PoStirirta plaftina ▼ fjotorifllL
Leto XIV., štev. 61
Ljublfasia, nedelja 12. marca 1955
Cena Din
UpravDi&rvo; LJuOtjaaa. fvaaiijeva
ulica i. - leieton it 3122. 3123, 3124 3123. J12&. Inseratm oddelek: Ljubljana. Selen-burgova d 1 — Tet 3492. 2492. f o družni ca Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: ICocenova ulica
št. I — Telefon št 190 Račun' pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čisk> 78.180. VV• er i» 103 ?41
		
m	V ' 1	j§p|
s	J•/VV- - • -.,»; .'/K' r -V"' „ •a.v.- - -s:	BB
Narucuina m*&& moečno O m 23.— Za hjozem^rvo Din 40 —.
U redni* tvo: Ljubljana. Knafljeva ulic« 5. Telefon it 3122. 3123. 3121 3125 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon it 2440
Celje. Strossmaverjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopiai se do vračajo. — Ogiasi po tarif ii.
Seme in sad
Državni zakoni, občečloveška morala in družabna obzirnost zahtevajo od vsakogar, da z izjavami ali dejanji ne poslabšuje položaja, obtoženca, ki je prišel v nasprotje z zakonom in se mora zato zagovarjati pred sodiščem. V posebni meri velja ta obveza za časopisje, katerega vpliv je navadno mnogo jačji od vpliva izgovorjene besede. Niti sence očitka ne more pasti na nas, da ne bi se bili ravnali pc tem pravilu, ko smo poročali o šenčurskem procesu. Šele, ko je bila sodba že izrečena, smo na uvodnem mestu zbrali glavne točke pravore-ka in poudarili modro uvidevnost sodišča, ki je z milo sodbo upoštevalo položaj zapeljanih ali politično manj preudarnih obtožencev. Omenili smo tudi, kako so obtoženci — po zakonu je to tudi nji h m'a pravica — zanikali vsako krivdo in zavračali vsak očitek, da bi bilo njihovo delo škodljivo za državo. Zaključili smo z ugotovitvijo, da znači izrek državnega sodišča ostro obsodbo akcije in dela, ki sta ustvarila teren za šsnčurske dogodke.
Naš članek je bil pisan mirno, stvarno in do skrajnosti obzirno. Kljub temu smo bili pripravljeni, da bo »Slovenec« odgovoril nanj po svoji stari navadi z meglenim zavijanjem in splošnim zmerjanjem. To se je res tudi zgodilo. Naša javnost že do-bro pozna te metode, zato se nam ni zdelo potrebno, da bi karkoli odgovorili. Potrebno pa se nam zdi, ■rli sedaj, ko se sodba državnega sodišča že izvršuje, opozorimo na značilno stvar, ki se je na sodni razpravi pokazala in ki jo opazujemo tudi doma dan za dnevom.
Preiskava o demonstracijah in izgredih v kamniškem in kranjskem okraju ie ugotovila in glavna razprava sama je potrdila, da so se res dogajale stvari, ki niso bile le v ostrem nasprotstvu z zakoni, marveč so imele že naravnost p roti državni značaj. Obtoženci so odločno zavračali od sebe vsako krivdo za nje. Njihova obramba je celo namigavala, da so se tam v okolici Kranja potepali nekaki tuji špijoni, ki so se menda pomešali med dobro domače ljudstvo in delali zgago med njim. Z zadoščenjem je naša javnost vzela na znanje to odločno obsodbo pojavov, ki niso v skladu z dolžnostmi prav vseh državljanov do skupne domovine. A še z večjim zadoščenjem bi bila zabeležila, ako bi bili ljudje, na katerih besedo poslušajo razredčene množice iz bivše SLS, že mnogo prej odločno obsodili in zavrnili vsak tak pojav. Ako so s prižnic duhovniki lahko razglasili ljudem, da Sokol »noče nič vedeti o poštenem slovenskem imenu«, bi pač lahko z istega mesta ljudi tudi poučili, da sta narod in država dobrina, ki jo moramo čuvati vsi brez razlike, in bi mogli obsoditi pojave, ki niso v skladu s tem dejstvom. Na žalost niso znani primeri, da bi se bilo to zgodilo. Ah ni takega molka marsikak zaslepljenec lahko smatral za odobravanje? Pri tem niti ne govorimo o čudnih nastopih posameznih duhovnikov in veljakov iz vrst bivše SLS ob raznih patriot i enih svečanostih.
Kak mesec bo tega, kar je Akademska zveza, ki reprezentira tako zvane katoliške akademike, javno posvarila pred komunisti, ki da se vtihotapljajo med dijaštvo in skušajo po svoje usmerjati razne njegove akcije. Že nad leto dni pa so se v delu akademske mladine pojavljale stvari, ki so daleč presegale pravice »mlade krvi« in »akademske svobode«. Prav vplivno in vidno so pri njih sodelovali dijaki, lri veljajo za somišljenike Akademske zveze, ne da bi ta take pojave javno odklonila in obsodila.
Od predlanskih volitev smo dobili v Sloveniji novo vrsto literature. Od časa do časa se pojavljajo po deželi in po mestih letaki, ki veljajo za tajne okrožnice klerikalnega vodstva. Mnogi teh lepak v so direktno protidržavne vsebine. I- vendar ne poznamo izjave, da le-' k • niso izdali oni, ki jih prejemniki ma o za avtorje, in ne svarila, naj ljudje hujskarijam ne nasedajo. Tudi tak molk se od javnosti in posebej še od onih, ki so jim letaki namenjeni, upravičeno smatra za odobravanje.
Na take in slične načine se ustvarja ozračje, ki se v njem lahko porajajo šen-čurski dogodki m drugi žalostni pojavi. Naknadno odklanjanje in obsojanje je zvonjenje po toči. Seme mora biti drugačno, pa bo tudi sad lepši in boljši.
Novi železniški direktor v Ljubljani
Direktor Kkxf?č je premeščen
v Si'bf>t<co
Beograd, 11. marca AA. Z ukazom NJ. Vel. kralja je imenovan za direktorja državnih železnic v LJubljani Josip Cugmus, referent prometnega ministra.
Dosedanji ravnatelj direkcije državnih železnic v Ljubljani inž. Makso Klodič Je imenovan za ravnatelja direkcije državnih železnic v SuboticL
otresna
strofa v Kaliforniji
V petek je silen potres opnstošil cvetoče predele južne Kalifornije
— Na tisoče mrtvih in ranjenih
Los Angeles, 11. marca- d. VSo Jnžno Kalifornijo, kjer imajo svoj sedež največja filmska podjetja in so tudi največji petro-lejski vrelci na svetu, je upostošil v pretekli noči katastrofalen potres. Poprej cvetoča dežela je silno opustošena. Po potres« so nastali še velikanski požari, ki so zašeli tudi skoro vse petroiejske vrelce. Ob obalah je morje tako razburkano, da ogromni vo-lovj rušijo še to, kasr je ostalo po potresni katastrofi. Škoda se za enkrat ne da niti približno oceniti, prav tako pa tudi še ni mogoče ugotoviti, koliko je zahtevi!« katastrofa človeških žrtev. Vse bolnice So polne ranjencev in povsod morajo ustanavljati zasilne bolnice in ambulante.
Zemlja se je tresla vso noč
Potres se je začel sinoči ob 17.55 ter je trajal s kratkimi presledki vse do 3.47 zjutraj, a se še vedno pontavlja. Danes dopoldne je bil zapet hud potre<sni sunek, ki je porušil mnogo polopij, poškodovanih že pri prejšnjih potresnih sunkih. Ker so s potresnim ozemljem prekinjene skoro vse telefonske in brzojavne zveze in je povečini ustavljen tudi železniški promet, so za enkrat znane šele samo nekatere podrobnost L Letalci, ki so jih poslati na izvid v prizadete pokrajine, pripovedujejo, da kaže vsa dežela obupno sliko opustošenja in razdejanja. Na tisoče in tisoče beguncev zapušča svoje domove in beži v doslej še neprizadete kraje, kjer bivalo na prostem. Med begunci vlada panika in strašno pomanjkanje, s®j so večinoma pobegnili Sredi noči, nekateri moto v nočnih oblekah, tako da niso rešili prav ničesar.
Obsedno stanje
V nekaterih industrijskih centrih so s« pojavile razbojniške tolpe, ki so izkoristile splošno paniko in začete ropati. Kalifornijski guverner je takoj sklical državni svet, ki je sklenil proglasiti za vso državo Izjemno stanie.
O katastrofi so Me obveščene centralne oiia&ti v Washingtomi tec le predsednik Roosevelt nemudoma odredil, nai se v prizadete kraje pošje voteštro In moraia rioa,
ki naj z vsemi močmi pomagate prizadetemu prebivastvu. Obenem so oblasti ukrenile vse potrebno, da se čimprej rešijo ranjenci, ugotovi število žrtev in oceni povzročena škoda.
Izvor potresa v Oceanu
Po dosedanjih ugotovitvah Camefirieieve-ga instituta v Pasadeni j« bil epicenter teza katastrofalnega potresa v Oceanu, nai-brže okoli Newport-B&acha. Potres so občutili tudi v Mehiki in skoro po vseu ostali Ameriki, vendar .pa ni bil nikaer drugod tako močan, da bi povzročil pomembnejšo škodo
O čudnem pojavu poročajo iz Mahe: Tam je morje nenadoma usahnilo, tako da se je daleč od obale pokazalo morsko dno. Podoben pojav ie bil zabeležen tudi ob Drikki velikega potresa v Messini leta 1908 in sodilo zaradi tega, da je ta poiav v neposredni zvezi s potresom v Kaliforniji.
I Hi I
[rob*
O potresu se doznavaio za enkrat naslednje po dr obn o sti'
V Los Anizelesu je izzval DOtres neiH>-pisno paniko. 2e pri prvih sunkih se ie sesulo več hiš, kar ie pa Daniiko še povečalo. Vsled potresa so popokale tudi kanaii-zactiske in vodovodne cevi. tako da je voda nreolavtta cel mestni okraj. Udrla je tudi v bolnico, ki i« bila takrat že DTena-polraiena z ranjeno-, med katerimi ie naval vode izzival nepopisen strah. Maio«i o skočili iz višjih nadstroDii na ulico in se pri tem smrtoio nevarno poškodovali. Že po prvih potresnih sunkih ie bila prekindena tudi električna razsvetljava, ker se je porušil del električne centrale, pri čemer i« bilo ubitih 200 ljudi- Kmalu za potresom so se ^ojavili na več V*-'"'h požari, ki tih ▼ zmedenosti sp?oh niso mo®H pogasiti. Šele proti jcitru se h oblastem posrečilo vzcpostadti red, tako da so mogli požar idealizirati. Nava? na bohtice v Lo« Amgeselu j« tako velik, da dovažaio
Pariški razgovor!
Prizadevanje Francije in Anglije za rešitev razor©-žitvene konference - Pred važnimi odločitvami v
Ženevi
Pariz. 11. marca d. O posvetovanjih francoskih in angleških ministrov, je bil snoči izdan komunike, ki pravi, da sta Macdonald in John Simon imela včeraj priliko obnoviti odnošaje z ministrskim predsednikom Daladierjem in zunanjim ministrom Boncourjem, s katerima sta izmenjala na-ziranja o glavnih gospodarskih in političnih vprašanjih. Ministri so ob tej priliki v polni meri ugotovili nujnost ženevskih problemov, predvsem glede na trenutni položaj v Evropi. Pri tem so se sporazumeli, da bodo v soglasju z zastopniki ostalih držav skušali zagotoviti svetovni mir.
Čeprav ni bilo mogoče dobiti točnih ofi-cielnih informacij o zadevah, o katerih so razpravljali državniki Francije in Anglije, ni nobenega dvoma, d aao bili glavni predmet razgovorov politični dogodki v Nemci-ji. Odredba, s katero so bili narodno-socialistični napadalni oddelki in »Stahlhelmc uvrščeni med redne policijske čete se v ofi-cielnih angleških in francoskih krogih obsoja kot očitna kršitev versailleske pogodbe. Bržkone bo sledila zaradi te zadeve tudi skupna diplomatska akcija Francije in Anglije. Za sedaj je bila opuščena misel sklicanja posebne konference petih velesil.
Zdi se, da je prišlo na teh konferencah tudi do sporazuma med stališčem obeh vlad zastran medzavezniških dolgov. Obe vladi Posta druga drugo informirali sproti o poteku pogajanj. V vseh vprašanjih, ki so prišla na konferencah na dnevni red. se je pokazala enotnost francoskega in angleškega stališča, da je treba ohraniti zvezo med obema državama za ohranitev miru.
Listi komentirajo z zadovoljstvom pariške razgovore francoskih in angleških državnikov in podčrtavajo, da so pripravili pogoje za nadaljnje dogodke. Macdonald je ostro obsodil hitlerjevske izgrede, Goe-ringove govore in incident v Kehlu. Levičarski listi naglašaoo, da so pariški razgovori potekli v popolnoma prijateljskem duhu in da pomenijo okrepitev dosedanjih dobrih stikov med Parizom in Londonom. Ta sporazum jt najboljše jamstvo za bodočnost in za mir v Evropi.
V zvezi z razgovori, ki jih je imels včeraj predsednik francoske vlada Daladier z Mac-donaldom in Simonom, je francoska vlada sklenila da se Daladier udeleži razgovorov v ženevi osebno. Daladier bo odpotoval v ženevo prve dni prihodnjega tedna
Angleški komentarji
London, 11. marca. AA. Politični krogi Komentirajo komunike o Macdonaldovih razgovorih v Parizu s predsednikom francoske vlade tako. da gre Maedonaldu sedaj za posredovanje med firanyoskim in nemškim stališčem To zbližanje naj bi se doseglo na podlagi angleškega predloga na razorožitveni konferenci o Izključitvi nasilja in vojne kot sredstva za reševanje mednarodnih sporov, če bosta Francija in
Nemčija sprejeli ta predlog, bi taka pogodba lahko tvorila podlago za širši sporazum
Poučeni krogi trdijo, da bi se predsednik angleške vlade Macdonald rad sestal z Mussolinijem, da bi se ž njim osebno razgovori I o nadaljnji usodi razorožitvene konference. Mussolini je odklonil povabilo za prihod v Ženevo. Zato smatrajo, da bi se Mussolini, Macdonald in Simon mogli sestati nekje v bližini italijansko-švicars te meje. Predlagano je tudi bilo, naj bo ta sestanek v Tuirinn ali v Milann. Angleški listi poudarjajo, da je ta sestanek Mussoli-nija in Macdonalda sedaj nujno potreben. Pri tem se sklicuje na locarnsko pogodbo ki jo je podpisala tudi Italija in s katero je prevzela jamstvo za varnost zapadnih mej. Končno mora Italija upoštevati tudi najnovejše dogodke v Evropi, ki silno ogra-žajo mir.
Kršitev versailleske pogodbe
London. 11. marca. č. Ded tukajšnje^, i-ska trdi, da ie bila včeraj v Parizu obnovljena francosko - angleška entente eordiale, ostali listi pa eo mnenja, da je poročilo agencije Havas izrazilo bolj francosko željo nego dejansko stanje. *Daily Express«, ki je v zadnjem čaeu zašel v germanofilsko erner, pravi, da z angleške uradne strani snoči niso potrdili vesti o obnovitvi angleško - francoske antante. Angleška ministra se nista sp0ra»umela 8 francoskima o skupni akciji in Anglija ni pristala na to. da bi se izročil berlinski vladi protest zaradj pri-drnžitre hitlerjevskih napadalnih oddelkov v stal rž nemške vojske in policije in zaradi kršitve določb mirovnih pogodb glede nevtralnosti Porenja. ko so hitlerjevci zasedli vojašnico v Kehln.
Macdonaldovo posredovanje
?.cneva, 11. marca AA. Davi so prispeli
v 7~nevo Paul "Boncour. Macdonald in Simon.
iVi.acdor.aid hi Simon sta že dopoldne sprejela dr. Beneša. Hendersona, Bourqui-na (Belgija). Wik?cr» in Aloisija. ki se Je davi pripeljal iz Rima. Na konferencah se je Macdonald informiral o stališčih posameznih delegacij, da bi na njihovi podlagi našel sredstvo za čim prejšnjo zaključitev razorožitvene konference ali pa vsaj na novo orientacijo konference.
Tukajšnji merodajni krogi ne verujejo v uspeh Macdonaldove akcije na razorožitveni konferenci. Italijanski in nemški delegat sta izjavila, da nimata pooblastila za kakšne važnejše sklepe in dogovore, razen tega pa je italijanska vlada pozvala svo_ jega zastopnika na razorožitveni konferenci, naj Skuša dokazati, da Je za neuspeh konference odgovorna edino Francija,
vsako uro 700 ranjenih
Nad 600q ranjencev so morali namestiti v z a sil.rti h bokiicah, ki so bile urejene v raznih javnih poslopjih. Položaj je biJ v toliko strašnejši, ker zdravniki skoro vso noč .liso mogli vršiti operacij. Operacijske mize so se zaradi ponavljajočih se potresnih sunkov tako tresle, da se noben zdravnik ni upal prijeti za nož.
Cela mesta v razvalinah
Kako* kažejo prve vesti, je potres povzročil najhujše razdejanje v Longbeachu. Od 6200 hiš jih je bila večina v razvalinah ali pa v ognju. Kar je še ostalo, je uničil ogromen morski val, ki se je pojavil danes zjutraj. Vse trgovske hiše v Gomp-tornu so v raz alinah. V San Pedrti se ie porušila mestna električna centrala, pri čemer so vsi uslužbenci naSi smrt pod razvalinami. V Santa Ana je potres popolnoma uničil tamošnjo moderno urejeno in sloviifco tw>! i tehnično šolo.
Prof. Einstein slučaino ušel smrti
Potres bi bil kmalu spravil ob življenje tudi znanega nemškega učenjaka Einsteina, ki poučuje na tehnološkem institutu v Pasadeni. Baš v času, ko se je pojavil prvi potresni sunek je zap-uščal poslopje. BiH je oddaljen komaj 10 korakov, ko se ie stavba sesula-
Največji petrolejski vrelci v plamenih
V okolici v San Pedra so nastafe veffke iopremerrfbe. Deli gričev v pogorju Palos-Verde m Retondobech so se pogrezniti. Najhujši ie položaj v Signal Hillu, kier so največji petrolejski vrelci na svetu. Ze po prvih potresnih sunkih je nastal požar ki je kmalu zajel vse vrelce. Splošno domnevajo, da je nastal požar zaradS notranje erupcije. Na poimoč je bilo poslanih 2000 vojakov in mornarjev, ki pa se morajo omejiti zgolti na to, da vzdržujejo red m mir med razburjenim prebivalstvom, dočim na gašenje požara sploh ni misliti. Splošno mislijo, da so petrolejski vrelci
iztgiubfSeni, ker ogromnega požara, ka ima svoj izvor y notranjosti, bržkone s*>ioh ne bo mogoče pogasiti
Tudi Ho!lywood prizadet
Veliko Škodo je povzroča potres tudi v filmskem mestu Holiywoodu. Okrog 50 ijiudi je ubitih, nad 100 pa ranjenih. K sreči tukaj ni nastal požar, ki hi sicer imel katastrofalne posledice, ker so ogromne filmske stavbe iz lesa in drugega gorljivega materijama, ki bi jih ne bilo mogoče rešiti.
Longbeach gori
Los Angeles, 11. marca. Po zadnjih vesteh je mesto Longbeach v plamenih. Ogeuj je nastal v trgovskem delu mesta, kjer so bile velike zaloge raznega blaga. Požara ne morejo pogasiti, ker j« pokvarjen vodovod. Samo v tem mestu je na stotine mrtv h in nad 1500 ranjenih. Zadnji potresni sunek, k je bil danes dopoldne okrog 11.. je do tal porušil tudi veliko telefonsko centralo. Prav tako je rničena tudi velika pa-laSa časopisnega podjetju »Sun«.
Vedno več žrtev
Longbeach, 11. marca, g. Do 6.50 kalifornijskega časa so zabeležili skupno 24 sunkov. Med prizadetim: kraji je najboij trpel Longbeach. V tem mestu sploh ni poslopja, ki bi ga kakorkoli ne zadela katastrofa. V prvih dopoldanskih urah so izkopali izpod ruševin 120 trupel. Povsod po cestah stoje ameriški mornarji na straži, da preprečijo ropanje. Vojaki so dobili povelje, naj po potrebi brezobzirno uporabljajo orožje. Trgovski del mesta je sploh izginil s površja. Vse potresno ozemlje meri nad 6000 kvadratnih milj. Številni petrolejski tanki družbe Union Oil so v plamenih in reševalna dela so posebno otežiko-čena zaradi tega. kor primanjkuje vode in luči. Pod vtisom strašne katastrofe je wa-shingtonska vlada za južno Kalifornijo ukinila bančni moratorij, da bi banke — kolikor jih tudi ni zadel potres — lahko podprle pomožno akoijo.
Lo» Angeles, ll. marca s. Potres v Kaliforniji je bil najstrašnejši, kar jih beleži zgodovina Kalifornije. V Los Angeles« so čutili 14 sunkov. V 14 mestih so do sedaj našteli 120 mrtvih in nad 4.150 ranjenih. V Longbeaciru so že do jutra našli sta smrtnih žrtev in nad 1000 ranjenih. Ve, lika večina poslopij je hudo poškodovanih; najbolj so potresu kljubovala poslopja 3 jeklenim ogrodjem. Stvarna škoda v Longbeachu gre v milijone. Letalec, ki je preletel potresno ozemlje, izjavlja, da so celo pokrajine okoli Los Angelesa v plamenih. Med poletom je videl po pokrajini cele kupe trupel. V petrolejskih vrelcih divjajo požari, številni rezervoarji za bencin so f> zgoreli.
Teror v Nemčiji
Uničenje avtonomije nemških dežel — Razpust vseh socialističnih organizacij na Bavarskem
Berlin, 11. marca d. Državni kancelar Hitler je izdal snoči proglas na svoje pristaše, v katerem pravi med drugim, da je z včerajšnjim dnem prešla vsa izvršilna oblast v Nemčiji v roke nacionalne vlade, zaradi česar bo postal nadaljnji razvoj nacionalne porodi ge pod vodstvom od zgoraj mnogo bolj smotren. Kjerkoli bi se poja_ vili proti tozadevnim odredbam odpori ali pa napadi na posameznike ter oddelke narodno socialističnih organizacij, naj se takoj zatro, toda nadlegovanje posameznih oseb, oviranje avtomobilskega prometa ali pa poslovnega življenja naj se opusti. Ob konou poziva svoje pristaše, naj skrbe za to, da se nacionalna revolucija iz L 1933. ne bo primerjala v zgodovini z revolucijo spartakovcev v L 1918. V ostalem naj v nobenem trenutku ne odstopijo od gesla, ki se glasi »Uničenje marksizma«.
Res je, da so bile doslej vse vlade v nemških deželah preosnovane tako, da imajo narodni socialisti povsod odločilen vpliv. V nekaterih deželah obstojajo še normalne vlade, v najvažnejših pa so bili postav, ljeni državni komisarji. Kakor v Prusdji, vladajo narodni socialisti sedaj tudi na Bavarskem, Badenskem in Wttrttember-škem. V narodno socialističnih krogih izjavljajo, da komisarijat na Bavarskem ne bo oviral, da se ne bi čim prej osnovala redna bavarska deželna vlada na čim širši podlagi. V to svrho bo bržkone že jutri prišel državni kancelar Hitler v Monako-vo, kjer bo osebno vodi! tozadevna pogajanja, zaradi česar je pričakovati, da bo novi bavarski ministrski predsednik izvo. ljen že v sredi prihodnjega tedna. Vsi vodilni funkcionarji komunistične stranke in *Reichsbaimerja« so bili aretirani in odvedeni v zaščitni zapor. Razen tega je bil odrejen zaščitni zapor tudi za nekatere druge vodilne osebnosti javnega m gospodarskega življenja, vendar pa pravijo v narodno socialističnih oficielnih krogih, da so ti ukrepi le začasnega značaja.
Bavarskega notranjeera ministra Sttitzla In državnega svetnika SchSfferra so včeraj ponoči aretirali član! hitlerjevske napadaL ne organizacije, vendar pa Je komisar za notranje ministrstvo Franck odredil, naj ne zopet izpustita.
Na Bavarskem Je državni komisar odredil razpust m prepoved »Reicbsbannerja*, »Železne fronte? ter vseh socialističnih in s'ičnih mladinskih in drugih organizacij. Prepovedano je tndi nositi znake in zastavice razpu^čenih organizacij. Imetje Reichs-bannepja in Železne fronte se mora izročiti bavarski policiji do 20. marea t. 1.
Narodno-socialistični napadalni oddelki so davi zasedli poslopje centmmskega glasila »Volksfreu.ndf v Aachnu in poslopje lista jRheinisches Volksbl-att« v Spejrru
Policija je prenovodala do 18 marca lista >Doerisrber Karier« in >Neues Muncb-ner Tagblatt«.
Tudi na Badenskem je držami komi&aof prevzel vso vladno oblast in predsednik ba-denske dežele Schiinidt mora zaradi osebni, varnosti ostati v svojem stanovanju.
Na Wiirttembcirškejn je policijski komisar prepovedal do nadaljmjega vse socialistične liste, letake, brošure in dTuge tiskovine.
Hitlerjevci so vdrli v uredništvo socialističnega lista >Volksstimme< v CbemnitziB in ubili ravnatelja lista Landgrafa, ko sat jim je postavil v bran. Oddali so nanj veS-revolv«rskih strelov, od katerih sta bila dva« smrtna.
>Tempo< poroča, da »o hitlerjevci uprizorili celo vrsto pogromov na Zi-de. V Berlin i* samem bo zaradi tega kakih 25.000 breaspo-selnih več. Tudi po drugih mestih so mora"i obirati odpustiti Žide na pritisk hitlerjevskih pristašev. Isti list poroča nadaJije, da^ je glavni odbor hitlerjevske stranke skle-i nil, nač teror proti Židom preneha.
Napadi na inozemce
Francoski konzul je danes intervenirat pri policijskem ravnateljstva v BeTlinu in protestiraj proti temu, ker so v ponedeljek hitlerjevske skupine grozile dvema Franco-» zjoma, ki sta se mudila za nekaj dni v Eeiw linu. Konzul je obenem zaprosil, naj nemške oblasti poskrbe za varnost Francozov, ki bivajo stalno v Berlinu ali pa potujejor skozi. Policijski ravnatelj je konzulu izrazil svoje obžalovanje in mu zagotovil, da se bo vse storile, da ne prine več do podobnih incidentov.
Dopoldne &o aretirali Jacoba Lestschi®-skega, berlinskega dopisnika newyorškega lista >Yorward Jewish<. Vzrok aretacije ni znan.
Sklicanje državnega zbora
Goring je uradno sklical novi nemški držami zbor na otvoritveno seoo za SL marca ob 5. popokfrie. Sestanek parlamentu-ob tako pozni uri utemeljujejo s tem, da s® morajo preij opraviti ceremonije v Pot£dimu. Maša v garnizijski cerkvi bo najbrž« ob 11. dopoldne, opoldne bo pa svečani co-remonijel, ki mu bodo prisostvovali predsednik republike Hindenburg in vsi mini-stri.
Mmlster Mohorič na konferenci inferparlarnentame unije
Beograd, 11. marca p. V ponedeljek s* sestane v Benetkah podkomisija interpar-lamentaroe unije. Na tej konferenci bo za» stopal naš parlament narodni poslanec ta minister n. r. Ivan Mohorič. ki je nocoj odpotoval v Benetke
Sobotni nogomet na Dunaju
Dunaj, 11. marca g. Današnje prvenstvene nogometne tekme so se končale z naslednjimi rezultati: Vienna : Libertas 1 :t (1:1). Austria : BAC 2:1 (2:1). FAC : FCJ Wien 2:0 (2:0).
»JUTRO« št. 61 i	-	- O	i-— Nedelja, 22. HL 1933
levmmistlcm sence
A!e?a aa Westsrp!atte v Gdansku — Poljski protest pri Društvu narodov — Oboroževanje Madžarske -
Avstrijski prevrat
Praga, 9. marca.
2e od lanskega leta sem se napoveduje za najbližnjo dobo otenz vna akcija poraženih držav proti mirovnem pogodbam v smeri teritorialne revizije. Zlasti v Nemčiji so o m nuiem božiču raztij vodilni možje v radiju in v časop.sju naglaiali neob-hodnost m neadiožlj,vo»t ureditve nemških vzhodnih mej jD polofic ozno se je zagotavljalo, da bo Nemčija še to leto započe-La v Ženevi akcijo na ukinitev poljskega koridora Vzporedno s temi napovedmi iz Nemčije pa so poroč la iz Madžarske kazala, da se tud; v tej državi mrzlično pripravlja revizioaistična ofenziva. Militariza-cja najširših plasti, tajno oboroževanje in tj-skovna propaganda so bili znaki, ki so dali sklej>ati na skorajšnjo ofenzivno akcijo. Kakor dokazuje h.irtenberš<ka afera, »o te priprave v Madžarski še vedno v polnem teku.
Tiš na v Ženevi bi dopuščala sklep, da vprašanje teritorijalne revizije za zdaj še ni aktualno. Dogodki v Nemčiji bi kazali ra to. da je ta država trenutno popolnoma okupirana z notranjo preureditvijo in da 6° za sedaj ne posveča zunanjepolitičnim ekcijam. Brez Nemčija pa ni pričakovatii pokrenitve revizion stične ofenzive, ker je paš nji dodeljena vloga, da s svojimi predlog* in zahtevanim' sprivi vp-ašanje revi-rije državn h mej na dnevni red ofioielne mednarodne politike.
V zadnjem času je vodilno časopisje V6eh držav molčalo o načrtih in namenih poraze-rih si! v označenih vprašanjih. Ve? svetov-ri interes je bil jn je Se koncentriran na Hitlerjevo uvajanje centralistične diktature v vseh nemških deželah. Toda zadeva Gdanlka in WestPTp'atte dokazuje, da se zelo bliža trenutek, ko bo treba razpravljati in odločati o prvih početklh okcie za revizijo mej. vsa? nemško-poljske razmejitve. Tudi »afero \Vesterplatte« so povzroči!' narodnosocJal'st'čni bojni oddelk5.
»Svobodno mesto Gdansk* je samostojna državnopravna tvorba pod kontro'o Društva narodov Na gdanskem teritoriju, na NVesterplatte. se nahaja veli ko municijsko 6k'adišče poljske repubPke. Ustanovitev in uredtev tega skladišča se je izvršila na podlagi mednarodnih pogodb in stoii ta ustanova pod z-iščito Društva narodov. Poljska republiška ima pravjco vzdrževati pri svojih «klad;šeib vojaško stražo. ki je po mednarodnih dogovorih po številu in ustroju točro določena. V zadnjem času pa jo dobila po'js'---, vjada zanesljive informacije. da se v Gdansku stalno pomnožujejo ©boro."cen* nnrodno-soc;"li«tični udarni oddelki in da se o*wža v Gdansku neobičajno Številen pritok oseb. ki nimajo n.i gdanskern teritoriju bivaPSča niti domovinske pravice. Vsa znnmenin so kazala, d« <*TOzi mrnic;i?!kem'j sk!ad'šsu na Westero!atte nevarnost atentata G d in sik i krmisnr Dru-Rtvn narodov na priselievanje tulcev **,.!ma d->fktnegq vp':va. senat pa. ki vodi avtonomno mestno unrovo. zevzema napram temu neobičajnemu porastu oboroženih
nemških čet popolivoma pasivno etaliKe. Poljska vlada je bila tedaj nujno primora-na. da sama skrbi za svojo zaščito in je pomnožila stražo na Westerplatte z oddelkom mor^arce. Sedaj pa se je takoj oglašal senat mesta G danska in je s posredstvom komisarja zahteval od poljske vlade pojasnila in remedure. Komisar je predložil zadevo tudi Društvu narodov. Poljska vlada pa je tudi sama pojasnila Društvu narodov položaj in zahteva odločitve, da gre v pred metni afer: za »aetion direete«, povzročeno po oboroženih udarnih oddelkih. Obenem obtožuje komisarja, da ni va-oval interesov Društva narodov in tudi n« onih poljske republike.
Kakor se poroča iz Ženeve, se bo Društvo narodov bav lo z zadevo že prihodnje dni. Res je. da na sporu Nemčija formalno ni udeležena, vendar ni dvoma, da gre ra vprašanje, ki ga ie povzročiia struja. ki danes v Nemčiji absolutno vlada, in upravičena je sodba, da je gdanstca afera prva senca, ki jo mečejo pripravljajoči se zunanjepolitični dogodki na mednarodno obzorje. Poročilo iz Ženeve zatrjuje, da vlada ne le med nemško m poljsko delegacijo, marveč v vseh krogih Društva narodov precejšnje vznemirjenje.
Revironistične tendence tedaj zopet začenjajo vzbujati zmšaao zanimanj« v mednarodnih političnih krogih. Vidi se, da bo tekoče leto prineslo še več sez<wnj na tetn polju. 2e poprej smo cmenili, da alasti Madžarska ni v svojih miiitarističnih pripravah prav n'Č popustila. Značilno je, da se imajo pomladi, tedaj v prav neobičajnem času, vršiti na zapadnem Madžarskem vojaški manevri in da je mnogo upokojenih in rezervnih oficirjev vpoklicanih v aktivno vojaško službo. Tajno oboroževanje se ni omejilo savno na puške in strojnice, nabavili so poleg vojnih letal tudi tanike in oklopne avtomobile. Govorice o tajnem sporazumu med Italijo, Madžarsko in Nemčijo se trdovratno vzdržui^jo in poudarja se, da je potrebna tudi pritegnitev Avstrije, da se zagotovi varna železniška zveza med udeleženimi državami.
Zanimivo je, da se zabeleži v tej zvezi govorica, ki se te dni kolportira v Avstriji, katero pa je treba seveda sprejeti z vso rezervo. Pravi se namreč, da je tudi Dollfua-suv puč v zvezi z revizionističnimi stremljenja. Najnevarnejša zapreka za sodelovanje z Madžarsko je namreč socialno-demokratska stranka, kateri je bilo torej treba vzeti možnost aktivnega udejstvovanj* Zato da je Dollfuss, računajoč ra pomoč prizadetih držav, porabil ugodno priliko predsedstvene krize v parlamentu in poskusil izvesti vladno d ktatuTO, aikoravno je moral pričakovati velikih težav.
Naj bo ta verzi ia resnična ali ne, toliko je pač gotovo, da reviz^onistiČne težnje od dne do dne pridobivajo na aktualnosti in da se mednarodna javnost ne bo mogla izogniti temu, da o njih razpravlja in grozečo neva rnost za evropski mrir za tre " že v ka'i, dokler ,je še oas.
fim
mali dfiidl;
mmm značaj velesfle
d ¥ bodoče Mala antanta sodelo-
a!a pri vseh posvetovanjih velesil
J"*™1: U- ,marcV- >P°,ifcika* if P™- [ d<*e tudi z delegati Male antante in Poij-
i.l RUSIPiin v\	Por,«.	• nI--___1-1.. .. .	. ...	v
JN& zahtevo Francije
jc-!a naslednjo brzojavko iz Pariza: Francija ostane solidarna z državami Male antante in Poljsko, ker se njihova politika do-eela sklada z njeno politiko glede ohranitve miru v Evropi. Predsednic francoske vlade Daladier in zunanji minister Paul Bon-cout pri razgovorih v Parizu in Ženevi nista hote'a pristati na nikako definitivno rešitev, ne da b- se prej sporazumela z zastopniki Male antante in Poljske. Danes popoldne se je francoski zunanji minister v Ženevi ae«ta! z delegati držav Male antante in Poljske ter jim obrazloži vsebino an-gleško-francoskih razgovorov v Parizu. Na-glaeil je. da je Franci ia dosegla uspeh, ko je izvedba svojo zahtevo, da morajo v bo-
3ke sodelovati pri vseh takih razgovorih. Na ta način bodo odpadle vse konference zastopnikov petih velesil. Paui Boncour je z njimi razpravljal tudi o dogodkih poslednjih dni, kn povzročajo Franciji. Mali en-tanti in Poljski skupne skrbi. Znano je da so se vršila še včeraj v Parizu pogajanja v zvezi z dogodki v Nemčiji. Govorili so
tod' o francosko-jugoslovenslko-italijanskih
odnošajih ter o napetosti med Poljsko in Nemčijo. Tozadevni razgovori med delegati posameznih držav 90 se danes v Ženevi nadaljevali. Pričakovati je, da bo že koncem tega tedna gotovo jasna slika končne situacija
zunanje politike
Pakt Male antante m zbližanje med Francijo in Rusijo predstavlja najhujši udarec fašistični politiki
Bern. 11. marca č. Tukajšnji >I>er Bund< te objavil članek svojega berlinskega dopis nika, ki pravi med drugim:
Fašistična Italija izvaja sedaj na Balkanu in v podunavskih državah politiko, ni ima dva cilja in ki jo je spričo tega težko razumeti. Izolirati hoče Jugoslavijo in razbiti Malo antanto, istočasno pa doseči revizijo mirovnih pogodb Toda Male antante medsebojno nič bolj ne veže. nego baš ta nevarnost prad revizijo mirovnih pogodb. O tem priča tudi novi pakt Male antante. 6 katerim so se tri države, ki tvoriijo Malo antanto. obvezale v mednarodni politiki vedno nastopati |e kot ena siia Ta pakt bo odslej v veliki meri oviral vsako nadaljnjo Italijansko revizionistično akcijo. Za hir-tenberško afero je bil ta pakt najbolj elegantna rešitev, ki je mora! zadovoljiti vse prizadete, itaiijp.nsKi zunantfi politiki pa prizadejati neprijeten nclarec.
Nenavadno ostra franoosko-angleJnca ik>-ta. ki je bila poslana avstrijski rladi, pa ni bila, kakor trdi italijanski tisk, sestavlje na v Parizu, marveč v Londonu. Ta nota je imela namen opozoriti fašistično zunanjo politiko .da sta Francija in Anglija kijnb temu. da jn ločijo nekatera nesoglasja glede gotovih vprašanj, v zadevi spoštovanja in čuvanja mirovnih pogodb docela solidarni To Italiji nikakor ni moglo hiti všeč Toda francosko-angleško soglasje se v tem vprašanju ne da razdreti z navadnim časopisnim roDotom
V zadnjem času je dobila fašistična zunanja politika še drag udarec, ki lahso postane za Italijo sila neprijeten -Italija Je imela prijateljske zveze z boljševiško Rusijo Istočasno je koketirala s Hitlerjevim pobretom v Nemčiji in je pokazala veliko ▼sseLje spričo znanega raavoia nemške no-ta-anje polHSke. Sovjetska Rusija pa med
tem gotovo ne bo hotela ostati t p<rijatel>
stvu z nov0 narodno-socialistično Nemčijo in zaradi tega j« nastalo tudi vprašanje, ali bo še dolgo trajalo njeno prijateljstvo' z Italijo. V Franciji !n Rusiji 90 se ie pojavili glasovi, ki pravijo, da bi bilo koristno obnoviti rusko-francosko prijateljstvo. Med obema državama obstoja tudi 2e pakt o nenapadanju.
Tatto se je fašistična zunanja politika, kar priznavajo celo italijanski politiki sami, znašla pred razpotjem. AJi bo še nadaljevala svojo revizionistično kampanjo in si tako nakopala novo sovraštvo Francije m Male antante ter utrdila prijateljstvo z z Nemčijo in Madžarsko? Ali bo revidira'a to svojo j>olitiko? Tudi sporazum z Malo antanto je še vedno mogoč.
Predavanja dr. Frangesa
v inozemstva
Beograd, 11. marca. AA. Senator ln minister v pokoju dr. Oton FrangeS je povabljen od srednjeevropskega zavoda v Brnu, naj prve dni aprila predava o pospeševanju gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Cehoslovaško. Dr. Frangeš bo pri predavanju upoštevaj tudi položaj, ki je nastal z novim paktom o Mali antanti. Na povabilo mednarodnega odbora za poljedelstvo, ki ima sedež v Parizu, pa bc dr. Frangež predaval zadnji dni maja na glavni skupščini tega odbora, ki bo v Berlinu. Predmet njegovega predavanja bo vprašanje racionalizacije kmetijskih gospodarstev. Končno je društvo za kmetijske vede povabilo dr. Frangeša, naj predava na konferenci teea društva v avgustu o ukrepih posameznih srednjeevropskih držav proti krizi in o dosedanjih uspehih te borbe.
m LJM.S3 ^ •pomhMlaMko
1 jen je uporabljajte
Planinka čaj Bahovee
ki čisti in osvežuje kri in
tako prenavlja ves organizem. Zavojček 20.—
Din v lekarnah.
2S34
Polom kmečke kolektivi-zacije v Rusiji
Praga, 9. marca
Uradno poročilo o	narodnih komi-
sarjev Sovjetske zveze, izdano pred mesecem dni, ugotavlja, da se je v nekaterih krajih Ukrajine in Zapadne tiibirije že v novembru občutilo znatno pomanjkanje ži vil, ki se od takrat še stopnjuje. Ta vest, ki šele v februarju poroča o stanju preil tremi meseci, seveda ne more nikogar pomiriti. Vse križe, da se ob:;ta Rusiji za leti 1933 in 1934 še hujše pomanjkanje, nego je bila lakota 1. 1921 in 1925. Lam so bili pogoji za prvovrstno žetev izvrstni, pa ;p "aradi odpora in nrsmotrenoga dela kmetov in kmetijskih delavcev pridelek padel celo pod norma lo srednje dobrih letin. Vzroki za slabo žetev pa niso samo pri zasebnih kmetijskih posestvih, marveč t še večji meri tudi pri državnih >žitnih tovarnah« in kolektivnih gosjKKlarstvnh, tako zvanih kolhozih.
Kolektiv1zac-'ja kmetijskih posestev v Rusiji je domala že izvršena in le zelo ne
znaten del je v rokah zasebnikov. Pred vsem seveda mala posestva, kajti večja so bila v znamenju boja proti kulakom men petletko zaplenjena in kolektivizirana. Neugodne posledice kolektivizacije so dovolj znane, saj je skoro	kmet, ki je mo-
ral opustiti individualno gospodarstvo, prodal ?li sam rabil svojo živino, da mu je ne bi bilo treba pri vstopu v kolektlvo oddati r skupno gospodarstvo. V drugem lotu svetovne vojne so našteli na Ruskem M milijonov krav in 2S milijonov konj. V konjiinktumem letu 1925. se je stanje krav zvišalo na 30 milijonov, pri konjih pa se je dognal upadek za 3 milijone. Tri leta t.ato je komisar za trgovino Mikojan že lahko javil, da je število krav prekoračilo predvojno stanje. V oktobru 1. 1932 pa je aradno štetje kot posledico nasilne kolektivizacije izkazalo le še 17 milijonov konj in 16 milijonov krav.
Ta izguba na živini povzroča občutno pomanjkanje mesa, mleka, masla in sira kot vsakdanjih živil, obenem pa velik izpa-dek za industrijo, ki je izkoriščala kože. dlako, kosti, rogove, parklje in kopita. Nadaljnja posledica je pomanjkanje delovne sile in gnojil. Kljub pospešeni traktarizaci-ii je konj še vedno glavna delavna sila ruskega kmetijstva. Lani je bilo v obratu v vsej Rusiji 150.000 traktoriev z 2,250.000 Konjskimi silami. V enem letu pa obe ruski *vornici za traktorje lahko izdelata komaj 20.000 novih traktorjev. Ako odbijemo od živih konj eno tivJiino kot razliko za tega, ker živai ni neprestano uporabna za delo kakor ie stroj, vidimo, da pomenja izguba 10 milijonov konj 6,500.000 konjskih sil. od katerih jih traktorji nadomeščajo le 2.250.000
Tudi nedostatek gnojil fana »el® neugodne posledice. Ob zmanjšanem stanju živine, bi morale tvornice za umetna gnojila pokriti nastalo potrebo, ki pa h seveda niso kos, kar se zopet močno pozna na žetvi. I«. 1913. le znašala žetev 81 milijonov ton žita, lanska pa le 65 milijonov ton. Dasi V bilo vreme izredno ugodno, je dal hektar lani le 6.5 metrskih stotov žita, L. 1913 je bik) izgube 10%, izvozilo se je 10 milijonov ton tako da je za potrebe domačega prebivalstva ostalo 63 milijonov ton. ^ani pa je izguba po podatkih >Izvestij< presegla 20% izvoz je znašal 1 milijon ton za domače DOtrebe pa je ostala popolnoma nezadostna količina 51 milijonov ton.
Letošnja žetev bo nedvomno Se »laJvša. Zaradi lanskega primanjkljaja v pridelku bo nedostajalo krme in kmetje bodo prisiljeni znova klati živino. Posev ozimine je bil izvršen z veliko zamudo in je proti lanskim 37.5 milijonom hektarov poševne Dioskve zaostal za poldrugi milijon hektarov. »Iz-vestja* so 15. oktobra orošleca leta pokazala na glavni vzTok tega neuspešnega kmetovanja.. Kmetijski delavci zahtevajo po vzgledu industrijskih osemurni delavnik in so ga tudi r resnici izvedli Na polju začno delati ob 8. zjutraj, s polja pa odhajajo točno ob 5. uri popoldne. Isti uradni list tudi žigosa žitne tatvine, ki so se tako razpasle v državnih in kolektivnih gospodarstvih, da je morala vlada odrediti smrtno kazen za te vrste tatvino.
V začetku letošnjega leta pa je vlada izdala še znamenitejšo naredbo. iz katere se vidi, da hoče izkoristiti zasebno pridnost in pobudo. Doslej je vlada določevala množino žita, ki si jo je smel posameznik obdržati zase ali za prodajo, ostanek pa je moral odvesti v državna skladišča. Po na-redbi od 10. januarja 1933. pa bo moral odvesti od vsakega posejanega hektara lp 36 kg žita kot davek, vos ostali pridelek pa si lahko obdrži za svojo vporabo in svobodno prodajo. Zelo mogoče je, da si ruski poljedelec ne obeta mnogo »d teh novih ugodnosti, ki so glede dosedanje prakse res liberalne. Doslej je namreč lahko vedno opazova-l, da je vlada ob setvi obetala čudeže. po žetvi pa je neusmiljeno odirala kmeta. Zato tudi tej rovi obljubi kmetje ne verujejo, pa. naj žive v individualnem ali kolektivnem gospodarstvu.
Mogotci v Kremlšu se zavedajo, d* preti Rusiji ia letos in prihodnja leto katastrofalno pomamjkanje naipotrebnejših živil. Zato skušajo najti kakršenkoli izhod iz zagate ter pomišljaio že na uvoz žita iz tujine kakor so to storili 1. 1&25. ta namen pa Rusija danes nima potrebne zdrave valute. Pač se v Moskvi trdno nadejajo, da bodo lahko izkoristili za sovjete ugodni politični položat V.Franciji je mnogo denarja, v Ameriki pa cenenega žita, tako da b? kaka zunanjepolitični« transakcija finančnega značaja bila čisto lahko mogoča Herriot često naglaša potrebo zbližanja z Rusijo, čemur pa so doslej nasprotovali tesni stiki Moskve z Berlinom Hitler jih je energično uničil in ustvaril možnost obnovitve stare rusko-francoske zveze. Tudi v Ameriki so tla za sovjetske namene izredno pripravna, sad je Rusija edina sila, na katero se Zedi-njene države lahko zanesejo r primo.ru sovpada z Japonci Na te no"tične gumbe bodo skušali pritisniti v Moskvi, da bi tako preprečili glad, kii bi mogel povzročiti ve like notranje pre tresljaje.
Seja Narodne skupščine
Zunanji minister je predložil več mednarodnih konvencij — Proračunska razprava se prične jutri po* poldne — Zakon o agrarni reformi pride na vrsto
za proračunom
bori, da J2i prooie. lfadalfe }e predsednik »poročil, da je odbor za projčilev zakona likvidaciji agrarne reforme končal svoje
Booerrad, lt AlUfJL p. Karo&ia skjpščina
je imela danes doj>oldne kratko sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se prične proračunska debata v skupščini na prihodnji seji, ki bo v ponedeljek popoldne. Po odobritvi zapisnika je predsednik sporočil, da je umrl narodni poslanec g. Pera Markovič. Skupščina je izkazala zaslužnemu pokojniku zadnjo čast Sledila so sporočila o tekočih zadevah. Narodna skupščina je prejela pozdravni brzojavki rumunskega in češkoslovaškega parlamenta povodom rat fikacije pakta Male antante. Zunanji minister je predložil v ratifikacijo več mednarodnih konvencij, med drugimi o aranžmanu glede organizacije djerdapske službe, za katero zahteva nujnost. Zaradi tega je bi takoj izvoljen odbor, ki bo konvencijo proučiL Med drugimi sta bila izvoljena v odbor narodna poslanca inž. Franjo Pahernik in Karel Gaj-šek. Zunanji minister je predložil Narodni skupščini v odobritev nadalje še konvencije o vzajemni socialni pomoči med Jugoslavijo in Francijo, o sporazumu glede stažistov med Jugoslavijo in Francijo, o dopolnilni konvenciji za prevzem blaga v železniškem prometu in končno o konvenciji glede prevoza tovorov. Za te konvencije in sporazume bodo naknadno izvoljeni skupščinski od-
delo in predložil skupščini svoje poročilo. Zakonski načrt pride na dnevni red po proračunski razpravi. Tudi finančni odbor e že končal svoje delo m predložil Narodni skupščini poročilo o proračunu in finančnem zakonu. Verifikacijski odbor je odobri mandate naslednikov za narodnega poslanca dr. Nikolo Stibot;ča. ki je podal ostavko, ki umrlega Pero Markoviča. Namesto prvega pride v skupščino odvetnik dr. Toda Novakovi č iz Knina, in namesto Markoviča Zariia Krstič. seljak iz Podgorca- Poročile verfikacijskega odbora je bilo soglasno sprejeto. Med dragimi manj važnimi zadevami je predsednik omenil, da je narodni poslanec dr. Milan Metikoš vložil interpeln-cijo na pravosodnega in prosvetnega m ni-stra glede postavljanja jezuitov za župnike, župnijske upravitelje in župnijske pomočnike v naši državi. Prečitanih je bilo nato še več prošenj in pritožb, nakar je Narodna skupščina sklenila, da se na prihodnji seji. ki bo v ponedeljek ob 4. popoldne, prične debata o državnem j>roračunu za L 1933. Seja je bila zaključena ob 12.S0: prihodnja bo v ponedeljek ob 16.
Značilen odgovor bolgarske vlade
Po stari metodi vse zanika in negira, odklanjajoč vsako odgovornost za početje makedonstvnjulčih
Sofifa, 11. marca. M. Sinoči ob 17. je bolgarska vlada izročila poobla5čenemu ministru kraljevine Jugoslavije v Sofiji g. dr. Aleksandru Vukceviču svoj odgovor na noto jugoslovenske vlade v zadevi kongresa makedonstvujuščih v Gornji Džu-maji. V svojem odgovoru naglaša bolgarska vlada, da je bil metropolit Makarij kot svečenik dolžan opraviti cerkvene svečanosti, da p« v njegovem govoru ni bilo nobenih izrazov, ki bi bili žaljivi za Jug > slavijo. Glede postopanja predsednika občine v Gornr Džumaji j/d je skrbel za nastanitev udeležencev kongres.* in je tudi prisostvoval banketu, izjavlja bolgar-°rka vlada, da je predsednik občine izvoljena oseba, ki ni podrejena vladi. Zaradi tega se njegovo sodelovanje na kongresu ne more smatrati za sodelovaje državnega organa ali predstavnika oblasti. Kar se tiče polkovnika Nedela, glavnega vojnega poveljnika v tem kraju, zanika bolgarska vlada v svojem odgovoru, da bi govoril kaj takega, kakor se navaja v jugoslovenski noti," marveč smatra, da potekajo te informacije od ljudi, ki hočejo preprečiti dobre odnošaje med obema sosednima državama.
Kakor je razvidno, ponavlja bolgarska vlada v svojem odgovoru na noto jugo-
skrvenske vlade ▼ jiavtrem rae, kar »o izvajali gotovi listi kot argument, s katerim
ao skušali dokazati neupravičenost jugo-»lovenskega protesta. Bolgarska viada poizkuša pobijati trditve jugoslovenske note glede zborovanja makedonstvujuščih v Gornji Džumaji m na zborovanju sprejetih sklepov. Pri tem ponavlja staro tezo o makedonskem legalnem pokretni, četudi je očividno. da izvira ilegalna organizacija makedonstvuj«ščih iz legalne organizacije in da so na obeh straneh v giavem iste osebe, ki vodijo organizacijo ia >0 m zunaj zastopajo. Bolgarska vlada izkorišča napade ki so »e Mišali na njen račun v Gornji Džumaji, želeč s tem odvrniti od sebe vsako odgovornost za prireditev te-a kongresa in sodelovanje bolgarskih skrž-enih organov. Zaradi tega sieuša dokazovati, da dejstva, na katerih sloni jugoslo-ven^ka nota, »ne odgovarjajo resnici« in da »o to morda mtrige »zlonamernih ljudi«, ki hočejo preprečiti dobre odnošaje med Bolgartjo 'n Jugoslavijo. Očividno je, da se bolgarska vlada ru-di pri tej priliki poslužuje svoje star*, metode odklanjanja in negiranja vseh ugotovitev m dobro znanih dejstev, s čimer jasno dokazuje, da ji ni za resno razčiščenje m normalizacijo odnosa je v z Jugoslavijo.
Neka] novih podatkov o prebivalstvu
naše države
Dragocena knjiga državnega statističnega urada — Najmanjše občine imata Slovenija in Bosna, največje pa Hrvatska — Odstotek kmečkega prebivalstva trajno pada
Urad za oWo državno statistiko je izdal
prvo knjigo statističnega letopisa »Stati-atički God šnjak«, kjer je na 501 straneh zbranega in objavljenega ogromno gradiva iz področja statistike tako glede državne površine, kakor glede prebivalstva, uprave in raznih panog narodnega gospodarstva. Gospodarski podatki se nanašajo največ na dobo do L 1929., o prebivalstvu se objavljajo tudi že pregledni rezultati ljudskega šteja iz 1. 1931., v ostalem pa so šele tu prvič izčrpno objavljene nekatere navedbe, ustavljene na osnovi štetja iz L 1921. S »Statističn m Godišnjakom« se je potemtakem popravila velika zamuda, saj smo v inozemskih statističnih pregledih le pre-oogosto pogrešali navedbe za našo državo. V tem pogledu bo sedaj boljše, saj beremo v predgovoru, da bodo prvi knjigi sled le druge v krajšem roku. Te napovedi se zelo veselimo v nadi. da bomo odslej mogli dobiti informacije o marsičem iz statističnega območja glede naše države dovolj zgodflj
V pričujočem Godisnjaku je zbranega ogromno najinteresantnejšega gradiva, ki bo moglo zadovoljiti bralce zelo različnih interesov. Naj opozorimo tu na primer na zelo poučno, ravno danes posebno aktualno statistiko o vel kosti občin po posameznih banovinah. Najmanjše občane po šte-vilu prebivalstva so v dravski, vrbasfci jn drifi-9ki banovin', to se pravi r Sloveniji in Bosni. Pri nas je 48 občin, ki ima.vo manj nego 200 ljudi, dočim sta v savski banovini eamo
2	t "ko majhni občini, v dunaveki in vardar-ski samo po ena. a v moravski sploh nobene: pač pa jih je v vrbaski banovini 101.
3	v drinski celo 149 384 občin, to je 36.7 odst. v dravski banovini ima sam<o od 200 do 500 prebivalcev, v vrbaski banovini prav tako 36.7 odst., v primorski 26.1 odst. in v drinski 19.4 odst. Nasprotno pa je tako mfijhrh občin v moravski banovini le 2.3 odst., v dunavski samo 2.2 odst., ▼ savski 19 odst. in v vardar«&i celo le 1 odst. Predaleč bi šlo, če bi navajali iz knjige vse podrobnosti te zanimive primerjave, kjer si stojijo najočitneje nasproti dravska "ti vrbaška banovina na eni ln savska banovina na drug: strani: prvi dve imata pretesno majhne, zadnja pretežno ve':ke občine. Do-č:m je v Sloveniji občin med 5000 n 10000 nreb valcev snrno 0.9 odst.. v vrbiSki le 1 odst.. jih je v savski razmeroma največ, namreč 32.4 odst.
Zelo interesantni i»o -podatki o Številu članov, ki jih majo dru?:ne. Tu pi ne gre samo za število otrok, marveč tudi za člane zadrug. Zato b- bilo s:1no ;nstmktivno. ako bi Godišnjak objavil te podatke tudi po banovinah in ne le za celotno državo. Ista želja ve'w glede še bolj važnega ooglav-ia o poklicu prebivalstva, ki * navaja za celotno kraljevino, m ne tudi po banovinah Dočim se ie mčun^lo. da ie bilo nred voino ns ozerrdi'1 niše države okrog 83 odst. celotnega prebivalstva zaposlenega v prvotni proizvodnji, to je v kmetijsbm. go-
spodarstvu in rib štvu. »e je ta odstotek 60 L 1921. znižal ua 75.9 odst. V industriji aa obrti je bilo 1. 1921 zaposlenih 9.8 odst., v trgovskem poklicu in kred tnih institucijah 32 odst.. pri pjometu 2.0 odst.. a v javni in vojaški službi ter svobodnih poklicih 4.0 odst.
Navedeni podatk- so zbrani po poklicu družinskega poglavarja. Nekoliko drugačna slika se pokaže, aiko računamo skupaj vse ljudi, ki živijo od določenih poklicev, bodisi. da sami aktivno sluižijo ali se ie prehranjujejo. Tu vidimo, da živi od poljedelstva, živinoreje in gozdarstva 7S.9 odst. od .ndustrije, rudarstva in obrt 9.9 odst., cd trgovine in prometa ter zaposlenosti ▼ dp-narnih zavodih 4.3 odst., od javne in vojaške službe ter svobodnih poklicev 3.8 odst-, dočim odpade na o«tale pokkce ostandc, to je 3.1 odst.
Vsi navedenih podatki veljalo, kakor omenjeno, za L 1921. Nad vse vzbuja naše zanimanje vprašanje, koliko se je razr-merje po poklicih spremenilo v dobi od L 1921. do 1. 1931. Saj* vemo. da so se ta čas ustanovile mnoge nove industrije, da sta se požnvila promet in trgovina. Ne more b:ti dvoma, da sta se ta čns števio in odstotek onih, ki ž:vijo neposredno od kmetijstva, zopet za nekoliko z-maivšala. Ravno tu čakamo z velikim interesom nadaljnjTi kn«g Statističnega Godišnjaka, ki nam bodo. kakor uporno, v kratkem o&jav le podatke o štetju iz 1. 1931.
eelfei zdravnikov
Beograd, II. marca. AA. Za prijateTi^ke usluge na«im študento.m-medicincem v Pragi so odlikovani; z redom jugo^lovenske krone 4. stopnje prof dr Jan Jasenski, šef zobozdTavniške klinike. pr"f. dr. Fran-tišek Korteeka, profesor zobozdravniške klinike; z redom jugoslovensike krone 5. stopnje docent dr Kari Cemv. šef državnega instituta za zobno medicino vsi v Pragi. Za socialno in nacionalno delo je odlikovan r redom »v. Save 4. stopnje dr. Aleksander NVetss. predstojnik zavoda za pregled krvi v Zagrebu.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane«:
Zelo oblačno, megleno, v zapadnih gorskih krajih nekoliko dežja, blage temperature. — Situacija Tčerajpnjeea dne: Visoki pritisk, ki je prevladoval nad Južno in Centrakio Evropo, ie pričei slabeti in se umikati proti vzhodu. Za njim prodira na kontinent z Atlantskega oceana relativno niz* pritisk, zaradi katerega bodo narasle oblačnosti in temperat"-
Dnnaiska vremenska napoved sa nedeljo,* Ja«no, le ponekod visoke mogle ali taoirf ebbtki. V Tišinah
/
>JUTRO« St &1
3
, ifefe^a* 12. m
iii liiidle
Slovenci!
Vidimo, da kulturna zgradba nobenega evropskega naroda m popolna, dokler ni dosegel svoje univerze.
Vemo, da nam kraljevina Jugoslavija, M nam je takoj po osvobojenju naklonila vseučilišče, v dobi svetovne gospodarske krize pri najboljši volji ne more prispevati za naše prosvetne zavode toliko, kolikor bi bilo potreba.
Pomnimo, da smo Slovenci pred svetovno vojno ustvarili in vzdrževali vse svoje najvažnejše in najdražje ustanove iz lastnih moči.
V svesti smo si, da ta slovenski idealizem v današnjih časih ni upadel, in se zanašamo, da bo tudi v bodoče čuval z enako vnemo vse, kar je razvil velikega in visokega. Z ničimer ne moremo lepše in dostojneje dokazati, da smo res narod duha, vreden bodočnosti, nego z dejansko ljubeznijo do svojih kulturnih institucij, katerih najvišja je in katerih najdražja nam bodi ljubljanska univerza kralia Aleksandra L
Da se v vseh plasteh našega naroda učvrsti in ohrani misel na duševne vrednote, zavest o pomenil obstoja, razvoja in spopolnitve slovenske univerze v Ljubljani, ki jo okronaj ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti kot znamenje naše duševne zrelosti, naše žive kulturne volje, kot poroštvo za naš nenretreani napredek, kot temelj našega narodnega ponosa, se je ustanovil v Ljubljani vseučiliški odbor, naslednik nekdanjega zaslužnega vseuciliskega odseka.
Upamo, da bo narod sprejel njegova načela za svoja in z vsem razumevanjem in vso gorečnostjo podpiral njegovo delo za ohranitev in izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani.
otfooci m&mActrJedt
ne odstranijo temeljito z Zob, se napravi iz malih glivic Zelena zobnapreviaka, ki ima Za posledico pokvarjeno zobovje. Zaradi tega naj že otroci negujejo Zobovje
z ODOlf zobno pasto.
ODOL-zobna pasta ima veliko čistilno mot Zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj vsa barvila in vso nesnaga
V Ljubljani, dne 4. marca 1933.
Za vseučiliški odbor: Ivan Hribar, predsednik, dr. Matija Slavič, rektor univerz-«, podpredsednik, dr. Janko 1'olec, univ. prof. tajnik, dr. Fran Windi scher- generalni tajnik Zbornice sa trgovino, industrijo in obrt v p., blagajnik; dr. Dirago Marušič, ban dravske banovine; dr., Grcgorij Rožman, knezoškot ljubljanski; idr Dinko Puc, župan ljubljanski; dr. Vladimir Ravnihar, senator; dr, Valentin Rožič, senator; Oton Župančič; dr. Henrik Turna, odvetnik. Za Delavsko zbornico: Josip Kopač. Za Jugoslov. profesorsko društvo, sekcija Ljubljana: Prof. Fr. Grafen-auer, prof. dT. Valter Bohinc, prof. dr. Ru-dutf Kolarič. Za ljubljansko ir.ženjersko komoro: Inž. Milan Šukije. Za Društvo Pravnik: Prof. dr Metod Dolenc, dr. Rudolf gajovic, dr Hinko ^učovnik. Za Slovensko Matico: Dr. Ka.rol Lončar, dr. Josip De-bevec, Jnš Kozak. Za Slovensko zdravniško društvo: Dr. Valentin Meršol. Za Zdravniško zbornico; Dr. Josip Tičar. Za Zvezo
Ž« napovedano potovanje Jadranske stra-fe po Jadranskem in Sredozemskem morju pridobiva od dne do dne nove priglašence. Kakor smo izvedeli, je izvršni odbor Ja-d-anske straže v Splitu storil potrebne korake pri merodaj.nih oblastvih, da se bodo ra to potovanje izdali posebni potni listi po znižani ceni m bo izvršni odbor sam p-eskrbel potrebna viza za mal denar. Isto-t&ko j« izvršni odbor ukrenil potrebno, da pceskrbi udeležencem izleta potrebno tujo valuto O uspehih bo javnost takoj obveščena. Do znali smo tudi izjavo prireditelja, da bo v primeru, ako bi katerikoli, ki se jt> priglasil za potovanje in plačal predpisano kavcijo, bil na udeležbi zaradi dokazane višje sile zadržan, izvršni odbor v lastnem in v interesu udeleženca skušal dobiti namestnika za dotičnega potnika in bo v tem primeru vrnil vplačano kavcijo.
Tudi glede dovoljenja za odsotnost državnih uslužbecev so bile od strani izvršnega odbora storjeni potrebni koraki Na ladji se bo vršila vssko nedeljo služba bož-jti po katoliškem obredu Opozarjamo tudi na odločitev izvršnega odbora, po kateri se dodeljujejo kabine po vrstnem redu prijave odnosno dneva vplačila kavcije. — Povprašali smo pri ljubljanskem Oblastnem odboru JS m smo doznali, da je že lepo število definitivnih retlektantov (bliža 20)
Industrijcev: Dragotin Hribar. Za drui^vo za zgradbo tehniški fakulteti univerze slu-žečih poslopij: Inž. Anton Klinar.
Zastopniki profesorskega zfcora univerze:
Dr. Alfred Šerko, prorektor univ. dr. Stanko Lapajne, dekan juridične fakultete; dr. Ivan Prijate-lj, dekan filozofske fakultete, dir. inž. Aiojz Kral, dekan tehniške fakultete, dr. Franc Ramovš, univ. prof., dr. inž. Milan Vidmar univ. profesor, dtr. Janez Plečnik, dekan medicinske fakultete, dr. Aleš Uše-ničnik, dekan teološke fakultete, dr. Franc Lukman, univ. profesor.
Zastopniki »lušateljev univerze« Za društvo sJušateljev filozofske fakultete:
Franc Petre, Jože Zemljak. Za društvo slušateljev juridične fakultete: Kazimir Kuko-vič, Adoif Vogelnik. Za društvo medicincev: Janez Janež, Anton Bizjak. Za akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov: Edvard Ravnikar, Stevan Radič. Za strokovno društvo teološke fakultete: Joža Vovk.
priglašenih iz območja tukajšnjega Oblastnega odbora in da so ti vsi že plačali odgovarjajočo kavcijo. Ker je zanimanje tako veliko, se j« bati, da oni, ki se bodo kasneje prijavili, ne dobijo mesta. Prijavite torej svojo udeležbo na prekrasnem izletu do 15. t m.
K gradnjTpostajaUšča _ med Ponikvo m Poi?Janami
Ponikva, II. marca.
Lrpoglavsko sedlo tvori na našem ozemlju najvišji prehod proge južne železnice, ki ob enem preseka dolgo, sklenjeno gorsko verigo Konjiške gore in obronke planinskega Boča Na tem mestu je dosežen vrhunec največjega vzpona našega južnoštajerskega Semmeringa. brzeči vlaki se polagoma spuščajo s podvojeno silo po lahkih vi juga h vedno nižje vobeh smereh, proti Ponikvi m Poljčanam. Interval med označenima postajama je menda najdaljši med Trstom in Dunajem ki znaša nad 16 km, tako da potrebuje vlak polnih 25 minut vožnje. Naravno je, da je borba in stremljenje s strani prebivalstva za vpostavitev vmesne postaje na tem delu proge popolnoma opravičena in zadosti utemeljena; za to prometno pridobitev se že od nekdaj vztrajno potegujejo
prizadete občine Sladka gora, Zbekm> ki
še posebno Ponikva in Loče.
Že daljava sama na sebi je dovolj tehten razlog da se odpravi ta nedostatek, olajšajo prometne zveze in se omogoči dostop gosto naseljenemu okrožju v svet, k čemur srilijo vsakdanje življenjske, gospodarske in socialne potrebe ljudstva. Z gradnjo postajališča se je intenzivno bavil od leta 1926. dalje, bivši konzorcij, katerega sta pri njegovem delu podpirala oba okrajna zastopa šsmarskega rn konjiškega STeza Zadeva je že tako daleč napredovala, da smo smatrali realizacijo načrta skorajda za izvršeno dejstvo. da niso nastopile težave pri zbiranju denarnih sredstev za zgradbo m opremo, ki je zahtevala precej visokih investicij. Iz navedenega vzroka je z osnovanjem zadruge krenila akcija v drugo smer, prvotni načrt gradnje na loški strani se je opustil zaradi ne izvedli i vos ti in prenesel sporazumno z občino Loče na južno stran predora, čigar spremembo položaja in načina gradnje je tud; loški občinski odbor soglasno odobril v svoji zadnji občinski seji.
Novoizdelani načrt odgovarja vsestransko svojemu namenu, je polovico cenejii, kar j« v sodobnih gospodarskih razmerah in pomanjkanju financ sredstev brezdvo-ma najodločilnejšega pomena. Odbira sedanjega prostora ima razen ekonomske tudi tehnično dobro stran ker je dana možnost, ako bodo to zahtevale potrebe, razširitev postajališča v postajo za tovorni promet. Tako je določitev prostora, ki je tvorila dolgo časa poglavje zase, v načelu rešena nastopil je trenutek stvarnega dela. Iz kredita zasilnih javnih del s>e je prejela podpora, namenjena najpotrebnejšim slojem, ki se bo uporabila pri gradnji dovozne ceste k postajališču. Prvi korak k uresničenju težko želje nega izhoda na Lipogl ■. %em sedlu je napravljen, gojimo upanje, da bodo prvemu sledili še drugi, tako da se nade izpolnijo še letos.	K.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z n cinkom »Franz Josefove« vode, »Franz Josefova« gren-čica 9e dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljansko slavje Josipa Križaja
S*ecB decembra lani je praznoval r zagrebški operi 251etnico svojega umetniškega udejstvovanja. Vsa zagrebška gledališka publika je slavila ta dan Križaja na izredno časten in prisrčen način.
Meiisto
Pope KrSaj, kakor ga sploSno nazšvajo, 9t je rodil 18S7 v Vevčah, se kmalu preselil s starši v Ljubljano ter obiskoval tu osnovne in srednje šole. Ze kot mladenič je bil zaradi izredno sonornega glasu priljubljen med vsemi ljubljanskimi pevci, ki so ga že zgodaj vabili v svojo sredo. Prišel je v Glasbeno Matico, postal član njenega zbora ter užival solopevski pouk pri ravnatelju Hubadu. Zgodaj je dobil tudi ljubezen do gledališča, ki ga je pognala iz VII realke v takratno deželno gledališče. Angažiral ga je v imenu Dramatičnega društva in ten dan t prof. Juvančič in prvič je nastopil dne 17. decembra 1907 ob 251etn;ci umetniškega udejstvovanja Ignacija Borštnika. Za to priliko se je vprizorila Hauptmanova drama »Roža Berndt« in Križaj je igral v njej delavca Hana. Takoj nato. Z januarja 1908 pa je imel že svoj prvi operna nastop kot »Escalus* v Gounodovi operi »Romeo in Julija«. V Ljubljani je ostal do zatvoritve Slovenskega gledališča leta 1913. V tem času je pel 20 opernih partij, saj je bil prvi in edini bas-bariton takratnega opernega ansambla Z veliko vnemo je pa sodeloval tudi v drami ter odigral okrog 50 vlog. Se kot član ljubljanskega anaambla j« gostoval pri nekaterih opernih predstavah v Trstu, katere je vodil sedanji ravnatelj ljubljanske opere Mirko Polič V Trste je pel Križaj med dragimi tudi vlogo Kecak v »Prodani nevesti«. Sleckijič je šel Križaj ▼ Zagreb, kjer je dobil takoj angažma in je danes brez dvoma najodličnejši član zagrebškega ansambla. Od takrat do danes je samo 2krat zapustil Zagreb, v sezoni 1919/20 je bil v Osijeku, v sezoni 1927-28 m v začetku sezone 1928-29 pa atakw gost v Ljubljani m Beogradu.
V dobi tvojega 251etnega umetniSrega udejstvovanja beleži Križaj daleko preko 1000 predstav. Iz operne literature ima na-študiranih nad 100 najrazličnejših vlog. Tako moremo reči, d>a je Križaj eden najbolj repertoarnih pevcev, kar jih imamo. Pri tem moramo poudariti posebno vrlino, da se je z isto ljubeznijo in resnostjo oprijel vsake poverjene vloge ▼ domačih operah, kako* tudi v onih operah, ki so dosegle svetovni sloves. Vse njegove kreacije so vedno na visoka umetniški stopnji, izdelane igTalsko kakor pevsko do najmanjših podrobnosti. Oceno pravega umetnika mu prizna brezpogojno vsja kritika, medno laskavo se je izrazil o njem slavni skladatelj Richard Strauss, ko je dirigiral v Zagrebu svojo opero »KavaBr z rožo«, v kateri poje Križaj barona Ocbau —> V torek bo gostoval Kri-
žaj ▼ ljubljanski operi v vlogi Mefista v operi »Faust«. S tem gostovanjem bo zvezana skromna počastitev njegovo 251etnice in prepričani smo, da bo občinstvo pozdravilo odličnega pevca, kakor zasluži.
Smrt velikega rodoljuba
Sarajevo, 11. marca.
Te dni je umri v Zagrebu v visoki starosti 85 let predsednik revolucionarnega odbora, ki je vodil vstajo ▼ Bosanski Krajini leta 1875.. Stojan Kosta Ugrinič. Pokojnik je bil eden cd najmarkantnejših starih bor-oev za narodno svobodo. Na njegovem domu v Stari Gradiški so »e shajali zarotnika proti tuji oblasti ter organizirali upore. Že v mladih letih je bil Ugrinič ves zavzet za narodno svobodo in za ideale jugosloven-stva. Bil je trgovec, udejstvoval pa »e je tudi vsestransko v javnem življenju. Bil je sotrudnik Miletičevega lista »Zastava« v Novem Sadu. Leta 1871. je obiskal črnogorsko prestolnico Cetinje in se je dogovoril tam z narodnimi voditelji iz drugih krajev glede osvobodilne borbe v Bosni in Hercegovini. Pod vodstvom banjaluškib in gradiški h revolucionarjev je izbruhnila znana vstaja leta 1875. Uporniki so si že poprej sami oskrbeli orožje, glavno pošiljatev orožja pa so pričakovali iz Srbije. Ugriniča, ki je bil skrivaj večkrat v Srbiji, in droge voditelje upora pa so Obrenoviči in nekateri vodilni srbski politiki silno razočarali Revolucionarna borba »e je poživela šole s posetom Petra Mrkonjiča, blagopokojnega kralja Petra, ki je prišel 5. septembra 1875. v Staro Gradiško. Bil je v hiši Ugriniča. ki »e je nahajala v avstrijski obmejni utrdbi, pa ni nihče slutil, da se sestaja tam vodstvo upora.
Ko »o med votoo avstrijske okupacijske
oblasti v Beogradu preiskale stanovanje pokojnega Pašiča, »o našle neka pisma, ki jih je pred leti Ugrinič pisal Pašiču. Zaradi teh pisem je bil Ugrinič precej časa zaprt. Zadnja leta je živel v Zagrebu pri svojem sinu Veljku, ki je splošno znan kot zobozdravnik in športnik. Ugrinič je hranil mnogo dokumentov iz borbe za narodno svobodo in je nekatere od njih lani tudi objavil Nadaljevanje spominskih objav pa je prekrižala smrt odločnega in nesebičnega borca za narodno svobodo, ki bo za zgled m vzor še mnogim jugoslovenskim rodovom.
Spominu gospe Amalije Tominčeve
Pisece, 11. marca.
Na pustno nedeljo smo v Pišecah pokopali ob obilni udeležbi gospo Amalijo To-minčevo, ki je komaj 48ietna morala kloniti. Kako priljubljena j« bila v Globokem n Pišecah, je pričal njen veličastni pogreb. Menda v Globokem ni bilo hiše, ki ne bi bila zastopana na tej žalostni poti. Spremljali so jo Sokoli in požarniki. Ti so nosili krsto, za katero so stopali otroci, sorodniki in dolga procesija pogrebcev. Ob odprtem grobu se je od blage gospe poslovil g. župnik slikajoč jo kot izborno mater, ki se je za vzgojo svojih otrok vsa žrtvovala. Naglasil je še posebej, da je imela kot mačeha v zakonu in kot vdova težko stališče. Toda rajnka je znala vse take neprilike prebroditi s krščansko potrpežljivostjo in z iskreno ljubeznijo tako, da tudi otrokom iz prvega zakona na bila »pisana mati«, ampak mati v polnem pomenu besede.	_
Po moževi smrti je lagk vsa težasap»-icone vdove z maBmi nepreskrbljenimi otroki na njene name. Ni se je ustrašila. Preselila se je z otroki pred dobrimi 6 leti na svoje posestvece na Mali vrh iz šolskega poslopja, kjer je z možem, bivšim naduči-teljom, preživela dokaj srečnih dni, veliko pa tudi krutih udarcev usode, izmed katerih je bila mnogo preran« smrt moževa najhujše, kar jo je mogk) zadeti. Na svojem posesitvoou je živete samo otrokom. Gospodinjila hi delala je od jote do mraka. Njen vzorno urejeni wt ntd drugim vsako leto pričal o njeni vešči roki Izšolala je dva sina, hčerka je ob koncu svojih študij, dočim je najmlajši sinček šele začetnik. Pri vseh križih in težavah pa je gospa "»oelej rada pomagala po svojih močeh znancem. Obče znana je bila njena gostoljubnost. Zato so jo radi obiskovali na idiličnem Malem vrbu tovariši pokojnega moža ter ž njo obujali pri izvrstni kapljici spomine na pretekle čase.
Ni čudno, da je pri njenem napornem in skrb' polnem življenju začelo pešati njeno »icer krepko tek). Že pred dvema letoma so se pojavili prvi prav rahli znaki za vratne bolezmi, ki jim menda ni posvetila dosti .važnosti Bolezen pa so je čedalje bo^j *o»>
vtjafa, tako da je bile gospa pmnorao«
iskati zdravje na kliniki v Gradca; na kliniki v Zagrebu je nevarno operacijo srečno prestala. Toda nastopile so komplikacije, ki so kljub izvrstni strokovni negi primari-ja g. dr. Cbolewe ugonobile njeno krepko telo. Ravno na Matijevo je podlegla in izdihnila svojo dušo v brežiški boln;ei po strašnem trpljenju. Blagi gospe Amaliji To-minčevi ohranimo svetal spomin! Preostalim naše iskreno sožalje!	J. Med\>ed.
VHemu Notranje« onkraj groba
V Gornjem Logatca so pokopali preteklo nedeljo posestnika, gostilničarja in trgovca g Ivana Riharja. ki je umrl star šele 61 let Nepozabni pokojnik je stal ves čas svojega življenja neomahljivo v naroduh vrstah Z vso vnemo in požrtvovalnostjo jc sodeloval nad 35 let v občinskem odboru, bil je predsednik Lovskega društva za Gornji Logatec in Rovte, predsednik Gositilni-čaTske zveze za logaški okraj, vršil p« je tudi nad 30 let funkcijo načelnika gasilskega društva. Opravljal je tudi večkrat p>os!e podstaroste Sokola v Logatcu in je bil več let predsednik logaške gasilske župe. V glavnem pa je posvetil vse svoje modi m-zmožnosti v prospeh domače občine.
Kako silno je bil priljubljen blagi pokojnik, je pričal njegov pogreb. Kljub sfc;-bemu vremenu se je zbralo pred hišo žalosti ogromno ljudstva, prijatelji in znanci ter zastopniki društev 90 prišli od bli^u i a daleč. Pred hišo žalosti je ubrano zapel ck>-mači pevslki zbor žalost in ko: »Nad zvezdami«. Ob odprtem grobu se je spominjaj \e-Ukih zaslug pokojnika v jedrnatih besedah notar g. A/rtur Mrevlje, v imenu lovcev pa. se je poslovil predsednik SLD iz Ljubljane g. dr. Lovrenčič. Za gasilce je spregovoril tople besede načelnik logaške župe g. Slavko Smole, prisostvovala pa sta pogrebu tudi starosta JGZ Josip Turk in tajnik Pristov-šek. Preden so padle na sveži grob p~~ts grude, je turobno zatrobil lovski rog, lovski tovariši pa so oddali v slovo častno« salvo. Užaloščeni rodb;ni in številnim sorodstvu tudi od naše strani iskreno sožalje? Ivan Rihar. počivaj v miru!
Orenčica Hcmyadl Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
Kakšna bo pomlad?
Moderna znanost trga neusmiljeno mistično in romantično navlako z raznih sto-letih dognanj. Seveda se je spravila tudi na vreme io hoče vse njegove izpremembo naprtiti porazdelitvi zračnega tlaka. Pravkar emo čitali: »Danes Lahko popolnoma zenesljivo trdimo, da se vreme ne ravn« po luninih potih. Ob polni luni lahko n« Angleškem dežuje, nad vso celino je p* jasno nebo.« Pa ima pisec z zadnjim stavkom popolncoia prav, čeprav prvi ne drži. Pomisliti moramo, da je članek napisrf strokovnjak iz srednje Nemčije, kjer knajo celinsko vreme, dočim za obmorsko, torei tudi našo kl imo, že davno velja pravilo o vplivu ščipa in mlaja na vremenske izpre-membe. Sicer pa tudi ni porazdelitev zračnega tlaka vzrok, temveč le povod za vremenske spremembe. Vzroki za porazdelitev zračnega tlaka pa so drugje m ime pei tem tmdi hsna obilen delež.
Manj ostro »e zaganjajo zastopniki »tiste vode« v razne vremenarske kritične dneve, ki jhn je iskati pojasnrtvt v vzrokih irvi-r« joči h od sonca. Ža naše kraje sta glavna takšna dneva god sv. Martina 12. novembra in god 40 mučenrkov 10. marca. Sv. Martin se je dosledno obnesel: Sonce <*v. Martina prinese v treh dneh dolgo zimo. Tudi 40 močenikov stalno drži svoj rgled, da vreme tega dneva drži vso penila d. Lani je bite ta dan deževen in res smo imeli tja v maj mokro in mrzlo vreme. Letos se nam obeta boljše, je bil ves dan 40 mti-čenikov primerno topel. Samo ena neprijetnost je: v zraku je bil ves dan močan severovzhodnik in se je tudi pri tleh ponujal. Temu vetru pravijo »štiridesetak«, ker navadno Štirideset dni zaporedno piba. Ker prinese ta veter suho in hfa^no V fCUl6i, bi utegnil Škoditi ozhnini ter zavirati zelenje. No, gospoda bi bila zadovoljna, samo, tfcr blata ne bi bilo.
Sicer pa je marc man po svojih Barfah. fia-j pravi zelo star kmečki rek: Sušeč znese jajce «a kolu, skali vodo. spravi zrnje v prah in napase ovoo z mladiko. Vodo je že skalil s talenjem snega in pravkar dela 1 prah, zato bo tudi še znesel snežno jajce j na kota in upamo tudi ovco napa sel s j

DANES RAZKOŠNA, PIKANTNA OPERETA
MIHE NA(jV
Duhovita ta bMaorja potna opereta o dveh mladih ljudeh, ki sta stanovala ▼ isti aobi, ležala. ▼ isti postelji
eden po dnevi — drugi pms&čt!
gLAOESJI IN GLASBA WESNIB R. HEIMANN
Predprogram najnovejši Fm zvočni tednik
Predstave danes ob S., R, %8. te %10. uri zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
se prenavlja In rasa
Delo gradbenega odbora. — Regulacija mesta po Plečnikovih načrtih. — Sen o veSM Ljubljani
LJubljana, 11. marca.
Pred kratkim smo x>ročali o Plečnikovem n:'.črtu glede preureditve ljubljanskega Gradu, ki ga je odobril gremij mestne občine. Oadbeni odbor, ki se je nedavno konstituiral pod predsedstvom inž Bevca, se. je marljivo lotil dela za prenovitev in preuredi ev Ljubljane m je zadnje dni na svojih geiah pretresal in sprejel celo vrsto novih načrtov Ta ko je gradbeni odbor sklep o p-eno itvi Gradu izpopolnil v toliko, da se tudi za Grad uvede zaščitni pas. v območju katerega bo vsako zidanje prepovedano, kakor obstoji takšen zaščitni pas doslej za ozemlje Rožnika. Ta sklep je za razvoj I :ubl tane velikega pomena. Girad bo v srni-sllu te določbe ostal zavarovano šetališče, kar je povsem v redu. Kolikor se bo zidalo še ob vznožju Gradu, je predviden poseben regulacijski načrt, in prof. Plečnik jc naprošen da ta načrt izdela.
Podoben zaščitni pas kakor na Gradu in ca Rožniku bo določen tudi za Golovec. Gradbenemu odboru je naročeno, da izdela zadevni načrt. V tej dobi živahnega gradbenega gibanja je v resnici aktualno, da mesto svojo zeleno okolico in slikovite gri-ct, ki za domačina dvigajo naravno lepoto Ljubljane, zavaruje pred poplavo zidav in
na ta način razvoju moderne Ljubljana začrta njegovo najbolj naturao in najbolj estetsko smer.
Gradbeni odbor, ki se stalno bavi a temi in drugimi aktualnimi gradbenimi načrti, pa nima pred očmi samo današnjoga mesta, temveč usmerja te načrte na postopno grad-bo bodoče velike Ljubljane, ki se bo morala prej ali slej realizirati v svojih najširših mejah. V sporazumu z Maloic-lezniško družbo snuje gradbeni odbor najširši program o izvedbi tramvajskih prog. ki naj bi s svojim omrežjem zvezale središče mesta z vsemi večjimi kraji na periferiji. Zaradi tega je nujno, da gradbeni odbor pri svojih regulacijskih načrtih ne jemlje v po-štev samo mesta, temveč tudi vso ožjo m širšo okolico. Okoliške občine bi morale intenzivno sodelovati pri vseh teh zamislekih. Gradbeni odbor pripravlja pregleden »©-znam vseh zemljišč, ki bodo prišla t poštev pri gradbi novih cestnih železniških prog.
Spričo naglega gradbenega razvoja, ki ga opažamo zadnji čas, smemo menda v resnici upati, da bo na mesto starega ljubljanskega malomeščana v d oglednem času stopila podoba novega človeka — podoba ponosnega kulturnega, velikomestnega prebivalca velike Ljubljana.
Sredozemsko potevanfe JaSsraissIce straže
►JUTRO« tL fl
Sokolstvo
Lep zgled iz Ivančne gorice
Sokolsko društvo lvančua ijorica j« pro-•'avilo preteklo nedeijo otvoritev društvenega odra. Društvo si je dalo težko nalogo, da uprizori za to »larnost Vombergerje-vo veseloigro »Voda«, a pnznati moram, da je vse uspelo kar najčastne.e.
Tam, kjer so še pred dobrimi Šestimi meseci opravljali razna poljska dela, »e danes dviga ponosna atavba telovadnice, ki je bila otvorjena že z Miklavževim večerom in v katero so slednjič postavili tudi sta mi gledališki oder Zasiuga za vse to pritiče br. starosti A. Beršnjaku s celotnim odborom na čelu k ie znal pridobit; med tamkajšnjimi mladeniči marljive sokolske de lavce, po večini dninarjev, ki so v skupni slogi ne glede n« stan in starost po dnev-iie»n delu in dvakrat tedensko pc telovadbi pridno prihaial> na stavbišče. na katerem so po pčlih treh mesecih dovršili, ponajveč s kulukom do po/rnih večernih ur, stavbo telovadnice. ki je labko v ponos kraju, a bližnji okolici za zgled Nedeljska uprizoritev veseloigre »Voda« je b:la spričo danih okoliščin prvovrstna, posebno še. Če upoštevamo da so bili vri igralci razen režiserja, ki pa ni nastopil prvč na deskah in da pripadajo skoraj v^i k delavskemu in kmetskemu sloju. Kriv:co bi delal, ako bi
f>el hvalo posameznim igralcem, ker so bi-e vse vloge brez izjeme odigrane za začet-B:ke vprav mojstrsko.
Seveda gre na tem uspehu priznanje v prvi vrsti br. Accetrii, ki je svovo nalogo ko* režiser reSil nad vse zadovoljivo. Nemalo pa so tudi pripomogle res prvovrstne maske igralcev glavnih vlog. Z veščo roko j'h je maskirni nihče drugi kakor senior naših slikarjev br. Ferdo Vesel, ki se je peš potrudil k otvoritv ni predstavi iz svoje 6 km oddaljene graščine kljub najslabšimi! vremenu. Otvoritvena predstava, ki ie Ma ob istočasnem misijonu v stiškem bs-«?»stanu popolnoma razprodana, je močno •dokazala, da inna Sokolstvo tukaj vce možnosti obstoja in naglega napredka. Pripom-n:mo še. da ?ta pripomogla k uspehu igre tud: člani br. društva Višnja gora br. dr. Močnik, starešin« sodišč* v Višnji gori in br. Turnher, učtelj istotam. ki sta izdpla-la kid:sp rn prekrasno ozadje ob asistenci br. F. Vesela, ki ie redno prihajal iz svoje graščine peš v Tvančno gorico ter s evo-j;m kritičnim očesom rn mojstrsko roko izpopolnjeval dela ?voi;h kolegov \'spm. ki so na ta ali oni nač-n pripomogli > tako nepričakovano dobremu uspehu otvoritvene predstave. je treba le čestitati. Igra se ponov- zaradi izredno velikega za-n;mania v nedeljo 1**. t. m Za ta dan je rezerviranih že več mest iz Muljave. Krke, Zagradca in Žužemberka. Tonlo priporočamo torerj. da si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnice, ker je najavljen rekorden obsk.
E. Ganri sokolski mladim
>Mladi sokolski rod« in »V sokolskem krogu« sta naslova novih E. Ganglovih del, ki sta izšli v založbi »Jugoslovenske so-kolske matice«, odobreni od prosvetnega odbora saveza SKJ. V mladinski književnosti štiva v tej smeri nismo doslej imeli kdove koliko, zato to izdajo iskreno in s zadovoljstvom pozdravljamo. Ko sem prečita! delo — obe knjigi tvorita tapo-polnjujočo celoto — napisano od znanega velikega sokolskega delavca, ljubitelja mladine, odličnega pedagoga in moža širokih pogledov, lci je poslal sokolski miadini v tem delu, kakor v uvodu sam pravi, po_ zdrav in dar: lz srca zajete sokolske besede, so me obšle tele misli:
Na delo, na značaj, na književnost bodočega pokol en ja vpliva, kdor preobrazi izobrazbo rastočega pokol en ja, zakaj s tem oblikuje značaje, kulturne delavce in duševne stvaritelje ter ljudstvo od jutri. V to je usmerjeno Ganglovo delo, zakaj dobro se zaveda, da je velike važnosti vpra_ šanje, kakšno štivo je treba dajati naši mladini, za katero je najboljše komaj dobro.- Uverjen sem, da bo to Ganglovo delo vplivalo na mladino v gornjem smislu v najvišji meri. Mladini je težje pisati nego odraslim, saj mora mladinska knjiga
zadostiti gotovim pogojem, ker sicer ni dobra. Ob čitanju Ganglovega dela sem prišel do zaključkov:
Delo je pisano tako, da bo doseglo ie r duši či talca učinek, ki ga je pesnik nameraval. To pa je tudi pogoj in potni list do. bre mladinske knjige, zato je tudi umetnina, kar mladinska knjiga mora biti.
Delo je mladini že vnaprej določeno. Ako pa naj bo kak spis primeren za mladino, mora literarno izobraženemu, umetniško čutečemu, torej že odraslemu napravljati ob čitanju veselje. Prav nič ne dvomim, da bo v tem delu našel tudi vsak odrasli svoje veliko veselje, kakor sem ga imel ob čitanju jaz.
Ganglovo delo Je sposobno, ne da bi se moment sposooncsu videl kot namera, da mladega čitatelja vzgaja in oplemeniti.
življenje otrok in njeg-t mnogovrstne pojave oblikuje Gangi v svojem najnovejšem delu v duhu resnice in istinitosti. Poslužuje se ob tem le umetniških izrazov.
V nobena njegovih pesmi, v nobenem po_ glaviu proze »V sokolskem krogu« nisem opazil, da bi skušal pesnik s prikrito tendenco učinkovati na mladino. Nikjer nisem našel kopičenja nenaravnih senzacij, kakor se to zaradi večjega učinka, četudi ne trajnega, zgodi često. Narobe! Preprosto, odločno, mladini lahko umljivo, kaže pesnik deci najvišje cilje, za katerimi naj stremi, vedno hrepeneča, vedno više hote. ča, nikdar z uspehi zadovoljna. V mlada srca vliva pesnik čist skupnosti, veselje, ponos in moč:
»V eno dušo smo mogočno ZBU, naš sokolski Je slovanski svet!«
Voljo vliva v mlado srce. da bo »ono Junaško, ta najbolja«. Podan je torej tudi ta pogoj dobre mladinske knjige.
Ganglovo delo vzgaja v okviru splošne vzgoje tudi literarno. Po njem naj postane mladina sprejemljiva za dela velikih mož, za dela velikih sodobnih kulturnih delavcev. In to Je in bodi namen dobre mladinske knjige.
Vedre, vesele pesmi so to, kakor Je tudi otroška duša vedno bolj pripravljena na radost, na solnce — in solnca je v tem delu mnogo — nego na mrke, oblačne dne. ve.
Ganglovo delo torej vsestransko ustreza pogojem za dobro, lepo mladinsko knji-
go.
Knjigo »Mladi sokolski rod« krasi preko 30 slik. V snovi, načinu izvedbe in v tehniki teh slik nisem našel ničesar, kar bi bilo otroku neumljivo, zato bodo te sli. ke v zvez: z lepim besedilom deci napravile mnogo čistega, neizkaljenega veselja. To ni čudno, saj jih je izvršil vzgojitelj-umetnik, ki čuti v sebi potrebo delati za mladino. Kot učitelj se vse svoje življenje resno in požrtvovalno peča s študijem, kako bi se mogel otroško izraziti tako, ka_ kor se izražajo otroci v otroških risbaiu
Oprema, kakršno je dala Učiteljska tiskarna knjigi »Mladi sokolski rod«, že po vnanjosti učinkuje estetično in more izkušenega, umetnost ljubečega odraslega človeka v vsakem oziru zadovoljiti. In tudi to je pogoj dobre mladinske knjige. Deca, segaj po tem, tako tebi pisanem delu, čL taj z mislijo, ljubeznijo in a pridom, da se napi ješ do vrha iz tega vrelca dobrin in lepote, ki »dviga moč zavesti in duha!«
Andrej R a p 6.
— gokoMco drnStv« LJubljana IV priredi danes v nedeljo ob poS 4. uri popoldne v dvorani brata Ivana Ogrisna na Laverci igro »Kakršen gospod, tak sluga«. Avto. bus pelje izpred Cešnovarja ob po! S. uri popoldne. Zdravo!
Sokoisko društvo Ljablfana IV vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba brata Jožeta MiMavCiča, ki bo danes v nedeljo ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti. Dolenjska cesta 23, na pokopališče k Sv. Križu. Obleka civilna z makom. Zdravo! Uprava.
Mladinski oder Sokolskega društva Sevnica priredi danes popoldne ob 3. v Sokolskem domu mladinsko igro »So1 a v nebesih«. Vstopnina je običajna.
Elektrifikacija reje kokoši
Naši kmetovalci posvečajo premalo pozornosti perutninarstvu. Le redki izmed njih so spoznal, da se tudi v to svrho vloženi denar primerno obrestuje. Lete že. lim opozoriti na dejstvo, da bi mogel biti uspeh presenetljivo boljši. Nepravilno Je uporabljati za kokošja bivališča poljubne, slučajno razpoložljive orostore. Kokoši morajo imeti svoj hiev. Za dosego čim večje produkcije jajc tudi v zimskih mesecih je potrebno, da so kokošji hlevi rectoo pre-zračeni. Poleg tega pa morajo imeti kokoši dovolj prilike za zobanje. Zatorej je potrebno v kratkih zimskih dnevih kokošje hleve v gotovih presledkih razsvetliti. Priporočljivo je razsvetliti hlev nekako od 20 do 21. ure ter zjutraj pred solnčnim vzhodom. Komur ni prijetno Jutranje vata. janje v svrho prižiganja luči, temu lahko prihrana neprijetni posel električna stikalna ura. Tudi v tej gospodarski panogi se elektrotehnika udeistvuje s popolnim uspehom.
Velike važnosti za smotreno kokoSJere-Jo je električna valilnica, ki brez ugovora prednja« valilnicam na premog, plin ali olje, kajti električno kurjenje ne proizvaja nfkakih škodljivih plinov in ne porabi nič kisika. VaKtoo toploto Je možno z električnimi termostata primerno regulirati. Tudi se toplota po Jajcu enakomerne Je razdeli. Ugodnejša Je razdelitev in regulacija vlažnosti zraka. Posluga električnih valilnic Je enostavnejša; treba ni dovažati kuriva in odvažati pepela. Nepotrebne so peči ta dimniki. Zadostuje mak) število osebja, ker obstaja nadzor le ▼ polnjenju vode in v obračanju Jajc. Nevarnost požara Je pri električnih valilnicah najmanjša. Ako temperatura ls kateregakoli vzroka pode pod dopustno vrednost, prične takoj delovati svtomac+ftnf sJgnaHzaoiJsfcl aparat. Poleg že opisanih prednosti potrebo. Je električna vaMtoica tteffl mani prostora.
Pri valjenju neoplojeoib jajc nastajajo Škodit!va izparevanja. ki Jih pa odstranjujejo neobhodno potrebni ventilatorji. Število tevaJ jenih pSčet Je zaradi tega znatno všBJe kakor pri umetnem valjenju bre®
Zaradi ekonomije se priporoča prvovrstna toplotna izolacija valilnice. Dvojne ste_ ne naj bodo obložene s šoto ali plmtovino. V tem primeru ostane val lina temperatura dovolj visoka, četudi izostane ogrevanje v razdobju nekaj ur.
Za mali obrat zadostuje cenena ma£ma valilnica za 100 jajc. Potrebno toploto dajejo električne žarnice z ogljeno nitko. Za veleobrat pa se uporablja valilna omara za 16.000 jajc, k* je kurjena z električnimi grelci. Toplotno regulacijo pa oskrbujejo električni termostati.
Vložena jajca Je treba cd tretjega do osemnajstega dne redno obračati 3krat do 4krat na dam. Pozneje pa obračanje zelo škoduje. Osemnajstega dne, to Je tri dni pred izvalitvijo, se jajca presvetlijo, ne-oplojena in iamrla jajca se odstranijo. Nor. malno se izvali do 88 odstotkov oplojenih jajc, katerih plod v teku 18 dni ni odmrl. Poraba električne energije je odvisna od letnega časa, vnanje temperature, vremena .izolacije itd. Za 100 vloženih jajc in 21 dni Je potrebno nekako 11 do 17 kwh. kar zavisi tudi od vrste valilnice. Velike valilnice potrebujejo relativno manj in obratno.
V ogrevanje J te poS do 3 tednov prevzame piščance električna koklja, ki Je kurjena z vdelanimi kurilnim! elementi. Rabi se tudi koklja, kurjena z žarnicami, katere toplotni regulatorji pa nimajo zadostne mehanične trdnosti. Električna kok. Ija mora imeti stalno temperaturo 28 do 30 stopinj C pri temperaturi okolice 18 stopinj C.
Vse prednosti, omenjene glede električne valilnice, veljajo tudd za električno kok-ljo. Poleg tega pa je treba še omeniti, da pri razmerno nizki temperaturi pod kok-IJo ostane zrak dovolj vlažen in prostejši prahu kakor suh zrak. Piščeta dobro uspe. vajo. Zaradi enakomerno razdeljene toplote pod kokljo se piSčeta ne prerivajo !n zaradi tega ni opasnosti za šibkejše živalce. Tudi je umrljivost manjša kakor pri kokljah kurjenih na drug način, piščeta pa so krepkejša
Električno obsevanje in boljš&nje zr«ka. Ako hočemo v zimskih mesecih izvaljenim piSčetom nuditi sJične svetlobne okolnosti
kakor Jih ▼ poletnih mesecih nodl narava
gc m« se moramo posluževati umetnih sred. s tov. SoLočni žarki so toplotni, svetlobni in ultra vi oličasti. Vpliv toplote na razvoj živalc nam je že poznan. Svetlobni žarki vplivajo na razvoj živalc v toliko, da se pri zadostni svetlobi piščeta obilno krmijo, kar nadalje vpliva na njihovo rast. Svetloba je torej med osnovnimi pogoji za uspešni razvoj organizma Umetno podaljšanje dneva z običajnimi električnimi žarnicami pa ne sme prekoračiti gotove meje. P;-ščeta, ki so šele zlezla iz lupinice, potre, bujejo več počitka kakor starejSi rod. Starejšim piSčetom naj bo odmerjen dan na 14 ur, najmlajšim pa le na 10 do 12 ur. Običajno zadostuje za razsvetljavo hleva za vsakih 300 piščet ena 60 do 75 wattna žarnica.
Ultravioltčast! žarki pa so potrebni za razvoj in okrepitev okostja. Pa tudi odpornost proti različnim boleznim se pod vplivom teh žarkov jača. Za obsevanje z u! t r avi ol i č as ti mi žarki je možno uporabljati 500_wattno žarnico s steklom, ki pro-pušča te žarke. Neprikladr.e so te žarnice zaradi prejake svetlobe. Uporabo žarnic, ki izžarevajo le ultravioličaste žsrke, pa zadržuje dokaj visoka nabavna cena; zadostuje pa dnevno 6 do lOminutno obsevanje.
Kot odSično čtst.flrro tn razkuževatao sredstvo služi ovon. Nesnaga hitro oksidi, ra, zrak pa se čisti. Kokoši potrebujejo 7-krat več kisika kakor ljudje. Ker pa Je priprava za proizvajanje ozona dokaj draga. se za prezračevanje največkrat uporablja ventilator.
Električno ogrevan«* plfme v«fie. Kokoš
mora piti mnogo primemo tenaperlraae
vode. Za gretje 10 litrov vode zadostuje učinek 40 watt. Korito se postavi na elek_ trično kurjeno ploščo. Tudi je možno uporabiti svinčene kable, ki služijo za ogrevanje toplin gred in akvarijev. Električni tok se avtomatično vključuje in izlcljučuje.
Električno pripravljanje krme. Najprimernejša zimska Krma za perutnino je oves, ki se v vlažnem stanju s ceneno no. čno električno energijo pogreje na gotovo višino, tako da hitro skali. V obmorskih krajih dobro služi za kokošjo hrano mešanica ribjega mesa io školjk. Tudi za pogon mešalnikov je možno izrabiti nočno električno energijo.
Električni preg!e-d in sortiranje Jajc. Z modernimi tehničnimi pripomočki je mož. no istočasno pregledati celo skupino jajc. Presvetliti je mogoče istočasco 150 jajc.
Vsako uporabno jajce dobi žig. Za tem se jajca tehtajo in sortirajo v več skupin. Najnovejši stroji v eni uri presvetlijo, žigosajo in sortirajo 12.000 jajc. Za poslugo takemu stroju pa je potreben le en ali dva moža.
Električno instalacije v kokošjem hlevu.
K zgornjemu popisu naj dodam še neka. tere pripombe. Iz opisa je razvidno, da pridejo elektrovodi in razne električne priprave v neposredno bližino kokoši. Samo cb sebi se razume, da morajo imeti vsi predmeti, ki vodijo električni tok, meha. nično dovolj odporno izolacijo, da brez poškodbe prenašajo udarce kokošjih kljunov. Tudi glede na vlažnost prostora in na Jedka Izparevanja v kokošjem hlevu morajo imeti elektrovodi ustrezno Izolacijo ter morajo biti položeni po posebnih predpisih.
naga1«

ifh
M
TrgavinskopoMčsia napetost med čsšKostovaško hi Nemčijo
Komaj nekaj dni potem, ko je v trgovinskem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo nastopilo tako zvano brezpogodbeno stanje, je tudi v trgovinskopolitčnom razmerju med Češkoslovaško in Nemčijo nastopila precejšna poostritev. Češkoslovaška se že dolgo zaman trudi, da Ki uvoz iz Nemčije spravila kolikor toliko v sklad z izvozom. Še leta 1927. je bila češkoslovaška trgovinska bilanca z Nemčijo aktivna za okrog 1 milijardo Kč, toda že naslednje leto je bila izkazana precejšna pasivnost, ki je leta 1931. dosegla 1360 milijonov Kč. Navzlic znatnemu skrčenju medsebojnega prometa (v zadnjih letih za več kakor polovico) je ta pasivnost tudi lani dosegla skoro 800 milijonov (izvoz je znašal le 1200, uvoz pa 1976 milijonov Kč). Ce upoštevamo še promet 3 Hamburgom in Bremenom, je pasivnost češkoslovaškega trgovinskega prometa lani dosegla 1414 milijonov Kč.
Dokler je bila skupna trgovinska bilanca Češkoslovaška z inozemstvom aktivna, je bila dana možnost kriti uvozni presežek v prometu z Nemčijo z izvoznim presežkom v prometu z drugimi državami. Lani pa je imela Češkoslovaška prvikrat od obstoja države pasivno trgovinsko bilanco (za okrog 140 milijonov Kč). Nastopala je torej nujna potreba, da se velika pasivnost v prometu z Nemčijo vsaj skrči na znosljivi obseg. Ker vsa dosedanja prizadevanja niso dovedla do uspehov, SO J^ morala? Češkoslovaška začasno zateči k samoobrambi.
Z odobritvijo finančnega ministra j« češkoslovaška Narodna banka te dni izdala odlok o ukinjen hi tran-tfera plačil v Nemčijo. Ta odlok, ki je »topil 8. t m. v veljavo, uvaja za plačilni promet z Nemčšjo nekak enostranski kliring. Vsa plačila za uvoženo blago iz Nemčije (in tudi za druge obveznosti) je treba odslej vplačevati na zbiralne račune, ki se otvorijo pri šestih v naredb' označenih bankah. TI računi ss vodijo edino ▼ nemških markah, vplačila pa se izvršijo ▼ češkoslovaških kronah po srednjem tečaju marke na praški borzi. Tudi obveznosti v drugih valutah se morajo obračunati v češkoslovaške krone in potem v nemške marke. Od tega postopka je izvzeto le plačilo blaga, uvoženega iz preko-morskih dežel preko nemških luk. Iz sredstev. ki se bodo stekala na teh zbiralnih računih, se bodo potem vršila izplačila češkoslovaškim izvoznikom v Nemčijo, in sicer na ta način, da bo Narodna banka odobravala oprostitev posameznih zneskov iz zbiralnih računov za izplačila v Češkoslo-vflšicL
Namen toga precej ostrega ukrepa Češkoslovaške je oči vidno ta, spraviti plačilni promet z Nemčijo s prisilnimi sredstvi v ravnotežje brez novih uvoznih omejitev. Ker je nemški izvoz v češkoslovaško večji nego obratno češkoslovaški izvoz v Nemčijo, zaenkrat ne bo mogoče transferirati presežka češkoslovaških plačil nad nemškimi, kar naj prisili Nemčijo k dodatnemu uvozu češkoslovaškega blaga.
Kakšno stališče bo zavzela Nemčija k temu samoobrambnemu ukrepu Češkoslovaške, je danes pri popolni nejasnosti trgo-vinskapolitičnih smernic novega režJma v Nemčiji težko presoditi. Vsekakor češkoslovaška nima namena, neposredno ovirati uvoz blaga iz Nemčije. Nemčija pa bo morala k enostranskemu ukrepu^Češkoslovaške čim prej zavzeti svoje sitahšce.
Stasafe Nave&ne featake
Po izkazu 8. t m., ae je nasproti stanju 28. februarja zmanjšala podlara v zlatj m devizah za 1.14 milijona na 1939.90 milijona Din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, 90 padle za 0-41 milijona na 9.98 milijona D to.
Posojila na menice slabijo dalje in » re zmanjšala za 6.45 milijona na 2038.70 milijona Din. Prav tako je nazadoval lombard, in sicer za 1.18 milijona na 841.28 milijona Din.
Obtok bankovcev je povečal ta milijona na 4620.35 milijona Din. kar prihaja v glavnem od zmanjšanja obveznosti na poka7anje za 19.08 milijona na 854.29 milijona Din. Lani v istem času je znašal obtok bankoveev 4861.66 milijona Din: bil je torej lani večji za 241.31 milijona Din.
Vsota obtoka bankovcev in obveznosti na Dokazan je v znesku 5474.64 milijona Din izkazuje s»kupno zlato in devizno kritje 35.43*/o (za 0.12 Vt mani kakor 28. februarja). Zlato kritje samo znaša 32.17% (za 0.09 •/• manj).
Pregled sianja po važnejših postavkah i? naslednji (\ milijonih Din: v okleirai h razlike naproti 28. februarju): aktiva: podla aa 1939.90 (_ 1.15), 0d tesra v zlatu 1761.43 (+ 0.004). v tujih valutah 0 29 (_ 2.96) in v devizah 178.18 (+ L81); devize, ki se ne
štejejo v podlago 9.98 (— 0.41); kovani denar 215.98 (— 36.o5); poeojila na menice 203S.70 (— 6.45); lombard 341.28 (— 1.18); stari državni dola 1810.93 (-r 0.33): začaeni avans glavni državni blagajni 600.ijO (0); pasiva: oblok bankovcev 40:20.35 (+ 34.39): obveznosti na pokazanje 854.29 (— 19.08). od tega nssproti državi 11.99 (+ 4.64), po žirovnih računih 259.60 (— 34.58) in po raznih računih 582.70 (+ 10.86).
vesti
= Obrtništvu dravske banovine. Dne
9. t m. je padla končna odločitev giede sistema zbornice v naši banovini. Rezultat kaže, da se je nsše obrtništvo izreklo v zakonitem roku na način, kakor to zakon predpisuje, z ogromno večino za skupno zbornico. V Ljubljani ostane torej skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo s svojim avtonomnim obrtnim odsekom. Hudi časi, ki jih preživlja naš stan, nam vsem ukazujejo, da pjzabimo pri svojem delu za boljšo bodočnost obrtništva vse, kar nas je dosedaj ločilo. Strnimo svoje vrste, oklenimo 3e naših obrtniških organizacij in naše skupne zbornice in pokaži. eo s smotrenira, požrtvovalnim in poštenim delom, da nam je pred očmi edini cilj, to je blagor celotnega obrtniškega stanu. Tovarišem, ki so z idealizmom in požrtvovalnostjo v teh hudih časih delali za našo dobro stvar, najlepša hvala! Podpredsednik Zbornice za TOI in načelnik obrtnega odseka Josip Rebek.
= Izid vinskega sejma r LJntomern. Vinski sejem, ki se je vršil 7. k 8. t m. v Ljutomeru, je posetilo za današnje razmere prav zadovoljivo število interesentov in kupcev iz naše banovine, pa tudi iz Avstrije. Zato je blo sklenjenih nekaj prav po-voljnih kjpčij, ki bi jih brez te prireditve sotovo ne bilo. Vina iz ljutomersko - ormoškega, gornjeradgonskega in šlrigovekega okoliša je bilo v izobilju po cenah 2.50, 3, 3.50. 4, 5 in do 6 Din. Najvišjo ceno so imela sortna vina resiski rizling, muškatai sil-vanec in muškatni damascenee. So ta vina v resnici prvovrstna, toda takih oen današnja trgovina ne zmore. Zato je bilo večje zanimanje za 6rednje in nižje kvalitete po cenah 2.75 do 4 Din; ta vina so že popolnoma povrfla in stanovitna in za takojšnjo maloprodajo primerna. V preglednih katalogih eo razvidni vsi razstavljale! in množina razpoložljivih vinskih sort z delno navedbo cen. Prireditelji eo lahko zadovoljni z uspehom — Fr. Gč-
= Uvozniki blaga iz Nemčije se opozarjajo, da se vse nemško blago, ki je prišlo v našo državo do 24. ure 5. t m., carini po minimalni, a ono nemško blago, ki se je uvozilo pozneje, po maksimalni tarifi. k-tT je naša trgovina z Nemčijo zdaj v ne-Pogodbenem stanju. Izjeme 90 nemogoče. Enako postopa z našim blagom Nemčija.
= Otvorjen promet na Dunavn. Vse du-naveke parobrodarske družbe v naši in drugih državah javljajo, da je zopet otvorjen celoten promet na Dunavu in se blago sprejema v prevoz na veeh po«?tajah, navedenih v dunavskem plovnem redu.
= V trgovinski register so vpisale nsstopne tvrdke: Segala Ivan, trgovina z vinom na debelo v Hlaponcih; »Motorsil«, d. z o. z. za razpečavanje mineralnega olja v Mariboru; Gospodarsko - Trgovska družba z o. z v Slovenski Bistrici (trgovina z raznim blagom). Idbrisala se Je tvrdka Julij Zupan v LJubljani (zaradi epusta obrata).
= V zadružni register se Je vpisala Mlekarska nakupovalna in prodajna zadruga v GoričalL, r. z. z o. z.
~ poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ozimka Franceta, trgovca v Se-lih pri šnmberku (narok za sklepanje po. ravna ve pri sodišču v Trebnjem 13. aprila ob 10.; rok za oglasitev terjatev do 8 aprila), — Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi glede Korenčirja Franca, imetnika tiskarne »Jadrana« v Sloren jgradcu je določen narek na 29. t. m. ob 9. pri slovenjgraiSkem ?odi§ču.
— B«foavi. Promptno _ koroenrijatej oddelek železniške direkcije v LJubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave časopisov (»Službene Novine«. »fiaobra-čajnš Vesnik«, »Finansijski Vesnfk«, »Vojni list) Poeoji na vpogled pri oddelku. — Dne 4. a^ri^a bo pri upravi smcdni&n!ce v Kamniku oferhna licitacija glede dobave 100.000 krr parafira in 100 000 kg žvepla. Oglac z natančnejšimi podatki v Zbornic: za TOI v Lfctf^iani.
največ po 9JO Dfat. Grifld boni mo sabeleiiM
zaključek po 36
Na efektnem tržišč« ljubljaose borz« j«
bila tendenca slaba. Zaključek je bU samo
v ponedeljek v Kranjski industrijski družbi po 300 V sredo pa je bilo eksekutivno prodanih 215 obvez-nic Vojne škode po 180. Državne vrednote so ves teden kazale iz-preminjajočo se tendenco, medtem ko so Trbovlje ves teden notirale 145—150. 8%-Blair se je na koncu tedna spet malo okrepil. medtem ko je 7% Blair med tednom popustil in notiral včeraj 33—35 Tudi Vojna škoda je v teku redna oslabela m jc r.o-tirala včeraj 185—187.
Na lesnem tržišču ljubljanske borze je tendenca boljša. Položaj na slovenskem lesnem trgu se ji glede na povpraševanja znar-no izboljšal. Glede na cene pa >e položaj neizpremenjen. Pred nekaj tedni je bilo zelo opažati tendenco nazadovanja Največ se {»vprašuje po deskah III. vrste, medtem ko I. in IL vrsta skoro ne prihajata v po-štev. Po tesanem lesu kljub biižajoči se stavbni sezoni ni velikega povpraševanja, iz četiar je sklepati, da obstaja občutno po manjkanje kreditov, odnosno razpoložljive goto vrne za nove stavbe. Zelo veliko je bilo zanimanje za bukove testosie, ki 9o preu meseci dosegli visoke cene. Sedaj pa te cene slabijo, ker se bližamo koncu sc-zone. Isto usodo doživljajo drva in oglje, ki se ponujajo po nizki ceni.
Na zagrebškem efektnem tržišča « je Vojna škoda ob slabi tendenci zaključevala med tednom za kaso med 180 in 195. Včeraj je bila nasproti četrtku spet mak) čvrstejša; zaključila se je po 185 m 187 8 odst Blair je imel v ponedeljek zaključek po 1050, 7 odst Blair v ,rc<k> po 34-50 in 6 odst beg-lučke v torek po 32 Privilegirana a>grarna banka se je zaključevala v začetku tedna po 223, potem po 220 an 222, v četrtek pa po 215 in 118. — Šiling je imel v Zagrebu nižje tečaje kakor v Ljubljani; gibal se je med 8.80 in 9. Grški boni »o se zaključevali po 35 do 36.
Ameriški dolar je bil v zagrebškem prostem prometa zadnje dni ropot čvrstejši, ker se je popravil tudi v prostem prometu v tujini. Na borzi ni notiral. Kale, da eo ukrepi Zedinjenih držav razvozlavam i e bančne krize m reševanje dolarja uspešni. Po vesti iz \Vashingtona se zaupanj« v dolar med Američani postopno zopet dviga m bodo ameriške borze baje začele žc v ponedeljek zopet poslovati.
Dem©.
Čarih. Pariz 20.375. I>ondon H.95, york 431.50, Bruselj 72.40, Milan 26.37-5, Madrid 43.80. Amsterdam 208.10. Berlin 122.75, Dunaj 72.91 (57.90), Sofija 3.70. I^aga 15.33, Varšava 58. Atene 2.95. Bukarešta 3.08.
Blago v?? t^žlMs
ŽITO.
+ Novosadska blagovna borza (11. t m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 36 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor ra okolica Novi Sad, gornjebašlta. srednjeveška. baška potiska in sremska 222.50 — 225; srornjebanatska 222 - 224 Tnrščira: baška in sremeka garantirana 63 — 65; za marc, april, maj 68—70; banat-ita garantirana 62—64. Ječmen: baški in sremski. 64/65 kg, 110—115; pomladni, 66/67 kg 117.50 do 122.50. Oves: baški In sremski 93—102. Moka; baška tn banatska. >0g« in »Ogg« 355—370; >2« 335—350; >5« 315—330; >6« 290—300; >7« 195—205; >6« 60—82.50. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah 65—67.50; banatski, v jutastih vrečan 62.50—67. Fižol: baški to sremski beli 117.50—120.
VINO
+ Vinska t-žKče v dravski banovini (1L t m.). Z marcem se je pričela vinska kupčija tiekolko gibati, čeprav še vedno prav počasi, a po vseh vinorodnih postajah se nekaj nalaga. Sodaj prihajajo do veljave tudi bela štajerska vina. To se je pokazalo osobito na zadnjem vinskem f*ejmu 7. in H. L m. v Ljutomeru, kjer so kupci posegli tudi po dražjih vnih. Škoda da so z Avstrijo velike izvozne tež;-:ve, ki ovirajo malone ves oiomet čez mejo. Cene bi5a«L ini namiznim vinom ee gibljejo med 2.25 in 2 75 Din, poijšim med 3 io 3.50 Din. šortiraiilm krepkim vinom pa med 3.75 in 4.50, pa tu-ii do 5 Din. Dolenjska rdeča v-na (cviček) imajo stamo srednjo cono 3 do 4 Din. izbrana tud 4.5d Din, šibkejša io slabših jeg in od železnice oddaljenih krajev pa tudi pod 3 Din.
ŽIVINA
+ Mariborski &.'injski tejem. (10. t. m.) Pri voz 156 svinj. Kupčija zelo dobra. Prodanih je bilo 114 rilcev. Cene so bile precej visoke. Prodajali so prasec 7 do 9 tednov staro, po 100 — 130, 3 — 4 mesece po 250 — 380, 5 — 7 meseoev po 450 — 500, 8 do 10 mesecev po 550 — 5S0, leto stare pa po 800 — 1200 Din. Kg žive težo se je trgoval po 7.50 do S, kg mrtve po 10.50 do 12 Din.
P©1®žaf m maMh borzah
Ljubljana, H. marca.
V preteklem tednu so se devize na naših borz?h dvignile P.?vi.m' promet na Ijub-1'ar^k' V^rz.i je zrn"v Km f?rJnn 2.16 mi-'i iona Di- nasrvot; 2 5?. ? 34 2 40 m 2 11 milijoTi? I>n v oredhodmh štirih tednih Avstrijski šiling se je zaključeval v tem tednu v privatnem kliningu po 9.0425 do
Prvi nspeM
v uosomic&rs&eni aomu
Ljubljana, 11. msTca.
Ob zaključka L kuharskega tečaja Gostiln ičarske zadruge se jc zbrala v pet«± zvečer v spodnjih prostorih doma na Prrvo zu mala družba povabljencev, da r..rvidijo uspeh 12 gojenk in dveh gojencev. Tečaj je trajal 3 mesece, goienke so same hčerke miših restavr^.terjev, hotelirjev ter gosrilm-čarjev in so se z gojencema vred res sijajno izkazale. Pred goste na miso so zapovrstjo romale jedi, ki bi jih tudi angelci ne odklanjali. Gas'rv>nomaka umetnost se bolj in bolj uveljavlja tudi v naših domačih hišah; za nami je doba, ko nešolane gospodinje niti z veliko zalogo niso znale priprs-viti raznolikih okusnih jedi. V prvi vrsti gre zahvala kuharskim šolam, izmed katerih ima Gostilničarska zadruga v Ljubljani prvenstveno nalogo, da ua-m vzgoji še mnogo mladih dobrih gospodinj, ki se bodo zavedale imenitne resnice, da gre mnogo ljubezni skozi želodec.
Po izdatni pogostitvi je predsednik zadruge g. Fran Kavčič nagla?'!, da »s j« pričel I. kuharski tečaj v prav skromnih rasni erah in ob skromni udeležbi, ali pr"4 ulpeh je tu. Ob vztrajnem delu bodo uspeli še vedno lepši. Glavno je, da se je enkrat začelo. G. p-ed^ednik je izrekel toplo pohvalo učitelju in vodji tečaja gospodu Janu Fiali ter ravnatelju Cirilu Dolencu, pod katerega sfrokovnjaškim vodstvom so se učile brhke gojenke in pozorni gojenci kuhe, kalkulaciie. knjigovodstva, kletarstva, gostilničarskega zdravo-znanstva načel tuiskeg-j prometa in drugih predmetov. Pohvalno se je izrazil o napredku gojencev in gojenk tudi zastopnik banske uprave g. komisar Sink, nakar je potekal vočer ob prijetnem pogonom.
Zakladif ki jih moramo
dvigniti
Kulturno delo naSih izseljencev — Samo v Cleve-landn fe 33 slovenskih kulturnih društev

Ljubljana, 11. marca.
Vprašanje izseljenetva dobiva v novih razmerah, v tej dobi težke gospodarsike krize povsem nov smisel in pomen. Pred davnimi desetletja, v onih dobrih, starih časih, ko je Alešovec pisal svoje rodoljubno in bogoljubno svarilu slovenskim fantom: »Ne v Ameriko«, je v resnici Slo za vprašanje, a" i naj se tisti naš človek, ki skorajda ne roore izhajat j doma, izseli v tujino, da se dokoplje do sreče in prosperitete, ali naj se rajši doma bije za svoj obstoj. Danes so
preigralo domala vse priljubljene slovenske domaČe in tuje igre, in pa »Slovenska narodna čitalnica«, ki je bila ustanovljen« 190t>. Ta čitalnica ima nad 2000 slovenskih knjig in jo smatrajo za največjo slovensko knjižnico v Ameriki.
Eden najboljših jn najdelavnejših pev-akLh zborov v Ameriki je »Zarja«, ki je bila ustanovljena 1916 in je v tem času pred javnostjo nastopila tudi s sporedi, kakor morda noben drug slovenski zbor v Ameriki. Uprizorila je tudi več slovenskih ope-
Sloven.ski Narodni dom ▼ Clevdandn
TpHrSaojB 6sto drugače zastavljena. Zunaj, r tujini, imamo izseljenih desettjsoče, sto-t^ooo naših delovnih ljudi. Gospodarska kwiza »tiska za gokanec tudi največje, najbogatejše državne kolose. Tudj v »Jutru« smo že pisali, kako še v nekdaj obljubljeni d<?ieii Ameriki godi tistm našim ljudem, ki jih je kr^za najbolj brutalno pomandra-!a, v tla: da si iščejo hrane po smetiščih, kakor ne dela tega pri nas doma niti zadnji
froejek. da živijo po jamah fn votlinah ka-r,T zveri. Danes stopa pred nas vprašanje, kaj naj počnemo z našimi Ljudmi, ki jih bo tujina danes aii jutri ne usrra;l j en o vrgla \z pjbe, dasi so ji vse svoje življenje žrtvovali iz sebe vso svojo kri, in bodo stari, utrujen^ in brezupni prišli trkat na vrata svojega davnega domovanja? — Priznati si 1 moramo tisto staro, že tolikokrat ponavljano dejstvo, da je med našim narodom, ki je o^al doma in ki je zlasti v teh zadnj:h, 73, vse evropske narode tako nacionalno kakor socialno izredno važnih desetletjih preživel v stiku s svojo zemljo svoj redni, nujni zgodovinski razvoj, da je med tem našim nsrocom in pa njegovo emigracijo, ki je razgaljena skoraj po vseh kontinentih, idea, težak, nepremostljiv prepad, kakr-^ na svetu ne kaže razmerje nobenega 'rugega naroda do njegovega izselje-nstva. Zaradi tega prepada trp; naš narod v svoji . :lotš že desetletja neprecenljivo škodo. Nitj politično niti gospodarsko niti kultur-:no naše izšel j&nstvo ne notra na borzi n iše-go racionalnega žnvljenja svoje prave, resnične cene.
Kakšno žilavo, vsega spoštovanja vred-3";o kulturno gibanje izkazuje naša emigracija, zgovorno pr.-čajo predvsem številne in akt vne slovenake prosvetne organizacije v Ameriki. Samo v Clevelandu, ki je rekakšen nacionalni, kulturni in organizacijski center ameriških Slovencev, obstoji r'.č manj kakor 33 slovenskih prosvetnih, pevskih, dramatikih itd. klubov in društev (po članku Fran.ka Zaitza »S'ovenska kulturna društva v Zedinjenih državah« v v Ameriškem družin nkem koledarju za leto 1933«), Najstarejše izmed njih je »Slovenski Sokol«, ki se je ustanovil že 1. 1807. — torej letos praznuje 351etnjco svojega obstoja. Spočetka je imelo to društvo v svojem programu razen telovadbe tudi petje in dramatiko, v teku časa pa, Lo 6e je v (■'eveiandu pojavilo več drug'h prosvetnih organizacij, ie »Slovenski Sokol« svoje za-i "uianie posvetil samo še telovadbi, razen tega pa je osnoval tudj dobro organiziran podporni odsek. Clevelandskemu je priključen tudi Sokol v blžnjetn Euehlidu in oba skupaj sta lani štela 300 aktivnih telovadcev ki telovadk.
Med starejše kulturne organizacije r Olevelandu spadata nadalje slovensko dra-matsko društvo »Triglav«, ki še zmerom fivah.no aktivno deluje, praznuje letos 30-letnico svojega obstoja in ki je v tem času
ret fn apevoigeT, med katerimi je bilo tudi nekaj del njenega pevovod.je J. Ivanuše. Pred tremi leti se je »Zarja« razcepila, obe novi društvi pa živahno delujeta naprej.
Izmed clevelandskih dramatikih društev Je morda najpomembnejše društvo »Ivan Cankar«, ke ga je pred leti nekaj časa vodila ga. Danilova. Tedaj je društvo izkazovalo najepšo aktivnost. Prirejalo je po dve predstavi na mesec. Uprizorilo ju tudj nekaj Cankarjevih del (»Krnij na Betajno-v,i«, »Pohujšanje«). — Nič mtfnj delavno ni mlajše društvo »Anton Verovšek«, pevski zbor »Jadrana«, godbeno društvo »Bled«, »Čitalnica« v Collinwoodu, pevski zbori »Cvet«, »Delavec«, »Slovenija«, »Zvon«, »Lira«, »Soča«, številni dramski odseki, orkestri itd. — Pesem, godba, igra se veselo og'aša povsod, kamor pridejo Slovenci.
Razveseljivo je, da se dela teh društvev v veliki meri ude'ežu.jejo mladi, v Ameriki rojeni Slovenci. Slovensko pesem poje ta mladina, slovensko igro igra, v sokolski telovadnici se uri skoraj samo v Ameriki rojena mladjna, In slovenske šole v Cieve-landu lepo procvitalo. Poleg starejše šole v Slovenskem narodnem domu, ki v treh razredih poučuje okrog 100 slovenjih otrok, se je lan' otvoniia še nova v Slovenskem delavskem domu v Col!inwoodu, ra katero se je vpisalo v štirih razredih 250 učencev v starosti S do 20 let. Slikar Pe-rušek pa jma slikarsko šolo s 50 učenci. Nacionalna misel v naših Amerkancih vendarle še gori.
Samo dolžnost neše oficielne javnosti bi bila. da bi delu našega življa v tujini posvetna več aktivne pozornosti.
Tujsko nrop^tno vnraianje Rimskih toplic
Rimske Toplice, 11. marca.
Direkcija državnih železnic menda tudi r letošnjem poletnem voznem redu ne namerava upoštevati" tujskoprometne važnosti Rimskih Toplic in hoče črtati postanek brzovlakov, ki sta vse do lanskega leta imela reden enominutni postanek. Čutimo se s tem prizadeti zaradi tujskoprometne važnosti Rimskih Toplic in apeliramo na direkcijo, da nam v novem voznem redu vzpostavi zopeten postanek obeh brzovlakov
Lanski ukrep, motiviran z radikalno štednjo, je vzbudil ogorčenje ne le v vrstah domačega ljudstva, ker se je čutilo ogro ženo zaradi eventualnega zmanjšanja tujskega prometa, temveč tudi med letovi-ščarji. Posebno nezadovoljstvo so izražali gostje iz Avstrije, Češkoslovaške in iz južnih predelov Jugoslavije, ker niso imeli direktnih vozov do Rimskih Toplic, marveč so morali prestopati v Celju, Mariboru ali Zidanem mostu ter čakati na zvezo s potniškimi vlaki. Seveda so bile njihove pri-
toteotada «>- oduajanie
kršiva .«f]ah>« polHO* ta & it« 14M tO. t J93J,
tožb« docela upravičene, če upoštevamo, da
»o med obiskovalci posetniki, ki nosijo s seboj obsežno prtljago za bivanje skozi daljšo dobo, med njimi tudi takšni, ki prihajajo v kopališče s celimi družinami in bolelinim takšne nevšečnosti s prestopanjem in čakanjem samo poslabšujejo udobje, kakršnega so predvsem potrebni.
Vprav lani je bil obisk tujcev tolikšen, v primeri s prejšnjimi leti naravnost rekorden, da nikakor ni bilo umestno za lansko leto ukiniti postanke obeh brzovlakov, še manj pa je to želeti letos, ko ne vemo, kako bomo privabljali goste. Obiskovalci, ki morajjo čakati na novo vlakovno zvezo, niti nimajo primerne avtobusne zveze 6 katerekoli strani, ker je cesta posebno z Zidanega mosta zaradi klancev tolikanj neugodna, da nobeno avtobusno podjetje ne more vpost.aviti redme zveze. Potujoče občinstvo je tako torej vezano na vlakovno zvezo, ki pa je poleg tega še tako neugodna da morajo baš potniki iz Srbije, Banata in sploh iz Južnih krajev čakati v Zidanem mostu po celi dve uri in še več, kar upravičeno vznevoljava posetnike, da izražajo nezadovoljstvo in pravijo, da bodo v bodoče rajši opustili obiskovanje Slovenije, ker jim železniška uprava ne nudi primernih ugodnosti. Sodimo, da stremljenje po povečanju tujskega prometa ni le naloga zasebnih institucij, temveč vseh javnih Ln državnih samoupravnih enot. Argumentacija radikalne štednje ni podana v postopanju z odvzemom ugodnih vlakovnih rvez za letoviščarske kraje, ker je v protislovju z oškodovanjem na tujskem prometu, pri čemer ne smemo pozabiti, da so sednje države, zlasti še neprijateljske, posvečajo razvoju in obsegu tujskega prometa toliko važnost, da za njegov razmah vo tirajo iz državnih blagajn težke milijone, mi pa ne bi mogli žrtvovati niti minute! Zato pričakujemo, da bo direkcija državnih železnic izvedla za novi vozni red potrebno korekturo z zopetno uvedbo postanka brzovlakov 505-606 in 605-506, s strani tukajšnjega prometnega osobja in železniške uprave pa pričakujemo, da bo skrbela za točen vstop in izstop potnikov.


•Ves r a c?*** Qo£a
osUtne lepa * uporabo mUa, hi osvežuje, fe blago ht prijetnega vonja. Za vašo nego je samo
-rrlA.iT.ZNAK _
„ v Lono Odlik^parizu
ki nudi polnovredno blago in se je pri njegovih izdelkih dognalo, da vsebuje celo 4 jajca na 1 kg testenih izdelkov. Ponovno pa poudarjamo, da ne prihajajo v poštev le naša tovrstna podjetja, marveč so prihajali na naš trg tudi testemi izdelki iz Dalmacije in od drugod, kjer je menda še manj zadevne kontrole, kakor se je doslej izvajala pri nas. Podjetjem je bilo tudi zabičano,
da morajo vzeti vse manjvredno blago iz prometa, to se pravi iz trgovin, ker se bo sicer postopalo ž njimi po zakonu o živilih, ki vsebuje zelo stroge odredbe. Pravilno j a tako; kako in zakaj naj konzumer1? kupuje za drag denar blago, ki je naravnost škodljivo zdravju, na drugi strani pa nikakor ne vsebuje dosti hranilnih snovi, pač pa nekaterim redi žepe na škodo ljudskega zdravja.
Skrbi In dela v Prekmurju
Murska Sobota, 10. marca.
Ko je vsepovsod že sneg izginil in je ozimina v svežem zelenju pognala iz tal, prihajajo sezonski delavci v Mursko Soboto, da si priskrbijo delo za bodoče dni. S prvimi pomladnimi klici se prebuja bojazen pred pomanjkanjem, pa tudi želia po delu ga dvigne, da si gTe iskat opravi, lo. Težko je našemu delovnemu človeku stati prekrižanih rok ob oračih, še težje ob žanjicah, da ne omenjam jeseni, ki bi odšla mimo njega praznih rok, obupnim zimskim dnevom naproti. Dvoje obrazov nosi v sebi naš sezonski trpin: Kmeta in delavca. Z vseh strani prijajo. že v zgodnjih dopoldanskih urah ji!h srečaš na cesti. Takoj jih spoznaš: zmučeni otorazi... Do osem ur daleč prihajajo peš, ker nt denarja za železaiico. Vse dopoldne se gne-
Tako vreme 7 škoduje Vasi kozi!
Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremol Nadr£nite si temeljito vsak večei pa ludi podnevu, preden greste na prosto, roke in obraz z Nivea- kremo. Tako Vam ostane ko2a nežna in prožna, odporna proii vetru in vremenu ter dobi ono milino in svež ost. ki jo vsi tako ljubimo pri mladini.
Sami dobro veste: nobene druge kreme ni, ki bi vsebovala eucerit tn zato se Nivea-krema ne da nadomestiti.
N IVE A- K R E M: V dozah od Din. 6.—, 12.—. 25.— V tubah od Din. 12 - in Din. 17.—
Presenetljive ugotovitve pri preiskavi testenin
Ljubljana, 11. marca.
V zadnjem ča.<m se je kontrola živil v Ljubljani vobče poostrila, kajti izkušnje so velevale večjo pažnjo. Po kontroli začimb, mleka, kave in raznega špecerijskega blaga, ki je uspela dosti ugodno, so prišle na vrsto testenine, pri čemer pa je bilo nekaj hudih presenečenj. Pri analizi testenin najrazličnejših tovarn iz Slovenije, kakor tudi od drugod, ki nudijo svoje izdelke našemu konzumontu, se je izkazalo, da gre v vec primerih za manj vredno blago, nikakor ne odgovarjajoče zakonu o živilih.
Testeni izdelki so vsebovali premalo jajc, predpisano pa je, da mora vsebovati 1 kg testenin 3 jajca v teži 150 g; analiza je pokazala. da vsebuje 1 kg testenin kvečjemu 1 jajce v teži približno 50 g rumenjaka. Da, sledila so celo hujša presenečenja. Pri izdelkih neke tovarne testenin so ugotovili, da o jajcih sploh ni sledu, pač pa jih je nadomeščala ponekod povsem, pri drugih le deloma — anilinska barva, ki jo je absolutno prepovedano rabiti pri izdelavi živiL
Na podlagi preiskave so odredile oblasti, da morajo tovarne nemudoma uničiti vse sedanje zaloge blaga, narejene po sličmih receptih, izvzeto je le eno edino podjetje,
te jo pri vežnib. vratib urada ki jim dodeljuje delo. Potrpežljivo čakajo ure in ure, brez glasnih besed, brez prerivanja mirno vdani v svojo usodo. V popoldanskih urah se vrsta redči. Po stopnjicah bližnjih hiš posedajo in uživajo svojo borno pot. nico. V gručah so, kakor so prihajali: žene iz Goričkega zase, oblečene brez kri-čavosti; one iz lendavske okolice zopet zase, v krilih kričeče barve z volnenim rutami potegnjenimi preko glave. Moški pa z rokami v žepih raztreseni stoje ob cestah. Popoldanska ura pa jih zopet združi v gneči pred ozkimi vrati urada.
žene, možje, mimo katerih je že šlo življenje z vso krutostjo, m fantje, dekleta, ki samo slutijo vso težo prihodnjosti, so zaverovani v edino željo: delo in kruh. Pa bo baje letos hudo zaradi sezonskih de_ lavcev. Nemčija — v katero so odšle stotin« naših delavcev in delavk — se je zavila v morečo negotovost. Tamkajšnje razmere so prav huda ovira onim, ki skrbijo, da dobi naš delavec zaslužka. Vse Prekmiurje je v skrbeh zanje, kajti v naj-htmjšem primeru bi bilo udarjeno s se. zonskim delavstvom ki ga je na tisoče, vse tukajšnje prebivalstvo, pa tudi splošnemu gospodarstvu bi bil zadan težek udarec, ker bi izostali milijoni, na kater« naš trgovec vsako leto računa.
še ni bil prav sneg raz streh, že se je oglasil požarni rog po soboSkih ulicah.
Tja proti Muri je zažarelo in že po ne&ay minutah alarma so odbrzeli gasilci na kraj nesreče. Požar je bil nastal na ma-rofu v P e tajne: h. last tišinskega grofa Bathyanyja. številni gasilci iz vse okolice so se takoj lotili gašenja, ki pa je bilo zelo otežkočeno, kjer je manjkalo vode. Po napornem delu se je slednjič posrečilo omejiti požar, škoda je precešnja. Kako je požar nastal, ni znano. Nesreča ali požig. to bo dognala preiskava Sploh pa po sedaj oblasti zače^ energično stopati na prste požigalcem. To dokazuje najbolje dejstvo, da je bil pred malim senatom v Mariboru obsojen požigalec Novak Franc, ki ima na vesti štiri požige, čeprav je tri zanikal. Obsojen je bil na 8 let težke ječe. In tako je prav. Le eksemplarične kazni bodo izpametovale brezvestneže, katerih je ravno v PTekmurju lepo število ha se pojavljajo zlasti v pomladanskih mesecih.
Te dni so našli na polju, v bližini krita tik Murske Sobote nezavestnega starca. Bil je 70 letni čevljar, občinski ubožcc LipSa Franc. V samomorilnem poizkusu je užil večjo količino arzena. Občinski uslužbenec ,ki ga je našel, ga je takoj odnesel v bolnico, kjer so mu izpran želodec, ven. dar pa še ni izven nevarnosti.
Akcija za pomoč brezrooselnim je v glavnem zaključena. Dela, ki so bila predvidena, so opravljena in delavci so že dobili izplačane zaslužke. De ena skupina delavcev je še zaposlena pri Zdravstvenem donrni kjer zasipavajo nekdanji ribnik. To je pa bil tudi že skrajni čas. S tem se bo odstranil blaten jarek, ki je kazil vso okolico.
Dočim )e akcija o. prepotretano novo Solo za enkrat obstala na mrtvi toSki (menda pri tem ne bo ostalo?) se je za-počelo delo, da se zgradi občinska hireL niča. Pri tej akciii ni toliko ovir, ka&or pri zgradbi nove šole zato bo tadi v najkrajšem času izvedena. Nedvomno je hiralnica za Soboto prepotrebna, saj v nje^ ne bodo le domači ubogi, temveč tudi' dragi iz našega in sosednjega sresa. V načrtu je lična enonadstroipna zgradba. VcGf. del zneskov je v to svrho pripravljen. Ta_ ko je »Meščanski dom« nabral že 70.000 Din, občina bo prispevala 80.000 Din :z uibožnega fonda ta dala potrebno stavbi-Sče, gotovo pa bo tudi banovina dala svoj delež. Vsi pergoji so dani in delo bi se lahko takoi pričelo, ker so budi že potrebni načtrti gotovi. Gradbeni stroški b! znaša-li okrog 500.000 D!n z opremo 20 postelj, kar bi za enkrat zadostovalo. Prvotno sta bffa. dva načrta. Prvi je predvideval zgratJbo novega poslopja, a drug! adaptacijo pristave grofa Szapa ryja, ki bi se tudi drla urediti v ta namen. Pri komisijskem ogledu je sicer prodrl prvi načrt vendar pa deflnitivna odločitev §e rd padla. Za adaptacijo bi bilo potrebnih le ca 30.000 Din, vendar to ni v skladu z prakso, pod katero se je denar zfoiral: za novo hiralnico. Skoro srotovo se bo prvi načrt obdržal in M. Sobota bo mnogo doprinesla k lajSanfu bede svojih neifsiromaSnejBfh, a pridobila bo tudi novo moderno postaje.
Železnica za romarje
Kakor poročajo iz Hedžasa, se pogaja kralj Ibn Saud s skupino indsttdh muslimanskih kapitalistov, da bi zgradili želes-nco iz DSide do Meke. Džida je hedžaSko pristanišče, sfcozi katerega potujejo letno tisoči in tisoči romarjev v sveto islamsko mesto. Tem romarjem bi bila nova proga v prvi vrsti namenjjeina.
V splitski pomladi
Menda v naši zemlji t* zanimivejšega »vet«, kakor je pokrajina, ki 6e pričenja *'«t ta Kariovcem raizvjati pred našimi T eneoimi očmi. Kras stopa tu rezko sko-r :o rodovitne planjave in ker se ne more * rizti vanjo, se razprostre po neštevilnih 2>~d:h in gorah, ki se razgledujejo s svoj m kršnim kamenjem po goli, od sveta zapu-Ičem Liki. Železniška proga se je drzmo zajedla v to kamenje in vlak se sipenja in zopet pada po slikovitih klancih, ki so kljub svoji zapuščenosti in divjin vendarle polni neke čudne v celot-' popolnoma zaokrožene, nepopisne poezije.
Od nedavnih snežnih viharjev so ostali k še zamazani snežni zameti, ki se obupno siiskajo v ozke skainf.te zaseke in globoke dolinice Jug je zapihal po tem svetu in Dinarsko pogorje se je odelo v »ve oblake, ktterih melanholična barva se je oprijela vseh planot, da so videti še bolj obupni, kakor so v resnici Tnd v1 Ji človek le malo ljudi, le tu pa tam zagleda med kamenjem samotneee ovčarja ob ovčarco, ki stopa počasi za tropo ovac, iskajočih med skfl'ovjem borni živež. Redke naselbine se stiskajo k skalovitim brdom in so žalostna. 4i los'•na. kakor vsa okolica.
Železniška urvravr je storila p rev. da je ra progi Zacreb—Split uvedla pospešene potniške vlake, ki vožnje skoro z isto hitrostjo kakor brzi. Ne samo zarad; tujske-g ■ prometa, temveč zato. da pripeljejo člo-vka čim hitrejše skozi monotoni, žalostni Kras. Tem pospešenim vlakom je priklop-
ljen tudi jedilni voz, ki je opremljen z vsem potrebnim, kar potrebuje človek na dolgi vožnji in česar si ne more pr skrbeti na posameznih postajah, kjer cnajo ti vlaki le kratke postanke.
Večeri se že, ko zdrvn vlak po dalmatinskih kršn^h tleh. Velebitsko pogorje se je odmaknilo očem, ker se je popolnoma potopilo v oblake. Močan dež je zapljuskal ob rosne šipe vagona, slaba volja se je polastila nas vseh, ker smo bili prepričani, da se je naš izlet že v kali ponesrečil. Le v optrnizmu neugnani večni romar Petruška se smehlja dobrovaljno — njemu je pač vseeno: ali dež ali solnee. saj on ume potovati in se zna prilagoditi vsemu, pa bilo že karkoli.
Iz teme se svetlikajo motne luči sedmih Kašte'ov. dež popušča in dobra volja se vrača. Vedno izrazitejše postajajo luči splitskega mesta, vlek se podi med temnimi gaji. njihov;h obrisov pa oči ne morejo prav dognati. Skozi odprto okno se usiplie vonj morja in nepoznanega cvetja. Postalo je zoprno, zrak duši človeka, da komaj čaka, kdaj zapusti železniški voz. V kupe ju se vozijo že od Zagreba »em osijesk* nogometaši, da se dru<?i dan spoprimejo v ostri borbi s Solitčani. Mladi in veseli fantje, k^ so prepevali vso pot A čudno — prepevali so samo slovenske narodne pesmi in to tako pravilno, kakor da »o se rodil' nekie pod <*<"iren jskimn hribi, a ne deleč tam v Slavoniji.
Dež je bil popolnoma ponehal, ko «mo prišli v Split. S Petruško sva brodila skozi ozke uJice in si zagotovila prenočišče v Ko-
vačičevom hotelu. Kljub pozni uri eva vdrla v Zrinjskega ulci v stanovanje našega k;parja Svitosfava Peruzzija, ki živi v Splitu kot profesor tehniške srednje šole že dolgo vrsto let. Naš svet je iz nerazumljivih razlogov pozabil na očeta našega »kranjskega Janeza« in na izredne vrline talentov, k: dičijo tega našega umetnika, ki ne sili nikoli v ospredje, temveč se preskromno skriva v zatišju starodavnega Splita. Umetnik s takim značajem pa ni nikoli priljubljen v našem svetu, ki ljubi le budnost, pa naj je še tako prazna.
V družbi profesorja Peruzzija io nad vse 5'mpatične njegove gospe soproge smo preživeli v prijazni restavraciji sredi mesta prijeten večer. Govorilo se je zlasti o ljubljanskih razmerah, pa smo jih kritizirali po zasluženju. a obenem so se prerešetale splitske zadeve, da je dobil človek popoln pregled vanje. Toda te so v resnici popol-
noma razveseljive, ker Človek spozna veliki napredek, ki ga je Split pokazal ▼ zadnjem desetietju.
Drugo jutro je pršilo, že dopoldne p« je pričel liti dež. Morje je bilo raz-burkano, galebi so se preganjali z glasnim krikom nad razpenjeno vodo, Mosor in Kozjak ata bila skoro do podnožtja zavita v umazano meglo. Romarju Petruski je nagajala ahas-verska žil-ca, pa se je vsedel v avtobus, ki ga je odpeljal tja proti Siniiu. Koleba'1 9em sam med zidovi Dioklecijanove palače; bila je nedelja, živahna m vesela kljub moč-n m nalivom, in to veselje se je polotilo tudi mene, dasi sem bil do kože premočen. Morda najdelj sem sta! pred Grgurjem Nin-skim, ki je v resnici impoznatno delo, dasi se marskaj duhovitega in neduhovitega pripoveduje o njagovem nar« vnos t orjaškem stopalu. Na ozkem, mračnem trgu pred starodavno cerkvico pa je Grgur kakor živ in vplrvs s svojimi kamenitimi gestami na človek o razpoloženje kakor noben drugi kip ne samo v Splitu, temveč po vseh naših mestih
Zanimivo mi je bilo, da sem naletel povsod na Slovence, katerih je po njihovem lastnem zatrjevanju v Splitu nekaj nad dva tisoč. Zastopajo pa V6e sloje «i celo med gostilnami naletiš n« eno. ki je slovenska. To je ▼ Splitu popularna gostilna »kod Janeza«, je že dolgo vrsto let last originalnega Dolenjca, ki se ie tu že popolnoma naturaliziral. Mož ne skrbi samo za izvrstno pijačo, temveč čuje tudi nad tem. da se tujec ne izpozabi, da bi pil vino brez ▼ode. V tem pogledu je jako rigorozen in
ne pozna nobenega pardona. Pri njem es zbirajo zlasti slovenski obrtniki, ki se pi«v mofino udejstvujejo v 9okolskih vrstah in prosvetnem delovanju.
V ponedeljek zjutraj se je nebo zjasnilo za nčkaj ur in nam odprlo pota po širnem Marjanu. Vsi nasadi se šopirijo v pomladni obleki; solnce pripeka, morje je skoraj mirno, po vrtovih ob morju se beli cvetje mandeljev m visenj; ob strmih ob-renkih dehte raztegnjena rožmarinova grmovja ia ves vzduh je prenasičen od pomladi. Na zapadnem pobočju Marjana brsti vinska trta; ptič1 se oglašajo in v brezvetrju je soparno, d« bi se človek najraje oko-pal v morju. Ob obrežiu sanjajo palme r pomladnem razkošju in oljke se kopljejo v toplih žarkih. Marjan se ie poljubil s pomladjo, a kadar se zgodi to. se odpro vrat« na stežaj vsem pr> ces:jam. ki romajo vsako leto re naš Jadran.
A že se potemni razleknjeni kolos Brač, izza nj«?a se vsuje jo oblaki, morje se za peni in zvihra, da zaplešejo bele jadrnice po širokem zalivu. Dež praznuje zdaj uprav svojo, po naravnih zakonih zajamčeno šrti-rinajstdnevmeo, in kdo mu naj brani? Človeku ne preostaja drugega kakor da sede na vlak in se odpelje preko divje Like. ob visoko narasli Korani, Kolpi in Savi tja, kjer ne cveto mandelji in brsti rožmarin samo na okencu rdečelionega našega dekleta.
Pozdravljeno, morie, a pozdravljeno tudi ti. naše dekle dasi tvoj rožmarin še dolgo ne bo cvetel in bo še dolgo zaman čok'1 pomladi!	Josip Vandot
Dame!
♦	Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani bo 27 marca ob 12. uri t prostorih ZKD v Kazini Dnevni red je naslednji: 1.) poročilo odbora. 2.) računski zaključek za leto 1932. in 3 ) poročilo nadzorstva; 4.) proračun za leto 1&33 in določitev članarine za leto 1934, 5.) določitev književnega programa za ieto 1934, 7 slučajnosti.
♦	Lep jubilej. Iz Šoštanja nam pišejo: Danes slavi v krogu svoje rodbine naš splošno priljubljeni, daleč na okrog znani občan g Gregor A c m a n, čevljarski mojster, svoj 70 rojstni dan s svojo soprogo Marijo ro.i Sedminek .Jubilant izvršuje čevljarsko ohrt že od leta 1888. v popolno zado-voljnost svojih naročnikov. Bil je ustanovitelj tukajšnjega prostovoljnega gasilneea društva ter ie redni izvršilni član v dobi 40 let. Bil je tudi večletni občinski odbornik mesta Šoštanj. S svojimi tovariši je bil vedno odkrit, priljubljen in dober svetovalce. zato mu iz srca želimo še mnogo sreč-cih let! Ji
♦	Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani p" bodo v aprilskem roku začeli r sredo dr.e 19. aprila 1933. ob S. utri dopoldne. Kandidat je naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpita vlože po nradni poti pravočasno tako, da bodo vsao čo 13. aprila v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasi.k) pol ure pred začetkom v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridej-o v poštev Še 1» zh prihodnji izpitni rok v jt-seni. Izpitni oift>or.
elegantna ln praktična noša za gospode. Iz novo došie zaloge jih nudim že od Din 490.— dalje.	126
F SAM LUKIČ, Stfit^rjeva
♦	Letošnji občni zbor Oblastnega odbo-ra Jadranske straže se bo vršil dne 2. aprila ob 10.30 v Novem mestu. Ker bo Krajevni odbor v Novem mestu priredil v času od 26 marca do 2 aprila jadranski teden z jadransko razstavo, predavanji in v<-6jo akademijo, je ljubljanski Obiastni odbor sklenil, da izkaže priznanje delavnost svojega novomeškega krajevnega odbora s tem. da se rrši ob zaključka jadranskega tedna oblastni občni zbor letos ▼ Novem mestu. Dnevni red je običajen t smislu čl. 16. pravil. Ta občni zbor je zamišljen kot manifestacija za ideje in naivne Jadranske straže v dravski banovini. Vabimo zato vse člane in prijatelje Jadranske straže, pa tudi vse narodno občinstvo, da se zfc-s^povanja v čim večjem šte-tMu udeleži, di izkaže 3 tem svojo ifjube-*-n do našega morja. Ne dvomimo, da se bo tudi naša javnost zanimala za to zborovanje važne naše organizacije, ko smo doznali, da je prejel odbor v zadnjem časa celo iz inozemstva dopise, ki dokazujejo, kako ve ceniti slovanska javnost pomen Jadranske straže. Odbor je prejel prošnjo Jugoslovensko-poljske lige iz Lvova in dopis iz Rio de Janeiro v Braziliji v svrho dostave informativne literature o Jadranski straži zaradi sodelovanja in organiziranja Jadranske straže v navedenih krajih.
» Pomoč družinam ponesrečenih pornor-eev, V Splitu Je odbor fonda »Dakse< za pomoč družinam ponesrečenih pomorce» razpravljal o pomoči družinam ponesrečenih pomorcev jadrnice >Sveti Nikola«, ki je nedavno brez sledu izginila med afrišio obalo in otokom Malto. V kratkem se tx> vršila glavna skupščina omomjenega fonda, ki bo definitivno sklepala o pomoči družinam ponesrečenih mornarjev.
♦	Smrt hrvatskega rodoljuba, V Zadru Je predvčerajšnjim umrl stari hrvatski borec ia parlamentarec don 'Ivo Prodan v 81 letu starosti Podružnica brat »Hrvatskega zmaja.* v Dubrovniku je izdala osmrtnico c tem velikem hrvatskem rodoljubu. Pokojni Pronan se je rodil v Janjini na polotoku Pelješču. Bil je poslanec v deželnem ia tudi v državnem zboru ter znan kot velik pobornik za hrvatske pravice v Dalmaciji.
♦	Trgovce iz ljubljanske okoiica opozar-
jumo ponovno, da se vrši skupščina Združenja trgovcev za arez Ljubljana-okolica v sredo dne 15. t. m. točno ob 9 dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27.. na katero se trgovci vljudno vabijo. — Uprava združenja.
Nervoza (ncura^tbenija) ozdravljiva po novih naravnih metodah. Pišite vsi po brezplačna pojasnila proti znamki za odgovor ca podružnico »Jutra« Novo mesto pod šifro »Preporod«.	3776
Zvsfei kke IDEAL
gjj Oglejte si sijajno Saloigro, v kn-/H ieri se boste od srca nasmejali 6 komikom
Najlepšo izbiro pomladanskih plaSčev dobite pri
DRAGO G0RUP & CO.,
KONFEKCIJA
MIKLOŠIČEVA CESTA 16, L nastropjo. »794
e vesti
♦	Službeni H®t dravske banovine objavlja v 20. letošnji Številki: Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita
v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s fakultetno izobrazbo; razpored zva-nja uradnikov sodne pisarnice v območju višjega deželnega sodiSča v LJubljani in ▼ Splitu; izpremembo odredbe o izpitni komisiji za mojstrske preizkušnje zidarjev, tesarjev, klesarjev in studenčarjev ter ob. jave bans«e uprave o pobiranju občinskih trošarin v lotu 1933.
♦	Neupravičeno plačevanj« telefonskih govorilnih pristojbin. Dravska direkcija pošte in telegrafa opozarja vee tiste telefonska naročnike, ki imajo svoje telefone postavljene v javnih lokalih (kavarne, hoteli, restavracije. bifeji, gostilne itd.) in ki »ahte-vajo za uporabo telefona v lokalnem prometu plačilo pristojbine, na § 78., točka II/8 zakona o poŠti, telegrafu in telefonu, ki določa: Z (tenarno kaznijo od 300 do 5000 Din se kaznuje telefonski naročnik, M zahteva za uporabo telefona kakršnekoli pristojbine bre« odobritve e. promesrtuega nrnfetra. Ako se to ponovi, »e takemu naročnika lahko ' vzame telefon.
♦	Razstava amaterskih fotografij priredi zagrebški Fotoklub od 15. do 24. maja in vabi k sodelovanju fotoamaterje is vse Jugoslavije. Prijaviti se Je treba do 2®. aprila n-a naslov: Fotoklub Zagreb, Masarykova št. 11.
♦	Ciril Metodova družba počiva aro Je
podružnice, da skličejo občni zbor, nori odbor pa naznanijo drulbi in sreskemn na-
čeLništvu.
♦	Izjava. Glede na neutemeljene ki Šaljive očitke, ki Jih Je iznesel po poročila
»Slovenca« od 4. marca 1933 in »Domoljn-ba< od S. marca 1933, v »voOem obrambnem zagovoru g dr. Miha Krek kot zagovornik Josipa Lobode iz Podgore, občina Dol pri Ljubljani, v znanem šenčurskem procesa pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu, izjavljam, da si hočem pridobiti popolno zadoščenje pred sodiičem Istočasno pa izrekam prav lepo zahvalo sicer anonimnemu »junaka«, vendar pa dobro poznanemu, velikodušnemu da.ro vate lju »Slovenca« od 4. t. m., katerega ml Je blagovolil poslati po pošti v dar kot spomin ta dokaz resnicolšjubdosti in značajnosti ljudi dobro poznanega kova, kakršnega Je seveda tudi on. _ Niko Einspieler, šolski upravitelj, Dol pri Ljubljani.
♦	Mož in žena umrla istega dna. T 8neonski Mitrovici sta bila predvčerajšnjim pokopana v skupnem grobu LJubomir Marja-novič, pehotni kapetan I. razr. hi njegova žen« Katarina, ki srta oba umrla preteklo sredo v razdobja sedem ar. Oba sta preminila zaradi vnetja pljuč po hudi hripi. Marjan ovič je bil doma rs Kruševoa. Boril ae je r vseh vojnah od leta 1913. <k> 1918. ter Je bil večkrat odlikovan za izredno hrabrost.
♦	Delavec, ki je izgubil obe očesi. V Bosanskem Aleksandrovcu »e Je pripetila ta ne.sreča. Matija Kek Je bil zaposlen pri motorju za ža<giawj« lesa. Pri tem pa je naletel na grčavo poleno, ki je odletelo od Sage in ga z veliao silo udarilo na čelo. Udarec Je bij silovit — nesrečnik jc izgubil obe očesi. Zgrudil se Je na tla in ni prišel več k zavesti. Prepeljali so ga v bolnico, kfler pričakujejo njegovo smrt Ponesrečenec, ki je star trideset let, zapušča ženo in dva otroka.
Samski plašči zadnje
m

izmeti Aruo, Kurt Vesper-nann, Raiph Artur Roberti. y,nst GraPa, Adele Sandrock. Lacie Englisch
Velekomični prizori! Duhoviti zapletljaji!
/ predsporedu Ufin kulturni film
V afriških pragozdovih« in zvočni tednik
'redstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer
Pred nakupom plašča za pomlad st oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov po najnižjih cenah pri	3782
„N©BLESSEM
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 4
♦	Zaradi oslepelosti Je obupal. Na očesnem oddelku zagrebške bolnice Je izvršil samomor posestnik Gregor Križevnik is Slovenije Motiv obupnega čina je bila brez-dvomno okolnost, da se j« njegova bolezen vkijub prizadevanju zdravnikov vedno bolj slabšala Nesrečnik je popolnoma oslepel, kar ga je tako potrlo, da si Je končal življenje. Obesil se Je na stranšču. Ko so ga našli, je bila že vsaka rešitev prepozna.
♦	Atentat v sodni dvorani. Na okrožnem sodišču v Splitu se je predvčerajšnjim izrekla razsodba Filomeni Šegovičevi, ki je lani v sodni dvorani z nožem zabodla Vic-ka Dvornika, poštnega uslužbenca, ob priliki obravnave za priznanje očetovstva otroku, ki ga je Segvičeva porodila. Sodna obravnava se je vršila ob izključitvi javnosti Segvičeva je bila obsojena na leto dni zapora. Državni pravdnik kakor tudi zagovornik sta prijavila priziv.
♦	času primerno. Zaradi pomanjkanja gotovine se je trrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana odločila sprejemati v plačilo tndi hranilne knjižice. Glej današnji oglas.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJutolJ«*!
Številke ta označbo kraja pomenijo L Čm opasovaoja, 2 stanje barometra
3 temperatura, 4. relati/na vtafta t % 5. smer tt brzina vetra. C oblačnost 1—16 ? vrst* padavin 8 padavine » nun Tem-oeratura: prve Številke pomenijo najvišjo iruge aajpiijo tempe-atnro.
11. marca
Ljubljana 7, 76S.9, 4.4, 79, mirno », —, —; Ljubljana 13, 767.5 8, 4«. ENE2, 10, —, —; Maribor 7, 768.2, 4, 80, NI, 10, — —; Zasreb 7, 768.5, 4, 60, NW€, 10, —, —J Beograd 7, 76S.6, 1, 90, Wl, 10, 0.», dež; Saraievo 7 769.0, —2, 70, mirno, 1, —, —;
S koplje 7. 766.7, 0.0, 60, W6, 10, —, —J Split 7, 762.4, 7, 40, ENE10, Jasno, —, —; Kumbor 7, 760.8, 9, 20, NNE6, 1. —, — Rab 7. 765.1, 7, 30, E8, 1, —, —.
Temperatura: Ljubljana 9.4, 4.4; Maribor 9, 3; Zagreb 10. 4: Beograd 7, —1; Sarajevo 10 —2; Skopi je 9, 0.0; Split 16, 6; Kumbor —, 9; Rab —, 8.
Sonce vzhaja ob 6.22, zahaja ob 18.0. nhafr ob 17.26, aahaja ob «JL
♦ Neroden ponarejevalec dvajsetdinarskih novcev. Kovač Patar Varga v Bajmoka, star 66 let, j« t po&etku lanskega leta sklenil, da ae bo poleg kovaške obrti začel ba-viti tudi s ponarejanjem dvačsetdinarskih novoev. V to svrho je stalil svinec ter ga pomešal s cinkom in železom ter začel izdelovati slabo ponarejene kovance. Zvečer je prišel v gostilno, ejer je hotel z njimi poravnati račun. Gostilničarja, ki Je falzi-fikat takoj spoznala, ga je vprašala, ktfe je dobil tak denar. Varga na to vprašanje ni mogel odgovoriti in gostilničarka je zadevo prijavila oblasti. Te dni Je bil V«rga obsojen na dve leti zapora.
BARVE, LAKE, FIRNEŽ
ln vae »tale pleek&rafce ln «Uluurmlse povrsDAčlne
_ Bh« bočece biti rea »dovolj no postreiteal —
kupite le v trgovini
„LUSTRA" — V. LAZNIK
LJnblJaM, Gosposv e tska S — (pole* DamKa) Teleton na
M
m
odJaara rntea popust.
•	Nepotrebno breme. Neko adrarvnlšiJro atrotkovzio glasilo Je nedavno objavilo zanimivo razpravo o prebavi. Posebno zanimivo Je poglavje o neprebavljivih snoveh, ki ostanejo v črevesju ter tvorijo za človeški organizem ne samo nepotrebno breme, temveč tudi precejšnje nevarnosti. Ta balast Je pri odraslih okrog pol kilograma in Je treba skrbeti, da bo redno odstranjen. Za odstranitev takega balasta uporabljajo zdravniki in klinike prav često dražeje Artin in Je ugotovljeno, da zadostujeta dva komada za normalno izpraznitev črevesja brez vsakih bolečin že naslednje Jutro. Kdor samo enkrat poskusi Ar_ t±n, ne bo nikdar več vporab^jal kaka droga sredstva.
JABOLKA kg 3*75 Dto zelo trpežna pri odjema najmanj 10 ftg. DeHkatese Fr. Kham, Miklošičeva 8, špecerija
*	Filjttai vonj tx test Je rtecfcbotino potreben v vseh dn*a>ah, da človek ne postane nadležen avojim partnerjem Prijeten vonj iamesijvo oskit« ustna nega z Odoiom, ki prepoji v»e uistme aloznice in učinkuje več ar. Odoiova ustna roda Je v vporabi prav poceni, ker zadostuje že ne_ kal kapljic.
♦	Najbolj ekenemlčeo mdgtvg proti hripi so okusne pastile Anacot od dr. Handera. Dobe ae v vseh lekarnah za 8 Din.
LfuMfaste
u— Občni zbor aadruge »Novinarski dom«. Stavbna in gospodarska zadruga ^Novinarski dom« bo imela v ponedeljek, dne 27 marca t 1. ob pol 15. nri v kavarni Emona, H. nad., svoj II. redni občni zbor s običajnim dnevnim redom. Ker je ljubljanska mestna občina v seji občinskega sveta od 1«. februarja t L soglasno sklenila, da pokloni novinarski zadrugi primerno parcelo v izmeri 1065 kvad met rov v Tomanovi ulici, nasproti Narodne ga doma, tik ob palači Poštne hramilnice. kot stavbišče za projektirani novinar« k i dom, bo občni zbor razpravljal tudi o tej poklonitvi in o akciji za zgraditev takega doma.
u— Predavanje o Jugcefovenskih manJŽi-nah priredi sokolsko društvo LJubljana II 13. t. m. ob 20. na I. <1tž. gimnaziji (realka) Predava br. Iskra. Vsi vjndno vabljeni!
u__ Materin6ki večer zavoda za zaščito mater in dece z dečjim domocm kraljice Marije bo 22. t. m. ob 20. v dvorani OUZD. Miklošičeva cesta. Govori šef kirurgičnegs oddelka dr. Mirko čemič o temi: »Vpliv okolice na kirurgiška obolenja« Vstop vsem prost
Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno.
Grandiozni letalski velefllm najnapetejših prizorov borbe z aeroplani v svetovni vojni, se predvaja danes ob 8.,	8.,	in
9. url zvečer ob znano znižanih cenah Din 2.-, 4--, 6.- v kinu »Ljubljanski dvor«. — Telefon 2730
Danes ob 11. ari dop. v mJTTNTEM KINF KATICI poje
Riefcard Tsute
v filmski opereti
Osžela smehljal?
Ne samo v Židovski »lici — odslej tudi y »Nebotičnika"
Obiščite k as

u Dv®iuvJto oUetulu) sum O velikega Jugoslovena In človekoljuba dr. Ivana Oražna so včeraj počastili gojenci njegovega doma v Wolfovi ulici in na Zelenem nribu z udeležbo pri zadušnicL Ko so se nato z nekaterimi člani uprave Obrali v
n_ Vodstvo »RonnyJa< sporoča... Pod
to notico je v petkovem »Jutru« vodstvo Ronnvja sporočilo, da ne sodeluje imenovani jazz na lovski prire«ditri v Ceiju. k«kor je bilo v nekaterih listih pomotoma javljeno, temveč Hawai jaz*. R»«nici na ijubo pa moramo pojasnrti. da s to notico ni bilo mišljeno, da si Haway jazz lasti 5me aii or-ganično zvezo z Ronnv jezzom, ker Je kakor znano, Havrai por>olnoma samostojen jazz. — Vodstvo Ronny Jazza.
najraje rabijo naše gospodinje
Oražnovem domu pred spomenikom pokojnega, Je dekan medicinske fakultete univ. prof. dr. Janez Plečnik v izbranih besedah očrta! zasluge nepozabnega moža.
o— Za današnji koncert v Hubadovi tu-pi včlanjenih pevskjh zborov bodo vstopnice v predprodaji dopoldne od 10.—12. in popoldne od 2. dalje v veži pred imlonsko dvorano na koncert, na katerem nastopi 15 ziborov s skladbami raznih Jugoslovanskih skladateljev. Nastopi nad 600 pevk ic pevcev. Koncert bo končan ob pol 18. uri, da se lahko posluži občinstvo in izvajalci še vseh večernih vlakov.
u— Knjižna akcija. V ponedeljek popoldne prideta na vrsto Spodnja in Zgornja Šiška, ki v svoji zavednosti gotovo ne bosta zaostali za doslej obranimi mestnimi okraji. Prosimo, pripravite knjige! Stranke is onih ulic, ki »o jih pobiralci že obiskali, a so jih prezrli, prosimo, da nas iz prijaznosti z dopisnico, osebno ali telefonično ob-veste na naslov: Beethovnova 2., telf. ŠL 3037. — Akcijski odbor.
u— Združeni Orkester Orkestralnega društva ln drž. konservatortja v Ljubljani priredi v ponedeljek 20. t m. v veliki imi-onski dvorani simfonični koncert, pri ka_ terem sodelujejo tudi pianist Iv. Noč. Orkester, ki svoji pod umetniškim vod^vom skladatelja L. M. škerjanca, Je za naše razmere zelo številen, ima 14 L, 12. H. violin, dalje 8 viol, 6 čelov in 3 kontrabase z vsemi lesnimi inštrumenti in pihaJi ter harfo. Izvajal bo skladbe Brahmsa, Mendelssohna, De Falla in Hrističa. že danes opozarjam« koncertno občinstvo na ta zanimivi koncert, ki nam bo nudil mnogo umetniškega užitka. Vstopnice so že v predprodaji v knjigami Glasbene Ma_ tiče.	_
o— KonoBrt Pavle L®rW*» as odti-fcuje po skrbno sestavljenem in kar naj-substikieje naštudiranem prograimo, ki ga izvaja pevka z vso svojo mnogoletno ru_ tino in skrtrao negovanim, zato svežim glasom. V poslednjih letih je bil na vstopnice tolik naval, zlasti na večer koncerta, da nI bilo mogoče zadostiti prekošteviL nemu povpraševanja. Na njenih koncertih se zbirajo številni čestilci njene umetnosti pa tudi zastopstva vseh onih društev, katerim nudi pevka cto njihovih prireditvah. rade volje svojo umetniško pomoč. Zato prosimo p. n. občinstvo, naj si blagovoli oskrbeti vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni, kjer dobe ob 20. v Filharmonični dvoranL Koncert se bo vršil v ponedeljek 13. L m. ob 20. v Fil-harmonični dvorani. Vstopnice po običaj, nih koncertnih cenah so v predprodaji v Matični knjigarni.
Danes v Union hitimo, vrle pevce počastimo. Kadar pa koncert konča, k Slamiču vsi — to se zna!
u— Predavanja podružnice Sadjarskega ln vrtnarskega društva, ki so morala biti več tednov prekinjena zaradi tehničnih zaprek na univerzi, se prihodnjo sredo končno zopet prično, vendar pa začasno ne bodo na vseučilišču, temveč je direktor I. drž. real. gimnazije g. Kuno Hočevar z največjo naklonjenostjo podružnici SVD dovolil za predavanja uporabo realčne ri_ salnice, ki je dostop do nje z Vegove trtice pri stranskem vhodsu čez dvorišče. V sredo zvečer ob 19. govori ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap o sedaj na^x>lj aktualnih vprašanjih vrtnarstva namreč o prvih pomladnih delih na vrtu. Kakor pri vseh predavanjih, je tudi vstop k temu zanimivemu predavanju dovoljen nečlanom in članom brez vstopnine.
u_ Francoski institut opozarja, da bo
preda-val v ponedeljek ob 21- v društvenih prostorih g. univ. profesor Maurice Mig-non. Naslov zanimivega skioptičnega predavan;« je: >Un pčlerina«e frangais: Vau-cluse<.
u_ G. prof. dr. I. R. Katz zaključi svoj
ciklus predavanj Jutri 13. t m. Predaval bo o temi: »Roentgen-spektrografija skro-ba< v predavalnici kemičnega instituta, Vegova ulica 4. Predavanje se bo pričelo ob IS. in je dostopno vsakomur.
u_ PomJadek Rdečega križa VI. e. razr.
I. drž. realne gimnazije priredi dane« ob 15. v Mestnem doma Janeza Jalena dramo »Bratje«. Premiera Je izvrstno uspela in isti uspeh Je pričakovati tudi pri reprizi Predprodaja vstopne bo dane« od 1«. dalje na šentjakobskem odra v Mestnem domn.
u— Serijo najnovejših diapozitivov bo predvajal g. V. Piraat na javnem pmdava aju »O dolini gradov« dne 16. t. m. ob pol 9 ari zvečer v dvorani Delavske abornice ter bo dodal istim velezanimiv komentar, g prof B Jakac pa bo projekciral svoj Se nepredvajani film o tej dolini Brezplačne vstopnice v drogeriji Gregorič. Prešernova ulica 6.	_______
"dilfean cšbeiT
zdravnik LJUBLJANA VH, Srbska 7
ordinira odslej od 2.—4. 3720
HTJNTADI JANOS neprecenljive usluge. Zanesljivo, milo in odvaiaioce učinkujoča poživi ves orranizem. Pazite na e^keto z rdečim sredam poliem! Dobiva se v lekarnah, drogenjah m vseh boljših trgovinah.
spomladi, ho \e zopet treba odpraviti nedostathe zim-sitega pranja, Zaprano perilo potrebuje spomladanskega solnca in odličnega HUBERTUS mihz.	«
u— Lctkovno 0<edailš£« m Tabor* vpri-»ori danes ob pol 16. ari izvirno pravljičoc igro v treh dejanjih »Kralj Brkotin ali Ga-šperček skačc< Spisal jo 'je mladi pi«ate£ V Gornjem grada g Josip Korban Pred nastopom pomladi udeležite se poinoštevilno zadnjih predstav Z« konec letošnje se-zije se pripravlja opremna in čarovns igra »Kalaziris ali lotosov cvet« v režiji br. Zi-dariča. Koliae in iatka bo opremil br. Er-bežnik.
Ori^. ffiok « 20 t*b' Din 20"— i tableta Dia t "50 Dobiva ae v vseh lekarnah.
Odobrene Ml Mlc. toc. p«iitilra k. r.«r<xio«<« «lr»Tj» S, Br. 17.429 od i. oktobr» 1931
u_ Dane« poje Richard Tiniber v prekrasnem zvočnem filmu, v Leharjevi opereti »Dežela smehljaja«. Prijatelji lepega petja bodo imeli nepozaben užitek. Predstava bo v Elitnem kinu Matici ob 11.
u_ VI. (18.) delavski prosvetni večer
»Svobode« in »Zarje« bo v sredo, 16. L m. ob 0. v dvorani Delavske zbornic« Nastopi godba. »Zarjat, Završanov kvartet, duet kodserv. Štefke Korenčanove i® VMe Ro-dolfove in dmgi. Pisatelj A. Cerkventk bo predaval o Hitlerja Nastopi tudi govorni zbor »Svobode«. Vstopnice po S. 2 in 1 Dia.
u_ Ljubljanska podružnica alovenskeoa
lovskega društva bo imela redni občni zbor 13. L m. ob 20. v spodnjih prostorih Mikli-čevega hoteia z običajnim dnevnim redom.
u_ Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani vabi vse trgovske »otrudnike (ce) na predavanje o prodajni umetnosti, ob 20. v predavalnici Dei«.vske zbornice (prvi vhod pritličije nasproti knjiš-nice).
n— lutkovni ©ds«k ljubljanskega kola priredi danes ob 16. v Narodnem domu predstavo »Faust«. Vhod z Bie!wei-sove ceste
■II^MMMBBBagaMMBBaMBMBMra
za dam« in gospode samo še nekaj dni
P. MAGBIČ, Lf^bifaaa
Prančlškaristoa oL 10 8792
u_ Loške preste niso iz škofje Loke. Včeraj se Je pojavilo spet nekao pro^ačalk prest, ki pa so jih tržni stražniki »nova odstranili m Jim prodajo zabranili. K naši ne>davni notici nam piše lastnik pekarne v Škof ji Loki g. Viktor žužek: Ker v letošnji zimski sezoni nisem poslal niti ene preste v Ljubljano, prosim, da to navedete, ker bi se moglo sicer domnevati, d« laz »lifram< preste v Ljubljano kar na debelo. Pravih loških pre»t letos v LJubljani sploh ni, ker jih izdelujemo edino pri nas po starem loškem receptu &e izza cehovskih časov. V Ljubljano prinašajo preste iz okolice Vele-sovega, kjer jih izdelujejo siromašni sloji ter jih r3znašajo okrog. To )e nzihova domača obrt, kakor so d. pr izdelovali in razna-šali ljudje bige pri Trstu. S pošiljanjem loških prest v Ljubljano pa sem prenehal iz kolegi iaSoosti nasproti Igrobljanskim pekovski m mojstrom.
Tel. 33-feT. Elarry Piel v borbi proti
najstrašnejšemu ' strupenemu plinu v filmu
človek z neba44
Predstave: danes ob 15.^, 18., 20.% url, jutri ob 20. uri Priue!	Pride!
NEPOZNANI »40ST Szdke Szakul)
CEJSS. . so, fe, J,4r plM
»JUTRO« št 61
7
SeŠelfe, 12. m 2933
Novo ietaHS6e in lastniki zemtjft&a.
K včerajšnji navedbi, da lastniki sveta, namenjenega za letališče, zahtevajo previsoke cene smo prejeli: Ves ta svet je erar med vojno obdeloval in je izvrstno rodil. Tudi lastniki so ga dve leti po vojni še obdelovali Da Je svet v bližini po 1.50 do 2 Din kvadratni meter, ni resnica, zakaj del iste parcele g. Miheliča iz Sneber, od katerega ae tndi kupuje svet za aerodrom, je bil prodan pa 10 Din. V vasi Moste, ki je oddaljena 10 minut od bodočega aerodroma so bile lani prodane parcele gospe Kobalove Po 32 Din mz, g. Dimnik je prodal po 50 Din, g. Povmgartner zahteva za parcele, ležeče čez progo, po 20 do 60 Din za ms Vse to bi morala eventualna razlastitvena komisija upoštevati, če pa je bilo pred nekaj leti neko posestvo prodano na javni dražbi s podrto hi&o in hlevom vred po 2 Din za m;, se to ne sme vzeti za primero s sedanjimi cenami sveta. Da pa je svet sedaj podoben pustinji," nismo krivi lastniki. Vrnejo ga naj lastnikom, pa bodo to naj-rodovitnejše njive. Denar, ki ga bo mestna občina ljubljanska izdala za svet, se bo sijajno obrestoval, zakaj Moste so se v 30 letih razvile iz kmetiške vasice v moderno ljubljansko predmestje, kjer svet stalno pridobiva na vrednosti. To navajamo, da ne bo mislila javnost, da simo kaki verižniki in navijalci cen. Smo le bočni kmetje, ki nam gre le za naš obstoj.
Iz Cefla
•— Ljutteko vseučilišče. Jutri ob 20. bo predaval vodja meteorološkega instituta Ijnbijanske univerze g. dr. Oskar Reja o svojem potovanju po Visokem Atlasu. Pre-davacje bodo spremljale mnoge lepe sk i optične slike.
e Krajevna organizacija JRKD ra Celje-okolico je podredila v četrtek v gostilni g. Fanarinca na Ostrožnem drugo nadaljevanj« predavanja o prvi pomoči pTi obolenjih živine. Predavanje je bilo z-opet dobro obiskano. Tretje nadaljevanje bo v četrtek ob 30. r gostilni g. Šupergerja na Lopati.
a_ Cirilo-Metodov kor iz Zagreba bo
tiskal v nedeljo 19. t m. tudi Celje, ob pol 11. dopoldne bo pel pri sta.roslova.nski li-tiurgiji v župni cerkvi, ob 16.30 pa bo pri-ri^iil v dvorani Lhidske posojilnice koncert staroslovanskih duhovnih pesmi. Vstopnice se dobe v knjigarnah K. G ar i čar j a vdove in Slomškove tiskovne zadruge.
e_ Zborovanje absolventov trgovskih šol
je bilo v četrtek v vrtni dvorani hotela >Evrope<. Predsednik g. Karol De,niša je ugotovil, da se zanimajo za društveni po-Vret predvsem starejši člani, dočim se opa-£a pri mlajših nerazumljiva mlačnost. Društvo ima predvsem socialen namen. Posredovati hoče pri namestitvah in splob skrbeti za gmotni, socialni in kulturni pro-speh članov. Zaenkrat je 81 rednih in 19 izrednih članov. Odbcrovih sej je bilo 21. i a trije čl anski sestanki. Denarni promet je bil razmeroma velik. Za predsednika je bil izvoljen g. Leopold Weixlec.
e_ Za opereto »Grofica Marica«, ki jo bo
•BTHrizorilo mariborsko Narodno gledališče v torek zvečer v celjskem gledališču je na razpolago še več lož. Vstopnice se dobe v knjigarni K. Goričarj® vdove.
e_ Novi grobovi. Včeirarj zjutraj Je umrla
v Celju (Pred grofijo 10) v 71. letu starosti br posledicah hripe ga. Marija U r c h o v a, roj. vVippIova, vdova po mestnem stražniku in mati odvetniškega pripravnika g. dr. Karla Urcha v Celju. — V bolnici so u-mr"; v petek 5*5 letna Helena Apatova, mati delavke iz Zagrada pri Celju. 10 letni posestnikov sin Josip šušter s Kalobja in 1 leto stari sinček perice Leopold Kokol iz Ga-berja pri Celju.
e_ Sredpostni sejem. Običajni letni Si-
vinski sejem, ki bi se moral vršiti r Celju 25 t m., bo v ponedeljek 27. t. m.
e_ Zaščitni ukrepi proti kuinim
boieznim prašičev. Banska uprava t Ljubljani je sporočila, da je slinavka in parkljevka prenehala. Mestno načelstvo celjsko je zaradi tega razveljavilo zadevni razglas z dne 12. jan. Ker pa je v osrednju banovini še vedno zelo razširjena svinjska kuga in obstoji nevarnost prenosa te kuge na celjsko območje, je mestno načelstvo v Celju odredilo: Iz drugih banovin uvoženi klavni prašiči naj se čim prej pokoljejo v klavnici. Kdor je kupil prašiče za rejo. ki so prispeli i-z drugih banovin, naj to nemudoma javi mestnemu načelstru (oddeiek IV.); taki prašiči morajo biti vsaj 10 dni ločeni od domačih. Trgovci z živino morajo imeti uvožene prašiče ločene od drugih, na-knplje.nih v domačih krajih. Vsako sumljivo obolenje prašičev je treba takoj prijaviti mestnemu načelstvu.
e_ Nabavite si nove srečke drž. razredne loterije čim prej v podružnici >Jutra< v Celju."
e_ Elitni kino U^ion Danes ob 16.15,
13.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 zvočni ve leti 1 m >Trader Horn< in dve zvočni predigri.
Odličen gost. Včeraj popoldne je prispel iz Beograda v Maribor kulturni ataše češkoslovaškega poslaništva Ctibor Melče, ki bo predaval danes dopoldne o češkoslovaški 7?odovini ob priliki Masarvkove proslave v Iviariboru. Na kolodvoru so odlične^ gosta sprejeli zastopnik JC lige dr. Reisman. prof. Sen ni s in 2. Knop. G. Melče je nato obiskal župana dr. Lipolda in si potem _ z drugimi odborniki JC li?e oeledal mesto in kopališče na otoku. Danes zjutraj obišče Ruše in Falo, ob pol 11. bo predaval v kinu »Union«.r>opoldne pa se vrne v Beograd.
a— Ljudska nniverza prične jutri 13. t. m. , Ta tek ciklus o najvažnejših mednarodnih rprašanjih političnega, gospodarskega in Irultumesa značaja z otvoritvenim predavanjem zagrebškega univ. profesorja g. dr AndrassJja. ki bo govoril o prizadevanju narodov za mirno rešitev mednarodnih sporov. V petek 17. t m bo Ljudska univerza proslavila 501 p'ti i eo smrti R. Wagnerja. Predaval bo tede* glasbeni krit;k g. dr. O. Ho-del. pela pa bo koncertna pevka ga. Berg-bausova.
a— Burno učiteljsko eborovanje. včeraj dopoldne je imelo učiteljsko društvo za Maribor desni breg zborovanje ob neobičajni udeležb-' v dvorani Nabavlialne zadruge na Rotovškem t~gu. Zborovanje je poteklo zelo burno. Pole r ooročil je bilo na dnevnem redu tudi ; ktualno predavanje o težkočah clamašniega gospodarstva. Po predavanju, ki ga je in el šolski upravitelj g. Grčar. se je razvila fstra debata zaradi redukcij po Tofcnih učiteljic v prid brezposelnih uoite-Pev in očiteliic. Pri razpravi se je videlo da je veli':a večina proti redukcijam. Pred-se-dn-k P trovif ie moral burno razpravo prekiniti n preložHi na prihodnje zborova-r je. Ob zaključku zborovanja je bilo naka-ianih 1000 Din za brezposelni.
a— Mesta* aačetetr0 »pereča, na} w rezervni poročniki in podporočniki, ki bi želeli po razpisanem tečaju zaprositi za aktiviranje v orožništvu, zglase med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11, kjer dobe potrebne informacije.
a— Is gibanja zasebnih namešfeneev v Maribora. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru bo imelo svoj občni zbor v petek 24. t. m. ob 20. v mali dvorani Delavske zbornice (II. nadstropje palača OUZD). vbod iz Sodne ulice. Z ozirom na izredno važna poročila, ki bodo podana no raznih mariborskih in lubljanskih govornikih o v=5eh socialnih vprašanjih zasebnih nameščencev. kakor tudi o vseh važnejših določbah obrtnega zakona, o letošnjih volitvah v naše socialne zavode, o borbi proti nameščanju inozemcev v naših obratih itd., se pričakuje polnošfevilna udeležba vseh zasebnih nameščencev iz Maribora in okolice.
a— Nenavaden operiranee. V petek so prepeljali v mariborsko bolnišnico 34 let starega posestnika Josipa Zamudo od Sv. Marka pri Ptuju, ker j-e v spanju pogoltnil umetno zobovje, ki m j je obtičalo v gcltan-cu. Bila je nujno potrebna operacija. Zdravniki so takoj operirali nenavadnega bolnika, ki mu je zaradi zadušenja pretila smrt.
a— Požig. V noči na včeraj je izbruhnil požar na stanovanjskem poslopju posestnika Jožeta Stoberia v Spodnji Koreni pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Zgorelo je vse do tal in so se Stoberjevi, ki so spali, komaj sami rešili iz goreče hiše. Vrli gasiloi iz Sv. Martina, Id so bili kmalu na kraju požara, niso mogli kljub silnemu trudu dosti pomagati, ker je primanjkovalo vode. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. Orožniki so aretirali že nekega sumljivega mladeniča in ga izročili sodišču.
Is Kranfa
r_ Mladinski koncert. Učenci tukajšnje glasbene šole prirede danes ob 11. v gimnazijski telovadnici koncert s prav zanimivim sporedom. Nastopijo mladinski pevski zbor in mladinski orkester ter 4 solisti za gosli in klavir. Člane društva in druge prijatelje glasbe in mladine vabi k obilni udeležbi odbor.
Z Jesenic
m— Občni zbor Podružnice SPD na Jesenicah bo 24. t m. ob 20. v prostorih hotela Paar. Dnevni red: Poročilo funkcionarjev, volitev novega odbora in slučajnosti.
8okol.sko društvo Jesenice V nedeljo 12. t m. ob S, uri popoldne
n
smo • • •
veseloigra z godbo in petjem
a— Joia Brečko, trgovski vrtnar ee je preselil t Slomškovo ulico 1. (za osnovno šolo.)
Iz Tržiča
l_ Trži? — letovišče. Ministrstvo za trgovino in industrijo je podelilo mestu Tržiču in občini Sv. Ani pravice in ugodnosti letovišč. S tem so dani vsi pogoji za razvoj največjega tujskega prometa. Za časa letoviške sezone znaša popust na železnicah 50 */», ob času izven sezone pa 75 % za V9e tiste goste. ki ostanejo v Tržiču ali pri Sv. Ani predpisano dobo. Da se bo tujski promet tudi drugače razvil, bo mnogo doprinesla izboljšana zveza po železnici, ki se uvede s 1. majem 1933. Tedaj bodo uvedeni direktni vlaki v Ljubljano in nazaj, ki bodo vozili z normalno brzino gorenjske proge. Da se to doseže, je potrebno, da se vsi železniški pragi izmenjajo, da se ovinki vzdignejo in opravijo še razne druge poprave. S temi deli je direkcija v Ljubljani že pričela in trenutno polagajo nove pragfe na progi od savskega mostu do Naklega. S polaganjem bodo v kratkem gotovi, nakar bodo šli delavci dalje proti Tržiču. Do srede aprila upajo, da bodo vsi pragi izmenjani.
I* Trfeovelf
t— Občni zbor SPD - podružnica Trbovlje bo v ponedeljek 13. t m. ob 19.30 v dvorani g A. Forte.
Is Hrastnika
h— Obrtnike in trgovce poziva sresko načelstvo v Laškem, da si v 6 tednih nabavijo nad svojimi obrtnimi lokali napisne table. Napis mora vsebovati popolno rodbinsko (priimek) in rojstno (krstno) ime lastnika obrta.
h_ Mešani zbor našega Glasbeneg«. društva se udeleži letošnjega rednega župnega koncerta danes popoldne v Ljubljani pod vodstvom pevovodje g. čandra. Zbor bo nastopil s tremi pesmami
h— Občni zbor krajevne pro-tltuberkuloz-ne lige se bo vršil danes ob 17. v dvorani Sokolskega doma z običajnim dnevnim redim. Zborovalcem se bo predvajal brezplačno zdravstveno-poučni film >Dva brata.<
Iz Laškega
{— Sre^kg organizacija JRKD sklicuje redno letno skupščino za 20. marca ob pol 17. v posebni sobi kolodvorske restavracije v Zidanem mostu Dnevni red: nagovor in poročilo predsednika o delovanju organizacije ter o političnih, gospodarskih, kulturih in socijalnih prilikah; poročila odborovih funkcij ona r j ev; volitve novega odbora; določitev članarine za leto 1933, ter volitev delegatov za banovinsko skupščino.
1— Hripa je začela razsajati tudi po naših krajih. V okolici Laškega je zahtevala tudi že nekaj smrtnih žrtev, dočim »o ji Laščani sami še nekako kos. Nekateri se zdravijo z raznimi čaji. drugi s čem drugim, za zdravniško pomoč skoro, da ni več denarja.
Iz Konfle
n}— »JutrovK deska Je gotovim zKkov-eem silno na poti. Skoraj ni dneva, da ne bi potrgali »Jutra« in z nožmi narezali desko, zlasti jim je bil na poti šenčurski proces. a vtč gre toliko čas« k studencu, da se razbije. Sploh so javni razglasi in lepaki nacionalnih prireditev stalno poškodovani, dočim ostanejo lepaki katoliških prireditev nedotaknjeni.
njj_ Fantje marširajo... pa n« na (telo
ali morda v cerkev, temveč na tepeže, ki se v zadnjih mesecih izredno množijo v arezu, odkar eo dobili obsojenci odlog za nastop kazni. Pretepač; se sodb sploh ne bojijo več in js skrajni čas. da se vendar najde kredit za naše zapore in jetmišnice, ali pa, da se že vendar enkrat novelira zadevno določilo v kazenskem postopniku glede kritja stroškov obsojencev po d-žavi.
nj_ Drnga vinska razstava za konjiški
erez se bo vršila, kakor javljeno, od 25. do
R, l m. T prostorih Okrajne hranilni ee. Ob
tej priliki 9e bodo vršile v Konjicah razne kulturne in druge gospodarske priredi Ive. Priprave eo v polnem teku.
■j— Uboj v Brezju. Na pustni torek je kmečki sin Alojzaj Vivod ubil poeestnico Nežo Založnikovo, mater treh nedoraslih otrok. Obdolženec je dejanje priznal in se sam prijavil sodišču.
Iz Ptizja
j— Kuhinja pomožne akcije. Zaradi pomanjkanja denarja in ker ni od nobene strani pomoči, meščani so pa itak že veliko žrtvovali v ta namen, je vodstvo pri-morano danes zaključiti kuhinjo. Nabiralna akcija pri kateri so sodelovali zadnji mesec sami brezposelni, je skoraj popolnoma odrekla. Uradništvu in učiteljstvu se sicer odtegujejo mesečni prispevki za brezposelne, vendar se ves ta denar, po-
Klja ▼ Ljubljano v ridad osrednjega pomožnega odbora dravske banovine, od katerega pa kuhinja ni prejela nobeaie podpore in se je vzdrževala le od dobrosrčnih meščanov. Obljubljena podpora banske uprave 25.000 Din pa je določena za javna dela, zlasti za uravnavo hudournika v ■Mestnem vrtu. Širši akcijski odbor se ob zaključku javne kuhinje hvaležno spominja vseh darovalcev in sodelavcev.
j— Zbor mariborskega Ferijalnega sa-veza je piiredil v nedeljo že drugič koncert v našem gledališču. Zdaj je številnejši in močnejši od lani. Posebno lepo zvenijo soprani Veliko je napredoval zbor v dinamiki in tehnični izvežbanosti, tako da se bo lahko lotil tudi težjega sporeda. Del sporeda je odpel tudi mladinski zbor, ki je prav tako zvočen in dobro izvežban. Dirigent prof. Viktor Sclnveiger je bil lepo nagrajen za svoj trud, čeprav bi bil obi^k lahko večji.
& P'


Na Igfiišči! Pffšmorfa se bo danes ©b ts«30 vršila državtsa prve&sSvesaa feSmia imed Pnmcrjeia In Con-cordio — Clb 13,45 Ba^id (Ma^i&os?) s Fffiuiorje I.
brimi in zanesljivimi močmi Tako lahko gre črno - belo moštvo s samozavestjo v borbo, ker govori zanj poleg pravkar omenjene izpopolnjenosti njegovih vrst tudi ckolnost, da igra na svojih tleh ln da lahko računa na moralno podporo stotin in tisočev, ki bodo tvorili pester okvir prire. ditvi.
SODNIK
je poglavje zase in je bilo obravnavano že
v posebnem tanku. Po vesti včerajšnjega »Vremena« pa je delegiran za današnjo tekmo g. Focht iz Sarajeva, s čimer naj bi bilo prvotnemu protestu ugodeno.
KAPID : PRMORJE L
Po srečni kombinaciji s Svobodo ima Primorce na razpolago poleg liga - moštva še kompletno prvo garnituro, ki ji pač lahko prisodimo moč in kvaliteto podsaveznega prvega razreda. V predtekmi bo s to gar. nituro pomeril svoje moči mariborski Ra-pid, najresnejši kandidat za letošnji naslov podsaveznega prvaka. Tudi to tekmo si bo vredno ogledati!
OSTALI PROGRAM
nacionalne lige obsega še štiri tekme, in sicer: v Zagrebu Hašk : BASK, v Osijeku Slava ja O. : BSK, v Beogradu Jugoslavija : Gradlanski in v Novem Sadu Vojvodina : Slavija S. Torej so na sporedu sa_ me važne, že na samem začetku tekmovanja prevažne tekme, katerih rezultate bo vsa jugoslovanska športna javnost z nestrpnostjo pričakovala.
Druga nedelja nacionalne lige ima zopet polno zasedbo, s to razliko, da topat pavzara Hajduk, dečim ie prvo nedeljo bil Hašk nezaseden. In še majhna razlika je: danes je ena tekma na sporedu tudi v Ljubljani.
Primorje se je bflo z Gradjanskim dobro in slabo, vsi komentarji pa soglašajo v tem, da pomeni 2:3 za Primorje velik uspeh, temJbolj ker je dosežen proti tako renomiranemu moštvu na njegovih tleh, pred njegovi m, do!bro vemo, zelo zagrizenim ctočdnetvorr<'
CONCORDIA je dvakratni državni prvak v nogometu, zadnje njeco državno prvenstvo je še vse sveže, tako rekoč včeraj pridobljeno po mnogih težavnih borbah kompliciranega kvalifikacijskega tekmovanja in po dveh orjaških borbah z večnim kandidatom za naslov državnega prvaka, s Hajdukom, ki je obe odločilni bitki izgubil z 1:2. Concordia je težak protivnik, ne morda po robatosti svoje igre, vse prej ko to! Njena igra je, če gre vera časopisnim poročilom, tehnično izgrajena, izpopolnjena s finesa-mi, prepletena z duhovitimi triki. Klub razpolaga z izenačenim moštvom in ima zasedena vsa mesta s krepkmi igralskimi mddvid/ualitetami. če dodamo lepoti Con_ cordijine igre še prvenstveni značaj dan-danasnje borbe, smo lahko prepričani, da bo ta borba morda ena izmed najlepših v nizu močnih tekem, ki so letos na sporedu v Ljubljani.
PRIMORJE
ne gre o borbo brez vseh nad. Moštvo se je prav ▼ zadnjih časih ponovno obneslo: predvsem v obeh kvalifikacijskih tekmah z Ilirijo, v katerih je sicer tesno, toda sigurno zmagalo Najnovejši uspeh pa je lep rezultat proffle nedelje. Toda prav v tej težki preikušnji minule nedelje je postalo oči to, kar je bilo prej bolj prikrito, morda glede na š^bkejSe kvalitete prejš. njih nasprotnikov: da je namreč v moštvu par vrzeli, ki bi utegnile zavreti moštvu pot do uspeha. Z najnovejšo kombinacijo s
FUZIJO S SVOBODO
pa so vsaj v glavnem odstranjene tudi te težkoče, ker razpolaga bivša Svoboda prav za vpoštev .prihajajoča mesta z do-
Vljudeii apel
Danes m v nadaljnjih mesecih bo odigral naš predstavnik v nacionalni Hgi, ASK Primorje mnogo težkih tekem z izbranimi klubi in sicer na domačih ljubljanskih in izvenljubljanskih tleh.
LNP pričakuje, da bo naše občinstvo znalo dokazati svoje pravo športno ponašanje kot ga je že ob mnogih prHikih, in cenilo napore gostujočih moštev, ki bodo — čeprav protivniki na zelenem polju — vendarle naši gosti. Zvesti svojemu predstavniku in bodreči njegovo enajstorico v težkih borbah, znajo ceniti tudi protiv-nika!	LNP.
Občni zbor SK Jadrana
Nedavno se je vršil 13. redni letni občni zbor SK Jadrana, katerega se je ude_ ležilo nad polovico članstva. Predsednik g. Soklič Matko je po kratkih pozdravnih besedah članstvu in navzočim gg. dr. Mo-letu, poštn. svetniku Epichu, inšp. fin. kontrl. v. p. Kovaču Ln drugim podal svo_ je poročilo, med katerim je posebno označil vzroke slabega napredovanja kluba, t. j. izguba igrišča in prostorov za potrebne treninge ter pomanjkanje agiltnega odbora.
Tajnik g. Beneditlč Stane je podal izčrpno poročilo o delovanju u. o. v poslov, nem letu 1932-33. Med drugim je grajal nekompaktnost odbornikov. Tako so nekateri odborniki med letom podali svoje demisije na odlborniška mesta, zaradi česar je trpel klub. O statističnem in administrativnem poslovanju je podal jako za. dovoljive številke. Blagajniško poročilo je podal g. Prezelj Jože. Stanje blagajne je aktivno. Celokupni denarni promet izkazuje 9785 Din.
Po absolutoriju staremu odboru je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik g. dr. Mole P-udolf, profesor, L podpredsednik g. Soklič Matko, trgovec, H. podpredsednik g. Epich Tilen, poštni svetnik, I. tajnik g Benedičič Stane, uradnik, H. tajnik g. Kopač Vinko, akademik, blagajnik g. Kovač Martin, inšp. fin. kontr.. v p., gospodar g. Hudales Martin, arhivar g. Czolja Radovan. akademik, načelnik uprave igrišč g. Skodlar Stane, uradnik, načelnik nogometne sekcije g. Steiner Karlo. Odborniki gg. Tomšič Mi. lan, Januš Aleksander, šetina Rajko, Peč-nikAdol f, Jančar Albin, Kopač Martin m Podobnik Lojze. Revizorji gg. Kaličič Rudolf m Mezgolič Leo. posestnik. Predsednik g. dr. Mole Rudolf je v kratkih besedah orisal smernice bodočega delovanja s pozivom članstvu k smotrenemu in po. žrtvovalnemu deta ter s vsestranskim zaupanjem na boljše uspehe zaključil uspeli
občni ztoor.
Novi naslov Ww>ba je: SK Jadran, tajnik g. Benedebič Stane, LjufoSjana, Zelene pot 4.	'
Službene objave LNP
(Seja u- o. z dne 10. t m.)
Navzoči gg.: Rybflf, Stanko, Ku/ret, Novak. Berdajs. ravn Šetina, inž. Debelak. Kralj. Buljevič, Drufovka, inž. Kuljiš. Malovrh Logar, Vospernik. arh Schell, Pe-valek, Dorčec Odsotni gg.: Fridl (upravičeno). dr Kosti. Jugovec (neupravičeno).
Na znanje se vzame poročilo delegata LNP g. Kureta o poteku koanference v
Beogradu dne 19. IT. 1933 O isti so klubi obveščeni 12 poročila v »Jutru« z dne 27. II. 1933. Na znanje se vzame dopis SK Svobode, Ljubljana od 10. III., v katerem sporoča, da se je fuzionirala z AS5C Pri-morjem. Poziva se zaradi tega p. o., da prepiše verificirane igralce SK Svobode, Ljubljana na ASK Primorje, v kolikor ni to še izvršil.
Na znanje se vzamejo dopisi klubov o oddržanju občnih zborov: SIK Bratstvo, SK Mura, SK Korotan, Kranj, SIK Javor-nik in ČSK. Čakovec. SK Bratstvu se sporoča, da se ni moglo ugoditi njegovi prošnji v dopisu št 321 od 6. III., ker je imel LNP dne 10. t. m. dve seji in so bili gg. odborniki zaradi tega zadržani.
Vzamejo se na znanje dopisi klubov, v katerih prijavljajo svoje nove odbore, kakor sledi: SK Svoboda Maribor (preds. g. Ošlak J., tajnik g. Selinšek M.) ;SK Retje (preds. g. Zarn T., tajnik g. Krhlikar 2a-ne); Jadran (predsednik I. g. dr. Mole R., tajnik I. g. Benedetič Stane); Javornik (preds g. Gerl F., tajnik g. Supan F.); SK Celje (preds. g. Borlak J., tajnik g. Tome AL); ČSK, Čakovec (preds. g. dr. Frane-tovič, tajnik I g dr. Mežnarič); Mura (pred. g. Arvai V., tajnik g. Adamič J.); Amater (preds. g. Božič A., tajnik g. Ste-pišnik R.); Jugoslavija, Celje (preds. g. Korče A., tajnik g. Kocmur T.); Železničar (preds. g. inž. \Volf, B., tajnik g. Fi-scher J.); Grafika (preds. g. Štrukelj J., tajnik I. g. Skalar M.); Rudar (preds. g. Malovrh K-, tajnik g. Doknc S.); Disk (preds. g. Vrečar J, tajnik I. g. Martelanc M.); Atletik SK (preds. g. dr. Skoberne G., tajnik g. Iglar K.); Hrastnik (preds. gospod Kraus F., tajnik g. Hudi Ignac).
SK Trbovlje bo na vlogo št 3-33 od 13. I. prejelo pismen odgovor. SK Iliriji se bo na dopisa od 15. II. in H). IIL pismeno odgovorilo. Na znanje »e vzameta ustsmeni demisiji gg.: dr. Kuhelja v k. o., arh. Schrf-la (zaradi privatne prezaposlenosti) v u. o. LNP: v M o Trbovlje gg. Ravnikar L, Pečar M Kooptirajo se: na predlog Dirij« v u o. LNP g. Melicer F.; v k. o. LNP g. dr Stane Tavčar; v Mo Trbovlje: gg. Jed-ločnik S., Borišek A., Zupane A. in po* trdi se imenovanje g. Marn S. v ta Mo.
Dopis ASK Primorja od 21. II. v zadevi poškodbe igralca Ermana A. se preda P. f. Ugodi se prošnji uprave »Sp. Lista« v Zagrebu od 14. II Predsedniku Mo Trbovlje g Pleskoviču R se bo na njegov dopis pismeno odgovorilo.
Seje p o se bodo odslej vršile redno vsak teden ob sredah, seje u. o. vsak drugi teden tudi ob sredah. Poziva se Mo in klube, da prično s pripravami za bližnjo pomladno sezono. — Tajnik L
INFLUENCI (HRIPI)
najlažje izbegnete, ako se ognete obolenju z marljivim negovanjem telesa. Glavni predpogoji dolgega življenja in dobrega zdravja so povečanje odpornosti organizma, kakor tudi ohranjenje dobrega
razpoloženja in delovne moči. Kdor ima stalno doma steklenico pravega
IAM
francoskega vinskega cveta
se bo prepričal, da je to izborno osvežujoče in okrepčujoče domače sredstvo, da zelo blagodejno deluje na stanično odpornost mišičevja, pomirjenje živcev, krepitev vsega telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti.	2707
Za masažo „DIANAU
Službene objave LHP
Klubi, člani LHP, se opozarjajo na naslednje sklepe redne glavne skupščsne Ju-goslovenskega saveza hazene, k; se je vršila v nedeljo dne 5. t. m. v Zagrebu: Savez se imenuje odslej uradno »Jugoslovenski Savez Hazene«. Točen naslov saveza bo objavil novi u. o. S 5. marcem t L se re-z-veljavijajo naslednji pravilniki, katere ;e sestavila savezna uprava preteklo leto: Opčeniti pravilnik, kazneni pravilnik in pravilnik o savez prven. utakmicama. Namesto teh »topijo takoj v veljavo zopet: obči pravilnik, kazenski pravilnik, pravilnik o prvenstvenih tekmah, obči pravilnik ZHS in kazenski pravilnik ZHS, katere je sestavila bivša savez. uprava v Ljubljani v 1. 1926 in so napisani v slovenščini.
Zbor bazenskih sodnikov in vse sekcije ZHS so z veljavnostjo od 5. t. m. razptK&e-ne. Agende zbora prevzame do bodoče redne glavne skupščine saveza savezni u. o., agende sekcij na u o. pristojnih podsave-zov. Nova savezna uprava mora v roku enega meseca prevzeti vse agende od sedanjega vodstva ZHS.
Tekme za državno prvenstvo »e bodo odigrale letos na tale način: V ljubljanskem, zagrebškem in beograjskem podsavezu igrata prvo in drugoplasirani klub v podsave^-nem prvenstvu med seboj po dvojnem sistemu na točke. Blagajno vodi prj teh tekmah pristojni podsavez. Zmagovalec doM čisti dohodek obeh tekpm. Zmagovalci igrajo nato med seboj istotako po dvojnem sistemu na točke. Klubi potujejo k tekmam za državno prvenstvo na lastne stroške. Tekme se morajo odigrati med 15. junijem in 15. avgustom. Žrebanje tekem izvrši 110. saveza. ki določa k vsem tem tekmam tudi sodnike.
Sprejet je tudi predlog za spremembo igralnih pravil. Zaradi kompliciranosti tega vprašanja pa je pristala skupščina trenutno samo ra povečanje igrišča na 60X36— 40 m. Ta predlog bo takoj odposlan mednarodni federaciji, ki bo obravnavala to vprašanje na zborovanju v R:mu še tekom meseca marca. Sprememba ostalih igralnih pravil se bo obravnavala z najkrajšem času na posebni konferenci podsavezov v Zagrebu. V to svrho bo predložil ljubljanski podsavez zagrebškemu in beograjskemu podsavezu točen načrt za spremembo katerega bodo podsavezi praktično preizkušali na terenu. Za prestope igralk bo veljala odslej brez izjeme aamo 6 mesečna zabr>aoa igre. Vse te predloge je izdela! za glavno skupščino ljubljanski bazenski padsav-ez.
Klubi se opozarjao, da pričnejo tekme za jesenski del podsaveznega prvenstva v soboto 25. t. m. in se nadaljujejo brez presledka vse nedelje in praznike do 23. aprila Pomladanski del prvenstva prične dne 23. aprila in konča 5. junija. Vrstni red tekem bo objavljen prihodnje dni. Klubi se t-o-novno opozarjajo, da morajo vsako javno tekmo prijaviti podsavezu najkasneje 6 dni pred tekmo. Prijavi mora biti priložena prijavnimi 10 Din, sicer se prijava ne bo vzela na znanje in se tekma ne bo dovoi la. Skupno s prijavo je treba prositi za d-ele^ji-ranje sodnika. Tekom 48 ur po odigrani prvenstveni tekmr mora klub, v čigar režiji se je vršila tekma, poslati podsavezu toocn obračun tekme z vsem-j originalnimi prilogami z eventualnhni 5 odst. netto dohodki. Obračun s prilogami bo po pregledu vrnjen klutbu.
SK Bratstvo in SK Korotan ee pozivata, da nujno predložita svoje igralke pod^ve-zu v verifikacijo, katera mora biti izvedena na seji dne 15. marca Tajnica L
SK Ilirija igra danes v Cetfo. Danes
bo v Celju otvorjena letošnja nogometna sezona. Ob 14. se bo pričela na Glaziji pri-, jateljska nogometna tekma med SK Ilirijo iz Ljubljane m SSK Celjem. Tekma bo gotovo zelo zanimiva,
ASK Primorje (nogometna scfacija1). Gg. Sketelj mlajši m Gostiša morajo biti v blagajni na igrišču ob 13.15. Istočasno reditelji: Glinšek, Klančnik. Madom, Glavnik, Fuks, Bančič. Štiri reditelje preskrbi Groco, g. Saksida. Zaradi tekme z R ip;-dom morajo biti ob 13.15 na igrišča: Ksi-« vačič, Hasl. dalje Boncel. Habiht, Bcw-, me, Šlamberger, Jež, Senica, Brvar, T«be*, Petelin, Vrhovnik, Pišek n, Molk. Oi> 15.t Stare, Svetic, Jug II, Zemljak, Soden, Sla-mič, Pišek I, Jug I, Erman. Ma4coreo Ur» šič, Franci.
ZSK Hermea (nogometna sekcija). Dane« ob 10.30 strogo obvezni trening med A in B moštvom zaradi tekem v Celju in Mariboru. Pozivajo se: Poženel, Pleš, Sernec, Kretič. Košenina, Glavič, Kos, ŠScrajnaar, Barducky, Pfkič, Mokorel, Klančnik, Fluj-har, Oblak, Ferjan, Hirkič, PTešera, Zore, Kovačič, Simcč II, Erlih, Močnik, Primar, Zalokar. Brodnik, Sočan. Zdešar, Gašper-lin, Kerpan, Lorbek in Škerjanc. Vsi morajo biti v garderobi na igrišču ob 10. — Načelnik.
TSK Zadruga. Danes trening tieJcra 8 Skrvanom. Ob 9.30 naj bodo pri Mu 11 erju; Lejka, Praunseis, Senčar I, Osterman, Zupančič, Pipp, Brane, Draksler, Starman, Sinkule, Trobec, rezerve Kokalj, Perovič.
Mo tok oie-tar^k i klub Ilirija ima danee v dvorani hotela »Štrukelj« svoj XXL redni občni zbor. Začetek občnega zbora točno ob 8.30 dopoldne
> JUTRO« St 61
8
„ Nedelja^ 12. HL 1V39
h življenja na dežel}
BREŽICE. Dramatični odsek paroBtorroU-aega gaailnega društva Zakot prt Brežicah
gostuje danes ob pol 4. popoldne r aokol-bki dvorani v Krškem s krasno žaloigro >Prokleta< t 8 slikah. Prijatelji poštene zabave so vljudno vabljeni.
ČRNA PRI PREVALJAH. Naše marljivo Olepševalno in tujekoprometoo društvo, ki si je že lani s pomočjo črnskega Rdečega križa zgradilo moderno letno kopališče na posebno lepem solnčnem prostoru, je na pvoji zadnji od borovi seji sklenilo, še to pomlad zgraditi lepo stezo po skalovju na tako zvane Obistove peči, ki stojijo v neposredni bližini visoko nad Črno z izredno le-pim razgledom na vso prijazno okolico, na vrhu pečin p« bo postojanka za okrepčila, kar bo za Črno ;n tjjce res nekaj izrednega. Nadalje se je sklenilo po vseh drevo-r<»dih in že sedaj obstoječih sprehajališčih v Črni in okolici urediti nove klopi in potrebne mizice, na več krajih pa primerne reklamne deske, da se tujci še bolj seznanijo z našo lepo planinsko točko, iz katere ie najbližji izhod na prijazno Peco, Logarjevo dolino in mnose dmcre lepe kraje z usodami prometnem! zvezami. Posebno pažnjo pa je letos društvo posvetilo dejstvu, da bo za vse tujce dovolj primernih in cenenih stanovanj z električno razsvetljavo, vodovodom in vso drugo oskrbo. O čim uspešnejšem delovanju društva v bodočnosti za vsestranski napredek Cme z lepo okolico pa bo sklepal občni zbor danes ob 14. v posebni dvorani Geršakove restavracije. Pridite
VPI
i'
Vremenski pregled
Jnino vreme, k! se je uvedlo n prvimi dievi marca, je temeljito in na hitro opravilo s snegom: skopnel je povsod razen v znatnejših višinah. Ker je obenem padlo T^reced dežja, so vode prav krepko narastle in če ne bi bilo snega o pravem času xrr.anj>kalo, bi mogle začeti povodndi. K sreči je tudi deževje nehalo.
Vse to nam je seveda naklonila atlantska depresija Mogočno je že ob konca prej-S/ijejTa tedna prodrla na evropski kontinent, •posegajoč že preko srednja Evrope na vzhod; pod njenim vplivom so tople zračne niase od juga zagospodovale na široko in pregn-aie zimo, ki se drži kontinenta. Karalo je. da bo atlantska depresija in z njo pomlad prodrla še dalje na vzhod ter od-niahnila mraz tudi z Rusije, toda zgodilo S" je drugače. Vetrovnemu vrtincu je '/manjkalo pogonske sile, pričetkoin tedna se je depresija začela odonikati nazafl, od celine, se odmaknila cazajj na široki ocean in že v torek zjutraj je biLo njeno jedro daleč tam p.ri -Islandiji, kjer je v naslednjih daoh še bolj osirotelo. Zelo nenavaden način potovanja za atlantske depresine, silno malokdaj se zgodi tako. To pot pa se je zgodilo in videli smo, kako je jug v našem ozračju popustil, kako se je spričo tega spet nekoliko shladilo, ker je mogel tok od vzhoda donesti znova nekoliko hladnejše zračne mase od Rusije, na jadranski obali se je ziova pojavila prav močna burja. Vendar T>a je hlad prav zmeren, lahko rečemo, da skoro tako kot se spodobi za prvi del mar-o-a. Tudi v zapadni Evropi ni dosti toplejše in ne bolj solnčno. Rusija pa ima seveda še pravo zimo. s temperaturami do 20 stopinj pod ničlo, marsikje pa še nižje in tudi novega snega so tamkaj ponekod dobili obilo Vse to kaže, da bomo šele polagoma prešli v pravo pomlad, kar je po vseh preiz-kušenih pravilih pov&tTO v redu.
Novi grobovi
Po daljšem bolehanju je včeraj umri ugledni bwši ljubljanski lekarnar gosp. Josip ilay r v starosti 71 let. Bil je iz stare znane kranjske rodbine, ki je že dolgo dobo imela lekarno pri »Zlatem jelenu« na Marijinem trgu. Pokojnik jo je od očeta prevzel v letu 1893. in jo moderno uredil, danes pa je last njegovega svaka g. Ri-harda Sušnika. V mirnem zatišju je pokojnik živel zadnja leta v svoji hiši na Aleksandrovi cesti 10, se bavil s stavbno tehniko in imel vedno odprte roke za pomoči potrebne. K večnemu počitku ga bo_ do spremili jutri ob 16. — Na Vodnikovi cesti je umrl brivec g. Ferdo P1 a n i č k a, vrl narodnjak in soustanovitelj šišenskega Sokola. Pokopan bo danes ob pol 17. v Dravljah. — V Mostah je v starosti 32 let umrl g. Mirko Poljak. Pogreb bo danes ob 15. na Pjudniku. — V ljubljanski bolnici je izdihnil g. Ignacij š r a m e 1, železniški skladiščnik, in ga bodo jutri ob 14. spremili k Sv. Kržu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
Repertoarji
DRAMA
NedeJja, 12. ob 15.: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Izven. Zn;žane cene. — Ob 20.: Dame z zelenimi klobuki. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 13.: Zadoščenje. Gospa Chatlee-
na. D. Torek, 14.: Zaprto.
OPERA
Nedelja, 12. oblo.: Mala Flora m ve. Izven. Znižane cene. Gostuje g. Dubajid. — Ob 20.: Seviljski brivec. Izvan. Znatno znižane cene od 5 do 30 Din. Ponedeljek. 13.: Zaprto. Torek. 14.: Faust. Gostovanje g. Josipa Kri-žaja. Izven.
V velikonočnem ča«u bo drama uprizorila pasijor.sko igro >INRI<, na kar že danes opozariamo.
»Seviljski brivee< po cenah od 5 do 30 Din. V nedeljo zvečer ee poje najboljša ko-m čna opera svetovne literature >Sev:3jski brivec« po sloboko znižanih opernih eenah. Naslovno 11I020 poje g. Robert Primožič.
Za torkovo gostovanje Josipa Kriiaia vlada voli ko zanimanje. Občinstvo naj kupi vstopnice v pred proda ji. Oni, ki so si rezervirali mesta, nai jih dvignejo prav gotovo do ponedeljka zvečer. V torek ee mesta ne bodo več rezervirala.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Nedelja. 12.: Nedolžni lahkoživee.
Dreri se ponovi taborna barka »NedoRni lahkofiverc Tipi, situacije, hjmor so na r>-iku. Zato vabimo občinstvo, da poeeti vele-zabavno igro. Vstopnice se prodajajo od 10. do 12. in od 19. dalje pri blagajni Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu.
MARIBORSKO O LED A LISCE Redelja, 12. ob 15.: Maks in Moric. Otroška predstava. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20.: Zemlja smehljaja. Gostovanje tenorista Petra Burje- Znižane cene. Zadnji 5 t sezoni.
Fonedctjck, iS..
Torek 14.: Zaprto- (Gostovanje ▼ Celja.) *
Plesni koncert umetniškega para Pie in
Pina Mlakarja bo 16. t m. Umetnika sta si irbrala zelo zanimiv spored, ki obsega Rimskega - K orjakova, Prokofjeva. Chopin?, Bacha, Godarda, Rahmaninova in druge. Pri klavirju M. Kaffon. Operne cene. Bloki ne veljajo.
CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 14.: Grofica Mariea. Gostovanje Narodnega gledališča w Maribora._
Kurje perje
nečohano, 5 Din za kg, toda samo pri odjemu najmanj 15 kg, pošilja po povzetju
VILJEM ABT, EKSPORT Maribor	2245
se odda poleg Dramskega gledališča v novi zgradbi ob Igriški ulici št. 3. Pojasnila v oglas, oddelku »Jutra«.	3788
3-sobna
stanovanja
se oddajo v najem za daljšo dobo v centrum u Ljubljane (do 10 let). Več se poizve pri Mariji Jančar, Ljubljana, Sv.
Petra cesta štev. 27. 3790
Specijeinl entei oblek, aiuriranje, p red tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Mate!« & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukel.
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79
Lepo
PARCELO
v sredini Ljubljane prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Parcela«.	3783
Brazilski
MATE • ČAJ
kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo m ne pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spričo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod!
5682
Brezalkoholni grozdni in jabolčni sok, pridelan brez kemikalij ali kuhanja, samo potom filtriranja svežega grozdnega in jabolčnega soka, vsebujoč vse vitamine in druge za človeško telo važne in drogocene snovi. — Barva in aroma ostane neizpremenjena ter se pije kakor tekoče sadje. Najbolj zdravilna in osvežujoča pijača, ki vpliva izvrstno na telo. Proizvaja domača tvrdka
JOS. OBNIG, PTUJ
zastopana v mesta Maribor po Cita Nifer-gal, Maribor, Koroška cesta 1, katera se za dobave najtopleje priporoča. 3726
St. 9754-33.
«799
Mestno načelstvo ljubljansko razglaša, da je ▼ LJubljani vsako krošnjarjenje s manufaktumim blagom in tkaninami, lz-vzemši domače platno, prepovedano.
Kdor bi krošnjaril po mestu s takim blagom, bo kaznovan z globo do Din 1500.—, oziroma z zaporom do 30 dni. Za denarno globo jamči blago.
LJubljana, dne 11. marca 193«.
se prodajo v Šiški, tudi ob Celovški cesti za večje zgradbe. Poizve se pri Batteiino
Angelo, stavbenik, Ljubljana VIL, Alja-
ževa 35, telefon 3339.
3791

za prodajo naših žar&ie v Ljubljani
in okolici s komisijskim skladiščem proti garanciji iščemo. Ponudbe na: »BIS« domača industri ja žarnic, Zagreb, Domobranska ulica 11.	3763
Ljubljeni sin, brat, strte, nečak in bratranec
Mlric® Pcljak
Je danes ▼ 32. leta starosti t Bogu zaspal.
Po blagoslovu ob 14. ari bo Izpred hiše žalosti, Most«, Zvezna ulica 12, prepeljan v Rudnik, kjer se bo vršil pogreb ob 15. uri.
5799

Praznina je naš nepozabni in vzorni Sian, soustanovitelj društva, brat
t
Hnstal	I»to4
Ot>&»» LjubijMi«
Naznanjamo žalostno vest, da Je naš srčno!jubljeni oče, stari oče, stric m tast, gospod
Ignacij šramsl
skladiščnik drž. žeL v pokoja
v soboto, dne 11. t. m. po kratki tn mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 13. marca ob Z. ari pop. Iz mrtvašnice splošne bolnic« na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 11. marca 1933, 3800	Globoko tete joči o*ta?L
V A Ž N O I
Pri nakupu angleškega in češkega sukna, modnega blaga in svile jemljemo v račun (do preklica) tudi hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov
Sahijofl ostali.
A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
Mestni trg 10.
JTS9
" "ivec
Dobremu brata bomo ohranili lep spomin.
Pogreb bo v nedeljo ob 5.% te hiše žalosti Vodnikova cesta na pokopališče v Dravljah.
Zg. Šiška, 11. marca 1933.
3781
Sokolsko društvo.
E3»
BB
trgovske zalege
V fconkurzni zadevi tvrdke KTihar tn Hrovat, mannfaktume trgovtae ▼ rlboru, Aleksandrova cesta 9 se vrši dne 27. marca 1933 ob 9. uri v trgovskem lokalu tvrdke sodna prodaja trgovske zaloge (opreme In manuf. blaga) v dveh partijah. Cenilna vrednost tega blaga maša 39.832.43 Din m 303.628.77 Din. Izklicna cena znaša polovico ceniine vrednosti. Prodaja se samo trgovska zaloga skupaj, ne p« po kosih. Inventurni in cenilni zapisnik je na vpogled v pisarni podpisanega kon«, upravnika, kjer dobijo interesenti tudi ustmena pojasnila.
Dr. Andrej Veble,
odvetnik v Maribora, Sodna o>iea 18.

£773

Telefon 2997
Izročite ▼ popravtlo svoje dragocene tehtnice sistema »BEBSEL, FLGRENZ, SCHEM35ER« ter sploh vse nagibne tehtnice v strokovni delavnici	3788
ROZMAN LOVEC
Pred Pmfesni 5
zajamčeno čisti vinski Brandy prodajc-m v posojenih sodih po 14.— Din liter. Pri večjem naročilu znaten popust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra^ pod šifro »Konjak«. 3775
am—B—B!	w m ' sa—a—
'< v®
«7 /V

J?
Zalivale
Povodom smrti našega prerano umriega ljubega moža, očeta, starega očeta itd., gospoda
;©BA PODREBERŠEK
izrekamo vsem prijateljem, znancem in tovarišem kar najtoplejšo zahvalo za spremstvo na njegovi zadnji poti. Predvsem se pa zahvaljujemo za častno spremstvo upravi policije in straži, upravniku gos p. Kerševanu, poveljniku straže g. Grilu, -vsemu poštnemu osobju z direktorjem g. dr. Tavzesom na čelu in godbi »Sloga« ter pevskemu zboru »Krakovo-Trnovot za v srce segajoče žaiostinke.
Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 14. t. m. ob 7. uri zjutraj v trnovski cerkvi.
3797	ŽS&SSfOČl OStS-1L
P
plemenita 3—4 letna prvovrstna v raznih vrstah po 6.— in 8.— Din komad. Lepo-tično drevje in grmovje, sadike za šume in žive ograje, igličaste gozde, šparglje itd. po zmerni ceni razpošilja
Kasadnik »VBITORIA«, Lovrečlna z. p. Vrbovec
Cenik na zahtevo zastonj. 3727
Za vse dokaze Iskrenega sočutja !n sožatja, jih prejeli povodom prerane izgube našega ljubljenega očeta, deda, pradeda, strica, tasta in gospoda
ki smo
nadvse svaka,
M
uradnika pivovarne »Union«
na I. redni občni zbor,
ki se vrši v nedeljo, dne 12. marca t L ob 13. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru, s sledečim dnevnim redom.
1. Nagovor načelnika. 2. čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika, čitanje in odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1932, potrdilo bilance in razdelitev čistega dobička. 4. Poročilo članov nadzorstva. 5. Določitev obrestne mere za deleže. 6. Delna izprememba zadružnih praviL 7. Odobritev izvršenih kooptacij članov načelstva.
8.	Določitev karenčne dobe za oddelek D.
9.	Sklepanje o iztirjanju alikvotnih prispevkov z ozirom na že izplačane podpore. 10. Razni predlogi.
$ 24. Z. P. Ako M ob določeni uri prvi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drugi občni zbor, kateri sme sklepati brezpogojno.
Opomba: Pristop na občni zbor Imajo le člani zadružniki, ki se pa morajo izkazati z zadevno polico, ali pooblastilom veljave za poverjenike. Brez teh listin se ne bo pripustilo noDenega na zborovanje.
Načelstvo:
Splognn vzajemno podporno In kreditno društvo, r. z. z o. z. v Maribora. 3778
kakor za poklonjeno krasno cvetje, »e tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku patru Modestu dr. Novaku za vse obiske in tolažilne besede, ravnateljstvu pivovarne »Union«, kakor uradni-štvu ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
V neizmerni žalosti jav!3smo ▼nem sesTodrtikam, prijateljem In znancem, da je najina predraga mati, gospa
rofena Wippel
v soboto 11. t m. ob 8. zjutraj po kratki, mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, ▼ 7L leta starosti za večno zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek IS. t. m. ob 15. (3.) uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Maša zadušnica se bo brala v torek 14. t. in. ob 7. zjutraj ▼ župni cerkvi v Celju.
7 LJubljani, dne 11. marca 1933.
3803
SaStafeč! ostalL
Celje, dne 1L marca 1933.
Marija	1
h«.
Kad Ureh,
s!n.
i i ti*
1111 S£ ©i
LOKALI STANOVANJA PISARNE samska stanovanja
3 sob s pritiklinami,
Po znižani cerJ.	3723
poedine sobe ali več skupaj,	z «10 ali več sobami
Pspssilla: Gledališka nI. 8-HL, soba št 2
>JUTRO< It 61
9
Melja, ML DOL 18SS
Kraljestvo mode
Nova promenadna moda
Zjraaaj ▼ešja »aaa pr»» misel vremenu, kajti tw jb ielinao predpoanladnega suticfi, ia razveseljuje staro io mlado. Posebno pa m žele lepega Tremena elegantne žene, ki «so vsaj na skrvoma že poskrbele za pomladno garderobo, da jih ne bi prvi topli dnevi presenetili »brez obleke«.
Seveda mnoge dame še previdno žakajo »oficielne« smernice pomladne mode in ni sedaj še ne urejajo nove garderobe kar na slepo srečo. Z«to nas veseli, d« jim moremo že dar.es s popolno sigurnostjo rsz-odeti vsaj eno tajno nove mode:
Okrasje z gubr.mi bo spomladi zavzemalo izredao važno mesto v mod-. Izkušnja nas uči, da je to okrasje vedno dobrodošlo, ker pri-^stoja vsaki dami, ji daje mladosten videz in napravi njeno postavo v stika. Seveda pa le v primeru, če zn« pravilno namestiti gu-be m jih okusno priključiti k liniji obleke. Lete« borno večinoma uporabljali nežno nagubane dele, torei plisčje aH ozko polož/ene gubice, dočim ostanejo široke gube v športni modi. kier so se izkazale za jakc prek- J ti«!-ne.
Oglejmo si torej modele, ki jih vidimo j
ob lepem TTemenu na pro»nemadi! Z nj h posnamemo večino tega, kar nam bodo veliki modni saloni pokazali šele v par tednih.
Posebno privlačna je ijaibka obleka iz »pomladnega modnega blaga z naguban m spodnjim delom kr la. Namesto z gumbi, zavezujemo ob'eiko z malimi pentljami iz istega blaga. Izrez se zapenja tesno ob vratu (3. skica).
Še bolj gracioani so enali kostumi iz (orle ali iz posebno tankega blaga. Krilo je ozko, vendar zvončasto ukrojeno, »jopica pa se končuje z ozkim plisiran m volanom, ki se trikrat ponavlja na ramenih (2. skica).
Sliono zamišljena je obleka na prvi skici. Tu je plis rani volan nameščen v obliki kazalca, na rokavih pa ima kelihasto obliko in je pritrjen na komolcih. Obleka je štiri-oglato izrezana ter ima tenak usnjen pas.
Oglejmo si še popoldansko obleko v spomlad ni modi! Krilo ima »sončno« ilir.i-rane dele. ki soglašajo s svetlim plisirarVn keprtn. Cvetlica na malem ovratn ku daje obleki spomladansko ljubek videz (zadnja skica).
Sončni kotički
Moderna stanovanjska arhitektur« ze-hte>r* hi «ob« svetlob« in sonca. Temnih kotov, nabiralnikov prahu, ni več. Vse mora biti svetlo m stvarne. Velike važnosti so razne živobarvne točke v prostoru, ki razveseljujejo in privlačujejo naše poglede, kakor n. pr. keramične ali lesene plastike,
dobna prevleka spalnega divana ali fotelja naslanjač«, umetnostno obrtna preproga itd. V tn namen pa so nedvomno najbolj pr ljubljene lepe, modeme blazine. Norost v tem pogledu je cela vrsta blazin (po dve in dve morata biti enako vzor čast'), ki jih .zvežemo s širokim trakom. Na obeh koncih je trak zvezan v lepo pentljo. Takšne vrste blazin &o udobna naslonjala, ki j h uporabljamo v sončnem kotiSku stanovanja, v hišici za oddih in na verandah. Na naši skici najdete tudi per originalnih posameznih blazin, in sicer na prvem mestu triogelno platneno blazino z moderno slikarijo, nato
geometrično vzor&tst model a primitivnimi trsnimi motivi ter končno zanimivo, po sredi roženo, okroglo blazino 7. velikimi volnenimi čopkL
Čevlji za vlažno vreme
morajo biti izredno skrbno izdelani, tako da ne prepuščajo nikake mokrote. Visoki čevlji bi bidi pač najbolj praktični, vendar pa že dolgo niso več moderni. Zato si dame v ta namen najraje omislijo močne
športne polčevlje, ki se morajo tesno oprijemati noge. Na naši skici vidimo na levi talko z; van o »viteško« obliko, ki se naslanja na srednjeveške čevlje s pahljačastim usnjenim okrasjem. Tudi naslednji model se za-
penja poatram, * * ■mijmk« je»-menčkom, ki •© koofcoj« ▼ dva usojen« čopka.	__
Od leta
1813 odlično belo platno
Zdravniška posvetovalnica
Kroničen nahod. Zdravljenje kroničnega
katarja r nosu je mogoče samo na podlaei tečne preiskave po strokovnjaku, da se s tem ugotovi} vzrek bolezni. Dobro vpliva vdihavanje vroče pare In izpiranje s 1% raztopino kuhinjske soli. V poštev pridejo tudi injekcije ia pa obsevanje. — I. M. Vaš sklep, da mora biti želodčni katar živčnega izvora, če je rontgenološka slika in preiskava že'odčnega soka negativna, ni popolnoma točen, ker so lahko še drugi vzroki: alkohol, kajenje, slabo zobovje, prehitro in premalo zgrizena Jed, pre.mast-ne, ostre jedi, infekcije, srčne napake itd. Ce so torej tudi ti vzroki izključeni in so tudi znaki splošnega živčnega oslabljenja. Vam priporočamo, da to predvsem zdravite. Sprememba zraka bo gotovo povolino vplivala Najboljši so gorski krayi. Hidro-terapija je uspešna, če se izvrši pod zdravniškim nadzorstvom. Skrbite tudi za r*d-no odvajanje in hrana naj bo predvsem
rastlinska _ M. O. Vzroki nerednega pe-
riia so različni, če niste noseča, bi se moralo ugotoviti, če ce obstojajo kake bolezenske spremembe na organih. V gotovi dobi (med 40 in 50 letom) prestane perilo samo po sebi. Poskusite s toplimi sedečOmi
kopelVi. _ I. G. Za7aai slabega sluha Vam
priporočamo preiskavo na vseučiliški kliniki (Vašingtonova, preje Vidinska ulica 19). Mehanoterapija je zdravljenje s fizikalnimi
sredstvi. _ Safat. Pri kroničnem ekcemu
nog se Je prav dobro obneslo obsevanje. Ker pa tako obolenje pogosto pospešuje slabo stanje žil, bi bilo na mestu tudi sredstvo Padutin. ki zboljša obtok krvi. — M. K. V dobi pubertete, v kateri se nahajate, se prav pogosto zgodi, da že za. vsako malenkost udari kri v glavo. Ni pa izključeno, da ste tudi slabokrvna. Vsekakor pojav ni nevaren in bo prešel, ko bo oTgani-zem popolnoma dozorel. — M. K. Mladostni grehi niso prav nobena ovira za ženi-tev, nasprotno, ta fco še dobro vplivala na Vaše stanje.
t-m
<L
srečuje MIlan Vidmar
Novosadski šahovski klub je lani praznoval svojo desetletnico. Juibiiej bi bil mogoče šel mimo nas neopažen, da x» klub izdal spomenice, ki leži pred mesnoj. Zelo me je presenetila Naj služi vsem našim klubcm za zgled.
Spomenica je dokaj obSirna. &ttrl tiskovne pole je zavzela in polna je zanimivega materiala. Slik ima ceio vrsto ki dovolj partijske snovi. Mislim, da jo bo vsak naš šahist z zanimanjem prelistal.
Na prvih straneh prinaša spomenica zgo_ dovino novosadskega kluba. Sliki častnega in dejanskega predsednika jo krasita. Nato sledi obširno poročilo o jubilejnem turnirju, ki se je v pretekli jeseni vršil v Novem Sadu. Partije tega turnirja so dobro glosirane.
Konec spomenice poifrrfjo problemi ki partije novosadskih šahistov. Objavljene so sicer brez komentarja, toda žive so dovolj, da jih radi preigravamo. Vsebino oboga-tujejo prav gotovo. Dobro bi buo, da po_ sežejo naši šahisti po knjižici, ki živo priča o močnem šahovskem življenju v važnem mestu Jugoslavije.
Izidor Gross, znani naš komponist, avtor več sto problemov, je prejel iz rok Nj. Vel. zasluženo odlikovanje za svoje življenjsko šahovsko delo. Neumornemu šaliisitu naše čestitke!
V zadnjem božičsnem bu/rnir^i le naš mojster Pire naletel tudi na Amaconko gdč. Menčikovo. Kako grdo je ravnal z revico, kaže jasno partija:
Beli: Menčikova.	Orni: V. Pire.
1.	62—d4	d7—do
2.	e2—e3	---
Zelo nežno!
2	.------SgS—f6
3.	Lfl—63	LcS—g4!
POMLADANSKE NOVOSTI
▼ modelni tvrdki
Novi flilN ta »ovita
Mali krattd kostaroi Novovrstne bluze Živahne (flott) obleke Športni predmeti Iz »manrotove kože« Nove oblike klobukov Mični pletilnl modeli in slednjič Presenetljivo nizke cene!
Graz, Herrengasse ju.7
bonnHldm hupoem pri prednostno nagli dobavi indlvldfsein« delo po meti v delavnica* po skladiščnih oeoah. Svoje Uuatrovaoo modno poročilo, ki takte kratkem, razpošiljemo inozemskim naročnikom nstouj.
Neprijetna poteza! Lovec se vendar ne
more vrniti na e2. Priznal bi. da se je pre_ naclil.
4.	Sgl—eZ	e7—e6
5.	Sbl—(12	c7—c5 Mladi mož že pritiska.
6.	c2—c3	Sb8—c6
7.	0—0	---
Usodno. Jasno je. da črni grozi e«—e5.
Za vsako ceno je moral beli to potezo preprečiti. Torej 7. f2—f4.
7	.------e6—e5
8.	f2—f3	I^g-4—d7
9.	Tfl—el	Lf8—e7
10. e3—e4 ?	---
Težko je bilo„ Toda kmeta še ni bilo treba izgubiti
10	.------c5Xd4
11.	c3X<M	e5X<J4
12.	»4Xd5	Sf6Xd4 Najhuje je, da skakač gleda na e3.
13.	Sd2—c4	0—0
14.	a2—a3 ?	---
Menčikova omedleva. Vdaja se. Cmi seveda ne zamuja ugodne prilike.
14	.------b7—b5!
Brutalno!
15.	Sc4—<J2	e8 Grozno!
16.	Ddl—b3	Sc6—a5 Kako Pire nadleguje damo, je nad vse
zabavno.
17.	Db3—a2	Sd7—e6
18.	Da2—bi	f7—15! Presenetljiva, močna poteza. Črni žrtvuje kmeta na bo in izziva Se2—f4.
19 Ld3—b6	---
Na 19. Se2—f4 je Pire nameraval igrati; 19.---Le7—d6! 20. Sf4Xe6, Sd6
Xh2+! 21. KglXh2, Dd8—h4-f: 22. Kh2 —gl, Dh 1X1 + ; 23. Sd2—fl, Se3Xll; 24. Ld3Xfl. DelXe6 in črni je prislužil dva kmeta.
Zanimiva je tudi varianta: 19. Se2—14, Le7—d6! 20 Sf4Xe6, Si6Xh2+; 21. Kgl Xh2, DdS—h4+; 22. Kh2—gl, Dh4Xel+; 23. Kgl—h2, Tf8—f6; 24. Se6—f4, Tf6— h5+; 25. Sf4—h3, Th6Xh3+! 26. Kh2X h3, Del—hI4-; 27. Kh3—g3, DhlXg2+; 28. Kg3—f4, Dg2—h2+; 29. Kf4—g5, Dh2 —g3+; 30. Kg5—h5, g7—g6+ bi Dg3— h4 iu mat v naslednji poteza.
Poteze kakor 18.---17—15! izredno jasno kažejo, da je Pire velik talent, šablonski igralci na take stvari niti ne mislijo. Domislek je poglavitna stvar ▼ fta-hu, v življenju sploh.
19	.------Le7—<18
Lovci, ki so doslej staB ▼ rezervi, nastopajo.
20.	IS—14	---
Z&baše strahovito diagonalo d6—h3. odpre pa drugo nič manj nevarno.
20	.------LeG—d5
21.	Sd2—f3	---
Beli gradi barikad« ▼ nevaro&i dlagona. lah na kraljevem krtin. Toda damrino krilo je prav tako razorano. Tam posega na. pad prav tako v žive.
21	.------" 8a5—b8
22.	Se2Xd4	---
Začetek konca.
22.------8b3Xd4
23 Sf3Xd4	Se3Xg2
Diagonala d5—g2 odločuje vendarle.
24. Tel—fl	Sg2X14!
To je konec Na 25. LclXf4, Sd6X14;
26. Tfl Xf4 odgovori črni 26.---Dd8
—g5-f. Vse to je seveda uboga Menčikova videla in zato se je takoj vdala.
Partija je kratka. Toda Pirca nam ka_ rakterizira bogato. Njegov element je napad. Z njim je uspel že proti velikim moj_ strom, z njim je izredno nevaren manjšim. Začetki Pirčevih napadov so nenavadno presenetljivi. Dokazi so bogate fantazije, ki je temelj velemojstrske moči.
Zdi se mi. da bo Pire prav kmaki postal ščuka v velikih mednarodnih turnirjih. škoda, da jih sedaj ni, da gospodarska kriza duši tudi šah. Saj zavira tudi mlade ustvarjajoče sile, ki komaj čakajo da se izžive.
Janko J. Srimšek:
»•Kako j« z vami, iMmka?«
EVelderov obraz se j« raizuežil v onih bridkih potezah, ki sem jih toKkrat gledal na Kcu Matere Božje Žalostne v ol-tarju farne podružnice na Gcci. S kratkim pogledom je potbožaia mater na postelji. z drugim brata Vladka, ki je za mizo pre-Mstaval abecediriiiik in s kamenčkom škripal po škrijasiti tablici. »Z menoj, gospod doktor? Nlifč se ne pritožiti em. Ce nam ne bodo zopet zn:žaii delovnih ur in plač za novih de-set in petnajst odstotkov, nam ne bo hudega.«
»Nisem mislili tako, Mimka. Za zdravje sem vprašal. PožoKeli ste in nekoiilco oslabeli. Ne ugajate mi posebno.«
»Od dela je to. gospod dototor —«
»Vem! Vem! Strknarna je sestra svinčenih rudnikov. _ Kaj sem hotel reči? Materi bodo potrebne neke malenkosti. Ce Vladka ptistite z menoj, vam sam pošljem. Zdi se mi, da 'nmam doma v omarici takih stvari. Do stanova«ta mojega ni daleč. Lahko naša Marica fanta spretni nazaj. Prihranil boste lekarniške stroške.«
»Saj imam — saj imamo, gospod doktor —«
»Je že dobro, Mmikal Ampak s silk> si denarja ne boste trgali iz žepa. Boš šel z menoj, Vladko? Pomarančo dobiš!«
»Poodem, gs>spod doktor! Po^dem!« je fantiček zaloputnil knjigo in odrinil tablico. »Mimika, prosim klobuk isn suknjo!«
»Cakajj, Vladko! Prej mi še prineseš cigaret, kaj t>e?« sem stisnil dečka k
sebi im ga po trepljaj po malolcr\m2i ličkih. »Boš znal vzeti, kakor ti naročim?«
»Bom, gospod doktor!« se je pcstav2 malček. »In hiitro bom nazaj. K Strelo-vitm na oglu stečem. Samo pobegnili mi ne smete —« je zapreti!. »Zaradi —«
»— pomaranče?«
»Aha!«
Vladko je cdlklobuštral po stopnicah.
»Minka, zdaj sva midva na vrsti. Sami smo z materjo. Brez vsakega izgovora odprite bluzo. Tudi vas pregledam. Ne bo vam škodovalo, ako iizve-site. kaj Ln koliko smete in koliko šn kati vam je prepovedano.« sem se resno obrnil k dekletu.
»Gospod doktor — Misftm —«
»Za vas mislim jaz, kolikor je v mojih močeh. Ne obotavljajte se! Ne bi rad pred Vladkom —«
Minska je zardela. Upirala se tri.
V treh minutah sva bSa eotova. Diagnoza: akutno vnetje pljučnih konic levo zgoraj in zdotaj.
»Podvrževa vragu no:?o. Mmka,« sem jo tolažil v vdane, s skrbjo napolnieme oči. »Zbiijeva in otolčeva mu rožičke, dokler mu vecvi ne zrasto. Tudi za vas pošljem po Vladku. Tn stekleničice zaznamujem, da boste poznali kaj ie za mamo in katero za vas. Za plačilo. Min-ka, me povabite v tvate.« sem dejal. »Ali Tine kaj piše? Je že dosti prihranil?«
Minkiina lica ie dMNIo sonce, ki ga ni bilo v sob? ne v okm!h Celo onstran oken sra ni bilo. kier se ie no zasneženih strehah sosednih hiš plazila in trga'a ob dimnikih mokra megla v umaranih cunjah.
»Tine? Kako veste, gospod doktor?«
»He, stara znanca sva s Tinetom. Prav tako dobra kakor midva, Minka. Ko smo pred leti vlačiti ponesrečene knape iz premogovnikov pri Sveti Marjeti, je bil ined njimi. In kaj vaju nisem videl lanske jeseni, ko je odhajal v Pc-rurje im sta se na postaji poslavljala? Menite, da zastonj nosim jarme na nosu, Minka?«
»Piše Tjne, gospod doktor,« je govorilo dekle zmedeno in blaženo. »Piše. Še osemnajst mesecev, pravi, in se vrne. Samo trpi, p;še —« ie dodala počasi s spuščeno glavo. »Trpi — kakor trpimo — mi — vsi —«
Sonce, ki jii je bilo pozlatilo obraz, je u upiralo in se gas?!o. Na šibko Miirikino postavo se je spuščal mrak. ki je polnil tesno podstrešno lizfeioo in okna in ople-te! kaline sence dimnikov za rosnimi šapami.
»Kai ne. gospod dofktor, da sem dobro opra-viJ?« j« nletel skoz vrata Vladko.
»Izvrstno! Res si pameten pobic! — Minka, mi daste malo vode in brisačo?* V vsej svoji notranjosti sem zaman iskai odgovora na zadnie dekletove besede.
»Takoj, gospod doktor!« se je M;nka žurila v kuhinjo.
»Vladlko. pobrskali malo v pečici In še vrzi polence na ogeni!«
Strmfl sem k postelji. Her je v siromašnih čistih odeiah zdihovala M Vikina in dečkova rodnica.
»Mati,« sem reikel šepetate, izvlekel iz žepa par zmečkabankoA^cev. na-rrrado moiih zdravniških o^.i'«iko<v Hc+e-sra dne. in J53i bolnici sMač;l v zno^o I roko. »tole — za mleko — jm take reči. ' Tiho! Pred Minsko, doikler sem tu. niti 1
besedice! —- Pomlad' pride kmalu, marti. Ali ne, Minka? In z njo zdravje.«
»Pomlad! Zdravje!« je vzdifhnila Minka, postavila uniirvalmk na stol in iz predala v omari jemala roonik. »Zdravje! Bog nebeški naj vas čude, gospod doktor!«
Starka se je oklepala moj Mi rok. »Oh, gospod! Če bi me Previdnost hotela rešiti. — Kar preje — Zaradi njih dveh — Zaradi Minke in malega! Lažje bi jima bilo brez mene —«
»Mama! Nikar tako, mama!« je zaprosila m zastokala M:nka ter zamahnila z rokaima proti cknu v kretnji, ki ji gotovo dekle samo ni vedelo pravega pomena in namena
V mesečni zdravniški revij sem prebiral učeno poročilo francoskega kolege o njegovih najnovejših uspehih pri zdravljenju želodčnega raka. Trudil sem se in napenjal iz vseh možganov, da se dokopljem članku do dna, aH so pogledi neprestano bežali v cvetoče kostanje pred odprtim oknom in mšs3i so se borile s ščebetanjeim lastavic. k« so si na obzidku pod žlebom popravljale gnezda. Od časa do časa je katara dol-gorepih naga#vk komaj slišno priipolze-Ia v sobo, nekoliko poveslala pod stropom in po kotih in zopet zdrsnila ven-kaj v pomlad. Po dvorišču se je sprehajala gruča bolnikov. Drugi so se v udobnih naslanjačih, zaflačeni in zapa-ženi v blazine in pokrivače. greli za vrtno ograjo v mehkem soncu.
»Gospod doktor.« ie poklicala pri vratih usmiljenka. »Nujna aperacilja, prosim.«
Nedelja, 12. marca.
LJUBLJANA 730: Ziv.uorej« — 8. Nasveti za kmetovalce. — 8.15: Gimnastika.
—	8.43: Poroč la. — 9: Zaključno predavanje dr. Vidmarja o elektriki. — 9.30: Versko predavanje. — 10: Prenos cerkvene giasbe. — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročila, plošče. — 15: Rezervirano 7A prenos. — 20: Solistični koncert ge. Thierry-Kevčnii^ove. — 20.40: Duo harmonij in klavir. — 21.15: Čaai poročila, salonski kvintet.
Ponedeljek, 13. marca.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — LU3: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17-3<k Operetna gl«sba aalonsik*^e kvinteta. — 18.30: Eaper« nto. — 19: Sroohrvašči-na. — 19J0: Zdravstveno predavanje. — 20: Koncert komornega tria — 21: Preno« programa iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.05: Rad o-orkester. — 16: Narodna glasba n« harmoniko. — 16.30: Pesmi. — 19: Koncert orkestra. — 20: Prenos koncerta iz Beognde. — 22.20: Plesn« glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Preno« zvočnega film«. — 20: Večer Fran ia Dugcna. — 21: Koncert okretne glasbe. — 22.10: Jarz. — PRAGA 19.45: Zborovski koncert. — 22.10: Slušna igra. — 20.30: Poljuden orkestralni koncert i t Mor. Ostrave. — 21.35: R«7~ir>j klavirske sonate. — BRNO 19.40: Koncert orkestra balalafk. — 20.10: Prenos iz Prage. — 20.30: Koncert bmskego simfoničnega orkestra. — VARŠAVA 17: K i* vrski koncert. — 18.25: Lah&a glasba. — 20: Operetni večer. — 22.15: Plena giflsiba. — DUNAJ 11J0: Koncert godalnega kvarteta. — 16.55: I r. zvočnih filmov. — 18.25: Pfitznerjev« glasbena legenda »Palestrina«. forenos iT oie-dalisS«). — 22.30: Godba za i>'.e?. — BERLIN 19.25: Koncert oiiestra — 20.30: Mikrofon na izprehodu. — Preno« plef^n® be. — 24: Zapuščin«. — KOENTGSBERG 19: Zabaven program. — 20: Prenos mednega programa iz Kohia. — MUEHL-AČKER 20: Koncert nordijske elasbe. — 21: Nemčija, dežela dela. — 22 45: Nočni koncert iz Monakoveua. — BUDIMPEŠTA 17.30: Pevffti m klavirski koncert. — 19.30: Orkestralen koncert. —	pod^«.
Torek, 14. marca
LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: O »egi telesa (dr. Lunaček). — 12.15: Piošže. — 12.45: Dnevne vest:. — 13: Caa, piošde, bo«.--za. — 17.30: Salonsfei kvintet. — 18J0: Netnščina — 19: Plošče, — 1930: Pohod Ethertona iz Indije do Sibirije. — 20: beno predavanje. — 2030: Wagnerjeva opera »Tannhduser« na ploščah. — 22.15: Napoved Saaa ia poročila.
BEOGRAD 11: Radioorkester. — 1530: Koncert n« citre. — 16: Narod rt plesi na plo§6ah. — 20: Beethovnov kvartet v F-mo-iu. — 20.30: Ptrccinijeva opera »Tosca« r« ploščah. — Lahka glasba. — ZAGREB 1230: Plofifce. — 17: Koncert orkestra. — 20: Koncertni večer. — 21: Orkestralna giaeba. — 22.10: Godba a ples. — PRAGA 1930: Prenos programa i« Brna. — BRNO 1930: Koncert vojaAke godfoe. — 2030: Prenos iz biološkega laboratorija. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Plo«e. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. — 18.25: Lahka glasba. — 20: Poljuden koncertni večer. — 2135: Pesmi. — 22.15: Plesna ba. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 1530: Nastop novih solistov.
—	17.15: Popoldanski koncert. — 20: Bavarska narodna glasba. — 2130: Pevski večer. — 22.25: Godba za ples. — BERLIN" 19.45: Orkestralen in zborovski krncert. — 21.10: Mešan program. — Lahfcs	— KOENIGSBERG 20.05: Prenos Pnccirn4«-ve ooere »Tofca« iz gleda''šče. — MfJEHI.-ACKER 19.30: Prenos Verdijeve opere »Falstaff« iz frankhirtske opere.
»Kaj jc?«
»Žensko so pripeka® s leševalnuu
vozom iz tovarne. Koio jI je »drobilo obe roki v zapestjih.«
»Grem. Kje je?«
»V operacijski sobL Vse je pnpnrv^e-
00, gospod doktor.«
V operacijski sdbt 90 stafa nosila. Na njih je ležaSa žensika, rot>ec pregrnjen čez glavo.
Oblekel sem plašč in nartatat?! rokavice.
»Omedlela je,« je govorila usrrrOjeo-ka. »Potno krvi je izguMa revica —«
Odirnakm1!! sem robec na zglavnem koncu nos3. Pogleda! žersfci v oljnaz.
»Minka —I«
Rahel drget je stresel tete na nosffih.
Dvcuje iz nesvests se budečsh zenic se je s topem sftrmenjem vsesavaJo r moje oči. Počasi se bestrifo.
»(Miinka! NesrečnSca!«
Dve v krvave krpe povezani štuH, ki sta nadomestovali dlani, stta se trir doma premakniK in se mi proseče iz-prožili naproti. Iz dekletovih ust je vrelo zamolklo grgranje, pridušenemu joku podobno. In Miškin obraz, ves njen obraz, prelet z neskončno bridkostjo, je bil do pikice sličen licu Matere Božje Žalostne, ki sem ga tolikrat gledal v oltarju farne podružnice na Gori--.
»Prekleto življenje! Trikrat in stokrat prekleto!« sem bruhnil, da je usmiljenka v sitrahu odskočna in sklenila roke, in prvikrat v svoji več kakor tridesetletni praksi sem do solz obžaloval. zakai našem namesto v zdravnike odšel med čevljaitfe.
Oploditev lužnega in kislinskega značaja
Biologija se je že itavno zanimala za vplive m činitelje, ki določijo zdaj ta, zdaj drugi spol pri novorojenčku. To vprašanje je kmalu zbudilo zanimanje za napoved spola bodočega otroka še pred porodom. Ljudsko izročilo pozna dosti vraž. ki se nanašajo na to stvar. Na-posled je nastalo tudi vprašanje o umetnem oblikovanju otrokovega spo:a. ker si večkrat želijo etarši izrecno dečka ali deklico.
Nemški bioli>g dr. Unterbreger v Kra-Ijevcu je natisnil pomembno razpravo, kjer je na temelju dolgoletnih fizioloških in kliničnih raziskovani kot prvi oblikoval nauke o spornem determlnizmu. Bisrtvo njegovih nazorov obstoji T' ugotovitvi, da so za spol otroka pomenljive f ivi čr«o-k emičn e reakcije onih stanic obeh smolo v. Ta učenjak razlikuje namreč orVotlitev hipnega m kislinskega značaja. V pretežni večini slu. čajev točno nevtralizira kržna sol spermi, jevo kisMno jajčnih stane. To pomeni, da enako upravičeno pričakujemo rojstvo dečka aH deklice. Zaradi tega sta tudi dvojčka včasih ra žičnega soola. V m a nišem številu primerov se združijo izrazito tažni snermiji z jajčnimi stanicami, "ki kažejo zgolj slabo kislinsko reakcijo. V takšnih
zakonih se rodijo izključno ali vsaj večL
noma dečki. Nasprotno poznamo tudi prav tako maloštevilne primere, kadar se družijo rahlo lužni spermi ji z jako kislimi jajčnimi stanicami. V takšnih zakonih se rodijo skoro vedno deklice.
Ta ugotovitev narekuje srecftstrvo, da lah-ko umetno vnaprej določimo moški ali ženski spol spočetega otroka. V ta namen moramo ojačiti lužni značaj spermijev, oz. zajeziti kislinski značaj stanic, da se bo redil deček. Nasprotno postopanje bo povzročilo rojstvo deklice. Organizmu bodoče matere torej dovajamo luSne snovi (n. pr. sodo) kot notranje sredstvo ali v podobi injekcije, če želimo otroka moškega spo. la. Organizem pa mora spreleti omenjeno odiločilno snov pravočasno, sicer bo nastala samo trenutna reakcija z nezadostnim vplivom.
r>r. Saumders je predaval nedavno rta
newyorškem kongresu pristašev iziboljša-nia človeške rase o Unterbergejevi teoriji Izrvaial je, da je uživanje sode sijajno potrdilo njegove zaključke. Povprečno so ?e rodili dečki pri 77 izmed 73 opazovanih mater.
Plavajoča IstaEšca
I>va fraioo^kr. inženirja sta tadeiala neodvisno drug od drugega načrt« za nev
tip umetnih letalskih otokov, M bd bSH namenjeni vodnim letalom. Imeil bi otoiHko podikve in v zavarovanem bazeou med obeh trdnih ramah podkve bi se ustavljala letala. Ta plavajoča letališča bi Imela motorje, s katerimi bi se lahko sama premikala naprej in obračala.
Po enem izmed načrtov tod fcnHa za velika letala dvigatae naprave ta kajtafpuk-no napravo, ki bi ta letala sprožSla v zrak. Zgrajena bi bila iz kovinskih tankov, ki bi se zaradi večje stabilnosti lahko napolnil z vodo na tankih pa bi počivali be-tonsk doki.
Žlahtne vrste, ki ne podleSejo ne trtni uši ne pero-
nosperl
Med vinogradniki obstoji že stara želja
po trti, ki bi bila odporna proti trtni uši in peronospori. V Ameriki rase jo siceT divje trte te vrste, vendar pa je njih sad ma-Iovreden, tako da za gojitev ne prihajajo v poštev. Pač pa bi se dala po križanju žlahtnih trt s temi trtami dobiti vršita, ki ki imela vse zaželjene lastnosti, ta poskusi, da bi se vzgojila takšna trta, se vršijo že več let, zlasti v znanem nemškem zavodu za gojitveno znanost v Mttacheber-
Iz semena križank vzgoje tam vsako leto po več milijonov mladih trt, ki preizkušajo s posebnim cepitvenim postopkom glede njih odpornosti zoper obe imenovani nadlogi. Trte, ki se izkažejo odporne, preizkušajo potem v posebnem zavodu v Gei-senhešmu ob Renu glede njih vrednosti. Doslej so vzgojili do 25.000 krmnih vrst in upajo, da bodo med njimi našM vsaj nekatere, ki bodr dale tudi visokcvreden sad.
a okostnjako
Sledovi črnega Napoleona
Pri postaji Irene v Južni Afriki so odkrili jamo, v kateri slutijo nov vhod v »Jamo smrti«, kjer so baje poginili tisoči ljudi. Samo en človek je še živ, ki trdi, da je bil pred 40 leti v tej jami. To je rudniški inženjer Ernest Shepipard, ki poroča sedaj v tej svoja ekspediiciji bedeče:
L. 1894. se je odpravil z dvema visokima uradnikoma iz Pretorije, nekim farmarjem m dvems zamorcema v divje gorovje, M gre sporedno z železniško zrvezo Johannea.
za gospode, površnike ta velika iz bera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje Pri
Drago Schwab, Ljnbljana
Komisar za Bavarsko
General von Epp Je postal v sporazumu z bavarskim min. predsednikom Heldom Hitlerjev državni komisar za Bavarsko
burgJFTetoria. Hoteli so ugotoviti, kaj Je resničnega v pripovedkah domačinov, ki so govorile o »Jami smrti« in oeilih plemenih, ki so našla v njej smrt. Na nekem sedlu, pod mogočno divjo smokvo so v resnici našli vhod v podzemeljski hodnik. SpCaziH so se vanj ta dospeli do velike skale, ki Je na videz zapirala nadaljnjo pot Shepipard je začel iskati okrog te skale, hipoma je zadel z roko ob človeško lobanjo, ki se je z ropotom zakotalila nekam navzdol. Ozki hodnik se je za skalo nenadoma razširil v veliko dvorano, iz katere so vodili nešte-vilni stranski hodniki v druge, še večje dvorane. A vsepovsod so ležali na tleh ostanki človeških okostij, tla so bila dobesedno tlakovana s temi okostji in njih prašnimi razkrojltaaml.
KoEko ljudi Je tu spaKo poe!edn1e spanje, ni bilo mogoče prešteti, preveč Jih Je fcilo — ta jama je bila na videz brez konca Po večumem tavanju v podzemflju se je etoppedicija končno vrniila ta je tudi srečno našla vhod. skozi katerega Je bila prišla sem. Nekoliko dni pozneje so vsi njend Slani oboleli za legarjem. o katerem pravi Shepipard, da so si ga nalezli v strašnem, okuženem vzdušju mrtvaškega podzemlja. Vsi razen Shepparda so tudi umrli Tako so dognali, da v resnici ekstfstira jama, o kateri so pripovedovale grozotne zgodbe črnih domačinov. Od kod toliko mrtvecev v niej pa ni točno znano. Po neki verzija so v jamo pri bežali pred sto leti rodovi miroljubnih zamorcev, ki so živeK tu okrog, in sicer pred silnim navalom matabelske vojske, ki jo je vodil Mozeli-kace. »črni Napoleon«. Mozelikace je bil prava krvoločna zver ta bi bolj nego naslov Napoleona zasflužEl naslov črnega Džingiskana ali Timuirlena. Ni izključeno, da je odkril pribežališče napadenih narodov in da jih je dal v podzemlju vse poklati.
BrfarKfov trozdlč v Palesftnl
Francoski cionisti se re^no havijo z mislijo, da bi zasadili v bližini Nazareta spominski gozdič Aristida Brianda Predsednik francoske republike Lebrun je prevzel pro-tektorat nad zb;rkami zs to napravo.
Papir v kuhinji
V gospodinjstvo ta fcuhtaji se je papir
priljubil po vsakovrstnih novotah. ki so praktične ta poceni. Da niti ne govorimo o celofanskih papirjih, ki zavzemajo čedalje bolj vodilno vlogo, omenimo skledice in kozarce iz nepropustnega pergamenta, ki se danes ne uporabljajo samo za nata-kanje pijač, temveč tudi v delikatesnicah za shranjevanje mezge, gorčice, žolice in podobnega. Napačno bi bilo če bi te skle. dice in kozarce po izpraznitvi vrgli stran, ker se dado oprati, popolnoma očistiti ta pri te mne izgube svoje oblike. Uporabimo jih lahko za shranjevanje ostankov, vzamemo jih lahko s seboj na izlete itd. V ostalem je industrija vrgla v zadnjem času na trg novo papirno maso. ki je prozorna kakor steklo pri tem pa je dosti lažja ta nezdrobljiva.
Tekočine v posodah iz te nase so videti kar lepše. Iz čisto trde papirne mase izdelujejo tudi vedra, umivalnike škafe, servirnike ta druge potrebščine v vseh ve. Hkostih ki so zeio lepe. poceni ta trpežne Papirne ser"iete. prtiči. prevleke za stene, kf iib zaradi njih cenenosti lahko čestokrat izmenjamo, nam pomagajo ohraniti kuhinji vedno čist. to prijazen videz. V najnovejšem času smo dobili celo papirne preproge z vsemi mogočimi vzorci in v vseh mogočih barvah, ki Jih lahko kupujemo na meter.
Pole? veh dobrih lastnosti ima potrpež. Ijivi papir še to-le. da ie idealno sredstvo za snaženle. Gospodinja ima vedno kakšno razooložliivo torbo, košaro, rrnzni predal, kjer lahko shranjuje kose čistega svilene-
ga papirja. Ta papir dela čudeže pri čiščenju ta nadomešča povsem cunje, ki kuhinji niso boš v okrasje. Nož, žlica ali drugo orodje, ki smo ga rabili za mast ta maslo, odrgnemo preprosto s kosom svilenega papirja in bo ohranilo brez vsake omočitve in brez uporabe simirkavega papirja svoj blesk. Tudi po uporabi s smir-kovim papirjem Je priporočljivo, da odrgnemo kovinske kuhinje potrebščine, robove ognjišč itd. s svilenim papirjem namesto z brisačo.
Isto kakor svileni pespfr opravi t kuhinji v ostalem lahko tudi časopisni papir, pri katerem imamo izborno čistilno sredstvo tudi v njegovi mastni tiskarski barvi. Z nobenim pripomočkom ne bomo pločevinaste posode, vedre, kovinskih delov oprave ta drugih takšnih stvari očistili temeljiteje ta lepše nego s časopisnim papirjem, ki ga po uporabi vržemo enostavno med smeti ali v ogenj, dočim moramo brisače vedno i znova prati.
Tudii steklenice se dado znotraj s časopisnim papirjem hitro osnažiti, razrezati ga moramo le na majhne kose, da ga potem z vodo hitro spravimo 1z njih. Okenske Spe je nafbolje odrgniti vsak teden vsaj enkrat s časopisnim papirjem, kar nam jih ohrani §e najbolj čiste Če smo stresli kak5en prašek ali polili kakšno tekočino na opravo, povoščeno platno Itd., obriši m o ga naiprvo s papirjem, potem jo izmijemo z vodo. šele potem jo osušimo z brisačo — ali pa s svilenim papiriem. kar je boljše. V moderni kuhinji sPloh ni potrebno da bi visele umazane brisače, ko se jih lahko izognemo z rabo papirja. Ta je cenejši ta boli higieničen. vrhu tega nam prihrani dositi dela.
Zakaj je angleški prestolonaslednik »princ Wa!eski((
Ko je angleški kralj Edvard L osvojfl Wales, je nekaj časa vladal v tej dež»T\ toda ljudstvo in zlasti plemenitaši so se še dolgo obnašali sovražno proti njemu. Končno so pa le uvideli, da bodo morali z zmagovalcem skleniti mir ta so skušali doseči čim ugodnejSe pogrne za zmagano deželo. Edvard je bil pripravljen ustreči jim na razne načine, na zadnje jim je obljuMl za deželnega glavarja celo rojenega Valeža. na. ki ne razume niti besede angleški.
L j udri e so bf!*. tega seveda zelo veseli, toda njih veselje se je kmalu spremenilo v razočaranje, ko so spoznaE, da je mislil kralj le svojega sina M ae mu je bil pravkar redil v gradu Camarvomi ta ni r«? razumel niti ene angleške besede. Odtlej pa je ostala navada, da po imenovali najstar. še sinove angleških vladarjev »prince Wa-Teške«.
Prva španska cflrilesnatka
Margarita Salaverta. hči znanega španskega pesnika. Je prva ženska španskega redu, ki si Je odprla pot v diplomatsko kariero
Šah kot reklamno sredstvo
Med angleškima mestoma Br i stolom in Bravtcnom se vrši žc dalj časa šahovski mateh, v katerem napravi vsako mesto dnevno eno potezo. Listi obe-h mest objavijo vsak dan novo potezo. Čim doz ne jo nasprotniki zanio, se zberejo šahisti v posebni sobi, kamor nima razen posvečenih cnhoe dostopa, in se posvetujejo ter sklenejo naslednjo potezo. Ob istem času pa se zbere v veliki dvorani brstolske mestne posvetovalnice nekaj deklet, ki začno premikati figure na šahovnici. K tem produkcijam je dovoljen dostop tuidi občmstvu. M a teh bo trajal predvidoma do septembra ta njegov poglavitni namen je, agitirati med bravtonskim meščanstvom, naj kupuje industrijske izdelke samo v Bristolu, hristolske meščane pa i-^podbujati. naj pridejo letovat na bravton^ko peščino.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah. zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da se alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro preizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kokoš na drsa&ah
V BerrihtesgadeiM sta si dva dečka izmislila čudno hudobijo. Ulovila sita kokoš, ji pritrdila dve majhni železni palici na no-ge in jo spustila na led Kokoš je prhiuta-la s perutmi, a se ni megla dvigniti ta je drsela po ledu. Mlademu gledaistvu, ki se je nabalo okrog tega prizora, je bila nenavadna drsalka zelo všeč, vrišč je bil velik. Tedaj je nekoliko mož odkrilo pobaHn-efcvo, osvobodili so kokoš ta naloži« njenim mučite!jem primeren kvamtem gorkih.
Ido ga ne pozna?
Gabriele D* Annunzio
italijanski pisatelj, vojni letalec ln nasilni osvajač Reke, obhaja danes 701etnico rojstva
Wale£ki princ zastopa angleškega kralja
Angleški kralj Jurij V. je v zadnjem času ponovno obolel, zato je poveril zastopstvo pri prvem državnem sprejemu v letošnjem letu svojemu sinu, princu Waleškemu. Tozadevni ceremonijel je bil zelo svečan, prestolonaslednik se Jc peljel v št_ jameško
palačo v starinski gala kočiji
en
Jetnik, ki so mn prizanesli paragrafi
V jetnišnict v Trentorai (država New Jersey) Imajo 741etmega jetnika Arhiboida Herrona, ki čaka že 24 let na svojo usmrtitev.
Heron Je bfl čentoterat pijan ta je v pijanosti zagrešil marsikakšno nerodnost. Nekoč ga je župnik Prickett v kraju, kjer je Herron bival, kot krajevni sodnik obsodil zaradi vinjenosti na kratko zaporno kazen. Ko Je prišel Herron iz zapora, je župnika ustrelili ta so ga zaradi tega obsodili na smrt. Zavoljo formalne napake v raasodM Je zagovornik vložil priziv proti njej. razsodibo pa so potrdili ta določili usmrtitev ne dan 20. januarja 1909. Zagovornik Je dosegel preložitev na marec, med tam Je na^pel vse sile, dfl so se odlo-
&a preiEfca.il Herrooovo dnSovvio stanje. Preiskava Je tnlRJa do Julija ta teveden-ca so izjavi, da j« Herron odgovoren za svoj Mil
V tem pa Je rrrnil aodnOc, M b! bS moral določiti dan usmrtitve ta po tedanjem zakonu Je Herron stpet tsSed smrti. Zakon sn pojzjneje sicer razveljerv"*!, a brez veljavnosti za preteklost, tako da niso mogli obsojenca niti usmrtiti nrltt tejoustfti. štiri leta je prebil v celici za jetnike, ki Jih otecdijf na smrt ta v teci časa Je marsikaterega dosegla usoda, ki njjega pa nI mogla doseči. Tako živ« še danes v senci ssrrrti, a bo umri po vsej prflSkl Je cd oetee of»!&-beloatl.
Lev In zvonec
Kralj živali na begu skozi puščavo
Angleška mtafonarka miss Muriei Pata-ter se je odpeljala pred kratkim s kolesom iz Južnoafriškega mesta FTieska, da obišče taborišče nekega hotentotskega rodu. HoteAa se Je Se pred nočjo vrniti domov, toda v gošča/vi Je zašla ta nd našla prave poti ne naprerj ne nazaj. Mračiflo se je že, ko je dosegUa gosto lesovje. Stopila je s kolesa, da bi se mak* orientirala tedaj Je skočil iz gozda ogromen lev ta zarjovel Prvi trenutek Je hotela misionarka ubežati na kolesu, potem si Je rekla, da bi jo zverina dohitela itak v nekoliko sekundah.
Ne da bi mnogo mislila, je tedaj pritisnila na zvonec kolesa. Učinek njegovega ostrega brnenja Je bil nepričakovan. Lev se Je prestrašeno ustavil, nato Je zarjovel ta izginil v goščavo. Misionarka se Je me-
hanično obrnila ta neprestano pritekate na
zvonec. Njeno npaarjfe. da bo iev potoeenil, pa Je bdik) jalovo. PSardti nanjo se sficer ni urpal, pač pa Ji Je sledil v goščavi v o^Mjv-Ijenosta kakšrtih deset korakov ta od časa. do časa dal gtas od sebe. Tako sta stopala dve ceh uri drug- po^egr drugega, womec: Je brnel, lev Je rfrn^el ta ni biki videti konca te grozotne poti. Končno Je mfcB Patat. rova dospela na pot, ki vodi v Priesko ta obenem je zagledala nekega moža, ki se ti je Nižal s svetilko v rokah. ZavpMa nn Je, da Jo zasleduje lev, skočs?»a na koto ta od_ brzela, kar je m^ha proti mesrn. Docela je tja v četrt ure. Ko se )e pa vrnCa. s skupino oboTOženta mož na kraj, tejer Je bila srečala saraotiiega papotamSka, so n«šii tam oetanike kosti ta	svetS-Bro.
Sadje v z<
Pomen jabolčne diete in sadne pre&rane vobče
Ztaanl internist dr. Kari von Noordern Je	j kftjučne sadne hraaaa, Id cforeča fior&cij«
imel te dni predavanje o pomenu sadja v	\ prebavnih organov v čisto drugo eroer ta;
človeški hrani. Njegovi zdravilni vplivi te-	j Jim ccnogcčci <xigiočlte&. Tik« za oc^nnv-
meljijo na tem, da vsebuje sadje organ^ce	| vo tc4&Sc zmore sadje prave čudeža,
kisline, sladkorne snovi in vitamine.	Poraba esdja ta sadnih sukov se Je ▼
Posebno dosti vitaminov Je v paradiž-	! primeri s prejšnjimi časi s£mo driga^Sa,
rfkih, ki predstavljajo prehod od sadja k	vendar se ljudje še premalo zavedajo nje-
zelenjavi. Sadje je tudi zelo redilno in če	gove vrednosti. Bita bi pa rta/pačno, če M
vsebuje dosti sladkorja, ga najboljše mleko	hoteli sadje zamživati brez vsake izbere,
glede reditaosti ne prekaša. Zato mu pri-	Kakor nam lahko koristi tako nam lahko«
pada važna uloga v prehrani otrok, ki jira tudi utrdi črevesje. V novejšem času so se zdravniki iz tega razloga vrnili k jabolčni dieti. Velik pomen ma sadje tudi za sportmke, ki jim neposredno poveča mišično moč kakor nobena druga vrsta hrane. Sadni soki iina.jo seveda isti pomen.
V vseh časih so smatrali sadje za nekakšno naravno, bolj ali manj univerzalno zdravilo ta novejša medicina je to na-ziranje potrdila. Ne smemo pozabiti^ da vsebuje sa<lje izredno malo beljakovin ta toulhtajiske soli, maščob pa sploh nič. To so lastnosti, ki se dado sijajno izkoristiti za prehrano bolnikov v vseh primerih akutnih ter infekcijskih bolezni. Za obistne, jetrne ta želodčne bolezni je sadje izredno zdravilno že zaradi svoje pičle količine kalinj-ske soli teto tako gre za revmatične bolezni, ker odpravka seč iz telesa. Tu je naravnost potrebno, da se vsak teden vrineta med oefcaJe dneve -po dva dneva ta-
PohujSIjiv grd)
V malem mesbu Bandolesa v Jufsrf Pran-c#J! (departement Var) Je leni uanrria vdova po premožnem ta«tn<3ku vinogradov, gospa Locy Batistova. Zapustila je vse svoje ogromno premoženje sorodnikom pod pogojem, da bo vedno stala na njenem groira mizica • steklenico vina in kozarcem. De-daoi so dolgo prigovarjali vdova, na>j na nuuvj čuda-ški naoin izkaze priznanje svojim vinogradom, a vse je bilo zaman. NSv Je ne ve pravih vzrokov tega sklepa. Sorodniki so morali ubogati, ker bi jim sicer notar lahko odvzel zapuščino. V enem letu so skrbno izpolnjevali zahtevo pokojnice in skrbeli za zalogo vina na grobu. Različni potepuhi so namreč kmalu zvedeli za pijačo. Naposled ie prejel mestni župan več ogorčenih pisem od obiskovalcev pokopališča. Mizica s steklenico vina 6redi grobov je žalila njih versko čustvovanje posebno, ker je časih spal poleg gomile v-mjen potepuh. Zupan je naposled razglasil, da »izziva vdovina oporoka z vinom na grobu javno moralo ta st mora zaradi tega ustaviti«. Dediči »o bili zelo veseli. Mizica z vinom je takoj izjgnnila s pokopališča.
škoduje. Za zdravega, človeka to seveda ni tako hudo kakor za boteega, perf katerem, bo sadje pokazafo v*se svoje vrline samot pod strokovnim zdravnikovim vodsbvo-n.
Pri zadnjem angleškem dcrbyja se je odpravil tudn igralec Hoforook Blina kakor ves London v Epsom. V gneči je začul poleg sebe nenadoma šepetajoč gŠas: »Povejte, ali bi kupili sijajno demantno iglo? Prilnka je ugodna.« Blinn ,je odkimal, toda glas »i popustil, »Počakajte, to je res prilika, kakršne se nisem knel. Dam vam častno besedo, da je vredna, vsaj 20 funtov, a dobite jo za 4 funte...« B!hm je odvrnil skoraj proti svoji vo^Jh »Nu, pa mi pokažite to ig8o.« — »Nimam Je te pri sebi, a LaTuko v?*n jo poka-žem.»: — *Ka-ko to?« je vprašal pTe^encvrrri igralec. »Obrnite g'evo čisto ptrasi pnott levi.« je odvrr.il gfe«. »Vidite debelo, rdečo glavo v sivi obleki? — . Igia ticl v njegovi kravati..«
¥ssk dan!
»Mici, zadnji? ste razbila vazo in tri čase, včeraj dva krožnika — kaj boste danes, bog vedi.«
»Milostiva, danes imam, da ne bom ničesar — saj sem popoldne vendar prosta.«
Hedo*K 22. XXX. 1933
Cen« malim oglasom
to rfopfenrvvri/*.	»—cd« LHn	trn
tfo/bina m tifrm sli ta dajanja naslova Dim 1—^ Oglasi trgov* ktr£* <■ «klanmega tnačafm: vsaka busmdm Dtn i.—, Po Dm t.— basado m smačunajo aadaifa vat oglasi, ki spadalo pod rubriki -Kam pm «■"«. »Aato-irurto*, •Kapttaim., »V m/oim. *Poxcxt* »Lokalu, mSta moveafa oddam. mStroji«. tCrednofa«, •/ nformaci Je«, »Živali*, •Obrtm tn	far pod rubrikama »Trgovski potniku ta »Zašlo-
trn sa t oglasom mudi tasluiek, oziroma, ie sa Lfčr potnika Kdor tt 0m pod tarna ntbrikama Otm taslufka ali duih*. plača ga
Za odgovor
v znamkah
itako bssado 30 pm. Prt md oglasih. ki m saračunafa po £Mm Lr— M fc—do. m saračuna snkratna pristojbina Dim	ta Utre aH
M da fanta naslova Vat oatab oglasi socialnega enačaja as računajo po 50 par ta vsako besado Enkratna prtmtofbma ta kitro ah ta da fanta naslova pri oglasih, M m saračunajo po 50 par za »take
haaado, sntša Dim J.—.
Nafmanm tntrnak prt oglasih pm » pm ca besedo, h Dim ».—s
trt oglasih pO I Dim ta basado pa Dim IS__.
V •• pristojbine ta tnala oglasa fa plačah prt pradaH naročila, roma lik ta vpualati v pisma obanatm t maročflom
VI ZAMORETE DOMA
n« <te M zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali seta zasigurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na
Jugoslo venski sekcij Politehničnega instituta ▼ Parizu, isi nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaKi osebi možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stopnjo izobrazba, materijelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-tro-strojni m arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inženjerja In inžetijerja. Tečaji so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku. Po (Jovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije se vrši stalno, za vsa potrebna pojasnila o programu »Bi itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut Polyteclinique, Pariš XVI.,
68, Bd. Exelmans.	94
Plačilno natakarico
čedne zunanjosti, t prvovrstnimi aprič*?va'i, sprejmem takoj. Obširne ponudbe * sliko, ki ae vrne, poslati rta na^.ov: Ljutomerska vinarna. Zagreb. Radičeva uaiea štev. 12.
7C03-1
Poslovodinjo
29 podružnico v Beogradu z večjo kavcijo v gotovini iščemo za takoj. Takojšnje ponudbe pod znamko »Vodi sama« na oglasili oddelek »Jutra«.
7778-1
Dekle
M zna samostojno do-. bro kuhati ter opravljati vsa hišna dela se sprejme pri mali družini. Naslov v oglasnem oddelku.	7841-1
Kaiafcarfco
na račun
tvtt MaiSiefi jesi-i tottfA-0taMBi mprtt*-
».<U»« pod Uiro »Natari-*»< a«	»Ju*ra«
ir VaHiiM«.	T495-1
Kuharico
»•j««*«®, dekle«,
teakovrstoo iemsko
®-"obje dobi nr>o*rt-en.»e » — Informacije <fej« b-.-e »Central«. Beo-r jd, Vasi,na 5. Telefon * 28-24».	7310-1
S? roje vod i© in prve pomočnike
»r1 papimšli »trojih prori sk^rMca postopku im do-Vrf plači • takojšnjim n*. »v.M»m ipr«itDAaip. V p<v pridejo »«nw> B&&. d -ii v? ja m. Pvwiud:!>e aa Zaer-baik^ Dion^kn t-Tor niča paplra Ze^reb 2, p»-«t. p-f- 08^0-1
šivilj 'k».'m wn<>fria
aii	v roke
M>r->jmem. Pof«etova S5. K^ieljevo.	7670-1
Gospod rrtio
oridrye »oepodn©. katera rna :ibo-"rK> kuhati t pri malem sro^p»d'inj-ttf-*"! ta 3 'joebe op-avija fcu.Ji ostale biSne posle — rasen pranja perila, ižcem r" S..vn;<'>> Pnnudb** z nmtedbo aosf-damjefr« b'iva.nja m priiflieifo »liko na oglaftni oddelek »Jutra« pod »323«.	7666-1
1 r«. pomočnikal-co)
< sim^thjo io 90.fV(0 Dia .-meni t »ta-luo službo. P-rudi)« » »1 ?'xo na osr't«. o^ideleik »Jutra« pod Š-ifro »Stiln-o 30«.	7648-3
ffarmonrKarfa
BSO*. iibie me. sedijo. Na®!tyv m og^a«. odd-4e>k »J n tra« pud »Note«.	7607-1
Pošlo voditi.^
• SOO0 Din ka.voije	iSfce™. Dopiše a» ogl-auni	oddelek »JutM« j>od	žifr« >6000«.	T600-1
Brtv. podočnik
prrovr&t«! r brija.»>u in 9lrii<»jTi d-oM FTaiivo eltii-bo ps-i Poro Veeelii. bri-Lč^toa*«*.	7652-1
Poskmvdio
M	reali-t<its-^> pt-
»arao v LhiW,;ani. a^ilDe-g*, » primerT/o gn>teviaio takoj Poer^ctoval-nica Maribor, F.-a ni a t>-sk« »lica 31.	7656-1
Mlajša kuharica
perfnkt.na, t letnimi spri-iSt-vali. večAa nemščine in 3rbohn'«š6i»e, dob: elužbo g 1. a-pri1 oni. — Zagreb, MaruMčev trg 18/TT1. levo.
751.1-1
dekle
ia<ipu»o deki«-
rmotoo &emWine io kuhanji ter vo!Vm> po»t.re6i botjHm postom. »prej-Hfm. Sini a oofroi. — Ponudbe na pndHi?Tv;f\o »Jutra« Ce!..:e pod »Čedn« im zanesljiva«.	7S12-1
Gdčtta (gospa)
M posodi v pod ;e-tje T>:ti t jro^o-vnim. dobi ^•uibo. 5^.rok>ovtno imanje ni potrebno. Dopif« na podmin'';<v> »Jutra« v Celje« pod »Staln-a s^n^a«.
7C08-1
Sposobno žensko
ut	»rniop^d 5 ret mo
iti k-nrjerejo pri Maribora Preda-o^r i nekaj denarja. Ponudbe na po-driiiniiejo »Jutna« v Mariboru D»d »Kurjere;««.
7633-1
Fr?zerko
m tn.*oo vodno rajo sprejmem takoj. Po-trodlbe n« ojrla«r oddelek »Jutra« pod »Iiveibana«.
7538-1
Kuharico fn
natakarico
1*tt STTu-
po<»t!lna j
natisni. en-errrr*
Slovenko
m>'«d(o, ki oprsvija vse hššne posie, veWa tudi atsn«6uie, iM« mlajS par i dt-klet-eeim od 6 let, za 80. marec. Piocudbe x ne-vedt>o plaie in fotogrefij« pos.la.ti n« Otto H-ejcdič, Zagreb. Kiaoaička n . 7. UL kat.	7B79-1
Gospodinjo
pe«n!'jooif>.ti» aii »tano 3>—M let, sprejmem z 9. aprilom k trem oee-bam. Po-nfldbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sk:adiš6ar«. 7389-1
Dri. upokojenec
56 1M star vdoree, 40—50 let sta-o vdovo
penfzioniietimjo bret otrok, za ikapivo gn^.Tvod.tnjiSt-vo. Le resTie pcnudibe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Vdove««.
7324-1
Služba monteria
}e rarpisan« ta dektramo Ponudbe na Sodarsko zadruga n® ČešnjJci. po-Sta Jeie7.wiii.	7S1S1
Gdč. knHgovodinJl
W ra®poia<sra s hranilno kjn.p®ico 60.0f0 Diu ali 4O.(K)0 Din v fotoviM, nudim MmM<t«.«o me®*o. — Pomidbe na oglas. »dde4ek »Jutra« pod mačko »Izplačilo druiabništiva«.
7360-1
Prodajalko r dežele
prid.no in polteno, iTit.r.ie-ih> v Speeeriji. nprejimcin s 1. aprilom. Hrana in <»t»no<va.nje v — Ponudbe z navedbo deseda rij^sra #lužb<>vanja na osrl. odd^!(-k ».Jutra« pod Šifro »Požtema - zaaesljrva 177:'«.
7720-1
Fotopomočnlka
simpatičnega, zmožnega samostojno voditi vse posle, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni ort-delek »Jutra« pod »Dober retuSer«.	7750-1
7717-1
Prodajalka
e kavcijo 1000 do 2000
Din sprejmem takoj ra vodstvo podružnice na deželi. Naslov pove ogl. ddelek »Jutra«. 7802-1
l.L«ir.ir Kioe Burron;lui
Tarzan
fer^
q jovr ev i DRTTGl del
229
Ro je »otrK* zahajalo, so pokopali WHIlama Cecfla C!aytona zraven strica in tete, ki sta bila pred njim lord in lady Greystoke. Na Tarzanovo prošnjo so zagrnaele tri salve v poslednji pozdrav »moža, ki je hrabro gledal smrti v oči«. Janin oče, ki je bil v svojih muijčih letih protestantski duhovnik, je opravil preprosti obred.
Frizerko
dobro Izurjeno v ondu-lacljl ln vodni ondula-cljl sprejme Vozlič ln Nekola. frizer, Celje, Vodnikova ulica.
73T74-1
Knilgovodlo-
saJdokonflsta
z veCletno prakso ln do-' bro tsvežbane^-a v lzter-Je-vanJu sprejmem. Pismene ponudbe z navedbo plače ln prepisi spričeval Je poslati na og!. oddelek »Jutra« ped "značko: »Dobra mo*«.
7873-1
£jvf!.jsko ix>tnoČTj'fo
do.h-o imirietmv v plaWh itn ko^t.nim.ih. t^preime modni atelje Farni JaKo-liodvort&a u!«>a itev. -38.
7302 1
ModlstJnJo
dobro irurj-eno spreinfem.
7M o?'s«, odd-f-^k »Jutra« pod š.i<fro »Prima« 7835-1
Fotoama^er
Tsnn&m ostrih posnet Vov, dobi dobro zn po«; eitvje. — Ponudbe na otra*, oddelek ►Jirtrs« pod »Fotio^rafira-ttje po navodilru«. 7S3A-1
Služk?nk>
v siem-** 95
do let., katera je zdrava, čista, poltena te* bo^p prid.no dela.fr; pri bo''55 mestmi družini, pneprarlja-
!a bi fime parkebirane robe, kuhala o&rns&o me?čsn-h-flt«), p a'r. lilka-^a ppriPo razen rjuh. — X2rla«ij>o rwj (tam«* tiste, katere zna'o ubogati. Našlo*- v oglasnem od delim »Jutra «v	786SU1
Kot učenka
te&s v«t opiti ▼ ttrgovrno. Naslov v o^Uii&em oddW-k« »Jutra«.	7654-44
Dekle
s <Keietm> n<5«>o dobe, M »e kjerko-ii r«4a i«užila r Špecerijski trgovini. Naslov peve og-lasmi oddelek Jutra
vaJenko
pcSSeno ja pridno »prejmem v Spe«erije.ko trgovin«. Ponudbe na ogiasrai oddelek »Jutra« pod snačko »Za ttfcAbjiva 1933«. 7515-44
Mladenič
star 30 let., :5če keVo-ine k<>li i'užbe. gre za vsako sprejemljivo ceno. Spodoben voditi d«-o v gozdu ali na lesn»m sklad.'4'"!. Ponudbe na o-srlasni oddelek »Jutra« po<3 šifro »Ka-koršn^koli«.	757^-2
Obratovod'a
prvovrsten e trok>va];^ k i' vso lesno industrijo m vsakovrstne leeaif izdelke, ima dobre zveze z ve!*' odjemeloi v Angliji, i^fte »luibo. Dopise n« oglasni o<lde:i-k »Jutra« pod »Nastop takoj«.	7591-2
Knhar
iSče siužbo v	hotelt-ki
res-ta vraciji. Ore	tajili kot
pod.kubai Nas.'(»v	v o*r'ne.
oddelku »Jutra«,	76ilS-2
Trgov, pomočnik
mežane trgavine. $ kavcijo 10.000 Din, išče ni'?!« kjerko-i. Dopise na oglas, oddel.-k »Jutra« pod ?if-o »S[M>K)br* moč«. 7»ii6-2
Orož. vpokoiferec
46 Itrt star, želi v Mariboru aH okolici -m malo t>1s6o takoj nastopiti službo sklad~šč.twka ali Naslov Komens.kepw trg I. Maribor.	7631-2
Prodajalka
trsorlne z meSaniin blagom želi premenitl službo. Naslov Reza Plante-rlč. tvrdka Pokovec, Ribnica, Delen Isko.
7825-3
Šofer !n vrtnar
z v,Jetrno p-ak&e v obeh Mrokah. voaščine pr^st. ; nekadiie«. Uer.t»u io po-! polnima zan"s''jn-v, i 5 f s : »itržbo ia takoj ali tv>r,ne-j je. Ivan Roje. šo-fer. p. i Radoro je.	7470-ž
Tajnik
z d-t)-br*v, triietno p-nk^f,. išče kjerkoli mesto pi^ir-pimočm-ik«. — Po-| nudb' na nasiov: Primioi-nik Frtnc. Šmartno v Tuhinju.	7410-2
Fina Šivilja
za »plota« periio.	s«
hiino k bol.^i drui-nš. —
Ponudbe rui oglas, oddejei »Jutra« p<>d »aro »Izven bhiMisae«.	77062
Usnjar
iMe mosto ia v^>nfjav<i
e5>eoialn;h jermen. Naslov v oc.asu»»n: oddelku Ju.tra 760o-2
K otrokom
lej< mesto pri bo'jSi dru-tini gosinod:č.n.a — Nimka, zmo-rna tuu.l alovenAčine. Ponudbe na oglas, odd.-l.-k »JiKra« pod sliro »Sk-om-na Nemka«.	7810-2
Kuharica -
natakarica
i priritia in poštena, z m« t>'e® Kvnn;a.	službe
i i a,prilom a!i m« :em. G-re i tudi na ttT«no. Naslov v glasnem oddelku »Ju'ra« 7302-S
; Trgovski pomočnik
; me^sne stroge, ?eM p-e-1 meniti mesto e 1. a.l.i 15.
ap-^lom. Nasl»rv v og-las. ; odde 1 kr »Jutra«. 7V26-2
Vrtnar
samski, lzkuien v v>eh kulturah vrtnarstva z večletnimi Izpričevali želi prerr.enltl službo. — Prevzame tudi trgovsko vodstvo vrtnarije. Na-| stop s 15. aprilom. 1. majem ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna služba«.	7808-2
VzaoiiteHica
H b! bfla ptvncm pomoJS j^jvodin/i, z znanjem vsi jezikov ip klavirja, išče primf-mo me«to. Cenjene ponndbe na njlas. oddolrk »Jutra« po«i »Vzgojitelje«t 7084-2
Absolventka trgovske
odJičnrikir.ja. s pree"j*T.;'m znanjem neimšč.i.ne, Jeli
Ponudbe na t»o-diižniien ».Int.ra« v Trbirv-liah pod iifno »Ves'.na«.
7.V7S-J
800 Din dam
tistemu, ki mi preskrbi
sta'no službo. Nnslov pove oglasmi oddelek »Jutra«.
7.J-5-3
Tanet. pomočnik
iWe m^sto hotelskega
ge v v-Sjem hotelu, event. na mopjiu. Nas!o>v v osr'««. oddelfeu »Jutra«. 7404-2
Službo ?oferia
We isnčeti	s
šoferskim izpitom. zmiož>ti siov.. nem^koara in italijanskega jezika. Nse'«v: Oa^per Pok — gostilna Kircbmajer, Podkoren — Kra^ji^a gora. 7522 2
Sedlor-tapetnfk
ki mu radii mojstrove smrti
manjka 5e eno leto učne dobe. ižče primemo mesto. Ponudbe na pomožjno poŠto Hotredeii	7530-44
Učenca.
a priproste io poštene 5e, z nekij razredii meščanske iole sprejmem v veli1^ trgovino mešane stroke m deželi. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.
7510-44
Vajenca
profi plačilu Bprejme Fr.
Bačm.ik. kamnosek. Moste pri Ljubljani.	7889-44
i Vsaka beseda 50 paj: j za dajenj* naslova »it ' za Šifro p* t Din
Kovinostnigar in strofni k!'učaAiiičar
t večletno prakso, absoi-veot strojne delovodsk« k-le, želi kskr^aokoli *a-poeiitev. Ponudbe ca cgl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zjacžein 99«.	7240-2
230
8 sklonjenimi glavami je stala ofeoH gomile tako pisana družba žalujočih, kakor so jo le kdaj obse\-ali žarld zahajajočega solnca. Francoski častniki in mornarji, Angleži in Američani, afriški divjaki _ in sredi njih je Štrlela Tarzanova velikanska postava. Tak
>e bil prizor, ki sta ga zagledala lord Tennlngton in »Thuran« na |«wwUtii ▼ tabor.
Starejša prodajalka
z večletno prakso k-ot voditeljica trgovine mešant-ga blaga, ieli primerno zaposlitev v trgovini, mlekarni, ali k«i »Mč-neea. Na?'or t »giasnem oddelku »Jutra«.
7S58-2
Mesto gospod?n?e
is*eai k ntarejiin zakoncem aii gositKdu. — Cenj. pooud.be pod »Vestna liVSU na oglasni oddelek »Jutra«. ~	7679-2
Mlad fant
W Je dovrJH 4 rtvede n»eS5. Sole a prav dobrim u.«pebom. žeii kako-rjne bol« primerne rfuibe. Naslov r ogiasoem oddelku »J«wa«.	7648-2
Dekle
dobre io poAtetvo. vajervo vseh h Sa.h dei. tudi kn-be, Sče službe kot ra četni ca Mine« Kotmik. ioštanj. ropoiSea. 7658-2
Treovski oomočjt!V
m anu f a k tu t dolgoletno p-akso. popolnomo '7vf?.hnn v v s e b panogah me*ane trgovine. že'« Dreir«-nit.i službo. — Najraje sprejme mesto poslovodje poorutm-e«. CenJ. dopi«>» »a o^as. oddelek »Ju+na« pod Sfre »X».vai je jiaoiea«. 7606-3
Natakarica
(lačetn^ea) zelo zanesISva im simps t.iftna, dobro dti»b«> ni tako'. Cenjen« ponudbe na
naslov: Mlmi rWovič. Sela
S t. Rupert, DoJ (niske.
7A17-2
_•_
Knjigovodka-
b-*fanc?sfffa
samostoVva moč z veffetno
prakso, zmoir.a vseh pi-sarmiSkiib dei. slov., netn-Sk"ga in ita 13 jamskega Jezika. sa.m-netKiJnz korespen-dentka. :Sče name$čeo'e. Ponudbe na otrV*. odoe1 .J; »Jutra« pod zmačko »Aipril-M«j-c.	7523-2
StTO^PTk
sa mtk strni« in Me»e!-motorje. iispnJan eiektro-m.onter. z večletno prakso, vajen elekt.romon*aie in po*prs.vil strojev. ;3-če s^už bo proti primernim pogojem. Potnidhe na oglasni oddelek »Jutra« pod 5ifro »Mon-ter«.	7526-2
Gdč. natakarica
kit zna Šivati Vn opravljati dmga dela. »možna kavei-je. i$Se službo v boljSi goetiloi n« deželi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7521-2
Rrtvskl rM^-^-očr-T1''
m'ad. v»JSč v morski st-roki io bnbi št-ueao?a. iSče stalno m esto za takoj a ln po dogovoru. — Govori poleg s'ov. tnd! nemžčimo in hr vaš^Jno On j. do-piso na naslov: Taši< Jožko. ?traie St^v. 19. požta Mislinie.
7516-2
Ključavničarski
rfufbo — tudi proti tnon:4i t č*	v (vi ve
oglasni oddeiek »Jutru«.
7514-?
Krojaški podočnik
»a vH'ka io ma.'bno del«, išče »luibo. Nasiov pove og^las«! oddeJek »Jutra«.
7385-2
Goswdirn?
iz	drn*lne. veW«
vanj a ter slo-renS&iue t« nemščino, želi mesto V otrokom. Ponudb" na na slov: Knez. Zgornji B-eg St. 27 pri Ptuju. 7427-2
Gospodična
solidna im poštena, z letnimi spričevali, z znanjem nemškega ia srbohrv. :e-zrlka. TijcMia gospodinjstva, i5če službo k otrokom. TVmiidbe na oglasni odd»'»k »Jutra« pod »T.;u-bitftljiea otrok«. 7731-2
Natakarica
žeH premenit-i službo ka-mo-koli. — Stara 23 let, pridna, poštena in gostoljubna. z večletno prakso, zmožm® gostitoiSkeira in kavarniškega dela. Obvlada sJovenfčino. hrvaščino in n niša o. ReHektira snmo n.a dobre i® poštene n'nžb». Nas'orc v oslas. oddelku »Jutra«. 7734-2
Natakarica
pridna rn zanesljiv«, s
kavcijo, ki govori slov. in nemško. iWe nam^če-itie. Ponudbe na oglasni 0odo.'ek »J o.tr a« pod šifro »Pri jazina«.	7729-2
Knjigovodinja
miVda. trgovsko «n gostxv drVntjsko izobraliena. zm.ož-na i™a«>j« perila, finega vezenja, prania, likanja in kuhe, iSče mesto v pisarni. pri samostoinem go-v»odu aii k otrokom, kjer bi "o-masrala tudi v 20-irr^^ri je+rv^i. Ponudbe na o/7'as. oddelek ».Tutra« pod »Kavcije zanotoia 32«.
770T-2
Fotograf, pomočnik
ve?I r vsem fotografiitem
j p«slu. isce za.poiemje. — | Ponudbe na ogiag. oddelek i »Jutra« pod značko »Za-nosijjr fotograf«. 7728-2
Trg, nomorn'ca
i55e s'užbo v manufakfrnrtr! a-i meia-nš trgovini. Na s'o>v pove o-jla^tfii oddelek »Jatra« v Ljnbijani.
7887-2
SH-flJa »ačetnfea. Sče mes*e pe-
moJSnice. V začetka gre za najmairifto pl«Ao. Ponudbe na oglasni oddelek »Juura« or.i >Zočetnio-a t"«
Pozor!	pozor!
VeJepo^e^tpiVi! Ekoo*vm vrtnar. absoJvent kmeti;sike So'e, z desetletno prak*o v vseh panogah kmetijstva izbo'en z^eniadar. z malimi z* litevsma. err^-gičen. treren. nekadilec. želi primerno m«ito K<W ho*». dn *e mu posestvo ren+ira. naj po$ie e»-uieno ponudbo tva »f^fi. odde'elc »Jutra« pod Šifro »V delu je rešitev«.
7344 2
votaSPin« pr«M. neožettjeo iflfe službo za takoj. Po-na oglasim oddelek »Jati«« pod Kfr« »5t. 9!»« »17-2
Trg. sotrudnik
Joanufaktmrist — vojaščine prosit, s prakso tudi r mozeimotvu. vežč kalkulacije in pisarniških poslov, dober aranžer ter poznavalec blaga, želi mesto v večji t-govimi. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen kavcije«.	7737 2
Urarski pomočnik
dobro izurjen, ižče zaposlitev kjerkoli v dravski banovini. Ponudbe na og). oddelek »Jutra« pod š"'fro »Urar«.	7739-2
Mladenič
trgovsko naobražen. vojaščine prost, vešč pisarniških poslom. m.uzikalič-e<n. prosi kakršnokoli name-ščenie. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mladenič 292«. 7700-»
Akademik
z znanjem nemščine. HSS« zaposlen je proti primernemu honorarju. Cenjene po.n-ud.be na oglasni oddelek »Jutro« pod značko »Stud. .ur.«	7749-2
Dekle
želi niužbo v kuhinji, najraje v gostilni, gre tudi za natakarico, nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutr?f t>od Šifro »Poštena ž.t. 5800«.
7821-2
Gospodična
mlada ln . Inteligentna, želi zaposlen i a prt boljši nemški družini, gre tudi v dnvre kraie Slovenije. Ponudbe na ogl. oidelek »Jutra? pod šifro »Pridna tn mlada« 7804-2
Vdova
trgovsko naobražena ln dobra gospodln-a želi službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zanesinva 45«.	7372-2
Šofer-mehanrk
zmožen ko-vcije. ižče s!u4-
ho. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vozač«.	7S37-2
Kuharica
STednših let. zmotna vee-
ga de'a v gospr.dinjsitvu. iš-če službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 7888 2
SiviUa
boljša moč. Išče zaposlitve v dair.skem salonu, najraje v LJttbllanl. Fonudbe na podružnico ^Jutra* v Novem mestu pod »Boljša ffioi«.
»832-2
Kdor 1 i 6 « taaiuika, plača ta vsako bese.j o 34 par; za naslov ali
šifro S Din. — Kdor a a d i zaslužek, pa za vsako boaedo 1 Din, j u dajanje naslova ali J «» »rfr® pa 5 Din. (T;
Dobra šivilja
ižče Mraoke. katerim bi šia šivat na dom. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra šivilja«.	7404-3
Prejo
ianeno, koaopijiuo in voi-nerao sprej-em* t tikanje po najnižji cent tkainioa dK r o s a a« r Ljubljani, Zrinjskega oeet« ši_ 6.
7333 3
30.000 Din kavene
poloiim isa me«to iinka-santa ali sličr.o. Vajen sem tudi nekoliko pisar-ni?.;:h del. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inkasani*.	7762-2
Inkasant ali sluga
Oospod sredniih let. trezen, Izobražen, zmožen več JerJkov tf.če mesto inkasanta, sltige ali kaj primernega. Položi Ish-ko kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen kavcije 32«.	7761-2
Refu^erka
(Wbra m»oč, We s«rwsW«»v
— ft.m.	d rt*
t*>d? na dom. Naslov pove Off>as«ii oddrtrk »Jutra«.
77S7-2
Začetnica
■JiNiftia v^eJi pfsarnti^ili ''ri. tSfe slu^>o pisamiške arsdnieg. Ponudbe na o<r!. "•1-ielek »Jutra« pod s-'fm •Začetnica«	77«)-2
P!ač?!ni natakai
reprezentattivem, We na-mo^čmio. — Pen"idbe n« Oglss. '.ddele-k »Jutra« ood nnačko »Ztnožen«. 77St)-?
Nesrečna eos^i
DrP«l z<* manlše posojilo.Gre dotlčnl osebi kot ; kuharica, da pcr»1'Jo '»dslužl. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« r»od »Nujna pomoč«. T794-3
Konec poslovnih težav
če se zaupno otontttm na nas! Posredovanja t najmanj trimesečno odgodit-ri;o plačil, sodne i-c tihe poravnave. konkurze io druge trgovsko-obrtne zadeve; — sestava prošenj, vlog, ka'kuia<nj, proračunov; ureditev kujčgovod-s.tva, bilance in revi.zije izvršujemo d-iski etno 'n vestno p. o-ti minimalnemu honorarju. — K omerei ja i na pisarna, Ljubljana. F"ori-janska 10/1.	7704-3
Inteligenten človek iti nikdar brez dela
Novosti se vedno prodajalo. Prevzemite rartps tavanje, dnevni zaslužek i 50 Din. »Pico«, Dunajska cesta 36.	7754-3
Fina šivilja
iadttuje poceni perfi* ls obleke. Sprejme pa uiee-Ico z vso oskrbo v hrifc. S-klič, C,j-ja,rjeva ni. 4/II 7742-B
PptnfUi
Kini JAt mts^n p« nika pLič* za vsako
b—i«i<. S(l par; to da	j
jaaje aaalov« ali ca	i
šifro 8 ltt. -	I tpr»jeu» pottrkc. pia
ča befedo po 1 Din;	j
Za dajanj« naskrva «11	j
j u tifm pa 6 Dia. (6)	<
sposobnemu
akvizlferju
»a og4?.*®, nuditno sta los f^a-čo in provizijo. — po nudbe i dokazom sp^sob n.)sti poiivits na naslov: »Domači ia«. Ljubljana — P'eds.1 S29	7597-5
Generalne in
podzastopnfke
v vse* jugWovanfikii trgih razven Maribora :Me nemška Prma. Vprašanja: Olgi GWisseh. tiiijalno za stopstvo Jugoslavije. Maribor. Vodnikom trg 4. Dodati po-vrALno po5tr.:.ne.
7663-5
Provizij, potnike
agiine. sprejmem za no* šlager. Potrebna kavcija 500 Din. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 7554j5
Intelig. zastopnika
veščega tudi brvat«kega jezika. išče zelo dobro vpeljana tovarna žrl vil. — Aviovoaač. im&jo prednost Ponudbe pod »Pomlad 833« na oglasni oddelek »Jutra«.	7535-5
Zastopstva
za Srbijo sprejme v Beogradu dobro vpeljana rtgentura. Ponudbe ns na slov: Ivan Kralj. Beograd. Kiiradjordje-va ulica G"
7797-5
tit>M><Ja l Din. za -i* janje naslova aH za
šifro 5 Din Dijaki, ki iščeja tastriikoij«, plačajo vsako besedo 50 par^ za šifro a?i za tajanj« naslova S Dia (4)
Nemško konverza-cijo ln pouk
rardi izobražena gospa po
10	Din za uro. Poljanska ceeta štev. 13/11. levo.
6614-4
Šofer, šola E. Čeb
Tyrše>va f Dunajska) eesta
11	36. Zahtevajte prospekt
Dame, pozor!
Krojno riaanje in prikrojiva nje dam~kih oblek ta dom in poklic, po najmo-vejših spirniatlanskih modelih. se v rži pri strokovno izprašani učiteljici ter last-nioi modnega ateljeja — Roti Medved, Ljubljana, Mestni trg 24/1. Istotam »e lavršnjejo damske obleke, kostumi plašči itd. po zmerm ceni. — Dobijo e« kroji po men.	7191-4
Pouk angleščine
za začetnike dajem po«a nsezno. Nariov v oglasmem oddelku »Jutra«. 7540 i
Nemščino
poak ali kocverzacij« po
zelo nizki citu n-udlm. — Informacij«: Riuiska eesta it. 20/11, lev«. 7782-4
Premog hi drva
Jeaeriek, Vodmat ŽU0
Smrekove in mecesnove sadike
za poai adaaek* pogledovanj« odda več tisoč 4 -a Setutfi Dreeajsdiik soireko vili sadik ver t in 3feut»h meoescov — prvovrstnih, zdravih in močnik Franc I>oi«>c. graAčana Hrib — Preddvor nad Kranjem.
>305 6
Pralni zaboji
rabljeni, »godci« naprodaj Obrnš+i se j- ns tekst^^ t»rs,r» v 81. V5®« i»ad Untojan*, Uaetoe afil8.
7911-6
Sadna drevesa!
Radi Mpraanitve dreves«-oe >»a Poljansk* eewti. i« naproda,j vež tasoč dobeinui in pm-sličnaii ja blao 'X b-zfi;. tcarešar 't breskev po znižanih eeoah. Zahtevajte etmik. aii a^a s»*» «e osebno pri Kmetijski družbi ▼ Ljubljani N'»vt trg S.	7d7o 6
Premog, drva. koks
p^rKlaja Vinko PodoPoA. TržaAka »eeta 1«, (m. » K
Ugašeuega apaa
20 kub. metrov ttaa ega in 10 m 3 stavbnih sualli aesli prcHiaai. — Pcmud-be na oglasni oddelek r Jutra« pod šifro »Nizka Cfena.	7770-4
Pisalno mizo
ln 2 vl^c.x.e močne sicla-Ze prodam poceni s&radt selitve. Cankarjevo nabrežje 7-L Pobevška.
T752-6
Otročki voričk:
na.jaovej5l pa »e*« aiekik cenah. Trgovin« M. Tomšič. Sv. Pefca e. 5S.
Puhasto perle
1? Din, čohano 30 Din, poh 120 Din kg. ter
volno in žimo
za madrace. :artdno [>eee-ni predaja Sega. Wo, T->va uiics itev. Ig (dvoriščel.
liM
Prvovrstno vino
prodam ln zamenjam ta rezan le«. Ponudb« pod »Vinogradnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 7W31-6
Kompletno k vaško orodfe
proda Orhaočič, L>»Hja-ita., DolenvV.t» C. 6. 7682-6
Statve za tkanie
ne-rijsiih preprog. 1.10 m Širok«, b» prodaj. R-vsije-va oe»ta št. 2Č/I. ?»>ei!-6
Klavir
kompletno belo posteljo, otroško poste! ji eo in d-u-go pobiit.v« pr.>dam. Po i«v« »e na Kodel>evem. Ob mladinskem domu št. h 7675-6
SteJaže
lep«, nova, za koiocšarne in deiikateeno tnpovimo. prodam. Lokal tudi rs razpolago. — Ponudbe na ogiasni oddelek »Ju"»» ped »Lep inventar«. 7677-6
Pohištvo
ratf e-Wtrv« v Srbijo prxv poceni naorodai. Rožia dolina. Ošrta VI št. V>. Stan ki dom.	76T73-6
Starinska vetrina
ugodno naprodaj v R^žni doliai. eesta TITI štev. iS.
Velika prodaja
po nizkih cenah! Športni gramofon 50 Din; prah vsesa-.'ejo*i» krtača i«>u Din. 10-letna garancija; dajiiastni namiz. prti. 40; galoše za. goepo-de 40; itne moške srajce 35 Din; svilene kravate 10. iliernl »ervia, t-delen Din. Katslag gratls. Omnla, Dunairka c^ta	7753-«
Lcčke
(ArpadjTk) po n«.mlJSJl ceni dobavlja Breder 1 Kcrvač, Nori Sad. telegraf. »dr. Balkovač.
T0S8-C
Starinsid le^ten^c
ta
lr4o. predam. N««!<»v v o^.mmu utidetfa« »
58C9-«
Mehkem lesa
tarl vagr>ne, rezan«^^ ugodno n/--prodaj. Inte»-resentl naj se javijo
o<?ehno ali z dopisom do 15. t. m. na: LJubljana, Miklošičeva 20, sobi 215.
7*792-6
Visokošolka
dijak ln dijakinja, sed-mošolca, iščejo lnstruk-cije za klasi ine ln realne gimnazije po nizki ceni. Ponudbe pod šifro »Uspešno in vestno« na oglasni oddelek »Jutra« 7855-4
Pozor!
Brez vsega strokovnega znanja lahko pridete do dobre ekslstcnce z vložitvijo 14.000 Din. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod zna-iko: »Eksistenca«.
7876-3
Kdor želi
strokovn jaški pouk za klasične ln realne gimnazije po nizki ceni, naj sporoči na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Profesor 35«. 7356-4
j Ogi&ai trg. zs&6&<« po	i
I 1 Din beseda; za <in	!
s Janj« naslova ali *a	I
; šifro 6 Din. — Oglasi	'
4ucialneg* značaja vsa	I
k« bt**da 50 par; za	,
dajanje naslova t Ji za	i iif-T« 3 Din. (61
Odpadki nsnia
poroiega in spodnjega, p« »redno agodni etni naprodaj.. Pooudbe za ta pri-loin-ostat nakup v večjih količinah. evt®t. na vagone, j« poslati ped »iiro »Izredna prilika« na A' o-T.i Oon»pany, d. t e. z., Ljrubii&ui.	7-T7& 6
Otroški voziček
močan. globok. prodam-Rimska e. 7. pr.i)tličie št. 5 od 14.—<16. »re. 77:8 6
Gramofon
dobro »hranjen, t pJofiia-mi naprodaj. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.
763S-6
Vrtrino
etarinetro. v dobrtnt vttt^i pnoda ReieM. Mastni trg 8 0cied«ti me« 1. is 4. »r*
OtroSko pos*e4k>
be5-«. sk'«-».j iy>vo. z f-čn'"®	:>m p.--»iiim
— S^ari trg št. i/l df-so«.
7S43-«
Fo^og*aH!
Za poiori^n>o eemo pinodsim
krtUjpleteiL, ze»o ms 'o rabljen »troj tjk visoki lesk, vel. 45 X 50 (Hoo.hg'« maschSne). Fo'o To^rist,
Snrae. Mif o^i" f-va 6 TSTiš-«
?e!ezcn šte<inn:k
s kotii^om, dob-e ohr»-oien naprodaj. Naslov r u:!?« oddelku »Jijtra« 7U.J5-«
Otroški voziček
pootk'8a. na peresih. 9*-ceni napntKia; v Mostah, Dr.u&iv-cJi» ul->4 9tev. 24.
75*4-6
Norveško ribje oiie
*v<«ie p:if<oeJo —	iredi
n a j n t i j i rent	drog^rt-ja Hazner, Sp. Co-
iovgka cesta štev.	44.
Adol! Vatovac, trg.
>Ttnarstvo
Ambruiev tig si«. 3 —-
2 ud i igpotion« grnmčevje rswv'h vrat p» naj^iijuh oemua.	Hit i-i
'Jgiasa Lr^
1 Dia beseda; za £ janje oast-.>va aii u>
Stfro 5 Dia — O^i**, značaja vhj» ka becoda 5{! ra-: m •iajaij« oaaiov* *ii /a fifro pa 3 Din. (7
Snemalno kamero
Pathč Babv. t ali brez p*-reeja kapim Po-uudbe im og asr*i oddelek »Jna»« nod šifro wi'a.th<5 Babv«.
7405-7
Otomane
v veliki razprodaji pri Dol-ričarju v St. Vidu nad Ljubljano nasproti cerkve 7672-6
Železna postelf-ca
otroška, teio dobro obra n.ieoa, poeen; rnip^cdaj. — j Ogleda »e lahko med 10. in 12. ter 16. in 17. nro na Tjrtevi c-eeti št. 12/1.
Oglejtg si zalogo
damskih klobukov ln slamnikov zadnje novosti. Preoblikovanje 28 dinarjev. — Salon »La femme Chlc«, Selen btir-COV& 6-L	7772-6
Voziček
ftapravijivčei) na perefdb
proda A. Giebecc, Ljubljana. Velika čolnarska 15 7SS3-6
Športni voziček
d-o-brv) ohranjen, proda Fine. Hrenova nlica 17.
78<£-6
Vofeo
knpiaa aii prevzamem r
predecje in tkanje	su-Vi«, kocwv in ode; po	ugtil-nife oeu^h. Obmite	»e r* domačo industrijo	volnenih izdelkov peter	Ua'di< Cei.j«.	7079-T
Resristrir. blaga]no
v doi-.rem sta njo k ^p-m. Ponudbe na p>i;-oi. »Jo-tra« Maribor pod »BI a rajna«.	7637-f
Fotoaparat
6X9, rolfm. »aprvdtsl. Nr.gtov v ogasnem odd^kt »Jutra«.	7560^
Štedilnik
Naa-ov v ogiasve« oddeiku »J^itra«. 7818-T
Železno riosteijo
kupi J. Vodiškar, Sce-brj« — poŠta D. M. v prtiij«.
7oB7-7
■■■BHMBMBMBgBM^BBBI
boste tako veseM, aJro si nabavite
■mu Stermecki.
bhgo n
obleke v Trgovskem domu
Moderne tkanine kakor poplin, rips, delen, Sevjot, krep, etamin, žoriet in svila v velikanski izbiri.
Posebna norost »Drevesna ftnjse. Cene zek) nizke.	Trgovski dom
TOVAPTlA-DFWi A-«1-0813:
CELJE štev. 20
Vsord in oenik zastonj.
ReSo
dobro ohraajemo, M 9—S piamone. kupim. Karlov v Oif.aj.utin oo«le^ku »Jutra«.
7o50-7
Gumov kabel
S X 4, aii a X 6 qmm, za prOToeoo lago, do 60 m
dolitoe. kupi J-o-iko Rusč, Lj-utomer.	7415 7
Dvigalo (vinto)
5-tor.sko, dobro ohranjeno kupim. Anton Ženic, Podpeč. Posavje. 7763-7
Kupim bradljo
Ponudbe i navedbo cene n« .rg asa: •><idelek Jutra p-rti značko »Telovadec«.
7fi>8-7
Star števec
sat 110 voltov, enakomerni tok. Motor ima 5 KW. Ponudbe s ceno na podružnico »Jutrae v Novem mestu pod »Števec«.	7831-7
Oglasi trg. znača.ia	i*' [
1 Dto be«»da: z^,	da 1
anje naslova ali	ta !
Slfro 5 Din. — Oglasi f	
*ooia|-p:ra «o*ča	pa .
vsak* h>^«eda SO	wr: j
za dajanje naslova	a''
za Srfro pa 3 Din	r»i ( i
Francoski
in angleški
Tou«wAnrt Langemsrheid"\ 1 U. Cursus. n^-iablj^n, prodam p', nrzki. centi. — Kome-nskoga ulica !f>'T.. W4 t>.	7SiS-8
Osebni avto
»Chryster«
Umnima, 6 sedeže-v («y. 6), 4 vrata, t prav dobrem at-anjo. b u u Itonui m br« varjenja (brucih & »chvreissfre«). naprodaj. — Spr^ ime se d&.om« ondi viožne Knjižic* brsmuliae« (ne zadruge). Vprašanja □a pojtir. preda: 219 Ljub 1 jana. »vent. Beethovnova 14. mm levo (pisarna), ali Tr:unif-AuM>. Celovška cesta 38.	6528-10
Avto Fiat 501
šti.risedežt-u, d.o-bro ohranjen. prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
7580-10
Limuzina
znamk«- K.at 3»I. petsedež-na. malo vožena ic zelo dobro ohranjena ugodno po-
Doterjc In uurtc
nemške prodam. Ponudbe
na N. Skerjaoc, Ljub Jana, Linhartova 25, telefon Žilo.	7602-16
n aprodaj. Tozadevna
nudbe je slaviti ekspozitu ri »Jutra« na Jesenicah r>od šifro »Fiat 5-1«.
7506-10
Motorno kolo
?50—350 c-m. skoro noro. malo vožcno. kupim takoj. Naslov v ogfl-n.-m oddelku »Jutra«. 7ti53-i0
Po!tovorni avto
do 500 kg. ugodno prodam ali zamero.; m m vino ali d'ž. pridelke. Ponudil'. p »či)l)(>« na ogi.
oddolek »Jutro«.
7033-10
Vsaka b^ed* 1 Din: ia dajanj« nas4o»va »,'ri f Sifr* !» 5 Din. (91 j
Radr-oararat
6(w"ieevni na baterije, proda® sli zamenjam za kaj d-ugeg«. Ponudbe pod »1'godno 20« na og'asn: oddelek »Jutra«. 7o.'J2-9
Radio Philips
trtoevm. električen priključek ?20 volt. pečeni p-oda P.i -.o v r: č. Celovška «<-*t« — Cekinov gad.
773S-9
Motorno ko'o
novejše tipe, štlritakten. v najboljšem stanju ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7536-10
Chevrolet limuzino
šlirisedežm-o, skoro novo ugodno prodam, eventualno proti knjižici Ljubl-.an ske kreditne banke. Na--'ov pove cg:asn-i oddelek ►Jutra«.	7-175-10
Vtažno knjižico
▼ v^dini 46.000 Din kupian na obročn*> plačevanje proti vikmjiižb na prvo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Din 1000 mlečno«. 7641-16
Posojilo
8 d« 10.000 Din iščem proti varn-o-ti. Za obresti dam hrano in stanovanje zastonj, ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Varno št. 540«.
765J6-16
10.000 Din posojila
iSčem na vknjižbo na hišo ter dam po 124'« obresti. Ponudibe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »12°/««. 7<>t>2-It>
Iščen: posojilo
d«. 150.000 dinarjev za nakup hiš" v Celjiu: obre-sti po dogovoru, eventu-elr-o oddam tudi stanova nje. Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« v Celin pod značfco »Hiša 150«.	7G:"l5-16
Družabnika
: 5*r-Tn m prlma do-bičika-jwm podjetje (zlata jama) Dopise na podmžnieo Jutra v Celju pod »150.000«.
7611 -.16
Pekarno
oddam t najem M prometnem krajo bli m Ljubljane takoj. Ponudbe n« ogesmi oddelek »Jntra« p.,.d »Ugodili pogoji«.
7«?a-17
Modistovsko obrt
dobro vpeljan«, na pro-mi<ne-m k.Tajn n« deželi •>d lajn v najem za dobo } ali po dogovoru. — Ponudbe na og<i.sni od-ie-i^k »Jutra« pod »Prometna točka S5«. 7509-17
Fotoatelie
z vsem pripadaj-o&im )n ventarjetn oddam v naj-e-in v večjem kraju Slovenija. Naslov pove oglasni odde lek »Jutra«.	7o20-i7
Lofcari
M v«ak*
in »ta-novianj« odda tako; Anton Petač, Jcseaice.
7647-19
Trgovino
oddam tafcoj pri g-lavtU eosti, o n.ln. od kolodvora. Lc-kal pripre, t® tudi za kako drugo ■ hrt. Ma rija Leskovee, Slovenski Javorniik it. 103. 761C-i9
Pamo žago
v brezVbnom stanju, i S ve«nooijanika.ma oddam v najem vsled preselitve in prevzerr.o drug-ga podj-etja — oziroma tudi prodam
trgovski lokal
cb slavni, prometni eesti. s potrebnim skladiščem in stanovanjem. Po'e? taidi javna tehtnica. —
Hostilno
i lepšimi postiliniškiiimi prostori. vrtom, verando, kn-hin.io in potrebnim stanovanjem. Informne.'ie daj-e lastnik .Milan Modoc. vel-e-posnstnik, X ova vas pri Rakeku.	753-4-17
Buffet ala gostilna
elegantno urejen, dc^ro npel.jan v sredini mw Zagreb, radi bolezni prodam. «V>trebcn kapital 30 tisoč Din. Kasiov: postno i«Seče Zagreb 6, pod šifro »Rentabilno«.
7609-19
Kavarna
z -riiem ŠTrven^airiem v več:orn m-estu l) a^s.ke banovine se radi s<taro<sti proda ali da v zakup. — Interesenti naj pošljejo naslov na podružnico »Jutra« Maribor pod »p--o-kovmjek«.	7G39-19
Brivski sa,'.on
z vsem ioventarjem m dame in gos.pode na prometnem kraju v Mariboru takoj naprodaj. Naslov v podružnici »Jutra« v Mariboru.	70&S-09
Majhno poseshno
c kra&oo nor« bite, • tr
govimo. gostilno si trafiko. na t&iv prometni točki na Aežeii, eveqt. tudi i inventarjem » zalogo prodam. Po»redOT«lci la Ljuč«aL R»-f: oktajrtt aa; pošljejo rvoje dooia« Da ogl asm oddelek »Jurra« v Ljubijaiii pod »I^ometna točka«.	7_99 20
Hišo - vilo
'viipim v ee^rf do 340.000
;>-ju Pr-eTrja-tein bipo-toko rn.os.tne hranilnice; ost« ,tri ' nek v gotovini. Našlo-, v og-la«neJu oddelku »Jutra« 6V/I-20
Manjše posestvo
ali hdSo t vrtiMD kupim r
bližini Rogaške Sabine. — Pom-udbe na oglasni oddelek. »Jutra« pod »Rogatec« 7442-20
V Mariboru
▼ prometni oli«i naprodaj
tli skupaj m držeče biče
s trgovsi kn lokalom, na podlagi čistega obres-to-. a n.a 13 •/•- Le-.aii donos Din 108.700. Ponudbe ua po-d-LŽmico »Ju-ra« v Mariboru pod »Kurandii««.
Stavbna parcela
Vpa, takoj ngodo« naprodaj ob prometni cesti v Kranju. Tik parcele je v<o dovod, elektrika in katia-lizac-ija. Poizre se pri dr. Erženu, Kranj. 76<®-20
Motorro kolo
dobro ohranic.no, znamke »Hariev«, BSA aH AJS z ali brez prikolice k-uf.im Ponudbo pod »G-oto-vina li»« n3 oglasni oddelek »Jutra«.	7723-10
V^Ji-k*	1 Dvi. |
u djij«.nje n-mlo-T-s »li , šifro r>s S Din (lž"; '
.Najugodnejši nakup
pohištva!
Piostane +palnice ŽOffi D ri pleskane omare . 400 . pleskan' postelje S10 „ k lOipietne kuhanje 950 .. ltn^tm veliko 7 bivsako vr-i-necr^ m-xli-rnt-ga twini rjg. na Inžj-ib ^nah Aodlovic. stroj mizarstvo. K>mnnskega ulica St 3-i 5223 12
Pohištvo
»e dobi na obroke in na
b-anilne knji-lžice pri Mizarstvu »Sava«. Kolodvorska 18. Miklošičeva 6, Tel ef on 27-80. Sralnioe
omare	40**.—
fotelje	215.—
tih. oprave	850.—
knh. kredence	450.—
Sohno opravo
gospo-sko. 5-rno. lepo o-hra-njeno. radi eelitve prodam. P-imerm za ureditev pi-Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 7544-13
Zaročenci
zaročenke!
Indlan Bis Chief
s priko'ii-o ugodno naprodaj. Vinocet. Vič.
. 7<M>1-10
Avtomobil
bre-zhi-ben, dobro ohranjen,
svetovne Enam.be. poceni proda Jemeo. Tržaška c. 1 Odda tudi saražo. 7750-10
Kdo
bi pogodil samos^io-Ti.i go epe 1000 Din za d.c.i>o mosecoT. Porudbe na po družnioo »Jntra« v Celju ood značko riivaležua«.
7613-16
40.000 P?n tk>SO'?!3
iič-?-m tla hi^-o p posestv-nm in obrt;o. današnja vred n-os-t 150.000 Din — prot vfenijižibi na prvo mesto Ponudbe na off'asni oddelek »Jutra« pod »Pekarna 7513-16
HranHne knjižice
Vzajemne posojil, v Ljubljani. d«, zneska S^.OOn Din kitipim proti vknjižbi na prvo mesto veie-posesi-va Nas!o.v v oglasnem oddelku »Jutra«.	7505-16
Rabljen avto
3 M> do 4 tone. vzamem v najem, oziroma kupim. — X,is'ov v og-lasnem oddelku »Jutra«	7741-10
Motor
šMrn'. vožen 10.0^0 km
proda A. Kauoič. Gilnce, Tržaška cesta štev. 4.
7779-10
Osebni avto
v dobrem stanju, mp.lo vo->en. prodam. Za plačilo se prevzame knjižica Praštedione. Zamenja se tudi za vino. — Ponudbe na oglasni od-ri'l!ol; »Jutra« pod »Rentabilnost«.	7871-10
irg. oglasi 1 Din b-šeda: za dajanje n« ■•lova »Ji za šifro 5 D'' Oglasi socialnega zna 'a j a vsaka beseda 50 par: ia dajanje naslova ali z» Sifno 5 Din. (131
Stalno službo
dobi takoj trgovsko Izobražen gospod ali gospodična v do-bro idočem 5m izvrstno vpeljanem ind-u-strijskem podjetju, ako po-sodnje dobroimetje (knjižico ali kiontokorent) pri pr vovrstnem mariborskem ali ljubljanskem denarnem zavodu v i^nos-u od 100 do 150.000 Din. Garancije po dane. Ponudbe na podružnico »Jntra« v Mariboru pod šifro »Nas-top tak«-'«.
7406-16
Za novo po<HetjtC
orczl: onkn reti-čno to zel« renteblno. išerni velepo-Bestnika. večjega posestni ka. trgo-vc-a ali industrije« s posestvom. Ka.pi-nl in Investacija nepotrebno — nziko izključen Podjetje je tudi /,a gospodarstvo velikega pomena. Proizvod se lahko proda. Ponudb« na o?'asni oddelek Jutri pod »R. 306«.	7414-16
Kdor posod1?
dobro vpeljanemu trgo-vcu takoj 30—50.100 Din. dobi za obresti lepo triso-bno stanovanje v lastni vili. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Poi'ina varnost«.	7313-16
Daniski plašči
od 350 Din dalje. — K. PUČNIK. šelenburgova iilica št. 1, nasproti kavarne Zvezda. — Dežni Pred nakupom sj oglejte I P'ašči. trenehoati. huber-mojo jalogo raznovrstnega j tosl od 330 Din dalje sa pohištva, kakor spalnic. 1 gospode in dame. — Po jedilnic »M. V!o£n-e' knji- »aerl in izgotovljeno. žice prevzamem v plačilo.	7755-13
f-tefan K o t e r, Mari-bo-r. Mlinska 29.	7;»2-12
Mizarj% pozor!
Kafa!oge modernih oprav 1 V> D-n. mi"derni'h kuhinj 100 D n. razpošiljam po povzetju. Ako ne ugaja denar naza:. Ludvik II er-ic. Gregorčičeva št. 15,1.
7359-12
Črešnjeve spalnice
iriaiivne. politirane. s pc-1-ho, in raznovrstno dru^ro pobišt-vo prodam po dogovoru. — Snrejmem pa
mizar, pomočnika
»a stav-be to pohištvo. — Ivan Svete, mizar. To-mi-5e!j. pošt« Ig. 7350-12
Pozor!
Veljka izb;ra spalnic
kobtoj -r ra z!ičn:h barvah In različnih lesovih po na iinižji ceni Vam nudi e«li.no Gospodarska zadru-fa miza rakih mojs.trov v Ljubljani. Vegova' u!. 6.
7727-12
Vas-ka t>»se,1a l Di.n. I t» lajanje naslova ali ' 4» Šifro n» 5 Dia. (151
Bukovih drv
idravih :n suhih kupim več vagonov proti takoj šnjemu plačilu. Ponudbe z navedbo iadnie cene aa: VeJepič. Lj-ubijana VII.
Hranilne knjižice
Mestne, Kmečke, Eano-vin. hranilnice oz. Zveze slovenskih zadrug In Slanic kupim. Najnižje ponudb« na M. M. hotel Slon. Plačani v gotovini 7795-16
Posojilo
Vain preskrbim
na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Ljubljanske kreditne banke in Prašte-dione — hitro, vestno in točno. Zato ne proda-jaite knjižic, preden se ne oglasite pri meni. — Zore. Ljubljana. Gledališka ulica 12. 7854-16
Hlode
bukove in smrekove ter trame kupujemo. Ponudbe na naslov: Lavrenčič & Co., Vošnjakova uiiea 16.
7712-15
Vložno knjižico
Mestne hranilnice pro-( dp.m najboljšemu po-7341 15 nudniku. — Interesent! naj javijo svoj naslov na oglas-nl odd. »Jutra« pod: »Mestna«. 7300-16
Suh jesenov les
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Suha«.	7887-15
Cisto nohištvo
doK-o ohranjeno, tudi posamezni komadi. usrodno naprodaj. Pražakova ulica &t. 10. priti. levo. 7725-12
Spalnice
»iperane. v modernem slogu, po 55C(» r>-.n in navad-re po 20(K> Din nudi pohištveno nrzar«tvo Anton Bizovičar Glince. ce«ta II 1.	7696 12
Različno pohištvo
poštenje. kuhinisko o,pre mo salonsko garnituro, v-balnik .Schankelstunl) ter omare itd proda Reieh'. Mosi-ni trg 8. — Og'edati med 1. m 4. aro. 7861-12
Ženini in neveste!
Preden ®t nabavite 00 bištvo. oglejte « zaiogo vsakovrstnega pohištva — Hiz«r*r.v«, Ličen Dona' eka eetst« 36. — Spreit-m* naročile -.n pi>pravii3 »ainižjib t-ena b 79i M-12
Avto* ni oto
Vaak* beseda 1 Din. i 1« dajanje tmMim ali a» difro pa 8 Din. (10) j
Elektromotor
1 KS. rabljen, kupim. Po-»udibe aa oglasni oddelek •Jdtra« pod »Motor«.
TR64D
o-ae-la j Diri; j u lajanje oa«!ova «1: | <a fifro p» S D>n. (161 !
PosoHla podeljuje
»Zadrusa«. Ljubljana po§t a: preoai 307 Sprejme po vOTjen-ke.	75-16
250.000 Din nosoHla
:išče lasrnik neobremenjene epe v-igain- h'še s trgovinami;. v centru Ljubljane. Ponudbe na pisarno dr F Luckmanna. Ljub ja na — Grad.šče 4	7539-16
la hipoteke Zadruž. gospodarske banke
od 50—100.000 Din prerza-in-tn pod ugodnimi pogoji Hipoteke v Mariboru ' -n okoJier :majo prednoet. — Ponudbe 1 označbo cene predmeta c kraja oa po-iružnlco »Jutra« v Mari-t>orn do 15. ma-ca t. _ ood značk • »rii-potoka«.
7m 16
Manjše industrijsko podjetje
donosno, razvoja zmožno, r.aprooaj Naslov v oglas >Jd^lik'i »Jutra«. 7JM3-16
Dn^aKrjkfi fco)
s 1000 T>in gotovine, iščem za ?edaj najbolj dobička noeno -brt. ki se skoraj polimvičino obrestuje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober za shižek 5<i«.	7851-16
Vložno knjižico
Prve hrvatsl-e ftedionlc? vloga 28.000 Din. pro-dm za 60 odstotkov. Ponudbe pod »28.0H0« nn og'asni oddelek »Jutra« 7827-ir
Hranilno knjižico
LlubMansVe kred'tne banke Din 16.000 prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v oerl. odd. »Jutra«. 7829-T"
Vsaki i>ej»edj, 1 r>. u. o laj*n.ie nas+ova aH j Šifro n» 5 rHn. (171
Skladišča
in prodajalno
oddam takoj v najem na
prometnem kraju v Ljub liani. — Pismene ponudbe na o-g^asni oddelek Jutra pod šifro »Promet«.
7432-17
Hostflno ali vinotoč
iSčem v iwVm v Ltobljani, Celju. Mariboru, ali v bližini; ist:-h mest. ozi-Toma v kakem industrijskem krajni Ponudbe na osriae. oddeiek «lufc-a« pod »Takoj 01«.
7402-117
T r sovino
mešano stro-ke, v prijaznem mestu, na prometnem kraj>u oddam v na lom s 1. aprilom. — Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovina, Gorenjsko«.
7726-17
Trgovina
*tarx, dobro vpeVona. naprodaj z vsem inventarjem. Vpraša se v gostilni Omulec. Studenci pri Mariboru.	7634-19
Trgovino
1 mošanim blagem oddam
Slirisobno vilo
solnčno ieječo. z velikim ograjenim vitom in maliim poslopjem, v najlepšem trgu dravske banovine pro-iam. Naslov pove oglasa:: oddelek »Jutra«. 7582-20
Fnouadstropno hi^c
gostilno in pek arijo tik sodnije. zelo priklad.no z." od'vet.n'ka i-n zobozdravnika, o(Wam takoj dolgoročno v najem. Naprodaj tudi kmečka posestva. — Znamka za odgovor. Stvl , ■ . Mokronog	76o7-£iJ ™
3 njive rn 2 travnika
v b'1-žrmi kolodvora v Medvodah prodam proti gotovini in hraaiinim knijižiecm Prodam p«a tudi 3 voze lepe
krme in praproti
S voza. — F-nno Jenko, sedlar in t.rg>ove« i us-nVm — Medvode 3. 7.V« 20
Dvostano- an?. hišo
z man posestvom, velikim sade.nii.-n:kc"n, 15 minut od Škofje Loke, o-b g'3-vni cesti pri Sori Sel-ščici od-lam za dobo več let. Evem. pa tudi oddam samo dvo- x * i trisobno stanovanje po dogovoru v na-Vm. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Skofja Loka«. 7525-20
Idealno slavbišče
pri Dev. Mar. v Poljiu ob
cesta' v bližini kolodvora
se tudi na knjižice ugoii-
| no proda. Poiasniia dajo: v najem v večjem trgu m ; j.>ž,,'f ^	Go-.
Sa-orskem —" ---------— -
blaga
4O.0iX) Din. Ponudbe -e po stati na oglasni oddelek »Jutrat pod »Dobro nalo že<n denar«.	76c9-l9
z	Zadobrova št. 8. pc$U-.
Potreben k a,p-/a! D(JV> Ma,r.
Rešita vracijo
tilk večje f>ostaje blizn Ljubljane oddam v najetn Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	7700-17
Trgovino
oddam v na jem na Zaloški cesoi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca«.	7771-17
Opremljena
trgovina
i za-logo blasr«. na prvovrstni točki v Mariboru naprodaj radi od'>o*ovan:«. — i Ceinj. poraud^.e na pod-uf ! »J-ut.ra« v Mariboru pod »Zaloga b'jga« 7019-19
Gostilno
dobno idočo, na deželi oddam na račun. Ponudbe na og-iae. oddelek »Jutra« pod značik« »Goetiliri««.
7833-17
Vsaka beseda 1 Di-n: n dajanje analov« aii 7» Šifro na 5 Din. (18)
Danes vsi k Španu
na dobra vina, ker sem zopet prevzela sama, ter bom postregla z dobrimi jedili. Se priporoča Berg-man, Stara pot 7. 7600-18
Ne ves<te kam bi?
Pridite dane« v novo-
otvorjeno gostilino v prenovljenih prostorih »Merici« nasproti; artiljerijske voja&nice. Izvretna jedila, koline, koncert. Pridite, da bo vesel«. Z« prihodnjo nedeljo vabimo Jo žete ia Jožice!	7568-13
Danes vsi
na koncert iin domačo zabavo k Frigelou na Gliinc-e Pri.poroča se Jakob Poga-fcar	7744-12
Kam gremo?
" restavracijo Gor. kolodvor na šramelkvartet za dobro jed in pijačo preskrbi nam Marica in Rezi.	7764-18
Danes koncert
v restavraciji Ca rman v Zgornji Siškl 7850-1S
Lokal
velfk to sn-ete!. z lepo h-loibo. poceni oddam takoj ali s 1. majem t. 1. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« ped »1000 Din«.
748049
Skladišče
ozir. delavnico
Wasu glavnega kolodvora oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7703-19
Pisarniške prostore
3 eio.b in predsobe, vis-a-vis po^te takoj oddom. — Naslov v oglasnem oldelku »Jutra«.	7714-19
Avtogaražo
v oerntru mesta oiidam za 150 Din niosečmio.. Infi>r-maedje: teleifom štev. 3442.
77^1-19
Gostilno z inFnom
tudi vsako zase, pri Celju odda v najem po nidki ceni Creninžek, Celje, gostilna »Jelen«. 787S-19
Lepo hišo
prodam v najlepši legi Slovenije, 7 min-ut od kolodvora. obstoječo iz treh sob, hleva, drvarnice, z e-riktrično luč njo in za vse pripravno velik vrt in zom-Ija. Vpošt-evam le res.ne nonudbe in ne na knjige. S*a3io-v v oglasnem oddelku »Jutra«.	7649-20
Lokal
za trgovino, pisarno aW obrt oddam tjt-oj na Starem trgTi. Nas.'ov v csrla^. oddelku »Jutra«. 7811V19
V strogem centni
po.'ie^ giavne poŠte oddam takoj 3 sobe v 1. nodst.r. za trgovino, pisarno ali mirno obrt. Naslov pi-v-e oglasni oddelet »J^^a«.
7909-19
Vsaka Ousi-da 1 Dvo, mi dajanj« naslova ali MI šifro p» 5 Din. (19'
Lokal
za trgovino ali urarstvo, oddam v večjem kraju Slovenije Naslov v ogias. oddelka »Jutra«. 7303-19
Pisarniške prostore
Štiri pritlične poslovne prost ore i razgledom na ulico, sredi Ljubljane oddam s 1. majem. Naslov v og!as. oddelku »Jutra«.
4917-19
Dva lokala
za trgovino, pisarno aH brivniioo ta boj aii po-zneje odda Rovšek. fotograf. Kolodvorska ulica štev. 35 7292-19
Frizerski salon
za gospode to dame, ele. gant.no urejen ter dobro vpeljan, na prometni točki ugodno naprodaj radi od-potovanj-a. Ponudbe na og-1. oddelek »Jutra« pod šifro Promet 200«.	7556-19
Obširen lokal
v Ljubljani Mestni tre 17 v L nadstropju, pnnpraven za pisarne skladišče, re-tavrao-'jo alt nienzo. takoj oddam. Pojasnila v trgo vini Kenda.	7192-19
Trgovino
z meSa.n.im blagom oddam na prometni cesti v Ljub ljam.. Ponudbe na og'asna oddelek »Jutra« pod šifro »Manjša trgovina«
7885-19
Kletne prostore
»votle, pripravno zs vsako upo-rabo. oddani po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7895-19
Kuhinjo
v Ljubljani oddam na račun zmožni osebi. Naslov v o-glas. oddelku »Jutra«.
7S94-19
Vsaka brtseda 1 Din. j
ea dajanj« naslova ali (
1 u šifro pa 5 Din. (30 ' i
Industrij, podjetje
živilske stroke, v lepem mestu, garantirano dobičkonosno. prodam za ugodno ceno 500.000 Din z hišami in vsem inventarjem, alt vzamem družabnika s 300.000 Din ali posojilo 1C0.000 Din. Dopisi pod »Dobro podjetje« na ogl. odd ^Jui-'a«, Maribor.
7141-20
2 aovozidani hiši
pri kolodvoru v Limbušu poceni proda 2unkc M:hael 7220 29
Crikven!ca
Penzion-vilo »Vesna«. zu postaje Pa.rnika dem v oaiem aili p-o-ia m Infor
--- —------------j maoije daje Ivan Car pe-
GOStilnO	i	Crikveniea 6678-20
kegljiščem in velikim j	'
vrtom, na najipromotnejš: I Stavb, parce*? očki Zagreba ilam v r>a- j na Ježiei naprodaj blizu jem pod ug-odnimi poboji, j	lepa sončna lega.
s prevzetjem inventarja — j Ponudbe pod »U^-nTno radi nenadnega slučaja. - j :<m» n« oelns-ni oddelek Vprašati in vpogleda ti na | »Jutra«.	6»>78-20
liou mesta Maksimirska 69 ;___~
7309 19 i
Prostevoli. dražba
posestva (20 minut od P-o-rovniice) se bo vrši'« 26. t. m. Poizve se v gostilni Zolar v Borovnici. TO2S-20
Korajžo knpci!
kdor ima gotovino. ?0 minut od rudnika, 2 minuto nad postajo je naprodaj lasa 9 4 sobami, kuhinja, klet. V hiši vodovod, elektrika, pred bišo 4M klaftor lepega vrta., sončna lega, naprodaj takoj po dogovoru ali damo za več let v na-om proti kavciji. T.epa prilika za vsakega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7639-20
Manlšo hišo
kwpnVn v L^rbl ja ni. Točn* poiiiu<lbe 9 ceno na Roro Kralj, Kranj, G' a vtm tr^.
7660-20
Arond. posestvo
?4 oralov, vil«, gospodar
sko poslopje, novozidano. naprodaj. Informacije daje Avguštin, Slov. Bistrica.	7618-20
Ugodna naložba d£7iar?a
Le<p» anondirsm-9 Vme^Sro posestvo, oibsega.ifeie ea. 40 ha ®em'HiWo (gordo-vi. nflve, t.ra.vmr'lki), veliH-" a domačija z vsemš potrebnimi pri.tikiltoa.mii v bližini Vojnika pri Celim ugodno naprodaj. Potrebna gotovina ea 260.000 I>to. Naslov ▼ podružnici »Jutra« t	7607-20
Hišo
do 150.000 ali paree!« oko'i 500 m1, obmerje: Kodelovo. Moste, Vodm.it, Linhartova ulic«, Bežigrad. Sp. Šiška knpim. — Posredovalci 'zključeni. Nae'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7504-20
Parcele
(njive, travn;ki. gozdovi) po lO.OOO-^fl.OflO 'm' po Din 3.— tik Radovljice za letovišča rske stavbe, voda. elektrika P1*'??, naprodaj. Ponudbe n« ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče 1933«. 7573-20
Hišo s pekarno
in nekaj zemlje prodani. Nas'ov pri podružnici Jutra V Celju.	7609-20
Ugodno prodam
novo hišo na periferiji Celja za ceno 115.000 dinarjev In krasno posest v Vojniku za upokojenca. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Cel.lu pod značko: »Rentabilno«.	7877-20
Dvostanovan?. hišo
po 2 »obi. rodkleteno. v od 70—10*1.000 Din. na periferiji Ljnibliane kn p-'m e h-a ni1 no knjižico. — Naslov v og!asinem oddelku »Jutra«.	7518-20
Realitetna pisarna
družba t o. t.
Ljubljana. Miklošičeva e. 4
prodaja:
HTSO, e-n^d-užaTi.sko. dozidamo, neiizgotovljeno, s 600 m' vrta. Sp. Šiška. Din 90.000;
RISO. novozidano. visoko-pritlično. 3 stanovanja, 350 m1 vrta. bliiu remi-ze, Di.n 195.000;
HIŠO. novo-ridano. neome-taiuo, 2 stanovanji, 500 m« vrta, Ježica. 70.000 Din;
HISO. prit1i6no, dvoBtaoo-van.iisiko, na mestnem svetu. S00 m1 vrta, Dim 35.000;
HTSO. štiristo ne-vamjsfeo — Zg. SKka, 1000 m' vrta.
Din 280.000 (z« knjižico)
HTSO. enodružinsiko, novozidano, v mesva ob Savi. 400 m» vrta. Din 38.000;
PARCEI/) pri ikM cerkvi
v Šiški, 327 m1 veliko, za 56.000 Dim.
Pdeg tega več dmeriih sta-mavanjekih io trgovskih hiš. v mestn, na deželi, kmečka posestva, parcele itd. v največji izberi 7711-20
Krasno hišo
z gospodarskim poslopjem ln nekaj zemljišča na prometni točki prodam 2 minuti od postaje. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7774-20
Redka prIHka
prodam zaradi selitve krasno posestvo obstoječe lz dveh enonadstrop-nlh hiš ln enega gospodarskega poslopja z obsežnim dvoriščem ter sadnim ln zelenjadnim vrtom v Izmeri 2700 kv. metrov ob glavni cesti. 20 minut od glavne pošte. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov v oglaa. oddelku »Jutra«.
7745-20
Lepa parcela
ob Vodovodni cesti, tudi za knjižice naprodaj. Realitetna pisarna Gra-šek, Masarykova 32.
7798-20
Vsem kupovalcem
posestev, trgovskih, obrtnih ln stanovanjskih hiš v Ljubljani ln na deželi, nudi največjo Izbiro in daje brezplačne informacije Realitetna pisarna Grašek Jože. Ljubljana, Masarykova 12. 7799-20
Parno pekarno
bli,zu ielavnioe drž. želez nic v Maribora takoj oa dam v najem Pojasnila daje M. Polak. Ormož.
7306-17
>5.000 -30.000 rvn
posojil« zs 3 mesece iščem proti visokim obrestim. — Ponudbe na podruž Jutra
v Maribora pod »Sigurno I Ijsna, poštno ležeče, jamčenje«.	7493-16 1	7718-17
Tape^. delavnico
z vsem inventarjem to materialom. na prometnem kraju. brez konkurenee radi selitve odda v najem ali proda A. Urh. Ljub
Trgovina z vrečami
stara to dobro vpeljana, v polnem i-hi-nru naprodai. .Ponudbe na ogla« odde ek »Jutra« pod »Sigurna jkei stenca — mejhen kapital« 7457-19
Stara gostilna
na prometni co-sti. 15 mi nut od Maribora t gospodarskim poslopjem velikim vrtom to >p;m stavb ni-m prostorom '.ud: r.a irugn podjetje primerno, naprodaj. Dopise na podružnico »Jutra» v Mariboru pod Šifro »38*1.000«.
"^393-19
Hvso
z lepimi trgovskim1 lokal" ter urejeno mehanično delavnico z eVktričnim poganom. rudi brez tega zelo ugodno orodam Ista stoli n-a v-p-^tn trgu »er je pri-p-avna za vsako obrt. Cena 125.000 Din. potreben kapital 68.000 Din. drugo se prevzame hiooteka. ka tera se mora obrestovati s dNaložen kopita! se obrestuje z 12 %. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra.
7569-20
T T » v
Hi so
Stiristano-ranjsko,	novo,
prodam. Poizve se	v Zg]
SiSš 316. Kottjar.	7C84-20
Trgovska hiša
nova enonadstrepna s parcelo ln zemljiščem cb državni cssti v mestu Celiu. pripravna tudi večjo obrt ali industrijo. s^ n-oda za 40C tisoč dinarjev. Prevzame se lahko 140 ti=oč hl-ooteke. Interesenti nal p"ste svoi np.'.lov v podružnici iJut,»-a« v Celiu r>od zna":ko: »PeHV« prillta«.	7875-20
Hiša
blizu centrn v Liubljanl oh prometni cesti z manlširrt lokilom v dobrem stnn'u se rv-otl potopni 200.000 dinarjev M-^ečno r»rf-ra5a 2000 Din. Rerni v„rvl r>a1 p-^l'e'0 TVP-nu^b« ns o<rl?«n' odd »Jutra« pod t.V-<""na».
Hiša
Din, e'oktrt*no razsve";a-ro. vodo.-odo.Tn. v-^iom :n —,]v^p-* y~~i.:TT\.* rei+ikl-toami ^^(pr^dii Vaalov o-i iv»-dnrrmici »Jutir«« v C*dto.
7K10-20
Trgovsko hišo
prodam v sredini mesta proti prevzemu hipoteke, drugo v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sredina mesta«.	7781-20
Najemnika
Iščem za malo posestvo s kmečko hišico. Celje, Zagrad 66. Vprašati v Ljubljani, Rožna ul. 19.
7784-20
Hišo ali posestvo
kupim, kdor ima hipoteke prt Ljudski ali Mestni hranilnici v Ljubljani. Ponudbe i. navedbo cene in pogojev poslati na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Amerika«.	7835-20
Parcelo ali vrt
v bližini Kolezije na suhem prostoru vzamem za dobo treh let ali več v najem. Ponudbe na oe-lasni oddelek »Jutra« pod »1000—2000 Tr-«.
7880-20
Dražba hotela in vil ter dependanc na Bledu
Dne 20. marca 1933 ob 9. url dopoldne se bo vršila pri okrutnem sodišču v Radoviivi. soba st. 26 eksekutlvni d^vž-Ba moderno in komfortno opremljenega vel'ke-pa hotela ln restavracije *.TV"q:iav« ra Bledu. — Obenem vila -fri^lo-sk'' -iom»	»Kredn-rica«
ln vila »Rečica«. Okroc stavb je aron dlrano zemlUšče star-bisi; ir. nartta s^stoječe Iz 15 parcel. zeml 1. kn'1'R Reii^a. v!, št. 194. Hotel ln vile leže ob cesti tik kolodvora Bled - 'ez°ro s oosebno lenim razgledom na iez?ro. po^ra1 za hotelsko obrt In sta-novanln v vilah usoden. Cenllna -vro<!n~5t stavb ln zemllišča ter prit1kl'n ln invpntaria 1.002 927 Pl". nalmanf-šl ponvdeK 66P TIS. Vadil 100 292. v gotovini v r,'"Tna.'i'i dri>,j.vn?h papirjih. v vloftnlh knjižicah kalce domače hranilni-"o. domače posoUlnlce in vrednostnih pap^Mh ki so navedeni v draž-benlh posojih pri pori clt. sodišču. Vrednostni rxu>1rjl se računalo pr-kurzu popret5n1e<Ta dneva: ta lrurz mora. dokazati t)onudn'k v-p*-:) c»pT hipotek, za katerih nre-vr-em n^+rphri^ rxvro nja. Natančnedražb°-nl popoll so razvidni iz tozadevnega stM=a pr! omenjenem sodišču.
7870-20
Manjše Posestvo
v neposredni bližini No vega mesta kupim za približno $9.000 Din tia me-»eftoe obroke po 600—'700 Din. Popolna vselitev *n uži-tek donosa po plačani d ve t roti; neki vsot*. — Fv> n.udb" ai ogla«ni oddelek »Ju*ra« pod šifro »Oskrba
0QO«.	7451-2f-
Krasno nosesfvo
tik mesta S'ovenjgradeo pr odam, H iša. gosipo-d a rsko poslopje. 4 orale zemlje. Vprašanja na oglasni od-i"'ek .»Jirtra« pod š:fro »Krasna lega«. 7300-SC
Fnonadstronno h"«o
novo. obsega:o&> 160 m' zazidane plo«kve, priprav no za vsako večjo o-brt. orodam za 180.000 Din. — Stoji na prometni tiočfci Gorenjske, ob asfaltirani ce^ti Lesce. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
7478-20
Štiri sob. stanovanje
eij^antno, z »uiao kurjavo, vtusn komfortom in v-torn poceni oddam na ifdrto. Naslov v oglasnem oddeltu »Jutra«. 77tXi-21
Enosob. stanovanje
pod«treŽTM> — oddam v
Zvein; uloi 23. 7600-21
Trisob. stanovanje
5 poselsko sobo. kuhinjo, kopalnico in vsem.: p-iti-kiinami. tik Mlkloiš-lčove c<#te oddam z majem za 14/10 Din. — Primemo ia zdramita ali p->arno. — Naslov da »Posost<. Miklošičeva cesta 4. 7709-:?!
Stanovanje
• e»b. kabineta, predsobe in pritikiin oddam s 1. ma'-m v Sp. Šiški. Ve-rovšk-rva 7ci.	77S$-21
Dvosob. stanovanja
• k-ibinjo, kopalni«* te
voem: pritiki inama, btU« Tabora, išče državni uradnik. etrauka brez otrok —
točen plačali. Ponudbe na oglas, jddoiek »Jutra« pod »laženjer«.	7o3&-21>»
Sobo in knbiiijo
s priti k lin a mi. ia maj »9»
ves dan odso-->o zakonski par brez otrok, i novi« pohištvom. Ponudbe z tia-vi-dbo cene na ogi. oddo-lek »Jutra« pod »Cis<o ia subo«.	7i>K-21/a
Stanovanje
2—8 sob io pritiklio. iS?« boljša sfanka s 1. majem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zrnom najemnina«.	7541 -31/a
Dvosob. stanovanje
za 360 D:n oddam z majem blizu vodma tskega tra.-nva;a — Predovlčeva ši 11/1 d»sno. 7736 21
Trisob. s^anovante
s kopal ni <vv in pritiklina-mi. v I. nad«t.rop'u oddam takoj v Streliški nI. »t. 29.	7747-21
Stanovanje
sobe m kuhinje, sabo tw soliifno. oddam takoj al:' pozneje v Rožni dolini — reiUi Vn/4.	7758-«l
Stanovanje
Eest- in pettobno, z največjim komfortom oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni odde-Pk »Jutra« pod Slf^-o r Centrum«.	7765-21
Trisob. stanovanje
z balkonom ln unorr.^o vrta v 1. nadstropju oddam. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Centralne lege«
7766-21
Sobo s kuhinjo
to osta imi prtoikltoami. p*
možnosti s kabinetom — iščeta « 1. majem oovo-poročenra. Ceni. ponudbo z navedbo cene n« o^r'as. oddelek »Jut.-a« pod šifro »Poštni oradtiik«.
7367-2! ./•
Enosob. stanovanje
v	do 2"0 Din
spadajoče pod «»ef«to. iS1« s 1. aprilom mati z od-ras'o hčerko. Ponudbe na oglas, oddeick »Ju :«< po4 značko »Ma^l to bči«.
7406 21<a
Stanovanje
sobe, kubinje. »hrambe ta predsobe. o«ii«na kaMoo-_a išče mlad zaiocis-k: po* » 1. majem aii ponoeje, ▼
mostu aii na naibiš^/i po-riferiji. Ponmdbe oa ogk tHidoieJc »,T-r"a« pod Srift«
»Suho do 500«^ T?^-S1M
Dvosob. stanovanje
l°po. visokoprltllčno. oddam. Ponudbe na o?!as. odd. »Jutra« pod ?ifro »Dvosobno«.	7767-21
Enosob. stanovanle
takoj oddam na S». Petra cesti 17.	7815-21
Stanovanje
eno ln dvosobno. soo5-no in suho v mestu aS periferiji išče stala* m'"Tift etmnkv Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »1 raa!«.
7748-21»
Trisob. stanovanj©
JO-'tiča»Os « kopalnico —«
iščem v biiSut Ti voii j» ali rta Mirju. zc maj. Ponudbe oa ojr'a;oi oddeloM »Jutra«	»ItvoH«.
7S3S-?tAi
Pri+Iicro h;^?co
prodam. Jarše—Sv. Križ 33 pri Ljubljani. 77212-20
v»aka Poseda J Din. ' j na dajanj« nneiorva ali f za Sifr« pa 6 Din. (21) j
Pristopajte
k Društvu stanovanj, na-jemoiikoiv, Vegova ulica 8.
37-5-21
Stanovanje
oddam takoj aii pozneje v okoiici Stadiona. Nasiov v Offlasnem oddelku »Jutra« 69S5-2:
Stanovanje
« ? to 8 sobami oddam z majem no Starem trgu
79S*-21
Stanovanje
dvosobno, oddam za tn-koj aii aprii, onfafoo. zračno. či®to, t vBo-mi pti-tsklinamii. pretmar. Trže: -5ka 34.	7674-21
2 enosobrii
s+anovann
z apr^om oddam t Spodnji SiSki, Janševa 14 — podstrešje. Ogleda-ti me i 10. Sa 4. uro. 7811-3!
Enosob. stanovanje
elektrika, vodovod. 250 dinarjev, cddam t-\koi. Vodovodni lijak kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7SC9-21
Trisob. stanovanje
krasno oddam takoj ali pozneje za 800 D!n za Bežigradom. N poslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7813-21
Enosob. stanovanje
z vsemi prvtikVnami po nizki ceni takoj odda Grego-rinčič. Sto^Sioe 129.
7S84-81
Dvosob. stanov^nie
oddam ▼ no-ri hiS5 n« Glincah. cesta VI/4.
7809-9!
Stanovanje
sob« to kuhinje, f © p«, zračno in sobo takoj oddam odrasli dnužtod na Ka-včikovi ees^i štev. 5.
7633-21
Podprrtnčno
sobo to kuhin.V> odda® »tranki brez otrok. Poirve se v Podirmberskega ulici št 26.	"7881-31
Stanovanja
pe"t-, štiri- to trisobna takoj oddam ria Kralja Petra trgu 8 — Miklošičev«, cesta 14.	7S96 21
Stanovanje
! Tefetriii afii t malih Sč« T4r^a eitran&a 4 oso« Pooi«ib< r« c-glas. oddeželt »J vtrr.i r»od Šifro »A.orfl«.
75^40-arik Stanovanje
»nos^ boo, ew«ote otoo tndi dvoro^^no, ttaj r*;o j it^-ftom, i*'- miren f«,r, po loiaotti v Trnovem aii Krskovem. IVv nudbe n« oglasni oddeV-H >Jn»ra« prii Jifro »Tak-^4 aii u	763-2
Soliično stanovanje
2 sob ln pritiklin mirna tričlanska družina. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Petizijo-nerc.	7828-21e,
j	l^.iseda £0 par:
] to <t*janj« lulni a aS
i » iife« S Don. (SrS)
Sobo ln kuhinjo
oddam t 1. sr-rilom mirni
stranki bre« otrok. Poizve «» na Jemejerri cesti 13.
79T15-21
Parcele
na lepem kraju blizu mesta. Cena 45 Din. Na obroke! Preskrbim najbolje. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod ši-f'o »Stavbene .nsroele 10««.	7777-20
Stavbno »*a*-ee!o
knassno. pri Sokolskem do-trn v	takoi p»oda
Fi-ane SuSt-er. gost i1 na Jadran. Cerr.etova ulie.a 31.
7843-20
Trgovsko
man^So. t. neka} zemljišča, kimim na deže'i. Ponudbo z opisom m ceno na naslov: Paral, Znžemiberk.
7«->!-20
Stanovanje
S sob in kabineta s prf-
tiklinami oddam za april. Bičevje 3, Stan to dom.
7688-3!
Stanovanje
enosobno, oddam takoj boljSi stranki v najean. -Naslov v ogi'aenem oddelku »Jutra«.	TSS-i-žl
H?ŠO nI? vflo
ktrni-m r me.««-n. Pomidbe na podružnico ».Tntrj« t Mariboru pod šifro »Tlonarr 7S!7-®0
}tt frsvrttir
ob Gerbičer' u'iri oddam poceni v na:em. NaVov v o-jlssnein odddku »Tn^ra« TJ35-S0
Poc^s+vo
v	Mariiiora Vutiim
ra p-iVižno ?00.0<V) TVn. F^ača s« z Vo^ir>o kn.li^eo Ltob'jan«ke mostne hranilnic«. neka? pa tndi v go-^ovin-. Potnudbe na podružnico »Jutra« v Mari-bo-u pod šifro »M. S.«
7388 20
Tnrovsko W^o
trinadstropno (10 stanovanj in 4 lokalU v centru. predam p-otl kn'1-pvevzamem hipoteko nekal v tro<tovi-ni. Ponudb» na o?la<=n1 rtd^oi^v »Jutra« po* »1.800.000«.	7844-20
I er>o narcclo
cb glavni cesti v Trnovem prodam. — Na«'ov v ogiasfltm oddelku »J-utra«.
7738-20
Trisob. stanovanje
s kopalnico in vsemi pri-tiiklinami takoj oddani Pred Škofijo št. 1 (Prometna ba nira). 7683-3!
Trisob. stanovanje
popolnoma opremilVno. t kooalnico, v Mariboru, pristnimi prep roga mi. za vesami itd. radi odpoto-vanja na pmdai. Cenjene ponudbe pod »Oprem'ji-no stanovanje« na podružnico »Jutra« Maribor.
7616-3!
TVjcoh stanovanje
oddam. Naslov v oglasni-tn oddelku »Jutra«. 7596-31
Dvosob. stanov^n*e
s trririkJiinaTTOi. v podisfrt^to oddati s 1. maVm ma.nlšl d-užini v Sp. Šiški, Podli nubarske^ra ulica št. c~>.
7534-2!
Dvosob. sfanovan'e
Tvidipritlično. oddam v Sn. Šiški. Beljaška 28. 7730-^1
S+ano'"3T»fe
3—VJi-1- v vili pod Rožnikom oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
7716-25
Ovo«ob. stanovanje
« k-nhtoV) oddam s l. aprilom aH jy>zmeje v Mostah. P rodovi fo-va nI. 12 7786-21
Dvosob. stanovanje
takoj ali i malem odda
Trisob. stanovanje
s kopalnico v contru mesta, v bližini kolodvora — mirna lega — visokoprltllčno se odda takoj. Poizve ee v pisarni Dvorakova ulica 3, — dvorišče.	7879-21
Stanovanje v Celjn
četrt ure oddajno od n<i-4a z emo s.^br.. ki:h:-njo in vrtom se odda s 55. rr.aro.eu-. Nasltov se iz*ve v podnuirj-lci »Jutra« o Celja.	7SC8-3!
Vsaka beeeda 50 par, I za daja.nje o&atora ali [ ia Sifr« 3 Din. (žl-a.) f
Stanovanje
3—4 sob v sredimi cres!® za april ali maj iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »-Sredin«« 7557-21a
Tr'sob. stanovanje
s kopalnico to pritjkUj*-mi, vrt dobrodošel, v centm ?'i Ti-epoETed«i bližini: za avjpistoT termin išče solidna nradnjgui dmži-Tia 4 od-a^dh os b.
Pcaudibe n« oelapni odde.
»Hcjen
lek »Jutra« pod pUtčnik«.
7536-3* a
Tri sobe
« kor.ainico. za 1000 Dfe
mesečno iščem un 4 odrasle
oo-eV-. Ponudbe wi oglaeoi otldelek ».Tut.ra« pod šifro »i i a č« m toč-n o «. T3SS-fJ/»
Penzlon Schaots r.
Nebotičniku, Ljub-'jana, V. nadstropja
Shajališč« oi^C-nlh inozemskih poetov. Sob«: o kopa-lnioama. uMrttmee:! s kopel io, itfr. — Odiičai* kuhinja. Jedila vsak ta«, na žoijo tndi dietna* hreoa.	6SJ6-2*
Opremljeno sobo
S»tf>, niif*K) in sra»"-no, ■ otektriko, parketom to sebiiim. Tbodom teko j oddam. — Istotaa
sostanovalko
»tan srg H. 2&CI. lev«., 7355-23
2 pisarniški sobi
t posebnim T-bod»f*. v najstrožjem ceo^ra m»j»t» oddam. Nasiov v o^asnoi« odd-evka »Jutra«. tiifižl
Prazno sobo
prooto-n«, sah.^ in soir.fe*«^
v sutereim, biis* »v. Krf-SV.lo oddam. Nasiiv po*« (glasni oiidol-et »Jutra«.
Veliko sobo
na Mestnem trgu štev. 9fU
lepo opremljeno, deljeoo « dve prostora, oddam z« 400 Din eni aii dvema so«
lidnim« to snažnima g*, s^kodlčnama.	7r44-ž3
Sobo
lepo opremljeno takoj od. dam na Sv. Petra eeeti A, levo.	T561-Sf
Bcfjšo mes. s<rf?o
bli".u poito. i eno ali dv«< u:a po-ite-ijarca tako; <jd-d.im -a Bleirve«M>vi ;estf St. 27/IL	7915 2«
4 pisarniške sobe
v	takoj oddam si
najem. Pojasnila daj« R>». jfa*. Liubliana. Kolodrot. oiice 8.	54082«
Več ©prsmljenfe s»ob
in »obic, s poe abofca tS*>
dom ir. rečica mi odiam Flocjane&i al. 24. 768^6«
Ob Tfvtfrfifai
oddam sOjčt.« sobo. —« Skrabče-ra 6.	7WSMS
nameščen?'«
i^";-? za teko j ali poinejo primerno stanovan-e v centru mesta. Podpritličja ne vzame. Powi;dbe na oglas, oddelek »Jitra« pod rifro »Cist. prijaven dom«.
7448-2!.'«
Stanovanje
sob" in kuhinje iščem t aprilom za 2 osebi. Ceaj.
-	_ ------- i Ponudbe na offtos. oddelek
Tr-buč. Gl-nce, Ttža?ka 0. | »J-ut*a« >od »Zakonm-r. Motom 2606.	7890-21 '	(TmetM
Mesečno sobo
v sredini mesta oddan rwr odu. Nasior t ogiaa. oddcJku »Jutra«. 7T04-3«
Zelo mirno sofco
rarkettoano, leno te sotoS* ao. z ©iefetribup razsrcUja-vto. oddam. Nasltrv T ngi, oddelk« »Jtrtra«. 7C7-CI
Sobo
1«*> opremljeno » d d » m tako] boijftenm gospodu t« ulici. Na sio« v oglasnem oddelku Jute« 735
Sobo
» posebnim vbodom Ia uporabo kopa miee odda« r CbjMi jrffca SL
t
»JUTRO« 8t Cl
18
tL UL 1933
Boljšo mes. sobo
v Boe^iorvoori ali«, g t»-kočo vjd«>. po telj": tni-d: t<>pn>, * popolnima eepa riran.m vbodom «ia«m boljšemu gospodu. N as4ov r og-las. oddelku »Jutra«.
7701-iS
Separlrano sobo
> *l«ktriko takoj oddam. Naslov v »jrač-nein oddoi >J uira«.	7721-23
Opremljeno sobo
?apo. f rau M« Da uii-«•», v priCI&ju, s poaeb-rr t n v+Kwl"m ndda Zabkar. Gospoaveteka cesta št. 5-
7715-23
Mesečno sobico
i po*i-b. vhodom in električno	a«, oddam iji 170 Din. N'a -1 ov pote c^.ae-n; oddelek »Jutra«.
70U7-33
Mesečno sobo
i elektriko 'n ("••oaraavm vhodom takoj (d'i«m t Florijaaski ulici U 5.	7710-23
Dve osebi
irrrrVn^ ;»ooeni na prvo--"Tt.T.rw> brano ki itanova-lije v if>po sobo. na naj-»i ftooki. Vatlov pove oddelek »J-ut-fl <.
77(6-23
OpremHeno 5-obo
r balkonom. strogo «-pari ran o takjoj odd.rni Ce®t,a t Roifco do'in« 3G.
77.J2--:?
Mirno, sotačno sobo
oddam takoj ali pusneje
za 160 Din mesečno. — Valjavčeva ul. 19-1. (Kolegija. Trnovo). 7853-23
Za 275 D-n
se odda lepo opremljena balkonska soba, s posebnim vhodom s stopnic, z 2 ali 3 posteljami elektriko, vodovodom ln dobro pečico (ga-.per.ek). Na-slov v oelasnem oddelku »Jutra«.	7843-23
j VfAica beseda 50---!
: » tajanj« iiasli>va
par. ■
. . ----. ,1,
Sifire 3 Din. (23-a) i
Pralno sobo
iJ&om a 15. a!i 1. aprilom. Poraudbe na o<r'a9. oddelek »Jutra« pod Šifro »Velika«.
7Slio-23,a
Mlada, čedna jpd£na
im ttg »dne hfiA« ;d&e a^lr
primernega moiička. Sa mo resne dopis-e na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »V dvoje je lepše«.
7651 -26
Trgovec na deželi
žeii poroditi ^ospedično. k.1 :mc 50—80.000 Din gotovine. — Ponudbe g slifco na o;rla?. oddelr-k »Jutra« pod mačko »Srečna ?pooi.ad«.
7504-26
Trgovec
i lastno trgovino, 5tar 23 let, že-id poročit: gofcpodič-no. staro 18—28 let, vajeno v trgovini. in ki ima n tik a j gotovine. Le retne pomidbe 9 jiiko na ogtat. oddelek »Jutra« pod šifro »Srečna«.	74.1-25
Prazno sobico
preprosto. i 5 5 e gospodična. C--na 80—.100 Din. Po-nmdbe na o.«r!a«ni oddelek »Jutra« pod »Solidna«.
7724-23a
Prazno sobo
mi »olnčno oddam v fpntm	Naslov v
a^la^fra oddelku »Jutra« 7735-28
V hotelir Metropol
odd.irn ve? rr-o-tl-src« So udobeio oprem -: ■ -.n.i h mlečnih s*ob s fce-} /itn hladno l~ri-<l-e, kmpafoV.iini in wm fcfisnfortom.	7740-23
Lepo, zračno «<»>•/>
f prrfn-bfifm	vbodom, od-
r z m	n-i^.-.odn na
1	T C<-«tl li, p~it':e:e. levo.	7759-23
Z? Din mesečno
»-vj-r^m na stanovanje ? fedn; gospodični. ar: sro-t '»-■da, « hrano ali .V>ki^, Ce^nar'eva 4,01.
7743-23
Krasno sobo
H-ou Tabora, »epariraroo, c-rire-ir' :eno. oddam 1 ali
2	bo:'5'ma o?pbam«. Xa-
p.i.ve ogla-sni oddc'ek »Jutra«.	77^>5-23
r>w-d» 2 Din. [ j dajanje suhrri alt :
j (.'trm fa 5 Din. CM) j
Gdč. iz tobač. tovar.
dvorite jiit-m-o v o-idi-.k.u »J-utra«. 7ticiT7-24
Vpo-ko5en.ee
56 let f»ta.r.
znan* z tX''jž« ge«.po # ;ali premoženjem iK-i.-ire pod »Beseh' den« r;a j-odr-nt. »Jutro« Mari bor.	7G25-24
T:, lo- V a? pečefo
in holi ku-je oko. — Od^Tanite ji'n za vedno 5 y-ir-«. Stopite v lekarno ali drogerijo.
114-24
Samec
posestnik, obrtnik, trgo-T.ec srednjlli let v dobri poziciji se želi Fpo^.nati v svrho ženltve z zna-čajno trgovko, naob:-a-ženo gospodic.no. staro od 24 do 32 let, even.uelno s fino samostojno šiviljo. ki razume perfektno svoj poklic, mora biti lepe in prikupi.;Ive zu-np.njostl, čiste preteklosti, dobra ln varčna gospodinja ter dobra kuharica. Po možnosti s kakimi prihranki v svrho razširjenja obrata. —-Ponudbo s sliko je poslati na inseratnl cide-l^k »Jutra« pod Pt*-osro tajnost 193.	7297-25
PoduradnTk F. K.
Mrume eksistence, star 32 let. pravoslavne vere se želi poroMtl z s:c p> •lično od 17 do 28 let f t aro z nekaj Imovine. Pismene ponudbe s fo-totrrafljo pod šifro gradian« na oglas, od d. »Jutra*.	7S23-25
<:^>rem! j^no. sena -iran^ — cd d a <">rmak, Po^^^^ka r !-ioa 20.	77-?3-23
Mlad r'0'Sr>od
d-.bro-rfen in dobro situ-i ::an, želi znan/a z gospodično aii miajU« damo. ki ima večje premoženje. CeittjMie neanonim,ne dopi-?e n« ogl. od-delk »Jutra« pod značko »Prijateljstvo 32«.	7776-24
Diskretno črnko
neodvisno, zdravo, temnih o vi, živahno in lepe postave želi spoznati situ, iran samostojen gospod. Polsvet izltljučen. Pont-.dbe pod št. 555. na oglasni oddelek »Jutra?
7264-24

2 gdč. zdi r^snoda
5>o 500 Din nicfi-ftii. z
v .-o o^-k-bo	m v
-1-.-! vh '.nbrifn' •vami. Franja Buh. T^baJ-na aliea 14.	7775-iS
Prs*7.m> so?x>
s štedilnikom v centru-r:u oddam takoj. Fprej-mem dva gospoda, event. dve gospodični ra c+rtno-v».n,'e. Naslov v og-asr.em oddelku »Jutra«.
7757-23
^/^Hf) 5 fjr,or>r>
in postrežbo ra 500 Dim oddam na Sv. Jakoba trga 5. 779^3
Sobico
•'"Mara gospodu v mirnem i.-aTi	me=*a. Na^'>v
v off'a?nf"m oddelku .Jntra 7S06-23
Orjremr^er.o
•eparirano, lopo. parketira r" mrniio. -id.-m v fso--aa ul-cž CJl. vrata 6 7-S17-23
Sobo
strogo P"tiarirano. s ko-r.-'	:n klossetom, ve
pod --'m rujučera. v novi n - nčna 't-tre.. oddam t" k-v n-'rn; ociiiv Vpra Jati v Dvorakovi ni>" 12. pritlščije	7630-23
Oorem??ero sobo
• ^>nTv»-abo kopa!(n:ee. v sredini	ugodna od-
dam.	v ogl asnom
oddelku »Jutra«. 7Si>7-23
ostro firet»enJm
ee vrneš? Tatjana prihajal	7325-24
Dve punci
i:"ieta dva lušna pojba. f.ika predpogoj. Značka: Prijateljstvo 23« na cgl. cdd. »Jutra«.
7S24-24
i V<s.ka beseda 2 Din.
•Mi u_.jsi.nje r^isi ovn aH i šifre pa 5 Din (35)
Tri čvrste gdčne
iščejo zaradi pomanjkanja zma.rtH.va tebeiig-«teaega z.ikfts^-keg« mioža. Slika zaželjena. Ditkrecija častna #tva.' Dtrpi&e na po-dražm«o »Jutra« v Celje ivh! zrarko: »Vera. Sonja
A'ladka«.
7C< >6-25
S;?mostova daraa
iroteii-g ntna. čedna. pre-m'i>žna. srednjih let, v Mariboru, išče poctiane-tva v »vriM> žeTiitve t starej-šim in*- ligentom. Ponudbe pod š-ifre »Značaj« oa oglasni oddelek »Jutra« Maribor.	7C4!>25
1 Vsaka	1 Din; »
; ta lajanje	'^vs. jj* f
? za Si!r-o ps 5 Di®. I
Kratek klavir
j črn, naneer plošča, stTtroe j vek ril, skoraj nov, kraseei j	prod« Holiubar, Ma-
ribor, Taborska štev. 7.
TS22-26
PSanino
dobro ofera.nje® kupim. — Poncdbe i» og'.a&. oddelek »Jutra« pod žifro »Dober« 7719-26
T r »"vrstno
harmoniko
malo rabljeno po nizki ceni' prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7773-25
Klavir za va?o
2—.1 trre dnovsno. iščem proti primerni od?kodn:ni. Cenjene ponudbe s pogoji ns oglsf-ni oddelek .Jutra ped šifro »Voaški godbenik«.	7865 26
Alt saxo!on
in tolkala
(SeJtl a-gireA) kupi B;7jak, Ljubljana, Tržaška e. 5.
7334 2«
3 (ttSt ite^eila 1 D''. f j dajanj* aasicra t .' l* šifro t« 5 Din. f27
Kara "čke
(harcerjej vsa-ko leto odlikovane z ziarmi in sre-brniara ko:a.;nam"l, razpro daja Op-ka. Kodeljevo 31 (pol-eg Mladlntke-ra doma'!.
7445 27
Mlad doberman
M >e aaM. Vpratetd pri
podrataici »jutra« v Map. i*>ru.	7620-27
Papagajčke
t>e««. -ffiflH. Iv.tDri, ptST« .<««5 raz,po4ilja VekoeiaT e^vvai. V rtaa.-e. 7500-27
£
Kanarčki
bajwr rolerji, dobri pe^r-
«, odlikovan: z ziatimi in srebrnimi kolajnami, naprodaj, kakor tudi pio-me-ne.ke «m.:ee. — Fran.ki Omahn«, Sv. P&tra e. 53«.
76Š7-27
Psa
4 ln pol leta starega, resastega istrijanske pasme, dober brak za vso divjačino, prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« Trbovlje pod •;Pes«.	7830-27
J*iTf?'•
- 't®??'
■S3BK..
] tisti	i Dir^
i da'anie naslov* ali i t\ Kfro r« 5 PIb (»}i j
Prodajo športnih čepic
r4daai prori 104/« prevrzi-agilaemm trgorekeJitu
zatf-topr»ik u la gum j j Jadran im Dalmacijo. G-oga-ia, JtteoSce, Go-ranj-tko.
7643-30
Pia.-če za zdravnike
k-< mričurje, brivce in obrtnike, jopiče za natakarje, m-.Twrje in druge obrti, predipa«iake za kmJKaj«, dom iin obrt i-zdoluj« Ha-mann, Meetoi trg štev. 8.
7540-30
Trafco kcdrauje
80 Dls pojnbna frizaira. Di.nfer Drago, Ljubljana, pri a«rtvi sv. Petra.
7740-M
Svetek
Etikete Sitar
Ljubljana, Sv. Petra c. 18
Zahtevajte ponudbe! — Lastni izdelek! 340-30
Trajno endulira
za 80 Din saloni Hcžtk v Sp. Ši*kii, Medvedova 38. 0<Lprto budi ob nedeljah.
78)1-30
■ri-^^^&ZTrmi*--; -v .A
' i.4Sil --,-• .V ..........
i sa Ka btrse la l Di.n, i
za za
la.anje
šifro r>a
tu jJo-va alt
Pisalni strol
dobro »fcrajijea. Taaae aa
posodo ali po primorni e«na kupo Ivank* Lfflii. Poljanska oeata 16 — VTII/9.
7486-2»
Cesahii stroj
(Bo»haarkrampe4nM«rbh>e)
rabljen, ko.pim takoj. Ponudbe i navedbo cene na naslov: Ivan G o r n j a t, Ruše pri Maribor«.
7436-23
Stoječ motor
<5—8 HP, x g*weratori«oi za ogij«, av<ic«narlča>i bro-
silwi stroj za skobelne nože 7CJmni ter več mizarskih strojev naprodaj. — Ludvik JleTftč, GregorSi-
čova 15/1.	T362-29
Rabljene stroje
rseh vnBt, potrudit« ali »a-htenra-jte ponudbe za wte pri strokovnjaka. Lo<i <"ik ISe.ršii, Grog-orčščerr« 15/1.
7361-29
SkobefnI stroj
male rabljen, tein po<-eol na^>rodaj. DrmovAe* Lven, trg. asnja, Zagorje.
Tlfle-28
Čevflarskl stroj
fCninder) brorzJiiVin. » 550 Din proda Kovači, Framkopaneka Mer. 12.
7801-29
Vs»t» M i D^js. I aa <Uj»b)c autor« al! [
. U Sitro pa S Dta. (»1) ;
'
»Bistra«
avtoprometna dretba i a. *.
v Ljubvjaui, oaananja 6*<nj. občinstvo da pričo« sopet i rednim obratovanjem do« 14. mar«« na vsej progi
Celje—L.uHiana
sn obratoo. po dosedanjem veljavnem voznem redu. — Za čim »ečjj »bitk se priporoča podjetje. 7Ž60-31
Izjava
K fa'a.vi mojega B»ola t 48. št. »I>im«»ijTu'na« dodaj em v pojasnijo, da je posestvo mojega očeta lva.na Goči, R-udniik izročeno meni; oče mi ne dela mTkskih dolgov, torej jc tudi iaijava mojega moiža bre®pemeimil<na. — Angela	Rudr.ik 52.
7563-31
Kodmsto psico
pa^me. mla
i iTudeij ; do. črno aH belo k n p i Robert Baeho. Čakovec, 1 Bučičeva tiiica štev. "5.
7420-27
London Rotarv
najmodernejši in najboljši razmnoževalni s i« ra t. ki sta.ue nov 13.500 Din, skoro nov in dobro ohranjen, radi opwr.it.ve obrata zeio ugodno naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »London Ro-tary«.	7577-29
NavijalnJ stroj
(Spu! m a šiiMi i. ob! ikova I no mi-zo Formtisoh) za likanje nogu ri« m Rur.dkertel- i m<išino prodam. Vzamem tudi profeblago raane no- ! gavio-e itd. Vprašati na ; podružnico »Jutra« Jeseni- ; ce pod »Proti blago«.
7<V!4-29 !
Pro«Iara:
3 olTiici, 2 vrtaln-S:«.,
sorarkov bnis. kompletno strojno ključavjiičarsiko orodje, t& gotovino ali soudeležbo. Vprašanja pod »Oijervtc na oglasni oddelek »Jutra«.	76S6-29
Mizar, skobelni stroj
un-iTorzaini. i- bro ohranjeni, kup'm Ponudbe ;>ot!a-ti na M. Sok, Škofjavae pri Celju.	7664-29
Pis al"! s troj
kupim po »izki cetii. Ponudbe posiati n« nasiiov A. šem/rl, Kranj Klan«.
760! -29
Članom »Vzajemne pomoči«
r likvidaciji, v Ljubljani.
Kdor želi nadaljevanje zavarovanja poam-rtaine m dote, ki kna printopninio plačano, naj »e iglasi pri Alojziju Kralj« v Skofji Loki. Na pismena vprašanja odgoivarjam samo proti prUočema 2 Din inam&i.
74fi3-31
Članom »Vzajemne pomoči«
Kdor si želi nadaljnje zavarovanje za posmrt-nlno ln doto, naj se oglasi s polico, ali če Ima plačano pristojbino. Dam mu brezplačen nasvet. Pri pismenih vprašanjih priložite znamko za odgovor. Avg. škof, glav. zastopnik za dravsko banovino, LJubljana. Borštnikov trn- 2-1.
»846-31
>	Or-seda 1 Din,
la lajanj« naslov« afi sa Šifro pa 8 Din. (3g)
Na prosiovoifiri
javni dražbi
prodam šestsedežeo odprt avto v brezhibnem stanju, z avtotabsno koncesijo za Ljubljano, ali brez iste — v garaži Jugo-Auto. dne 20. marca ob 3. popoldne.
7859-32
Ljubljanski lovci!
Dna 16. aarea o* 10. bo
v Kamnika na javni draib: oddan za dobo 5 let lor občaoe Men«ei. Lovišče j«
«« aajlepftib t biiiaEi LjnbJjaae.	7512-^e
»t 107.	7431-32
Razglas!
DraJha divjih pet«iiaoT M. bogatega lova 6uk. obilne »e v rii 15. marca 1933 pri eree. načei^tvv v Kamr.iku Vabinvol — lupatisuvo <V4-njice.	7-131-až
Na Javni dražbi ugodno naprodaj
osebni avto, 13. marca ob pol 11. na Gori 23. p. Komenda. — Omara 6 predali, 13. marca 1933 ob pol 15. v LJubljani, Rožna dolina 1-5. — Dva kub. metra hrarfco-rlh f rižev, 16. marca 1933 ob 9. v §t. Vidu prt etični. — 2 konja radlo-aparat, razno pohištvo, 18. marca ob pol 9. v Dol Lendavi 52.	7793-6
j Vsak* beaeda 1 Du. i w datanje aMlm aS | »a Ufro pa 5 Dnu (88. j
3000 kg sena
pa 75 para — kake? tedi
300 kg čebule
»obe, po Din 1.30 proda Marij* Sooj. Mala va« — poku Jot ca.	7537 18
Lečo
kater te«
orehova Jederca
awff najceneje Sever 4 Kooap.. Ljubljane. 7444-33
Grmičevje ribezla
dokler traja aaJoga po nčzfci	dobite v Robo
riče>vi altei 5.	737S-SS
15.000 kg sJad. sena
vezanega v bale, prodam Din 0.70 ali pa istega ta-m/?sijam xa dobro dolenjsko ali Štajersko vino. Puntar, Logatec. 7606-38
Semenski oves
domač, iejp in Kst, r vsaki moožiini razpočilja tvrdka
Iva« Rojnik. Slovenj gradeč Zahtevajte ponudbe in rzo-reo.	7507-38
Marelice
»Det>e4o rano« dobite pri Sol. apraviteJju na Ska-ručmi nad Ljubliano.
7454-38
Za žganje
ali Jabolka
Kamenjan razično m a e t
za čevlje. — Ponudite na ogias. oddeieik »Jutra« pod značk« »Zamenjam«.
7S57-33
Vsaka ooseda i Din. 1 sa dajanje naslov* ali i z« Kfro pa 5 Din r34: j
Lepih Jabolk
prodam vežj® mnoiino. —
Pomožna pošta Uotr<-dež.
7591-31
ik* oeeeda l D10 aa 'iajmnje rmdvrm al' »a Pfro pa 5 Din. rS5^
Srebrne krone
staro zlato In srebro
k a p a j e rafinerija dragih kovin. Ljubljana. Ilirska ni. H. 98 — vbod '.« Vidov danske ceete. pri gostilni M ožina.	70
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih aonah
CERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Prazno sobo
in opremneno
prtpraTno tudi za pisarno t>o nizki ceni oddam souporabo kuhinje Krojaška 5-H (iz Mest-0 e<ra trtra 20- ln Roch . restnl trg 5-IT. 7814-23
Ooretn!'eno sobo
z 2 aii 1 rvw-te!jo in po pf^-;^ vb '—i * vrn orir.-flvno za zakomski \nr. oddam ryii7rve v mlokarn' na Vodovod^' iwe.5j j«. 30
TO.-. .T.!
I Si>O-SJ

' .-■-I.-'-.•-'-.' -	•


i-^sjm
iK
: .vi--.• ••;-.
-.-Iv,?
		
E		
		
		
OMšm LjnMJaaa
pn^frebM ■av«
Sostanovalca
r»v... -f'nrn! k solid '■"'■' -podu. yas'ov v oddelku >.J'i-ra«
7S66-23
Or>rem!!cno sobo
dve OS"b '?o«.r>f)d;f;ip o d rt a m takoi a!i s 15. marc-m v Gl;nški a'. 5'J. ob "ramrvaju poleg tobač s» (»varne.	78SC-23
'V^v'
1 ''-a.-:
Onrem!>eno sobn
7>n A1 '4t«androv-	1
dim bc-ljSemu gospodu. — y .s'ov v oglasnem 'dl^kn »Jiitra«.	7911-2S
Leno sobo
t vso iskrbo idda boijg-oft«bi Ravnikar. Gr°gor6i ževa n!'c*. 5. dvori«'«1 1 naitropje.	7907-23
■Mm
jst^m
Globoko užaloščeni naznanjamo prettižno vest, da je naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod
p m
-v' -.>- ! )! a
m ?
g	Sn TT. vhodom. v
r*'n' .Tn -1 'a poceni od d'm. Na-lov v offlas-nem »Jutra« 7S88-23
P>!stanoVf»!ko
S svoji! m pofteljniln per! b>T a i brez «>'Bjm-m ix>
rurk'	v sredi>n" m^s-ta
t' n v v oglasnem .ddelku •Jutra«	7904-22
s pr^s-im vhodom. maniSo ■^ir^m-1 jono m večjo Dri T r*> oddam aa Meertne« tr 311 SL !3/2.	7900-25
""ciiif'
Mvšl lelcas^sip m Mšsil posestnik
v soboto, dne 11. t m. po dolgem, težl-iem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče irurno preminil.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne IS. marca t L	wr!
iz hiš« žalosti, Aleksandrova cesta 10, na pokopališče Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 14. t. m. ob 9. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
m
V Ljubljani, dne 1L marca 1033.
ssot
'mM
f vM:;j
"^mriT?.! MAYK, brat — MARY SUŠNIK, roj. MAYK, KARLA MATR, sestal PH. MR. RIHAED SUŠNIR, svak — TEJA MAYR, roj. VIRANT, svakinja — PH. MR. JOSIP SUŠNIH, nečak — MIRA MAROCHINO, roj. MATR, nečakinja
VELI KA
POMLADANSKA
NOGAVICE*
Din 3.-,
6.50, TJ50, t^,	XBu—v
poeebno priporočljive
moSke pv
la 20.—,
preje Dta^B,
3.-,
4.—, 5.—, 6.—,
otroške od Dhi 4.
dalj®
KONFEKCIJA:
Krila «••:..	Din
ohlc^t ^ v p	> Iport. plaSCI zadnji model >
sngt. najnovejši model	>
Junpctf nor B&Hln PLETENJA:
rtmnrtri brez rokavov	Din
danrlri s rokavi , .	>
otroške obleko* ■ ■	>
58.-98.-150.-175.-
75." 85.* 65.'
Bogata »loga •trošfefh voričkor
TRGOVSKA HIŠA
Aut ICrlsper, Ljubljana
Mestni trg 26	3798	Stritarjeva ul. 1-3
Vsaka beMKla l Din. ta da)anj« naslor« alč za Mfr« p. 5 Da. (371
Alo.lz Grebene
naknp in prodaja r r e i. Ljubljana. Dunajska t. S8 69-37
Štajerske mošančke
stalno dobite po najnižji ceni pri
GOSPODARSKI ZVEZI
Moko, pšenico In koruzo
vagonsko blago dobite od prve roke po borzni dnevni ceni, ako pišete dopisnico na naslov A. Vesel, Hotel MlkJlč, Ljnb-Ijana. 96
Za preobleko zoS
foteljev itd. najlažje kupite blago 12 krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri
R. SEVER
Marijin trg štev. 2 Zavese, odeje, perje, puh.
Vsa, kar
*t?
dobite v »Jutrovemc malem oglasniku.
Zahvala
Vfeem, ki so nam ob prebridkl tegubi naSega ljubljenega soproga to predragega očeta, gospoda
IVANA ZAMLJENA
stali ob strani in lajšali bolest, naj iskrenej5a zahvala.
Posebno se zahvaljujemo pre£. duhovščini, g. op dr. Romanu Tomincu za tolažilne obiske med boleznijo, per. društvu >Slavec< za častno spremstvo in ganljive žalo-stinke, g. ravnatelju Dražilu za v srce segajoči govor ob odprtem grobu, gg. obrtnikom za mnogbrojno spremstvo in vsem darovalcem cvetja.
Se enkrat vsem prisrčna zahvala. LjnbljgMm, dne 12. marca 1933.
5798
Globoko žabi joči ostali.


ZAHVALA
Vsem, ki so spremiš očeta, gospoda
naSega Iskreno ljubljenega
na zadnji poti in nam lajšali našo težko bed, Izrekam* našo najtoplejšo zahvalo.
Zahvaljujemo se posebno preč. duhovščini, domačemu učiteljstvu, pevskemu zboru Sokola iz Radovljice, gasilnemu društvu, Posojilnici v Radovljici, g. zdravniku dr. Šarcu za požrtvovalno skrb, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov to končno vsem, ki so se tako mnogoštevilno udeležili pogreba.
Zapože pri Lescah, dne 11. marca 1933.
8780
Žalujoči g stali.
^ i
is. m. 1933
LJUBLJANA, Mestni trg 17
> JUTRO« St «1
IS
Nedelj HL 1853
W. MDCJCAUER:
13
Hana išče poti
Roman.
Tedajri se je Hani zazdelo, da ga razume. AB ji Je hotel s tem odtoriti ljubezen? AH je bila ona tista, ki je hlepel po njeg? Mar jo je taiko malo spoštoval, da so se njegove želje upale približati ženini sestri? Vsa potrta od te misli je vstala, da bi odšla. Nič več m hotela biti sama z njim. Oh, postala je bila prosta divjačina, plen poželenja kateregakoli moža! Če bi bila imela ob svoji strani močnega, vdanega tovariša, se ji vse te strašne reči, ki jfih je zdaj doživljala, ne bi mogle pripetiti. Ta bi se postavil zanjo! Tako je bila pa brez zaščite, na milost ra nemilost izročena nesvetim željam. W<o4fgang ie začuden vzdigni glavo, ko je slišal njen odločni korak.
»Zakaj pa odhajaš?« je vprašal. »Ali se ti zdim zato tako zoprn, ker sa me videla kratek hip neobrzdanega? Obljubim ti, da te ne bom več nadlego vaj s svojimi srčnimi zadevam. 2e davno vem, da si strašno hladna in sebična natura, a da mi boš to tako očitno pokazala, vendar ne bi bii pričakoval. Zdaj se ne bi niti več čudni, če bi pred vrati počakala Liže in ji planila naproti: .Misli si, Liza, Woifgang ljubi drugo. Ne poznam je, tn tudi ne; sami Bog si ga vedi, katera bi utegnila biti' — m kar še govorico ženske pri takiih prilikah. Vidim, da sem te zelo precenjeval.«
Hana je obstala.. Mahoma jo je obšlo spoznanje, da se je zmotila. Stopila je k VvoSrgangu in ga pobožala po sklonjeni glavi. »Ne zameri mi, Wolfgamg,« je poprosila. »Tole je bilo zdaj veliko nesporazumlijenie. A veš, zadnie čase so moji živci v takem stanju, im, kakor si pravilno pripomniti, tolikanj sem zamišljena v svoje lastne skrbi, da obrnem vsako najmanjšo besedico nase.«
Vzdigni*! je glavo ki jo debelo pogledal.
Tedaj se je sklonitla k njemu. »Če ti morem v kaki reča pomagati in če si hočeš proti meni olajšati srce, verjemi, Wolfgawg, da nisem taiko slaba, kakor se ti zdim. A saj si močan in odločen mož. Gotovo boš kmalu zmagal v teon notranjem boju. Dandanes ga pač ni zakona, v katerem ne bi bil ta a K oni že spoznal iizkuš-
nterv. Pa saj je toftko veri, H so močneJSe od ti eutrUMh čuvstmA
vzkipov. Vidva z Lizo spadata drug k drugemu in se bosta spet in spet našla. 0 tem sem trdno prepričana.«
VVolfgang jo je hvaležno pogdedai »Gotovo imaš prav, Hana,« je dejal. »Kar dobro mi je delo, da sem vsaj enkra/t odpri drugem« človeku srce. Tako težko je prenaša« vse sam v sefcd... In res je: ne maram, da bi se Liza zaradi mene vzmerrmrjafei. Gotovo bo vse to kmalu miniHo. Liza je tako čista m jasna draša — in vsa ta reč morda ni toliko vredna, kolikor bti jo bcfeia.«
Hani se je zdelo, da je postalo njeno žSvijenje puščava, v kateri se je zaman ozirala po človeku, ki bi se zavzel zanjo. Naj se ie Liza še tako ukvarjala z njo, vendar je biia preveč žena in mati, preveč zatopljena v drobne vsakdanje skrbi, da bi jfi bila mogla biti v duševno oporo. Obdajalo io je kakor gosta megla, ki je ležala na vseh rečeh in ki je ni mogla predireti z očmi, da bi spet jasno in zanesljtivo videla svoj cilj. Dosleu je zmerom vedela, kaj Ž ,'e storiti, in ni Mi a izmed tistih, ki živijo Kja v en dan, ne da bri misli M delj kakor do najbližje bodočnosti VSdela je svoje življenje v zagati, iz katere se ni znala sama rešiti. In tisti, ki ga je imela za svojega vodnika in bi mu bila rada zaupala svojo usodo, da bi jo vzel v svoje krepke roke, se ni več oglasil. Kdo ve, ali je bil zdaj v Parizu? Ali so ga bile dražestne Parižanke tako omamile, da jo je bil popolnoma pozabil? Le kako je mogel odpotovati, ne da bi se bi! poslovil od nje? Trudila se je, da ne bi več mislila nanj in bi ga izbrisala iz svojega življenja, zakaj ob misli nanj je morala spet in spet vzdrhtevati, med tem, ko je hotela pogumno prestopiti ta prepad, ki je bfl zazijal v njenem življenju. Štirinajst dni je bilo že minilo, odkar bi se bil moral spet oglasiti. AM se še ni bil vrnil s potovanja? Ali res ni več mislil nanjo?
Nekega dne, ko se je spet vračala z jalove šn utrudljive poti v mesto in z jezo misli'!a na plešastega poslovodjo, ki jo je bili odslovil, je opazila v podzemeljski železnici mlado dekle, s katerim sta bili skupaj hodili v trgovsko šolo. Tovanišica je bila tako elegantno oblečena, da bi jo bil človek imel za pravo aristokratko. A Hana je vedela, da je bila silo revnih ljudi in da je tiste čase, ko sta se še skupaj učili stenografije in strojepisja, mnogokrait tešča prišla v šolo, ker so doma dobesedno stradali Hana je takrat rada delila z njo svoj kruhek, ker ji je bilo veselo, živahno dekle
z madonsJAn obrazom pod fciuStravftiri lasmi kdo
patično. Ln zdaj se je bila tako izprememla? Hana je izprva nki
ni spoznala, a Uršula Brievova, kš ji je sedela nasproti, se ji je ves čas veselo smehljala. Tedaj se je spomnrula. kdo ie, m sedla k njej, in Uršula ji je povedala, da je dolgo služila v neki ve+iki trgovini za koaifekcajo in da se je zavzel zanjo šef podreja, ki jo je nekega dne po naključju odkril v oddelku za pletenine. Dal jo je izobraziti za Mm, in zdaj je igraila pod imenom Ushy de Bry velike vloge; z udržanim nasmeškom je zaupala Hani, da se hoče njen nekdanji delodajalec poročiti z njo.
»Dajte, gospa Reimihofdova, obiščite me kmalu kaj,« je dejala živahno; »v Zehlendorfu imam predražestno majhno vilo.«
Hana jo je nekam odisotno poslušala, a v srcu je biLa vendar vesela dekletove sreče. »Kar zdajle se penite z menoj, če utegnete,« jo je vabila Uršula. »Dan je šel tako po vodi; s tem časom, ki vam še ostane, ne ukrenete ničesar pametnega več. Nu, dafte, storite mi to veselje; aH imate morda drugačne namene?
Hane v njeni potrtosti prav za prav ni mikalo še globlje pogledati v Uršulino srečno življenje. Zavidala ji ga sicer ni, a vendar x> je bolelo videti, kako se je bilo temu veselemu bitju vse oosrečilo in kako je ležalo življenje zmagano pred njo, med tem. ko je imela ona, ki se je čutila nekdaj tolikanj zmožnejso od Uršule, prazne roke im jalovo preživljala svoje dni. Pri kaki drugi priliki bi se bife gotovo nesebično veselila Uršulinega uspeha, a zdaj, ko mi bilo videti težkim izkušnjam ne konca ne kraja, se ie bala, da ie ne W ob pogledu na svetlo življenje te sreonice premagala nevoščljiivost
Toda vse upiranje ni nič pomagalo. Uršula je nd izpustila in Je veselo in razposajeno čebljala vanjo, dokler se nista pripe-fei v Zehlendorf in ni Hana res krenila z njo proti vffi. Vilica je bite res predražestna; velik vrt je obdajal hišo, ves v prvem pomladnem cvetju, in velik ovčarski pes j im je pritekel po stopnicah naproti ter veselo polizal UršuH roko. Čedno oblečena hišna Jima je odklenila vrata. Stali sta v visoki veži, ki je segala do vrha hiše. Gko>!i in okoli je bila galerfa, s kaitere so vodila vrata v gornje sobe. Nekaj pisem je bilo prišlo; podali so jih Uršuli na srebrnem pladnju, med tem ko ji je sobarica sezuvala galoše. Vse je pričevalo o udobnem, omikanem življenju, in Hana se je vpraševala, odkod je mala Uršnia dobila vse te talente, ka se jffh doma gotovo m mogla na vzeti.
Nikar se ne zakasnite s svojo naročbe
Mehanična tovarna opank in obutve
PETAH M. DUMITROV, Pančevo.
l^fiflllt. IsJftlJJf 18
iz vseh krajev dravske in primorske banovine, ag&ne in poštene, takoj sprejmemo. Ponudbe z referencami na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Vesten 2250«.	3770
ZA BAN 16. MARCA OB t§. URI JE RAZPISANA
JAVNA DRAŽBA V CELJU
Aleksandrova 1, sledečih predmetov: pisalni stroj, dobro ohranjen, znamke »Adler«, registrirna blagajna »National« registrirajoče 999.99 s protikontrolno napravo, velika »Wertheim« blagajna (za kako večje industrijsko podjetje ali denarni zavod), amerikanska pisalna miza, več praznih kartonov itd.	3769
člane bivših likvidiranih m v likvidaciji na-
ftafajossh se pomožnih felagafn
(Viljemua pomoč, Exportna zadruga, Maribor Itd.) do 70 leta starosti sprejema pod Izredno ugodnimi pogoji in proti skrajno
nizkim dajatvam
SoHjalno-zavarovalp.o drrsštvo »HUM ANITAS«, reg. pomožna
blagajna LJUBLJANA, Novi trg 5.
PIŠITE šE DAXES PO PROSPEKTE!	3718
Najnovejši modeli dvo-koles, otroških in igrač-nih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles in izbira. Najnižje ce-otroških vozičkov, Ljubljana, Earlovška c. 4. ne. Ceniki franko.

i® W S Ss*
od tt FRANK in DRUG GENERALNO ZASTOPSTVO tt.
p« SF^^a
r DI
A. G, STUTTGART
Poslovne prostore za BOSCH predmete, kakor tudi za prodajo avtomobilskih potrebščin, zlasti za avtomobile znamke BEICR ter prodajo gume SEFiERLENG se nahajajo na Washin?rtonovem trgu št 1, nasproti borze. (Telefon: 26-67 in 20-17.)
Jugoslavensko issdustrlšsko I trgo«
vaško De B.,----
KOKOŠJE, PURJE, GOSJE in RAČJE
NAVADNO, S STROJEM ČIS CENO in COHANO
PO ZNATNO NIŽJIH CENAH.
VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO
DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI
<4la&ovee

Stare kovine m odpadke
cakor: nikel, alpaka, kompozicije, kositer, bele kovine, aluminij, cink, baker, med in drugo kupuje proti gotoviid
Dragotin Schreiber podjetje za izkoriščanje kovin, ZAGREB, Vlaška ul. telefon o5—60.	2658
Telefon 59, 60, 3, 4*
bodo nadkriijila izvrstna
JAVNA ZAHVALA
Neizmerna hvaležnost mi veleva se tem potom zahvaliti gospodu dr. Robertu Bhnnauerju, specialistu za kirurgijo m pnmariju v Ljubljani, ki je režil življenje moji dragi žen-M Luciji, s svojim velikim znanjem in spretno operacijo katero je v najkritičnejšem stadiju njene težke bolezni s po-polrnm uspehom izvršil. Tolikemu znanju sposobnosti in £ žrtvovalnosti se lahko vsak v najtežjih boleznih mimo zau£
Dolžnost in večno hvaležnost izrekam za pravo mrottv vitev težke bolezni in pravočasno odločitev za operacilTeo-s^du d, Viktorju Marčiču na Jesenicah, „ vso nj^ £
Najtoplejša zahvala vodstvu LeoniSča, ter čč. sestrr* a zorno oskrbo in postrežbo.
Andrej Jeglič.
trgovec In posestnik, Lesce.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
mizarskih del, krovshih in kleparskih delf vodovodno, plinsko in električno
inštalacijo
za zgradbo v Splitu.
Proračuni in razpisi se dobe pri podpisanem zavodu v vložišču od 11. t. m. dalje, med uradnimi urami.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 18. t. m., do pol 12. ure dopoldne v vložišču Pokojninskega zavoda, Gledališka ulica 8/TII. v Ljubljani.
n. zavod za nameščence
v Ljubljani.	3753
i
I največje domača odpremrte ivrdke fif^irosijEvsTa pvufcjc ^t^ DoaAvrrsij
PROIZ-VOD G.',AJB!t IN PRIBORA
Nikoličeva -ul l^rc Violine—cd Din. &>he CTifaps^- -158- m Mandoline ■■ I03.~ -žlarmonil js •• *75.~ • Havajske gftore, la-omotiSne harmonike, trube, saksofon: i.t.d. po najnižjih cenaiv
ZAHTEVAJTE
bitesplcLČTii poučni
PERJE
puhasto trg 32.— Dir, oelo 43.—, puh 140.— -.pošilia po povzetja l^epo volno m žime najceneje prodaja
SEVER Marijin trg Stev. 2.
ZAHVALA
Za mnogobrojne izraze globokega sočustvovanja ob nenadni izgubi našega prisrčno ljubljenega, nepozabnega, predobrega soproga, tateka, sina, zeta svaka, gospoda
ARIJANA TREPP«
TOVARNARJA
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi prerani zadnji poti, č. g. župniku, gg. patrom, bratom Sokolom, starosti g. dr. Zdolšeku za ganljivi govor, požarni brambi in načelniku g. Zakotu za poslovilne besede pevcem za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem prekrasnih vencev' sploh vsem, ki ste nas ustno ali pismeno tolažili v tej težki izgubi.
Bog plačaj!
Brežice, dne 10. marca 1933.
V neizmerni boli žalujoči ostali.
Delo
3697
1oM d*aea t M
t reklih 6u<ih le MjJsžj« weai. i.
a< doma opremi doimaAo pirtilnioo. Damo	m-
ionw»r dri. a i<m Is mu odkupuj«.
'enirae, <W»ti mo prejo ia ixpl» Miif^jmrf) mndo u pletenj«, k»r do-nmogo n Tvahiib pipfm. 0» VvSm« 4el»ti to i« «1 o ii tt. ohroi t* •« umpno n gra 8»pT<Ksj>ekte m tW<fto: D«ma^> p(«ta.rsk« todanti
Jo»ip K&IO.
Maribor. Tnrt>ar >erv* 8 txM. 6.
878
Urejuje Davorin Ravlien. fzd»is> -» lrnn^^ii	A
svetovno znana igralka Fo^fOma, more vsaki ženi služiti kot vzor dovršeno negovan ne lepote, zato rabite tudi Vi Porec;iI-Cold-Creme, ki zaradi svojih koži sorodnih najfinejših sestavin pronikn^ v samo kožno staničje in direktno čisti, osvežuje, obnavlja in pomlajuje tako temeljito, da se v najkrajšem času opazi prednost te plemenite kreme. Porenal-Cola-Creme se uporablja navadno ponoči ali za jako suho lice, dočim se za preveč mastno lice priporoča Porenai-Crenae (suha). Ta krema varuje obenem, obraz pred kvarnimi vplivi vremena, a Ja najboljša podloga Porenal-pudru, ki Je ne samo zajamčeno povsem neškodljiv, temveč zaradi svojih prekrasnih mnogoštevilnih barv potreben vsaki ženi, ki želi doseči trajen mladentški, negovan in v istini dovršeno lep izgled. Porenal-Creme (Coid ali suha) po Din 18.— ter puder po Din 24.— se dobiva v vseh boljših trgovinah te stroke ali jo pošilja po pošti Nobilior-perfti-merija, Zagreb, H i ca ?A, Jelačičev trg 15.
OBELITE SVOJE ZOBE!
1
Ribnikar Za Narodno tiskarno d7d. kot tiskarnarjt Franc Jezeršek. Za inseratni dei je odgovoren
P *
za tri
stopinje in v treh dneh!
NI več drgnenja a ičetkieo, nekoristnega in raz draži ji-vega. P osi užite se edinega postopka za odpravitev grdih rumenih madežev: en centimeter KOLYNOSA na stihi ščetki d\-akrat na dan. Po treh dneh boste videli razliko.
KOLYNOS ozdravi nsta, dela dih vonjiv in daje zobem njihovo pri rod no belino.
KOLYNOS
antiseptično sredstvo.
oa.jlsdatoejie sredstvo ca oeg><>T»-ttje iob. En centimeter ssdretoje.
Aloji Novak. Vsi * I^abljaii.