomu društvu 300; hranilnemu in posojilnemu društvu 200; strokovni šoli za lesno obrt v Kočevji 500; ribiškemu društvu 50; društvu dam krščanske ljubezni sv. Vin-cencija de Paula vkupe 600; trgovskemu bolnišnemu in penzijskemu društvu 300; deželni vladi kranjski za napravo nujno potrebnih šol 6000; gospici Fb-derlovi za obrtno šolo 100; ljudski kuhinji (za dijake) 50; kranjskemu, oddelku nemško-avstrijskega
/•HirV«, i' *;.;.•■<>./    M.1 mi
planinskega društvi 300; požarnim hrambam: v Domžalah 50, v Rizoviku 50, v Velikih Lašičah 100, na Igu 100, v Bohinjski Bistrici 150, v Loki 50, v Kamniku 10o, občinskemu uradu na Bledu za napravo gasilnega orodja 200; občini v Vogljah 50 gold. Glede Kudoltinuina sklenil je občni zbor, da bode hranilnica še kaj dodala, ako bode tudi de-čelni zbor dovolil še kak donesek.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Budimpešta 14. marca. Spodnja zbornica rešila je v drugem branji penzijski zakon.
Peterburg" 14 marca. „Journal de St. Peterbourg" piše, da je vznemirjenje na Londonski in Berolinski borzi jako neutemeljeno. Obravnave zaradi meje v Afganistanu se nadaljujejo v trdnem prizadevanji, da bode rešitev praktična in stalna, da bode mir v onih krajih in v angleško-ruskih odiio.šajih.
Poziv do slovenske inteligencije.
O Gregorčičevem večeru dne 12. t. m. pristopilo je slovenskemu pisateljskemu društvu 60 pravih in podpornih udov.
Tajnik in blagajnik tega, leta 1872 ustanovljenega društva je gosp. dr. Josip Vošnjak, kateri bode tudi po velikej noči sklical občni zbor, da se izvoli nov odbor.
Kot predsednik Gregorčičevemu večeru obračam se do vseh slovenskih pisateljev in sploh do vse slovenske inteligencije, da blagovoli pristopati društvu za člane. Pravi član more biti vsakdo, ki je spisal kedaj kaj v slovenskem jeziku; podporni član pa vsakdo brez razločka stanu. Letni donesek pravim članom je 3 gld., podpornikom pa 6 gld. Kdor pa plača 50 gld. na jedenkrat, ali se obveže plačati jih v petih letnih obrokih po 10 gld., postane ustanovni k.
Oglasila za pristop društvu naj se pošiljajo upravništvu „Sloven-kega Naroda" ali „Slovima".
V L j ubijani, dne 11 marca 1885.
Dr. Valentin Zamik
azne vesti.
* (Upravnemu sodiš č u) prouzročuje naj -več posla mej vsemi kronovinauii Češka, kajti od vseh 1884. leta pri tem sodišči uloženih 942 pri-tožeb pripada jih 35 °/0 (t. j. 330) češkemu kraljestvu.
* (Jubilej vseučilišča v Budimpešti.) Vseučilišče v Budimpešti praznovalo bode letos 250-letnico svojega obstanka Začetnik vseučilišča oger-ske prvostolnice je kardinal Peter Pazman. Ustanovil je 1635. leta to visoko šolo. Vseučiliščni senat ukrenil je že, da se priredi lepa in dostojna svečanost v spomin 250 letnega obstanka.
* (Skof v i rez Anton Galecki f.) Škof „in partibus" vitez Anton Galecki umrl je 10. t. in. zjutraj v 74. letu svoje dobe v bolnici usmiljenih bratov na Dimaji. Pokojnik oskrbljeval je do 1879. leta škofijo Krakovsko, a bil jo to leto umirovljen z letno penzijo 3000 gld. in se je nastanil na Dunaj i. Ker je že dlje bolehal in ker mu je bilo vedno slabše, prosil je 9. t in., da so ga prenesli v bolnico. Umrli škof ne zapušča nikakega premoženja, ima pa bogato knjižnico, katero bo baje podedoval red usmiljenih bratov.
* (Sleparija v hranilnici.) V K rakovem prijeli in zaprli so II. t. m. zaprisešenega cenilca tamošnje hranilnice Adalberta Wiat,rowicz-a zaradi goljufije. Nezvesti mož dobil je iz hranilnice na posodo 12.000 gld.. a za posojilo zastavil je ponarejene dragocenosti. Sleparski cenilec ima baje tudi nekaj sokrivcev, kateri so ž njim sporaznmljeni mu pripomogli do tolikega posojila. Sleparija vzbuja po mestu občno pozornost.
* (Poljske miši.) Po južnoj Tirolski, zlasti v sadje- in vinorodnej okolici Sigmundskron napravile so letošnjo zimo poljske miši velikansko škodo. Brezštevilno, gotovo več milijonov teh glodalk ob-jedalo je mlade trte in nežne jablane, obglodalo in obgrido korenine ter prouzročilo, da so se posušile. Kmetovalci, osobito veči posestniki imajo po več tisoč goldinarjev škode.
* (Naravoslovci zamrznjenj.) Iz Irkut-Bka došla je 12. t. m. v Levov brzojavna tužna vest, da je naravo-znanstvena severna ekspedicija, kateri sta voditelja dr. Bange in baron Toll, obtičala v močvirnatem mahovji severne Sibirije in zamrznila pri hudem mrazu — 33°. Rešitev ponesrečenih prirodoslovcev zabranjuje vnovič zapali silno visoki sneg. Prvo žalostno vest o tej groznej nezgod; objavil je nek Kozak.
* (Orkan in potres.) 8. t. m. divjal je v Arku in Rivi v južnej Tirolskej grozen vihar, ka-keršnega ne pomnijo najstareji ljudje tamošnjih krajev. Valovi pluskali so kot hiša visoko ter preobračali in na breg metali čolne. Silni vihar napravil je po lepej in roinantičuej dolini veliko škode. Ko
je ponehalo divje razsajanje strašnega orkana. Čutil se je lahek potres v Virignanu, Torboli in v Nagu.
* (Nezgoda v levinjaku.) V Parizu je 8. t. m. zvečer koncem predstave v cirkusu stopil krotilec Eduvard VVilliams tudi v levinjak. Jedna levinja bila je bolna in krotilec moral jo je torej bolj, nego po navadi, siliti k vajam. Velik lev uleže se mej igrokazom zadaj za krotilca, ga kmalu zgrabi za nogo in ga ugrizne v koleno, Šepaje oprosti se pogumni krotilec ljutega leva, nadaljuje nevarno svojo predstavo ter ostavi potem kletko. Dospevši pa iz levinjaka. takoj omedli in se zgrudi na tla. Neprijeten prizor prouzroči moj občinstvom strah in grozen ropot. Mnogo rahločutnih gospa palo je v omedlevico in vsakemu smilil se je nesrečni mož. Zdravniki upajo, da bo krotilec ozdravil, toda ne tako kmalu,
* (Pravda za mrtvaško glavo.) Nek mož v Kijevu imenom Roskorovič prodal je še živeč profesorja dr. Wa terju iz Moskve svojo lastno lobanjo za 500 rabljev, katero vsoto mu je kupec tudi precej odštel. Kmalu potem umrl je Roskorovič in doktor pripeljal se je v Kijev po kupljeno in pošteno plačano glavo, a sorodniki pokojnikovi so mej tem že urno /agrebli mrtveca seveda s prodano glavo. Ker družina čudnega moža noče pokazati gomile ranjkega, uložil je dr. Walter tožbo za mrtvaško glavo proti dedičem pokojnega čudaka.
* (Izvirna oporoka.) Nedavno v Seretu v Bukovini umrši žid Aichner je živo veroval in trdno upal, da bodo njegovi minljivi ostanki zopet od smrti ustali. Njegova živa vera bila je tolika, da je v svoji izvirni oporoki celo odredil, da se mora njegovo premoženje obstoječe iz gotovine 800.000 gl. njemu po ustajenji zopet izplačati, Do tedaj naj se pa glavnica naloži na obresti, od katerih četrti del se mora vsakih 25 let do njegovega ustajenja od mrtvih razdeliti mej mestne uboge. A s to čudno oporoko ni zadovoljen umrlega Žida bližnji, v Šle-ziji bivajoči sorodnik, oštir Aichner, marveč je uložil proti njej utemeljen ugovor pri dotičnej gosposki, katera bi imela nadzorovati izvršitev zadnje volje pokojnikove.
NlKurno cdrtftvllcn u*peli. Vsem, kateri trpu vsled zapretjii ali slabega prebavljenjn, impeiijatiia, tiftčanja v prsih, gluvpbolja ni drugih slan. stij.y poimign gotovo prt« stiii „.Moll-ov Scidlitz prasei*" Skatljlca 1 gld. Vsak dan gara/pošilja"dq poStnem pti\vetji A. Moli, lekarnar in e. kr. dvorni založnik, na Dtniaji. Tiichlaubeii 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno M o 11-o v j reparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (11 — 2)
Tujca:
13. marca.
Pri •"lomi: Hostnik z Dunaja. — Garzamli Is Senožeč. — Stanič iz Kamnika. — Wod:m z Dunaja. — Ber-K>tnt iz 1/pililjmi<\
I ri Tumalej, (iriun z Dunaja. — Mačerata
iz Trstu.
Tr/BH- ccuc v IJiihljani
dne 14. marca t. 1.
		gl,	kr.		irl.ilr.
1'V ni ca,	hktl.  .   . .	»i	.s:;	Speli povojen, kgr. .	- m;
Rež,	•  • •	5	8	Surovo maslo, ,.	-|8fil
1 Ječmen,	n ...	R	20	Jajce, jedno .... Mleko, liter ....	-1 aj
Oves,	n ...	s	25		-1 9
! Ajda, Proso,	b ...	4	71	Govejo       meso, kgr.	- (D
	n ...	5	85	Telečjo         h „	-64
i Koni/.a,	» ...	:">		Svinjsko       „ „	-54
1 Krompir,	»	:;	Hi	Koitrunovo   „ „	-■23
Leda,	n ...	8			
i Grab, i Fižol,					-18
		860		Beno,  100 kilo   . .	l'87
Maslo,	kgr. .	—	%	Slama, „	J 78'
, Mast,		-	s-J	Drva   trda, 4 Q metr.	H —
| Špeh friSen, „		—	51	„ mehka,  , „	6|40l
Meteorologlčno poročilo.
s 1 * 1°	/,         1 Stanje UtJ °P.a- barometra K0ViinJH i  v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo )	Mokrimi v mm.
i . 1_ 1 01	i 7. zjutraj' «8008mm. 2. pop. l7oSKl->oim. 9. zvečon 740 8'2mm.	— o-0n U 4 15" C 1-8" (!	si. vzb. Bi VZIl. z vzh.	d. jas. obli jas.	OOOmn.
Srednja temperatura 0 ;V, za a,"1 pod noruialom.
UDuinaosl^a borza
dne 14. marca 1.1. (Izvirno tolojrratično poročilo)
Papirna ronta..........
Srebrna renta ........ •
Zlat« renta...........
5'/, mnrena renta.........
Akcije narodno banke.......
Kreditno akcijo.........
London..........I' i'
Napol ........
U kr cekini .........
Nemške marko . .....
4°/, državno srečke iz 1  18r>4  250 gld Državne srečke iz 1 18(14        100 gld 4% avstr zlata reuta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/, ......
40/ .....
„   papirna renta 5°/«......
5*/0 Štajerske zemljišč, odvez oblig . Dunava reg srečke 6*/«  •       100 BW Zomlj obč avstr. 4'/,°/, zlati zast listi . Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove set. železnico
Kreditne Brečko.....100 gld
Kini«illove srečke . . . • • 10 „ Akcijo anglo-avstr. banke 120 n Trammway-dnist volj. 170 gld a. v.. .
e:i gld. 25			kr.
	p	56	n
los	n	y 1	n
99	n	20	n
866		—	n
808	n	50	n
124	•	40	d
0	n	80	fl
b	n	81	b
60	*	55	n
12J»	n	—	n
171	n	76	71
107	n	yo	n
98	n ■ n	60	n n
03	■	to	tt
104	n	—	n
11.r>		75	it
123	R	50	n
113	n	75	b
105	n	75	b
178	n	nO	b
19	n	50	b
104	11	20	d
217	n	T	n
acuna
s kramarskim b'.ijjom, tobakom in koleki, ki že čez petintrideset let obstoj', /mi'oni dobro obiskovana, na zelo pripravnem kraji v L tu bi nnl se daje v najem.
K'e? |Mivi' mmivnistvo „S>ov Naroda".       (149 — 1)
Št. 407U
Razpis dražb.
(142—2)
Zaradi oddaje raznih del in zalaganja mestne občine Ljubljanske, trsile se bodo pri mestnem magistratu sledeče dražbe:
1. Dne* Iti. marca 1885 1. ob 10. uri dopoludne ustna in pismena dražba za oddajo stavbenega in rezanega lesa za 1885., 1886. in 1887. ieto.
2. Dne 16. marca 1885. 1. ob 3. uri popoludne us na dražba za oddajo dimnikarskih del za 1885 leto.
3. Dne 17. marca 1885. 1. ob 10. uri dopoludne pismena dražba za oddajo kamenoseških del in materijala za 1885. leto.
4. Dne 17. marca 1885 1. ob 3. uri popoludne pismena dražba za oddajo mestne vožnje za 1885. leto, oziroma za leta 1885., 18«6. in 1887.
Dotični pogoji in enotne cene so v navadnih uradnih urah v pisarni mestnega stavbenega urada vsakemu na razpolaganje.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 10. dan marca 1885.
Za župana: Vončina.
V najem
se da gosti Inlca z velikimi hlevi na glavncj cesti mej Ljubljano iu Vrhniko. V najem se dado tudi njive, pašniki in gotd, ako n.iji umik želi. — Natančneje pove upravništvu „ slovenskega Naroda". (13B—l)
Komi ali tipi pomočit"
za trgovino z železnino in mešanim blagom, uren prodajalec, slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi svoje mesto spremeniti. — Natančneje se izve pri upravništvu ^Slovenskega Naroda . (150—1)
&..« Erej6£P
v Ljubi J mil. kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo ve iko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap;~Vf
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje. (112—3)
Umetne (188—2) t
zobe in zobovja j
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu J
tuotnvija |iu iii.[irwv,|,Ti ni .i iu . i i r\ u r, r\ r m Uiltiuu brez vHakili bolečin ter opravlja ploiubovauja in
vse sobne operacije
J
♦ zobozdravnik A. Paichel, |
« poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. #
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Sadjerejcem!
Veliko lepih sadnih drevesc,
6 do 7 tet starih, zgodne in pozne vrste, dobi se po nizkej ceni pri (147-2) Josipu »Turen v TMtortvotlnli.
Priporočilo.
Za prihajajočo
pomladansko sezono
priporoča podpisana tvrdka svojo bogato in raznovrstno zalogo francoskega in angleškega blaga najnovejšo mode, izdeluje obleko po iiHJmoilnejšera in najrazličnejšem kroji ter jako solidno in po zmerni, ceni. S spoštovanjem
(148-1)
F. Casermann.
Dr. Mpraii(fi'r-|tkvck
kapljice za želodec.
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski sovelnlk dr. Cohn, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritete ko je preskusile in je za izvrstno domače (ne tiino Bredsfvo priporočajo proti vsem že'odrnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proii migreni, krču v žebalei, oinedlevici, glavobolja, trebuliubnljn. suslizenja, želodčnej kislini, vz<lig<ivanja, omotici, kobkn. škrofeljnom itd., proti zlaiej žili, zapregu. Hitro in brez bolečin mere in povrnejo slast dojedii. Poskusite samo i malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospodi lekarjl Svobodi, pri Zlatem orlu, na Prešlrnovem tr«u. (71H-21)
Proda se hiša z vrtom
na voglu Streliščnih ulic št-13,
kjer se ima v kratkem delati nova cesta, iz proste roke. Natančneji pogoji se izvedo pri gospodu (141—2)
Eliji Predović-u na Poljanskem trgu.
Izvrsten med
•
3 S
X (tfnrnntlri.n pitanec)
5 v plehastlh ikatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), • ikatlja 30 kr.,
J so dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti go-M tovi plači pri
S       OROSLAVU DOLENCU,
Ls veča rji v Ljubljani.      (152—i)
d n^c
Eau dos Circassiennes
'ft du Dr. Thomton.
Najuspešnejše i najboljše sredstvo za olepšanje kože, kakor tudi proti rudečim rokam; vse nečistosti kože, kakor pege, pike, ogerce itd. v kratkem Času odpravi. (719—5) ena lonckn 2 gld. SO kr. Zalogu v Ljubljani pri Edvardu Ulahr-u
parfumerji.
v steklenicah
(6—11) priporoča
I      A. MAYER-jeva
I trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani.
h Tr&ta t Novi-Jork naravsost.
Vcbki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVi-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Teia/toula,"-, odhod okolu 25. dne marca 1886. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov BO ><old. Potniki naj se obrnejo na (117—12)
J". TERKUILE,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Enilliano d' Ant. Poglajen, generalnega agenta v Trstu.
teli
a kislina.
Štajerski deželni zdravilni zavod.
Južno ielezuična poBtaja:
FolJ četne.
Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenja z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra.
Prospekti ln nsročbe za stanovanja na ravnateljstvo. i.rju-2)
Kdrl Ahčin-ova vdova,
v Ljubljani, Francovo nabrežje (sa vod6) št. iS,
se zahvaljuje za dosedanje, njenemu ranjcemu možu in njej izkazano obilno zaupanj.' ter bo priporoča čaBtitemu p. n. občinstvu za vsakovrstna
kUučarska dela,
izdelovanje vsake bate pohiAnega, gospodarskega in druzega ielesnega oroii|H, ključavuic, sapahov, okovov itd. Posebno priporoča pa svojo obširno zalogo
Sledilnih ognji^
vsake veKkosti, ki se po želji z vso opravo vred v hišah postavljajo in razpošiljajo. — Vianjz naročila se nijločneje in Htjurieje izvršujejo. Tudi prevzema napravo
bičtaib t al o grafov
v vsaki dolgosti in z vso opravo vred, s čemer je dobro preskrbljena.
Vise to po najnižih oenalk1!' (127—2)
^ v vsakeršnej množini in po najnižjih cenah L i proda, ^W (i5i-D I
\ grad Vinica (Weinhof) pri Rudolfovem, Dolenjsko, t
isooooaooooooocoooooooooooi
LEKARNA JULIJ pl. TRNKOCZV.
Spodaj navedene speci j a-)itete, ki so po večletnej izkušnji za izvrstno uspešne pripoznane, ima vedno ciste v zalogi in razpošilja takuj po
pl. TRNKOCZY-ja
,,pri namorogu"
■o- Ijj-aTDljanl. kostni trgr      St. -4.
M'IViIa 70 ]*qa   ied,'° najboljših sredstev, da se prostor, ITKI/illU fltt Ittni.j kjer rišejo laBJe, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim VBpehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo 60 k r. LV.im.iiL.l-n i»nnu najboljše vrate, ljudstvu priljubljeni frailCOSkO Žganje u.k; ial* steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo.
Parižki prašek za dame,
njavo, zelo nežen po 40 kr.
Orijfntalski dišeči prašek jjm%&iRB9&
jetno vonjavo. 1 zavitek '60 kr. ,
OzeMiliski balzam po dr. Kepesu limmffifim
in zastarele ozeblinske bule. .Steklenica z navodom vred 30 kr. 7J«.,.,!ln »« 1 ».in nAnco   gotovo uplivajoče Bredstvo, treba samo /jUIcIMIO Za KUrjcI OUMt, rvei^.r „ fnpi^m n.llnit/.»ti. i stekleniea
samo 40 kr. .. .
<J \\A\\tr npth Je prijeten, razstapljaven in kri čistilen pripomoček in or3IuillZ-pruH jtnameriit zoper' za'pretje telesa in krvne navale. 1 ikrftu-
Ua z navodom vred1 80 kr.
Malugd najfinejša v bofelijaa po CO kr. (#—5)
Izdelki morajo imeti, da ho pristni zraven stoječi podpis in zgornjo obrtne varstveno marko'.
Razpošilja še vsak dan p« po&tnem povzetji. ^ ^
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
IsitateLj m odgovori i urednik: Ivai Žel omika r.
Lastnim ii tisk .Narodne Tiskarna".
4460
092323
7629
0570