Številka 235 TRST, v torek 25. avgusta 1908 Tečaj XXXIII — IZHAJA VSAKI DAM — mšt ak nedeljah In praznikih ab 5., eta Mfltdeijklh sfc 9. ijotraj. Fssamljae štev. se prodajajo po 9 nvč. (6 stol) t mnogih •obak&rnah t Trsta in okolici. Gorici, Kranja, št. Petru, ?c*tojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-t&ai, Dorcberga itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). ©•LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ fcrokosti 1 Soleče. CENE : Trgovinske in obrtne oglsss po 8 at. mm, onartcice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO it mm. Za oglase v teksta Msta do 5 vrsi 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, naj-«a»j pa 40 stok Oglase sprejema Inaeratni oddelek sprava „BdLmoati". — Plačuje se izk^jačno le opravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti 30 moi I _ BAROČNIMA ZNAŠA m a vas isto K, pol leta 12 K, 3 mesece fl K; u n*> ročbe brez doposlane naročnine, se oprava ne ozira. laNlalaa m a*4*lj«k« Uluj« „KDLMOBTZ" stan* : ■ utu x s-ao, ut» 2 ao - »m« Vsi dopisi ug aa pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma aa aa sprejemajo ia reko pit I ea as vrafiaja. Naročnino, oglase I« *«w*macije je pošiljati na opravo list* UREDNIŠTVO r allca Giorgio bsuut ia (»Uradni deia) Izdajatelj In odgovorni orednik ŠTEFAN GODINA. Li&au^th konaorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna koosorcija lista „Edinost" v Trsta, al. Giorgio Galatti št. 18. Psltna-hrsallaKai račun SL 841 652. TELEFON St 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Vojna ladija rWien '. ZADER 24. Vojno ladijo „Wien", ki je blizu Hvara zadela za skalovino. so zopet osvobodili. Ladija je, ne da bi bila znatno poškodovana, odplula v Pulo. Manifestacijski shod češkega uradnišfva. BRNO 24. Včeraj predpoludne se je v Kromerižu vrš 1 manifestacijski shod češkega uradnistva. V zmislu izvajanj govornikov je bila vsprejeta resolucija, v kateri se zahteva uređenje moderne službene pragmatike in časovnega avan?ma in reformo disciplinarne preiskave. Rcsolucija se bavi tudi s splošno draginjo vseh življenskih sredstev in s položajem. ki je vsled te»a nastal za uradništvo. Srbski patrijarh ni potrjen. BUDIMPEŠTA 24. — Cesar ni potrdil izvolitve srbskega pravoslavnega patrijarha in sicer radi tega, ker ni veršeski škof Zmeja-nović vešč madjarskemu jeziku. Cesar je odredil, da izvoli kongres novega patrijarha izključivši Zmejanovića, Kongres bo zopet tklican koncem meseca septembra. Clemenceau in Edvard. MARIJINE LAZI 24. Zagotovlja se, da pride tekom prihodnjega tedna semkaj Iran-eski minister predsednik Clemenceau obiskat angleškega kralja Eivarda. Tukaj se bo □čudil le nekoliko ur. Novi srbski topovi. BELIGRAD 24. (Iz srbskega uradnega vra). Predvčerajšnjem so se v vojaškem tctoiišču pri Belemgradu v navzočnosti prestolonaslednika, več členov vlade ter poslancev Tček strank ia častniškega zbora vršili strelni poskusi z baterijo novih brzostrelnih topov. Vspeh je bil v vsakem pogledu povoljen. Razkosano žensko truplo. MARSILJA 24. Danes zjutraj so našli razkosano trup'o neke približno 60-letne armenske ženske. Neki Cezar Vasso, uslužbenec nekega urada ra izseljevanje, se je prijavil policiji in priznal, da je umoril ome-Ljeno žensko, ker je zahtevala nazaj 900 frankov, ki mu jih je izročila, da jih izmenja, on je pa denar zaigral. Novčni zistem na Kitajskem. LONDON 24. rMoming Post" poroča iz Sangaja : Tukaj kroži govorica, da je Kitajska sklenila vsprejeti japonski novčni zistem. Japonska razstava JOKAHAMA 24. Časniki menijo, naj bi se razstavo odložilo do leta 1912. Parnik se potopil. BERGEN 24. Dne 22. t. m. se je pri ^*aanwiku potopil parnik „Folgttonden'. Tovori se, da je bilo na parniku 85 potnikov, od katerih jih je baje 30 utonilo. Doslej &o našli 30 mrličev, med temi pet mož od posadke. Iz Perzije. LONDON 24. Nek jutrnji list poroča iz Teherana, da je položaj v Tebrisu zopet r ev aren. TE BRIS 24. (Petr. brz, ag.) Člen end-š-imena, Čela! Marandi, kije bil znan po svoji vladi prijazni agitaciji, ie bil danes popoludne umorjen. Požar v Carigradu. CARIGRAD 24. Včerajšnji katastrofalni požar v Stambulu ie zavzel velikanske dimenzije. Goreti je pričelo ob 2 uri popoludne in PODLISTEK 12 Pridigar] eva hči. Kriminalna povest. .-risal Jl'LIAN HAVVTHORSE. Naenkrat se je prekinila, da se .je z t mm čudnim pogledom ozrla čez ramo. Moje cči so sledile topot njenim ; pozabil sem bil popolnoma na našega obiskovalca, ki se ni ganil z mesta. Zdaj še-le sem ga natančneje pogledal :n spoznal sem v svoje nnjVEČje začudenje starega pridigarja Jamesa Moore. Dcmneval sem, da je o bivanju Sarcnijevih v Parizu zvedel iz časopisov, in takoj sem si rekel, da ga moram na vsak način in nemudoma spraviti iz hiše, predno pride knez. ..Poznam tega gospoda,sem dejal kne-ginji s poltihim glasom. ..Ni popolnoma normalen... Z Vašim dovoljen;em ga odvedem od rod." A ni £e zmenila zame. „Ali želite govoriti z menoj ?" ae je obrnila k gospodu Moore. „Prosim, izvolite stopiti v to-le sobo.*4 r Hvala, gospa/ je odvrnil in se pribli- je gorelo do 3. ure zjutraj. Število pogorelih j biš še ni znano. Listi poročajo, da je pogo-1 relo nekoliko tisoč biš. Glasom neke druge; verzije je pogorelo 6000 hiš, prodajalnic,' bazarjev in mošej. Več tisoč rodbin je brez! domovja. Govori se, da je ponesrečilo tudi nekoliko gasilcev. ' Is Turčije. CARIGRAD 24. Zagotovlja se, da se skrajša rok za sest&vljenje volilnih imenikov, sicer ne bo možno sklicati parlamenta za' mesec november. i CARIGRAD 24. Bivši minister mornarice Hasan Rahmi paša je vrnil finančnemu ministerstvu 84.000 turških lir. List „Ikdam" poroča, da se finančna komisija pogaja s francoskimi in angleškimi kapitalisti radi posojila dveh in pol milijonov turških lir. CARIGRAD 24. Jutri, prvič po 30 letih, bosta v poligonu v Kiatani imela strelne vaje dva batalijona in ena baterija. Dva križarja in dve torpedo vki so prijeli nalog, naj dne 30. avgusta pozdravijo v Smirni grško floto ter naj potem obiščejo Solun in Berjrut. CARIGRAD 24. Turški generalni konzul v Budimpešti Lutfi bej je imenovan posla-j nikom na Dunaju mesto Mahmuda Eddina paše. CARIGRAD 24. — Ministerski svet je sklenil zmanjšati plače svojih členov. Veliki. vezir bo prejemal 400, šejk ili islam 300, ministri pa po 250 turških funtov. Izvoiski in Clemeneeau. KARLOVI VARI 24. Ruski minister za unanje stvari Izvoiski in francoski ministerski predsednik sta imela danes enouren raz-j govor. — IZ MAROKA. PARIZ 24. Kakor poročajo „Eclairu" iz Tangerja, je sultanu Abdul Azizu ostaloj le nekoliko stotin vojakov. — Sultan je obupan. TANGER 24. Prvaki mesta so se po-j dali k E1 Torresu in El Gebbasu ter mu j sporočili, da je meslo proglasilo Mulej Ha-fida sultanom. To proglašenje so pozdravili j streli iz topov. — Domače prebivalstvo je navdušeno. j BEROLIN 24. „Voss. Zeitung" poroča; iz Tangerja, da eo Francozi izkrcali v Časa- j blanki nove četne oddelke. PARIZ 24. Kakor je francoski poslanik j Regnaul v Maroku brzojavil, se je včerajšnje proglašenje Mulej Hafida vršilo mirno. PARIZ 24. Vladi prijazni listi izražajo soglasno mnenje, da prizna Francija Mulej Hafida le, ako se na novo sestane mednarodna konferenca in le za slučaj, ako se velevlasti tozadevno sporazumejo. Budimpešta 24. Francoski finančni minister Caillaux je včeraj odpotoval na Dunaj. Karlovi vari 24. Sinoči je prispel semkaj romunski ministerski predsednik Sturdza. Atene 24. Listi poročajo, da cd pošlje cesar Viljem enega častnika na velike grške jesenske vojaške vaje, katerih se vdeleži 30 U00 reservistov. San Sebastian 24. Kralj A'a'ons je odpotoval v Pariz. Heidelbe.g 24. Nemški poslanik v Washingtonu baron Speck pl. Sternburg je v minoli noči tukaj urarl. Pariz 24. Ladija Charcotove ekspedicije na severni tečaj, ki je včeraj cdplula iz Cher-bourga, se je radi neugodnega vremena povr- nila v pristanišče, 'da počaka boljega vremena. — Pariz 24. Kralj Alfons je ob 4. uri odpotoval v London. Pefrograd 24. Miniaterski predsednik Stolipia je zopet, prevzel vladne posle. Pariz 24. Špcnski kralj Alfonz je opo-ludne prispel semkaj. Kralj se je v avtomobilu odpeljal v Bois de Boulogne, kjer je obedoval. ^ Dezelnozborske volitve v Dalmaciji. Včeraj nam je sporočil brzojav, da se bodo koncem prihodnjega meseca oktobra vršile v posestrimi Dalmaciji volitve za novi deželni zbor. Smo torej v očigled volilni kampanji, ki nam Slovencem ne sme biti indiferentna, ker se bomo mogli naučiti iz nje marsikaj za svojo domačo borbo. Do zadnjega časa se je mislilo, da bo deželni zbor dalmatinski še enkrat sklican na izredno zasedanje, čeprav mu je pred par meseci potekla 6 letna zakonita doba. Temu zasedanju naj bi bil namen, da votira volilno reformo, ki jo je predložil centralni vladi deželni odbor v Zadru. Mnogi so se nadejali, da se na tem zasedanju publicira tudi zakon, s katerim se urejuje jezikovno vprašanje v Dalmaciji, kakor zahteva to ta skozi in skozi hrvatska pokrajina. Mesto vsega tega smo najprej dobili vest, — kakor prvo lastavico —, da je namestnik Nardelli zopet odšel na dopust, a potem kakor strelo z vedrega neba vest, da so razpisane volitve in to po starem volil-nšm redu. Kar je bilo torej možno in zaželjeno na Goriškem, v Trstu, v Istri in tudi v sami Kranjski, se v Dalmaciji ni smelo izvesti — zato ne, ker je to avstrijska kolonija... večnih izjem !! Poznana je „v'adina akcija" za ekonomski preporod Dalmacije. Ko je bila objavljena ta akcija je zadarsko namestništvo potrošilo tisoče kron za same brzojavke, s katerimi je javljalo vsej deželi prihod dalmatinskega misije, da bi bil mnogi kraj Dalmacije srečen, ako bi se mu v ime prvega in drugega obroka dalo toliko onega, kar se mu je obetalo s programom. Reklama za „milostno" srce barona Bečka in njegovo vlado je bila uprav amerikanska. Širili so jo vsi orožniki, vsi okr. glavarji, vsi „k. k.", a tudi vsi županje so dobili nalog, naj sklicujejo narod na skupščine, da se bo videlo: kdo je za vladni program in kdo ni. Beganja je bilo dovolj, a vlada je doživela tiasco; ali vapela je vsaj v tem, da je do skrajnosti zastrupila politične stranke v Dalmaciji. Od političnih volitev sem je hrvatska politika v Dalmaciji v grozni dekadenci. Stareji elementi so osebno v uavkrižju, a mlaji gledajo obnemoglo na to politično gni lav in nedostaje jim moči, da bi ob jednem zrušili vso to goilav in zgradili nekaj novega, času primernega in odgovarjajočega vrhnim narodnim idealom. Iz Dalmacije ne čajemo več tistih jednodušnih izlivov narodne duše, kakor je bilo to tedaj, ko je namestnik Handel izletel iz zbornice, ali kakor tedaj, ko se je v Banovini rušila Khuenova tiranija. žal nekoliko. „Prišel sem, -da bi videl Vašega soproga, a v Vašem glasu je nekaj kar..."' Naenkrat so se poteze prečastitega Jamesa Moore čudno izpremenile. Okoli njegovih ust je zatrepetalo in oči je imel debelo izbuljene, kakor da bi videl kak strah pred seboi... Sklenil je roke nad glavo in zamr-mral z ugašujočim glasom : .,Bog mi bodi milostljiv. Jaz zblaznim... To ie moja umorjena hči... Albertina!" Pogledal sem knegiejo. Vzdignila je roke in jih pritisnila za trenutek na sence, potem jih je z dolgim vzdihom pnstila pasti, kakor da bi utrujena spustila slednjič težko breme k tlom... Njene ustnice so se premika'e, a nobenega glasu ni bilo slišati. „Moja umorjena Albertina !" je ponovil s tresočim glasom starec. „Ne umorjena, oče, ampak morilka je rekla kneginja kratko mrzlo. Stari mož je sklenil tresoče roke in zagnal skoro otroiki smeh. „Moja hči živa! Albertina zdrava in živa! Ha, ha, ha! Hvala Bogu, slava Bogu! In zdaj Albertina, moja j hčerka, se vrneš k meni in boš zopet živela' pri meni... Ne reci nikdar več, dete moje, da te ne ljubim! Ljubim te, ljubim te? Nikdar več ne boš slišala od mene trde ali mrzle besede... Pojdi hčerka, pojdi takoj lu Vlekel jo je seboj, a rahlo se mu je izvila. „Prepozno je, oče \u je rekla. »Resnica je prišla na dan in ne bo se skrivala več... Midva ne moreva nikdar več biti oče in hči. Eno leto sem videla izpolnjeno svojo željo, eno leto sera imela svojo ljubezen. In kako me je ljubil! A moralo je vendar prej ali slej končati... Celo ljubezen ni vse zadostna, imela sva časa dovolj, da sva to spoznala I"4 * * * . Nekaj malega moram še dodati. Čeprav je knegioja — kakor jo hočemo še imenovati — prevzemala glavno krivdo na umoru, je sodna obravnava dogcala. da je bil Saroni pravi in glavni krivec. Izprvaje nameraval pobegniti z Alber-tino in vzeti seboj toliko denarja od svoje žene, kolikor ga je mogel dobiti v roke. Ali Albertina je bila z ogorčenjem zavrnila ta predlog. Nato je — a ne da bi ji bil preje kaj povedal — sklenil umor. Tisto pismo je pisala Albertina že potem, ko je grozodejstvo bilo dovršeno. Kar se je zgodilo tistega usodepolnega ▼ečera, se ne bo nikdar dalo docela dognati. Ženski sta bili skoro enako oblečeni in umorjena je imela na lebi Albertinin nakit, ki si ga je bil Saroni, pod pretvezo, da ga bo dal nanovo udelati. izposodil od Albertine O političnem zastrupljenju v Dalmaciji nam najbolje priča tudi žalostno dejstvo, da je tu nedavno baron Beck — ta „osrečevaleč" Dalmacije — mogel reči v parlamentu, da jo državnopravno vprašanje o pripadnosti Dalmacije definitivno rešeno in je pridodal, da bi dalmatinski politiki dobro storili, ako ne bi hujskali naroda z utopističkim politikantstvom za aneksijo. A Dalmacija? Novine bo sipale ogenj proti Dunaju, ali narod je ostajal hladen ali vsaj indiferenten. Nijednega ljudskega shoda ki bi afirmiral zadnji idejal hrvatske Dalmacije ! A to je bil najprimerneji čas, da ae uprizori živa agitacija po vsej deželi in da se z borbo za zjedinjenje paralizira razdor, ki ga je zasejala dunajska vlada s svojim gospodarskim programom. Nič. Dalmacija je prespala ugodno priliko in sa je izneverila svojemu historičnemu ponosu. Pa tudi ni čuda. Najmočneja stranka v deželi, „narodna stranka", ki jej je na čelu starina Čingrija, je razpala na tri grupe. Jodni se zbirajo okolo zaderskega „Narodnega lista", drugi okolo Čingrije v Dubrovniku, a tretji — stari turbulentni element — rujejo v stranki od prvega dne fuzije narodnjakov in zmernih pravašev in se zbirajo okolo zloglasnega splitskega „N. Jedinstva". Potem prihajajo pravaši. Po Frankovem krahu v Zagrebu so se rszcepili. Jedni so „djeneraši", čisti vladni pristaši, a zbirajo se okolo „Prave Crvene Hrvatske" v Dubrovniku ; drugi so zmerneji in patrijotični. ali preveč kampanisti in se zbirajo okolo šibenske Hrvatske Riječi" ; tretja grupa ..pravašev" stoji na strani poslanca Prodana in zaderske „Hrvatske Krune '. Pravih f r a n-kovcevje v Dalmaciji jako malo. Po vrsti tretja je dr. Smodlake „demokratska stranka" se sedežem v Splitu. Tudi ta se deli na dve krili, a ustvarjena je s tuio radi osebnih ambicij njenega voJje, tudi nam dobro znanega dra. Smodlake. Te dni pa se je pojavil tudi knez Borelli, odličen Hrvat v Zadru, ki poživlja dalmatinske poljedelce, naj na bližnjih volitvah nastopijo se svojimi zahtevami in naj ustvarijo deveto stranko : poljedelsko. To so tekmeci, ki jih je spretno ustvarila dunajska vlada in nove volitve razdvoje narodce borilce v Dalmaciji do noža, Dunaj bo slavil vspeh, ker bo Dalmacija, radi osobnosti pojedinih voditeljev, pozabiti v odločilnem času na izjemno stanje s oje domače politike. A kar bo Becku naimileie, bo to, da Dalmacija tudi to pot ne bo slušala rodoljubnega glasu starega Čingrije, da bi se nove volitve izvršile pod geslom : za ujedinjenje!! _ Slovenski stariši! Ne bo dolgo, in treba bo zopet vpisati otroke v Jolo. Marsikateri med vami storite to na jesen prvič. Doslej ste otroke vzgajali sami za boljšo bodočnost. Odslej pa boste vzgajanje delili z učiteljem. Nova moč torej prihaja, ki bo vplivala na srce in dušo ljubljenčka. Kdo vam more zameriti, če oh tej uri skrbno premišljujete, ali bo ta nova moč, ki prevzame nekaj dela z va^ih ram, delala v pravi prid in srečo vašega otroka. Le dobro premislite, komu ga zaupate, da bo nadaljeval in izpopolnjeval vaše delo. Buditi ima z vami speče moči, cepiti pa previdno tako, da se razvijajo najprej te in ga izročil potem svoji nesrečni ženi za poročno darilo. Vse je preje tako preračunil, da bi javnost prepričal o samomoru utopljenke, iu prepričan sem zdaj, da je oni razgovor Sa-ronija z menoj, o katerem sem pripovedoval v tretjem poglavju, bil na to preračunjt-n. da bi me glede te važne Učke premotil. Čitatelj si mora ustvariti svojo la&tuo sodbo o Saronrevem pravem značaju in o tem, koliko je bila Albertina vdeležena na umoru. Po mojem mnenju je odgovarjal Saroni opisu, ki sem ga podal o njem — ženijalen, lahkomiseln in brez pomočjo 6voje navidezno nedolžno odkritosrčnosti pospeševal svoje skrite slabe namene. O Albertini ne morem izreči sodbe. Prejšnje njeno življenje je bilo tesno, fa-lostno, brez žarka ljubezni; njena ljubezpu je nalikovala hipnemu vzcvetenju sladke, toda strupene cvetke. Njena strastna čutila so bila izredno silna. Ako se je enkrat kaj namenila, tedaj se ni ustrašila nobene ovire, in brez dvoma se je morala tudi že pred koncem pokoriti za svojo krivdo. Ne veru-jem, ds je našla v Saroniju to, kar je pričakovala. (Konec.) Stran II »EDINOST« štev. 235 V Trstu, dne 25. avgusta 190S otrokove moči same, smeri. Šola pc stane otroku drugi dom. Kje ga moj deček in moja deklica najdeta preje • ali t bahavi palači, Nemci in Italijani, ali v skromni naši slovenski Soli ? Ali pri tujcu, ki je bogvekje iz sovražnih dežel prišel lovit slovenske duše, ali pri domačinu — slovenskem učitelju? Kdo ti je bližji: slovenski oče in slovenska juah" ? Kdo se bo z večjo ljubeznijo oklepal svoje naloge, kdo bo bolj razumel težave siovens ne zaupaš Dd, šola bodi drugi dom. V domu pa mora kraljevati ljubezen. Ta tujec zaničuje vas, slovenski stariši, ker ga vodi le grabežljiva roka, ki nam hoče ukrasti slovensko zemljo, kakor vojake janjičarje, pa hoče gnati v boj proti nam našo slovensko kri, našo ljubljeno mladino. Ce torej hočete, da bo žola mogla prav nadaljevati vase delo za pošteno vzgojo srca in duha otrok, pošiljite jih v slovensko šolo. — shod, na katerem more vsak spodoben in dostojen človek svobodno govoriti.... V soboto popoludne j e p r e i e 1 g. dr. Josip M a n d i <5, to-le brzojavko iz Ljubljane : Prosim trdnega jamBtva za osebno var- predsed-insultov da javni shod plemenitejši bom, ali točneje rečeno : proti vsej jugoslovanski stvari, sodijo naj čitatelji, za kako, stvar in za kake ljudi se je toliko eksponiral naš razpaljeni ,Slovenec4 in s tem kompromi-ki so jo sezidali tujci' tiral slovenski narod ne le pred vsem zavednim Slovanstvom, ampak tudi pred vsem raz- nost in da me varujete sami ali po sodnim inozemstvom." niku shoda in po shodu težkih -------j zamorem priti to nedeljo na vaš Tittoni na potovanju. j ▼ Boljuncu. Prosim brzojavnega odgovora. Gospod Tittoni, italijanski minister za Trseglav „Slovenec", unanje stvari, se je mudil te dni v Monako-' ^osp. dr. Mandic bi bil lahko mirno od- ______ — - - , ______________vem in je prirejal z avtomobilom izlete v govonl: Mi nismo sklicali nobenega shoda, koga doma in slovenskih otrok? Ali'okolico. Na nosestvu Berchtesgaden se je se- obrnite se do političnega društva v Pazinu, paš rajši bratu in sestri, nego tujcu ? gtal z državnim tajnikom Bavarske, pl. Schonom. ki ie sklicalo shod v Boljuncu. Ali dr. Man ....... ~ ' Razgovor je bil baje jako dolg. [ 1© uljuđen človek in je potrošil par kronic Do tu bi nas potovan;e g. Tittoniia ne za brzojavni odgovor, v katerem je povedal, zanimalo toliko. Ali tu prihaja blagovestje,| <*a 8ta svoboda in varnost ža izražena v proda je g. Tittoni tudi avstrijska tla počastil gramu shoda, se Bvojim obiskom. Pot ga vede preko Solno-: Na to je dospel telegram : grada, Linca v Znojm na Moravsko, kjer „Garancija v taki obliki seveda popol-obišče nekega principe di Prasso Dentice. noma nezadostna. Terseglav . Tu ostane Tittoni kak teden dnij. Na po- Gospod Terseglav je rea malce čuden vratku iz Moravske v Italijo se s e s t a n e z mo\ V nedeljo ie zahteval jamstvo za sv0-našim ministrom za vn a n j e st vari, bodo m varnost celo tudi po shod u kakor Res je, rajši dam svojega otroka Slo-(baronom Aehren'halom. Temu sestanku, ki da je popolnoma pozabil, kako se je prejšnjo vencu, tako mi odgovori slovenski oče, a !mu dan in uro se ni3ta določena, gladi pot, nedeljo kratila svoboda v istem Boljuncu, in nemški se nauči v nvmški šoli, in to mu bo : itali&nski poslanik na Dunaju. j sict,r Da šk°do onega istega dr. Mandića, od koristilo. Resnično, čimveč jezikov znaš, tem j Tako nas obvešča sporočilo, ki pa za katerega naenkrat zahteva jamstvo za svojo več veljaš. A ta otroška doba niše primerna ; nas nj nikako blagovestje. Kajti obvladuje nas o s e b o, in kake stvari so se dogajale pretežko nalogo. Prva stvar na svetu je i neprijetna slutnja vsikdar, kadar kak itali pošten značaj, odkrito srce in bister razum.; janski državnik počešča avstrijska tla se svo poprej v istem Boljuncu in Dolini, ko za ženske ni veljal princip svobode Kjer tega ni, noben jezik ne pomaga. In j ji^ obiskom. Luč prihaja od Vztoka, za nas zaščite OBebe pred insulti. Je pač malce 1 1 umno urejeno na tem svetu, ko človek ___ ____ ______________varen, da ne bi na njegovo streljanje tja vse izkušnje odkar smo si z Italijo „zavezniki"! odgovarjali tudi sem čez..., — krpa prijateljstvo avstrijsko se sosednim'1 Ker torej zahtevane garancije m bilo, kraljevstvom, a račun plačamo mi Jugoslo-'tudi gospoda zastopnika iz Ljubljane n i vanj( j b i 1 o. Ali ljudje so bili trmasti in so menili, - w • ' , , " • J1U1 VUUBVUli uuv [inuujl. UU ravno v teh mladih letih se značaj in razum Slovane na jugu pa iz Italije — nesreča. Na' začenjata razvijati. Ubogi otrok pa prihaja takih sestankih še navadno — kakor govore se niti in ne-ni čez v tujo šolo in dolgo časa nič ne razume, o čem se vrši pouk. Tuje besede momlja za učiteljem. Drugi so že daleč pred njim, on pa ne more dohajati, ker se ne more udeleževati pouka. Neozdravljiva mu ostaja ta raca v srcu. Kar govori, je le umetno priučeno, ker ni vzrastlo iz lastnih tal. Poglej pa svojega bistroglavega dečka v slovenski šoli : vsak dan kaj novega čuje in razume, sam že misli in razvija. Kako vesel gre v šolo in kako radostno pripoveduje, kaj zna. Kako potrta pa sta sosedov Janezek in Mirče, j Srečna Avstrija: zopet ti prihaja blago-j da bi. se tako-le na javnem shodu malce po-vestje, da te počešča g, Tittoni se svojim — govorili dragim obiskom!! Hrvatska. Madjarska zastava odstranjena. Na cesarjev rojstni dan je hotelier v Li- spoštovanimi nasprotniki. Ustrezajo ti želji se je g. poslanec Matko Mandic podal v spremstvu g. župana^ Pangerca iz Doline do gospoda kapelana Sonca, govornika na Bhodu prejšnje nedelje z uljudnim povabilom da bi dofiel na shod. Ali nesreča je hotela, da kuharica gospoda kapelana ni mogla ki sta ee vrnila iz nemške šole kakor „Hanns" j piku, doseljen madjarski žid, Szoke Pal, raz-j najti, d a-s i s o ga ljudje videli 'n fj.nftlmn^f In 1. _ _ _ __________"1_____•• «_-»•__J:___1_____i.___ . 1___* '_______ J - . • « h n » n A 1 a m „Orottfried" in znala le par praznih nem- 'vesil na svoji hiši madjarsko zastavo; ker je £kih besedic ponavljati brez umevanja. Ni oblast videla ogorčenost ljudstva, je dala za* :tko lahka stvar v šoli za male glavice. In) stavo odstraniti, ti, mati, zahtevaš od otroka, da najprej \ Županom na Sušaku zmaga težave trdnega tujega jezika in potem . M Umao iz?oljen ^epcsestnik gosp. šele počasi razvija na tuji gredici naprej -h- v> f -svoj duh? Ne, tega od svojih otrok D6 iwJuro Kuac' smemo zahtevati. Vendar pozneje je prav, naj se uče tujih jezikov, ako jih bodo rabili. , - . . .. . Verjemite, da takrat ne bo več tako težko in ' Četrti kongres čeških ka t o-škodljivo, če se jih uče pri slovenskem likov se bo vršil v Pragi od 29. t. m. do učitelju. 2* septembra. Take stariše, ki silijo otroka v tujo Solo, > . O v str o o g r s k i p os lan i k v Be-moremo primerjati s tistimi b r e i r č n e ž i, *S>} mi u^gref ^ Szogyenyi-Manch ]e te dni pn-ki pošiljajo ie mladoletno deco v tovarne. Res služijo par grošev, a bledi in izmučeni , Jezikovni zakon. Dunajska Drobne politične vesti. .Zeit; se vračajo od dela. Pri tem zanemarjajo svoj j poroča, da je gotovo, da se načrt jezikov-duh in izobrazbo. Država prepoveduje tako jnega zakona predloži zbornici že v je- delo, nam pa morata ljubezen do otrok in narodna zavednost braniti, da bi izročali otroko tujcu. senskem zasedanju. Načelnik srbskega tiskov- neposredno poprej in pozneje. Je bil pač nesrečen slučaj, da se je g. Sonc ravno v tistem hipu nekam izgubil. Ni preo stajalo torej druzega, nego da je začelo zborovanje brez spoštovanih nasprotnikov. Ne, to ni točno povedano : bilo jih je nekaj, ali — pozabili bo markirati svojo pozicijo... O grozdje, grozdje, zakaj si tako visoko in tako — kislo. Glede g. Terseglava pa so trdili ljudje, da je bil vendar v Boljuncu, a „da se je nekam" riickv.itrta koncertriral. E, tako, tisto streljanje tja čez je prijetno, ali ko je prišel čas za streljanje onih drugih sem čez, postaja stvar malce resna io nevarna... Znana stvar pa je, da je previdnost boljša stran — junaštva. Tako so mogli govorniki na shodu opraviti svoj posel ob vseobčem pritrjevanju in navdušenju in — brez opozicije od tiste n e g a ur a d a. Ivanić je bil (glasom izjave strani, kamor ljudje beže baje trumoma Slovenski stariši! Morda vam obetajo ministra za unanje stvari Milovanovića), za iskaje zavetišča in — preporoda. darove, če otroka izročite tujcem. Kupiti kazen premeščen v Carigrad kakor tajnik srb hočejo mlado slovensko dušo! Ne, tako.skega odposlanstva. S tem je srbska zloben ni slovenski oče, da bi otroka p r o- j ugodila želji Avstroogrske. Finančne reforme v Orni gori Kakor poročajo iz Črne gore, je pozvan tja „Slovenec" je vriskal nedavno temu, da vlada'je strahovlada v občini dolinski strta, fentana | do konca. Po teh doživljajih v Dolini minole nedelje se nam usiljuje grešna misel, da tiato m ni • U mm' i -t___t_ 1? frazo „Slovenčevo" o strti strahovladi je tajni* iz srbskega finančnega ministerstva1 ^meti tako, da je „Slovenčevce" strah pred - - 1 -1 - J - — vsi zavedni ljudje v občini vi, slovenski stariši, ostanite vsem mamljivim vabilom. Slo* Bpadajo le v slovensko šolo. iola je slovenskega otroka Dnevne vesti. Ko je g. župan krasnim govorom zaključil shod, je množica, dvignivši se in razkrivši zborila našo himno „Hej Slovani". Le se dajal, tako brezsrčna ne more biti mati, da bi otroka za denar poslala v sužnost. To nam je le dokaz, da ne more biti 1 j u- --------------- ------------------. bežen, ki tujce vodi k nam, ampak le Jliloje Jovanovič, kateremu bo poverjena po- j *la ki jo vsi zaye< pohlepno poželenje po naši zemlji io naši polna preosnova finančne uprave. Tajnik Jo- dolinski visoko cenijo, zdravi mladini. vanović prispe teh dni v Cetinje. Zato pa trdni napram venski otroci Le slovenska drugi dom. Vse slovenske poživljamo, da se ozira na naše domače boje strnejo (čilnih momentov, ki so spremljali ta važni smejali, v mogočno vrsto, ' * * " i------ omahljivca, naj ne onesreči mladine, in jim kliče neprestano:' v gručah, je priredil nekdo smešno, naravnost pravlja na odhod, so zaorili Če slovenski otrok se ti smili, k tujcu v otročjo demonstracijo, ki je bila našincem v! velikem dvorišču. Ljudje šolo ga nikar ne silil „Slov. Branik V veliko zabavo, s katero pa g. uprizoritelj ]prav nič pridobil na — resnosti. Ko 0 shodu pol. društva za Hrvata in Slo-' vence v Istri pričnemo jutri z obširnejim po-rodoljubke in domorodce ' ročilo m. brez razlike in brez Za danes naj podamo le nekoliko zna- par njih je ostalo pokritih glav... Mari so s tem hoteli manifestirati svoje slovansko čut-stvovanje in narodni ponos! Malo je bilo to, zelo malo: gora je porodila malo miško in ljudje so pri tem veselo pevali in — se Srbsko veleizdajsko označa list »Hrvatska" kakor — — — - - I - — —--J* UIU1U U1V1UOU.VI) « OU OJJl V1M.JHM tU ISdUt —_ f opominja vsakega shod in ki še povišujejo njega pomebnost. { Prišel je čas odhoda. Ko je množica za-naroda in naj ne j V pozdrav zborovalcem, ki so prihajali pazila, da se gospod poslanec Mandić pri- ------ ' " *"" živio-klici po se dvignili, se ni razvrstili v sprevod z godbo na čelu ter so so1 tako ob neprestanih o racijah spremljali svo so „afero — vihar Čaši vode. Neizogibni konec bo nevspeh in jstrativno blamaža za vlado Rauchovo. Na tem ne, tako, da namreč zborovalci hodili mimo kapelanije, je1 jega zastopnika do izven vasi. Mej potoma stalo pred hišo nekaj deklin, ki so demon- J je množica — mlado in staro, možici in držale „Slovenca* v roku h, a ženske — navdušeno prepevalo naš „Naprej", je bila glava obrnena proti pa-' A ko smo došli izven in se je trebalo pošlo- L.' .. i« —__' .a i r\ mnn^-na naf amla tri i n nh VtanCTO- dvomi nikdo, kder sploh ume misliti. Gre santom. Naši so smatrali to demonstracijo za viti, se je množica ustavila in je le za to, da mine še nekoliko časa preko to, ka je bila, za — otročarijo. In zato. so lični luči in razkritih glav 1 te neposredno inscenirane k o m e d i j e, potem j se prisrčno smejali, kar ; je imelo efekt, da vani Bil je to veličasten ____- 3 _* _ I__l___ *__ ________a___ v _ % • -______* _ 1 _ - -----1 - A? J. ll _ J .1.1!__ 1 r(i«iA.M«ni v f^m pa pojdejo kolesa čez nespretneže, ki so imeli izvesti nje mise en scene. Vse ve3ti o nabranem silnem materijalu, o zarotniških središčih, vse aretacije imajo le namen, da zategnejo dan, ko pokažejo v pravi luči i z u m i t e 1 j e srbskih „veleizdsjalcev", pridejo iz mraka na dan zavezniki proti vatiko-srbski koaliciji, ki so uprizorili to njo in pritegnili v svojo ob benga pevala „Hej Slo-in ganljiv prizor. so se začele nasmihati tudi tiste dekline. Gromeči živio-klici v temno deževno noč so Menda so bolje umevale smešnost svojega po-; spremljali odhajajočega boritelja...! ležaja nego oni, ki jih je tja postavil. i B.l je to res znamenit dan, ki nas je Ko se je ljudstvo zbiralo na javnem trgu' osvedočil, da jedro našega naroda je ostalo je pristopicalo mimo preslavno svetoivansko zdravo in da si izdajstvo ne upa še na od-ko 1 omizje, sami postavno ljudsko stranski veljaki, j prto javnost, hr- katerih starosta je utegnil imeti kakih — 16 Zaključujemo te glose z rodoljubno željo, go- let. Prišli so menda nabirat lovorik v Bolj unec.' da tako ostani tudi nadalje! Zavednim Bo- te kolo celo jednega ■ Bržčas so si mislili, da je tu posebno ugoden ljunčanom in B olj učankam čast in hvala!! Gjorgja Nastića, da jim pomore razbiti od-!teren za — junake, kajti čuli so gotovo, kako! Odmevi z demonstraciji v Trstu ,11 po-porno silo hrvatskih in srbskih rodoljubov lepo cvetejo tu izobraževalne —dišeče rožice' polo4 (glasilo don Prodana) je prinesel daljši proti madjarizaciji na hrvatskih tleh. političnih nasprotnikov. Samozavestno so ko- članek o slavju ,N. d. o/ Članak je pisan Vse se umika — Madjari in baron Aeh- rakali mimo ti — možaki do konca; mirno in strogo objektivno ter pripoznava renthal — in vsa afera sloni sedaj na hrvat- 'vasi proti Zavijam. In potem so se vračali avktor, da se je rečena slavnost izvršila ob skem državnem pravdniku Akurtiju. Pa pro-tin zopet šli mimo.... Nismo jih videli več in uzornem redu, v kolikor je niso skušali mo-sluli Frank je tudi, ki bi se hotel okoristiti če so bili na shodu so premislili glede nabi-| titi znani razgrajači. Slavje je bilo mirno |in na tej infamni komediji kakor reševatelj do- rai^ja lovorik. Pogodili so se menda, da lovorovi impozantno. Aktor pravi tudi, da toliko movine iz nevarnosti.... Ali vse skupaj je venci vise malce previsoko in da bi roka, kip'o 1 i c i j s Jc i aparat niti ni bil pole burja v čaši vode. i bi jih hotela trgati, dobila kaj po prstih.... Tako piše list ki ni nikako politično ali Za to pot so se morali junaki vrniti v sv. panslavistično glasilo, ki je marveč urejevan Ivan brez lovorijevih vencev, brez junaške v protiliberalnem. strogo katoliškem duhu in' slava ! ki je radi tega v čestih polemikah z napred- j Domačini so tudi pripovedovali, da se njaškim »Pokretom«. Po taki strogi obsodbi je minolo nedeljo molilo za — dež. Čudno v takem listu vse te frivolne gonje proti Sr- to, kake efekte izzivlje kakov tak ie javen t r e b en. Zato zavrača tudi trditev ,Piccola'. da je to slavje prineslo triumf njim, ki so jo hoteli motiti. Potem pa govori o politični strani tega slavja, ki se kaže v dejstvu, da je ital. stranka storila vse — in to tudi preko Rima — da bi se slavnost prepovedala. Italijansko novin- stvo brez razlike strank je cele tedne alarmi" ralo javnost. Ali vse je bilo zastonj. Slovenci so vstrajali pri svoji trdni volji in vlada ni odnehala. Ali če primeijamo — pravi člankar — razmere v Primorju, kjer Slovani tvorijo le večino, z razmerami v Dalmaciji, kjer Slovani tvorijo 97°/o prebivalstva, mora Dalmatince obliti rudečica srama. Kar je dovoljeno Slovencem v Trstu ni dovoljeno Hrvatom 7 Zadru. Tu sledi ojstra graja dalmatinskih politikov, ki v sokolskih sestankih n. pr. vidijo le „malenkost". Čehi na Dunaju, Slovenci * Tratu, Nemci v italijanskem Tirolu skulaj-j pridobivati tal korak za korakom : s slavao-strni, z društvi, sprevodi. Oni skušajo 1. vsaki način uveljavljati svojo individualnos:, svojo nepremagljivo voljo do življenja in napredka, in to vzlic vsem in vsemu. Kdor nima te nespremenljive „volje do mcčiu — kako; pravi neki nemški filozof —, kdor nima nepremagljive volje za uveljavljanje samega sebe povsodi in vsem, naj je že cel carod ali pojedinec: bo vsikdar podlegal v boju z\ ekzistenco — premaganec v življenju. Tako piše list, ki je glasilo gortččg* dalmatinskega svečenika. A kako piše-slovenski preporojevatelji v Kristu: o naš Sokolih, o našem delu, o n&ših slavnostih, k. jim je vsem namen, da se nas živeli tu okrepi ojači in si utrdi pozicijo?! Poglejte te nr'e „Slovence" in — „Slovenčike"*. Prodanovo glasilo pravi, da ga je sram, ko primerja dalmatinsko razmere s tržaškimi, oziroma nastopanje tržaških Slovencev z onim Hrvatov v Dalmaciji. Če pa mi primerjamo vedenje svečenikov Prcdanovega kora nasproti našim stremljenjem z „zasramovar-jem v ..Slovencih"' in Slovenčikih, v tem p-, mora nas oblivati rudečica srama! Iz šolske službe. Ljudski učitelj Dominik Venturini v Kopru je imenovau vadniškia: učiteljem na tamošnjem učiteljišču, suplent na državni nemški deški šoli v Trstu Ivan Kren je imenovan podučiteljem na tej šoli. Prva cestna dirka v Trstu. Tržaško kolesarsko društvo priredi dne 13. septembri t. 1. prvo društveno cestno dirko združeno z ljudsko veselico. Dirka so bo vršita: odhod izpred „Narodnega doma:< točr*o ob 2 uri in pol pop. ulica Fabbio Severo—Opčir a—Prošek kil. lt>, 4 v 34 min. Darila: I. srebrna pozlačena svetinja, diploma in trak z napisom „Društveni prvak", II. Velika srebrna svetinja, III. srednja srebrna Bvetinja, IV. mala srebrna svetinja, V. bakrena posrebrnjena svetinja, VI. bakrenu svetinja. Nadaljna darila sestoje iz diplom, ako dirka dospe ob določenem čaiu. Po dirki se bo vrnila ljudska veselica ob nastopanju raznih pevskih društev, razdelitev daril streljanje na dobitke. Tudi sv. Cirii in Metod bosta imela tu svoje „Stante'. Potem svobodna zabava in ples. Društvo se trudi, da proslavi ta dac. kolikor možno najlepše. Zato opozarjamo že danes slavno občinstvo na to slavje. Prosimo |%lavna društva, ki se mislijo udeležiti te slavnosti, naj nam blagovole to naznaniti do konca t. m. —R.— Pesmi Jesenka-Doksova. Lota 1905 so ižšle te ljubke pesmi pesnika Jesenka, ki mu je bilo vodilno načelo: Kar mi je v srcu, to mi bodi v besedi! — Žal, da ta lepa knjiga 5e ni razširjena med slovenskim 'svetom. Založnik te knjige gospod Ivan Bonač, knjigo-vezec v Ljubljani bo sedaj začel knjige razpošiljati cenjenim domoljubom na ogled. — Čiiti dobiček, ki ga prinese prodaja Je*en-kovih pesmi, je namenjen njegovi osiroteli mnogoštevilni rodovini. (Jesenko je ostavil 7 nedoletnih otrok.) Cena elegantno vezane izvodu je samo 3 K, s pošto 20 h ve drugi in se jih zato prav lahko spozna. Pozor torej ! _ _ Tržaška mala kronika. „Thalia" zadel v Norveškem na sipino Brzojavka iz norveške luke (iibostadt s sinoćnjim datumom naznanja, da je Lloydj7 parnik-jahta „Thalia", ki se nahaja na kletnem potovanju v nordiških votah, pri krosgisunt zavozil na peščino. Toliko za pa-sažirje, kolikor za možtvo ni nikake nevarnosti. Že včeraj sta se dva remorkerja nahajala pri „Tfcali]i"\ da spravita ladijo iz peščine. „Thalia" je odplul 3. t. m. iz Kiela v nordiške pokrajine; 21. t. m. je plul iz Hammerfesta (najsevernejše mesto sveta) v Tromso, od kod3r je v soboto odrinil v smeri proti Lyngenu. „Lokal Anzeiger-juw v Berolinu so teli-gratirsli iz Tromso sledeče vesti o nezgoc „Thalie" : V parniku se je nahajalo 130 p* sažirjev. Večji del so avstrijski in angleški državljani ter kakih dvajset Nemcev ; meti pasažirji se nahaja tuli državni poslanec <;rof Sternberg. Iz nadaljnih poročil je razvidno, da po ložaj ni nevaren. Upanje je, da spravijo z* dva dni parnik iz eipine. Zopet čin regnikolake beatijalaoati. — Ranjenec je Istrski Hrvat. Včeraj zjutraj ob 1 uri in pol sta se nahajala v kavarni Oriente V Trstu, dne 25. avgusta 1908 »EDINOST« štv. 235 Stran III na trgu pred bolnišnico težak Josip Sirotič, star 40 let, iz Poreščine, stanujoč 7 ul. Far* neto št. 24 in njegova soproga. Pila sta črno kavo. V kavarno je vstopil tudi nek Alojz Novarol, star 34 let, iz Vittorio (na Bene-čanskem), stanujoč v ul. Boschetto št. 18. Pogledal si je oba zakonska in si dovolil par umazanih besed na naslov sopr. ^e. Nastala je zato rabuka, dokler niso nesramueža zapo-podili iz kavarne. Zunaj pa je čakal na prihod Sirotiča in prežal nanj izza skrivališča. Ko je Sirotič s svojo ženo nič sluteč stopil iz kavarne, tedaj je besnež planil proti njemu in ga zabodel na hrbtu. Ranjenec se je v grozen strah svoje žene zgrudil na tla, dočim 30 je ranitelj popihal. Prišli so na pomoč strežniki iz bolnišnice in ponesli ranjenca v bolnišnico. Zdravniki so našli na njem težko rano na desnem dela hrbta poškodujočo oprano mreno. Takoj so sklenili operacijo v svrho zašivanja poško* d' -anega organa. Operacija je dobro uspela. Ranitelj je bil med tem dotečen od prič grozodejstva in redarjev, ki so ga le s skrajno silo rešili pred linčanjem mase, ki se je pri tem nabrala. Drug čin regnikolskega bodala. — Ranjenec je Slovan. Včeraj zvečer ob 8*/*. uri v ulici Riborgo nastal prepir med težakom G-nhardom Selek, starim 28 let, stanujočim v ulici Crosada št. 3. in nekim „regnikolom", ki ra prvi pozna. Regnikolo je nekaj zagrozil in Selek je odgovoril: „Kaj mislite, da so šđ čs-i Garibaldija!" Nato pa je „romagnol" pjie^nil iz žepa ostro nabrušeno bodalo in sa zakadil proti svojemu nasprotniku. Pripeljal se je zdravnik iz rešilne postaje, ki 3 dal ranjenca prenesti v bolnišnico, ker je irael 20 centimetrov do?go rano na prtih. Imel je še vrezno rano na desnih sereeb. Ranitelj je zbežal. Vprašali so ranjenca, kako se imenuje oni regnikolo, a odgovoril je da ga pozna, a noče imenovati. — „Sa bom sam maščeval, ali z roko!" rekel je. Ponesrečeni roparski napad v noči na vezi hiše ! Huda je predsinočnjem predla g. Marku Maovac, lastniku gostilne „Pri novi trgovini" v ul. Ghega in bivšemu natakarju % kavarni „Balkan". Potem ko je zaprl svojo gobtilno se je včeraj, zjutraj popolnoči vračal domov v svoje stanovanje v ulici Malcanton št. 16. Odprl je hišna vrata in potem zaprl za seboj ter Ee napotil po temni veži proti stopnicam. Sreči je hotela, da je tu prižgal 3 eplenko. Srce pa mu je zastalo, ko je žagi-dal korak pred seboj močnega moža, ki je nepremično stal za oglom držeč roko v žepu, kjer je stiskal nek predmet. G. Maovac je začel vpiti proti neznaega, ki je bil nekoliko zmeden radi prehitrncu razkritja. V tem trenotku se je g. Maovacu vgaanila žveplenka in boj£ se napada je skočil urno k durim in jih bitro odprl. Vpil je potem, naj ropar stopi ven, in zaklical je po redarje. — Neznanec je smuknil ven, a g. Maovac ga je zgrabil za prsa. Oni so ]e pa otresel tesne pesti in zasikal grozeč: Pustite me; bo bolje za vas!" Nato jo je bitro odkuril. — Maovac je stvar naznanil policiji. Fodranspergovi posnemalci. Aretiran je bil včeraj v svojem stanovanju težak Josip Gli-schek, star 32 let, stanujoč v ulici Molin a vento št, 46, ob enem s svojo ljubico Ivanko Kerovina. Prišel je včeraj pijan domov in, ker ni znal boljšega, je podaril svoji ljubici par krepkih zaušnic in brc. Vrgel jo je potem na tla in vpil: ,,Napravim s teboj kakor Fodran s Fabrisovo". Odmev z nedavne nesreče. Včeraj popoludne 6e je vršil pogreb onega nesrečnega mladeniča, podajača Ivana Obla t, starega 10 ;et, iz Dekanov, ki je — kakor smo prejšnji teden poročali — pade) z mostovja na gradnji poslopja v petroleni čistilnici pri Sv. Sabi. Revež je umrl predvčerajšnjem v bolnišnici po groznih bolečinah. Greh alkohola. — Krvoprolitje. Težak H-nrik Uaznik, stanujoč v ulici Molin a vento interna. 10, s« je skupaj s svojo ljubico, šiviljo Klaro Beduarz, staro 30 let, povrnil včeraj zjutraj domov. V svoji pijanosti se je skregal z njo in cakrat je zgrabil škarje ter zu*vsahnii po njej. Oaa se je zgrudila na tla sredi luže krvi. Pritekli so sosedje in tudi redarji, ki so ra-oitelja aretirali, dočim so drugi poklicali zdravniško postajo na pomo*. Ženska je dobila vbodno in vrezno rano v tretjem desnem medrebrju prodirajočo v oprsje skozi oprano mreno. Po prvem lečenju je zdravnik dal prenesti ranjenko potom ambulančnega voza * boluišnico. Njeno stanje je precej težko. R.snitelja so spravili v preiskovalni zapor. Vtopljenec. Prejšnjo noč so na vznožju pcii.ola Sv. Karla potegnili iz vode trux>lo okolo tridetetietnega moža. Ničesar se ni rašlo na njem, kar bi bilo mog'o pričati o njegovi o ebi. Prepeljali so zato truplo v mrtvašnico pri sv. J usta. Čuvaj parnika „Miramar" je povedal, da je okolo ure popolnoči zaslišal iz sredi morja vp. je ca pomeč. Ob 11. uri je bil vtoplienec piepozoan od težakov Rudolf« S*aiao, Karla Stopper in Nikolaja VaL'e, ki so izjavili, da je pokt.jaik bil njihov tovariš, nek Ivan po domače „Cu-iata. — Coen. večni samomorilski kandidat, jo zopet poskusil samomor. Poklicana je bila včeraj zdravniška postaja t ulico Toma so Gro«ti, kjer se je na cesti nekdo prerezal z nožem vtripno žilo v svrho Bamomora. Pritekel je dr. Wulz in našel znanega Edvarda Coen, starega 34 let, večnega kandidata za samomor, ki je že neštetokrat ali vedno z neugodnim uspehom poskusil spraviti se iz te doline solza. Prenesli so ga v bolnišnico; bil je silno razburjen. Samomor. Htevarja Antona Pangaro, starega 40 let, so našli včeraj zjutraj obešenega na tramu v hlevu, kjer je bil zaposlen v ul. Piccardi š\ 12. Dr. Monti je kon»tatiral smrt. Vzrok samomoru je pripisati hipni blaznosti. — Pozor na strelno orožje! V bližini Ma-rezig sta se bn>ti Anton in Marija Jerman, prvi star 6 let in pol in druga malo več, igrala pred hišo. Sestrica je imela v roki revolver, ki se je nakrat sprožil. Krogla je zadila Tončka na desai ključnici. Prepeljali 60 ga v X, oddelek tukajšnje bolnišnice. Riziko dela. Kari Vaderstein, 38-leten težak, stanujoč v ulici Moiin a vento št. 51, je včeraj na delu dobil vrezno rano na temenu glave; zdravnik mu jo zašil rano. — * Matevž Napič, star 23 let, je včeraj delal na novem pomolu pri Sv. Andreju ; nakrat ga je neko dvigalno vitlo močno vdarilo po glavi. Dobil je jako težko bunko na glavi in lahko pretresenje možganov. Prenesli so ga v bolnišnico. Oparjeni. Gasvodić Ana, stara 50 let, stanujoča v ulici Instituto št. 30, je dobila ▼Čersj težke opekline, ker se je po nezgodi polila z vrelo vodo. — Orland Pavatello, enoletno dete. se je hudo oparil z vrelim mlekom. — Ivan Schmuk, 20 let star, je dobil od vrelega mleka opekline I. in II. reda. Vse je lečila zdravniška postaja in jih potem spravila v bolnišnico. Šmeintoa. Vedno nljuden Stara devica (v posredovalnici ženitev): Že tri leta čakam ženina in vi mi ga niste mogel najti. — Posredovalec : Nič ne de gospodična, vi ste se izvrstno ohranila. Koltdar ln vreme. Danes : Lndovik kralj. Jutri: Zefirin papež. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -{-27° Cels. — Vreme včeraj lepo. Vramanaka upovad sa Primorsko: Oblačno, spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. DruStvene vesti. Vojaško veteransko društvo. V nedeljo dne 23. t. m. je imelo tržaško veteransko društvo sv. mašo povodom rojstnega dne našega cesarja. Maše v cerkvi sv. Antona no7. se je udtležilo društvo korporativno z društveno zastavo in godbo. • Popoludne je bil pa občni zbor, na kateremu je bila želja enega dela tega društva, da bi se pravila preuredila, odbita z veliko večino. Gospodarstvo. Mad«že črne tinte v belem platnu očistiš če razgreješ nekoliko limoninega soka in namaka« v njem liso tako dolgo, dokler ne izgine popolnoma. Sledniič pa operi dotično tkanino v vreli vodi ali vrelem mleku. Penzijaki zavod češkega denarništva v Pragi. Po došlih informacijah bodo še tekom tega meseca potrjena pra?ila tega zavoda. Ozirom na to, da se bliža zadnji rok za priglasitve (28. avgusta t. 1.), je treba, da bi se zavodi, ki imajo dolžnost zavarovanja, pri- mu*t vsakovrstnega pohištva • navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. • Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo ter vogal ulico sv. Katarina. itv. ia .-aaSMSr: : Prodajalnica in pekarna :: F. PBTBHNEL je preložena iz ulice Giulia 76 v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prej?Djega lastnika Wran, Jos.je zopet dovoljena sedanjemu lastniku P. PETERNEL. SSa A. Bergant Trst, via San Lazzaro 5,1, nadstr. Cesalka za valovite lasi. Negovalka za roke. Se priporoča cenjenim gospem. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. Čermak « $. Jusckr TRST uiica deiia Caserma štev. 13. II. nadsi VELIKA ZALOGA Direktni dovoz štajerskih kokoši is jajc. Specijaliteta: Graške poalards. Cene dogovorne. — Postrežba na dem. Ulica Campaniie ši. 15. PISARNA avtor. civ. inicnerja in zemljemerca se je preselila z 24. aug. v ul. S. Lazzaro 17 __ (PALAČA DIANA)__ apnenega karbida sodčeki od lOO kg kron 30 ; 50 kg kron 31 ; zrnati kron 33 za lOO kg, - Čiste tete, embalaža zastonj. _u____ i Za Istro Goriško franko na ladijo ali postajo naročnika najmanj za 100 kilogramov PAOLO PATRIZI, TRST ulica Sati Lazzaro štev. 9 Dr. Fran Korsano specijalist za 8lfilfti{ne In kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nlcoio itev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema ol IS. do t. Ia oJ 5. In pol do 9. in pol pop STARA MIRODIL.NICA Fed. F. Kober Siicc. TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak, čopiče v, pramealj, ks-mlfolh lidtlkov, miner, vod, parfl-bot, zamahi, Sel.zn. iloo, .lastike sa oeplj.nj«, mila n STEKLENIH SIP. Zaloga žvepla in modre galice. 71 fi. jttillovatz mehanična deiainica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelov 1A Najbolja Hfrana za J zdrave in bolehne o- troke kakor tudi odra-sle, priporočena od prvih tu- in inozem-skih zdravniških avto- ritet in tisočev doma-_____čih zdravnikov. Moka »K U F K KE« utrjuje okostje, oiačuje živčevje, urejuje prebavljanje, je jako cena in najboljše redilno sredstvo. Poučni zvezek »Dojenček« dobiva se zastonj povsodi, kjer se prodaja »KU-FliKF.« kakor tudi pri tvrdki R. Kufeke Dunaj III. Prodajalnica olja, jesiba in mila F. COSTANTINI se je preselila z 24. avgustom iz Piazza S. Giovanni štev. 3 v ulico San Lazzaro št. 15 za cerkvijo S. Antona novega. Prodajo se plodonosna jajca :: (za podlaganje) velikih kokoši, ukusnega mesa ter dobrih nosilk. Na razpolago so sledeče pasme: Plymouth, Roks eueoli, Arpingston Fulvae, lele Wyan-dottes, jerebieaste, zlatorumene in srebraste. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti" pod št. 637. Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št II Velka izbera perkala. 'bjtista in zeflrja. Blago volneno za gospe, perilo, moderei. — Velika zaloga maj in drobnarine po najnižih cenah. 1 Prodajalnica švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM urar In izdelovatelj fiasomerjev. TRST — C0R80 štev. S — TRST blizu knjigarne Vram Bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina- ___stih ur. ■ Stenske ure z modernim zvoniiom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. po zmernih cenah. Popravljanje se izvršile po dogovornih cenah in z garancijo. _ I Pohištvo| in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia Trst — via Maloanton 7 TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Minzi Trajna zaloga pohiSl*"1 ulica delia Santta Stev. 14. Crst — eHca MU C«u it M. Zaloge: Piazza Hosarto Stev. i. Uiica L^zzarorto vocci»io štev. |i Pisarna J i ulica Lazzaretto vecchlo Stev. 35. Katalogi, načrti in proračuni na, zahtevo. Telefon: 6~70; 6-M. (Za informacije rprsiati &-70). i Stran IV ►EDINOST« štev. 235. V Trstu, dne 25. avgusta 1908 glasiti kar najhitreje. Natančneje informacije poda z radostjo ustanovni odbor Pevskega zavoda češkega denarništva. Vesti iz Goriške. X Zapostavljanje goriških Slovencev od strani deželnega zbora prekorača že vse meje. Skoro vsi zakoni, ki jih je sprejel deželni zbor v svoji zadnji šestletni dobi, so tako stilizirani, da imajo Lahi prednost tudi v takih stvareh in slučajih, ko jim nikakor ne pritiče. Pripoznati se pa mora, da so temu krivi bivši slovenski poslanci sami. Kakor je obče znano, dela dež. goriški zbor vedno s silo na par. Ko se otvarja, ni po drugi seji dolgo nobene, potem prihaja morda na teden ena, k večjemu dve. Ko se mu bliža zaključek, so pa na dan kar po dve seji z ogromnim dnevnim redom, ki se izvršuje avtomatično. Navadno prihajajo v take seje tudi načrti voznih zakonov, ki se sprejemajo en bloc, ne da bi se prerešetalo njih besedilo, ki je vedno tako sestavljeno, da se daj a laški manjšini prednost tudi v stvareh, ki določajo o devetdesetinski slovenski veČini. Načrti zakonov bi se morali pravočasno Tročati poslancem in časnikom, prvim, da jih pretresajo, drugim, da jih priobčijo javnosti, kajti več oči več vidi in več ve! Deželni odbor goriški pa do sedaj ni postopal tako; njegovi sluge so marveč pred sejo polagali načrte zakonov na sedeže poslancev tik pred sejo, na katere dnevni red so bili postavljeni. Oporekalo se mi bo morda, da so se dotični načrti razpravljali v odsekih, tedaj pa zadev-Ije slovenske poslance krivda, da niso tam znali varovati koristi svojih volilcev. Da podkrepimo to trditev, naj sledi tukaj drastičen slučaj, kako so na kovanju novih zakonov branili slovenski goriški deželni poslanci koristi svojih slovenskih vo-Jilcev. Po zakonu za povzdigo živinoreje na Goriškem od dne 13. maja 1903. dež. zak. kt. 24, imajo Be prirejati vsako leto razstave goveje živine, in sicer za srednje govedorej-sko ozemlje v Gorici, na Cesti pri Ajdovščini, v Kanalu, Komnu in Sežani. Za vsako razstavo je predpisana posebna cbdarovalna komisija. Te se sestavljajo za razstave, izvzemši za ono v Gorici, iz členov dotične dopustilne komisije, iz c. kr. živino-zdravnika, iz odposlanca deželnega odbora ter odposlanca c. kr. kmetijske družbe v Gorici. Za razstavo v Gorici pa, ki obsega ves sodnijski okraj goriški in občine Medana, Kožbana in Dolenje v gradiščanskom glavarstvu, obstoji obdarovalna komisija iz predsednika dopustilne komisije za mesto Gorico ki družini ulica Boccacio 14. HI 6 Mlad pisarniški praktikant ::: lahkega, hrvatskega in nemškega jezika v bese ii in pisavi popolnoma zmožen, se takoj sprejme. Predstaviti se je via Campanile 3. _-000 Hy4 ali tri dijake meščanske 5oie v Postojni <»e sprejme v stanovanje s hrano; strogo nadzorstvo. Kje ? pove Ins. odd Fdinosti. 1233 Odda olmD co 14-letnega zdravega dečka kot O pit/J ITI C O C učenca v prodaj alnico jest vin v Barkovljah. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. (1253 trgovino jeatvin se išče. Mahnič, 1153 Vajenca Bazovica Poi#nunfiig ki Je zmožen voditi največje rCvUVUUja pevske zbore, išče službe. Sprejel bi tudi kakSno postransko službo. Sodeloval je tudi pri godbi. Naslov pove Ins odd. Edin. 1245 Plačilo na obroke ženske obleke, moške obleke, dežniki, trliž, posteljna pokrivala, zavese, modiljoni, slike, ogledala. — Ma-doDnina 43, L nadst. 1225 lnA;n O+nlfo mizarski mojster, Trst, ulica JUSip OIUIIO Belvedere štev 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela Aleksander parni Sprejema vsakovrstno tapetarsko rpežno. Cene zmerne. Tapeoirar, Trst ulica Chiozza št. 5. delo. Delo fino in 1167 Tvrdka Ivan Simitz fz™!'^ Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za moške obleke povsem nove. Specijateta drobnih predmetov za krojače._134?» Prnrlo Cd kmetija, pol ure od želez, postaje, ■ rUUd bv norozidani hlevi in hiša, 75 birnov posestva, gozd, skupni pašnik za 10 goved, 6 konj in 20 ovc, hišni mlin, kmetijski slroji t. j. z vso opravo za 30.000 K. Več pove g. Štefan B a y e r, župnik v Grabštanju, Koroško. 1-32 Praška tovarna specijalitet, griotte in jajčjega konjaka sprejme zastopnika ===== za Trst in primorske dežele. = Ponudbe gospodov, le sposobnih k raprezentaciji, zmožnih slovenščine in italijanščine —:— in vsaj deloma veščih češčini ali nemščini, sprejema tvrdka —:— tt pfeifer a synovć praga-žižkov (Oeiko. mr Odprlo se je novo veliko skladišče POHIŠTVA = in tapetarij : PAOLO GASTVVIRTH v ulici Stadion št. 6 z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroke. Zamore si vsakdo ogledati, ne da bi bil primoran h' U*m&MUnnnHKKHXM* ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov Remiugfhaii£ in iz meščanske tovarne „Pilsner Urquell v Piznu v sodćekih kakor tuotteoooooooott j?iaHJ« vdove Salarin! Kdor trpi na hemerojdah, revmatizmu, protinu, glavobolu in zastarelih tajnih boleznih zamore _ ozdraviti s pomočjo Odvarkov Occotti) Sarsaparilje prendini (» od v ar ko v za K 1*20 pošlje po poštnem povzetju Odlikovana lekarna, Prendini passo di Piazza št. 2 ili ui. Post* Nu««» £" „Alte CrtU di L«adr*- dc!la Fafer« a (Toga! T«rreate). Vfclik izbor izgoteTljenik oblek t« aao&ke, kotami ta ctrcke PoTriniki, ko6m kbiotl os rat^ifa paletetOT. Obleka aa doaa ia delo. Dilivt^ »fi«1*«. Tiroliri lo^en. NeprcnečijiTi plafiCi (prtrtJ-tfljitiki). S^iosj.Jaiiteta: blago ta- ia i»oce«s*kfi: »Ttra. IzgoUvljajo se obleke po caeri pe najaj*«^® to^o, '*a *]*gant»e p* eiak^a Stenic ni več! po uporabi novega izdelka „DESTRUCTOR' odlikovanega z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razstavi v Rimu. ..DESTRUCTOR" deluje takoj. Pokonča jajčka veake golazni in ne dopusti, da ne zopet zakotij o. Očisti glavo vsake nesnage. — ,.DE8TEUCTOB* je za vsako družino neobhodno potreben. Ne pomaže, ne razjeda, ni strupen, ampak higijeničen. — Na tisoče pisem dokazuje njegovo izbornost. — ^DEITBUCTOB" zalaga Nnzzi & Co. - Cervignano Steklenice po K 4 20, 2 30 in 150. === BOGOMIL PII10 G-inseppe Preprodajalcem popust. S3T Iščejo Fla prodaj po vseh mirodilnicah. se povsod zastopniki. Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri ---- Gorici. = Luten želeaaiskl tir: Gorica, drž. kolod., Solkan Mizarska zadrusra v Solkanu ZALOGE: SOLKAN, TRST, viaCatarma4 Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE: REKA, Via Pile 2 SPLIT, na novoj obali bivši ura« v 8ežant inu svojo nove prodajalnico ur v TRSTU ul. Vincenzo Beltini št. 13 BasjitoU cerk»e »t. Antona » ■■» vsakovrstne veri/.ict po ^ pravih tovai. cenah. Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija = K 1,000.000 =