Beželni zbor štajerski. Gradec, ^O. novem. Razprava o povišanju užitninskega davka na vino in mošt za mesto Gradec. GraSko mesto potrebuje novih dohodkov. Vpeliuje torej vedno nove davke. V seji dež. zbora dne 5. nov. 1903 so se mestu dovoliie nove doklade in sicer na najemSčino za stanovanja in na državuo pristojbino pri prodajanju ia dražbanju premakljivega imetja. Ša eden davek je zahtevalo mesto Gradec, narareč zviSanje doklad na vino, katero se uvažuje v mesto Grudec za 5%. Tu so se pa uprli poslanci vinorejskih okrajev. Izmed Slovencev je povzel besedo g. dr. Jurtela, ki je dokazal, da vsled večjega užilninskega davka na vino ne bodo mogli vinorejei svojega pridelka prodajati po taki ceni, kakor dozdaj. Proti zvisauju sta govorila konservativec Kren in Holzer; zagovarjala sta to obdačenje barona Kellenberg in Moscon, pa graški župan dr. Graf. Predlog za obdačenje se je sprejel s 37 gla-sovi proti 22. Sprememba volilne postave.  Pcgajanja med nemSko narodno večino in manj^ino dežel. zbora zastraa spremcmbe volilne postave za deželni zbor 30 se razbila. Nemška večiaa je sieer dovolila, da dobijo kmetijski poslanci še enega dežel. odbcmika, toda za sebe so tudi še enega zahtevali. Tako bi se namesto šest v prihodnje volilo osem dež. cdbornikov. V to pa manjšina ni mogia privoliti. Zato sta obe stranki, večiaa in maajsiaa, vložila nova samostalaa predloga, vsled katerih ostaae število poslancev in dež. odbornikov aespremeajeno, samo da se vpelje nova volilna skupiaa, v kateri smejo voliti vsi tisti, ki so bili dozdaj izključeni od volilae pravice. Večina je predlagala v seji dne 5. nov., da se za to sploSno skupiao dovoli 8 poslancev, manjšina pa 11. Po naavetu večine naj se v onih štirih krajih, k|er se volijo od 1. 1897 po Stirje poslaaci v državni zbor — voli osem poslancev v dežel. zbor. Po nasvetu manjsine (Sloveaeev, kcnservativcev in bauerabundlarjev), naj bi se volili trije poslanci sa mesto in trge, osem poslancev pa kmetske občine. 0 tem se zdaj razpravlja. Je pa vprašanje, če se sprejme eden ali drugi izmed teh dveh predlogov. Po nasvetu večine bi Stel deželai zbor v prihodnje 71 poglaacev, po načrtu manjsine pa 74. Še istega dae, 5. novem., se je o obsh predlogih razpravljalo v političnem odseku. Predlog večine sa je sprejel — rnaajšina pa bo v zbcrnici zagovarjala svoj predlog. Poprava železnične proge iz Celja v Velenje na Lavi. Ko se je zidala železaična proga CeijsVeleaje, so probivalci na Lavi poleg Coija zahtevali, da se mora v železničnem nasipu aapraviti tako žirok vodotok, da ne bo aastopila nevaraost preplavljeaja po Ložaici. Žal, da se na to zahtevo ni ozirslo; napravil se je silno tesen vodotok in ob vsakem večšern deževju imaio posestniki aa Lavi vodo v hiSah in hlevih. Posebno ob jesenskih povcdnjih ie to silao bridko, ker osiajajo staaovanja skozi celo zimo mckra. Poslanec dr. DeSko je prediagal, naj se vodotok pr-i tem železničnem nasipu razSiri, da ne bodo Lavčani v vedni nevsrnosti preplavljenja. Ta predlog je vtemeljil dr. Dečko dne 6. novembra, ki se je potem izrofiil železničnemu cdseku. Istega dne je vtemeljil dr. Hrašovec svoj predlog zastran ustanovitve mežčanske šole v Žalcu. G. dr. Hrašovec je utemeljeval svoj predlcg bljzu z istimi rsžlogi kakcr teden poprej g. Žičkar sličen predlog zastran Sevnice. Pristavljal je pa, da «e nahajajo bliau Žalca razae tovarne; v Žalcu je srediSče pridelovanja in kupčije s spodnještajerskim hmeljem. Očividno je torej, da so tam prebivalci, ki zahtevajo višjo meSčansko izobrazbo. Predlog se je izročil aaučaemu odseku. Meščanska šdla v Sevnici. Utemeljevaaie predloga poslaaea Žičkarja za U3tanovitev meSčanske šole v Sevnici. Visoki deželni zaor! Odbor tržke ob6ine Sevnica je v Bvoji seji dne 16. okt. 1903 jednoglaano sklenil poslati visokemu deželn. zboru prošnjo za ustanovitev trirazredne meščanske šole s slovenskim učnim jezikom z začetkom šolskega leta li>04. Na tej šoli bi se naj poafieval nemSki jezik kot obvezni predmet. Ta prošnja tržke občine Sevnica je gotovo popolnoma opravičena, ako pomislimo, da v okraj. glavarstvih Celje, Brežice, Slovenjgrad«c in Konjice ni nobene take šole razun nemške deželne mesčanske Sole v Celju. Na ta nažin je zaprečena višja šolska izobrazba v materinem jeziku večini prebivalstva v imenovanih okrajnih glavarstvih, ki so večinoma Slovenci. Slovenci so pa ravno tako davkoplačevalci kakor Nemci, a vendar so, kakor sem že omenil, izključeni od meščanske šolske izobrazbe. Mi Slovenci imamo gotovo pravico zahtevati, da se nam za naS denar nstanovi taka šola. Sevcda ruora biti slovenska, ker je za naše slovensko ljudstvo; kajti dokazano je od mnogih pedagogov, da je izobrazba naroda^v njemu tTjjem, uerazumjjivem jeziku nemogoča. Na Štajerskem imamo sedaj 14 javnih meščanskih Sol, javna dekliška meJtanska žola v Celjn se je lani dovolila in v letošnjem zasedanju se je zopet sklenilo, UBtanoviti dve meštanski šoli in sicer v Knittelfeldn in Voitebergu. Imeli bomo sedaj 17 javnih meščanskih šol in če še prištejemo 6 deželnih meščansldh šol, je 8kupjy 23 zavodov. Ker pa tvorijo, kakor znano, Slovenci na Štajerskem eno tretjino prebivalstva, imajo pravico zahtevati, da je od teh 23 meščanskib šol 8 ali pa vsaj 7 slovenskih. Toda dozdaj nimamo niti ene slovenske meščarjske šole. Tržka občina Sevnica omenja v svoji prošn.ji, katero sem predložil minoli teden, da prepusti deželi za ustanovitev šole popolnoma pripravno poslopje. Zato si usojam predlagati, da se ustaucm za trg Sevnico in okraj javna trirazredna meščanska šola s sloven3kim učnim jezikom in sicer začetkom prihodnjega žolskega leta. V formalnem oziru predlagam, da se izro6i ta predlog v presojevanje in predlagairje naučnemu odseku. (Predlog, da se izroči naužnemu odseku, se sprejme.) Uravnava Sotle. (Predlog poslanca Žičkarja.) Visoki deželni zborl S predlogom dežel. odbora, ki pride v prihodDji točki dnevnega reda na razpravo, o uravnavi potokov Sevnišnica, Močnik, Gaberniea in in Sromlica, se jaz popolnoma strinjam, samo to prosim deželni odbor, da začne kmalu z delom, ker s tem zabrani veliko ikodo, katero povzročnjejo imeno?ani štirje potoki. Naj mi bode dovojjeno omeniti pri tej priliki še dve dragi reki v politič. okraju Brežice, ki povzročujeta tudi veliko škodo. To sta reki Sotla in Sava. L. 1899. se je sklenilo v deželnem zborn, da se začne z uravnavo Sotle, mejne reke med Štajersko in Ilrvatsko. Hrvatska vlada je dala privoljenje k skupnemu postopanju ter je dostavila, da ne povzroča Sotla samo na štajerski, ampak tudi na hrvatski strani veliko škodo. Zato so leta 1901. to reko obhodili v n.jenem celem toku od Rogatca pa do izliva v Savo. Takrat so bili prisotni: zastopniki centralne vlade, namestništva, dežel. odbora kakor tudi zastopniki hrvatske vlade. Od vseh se je povdarjala nnjna potreba uraynavanja Sotle. Pri tej komisiji se je še posebej povdarjala nevarnost, ki preti vasi Gregovci, katera leži ob Sotli. Zato se je sklenilo izločiti del Sotle pri Gregoyeih iz načrtane uravnave in preskrbeti pri tej vasi primerne obrežne utrdbe. Toda do danes se še ni nič zgodilo! Niso se sestavili načrti za uravnavo Sotle niti za utrdbo obrežja pri Gregorcih. Zato prosim poklicane faktorje, deželni odbor in visoko vlado, naj vendar enkrat nekaj ukrene, da se zabrani da)\jna škoda. — Kar se tifte nravnave Save v okraja Sevnica pri vasi Brezovo, se obrnem s posebno ptošnjo do Nj. ekscelence dežel. namestnika, naj vendar enkrat ukrene, da se izvrše tamošnje obrežne utrdbe. Obrežna polja je tam spodjedla reka 1. 1901 in 1902 v dolgosti 1000 met. in 15 m na široko. Spomladi letožnjega leta se nam je obljubilo, da se bodo obrežne utrdbe pri vasi Brezovica Se letos izvršile. Tudi bi se bilo to lahko storilo, ker je bilo vreme jako ugodno. Toda to leto se ni nič izvršilo in zopet bo pri prihodnjem nalivu velik del rodovitnib. njiv in travnikov zginil v Savi. ^ato prosim ekscelenco g. dežel. namestnika in deželni odbor, naj v obrambo rodovitnih njiv in travnikov na obrežji Saye pri vasi Brezovo kmalu, najdalje pa do prihodnje spomladi, ukrene, da se izvrše potrebne obrežne utrdbe.