LETO XX. — številka 84 Ustanovitelji: občinske konference SZ.DL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ, sreda, 8. 11. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tidensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Organizacija zdravstvene službe na Gorenjskem V prihodnje dva zdravstvena domova Zbora kranjske občinske skupščine sta na zadnji seji sprejela odlok o ustanovitvi regionalnega zdravstvenega centra s sedežem v Kranju Od aprila letos velja v Slo- | veniji novi zakon o organi- ' zaci j i zdravstvene službe. Ta zakon v primerjavi s prejš- | njim daje novim zdravstvo- , nim centrom tudi večje nalo- j ge, hkrati pa omogoča uspeš- | nejše delo tega strokovnega | organa zdravstvene službe. Razen dosedanjih nalog bodo zdravstveni centri morali spremljati tudi zdravstveno stanje in higienske razmere prebivalcev, pripravljati bodo morali programe zdravstvene, ga varstva, usklajevati strokovno delo zdravstvenih zavodov itd. Zdravstveni zavodi pa 15odo morali upoštevati tudi strokovna navodila, stališča in mnenja zdravstvenega centra, in sicer predvsem tista, ki zadevajo organizacijo, obseg in strokovnost njihovega dela. Tako sta na zadnji seji kranjske občinske •6kupščine oba zbora sprejela odlok, da bo v prihodnje za vseh pet gorenjskih občin en zdravstveni center, ki bo imel sedež v Kranju. Strokovni svet dosedanjega gorenjskega zdravstvenega centra, ki je sredi septembra razpravljal o reorganizaciji zdravstvene službe na Gorenjskem in pripravil tudi gradivo za zadnjo sejo kranjske obHnske skupščine, je predvidel, da bi bila v pri- hodnje na Gorenjskem dva zdravstvena domova. Za kranjsko, škofjeloško in trii ško občino naj bi bil en zdravstveni dom s sedežem v Krm ju, za jeseniško in radovljiško obč;no pa s sedežem na Jesenicah. Oba zbora kranjske občnske skupščine sla se s t"kšnim predlogom (Nadalj. na 2. str.) Kratkoročna prizadevanja Na večini prvih zasedanj občinskih konferenc zveze komunistov na Gorenjskem so člani v razpravah in referatih ugotavljali, da delovne organizacije povečujejo osebne dohodke na škodo skladov. Znani so celo primeri, da so v nekaterih delovnih organizacijah povečevali osebne,, dohodke prav takrat, ko so poslovali z izgubo. Tržiška Bistrica je v Bistrici v noči od nedelje na ponedeljek tik pred mostom spodkopala del avtoceste. Avtocesta bo nekaj časa zaprta za ves promet — Foto Franc Perdan Takšria ki atkoroč:ia prizadevanja pa še malo niso v skladu z reformo oziroma stabilnostjo gospodarstva v prihodnje. Vse bolj se v nekaterih delovnih organizacijah uveljavljajo mnenja iti težnje: »Če pri sosedu lahko, zakaj pa ne bi še pri nas?!« Pojavlja se namreč, da v tistih delovn'h organizacijah, kjer nimajo nobene ali pq prav malo motnosti za vedno večje dviga rje osebnih dohodkov, posnemajo one, kjer si to res lahko privoščijo. Ponekod so se takšna prizadevanja že tako z.akoreninila, da kakršna koli drugačna mnenja in opozorila o dolgoročnem programiranju zadenejo na gluha ušesa. Zato se ho prej ko slej treba odločili in ugotoviti; do kam sežejo meje rentabilnosti in katere so tiste delovne organizacije, kjer dolgoročna programiranja prelagajo na jutrišnji dan. Sicer je res, da se občinske skupščine in banke težko odločajo za ta korak. Konec koncev je danes tudi od teh delovnih organizacij odvisen njihov trenutni dohodek. Vendar pa je tudi takšno gledanje »skozi prste« prav tako kratkoročno in nevarno, kot so kratkoročna in nevarna prizadevati i a v tistih delovnih organizacijah, kjer menijo, da so lahko skladi tudi malo maniši. samo da bodo osebni dohodki večji. Reforma ni muha enodnevnica, ki jo bomo iutri pokopali. Nasprotno, nierii koraki so nezadržni. Zato bi bilo prav, da bi ponekod začeli mislili tudi na jutrišnji dan, sicer bo zdravljenje posledic preveč boleče. Nismo nasploh in za vsako ceno proti zviševanju osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. Menimo pa, da naj jih zvišujejo tam, kjer to omogočajo doseženi uspehi! A. 2. VAS VABI, da si ogledate V DELAVSKEM DOMU V KRANJU Razstavo in prodajo pohištva ter športne opreme, ki je odprta vsak dan od 8. do 19. ure vse do 16. novembra 1967. Izreden popust Brezplačna montaža in dostava do 30 km Odobravamo potrošniška posojila Obiščite nas in zadovoljni boste! KOKRA — KRANJ NA SALONU POHIŠTVA'67 cm Trgovina MAJA Prešernova ulica 11 vam je pripravila PRODAJO PLETENIN IN KOMBI NEŽ po izredno znižanih cenah ženske kostume po 130 N din — prej po 316 N din ženske jopice po 72 N din — prej po 128,60 N din nylon kombineže po 19,50 N din — prej po 30,60 N din Priporoča se trgovsko podjetje ELITA — Kranj Bohinjska Bistrica — Pred kratkim sta se trgovsko podjetje Koloniale Bled in Modna oblačila iz Ljubljane sporazumela o preureditvenih delih na stavbi, ki so jo pred leti začeli graditi v druge namene. V spodnjih prostorih je pred-, videna samopostrežna trgovina z bifejem, zgoraj pa bodo Modna oblačila imela svojo šivalnico. Predvidevajo, da bodo s preureditvijo prostorov končali do 29. novembra. (Nadaljevanje s 1. strani) V prihodnje dva... Strinjala, vendar pa sta na predlog sveta za zdravstvo tudi ugotovila, da je gradivo o reorganizaciji zdravstvene službe nepopolno. Slabo so namreč prikazane strokovne, ekonomsko-finančne in orga-nizacijsko-upravne prednosti nove organizacije. Izdelana tudi ni samoupravna in upravna ureditev novih zdravstvenih zavodov. To pa bo med drugim lahko povzročilo precej težav pri Združevanju nekaterih zavodov. Do dokončne reorganizacije zdravstvene službe ni ostalo niti polna dva meseca. Če hkrati še ugotovimo, da že dosedanje delo na reorganizaciji ni potekalo tako kot bi moralo, potem je najbrž treba upoštevati priporečilo občinske skupščine naj zdravstveni dom v Kranju in regionalni zdravstveni center (ta bo dejansko ustanovljen šele, ko bodo odlok sprejele še ostale gorenjske občinske skupščine) pohitita z reorganizacijo. Ce med drugim ugotovimo Še to, da najtežje delo niti še ni opravljeno (ugotoviti je treba katere dejavnosti bodo v prihodnje odveč, katere in koliko strokovnih delavcev se bo dalo razporediti na druga delovna mesta in katere ter koliko jih bo treba odpustiti iz upravno-administrativnih in tehničnih služb) potem časa res ni veliko. Razen tega pa nesistematična naglica in morebitni odpor posameznih zdravstvenih delavcev (poseb. no zadnjega je bilo do sedaj ponekod precej) lahko naredijo več škode kot koristi organizaciji zdravstvene službe na Gorenjskem v prihodnje. Zato zdravstvene delavce na Gorenjskem v teh dveh mesecih čakajo dokaj težke in odgovorne naloge. A. Znlar 50 - letnica Oktobra in dan republike Proslavljanje 50. obletnice oktobrske revolucije so v jeseniški občini razdelili na dva dela. Tako bodo 18. novembra odprli razstavo Oktobrska socialistična revolucija in povabili na otvoritev vse udeležence revolucije in predvojne aktiviste. Takrat bodo izvedli tudi krajši kulturni program. Drugi in hkrati glavni del praznovanj pa so v jeseniški občini združila s proslavami dneva republike. Podrobne programe praznovanj za dan republike pa bodo še naredili. A. ž. Pester program v počastitev oktobrske revolucije v Domžalah Kot v ostalih gorenjskih občinah tudi Domžalčani proslavljajo 50-letnico oktobrske revolucije. Program proslav obsega športna tekmovanja, proslave po šolah, delovnih kolektivih, centralno proslavo pa bodo združili s počastitvijo dneva republike 29. novembra. Do sedaj so že končana športna tekmovanja v strel-stvu in nogometu, medtem ko bo tekmovanje v kegljanju še ta mesec. Vse osemletke domžalske občine so v počastitev oktobrske revolucije priredile kulturne programe in proslave, na katerih so sodelovali učenci domžalskih šol. Praznik V počastitev 50. obletnice oktobrske revolucije je bila v soboto v Kranju slavnostna akademija, na kateri je nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Akademije *o se udeležili tudi nekateri še živi udeleženci revolucije iz kranjske občine — Foto Perdan oktobrske revolucije so počastili tudi z otvoritvijo nove šole v Moravčah prejšnjo soboto, ob tej priliki pa je bila v soboto v Moravčah tudi svečana akademija. V kulturnem delu akademije so s programom sodelovali otroci osnovne šole iz Moravč ter glasbena šola s pevskim zborom in recitatorji. Domžalski delovni kolektivi pa so se oktobrske revolucije spomnili s proslavami po posameznih delovnih organizacijah. Centralno proslavo 50-letni-ee oktobrske revolucije bodo v Domžalah združili s proslavo dneva republike 29. novembra. Na to proslavo, ki bo v dvorani kina v Domžalah 21. novembra ob 19.30, bodo povabili tudi štiri preživele udeležence oktobrske revolucije iz domžalske občine. Ob tej priložnosti jim bodo verjetno podelili tudi naziv častnih občanov domžalske občine. V kulturnem delu proslave bodo sodelovali orkester domžalske glasbene šole; pevski zbor in recitatorji — skupaj bo v kulturnem programu okoli 150 nastopajočih. V. Guček Praznovanja na terenu Odbor za proslavljanje 50. obletnice oktobrske revolucije v kranjski občini je pripravil poseben program za praznovanje te pomembne obletnice na terenu. Program je sestavljen iz 53 barvnih diapozitivov na temo revolucije, glasbenih vložkov in recitacij. Celoten program, ki sta ga pripravila Milan Tepina in Jože Kavčič, je posnet na magnetofonski trak in ga bodo v tem mesecu predvajali v raznih krajih kranjske občine; pričakujejo pa, da se bodo zanj odločile tudi nekatere delovne organizacije. S tem programom se bodo spomnili dogodkov v Rusiji pred 50 leti v četrtek v Dijaškem domu v Kranju, 26. novembra pa na Tr-steniku. A. Z. Včeraj so v Mestni hiši v Kranju odprli razstavo v počastitev obletnice oktobrske revolucije. Razstavo je pripravila Ani Benedičič, kustos za novejšo zgodovino pri Gorenjskem muzeju v Kranju. Okoli 200 fotografij prikazuje udeležence oktobrske revolucije s področja Gorenjske, ki so kot ruski vojni ujetniki skupaj z rdečo armado sodelovali pri velikih dogodkih. Zbirka dokumentov vsekakor ni popolna, in bodo z iskanjem udeležencev oktobrske revolucije nadaljevali. Na otvoritev so povabili 12 preživelih udeležencev Oktobra z Gorenjske. Ob prisotnosti predstavnikov kranjske in tržiške občinske skupščine jim je direktor Gorenjskega muzeja Cene Avguštin v spomin in zahvalo razdelil več izvodov knjige Slo-bodana Bosiijiča Oktobrska revolucija 1917. L. M. Tretjina brez kvalifikacij V soboto je bila v Radovljici konferenca občinskega sindikalnega sveta. Na konferenci so poudarili, da je v sedmih največjih podjetjih v občini kar tretjina delavcev brez vsakršnih kvalifikacij in da je vsak peti delavec pol-kvalificiran. Nič boljši položaj ni pri vodilnih delovnih mestih, saj jih je večina neustrezno zasedenih. Verjetno prihaja prav zaradi tega do precejšnjih nepravilnosti oziroma nezakonitih postopkov v delovnih organizacijah. Sindikat se je često sreča val z nezakonitimi odnosi samoupravnih organov oziroma vodilnih uslužbencev do delavcev. V preteklem obdobju je posvečal občinski sindikalni svet veliko pozornost in podporo akciji občinske skupščine za gradnjo novih šol, ki pa j« — kot vse kaže — propadla. V dveh letih so namreč zbrali v ta namen le 37 milijonov starih dinarjev, kar kaže na to, da se bodo morali lotiti tega problema v občini z drugačnimi prijemi (doslej delovne organizacije niso bile obvezne odvajati denar za gradnjo šol, poleg tega pa so bile te neobvezne obveze precej visoke). Mlatilnica JV1R-22 z reto in tresuljami Dobava: junij 1968 Cena: 4800 N din Preizkušen model Kvalitetna izdelava Naročila sprejemam do 30. novembra 1967 Kremžar Franc DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV LJUBLJANA ŠENTVID Dopolnjevanje zasebnega in družbenega gostinstva Kupujte v trgovini • gospodinjski aparati EleUtrOtehne V KranjU • akustični aparati, televizija Prešernova ul. 9 • elektroinštalacijski material Kakšne bodo gorenjske ceste pozimi ? Kako bo vplivalo pomanjkanje denarja za kvaliteto vzdrževanja cest na Gorenjski pozimi? Za vzdrževanje cest računajo, naj bi se od vsote, ki je namenjena za celoletno vzdrževanje cest, porabilo 30 odstotkov za vzdrževanje cest pozimi. Tako naj bi bilo v Sloveniji. Vendar ta podatek nikakor ni stvaren glede na gorenjske razmere, pa čeprav tudi Cestno podjetje v Kranju dobi denar po tem ključu. Na področju, ki ga najbolj ogroža sneg in ima izrazit tranzitni turizem, sploh, ni mogoče govoriti, da bi se bilo mogoče tega držati. Na sestanku zasebnih gostilničarjev s področja občine Kranj, ki ga je organiziral v torek dopoldan v prostorih skupščine občine Kranj strokovni odbor za turizem in gostinstvo gospodarske zbornice SRS. so se pomenili o vrsti problemov, s katerimi se srečujejo zasebni gostilničarji v vsakdanji praksi. Po obrazložitvi nekaterih podrobnosti o stališčih občinske skupščine do razvoja turizma s posebnim ozirom na vlogo zasebnega sektorja gostinstva, so diskutanti nakazali na probleme, ki zavirajo večji razmah zasebnega gostinstva oziroma zožujejo privatno iniciativo. Med številnimi problemi je bilo največ govora o vinoto-čih, obdavčitvi zasebnih gostilničarjev, o zaposlovanju tuje delovne sile ter o izboljšanju kvalitete uslug. Strokovni odbor bo posredoval vse probleme in predloge Gospodarski zbornici SRS, tako da bo mogoče stvari kompleksno reševati. P. C. V ponedeljek zjutraj je bila zaprta za promet nova gorenjska cesta, močno pa so bile poškodovane tudi vse ceste tretjega reda na hribovitih področjih. Za podrobnosti smo vprašali na Cestnem podjetju v Kranju. Tržiška Bistrica je pri Bistrici izpodkopala levi brezni opornik. Približno 200 m od mostu se je voda zajedla v levi breg in si utrla popolnoma novo strugo, katera se je zajedla v cesto na levi strani mostu v Bistrici. Delavci Cestnega podjetja so ugotovili, da se je voda prebila pod cesto, iako da obstaja možnost, da si utre pot pod cestno betonsko prevleko. Ker bi vsako težje vozilo že lahko povzročilo vdor cestišča, so cesto zaprli in usmerili promet po stari cesti. Precejšnje probleme so povzročili hudourniški izlivi tudi na Ljubeljski cesti. Že ponoči so nanesli plazovi pred predore zemljo in kamenje, pri Begunjskem plazu pa je pridrvela na cesto skala, katero bodo morali najverjetneje razstreliti. Kokra s svojimi hudourniki Da je to res, najbolj .potrjuje praksa, saj so lani pri Cestnem podjetju v Kranju porabili kar 80 odstotkov denarja, namenjenega za celoletno vzdrževanje, pozimi. Seveda se to pozna kasneje, posebno poleti, ko zmanjka denarja za vzdrževanje, saj večino preostalega denarja porabijo že spomladi za odstra- predstavlja že dlje veliko oviro za nemoten potek cestnega prometa. Tudi sedaj je spodkopala na novo urejene nasipe in Je prodrla do cestišča. Pri vsem tem pa pravijo na Cestnem podjetju, da so za sedaj vidne šele zunanje poškodbe in da bo mogoče škodo oceniti šele, ko se bodo struge umirile. Med cestami tretjega reda so po prvih poročilih utrpele največ škode ceste Podnart — Lipnica, Bled — Jesenice, Je-reka — Cešnjica in Križe — Golnik. V Lipnici je hudournik, ki že dve leti redno poškoduje cesto, spodkopal nasip in je mogoč le enosmeren promet. Cesta Bled—Poljane—Jesenice je razkopana na več mestih in je trenutno neprevozna. Na cesti Jereka — Cešnjica je voda razkopala zgornji sloj v dolžini približno 200 metrov. Na cesti so tudi po 1 meter globoki jarki in je zaradi tega neprevozna. Tudi cesta Križe — Golnik je popolnoma razkopana v dolžini 100 metrov. P. Čolnar njevanje škode, ki jo povzroči zima. Na Cestnem podjetju v Kranju imajo letos na razpolago za vzdrževanje cest na svojem področju 465 milijonov starih dinarjev in so od tega namenili 165 milijonov za zimsko vzdrževanje. Ker so zahteve na Gorenjski večje kot drugod, je vprašanje, kako bo to pomanjkanje denarja vplivalo na kvaliteto vzdrževanja. Nujno bo treba uskladiti zahteve z možnostmi, kar pomeni, da bodo morali biti uporabniki cest strpnejši v svojih zahtevah (lani je bil sprožen marsikateri preplah; tako da so odhajala vozila na akcije po nepotrebem) in pač prilagojevati vožnjo stanju ceste, kot med drugim zahtevajo tudi cestno-promet-ni predpisi. Ze doslej je bila stanovanjska gradnja v Skofji Loki zelo načrtna, saj so vedno poleg zgrajenih stavb uredili tudi okolico in komunalne naprave. Takšno prakso pa nameravajo obdržati tudi vnaprej. Stanovanjsko podjetje v Skofji Loki ima sedaj v gradnji več stanovanj v Groharjevem naselju v Skofji Loki, osemstanovanjski blok v Gorenji vasi in devetstanovanj-ski blok v Železnikih. V Groharjevem naselju v Skofji Loki, kjer bo avgusta prihodnje leto vseljivih 34 stanovanj, nameravajo končati z blokovno gradnjo. Stanovanja v tem naselju bodo imela naslednje stanovanjske površine: trisobno stanovanje 68 m2, dvosobno 54, enosobno 31 in garsonjera 21 m*. Stanovanja bodo začeli prodajati januarja prihodnje leto, kvadratni meter stanovanjske površine pa bo stal 135.000 Vse kaže, da bo denarja premalo. Cestno podjetje Kranj je bilo lani večkrat pohvaljeno zaradi dobrega vzdrževanja (če odštejemo problematične kritike na račun prevoznosti ceste prek Vršiča) in se je tudi letos že pričelo pripravljati na zimo. V obeh centrih — v Kranju in Radovljici — bodo imeli koncentrirana vozila za vzdrževanje, poleg tega pa bodo imeli vozila še v izpostavljenih krajih: v Ratečah, Bohinju, na Jezerskem, v Železnikih in Gorenji vasi. Prednost bodo imele ceste Ljubelj — Jeprca, Naklo — Rateče, Podkoren — Korensko sedlo in Kranj — Jezersko. Te ceste bodo vzdrževali zaradi njihovega velikega gospodarskega pomena in to lahko tudi na račun vzdrževanja ostalih cest. Izmed cest drugega reda ne bodo vzdrževali ceste Erika — Vršič, cesti Zlatorog — Savica in Podrošt — Petrovo brdo pa le dokler bo to mogoče z normalnimi plužnimi sredstvi. Tudi letos ne bo mogoče vzdrževati cest, ki so na pla-zovitih področjih oziroma so ozke in prometno nevarne. Na Gorenjskem pozimi ne starih dinarjev. Osemstanovanjski blok v Gorenji vasi gradijo predvsem za potrebe tamkajšnjih prosvetnih delavcev. Za de-vetstanovanjski blok, ki ga gradijo v naselju Kres v Železnikih, pa so denar zbrala podjetja Iskra Železniki, LIP Cešnjica in Niko Železniki. Tu je cona gradnje nekoliko višja, 155.000 starih dinarjev, predvsem zaradi oddaljenosti gradbišč in sorazmerno majhne velikosti objektov. Prihodnje leto pa Stanovanjsko podjetje v Skofji Loki namerava graditi stanovanjske stolpnice. V mestnem središču, med Dolencem in kopališčem v Stari Loki, ima že odobreno lokacijo za štiri desetnadstropne stolpnice. Začetek gradnje teh stolpnic predstavlja prvo etapo srednjeročnega načrta izgradnje stanovanj v Skofji Loki. Stanovanja v teh stolpnicah bodo imela nekoliko višji stano- bodo vzdrževali naslednje ceste IV. reda: Planica — Tamar, Mojstrana — Vrata, Krnica — Radovna, Sport hotel Pokljuka — Rudno polje, Vresje — Sorica — Petrovo brdo, Skofja Loka — BlegaS in del ceste v Kopačnici. Pričakujemo lahko, da bodo pozimi ceste slabše oskrbovane kot so bile lani. Zaradi tega bo verjetno precej negodovanja, vendar pa moramo imeti pred očmi še drugo plat. Na ta način bo ostalo več denarja za vzdrževanja poleti in tako lahko upamo, da bodo vsaj nekatere ceste bolje oskrbovane kot doslej. Seveda je vse skupaj v največji meri odvisno od zime, kajti huda zima lahko spremeni vse načrte ter zahteva več denarja, kot pa so ga sedaj za zimsko vzdrževanja predvideli. Denarja za ceste je toliko, kot ga je, in res ni mogoče delati čudežev. Kljub temu pa lahko postavljamo vprašanje, če je delitev denarja pri cestnem skladu realna. Gorenjska se namreč zaradi velikih količin snega, stalnih poledic in gospodarskega pomena cest ne more primerjati z nekaterimi drugimi kraji. P. Čolnar vanjski standard kot do sedaj zgrajena stanovanja. Vsa bodo ogrevana s centralno kurjavo, pa tudi površine za dvo- in trisobna stanovanja bodo nekoliko večje kot doslej. Pri stolpnicah bodo pazili tudi na arhitektonsko obdelavo ter tako poskušali prispevati k lepšemu videzu mesta. Hkrati pa želijo dokazati tudi prednost take gradnje pred individualno itt blokovno gradnjo. Računajo namreč, da bo kvadratni meter sodobnega stanovanja veljal le 140.000 starih dinarjev. Prvo stolpnico bodo pričelš graditi prihodnjo spomlaA drugo pa jeseni. Pri prodaji teh stanovanj namerava stanovanjsko podjetje odobriti podjetjem, ki imajo pri njem vložena finančna sredstva^ dvajsetodstotni kredit pri nakupu vsaj enega nadstropja. S. Zupan Zaprta gorenjska cesta Neurje povzročilo veliko škodo na cestah — V Bistrici vdrla voda pod cestišče — Škoda na Ljubelju in Jezerski cesti Da je Gorenjska na hudourniškem področju je že dlje ugotovljeno, vendar je bilo narejenega za zaščito pred to nevarnostjo še vse premalo. Ni denarja za zaščito objektov in tako vsako večje neurje naredi veliko škodo na Gorenjskem, pri čemer pa so še posebno prizadete ceste. Deževje zadnjih dni, ki je — kot kaže — dobilo svoj vrhunec v noči od nedelje na ponedeljek, je opravilo svoje razdiralno delo. Kmalu stolpnice tudi v Skofji Loki Stanovanjsko podjetje v Skofji Loki trenutno gradi stanovanja v Skofji Loki, Železnikih in Gorenji vasi Šolstvo v Kamniku Premalo denarja in šolskih prostorov Odborniki kamniške občinske skupščine so na zadnji seji razpravljali tudi o šolski problematiki v občini. Ugotovili so, da je v občini na področju šolstva trenutno največ težav zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. Čeprav so učni uspehi v občini zaenkrat še zadovolji- vi, saj se približujejo republiškemu poprečju, pa so na seji poudarili, da bo v prihodnje treba največ pozornosti posvetiti izgradnji šolskih prostorov.. Za to pa bi v prihodnjih treh letih potrebovali okrog pol milijarde dinarjev. Ta denar pa nameravajo dobiti z združevanjem Filmi, ki jih gledamo ZLATA FRAČA — poskus parodije Radivoje-Lole Dju-kića — V resnici gre le za poskus. Djukič se je odločil, da bo posnel zgodbo o ljudeh s Kosmaja, ki iščejo miren kraj na zemlji. Dovolj je njegovim junakom vojsk in skrbi. Radi bi mirno živeli! Napotijo se na ameriški zahod, kjer najdejo mesto Happy Town. Vendar se tudi tu pretepajo, streljajo in ubijajo. Po številnih zgodan in nezgodah, v katere so vpleteni, navsezadnje dočakajo, da se mesto umiri. V takšnem, brez dvoma zanimivem fabulativnem okviru, bi Djukič kot režiser lahko našel številne niti, ki bi ga pripeljale do resnično žive, sproščene, in tudi jedke parodije. Vendar ne! Počasen ritem, slaba glasbena oprema, neustvarjalna montaža, kamera, ki dogodke zgolj beleži in ne ustvarja, vse te naštete slabosti narede film domala dolgočasen. Tudi če Djukič ni hotel napraviti zgolj parodije na we-steme, je njegov film kot komedija nravi in situacij, bolj zabavna slikanica, kot pikra filmska pripoved o ljudeh, ki naj bi razgaljala človeške značaje. Morda bi ta Djukičev film-sko-komedijski poskus bolj sodil na televizijske ekrane, kot na filmsko platno. Zdi se, da Djukič televizijo bolj pozna kot film in da so mu satirično-humoristične oddaje bliže. Sem navsezadnje lahko prištejemo tudi njegov gleda-liško-komedi jski poskus z naslovom Bog je umrl zaman. To gledališko delo so letos uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tudi poskus komedije na odru se je Djukiču izjalovil. Dlje od satirične enodnevnosti ni segel. Ne v filmu, ne v gledališču in tudi ne na televizijskem ekranu! VRNITEV IVANHOA — angleška zgodovina skozi oko Italijanske filmske kamere — Zdaj ko v Italiji tamkajšnji filmski producenti že spoznavajo, da grška in starorimska zgodovina gledalce ne zanimata več tako — kot pred leti. so se odločili, da bodo naredili medvedjo uslugo angleški zgodovini. Pričeli so snemati spektakle o dogodkih iz dobrih starih angleških časov. Nič drugačni niso ti filmi od prejšnjih, le igralci so oblečeni v drugačne kostume. Konjev je precej, precej je tudi lepih deklet, nekaj hrabrih mož in veliko kaširanih kulis. Ze na začetku gledalec ve, kakšen bo konec. Potlej pa gleda na platno, se trudi, da bi se vsaj zabaval, pa mu tudi to ne uspe! Naj ob tem filmu še zapišemo, da ni prav, da v kranjskem kinematografskem podjetju film predvajajo kot angleški film. Verzija, ki jo gledamo, je le toliko angleška, kolikor je v filmu angleščine. (Film so sinhronizirali). Vse ostalo: od režiserja, glavnega igralca, blaga, iz katerega so kostumi, pokrajin, do zadnjega statista, pa je v filmu italijansko. Gledalci odidejo v kinematograf v dobri veri, da bodo videli angleški film. To pa ni tako! Gledajo italijanski spek-takel, se dolgočasijo in se jezijo na tistega, ki jim je obljubljal, da bodo gledali angleško pričevanje o svoji zgodovini. Roko na srce — Angleži govore o svojih prednikih z veliko večjim spoštovanjem. B. Sprajc RUSKIH RIB IN K0MP0T0V sredstev delovnih organizacij in občanov. Tako bi že prihodnje leto lahko končali šolo v Duplici, v naslednjih dveh letih pa bi rešili problem pomanjkanja prostorov še v osnovnih šolah Stranje, Komenda, Vranja peč in Šmartno. Poudarili pa so, da se bo dalo zgraditi le toliko, kolikor bo pač denarja. Na nekaterih šolah v kamniški občini pa imajo težave tudi s kadri. Vse teže namreč dobivajo dobre pedagoge, ker jim ne morejo zagotoviti stanovanj. Razen tega pa imajo v nekaterih šolah tudi precej težav zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov. Na seji so tudi opozorili, da se nekateri starši, posebno tisti, katerih otroci so v višjih razredih, premalo zanimajo za učne uspehe otrok med letom. To pa učiteljem tako med letom, posebno pa ob koncu, povzroča precej težav. Največ kritičnih pripomb pa je bilo na seji izrečenih čez tolikokrat omenjeni 39. člen, ki dovoljuje, da učenci lahko napredujejo v višji razred tudi z nezadostno cceno. Tako že nekaj časa v kamniških osnovnih šolah napreduje največ učencev z nezadostno oceno iz slovenščine in matematike. Zato so na seji predlagali, naj bi v prihodnje uvedli vsaj popravne izpite, najbolj pa so zavzemali, da se napredovanje v višji razred z nezadostno oceno sploh odpravi. A. Zalar s tema t ičn emu delu ter izmenjavajo izkušnje in znanje. J. B. Slavnostni koncert v počastitev Oktobra Uspel skupni nastop V soboto je bil v Radovljici uspel slavnostni koncert v počastitev obletnice Oktobrske revolucije. Na koncertu so sodelovali združeni pevski zbori iz Krope, Radovljice, Podnarta in Bohinjske Bistrice ter recitatorji iz Podnarta in godba na pihala iz Gori j. Spored je obsegal revolucionarne pesmi ter pesmi o boju in delu. Recital pesnika revolucija Majakov-skega V oktobrskih dneh je povezoval oba dela koncerta v smiselno in oblikovno celoto. Besede pesnikov, ki so jih mladi recitatorji zelo doživeto interpretirali, so delovale kot zgodovinsko izročilo razgibanega obdobja, ko so veliki dogodki pretresali svet. Na tem koncertu so pevski zbori prvič skupno zapeli. Nastop je uspel, ker so zbori po kvaliteti precej izenačeni. Skupne vaje zborov je zelo težko izvesti, ker so med seboj zelo oddaljeni. Skupno nastopanje pevskih zborov ima tudi to prednost, da se s tem spodbujajo k si- Nepogrešljiv jesenski del garderobe — Foto Perdan Jesenice — Ze dalj časa si na Jesenicah želijo velik in kvaliteten mešani pevski zbor. Zveza kulturno prosvetnih organizacij je izvedbo zamisli poverila Glasbeni šoli na Jesenicah. Po mestu so razobesili oglase, s katerimi so povabili vse prebivalce, ki imajo posluh in veselje do petja, k sodelovanju. Vodja zbora bo Milko Škoberne, zborovodja komornega zbora RTV Ljubljana. Dobitniki glavnih nagrad I. žrebanja PRALNI STROJ SUPERAVTOMATIC CANDY 75 fcupon ser. 2 št. 20383 — Krapec Štefan, Ljubljana — Gradaška 8-a TV SPREJEMNIK TELEVOX EI NIŠ kupon ser. 2 št. 21191 — Slamnik Pavla, Ljubljana — Miklošičeva 18 HLADILNIK REX 130 L kupon ser. 2 št. 3231 — Vrhovnik Janko, škofja Loka — Novi svet 11 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORENJE kupon ser. 2 št. 43504 — Medved Friderik, Vižmarje 122 FOTOAPARAT ZORKI kupon ser. 2 št. 39231 — Poljšak Milan, Dol pri Ljubljani — BeliČevo 9 SMUČI JET S KANDAHAR VEZMI kupon ser. 1 št. 17079 — Jenduka Vika, Javomiik — c. Alojza Travna 19 TRANSISTOR PIKNIK EI NIŠ kupon ser. 2 št. 20657 — Dolinar Andrej, Horjul 149 kupon ser. 1 št. 44299 — Ban Olga, Sežana — Kosovelova 1 SE NE PREVZETE NAGRADE: • Peč na olje Kontakt, kupon ser. 2 št. 41471 • štedilnik Gorenje na trdno gorivo — 2 kom — kupon ser. I št. 5612 in ser. 1 št. 17036 — sesalec za prah Eta — kupon ser. 1 št. 36469 Poleg navedenih glavnih nagrad je bilo razdeljenih doslej še ostalih 170 od 203 nagrad. Prihodnje žrebanje z enakim številom nagrad bo 25. XI. REHRANA T * J« Oktobrski odmevi in mi Vozniki, pozor! Ker številni vozniki in pešci ne vedo, kako naj se ravnajo, kadar na semaforju utripa rumena luč, smo prosili za pojasnilo predstavnika oddelka za notranje zadeve pri skupščini občine Kranj. Po novem zakonu o varnosti prometa na cestah, ki je izšel leta 1965, utripajoča rumena luč na semaforju zavezuje vse udeležence v prometu, da morajo voziti oz. nuditi z večjo previdnostjo. Ravnati se morajo po prometnih znakih v križišču, po desnem pravilu pa le, če je križišče br^z prometnih znakov ali enakovrednih cest. Npr. če pripelje voznik pri rumeni utripajoči luči po prednostni cesti v križišče, ima prednost, ne glede na desno pravilo (seveda mora biti prednostna cesta označena — Cesta JLA v Kranju, Celovška cesta v Ljubljani). In sedaj nekaj o podaljšanju veljavnosti vozniških dovoljenj. Do 18. julija letos oddelki za notranje zadeve niso podaljševali vozniških dovoljenj, razen v primerih, če je voznik nameraval z vozilom v tujino. Tedaj pa je stopil v veljavo novi pravilnik o vozniških dovoljenjih, ki ga je izdal sekretariat za notranje zadeve, ki določa, da morajo vsi vozniki, ki jim je veljavnost vozniškega dovoljenja potekla z 18. julijem letos, te podaljšati najkasneje v enem letu, to jc do 1& julija 1968. Kdor tega ne bo storil v predpisanem roku, mu bo vozniško dovoljenje razve! javljeno. Za mopediste pa še tole: Potrdila o znanju cestno prometnih predpisov bodo občinski organi zamenjavali za vozniška dovoljenja le še do konca leta. Po tem roku bodo izdajali vozniška dovoljenja le v izjemnih primerih, in sicer tistim voznikom, ki iz opravičljivih razlogov (bivanja v inozemstvu itd.) potrdila o znanju cestno-pro-mc:nih predpisov niso megli zamenjati v predpisanem roku. S. Z. Sovjetska zveza slavi petdeseto obletnico velike oktobrske revolucije. V kremelj-ski kongresni palači je osrednja politična manifestacija številnih proslav Oktobra. Skupni slavnostni seji CK KP SZ, vrhovnega sovjeta SZ in sovjeta ruske federacije prisostvuje kar 95 tujih partijskih in vladnih delegacij. Na slavnostni seji je govoril tudi predsednik SFRJ in predsednik ZKJ Josip Broz Tito, ki je v svojem krajšem govoru poudaril vpliv zgodovinskih dogajanj v sami Rusiji, pri nas in v svetu. »Ideje Oktobra so se nezadržno širi'.e in bogatile revolucionarni boj izkoriščanih razredov in zasužnjenih narodov,« je med drugim omenil Kranjsl let prizat primerno nje z m jem. Na dodelitev stev za sedaj do katerih j (za ta n bodo uspi lih objek odločili, c zemljišče kjer so 1 rekoč- pc Ležišča h tarč so p največ s lom, seda za silo prostor, namreč nekajkrat niso imel se zatekli od nečes Strelišče ob dsževj no narast takih pri niti betot lišča. Sa: tov. Stan« prejel o< zveze Sk delo v s ostali stn vedno na; jeno strel tovariš Tito. »Delovni ljudje prve dežele socializma so pod vodstvom slavne partije Lenina ustvarili novo obliko resnične demokratične oblasti delovnega ljudstva, sovjete delavcev, kmetov in vojakov.« Mlada sovjetska država se je znaJla v ruševinah in se je podala v nenavadno tekmovanje s tehnološko naprednejšimi državami. Postavila si je za cilj ne samo ujeti, marveč prehiteti tedanje visoko razvite države. Z golimi rokami, vendar z neverjetno mero zaupanja v svoje delo za boljše življenje, so delovni ljudje tedaj osamljene Sovjetske zveze zmogli tisto neverjetno. Uvrstili so se med najrazvitejše dežele sveta. Prav tisti začetek iz nič, daje sovjetskim uspehom svoj pravi poudarek, prav to je tisto, kar govori o veliki moči socializma in komunizma. Predsednik Tito je dejal, da je imela sovjetska revolucija izreden odmev med jugoslovanskimi narodi. Dve, tri leta po revoluciji je bila v Jugoslaviji močna komunistična partija s 60.000 člani in okoli 300.000 člani revolucionarnih sindikatov. Kljub zatiranju in preganjanju so postali ti ljudje jedro upora proti zatiranju in okupatorju, saj so jih navdahnile ideje Oktobra. Pred očmi so imeli junaštvo sovjetskih narodov ter so si prizadevali v skladu z našimi razmerami uporabljati misel znanstvenega socializma. »Militarizem ne izbira sredstev pri dušitvi revolucionarnega vala v sve'.u,« je v zadnjem delu svojega govora dejal tovariš Tito. »V Vietnama smo priče zatiranja s pomočjo pravice močnejšega. Enako lahko ocenimo tudi odnos Izrre'a do Arabcev. Zaradi tega je v sedanjem času še posebno važna Leninova ideja o povezanosti antiimperk.ii-stičnega boja z bojem za socializem. Da se imperialisti tega zavedajo, je jasno, saj ;e le tako mogoče tolmačiti njihovo krutost in odločnost. Zaradi tega je nujno sodelovanje vsega mednarodnega delavskega gibanja in vseh naprednih sil.« »Naj živi duh slavnega Oktobra in velikega Lenina! Naj živi partija Lenina! Naj živila socializem in mir na svetu'« S temi besedami je zaključil svoj govor predsednik Tito. S temi besedami je prenesel najboljše želje naših narodov prvi socialistični državi na svciu, z njimi je v našen imenu izrr.zil naša čustva in obču;ke oh proslavljanju največjega preokreta v zgodovini človeške družbe. M&Iokalibrsko strelišče skoraj uničeno! si strelci si že deset levajo, da bi uredili strelišče za strelja-alokalibrskim orož-številne prošnje za zemljišča in sred-gradnjo so vse do bivali odgovore, iz e bilo sklepati, da amen) še dolgo ne jli urediti najnujnej-tov. Zato so se lani la vsaj za silo urede v kanjonu Kokre, vsa leta vadili tako id odprtim nebom, i rov za namestitev ostavili že pred leti, prostovoljnim de-j pa so sklenili vsaj pokriti tekmovalni Vsako leto se je logajalo, da so bili mokri, saj sploh i prostora, kamor bi pred dežjem. Pa še a so bili odvisni, leži tik ob Kokri, ki u kaj hitro in moč-e. Vodna stihija ob likah ne prizanaša uranim delom stre-mo no/.rtvo^alnosti sta Košnika (lani je ilikovanje Strelske avenije za 40-letno trelstvu) se imajo ilci zahvaliti, da so Hi vsaj za silo ure-išče. Teh pa je bilo vsako leto več, zato z ureditvijo niso smeli več odlašati. Že spomladi so postavili stebre, sredi poletja pa so strelišče že delno pokrili. Popravili so tudi pot na strelišče in obenem olajšali dostop sebi in precejšnjemu številu tujih turistov, ki so v sezoni iskali počitka v slikovitem kanjonu Kokre. Požrtvovalnost tov. Košnika, Laknerja (predsednik ObSO) in velikega števila strelcev, ki so sodelovali pri urejevanju, je bila zaman. Nasipi, nasajeno grmičevje, klopi in še marsikaj, vse je splavalo, kot vsi dosedanji upi, po vodi. Pretekli močni nalivi so v nekaj urah spet popolnoma uničili vse delo. Za naraslo Kokro je ostalo na strelišču na tone blata in globoke jame, iz katerih je voda odnesla zemljo, zasajeno grmičevje, iz rova pa okvire za namestitev tarč. Ko v zadnjem času toliko govorimo o dotacijah (potrebnih in nepotrebnih), ki naj bi jih dobila športna društva, prav gotovo ne bi smeli iti mimo strelcev, ki iz leta v leto upajo, da bodo končno tudi sami našli razumevanje pri pristojnih organih. Sicer pa je že kar čudno, da nimajo niti skupnega strelišča za zračno pu- ško, kaj šele za malokalibr-sko orožje. Menimo, da so solidne uvrstitve kranjskih strelcev na vseh prvenstvih, vse od mladincev, mladink in članov, posebno pa imena državnih in republiških prvakov Petcrnela, Freliha, Naglica in še nekaterih, zadostno jamstvo, da bodo morebitna nova strelišča koristno uporabljali za svoje izpopolnjevanje, zlasti pa za vzgojo mladih kadrov. Pričakujejo torej, da so 3 svojim skromnim delom zaslužili vsaj toliko, da ne bodo tudi v prihodnje izpostavljali svojega zdravja muhastemu vremenu, še manj pa neprimernim prostorom, kjer bodo prav v teh dneh začeli vaditi z zračno puško. Božo Malovrh Odprta razstava in prodaja pohištva V prostorih Delavskega doma so pred kratkim odprli razstavo pohištva, ki jo prireja trgovsko podjetje Kokra Kranj. Na razstavi sodeluje šest izdelovalcev pohištva iz vse Slovenije, Vsi razstavljeni kosi so naprodaj. Največ razstavnega prostora zavzemajo spalnice in pohištvo za dnevne sobe, medtem ko pohištva za otroške sobe ni opaziti. Podjetje Ko- kra si je prizadevalo razstaviti več modelov spalnic* vendar jih trenutno ni moč dobiti. Podjetje Krn Klavža razstavlja lepe in funkcionalne omarice za čevlje po cent od 29.000 do 31.000 S dinarjev: Za nakup pohištva odobrijo tudi potrošniški kredit. Na razstavi sodelujejo s svojimi izdelki tudi podjetja Elan, Alpina, Rašica in drugi. L. M. Nagrobne spomenika po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja CDOVČ BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21058 Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki in Tržiču obvešča svoje vlagatelje, da je zvišala obrestne mere pri hranilnih vlogah: na vpogled vezane nad 1 leto vezane nad 2 leti od 5,0 % na 6,25 % od 6,5 % na 7,0 % od 7,0 % na 8,0 % Vlagate in dvigate lahko pri vseh poštah v Sloveniji. Za vlagatelje vezanih vlog je pripravljenih 78 lepih nagrad. • 16 9 Zanemarjena glava Je apatično poklmala. Komaj pa je zvrnil drugI kozarec, se je vse njegovo vedenje nenadoma spremenilo. Začel Je Iztezati ude In v očeh je zagorel nemiren plamen. Bllly Knox je že poznal te zle znanilke In je postal oprezen. Najprej je medse in skrivnostnega sostanovalca potisnil majavo mizo In se nato postavil v pozo krotilca iveri. »Sten,« je renčal grozeče, »ne počenjaj neumnosti! Kakor bi mi bilo žal, bi te moral •pet enkrat pošteno premikastiti in če boš pri tem spet staknil tako kot zadnjič, da ti Je potem osem dni brenčalo po glavi, ne bom Jaz kriv. Jaz sem dober človek, toda kaj pomaga to, če si pa ti zverina.« Ostro je upiral svoj pogled v gojenca, ki se je nenadoma spet sesedel. »Daj mi moj prašek,« je hropel. »Le nekoliko mojega praška . . .« »Boš moral pa že počakati, da pride najin prijatelj,« je menil •tražnik in obžalovaje skomignil z rameni. Whiskyja in tiste tvoje gnusne počepine ti lahko dam, kolikor hočeš, tvojega prekletega praška pa ti žal ne morem preskrbeti. Razumeš?« S svojo mogočno pestjo je usekal po mizi, da je kar zabobnelo in se je Sten kar za-ilbal na svojem ležišču. Billy si je že dopovedal, da bo današnja noč spet nemirna, ko pa so se čez četrt ure odprla vrata, je njegova bojazen izginila. V hipu je planil pokonci In se pred starim, skrbno oblečenim gospodom poskušal v globokih poklonih, da mu je kar kri udarjala v glavo. Prišlec pa ni imel časa, da bi se brigal zanj, kajti z vsemi silami se je moral otepati Stena, ki je kar planil nanj. »Dajte mu no tisti preklemanl prašek, Mr. Pringle, Je šepnil Billy,« pa se ga boste takoj otresli! Svinjsko srečo Ima, da ste danes prišli, sicer bi mu moral naložiti precej krepkih, da b! ga ukrotil in ga spravil na druge misli.« Tujec Je potegnil Iz žepa svojeg« plašča zavojček in komaj ga je Sten dobil v roke, Je že hitel k svojemu ležišču. Tam je z negotovimi rokami dvignil odejo, potem pa nI bilo nič več slišati o njem. »Kako Je?« je prijazni Pringle vprašal Billvja, ki je z robom suknjiča uslužno hitel čistiti črviv stol. »AH ima tu In tam trenutke, ko bi se dalo govoriti z njim?« »Tega bi se ravno ne dalo reči,« Je Billy nejevoljno zmajal z g!avo. »Saj se trudim na vse pretege, kajti če človek takole poseda in pije svoj kozarček ter kadi pipo, se k temu prileze tudi kak prijeten pomonek. Toda, naj načnem pogovor o tom ali onem, na nobeno vprašanje ne dobim odgovora. Dostikrat se ml kar tako zdi, da sploh ne razume, kaj govorim. Svoj kljun odpre le tedaj, če bi rad pijače ali pa če zahteva svoj prašek.« »Ničesar mu ne odrekajte,« je dejal nežno gospod Pringle. »Tudi za to bom skrbel, da boste vedno imeli v rezervi zavojček s praškom, če bi mene kdaj dlje ne bilo.« Ozrl se je po ubogem revežu, ki je čisto mirno sedel na svojem bornem ležišču. »No, dragi moj, kako se počutite?« ga Je vprašal. Mož na postelji se nI ganil, kot da vprašanja sploh nI slišal. Nenadoma pa je obrnil svoj pogled v obiskovalca In Iz njegovih potez je naenkrat Izginila vsa strahotnost. »Cc bi bili še nekaj trenutkov počakali, bi bil odgovoril: odlično,« je dejal Jecljajo. »Zelo hvaležen sem vam, da ste ml prinesli moj prašek.« Govoril je povsem razumno in zelo Izbrano In z vračajočo se zavestjo se Je zdelo, da se mu jasni tudi razumevanje za svoje stanje in okolico. V zadregi se je oziral po svoji ubogi, umazani postavi In naglo smuknil v star plašč, ki je ležal na postelji. »Presim, oprostite ml, da vas moram sprejeti takle,« se je opravičeval, »toda zelo bolan sem in se ne morem brigati za prav ničesar.« »Bo že zopet bolje,« ga je z dobrohotnim smehljajem tolažil obiskovalec. — »Prav tako kot je bilo nekoč prej,« je pristavil z določenim poudarkom ln presunljivo pogledal Stena. »Se še spominjate?« Mr. Pringle je za ostrimi stekli očal na-pol zaprl oči in zdelo se je, da pričakuje odgovora posebno napeto. Toda bolnik je namrščil obrvi, kot da napeto o nečem premišljuje ln na njegov obraz je legla zasanjana žalost. Potem pa je naenkrat začel živahno prikimavati in si v otroškem veselju mcl roke. »Oh, včasih se pa res domislim,« Je dejal z neko zaupljivostjo. »Res je moralo biti lepo takrat, kajti potem vidim vedno toliko lepih reči in mnogo ljudi. In dostikrat se pogovarja z menoj tako ljubek glas, toda ne vem, kje sem ga nekoč že slišal. In takoj spet vse preide. Rad bi za dlje časa obdržal pri sebi tiste lepe slike, da bi ne bilo tu tako žalostno, pa ne gre. — Zelo sem bolan, gospod!« »Svoje Ime ste si pa vendar zapomnili, ali ne?« je raziskoval dalje sočutni gost. »Svoje Ime?« Nebogljeno se Je Sten oziral okrog sebe ln spet začel napeto razmišljati. »Oh, seveda,« je odvrnil v zadregi,« saj me Billy vedno kliče.« Proseče je pogledal svojega sostanovalca, ki se nI dal dolgo prositi. »Sten Moore,« je tako preprečljivo zatulil, kot da bi hotel to Ime razcapancu kar ubiti v glavo. »Sten Moore!« »Tako je,« Je bolnik živahno potrdil In zmagoslavno pogledal PringleJa. »Sten Moore!« Nato pa Je začel omahovati kot pijanec ln omahnil na ležišče. »Križ je z njim, Sir,« je obupano tožil Billy. »Stokrat na dan mu zatulim v uho, kako mu je ime, ker vam je toliko na tem, toda ničesar ne more obdržati v svoji butici.« Prijazni Mr. Pringle očitno zaradi tega nI prav nič krivil Billvja, kajti pri odhodu Je namesto enega bankovca, kot je to storil doslej, položil na umazano mizo dva. »Ker tako skrbite za ubogega bolnika,« je priznal, »nikar pa ne pozabite obvestiti me takoj, če bi se tu karkoli prepetilo,« mu je zabičal. Billy se je še vedno klanjal do tal, ko je obiskovalec že zapustil hišo in hitel proti izhodu temačne ulice. Hodil je tesno ob zl-dovju ln njegove oči so pri vsakem koraku ostro probadale temo. Nenadoma se mu Je ustavil korak, hitro se je stisnil k zidu v najglobljo temo, toda bilo je že prepozno. Čokati možak, ki se je nepričakovano pojavil kakih deset korakov pred njim, ga je že opazil in je zdaj prihajal vedno bliže. (Nadaljevanje) gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje # gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje 9 gorenjski Matevževo vasovanje Tokrat objavljamo drugo zgodbico iz kmečkega življenja, ki nam jo je poslal Ivan Sivec iz Most pri Komendi. V njej na zanimiv pačin opisuje, kako so se fantje včasih ženili. Vabimo tudi druge dopisnike in bralce Glasa, da nam pošljejo podobne zgodbice, napisane seveda tako, kot jih stari ljudje pripovedujejo. — Obenem nam pišite tudi o drugih stvareh! Posebno bi nas zanimalo, če bi se kdo lotil opisa dela in življenja v enem dnevu pred, denimo, petdesetimi leti in to primerjal z današnjim življenjem. O tem smo več napisali v naši rubriki v Glasu št. 81 % dne 28. oktobra pod naslovom Dve leti naše rubrike. Zdaj pa k Sivčevi zgodbici! »Včasih smo se dingače že-njji,« je dejal Matevž. Pogledali srno njegovo sivo glavo, on pa je nadaljeval: »Zvečer smo šli fantje na vas in tam peli, preizkusi svoje moči, zbijali šale itn. Ko smo se vsega tega naveličali, jjjjo si rekli: Ah, gremo domov, dovolj je za danes! In smo se porazgubili po vasi. Pa ne mi-^jte, da smo šli res domov! Kje j^i Takrat se je šele začelo ti-st0 najlepše, vasovanje, šli smo p0d okno vsak k svojemu dekleta Ce je bila kamrica visoko, je bilo k oknu treba prisloniti lestev- Včasih sta se dva fanta tudi sprla za lestev. Tudi spod- našali smo jih, če je bil kdo jezen na tistega na lestvi. Pa kaj bi vam pravil...« Ko smo mu zagotovili, da nas zelo zanima, kako je bilo včasih z vasovanjem, in ga prosili, naj nam pove, kako se je sam ženil, so se mu oči zaiskrile ob spominu na mlada leta. Nadaljeval je: »Naj pa bo! Povedal bom, kako sem vasoval pri Francki. Bila je — lahko rečem — najlepše dekle v fari. Oče je imel velik grunt in je svojo edino hčerko trdo držal. Dejal je, da Francke ne da vsakemu bajtarju. No, bajtar nisem bil, velik gruntar tudi ne. Francko sem imel že I dolgo ugledano, pa kaj, ko ni-I sem mogel priti do nje in jo ! nagovoriti! I Konec poletja je bilo, ko je j bila v naši vasi veselica. Tisto! i nedeljo sta oče in mati pripelja-i la na veselico tudi Francko. Re-; i kel sem si: Zdaj ali pa nikoli! j i Prosil sem za ples. Oče me je j malo postrani pogledal, dal pa mi jo je vseeno, ker sem bil 1 postaven fant. Plesala sva, da je bilo kaj! Godci so igrali, da naju je kar nosilo. Po nekaj vižah je Francka postala vedrej-ša in mi je potožila, kako jo oče trdo drži in da je nikamor ne pusti. Rekel sem ji še, da bom prišel enkrat med tednom k njej pod okno, ona pa je samo zardela. Oče je videl, da sva nekaj govorila; ni je več pustil plesati z mano. Bil sem jezen, pomagati pa si nisem mogel. . . Domačija, kjer je bila doma Francka, je ležala malo ven iz vasi. Zato je bila videti še bolj ponosna. Tja sem šel dan ali dva po nedelji. Ne spominjam se več dobro. Potrkal sem na okno Franckine kamrice. Vse je bilo tiho. Potrkal sem še enkrat. Nekaj se je zganilo. Zbal sem se, da me ni morda slišal oče. Kaj pa, če je to prav očetova soba! sem pomislil. Saj niti nisem dobro vedel, kje Francka spi. Le rdeči nageljni na oknu so mi govorili, da spi za tem oknom. Roka je odprla okno in slišal sem: »Matevž, si ti? Veš, čakala sem te že!« Bilo mi je zelo milo pri srcu. Tedaj pa se je oglasil pes. Hotel sem ga pomiriti, vendar njemu ni bilo do tega. Kaj sem hotel drugega, kot da sem zbežal. Vedel sem, da bo oče zdaj še bolj pazil na Francko. Vendar nisem odnehal. Drugi večer sem bil že spet pod oknom. S psom sva postala prijatelja, ker sem mu spotoma prinesel dišečo večerjo. Poklical sem Francko. Odprla je okno in že sva bila sredi pogovora. Govorila sva pritajeno, saj sva se oba bala očeta. Izpovedala sva si, da se rada vidiva. Sklenil sem tudi, da bom tistega večera Francko na vsak način »kušnil«. Približal sem se ji, ona pa se je odmaknila. Okno kamre je bilo tako visoko, da nisem mogel bližje do nje. Okno pa je bilo tudi zamreženo z »gavtri«. Razmak med železnima palicama je bil ravno tako velik, da bi spravil glavo vmes. Pa kaj, ko sem bil premajhen! Spomnil sem se nekaj pametnega. Pri hlevu sem zagledal bu- če. Dve sem prinesel pod okno, poiskal sem še kratko desko in jo položil čezn ju, pa sem bil tako za dober komolec višji. S Francko sva nadaljevala pogovor, pa tudi prejšnjega namena nisem opustil. Rinil sem glavo med železni palici in uspelo mi jo je spraviti noter. Vse okrog mene je utihnilo, zame je živela le Francka. Počutil sem se kot v malih nebesih ... Oster bič po hlačah me je prebudil iz sanj. Bil je neusmiljeni oče. Cepetal sem z nogami, oče pa je preklinjal in me mlatil. Glavo sem imel še vedno med železnima palicama, ko mi je naenkrat zmanjkalo tal pod nogami. Buče so se skotalile izpod mojih nog. Za hip sem obvisel z glavo med železnima palicama, potem pa sem se zaradi lastne teže le iztrgal iz železnega objema in tudi biča nisem več okušal. Ušel sem. Ti presneta butica, sem si mislil, noter si šla, ven pa ne! Močno me je skelelo za ušesi, saj sem pustil v »gavtrah« del svoje kože. Ker sem bil trmast, pa tudi nekaj zemlje sem si s pridnostjo — ne da bi se hvalil — prigaral, je bila nazadnje Francka le moja. To je moja j Francka, saj jo vsi poznate!« je končal Matevž svojo pripoved. Ivan Sivec SI li'M'l'JMiiM—aH'H"Hlil'llli5gi—^^SW^^— ""^Hn^KHaBwaH^M2B^^^^^^^B^^HB^aBaaBaHMIM^^^^^^H^^^^^n^^n^M^^^^^^^^^^^^H^^^^^^^^^HBBHBaHH«BHnBaHBBBMae9m TSSffJKia Miha Klinar: Mesta, ceste 'i^zcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® MIha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta, V soboto je bila v prostorih občinske skupščine v Skofji Loki skromna sveča nost. Marija in Valentin Oblak z Javorč na Žirovskem vrhu sta slavila 60-letnico •kupnega življenja. Ob njuni biserni poroki jima je predstavnik občinske skup Sčine izročil praktična darila in diplomo, delo Janeza Plestenjaka, ki v sliki pona- Rešitev križanke št. 11 1. RAZOR, 6. POLDAN, 12. OMELO, 13. ILIADA, 14. DEL, 15. PERICNIK, 17. IBER, 19. RAVNI, 20. NANOS, 22. EILAT, 25. GNIDA 28. KOTA, 29. ZVODNICa! 32. VIM, 33. KORENO, 34. SVILA, 36. STALIN 37. OVČAR. Biserna poroka v Skofji Loki zarja najvažnejše trenutke njunega življenja. Ob vhodu v poslopje so jima gimnazijci napravili špalir, cicibani pa so slavljenki izročili šo pek šestdesetih nageljnov. Redki so primeri tako visokega življenjskega jubileja, posebno če upoštevamo, da sta zakonca preživela kar dve svetovni vojni, pa tudi sicer nista imela lahkega življenja. Valentin Oblak se je rodil 8. 2. 1884 na Javorču. Njegovo življenje je bilo trdo delo. Bil je v Ameriki in v prvi svetovni vojni štiri leta na bojnih poljanah v Galiciji. Kljub hudi nevarnosti in tveganju je med drugo svetovno vojno vztrajal na žirovskem vrhu, kjer je bilo znano zatočišče slovenskih partizanov. Njegova žena Marija se je rodila 20. 9. 1887 v Opalah pri žireh. Rodila je dvanajst otrok, izmed kate- rih sta ji dva umrla, med vojno so ji ubili kot talca sina Aleksandra, sinovi Jakob, Franc, Janez in hčerka Marjanca pa so se srečno vrnili iz taborišča Dachau. Njun dom je kar dvakrat pogorel in obakrat sta ga s Kamnik — Na Perovem so zgradili brv ob spomeniku prvih žrtev oboroženega upora na Kamniškem. Pod streli okupatorja sta na prehodu čez brv padla skojevca Mlakar in Miklavčič v noči 27. julija 1941. leta. Brv predstavlja zgodovinsko obeležje iz NOB, obenem pa je tudi dobrodošla bližnjica za pot do šole in tovarne. Na dan republike jo bodo slovesno izročili prometu. Jesenice — Podjetje Izolirka ima svoj obrat za izdelovanje žlindrine volne v neposredni bližini plavžev jeseniške železarne. Z vodstvom železarne so se sporazumeli, da bodo novi večji obrat postavili na skrajnem jugovzhodnem robu nasipa, na plavški žlindri. Pred kratkim so si prostor ogledali predstavniki Izolirke in sklenili, da boelo stavbo zakoličili, kakor hitro bo prostor, ki ga sedaj uporablja železarna, pripravljen. pridnim delom in s pomočjo sovaščanov na novo postavila. življenje slavljencev je lep primer vztrajnosti in zvestobe domači zemlji ter drug drugemu. Čestitkam ob njunem jubileju se pridružuje tudi naše uredništvo. S. Z. omotina III. DEL 75 Tako srečna je bila te dni, z vsa* dnem bolj srečna in z vsakim dnem bolj uverjena, da se mo* « drugim ubežnikom ne more ničesar več zgoditi. Včeraj pa *>rjUtkin sin Andrej prinesel novico, da so prišli v Kobarid, Nin. m Bovec močni oddelki vojne in navadne žandarmerije fHtfh vojske z namenom, da bodo preiskali tukajšnje hribe in ^>Ve »ra^ pritožb nekaterih imovitejših kmetov, češ da so *v kobansk.h, bovških in tolminskih hribih zadnje čase pojavili »Jaški dezerter,i, pravi zeleni kader, ki zdaj nadleguje njihove Vpije,, jul ropa ali pa z orožjem izsiljuje od njih krompir, mo«in druga fcvila Marjutkm starejši sin je zvedel, da so ti oddelki^ na zeleni kader pnsli čez Cerkljansko in Baško grapo iz ploskega hribovja, kjer so že cel mesec slikali za dezerterji in jm da so ze včeraj pozaprli nekaj kmetov samo zato, ker H« dezerterjev, ki so prišli po živila na njihove kmetije, prijavili. 1% Jih je bi o kakih pet, žandarje pa je vodil k njim neki kmet fcrjutkin starejši sin je povedal tudi ime, a ga je štivčeva pozioziroma s. zapomn.la samo to. da nos. izdajalski kmet nettpfe ime), neki kmet z Breginjskega, menda celo iz ali blizu ^rjane Bogs.vedi kdo? Ni si ga, vznemirjena in zaskrbljena, temnila, čeprav so ga pozno zvečer, ko so prišli s Francem i:>te tudi Anton, Andrej in tisti Možina, omenili tudi možje, čim fcije povedala, s kakšnimi novicami je prišel iz Kobarida MarjutM Andrej in za katere bi sploh ne zvedela, ko bi sinoči pozno poldan ne bila z Zefkom. pri Marjuti, z Zefkom, da bi se igral ^rjutkinim mlajšim, z Jankom, po letih Zefkovem vrstniku in ftjjatelju. In možje ji sprva niti verjeli niso torveč so menili da je žandarmerija verjetno prišla samo zara*Dapovedanega ljudskega tabora ob obletnici majniške deklaiacijprisluškovat, ali se bo na ljudskem shodu, ki bo zdaj po prćiji, govorilo kaj proti-državnega protiavstrijskega in morda«, hujskalo k odcepitvi južnoslovanskih narodov od monarhije » ustanovitvi popolnoma samostojne jugoslovanske države, s tem I dalo cesarju in avstrijskim Nemcem v roke aduta in »potrdil^ Že nekajkrat v nemškem časopisju izraženo sumničenja, da H tako imenovani majni-ški deklaraciji čeških poslancev in poslal Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu nekakšen trojanski konj (»Vrag si ga vedi, | kaj je to!« možje niso razumeli, kakšen konj naj bi bil to in kaj so nemški časnikarji hoteli povedati s tem konjem), ki so ga v cesarski parlament spravili agenti in vohuni antante in notranji sovražniki cesarstva, ki so se vgnezdili v parlament in do katerih je po mnenju nemških časnikarjev in mnogih avstrijsko-nemških poslancev v parlamentu samem cesar vse preveč popustljiv. Potrditev sumničenja jim je potrebna, da bi lahko uvedli vladavino, kakršna je bila pod starim cesarjem. Vendar se jim to ne bo posrečilo. Cesarstvu, kakršno je, je pisan konec! Tako sta sinoči govorila Franc in ženin Uršičeve Rozike Andrej, ki se jima ni dalo zapuščati skrivališča v domačih krajih. Vztrajno sta dopovedovala, da so vsi ti cesarski žandarji in vojaki prišli samo zaradi napovedanega shoda. Samo Možina, tisti Kranjec, je menil drugače in predlagal, da bi takoj zapustili te kraje in se čimprej izmuznili z ogroženega ozemlja na ono stran Baške grape pod Porezen in se od tam premaknili v škofjeloško hribovje, kjer bo zdaj, ko so ga »prečesali lovci na ljudi« (tako je rekel) najbolj varno, a je s svojim predlogom može samo razjezil. _ Dolgo' so se prerekali, dokler ni naposled ona preprosila moža, naj poslušajo Možina, čeprav je prav on zakrivil, da so se lotili nabiranja hrane pri takih kmetih, ki so si prilastili zalog pobeglih Italijanov in ki jih niso hoteli deliti s sirornašnejšimi kmeti. Zmerjali so ga, kakor da so zares samo njegove »boljševiške metode«, ki jih je prinesel kot zamenjani ujetnik iz Rusije in na katere ni mogel pozabiti v »boljševiški čistilnici«, v karantenskih barakah judenburškega taborišča. Pozabljali so, da se imajo prav temu »boljševiku« zahvaliti za uspel in pravočasen pobeg, saj jim je, čim se je upor začel in čim so odpovedale nadomestne stotnije, povedal, da bo upor propadel in da on ne bo čakal jutra, marveč pobegnil, še preden se bo polegla dvakratna nevihta tiste noči, čim dalj od Judenburga in nato naravnost proti domu. Tudi na to je morala spomniti može, da so pozabili na Možinovo »boljševiško napako« in da so ji pred odhodom obljubili (vsaj Franc ji je obljubil), da bodo poslušali Možino, le ženin Uršičeve Rozike se ni hotel strinjati, da bi odrinili takoj, in zahteval, naj bi počakali vsaj še en dan in odrinili šele prihodnjo noč. Ni povedal, zakaj hoče počakati (rekel je samo: »Jutri bomo videli, ali je Možinov strah potreben ali ne!«), a ona, Štivčeva, je vedela, zakaj se je minulo noč branil dolge poti, saj ga je komaj dan poprej obvestila, njega in Antona, da bosta danes prišli Rozika in štefi. Zato mu je rekla, da bo povedala Roziki, kam je šel in ko bo tu spet mirno in varno, jih bodo že obvestili, saj ji je Možina dal naslov svoje domačije. Toda Andrej je samo trmasto molčal in mogoče med potjo celo pregovoril može, da so ostali in da še vedno čakajo, ali je bil Možinov strah potreben ali so v Kobarid zares prišli zasledovalski oddelki ali ne in ali niso govorice, ki jih je prinesel Marjutkin Andrejec, sedemnajstletni fant, namerno izmišljene in so jim Andre-jec in za njim vsi drugi nasedli. A zakaj bi ne bile resnične? Ali niso tudi takrat (ko so pobegnili bivši vojaki dopustniki, preživeli branilci vasi pred Italijani, vojaki, ki jih je po vrnitvi Avstrijcev v te kraje vojaška oblast proglasila za dezerterje) z vojaštvom in žandarmerijo preiskali vasi in gozdove? In tako bodo storili tudi sedaj! To jo skrbi. In skrbi jo tudi, ker še vedno nista prišli Uršičevi iz Borjane, čeprav sta obljubili, da bosta prišli že zjutraj, že pred posvetitvijo spominske kapelice in da bosta ostali tu do jutri. Zato nenehno pogleduje k hiši v bregu. A pred hišo ni nikogar. Torej ju ne bo? Ali pa so ju že zaprli, kakor so v minulih mesecih pozaprli že precejšnje število najbližjih sorodnikov, ki so jih sumili, ali pa celo vedeli, da imajo sinove, brate in očete med vojaškimi ubežniki, med zelenim kadrom. »O bog, ne udari nas z novo nesrečo,« skuša moliti, ko se procesija ustavi in ko ljudje pokleknejo pred oltarjem pod njihovim bregom. Toda molitev ne more prepoditi strahu iz njene duše. Streljanje možnarjev oznanja shod. Slišati jih je daleč pod Kobarid na cesto, po kateri se pomika stara poštna kočija, za kraje med Lucijo in Kobaridom še vedno edino sredstvo za prevoz potnikov, ki morajo po opravkih, štefi in Rozi se vračata iz Bače, kraja nedaleč od Svete Lucije, od Andrejevega brata, ki ga je vojna spravila ob levo roko in ki sta mu po Andrejevem naročilu včeraj šli povedat, kje se nahaja Andrej. Z njima je tudi Slavko, ki je imel že včeraj, v sredo, prost dan, in so se zato lahko do Lucije odpeljali iz Kobarida že s prvo »pošto«, že zarana, ker sta se z Rozi nameravali že sinoči vrniti domov, a jih je zadržala Matijeva žena, domačinka iz Bače, kamor se je Matija (tako je ime Andrejevemu bratu) že pred vojno priženil. In tako sta s Slavkom sinoči ostali v Bači, čeprav je Andrejev brat nenehno tožil in se jezil, ker je Andrej pobegnil, potem pa se, ko je Rozika rekla, da si želi, da bi Avstrija izgubila, vojno, celo razburil zaradi Rozikinih predrznih želja, saj bi izguba vojne zanj lahko pomenila izgubo državne invalidnine, ki jo prejema. štefi je oba razumela. Oba sta mislila na svojo prihodnost: Matija na invalidsko državno podporo, ki mu bo zagotovljena samo s cesarjevo zmago in ohranitvijo starega cesarstva, a Rozika nase in na Andreja, ki bosta lrmko ostala na domačih tleh samo tedaj, če bo cesar premagan in če bo cesarstvo razpadlo v države, v narodne samostojne države, ki jih baje narodom starec podonavskega cesarstva obljubljajo cesarstvu sovražne drŽave, združene v antanti. GLAS * 6. STRAN GLAS * 7. STRAN Prgišče novic Spet se je nabralo več »drobnosti« (tako je rekel v svojem arhaičnem jeziku takemu drobižu Prešernov ro-doslovec Tomo Zupan), ki bodo zveste bralce naših zapisov gotovo zanimale; saj so mnogotere v bistvu le izpolnitve naših želja, odmevi na naše apele — torej le niso vsi- naši klici bili le klic vpijočega v puščavi! Obelisk v Preddvoru postavljen 1. 1870 pred gradom Turnom, je zdaj za prvo silo očiščen, črke napisa so na novo pozlačene. Radoznali popotnik bo poslej zlahka prečital: »Zmiraj krasna je narava. Josipina Turno-grajska Jedini hčerki in sestrici, preljubi Josipini v spomin.« — Novi upravnik Doma počitka, ki ima prostore v stari graščini, pa je tudi obljubil, da bo prostor, kjer stoji obelisk, ogradil in v njem uredil zimzeleni park. Obnovitev nagrobnika Simona Jenka je prav tako opravljena: popravljen je bil pesnikov relief, črke in lira pa so dobile novo pozlato. Tako smo le ustregli upravičeni graji: spričo Prešerna pozabljata na nežnega Smon-co. Res, tudi park, ki ga sedaj imenujemo Prešernov gaj, bi moral, nositi prvotno zamišljeno ime »Gaj pesnikov«. Tembolj, ker smo že tedaj, ko se je staro pokopališče opuščalo, mislili na- nekako kranjsko Navje. Kjer bi ob Prešernu in Jenku kdaj našli svoj mir tudi drugi pesniki, ki bi jjh slovo od sveta zateklo v Kranju. Dostikrat, vsaj štirikrat že v Glasu, pa smo predlagali, da bi kazalo v- tem našem, kulturnem par-kui bodisi na stebrih ali v obzidju, vzidati plošče z imeni znamenitih mož in žena — bodisi umrlih ali pa tudi le rojenih v Kranju. Tako bi sodoben rod vsaj po imenih spoznal znamenite ljudi, ki jim je tekla zibelka v Kranju ali pa so tudi našli posteljo, postlano v groba; črni ja* mi ... Za obnovo obeh spomenikov, Jenkovega in Josipinine-ga, jf* dala posebna sredstva Skupščina občine Kranj, za kar ji gre vse priznanje in zahvala gorenjskih kulturo-ljubivih ljudi. So pa res take obnove, zaradi izjemno zahtevnega kamnoseškega dela in potrebe pravega zlata v lističih, precej drage. Postopoma, od leta do leta, bo na ta način in s tako razumevaj očo podporo marsikaj urejenega in rešenega bodočnosti. — O nalogah, ki nas na tem področju še čakajo, ne bomo znova pisali; poročali bomo pa takrat, ko jih bomo izpolnili. Prešernov ribniški učiteij Anton Krombholz ss v naših zapisih še ni pojavil. Pred tedni pa se je v našem muzeju oglasil starejši gospod Herman1 Krombholz iz Spiltala na Koroškem. Povedal je, da je vnuk onega Krombholza, ki je v 1. 1810 do 1812 v Ribnici poučeval našega Prešerna. Da je ta tradicija v rodbini še dandanašnji živa. Iznenadilo nas* je tudi dejstvo, da vnuk starega nemškega ribniškega učitelja govori še dokaj dobro slovenski. Dogovorili smo se potem za obisk v Spittalu in tedaj bi res kazalo kaj več spregovoriti o strogem Krombho'zu in grenkih spominih našega pesnika; »Zaveden od Krombholzovih otrok je zablodil tu v nekakšno mladostno zablodo, da je bil pozneje vedno nejevoljen, ako ga je kdo spomnil Ribnice, in da se je baje še na. smrtni postelji z bridkostjo spominjal tega kraja.« Pa čeprav je bil v prvem razredu 1. 1811 obdarovan s šoskim darilom kot drugi, v drugem razredu I. 1812 pa kot prvi obdarovanec in obakrat vpisan v »Zlato knjigo«, ki jo še dandanašnji hranijo v Ljubljani. — Kaj več oi Krombholzu pa čez kak mesec, po obisku, pri' njegovem vnuku v Spittalu ob Dravi. Julijin pravnuk. Oton Miiller je v letošnjem poletju' tudi obiskal Prešernov spominski muzej v Kranju. Ali je to domotožje, ki Osnovna šola SIMON JENKO KRANJ razpisuj e delovno mesto UČITELJA za slovenski jezik (P ali PU) Posebni pogoj: stanovanje v Kranju Po Prešernovih stopinjah pripelje sleherno leto ostarelega moža na Bled, v kraj njegovega otroštva in mladosti? Na Bled, kjer na žele-s k i cesti št. 8, stoji vila, ki se po starem še vedno imenuje po nekdanjih lastnikih Miiller j ih. Otonova mati je bila četrti otrok najstarejše Julijine hčerke. — Tudi Oton Muiler, ki živi na Dunaju, nas vabi v gosti, da bi se složno še kaj pogovorili o njegovem rodu — morda le cdkrijemo kak nov zanimiv drobec — v taki ali drugačni zvezi z našim Prešernom? Pravičen nemški glas o prvem slovenskem pesniku. Po naključju mi je prišla v reke nspredna zahodnonem-ška revija Europaische Be-gcgnung, v kateri pesnik in knjigarnar Jop.chim Krause izjemno ljubeznivo poroča o anglc "kem prevedu Prešernovih Poezij. Obžaluje, da po 1. 1P-1-5 v nemščini ni bil Prešeren tiskan in meni, da bo prav ta. angleiki izbor spodbuda tudi za novega Prešerna v nemški izdaji. — Joachim Krause, ki je bil v preteklem poletju na oddihu v Jugoslaviji, bi rad o Prešernu kaj vc-.č napisal. Treba mu bo le našega mentorstva in sodelovanja. Veseli se prihodnje-Icfn2ga. obiska v našem muzeju. — Da je mož zares vnet za Prešerna, izpričuje že ta podrobnost, da si je zaradi boljšega umevanja Krsta; šel ogledat tudi slap Savice! Cvetko in svečke na grobovih obeh pesnikov, ki ju. pokriva kranjska zemlja, so vsako leto ob tem času nežen dokaz ljubezni naših šolskih otrok in pozornosti njihovih učiteljev. Za letošnji dan mrtvih pa so zagorele ; številne svečke tudi na s cvetjem zasutem grobu. Prešernove hčerke Ernestine, ki smo jo to pomlad prenesli z ljubljanskih Žal v Kranj, bliže k očetu . . . V Ljubljani se že deset in desetletja ni nihče več zmenil za njen grob. Zdaj, vse kaže tako, pesnikov otrok ne bo nikoli več pozabljen. Po dolgih, dolgih letih so spet gorele svečke ubogi Prešernovi hčerki v spomin ... Se bolj ganljivo pa je, videti tudi ob drugih dnevih ob Ernestini-nem grobu male deklice z bližnjih šol, kako negujejo in krase to, očitno prav njim tako ljubo, gomilo . .. Vlastelinu z Okroglega Tomu Zupanu bo le treba vzidati spominsko ploščo. Ce že ne tudi na rojstni hiši v Smokuču pa vsaj v fasadi gradiča na Okroglem pri Kranju. Častitljivi Prešernov ro-doslovec in tudi njegov daljni sorodnik, prizadevni pisatelj in vzgojitelj mnogih rodov, požrtvovalni organizator narodnoobrambne Cirilmeto-dovc šolske družbe in dobrotnik slepih, ki je dosegel starost 98 let — to vsekakor zasluži. Mož ni živel zase — živel je za druge. In ko je leta 1937 umrl, tudi v smuki mu ni prišlo na misel kako sorodstvo — pač pa največji nesrečniki na svetu — slepi. Njim gradič na Okroglem še dandanašnji lepo služi. Zato bi vzidava primerne spominske plošče ne bila le akt zahvale — pač pa je dolžnost* naše generacije, da izpolnimo nalogo, ki jo pred-namci niso« mogli. Tembolj, ker je bil prav Tomo Zupan oni mož; ki: je s tako vnemo vzidaval spominske ploSče na rojstnih hišah Prešernove Plemiški grb Vida Prešerna — Belaja iz 1; 1760 (Iz knjige »Der Ađel von Kroatien und Slavonien«, Niirnberg, 1899) matere, Matije Gopa, in Zlatousta Pogačarja. Sam pa je ostal brez nje . . . S-e predlog za lapidaren tekst na okro-gelski plošči: Leta 1936 je vlastelin z Okroglega Tomo Zupan podaril ta dvorec slepim.« Plemstvo Prešernov morda sodobnikom ne bo dosti pomenilo, kot nekako posebnost, kar pravcati ku-riozum pa ga le velja omeniti. Tembolj, ker nam je prav v zadnjih dneh prišel pred oči grb plemičev Prešernov. (V knjigi »Der Adel von Kroatien und Slavonien«, Niirnberg, 1899). Več vej čvrstega in nadarjenega rodu gorenjskih Prešernov je napravilo vprav Velika prodaja pisalnih strojev • po znižanih cenah na breozobrestni potrošniški kredit brez porokov • v poslovalnici Mladinske knjige Kranj', Maistrov trg 1„ impozanten gospodarski in. socialni vzpon. Za tri od teh vemo celo to, da so dosegle pravo plemstvo. Prvi, ki je dosegel to čast, je bil nečak slovitega prosta pesnika in prvega predsednika ljubljanske Akademije operozov Janeza Krstmka Prešerna (1656—1704) dr. Janez Prešeren (1680—1746), Ta je bil »zapriseženi sodniški odvetnik, kranjskih stanov«, tj;; najvišji uradnik, deželnega sodišča, hkrati pa tudi upravitelj vsega premoženja, ki ga je stari prost namenil za podporo študentom iz njegovega rodu in njegove domače fare. (Podpore iz. ta. proštove ustanove je bil pozneje deležen tudi naš pesnik, ki je z rodovnikom dokazoval upravičenost do nje.) Dne ID. junija 1724 je bil dr.. Janez Prešeren povišan v Rlemiški stan z naslovom »da Preschern. in Hektenfeld< (Prešeren Heldenfeldski): Drugi plemiški naslov, je dobil sin Ivana Nikolaja Prešerna, ki je služil okrog leta 1700 kot stražmojster v kar-lovški posadki Vojne krajine. Zaradi, nekih prav posebnih zaslug in odlik so moža1 premestili, v. obmejno trdnjavo Belaj pri Sunji v Liki. Dobil je tamkaj v fevd belaj ski do-minij. Sin Vid Prešeren se je povzpel še više. Dosegel jg stopnjo majorja, 11. febr. 1760 pa od cesarice Marije Terezije še plemstvo »de Preschern« zase, za ženo, sinova Karla in Filipa ter hčer Katarino. Poplemenitenje te, hrvaške Veje Prešernov je bilo slovesno razglašeno v zagrebškem državnem saboru. Iz grba, ki si ga je izbral Vid, je razvidno, da je mož vedel za plemstvo svojih kranjskih soimenjakov. Tudi ime Belaj je poslalo v Lescah znano kot hišno ime. Enega od potomcev te hrvaške pre-šernovske veje je spoznal pisatelj Janez Trdina v Varaždinu kot sodnega svetnika. Tretja veja kmečkih gorenjskih Prešernov, ki je osvojila plemiški grb je izvi* rala z Brezij. Franc Prešeren, roj. 1. 1802 (umrl neznano-kdaj) se je priženil na. Brezovico pri Ljubljani. Sčasoma je postal eden prvih bogatašev v deželi, postal zaslužen pri osuševanju barja in bil celo imenovan za ljubljanskega podžupana, Dne 25. maja 1861 mu. je bila podeljena plemiška diploma. Njegovi potomci, plemeniti Prešerni, so še 1. 1910 živeli v Gradcu. Iz te brezoviške prešernov-ske veje utegne izvirati tudi dr. Aleksander Prešeren, ki je bil pozneje oženjen s Poleksijo Karadžordževičevo, najstarejšo sestro bivšega jugoslovanskega kralja Petra Prvega. Črtomir Zoree Nesreče preteklega tedna Prejšnji teden se je več nesreč pripetilo zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje cest. V soboto popoldne je Franc Juvan z osebnim avtomobilom LJ 385-93 vozil po cesti Kranj — Brnik. Pri prehitevanju je avtomobil zapeljal s ceste in se prevrnil. Voznik pri nesreči ni bil ranjen, na avtomobilu pa je za okoli 2500 N din škode. Zaradi prehitre vožnje se je pripetila nesreča tudi vozniku osebnega avtomobila WHV-K-569 Dušanu Djordje-viču iz Banja Luke. Avtomo-bildst je vozil z Jesenic proti Hrušici. Zaradi prehitre vožnje ga je zaneslo s ceste, tako da se je po 24 metrih obračanja ustavil ob drevesu. Voznik se ni ranil, na avtomobilu pa je za 13.000 N din Škode. Ob športnem igrišču v Stra-žašču pri Kranju betonski stebri in ograja že nekaj časa nevarno visijo na cesto. Ze lani bi eden takšnih stebrov skoraj padel na nekega pešca. Kaže, da se bo tudi letos morala najprej zgoditi nesreča... V soboto zjutraj se je na cesti med Potoki in Jesenicami zgodila hujša prometna nesreča. Tovornjak LJ 328-37, ki ga je vozil Jože Slamnik, je vozil od Žirovnice proti Jesenicam. V desnem ostrem ovinku je vozil po levi strani ceste, nato pa je močno zavil v desno ter pri tem trčil v oporni zid pri cesti. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal z mopedom Alojz Ple-melj in trčil v zadnji del tovornjaka. V nesreči je bil mopedist laže ranjen, na vozilih pa je za okoli 300 N din škode. V Traču je na cesti JLA v nedeljo popoldne Jože Ropret z mopedom zavozil na pločnik in pri tem zadel Marijo Sušnik. Sušnikova se je pri padcu laže ranila. V Zg. Bitnjah se je v soboto dopoldne hudo ponesrečil Anton Karlin, roj. 1898, ko je s kolesom zapeljal na prednostno cesto Kranj — Škofja Loka. V križišču ni upošteval prednosti osebnega avtomobila LJ 272-70, ki ga je vozil Leopold Ramovš. Pri trčenju z avtomobilom se je kolesar hudo ranil. L. M. Nesreča v jeseniški železarni Pri delu z ravnalnim strojem za pločevino se je hudo ranil 35-letni Husein Kostič z Jesenic. V nedeljo, 5. novembra, ko je delal pri omenjenem stroju, ga je zadel kos močno skrivi j ene pločevine. Ravnalni stroj je prijel skriv-ljeno pločevino postrani, drugi del pa je porinil v stran, tako da je pločevina zadela Kostiča. Pri tej nezgodi je delavec dobil kompliciran zlom noge in globoko vrezni no. L. M. Avto trčil v drevo V ponedeljek ponoči se je na cesti Škofja Loka—Kranj pri Zabnici pripetila huda prometna- nesreča. Voznik avtomobila KR-87-20 Boris Ber-gant je zavozil s ceste v drevo in se hudo ranil. Pri nesreči je bila tudi žena Marta laže ranjena. Vozniku so vzeli kri za preiskavo. Na avtomobilu je za 3000 N din škode. L. M. Močni nalivi na Gorenjskem Največ škode v kranjski in tržiški občini Najbolj je v nedeljo narasla Tržiška Bistrica — V Dupljah in Tržiču voda zalila več hiš V nedeljo so močni nalivi presenetili predvsem prebivalce Tržiča in Dupelj. V nekaj urah je močno narasla Tržiška Bistrica, v dolino pa so pridrveli hudourniki. V tržiški občini so hudourniki sprožili nekaj zemeljskih plazov in so zasuli več cest. Največ škode so plazovi povzročili na cestah tretjega in četrtega reda. Na Ravnah pa je voda zalila dve hiši, odnesla precej zemlje in prišla skoraj do oeste. Prav tako so ogrožene tudi tri hiše. Občinski štab v Tržiču, ki je bil v noči od nedelje na ponedeljek pripravljen za hitro pomoč, še ni ocenil škode, povedali pa so nam, da ni majhna. Precej škode pa so hudourniki naredili v Dupljah. Vaška kanalizacija, ki so jo vaščani zgradili pred šestimi leti, zaradi premajhnih cevi ni mogla sprejeti narasle vode. Tako imajo v Dupljah manjše poplave vsako leto dvakrat. Tako hudih nalivov, kot so bili v nedeljo pa vaščani ne pomnijo, saj je po vasi tekla trideset centimetrov visoka voda. Voda je skoraj v vseh hišah zalila kletne prostore, pri Babču, Opoče-nu in pri Bidetu pa je zalila tudi stanovanja. Janku špa-rovcu iz Zgornjih Dupelj je vdrla v hlev, tako da je pet goved in konj stalo do kolen v vodi. Že lami mu je ob podobnih poplavah poginila krava s teletom. Prebvalci Dupelj pravijo, Šah Mesečni brzoturnir Na brzoturnir j u šahovskega kluba Kranj za mesec november je zmagal Bertoncelj z 9,5 točke pred Đorđevičem in Mali jem z 9 točkami. Sodelovalo je 14 igralcev. Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Franca Rajglja v pokoju se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga obiskali med njegovo dolgo boleznijo in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali lepe vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gasilcem za častno spremstvo, pevcem za žalostinke ter sosedom za vsestransko pomoč v teh hudih dneh. Posebej se zahvaljujemo dr. Bračkovi in dr. Koširju iz Škofje Loke za dolgoletno pomoč. Žalujoči: žena Marija, sin Ciril z družino, ter ostalo sorodstvo. fiutna, 5. novembra 1967 da dokler v vasi ni bilo kanalizacije, nikdar ni bilo takšnih poplav. Zato so na krajevni skupnosti že sklenili, da bodo prihodnje leto nekaj cevi zamenjali z večjimi in položili nove v južnem delu vasi. Predstavniki krajevne skupnosti pa so nam tudi povedali, da so vaščani na nekaterih krajih z odpadki zamašili kanalizacijo. V Dupljah je Tržiška Bistrica odnesla tudi most in tako pretrgala cesto Duplje — Podbrezje. V Kranju pa je voda poplavila prostore Tekstilnega centra in nekatera stanovanja Iskrinih delavcev v Savski loki. V drugih gorenjskih občinah pa narasle reke v nedeljo niso povzročile večje škode. A. ž. še v ponedeljek dopoldne je v Dupljah voda zamakala v stanovanja — Foto Perdan Pri Babču, Opočenu in Bidetu v Zgornjih Dupljah so morali pohištvo dvigniti, sicer bi bila škoda še večja — Foto Franc Perdan SREDA 8. novembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski ansambli in pevci zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 P. vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Glasba iz naših krajev — 12.10 Opoldanski obisk pri naših starih mojstrih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetne melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo SREDA — 8. novembra 13.55 Nogomet Sparta : An-derlecht (Intervizija) — 14.45 Rezerviran čas (RTV Beograd) — 15.00 Nadaljevanje prenosa iz Prage (Intervizija) — 17.00 Poročila, 17.05 Risanke (RTV Skopje) — 17.25 Popotovanje po Aziji, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Združenje radovednežev (RTV Zagreb) — 19.00 Reportaža — 20 milijonov (RTV Beograd) — 19.30 Kje je ta širni gozd, 19.50 Lesni sejem (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.40 Rdeče, modro, zeleno - glasbena revija, 21.40 Srce — mednarodno sodelovanje, 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored J RT (RTV Zagreb) — 19.30 TV pošta (RTV Beograd) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.25 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 21.40 Biseri glasbene literature (RTV Skopje) — 21.55 V korak s časom (RTV Beograd) — 22.15 Informativna oddaja (RTV Zagreb) ČETRTEK — 9. novembra 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.50 T V v šoli, 15.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 TV v šoli, 17.05 Poročila, 17.10 Tik, tak, 17.23 Pionirski TV studio, 17.55 TV obzornik, 18.15 Po sledeh napredka. 18.35 Godala v ritmu (RTV Ljubljana) - 19.00 Ddhinra Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskcčna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Francoski šansoni — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Valkure — radijska priredba opere — 22.10 Za ulica (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.00 Cik cak (RTV Ljubljana) — 21.20 Kapetan kapetanu, 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 1835 Mladinska tribuna, 19.15 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RtV Beograd) — 21.10 Propagandna oddaja, 22.20 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 10. novembra 9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.25 Poročila, 17.30 Sesti razred — film (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Zaplešite z nami, 18.50 Za našo in vašo svobo- lj ubi tel je jazza rarni nokturno 23.05 Lite- CETRTEK — 9. novembra 8.08 Iz romantičnega repertoarja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Srbska narodna kola Djordje Karaklajiča — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje.goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.10 Prizor iz opere Hlapec Jernej — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra ameriški pihalni orkester — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Zabavni zvoki — 14.45 Mehurčki — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali recitali — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična od- do, 19.05 Brez parole, 19.35 Cik cak, 19.40 Portret Toneta Seliškarja (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.40 Zlata praprot — češki film, 22.15 Zadnja porcčila (RTV Ljubljana) — 22.30 Koncert Svjatoslava Richterja na Du-brovniških poletnih prireditvah (RTV Zagreb) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Zaplešite z nami (RTV Ljubljana) — 18.50 Panorama (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja, 20.40 Celovečerni film, 22.10 Informativna oddaja (RTV Zagreb) Kranj CENTER 8. novembra angl. barv. CS film VRNITEV IVAN-HOA ob 16., 18. in 20. uri daj a — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Z ansamblom Mama's and Papa's in »The Rockes« — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorni večeri — 23.05 Literarni nokturno PETEK 10. novembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Narodne pojeta Božo in Miško — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Iz našega arhiva lahke glasbe — 12.10 Glasbene podobe za klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Veliki valčki in uverture — 9. novembra angl. barv. CS film VRNITEV IVAN-HOA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIĆ 8. novembra amer. barv. CS film DVOBOJ V TEKSASU ob 16., 18. in 20. uri 9. novembra amer. barv. CS film DVOBOJ V TEKSASU ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 8. novembra amer. ban'. CS film SEJEM V TEKSASU ob 19. uri Stražišče SVOBODA 8. novembra amer. ban'. CS film DVOBOJ V TEKSASU ob 19. uri Kropa 9. novembra jugosl. barv. film ZLATA FRAČA ob 19.30 Jesenice RADIO 8. novembra amer. VV film ŽIVLJENJE NA NITKI Jesenice PLAVŽ 8. novembra nem. jug. barv. CS film SUT 9. novembra francoski film DNEVNIK ŽENE V BELEM 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kre-« ditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Glasbena uganka — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.25 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Petnajst minut z orkestrom Riidiger Piesker — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert Komornega zbora radia Sarajevo — 20.30 Suita za klarinet in orkester — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz naše sodobne simfonične literature 23.05 Literarni nokturno 10. novembra francoski film DNEVNIK ŽENE V BELEM Dovje • Mojstrana 9. novembra amer. barv. CS film LJUBEZEN NA PESKU Kranjska gora 9. novembra amer. W film ŽIVLJENJE NA NITKI 10. novembra amer. barv. CS film LJUBEZEN NA PESKU Škofja Loka SORA 8. novembra domači film BOKSARJI GREDO V RAJ ob 18. uri, franc. italj. nem. barv. CS film ANGELIKA IN KRALJ ob 20. uri 9. novembra franc. italj. nem. barv. CS film ANGELIKA IN KRALJ ob 18. in 20. uri 10. novembra franc. italj. nem. barv. CS film ANGELIKA IN KRALJ ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 8. novembra jugoslovanski film RONDO ob 20. uri 9. novembra jugosl. film RONDO ob 17.15 in 20. uri Želite POTOVATI? Nič skrbi s prevozom Avtopromet Gorenjska Kranj vam nudi udobna, varna in poceni potovanja v svojih avtobusih 11. NOVEMBRA: KRANJ—TRST—KRANJ Odhod ob 6. uri — prihod ob 18. url — 25. NOVEMBRA: KRANJ—TRBIŽ—KRANJ Odhod ob 6. uri — prihod ob 13. url — 29. NOVEMBRA: KRANJ—TRBIŽ—TRST Odhod ob 6. uri — prihod ob 18. uri — 30. NOVEMBRA: KRANJ—TRBIŽ—CELOVEC Odhod ob 6. uri — prihod ob 18. uri — 2. DECEMBRA; KRANJ—TRST—KRANJ Odhod ob 6. uri — prihod ob 18. uri —■ 9. DECEMBRA: KRANJ—TRBIŽ—KRANJ Odhod ob 6. uri — prihod ob 13. uri — 16. DECEMBRA: KRANJ—TRST—KRANJ Odhod ob 6. uri — prihod ob 18. uri — 23. DECEMBRA: KRANJ—TRBIŽ—KRANJ Odhod ob 6. uri — prihod ob 13. uri — 23. DECEMBRA: KRANJ—CELOVEC—KRANJ Odhod ob 7. url — prihod ob 14. uri — INFORMACIJE: t Kranju poslovalnica Turist, cesta JLA 1, telefon 21-565 in v turističnem oddelku podjetja Trg revolucije 4, telefon 21-081; v Tržiču poslovalnica podjetja, Cesta JLA 2, telefon 71-268 cena 35 N din cena 19 N din cena 45 N din cena 40 N din cena 35 N din cena 19 N din cena 35 N din cena 19 N din cena 17 N din Prodam Prodam nov GUMI VOZ — 15 col ali zamenjam za PRAŠIČA. Naslov v oglasnem .oddelku 5226 Prodam PRAŠIČKE, 6 led jbov stare. Lesce 99 5241 Prodam motorno ŽAGO jobu in motorno KOLO java. ;Eržen, Rudno 9, Železniki 2283 Prodam lepa JABOLKA po ugodni ceni. Voglje 79, Šenčur 2289 Prodam PRAŠIČKE in svinjo po prašičkih. Kosel, Mi-šače 11 pri O točah 2290 KRANJ uvoženi otroški vozički BABY, Koroška 5 Prodam dve otroški POSTELJICI in drugo POHIŠTVO. Naslov v oglasnem oddelku 2291 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO. Šenčur 231 2292 Prodam PRAŠIČKE za pitanje. Osterman, Luže 2, Šenčur 2293 To ugodni ceni prodam pol-ftvtomaiični PRALNI STROJ s centrifugo. Krystufek, Kidričeva 13, Kranj 2294 Prodam ZASTAVA 750, dobro ohranjen in suha bukova DRVA. Lotrič, Vošče 7, Radovljica 2295 Prodam skoraj novo SLAMOREZNICO s puhalnikom. Ambrož 7, Cerklje 2296 Prodam KONJA, starega dve leti in pol. Zupin Janez, Sidraž 5, Cerklje 2297 Nujno prodam zaradi selitve ZAJCE činčula in moderne KURNIKE po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 2298 Prodam dva PRAŠIČA po 90 kg težka. Kranj, Likozar-jeva 15 2299 Prodam 8 m suhih bukovih DRVA. Zg. Besnica 24 2300 Prodam/ belo otroško POSTELJICO. Rebolj, Koroška c. 16, Kranj 2301 Prodam KRAVO, ki bo čez dva meseca tele t i la. Kranj, Jama 22 2302 Prodam KRMILNO PESO. Voklo 9, Šenčur 2303 Ugodno prodam nov DIVAN. Dremelj, Kidričeva 67, Kranj ' 2304 Prodam rabljeni, dvojni PLETILNI STROJ znamke orion. Naslov v oglasnem oddelku 2305 Poceni prodam STRUŽNICO — 1 m stružne dolžine. Ogled vsak dan. Satlar Emil, Demšarjeva 5, škofja Loka 2306 Ugodno prodam zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku 2313 Prodam ELEKTROMOTOR, 4 KM, 1400 obratov. Pivka 45, Naklo 2314 Prodam ali zamenjam skoraj novega KADETTA — karavana. Naslov v oglasnem oddelku 2315 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, PLINSKI GORILNIK in dva LEŽALNIKA. Kranj, Ješeto-va 29 (Stražišče) 2317 Zahvala Ob težki izgubi naše dobre mame, stare mame in sestre Marije Zmrzlikar rojene Gregorc se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, č. duhovščini, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Posebej se še zahvaljujemo bratu Jerneju, sosedom: Ferjančič, Markič, Sušnik, Hudovernik in Rakovčevim, kakor tudi vsem ostalim še enkrat iskrena hvala. žalujoči: sin Franc z ženo Marto, vnukinja Marija, vnuki: Dušan, Marko, Branko, bratje: Jernej, Andrej, Alojz, ter ostalo sorodstvo Strahinj, 6. 11. 1967 j, Ostala SMUČARJI! Občni zbor smučarskega kluba TRIGLAV bo v sredo, dne 8. novembra, ob 18.30 v dvorani Skupščine občine Kranj. Pred začetkom si oglejte filme o smučanju. Dekle s srednješolsko izobrazbo, z znanjem nemščine, francoščine in strojepisja, išče zaposlitev v Kranju. Ponudbe poslati pod »Pridna in vestna« 2310 Oddam GARAŽO v najem. Kranj, Klanec 39 2311 Kupim rabljeno cementno strešno OPEKO (velikost 31 cm). Pretnar, Podbrezje 87, Duplje 2307 Kupim PSA do 6 mesecev starega. Okoren Julka, Zg. Luša 6, Selca nad Škotjo Loko 2308 Prireditve PGD — Gorenja vas nad škof jo Loko priredi dne 11. 11. 1967 s pričelkom ob 19. uri PLESNO ZABAVO. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Igrajo GORENJSKI FANTJE. Vabi odbor! 2312 V soboto in nedeljo vas vabi GOSTILNA pri Jančetu iz Sr. vasi na veselo MARTINO VANJE s pričetkom ob 18. in 15. uri. Za zabavo in ples bo poskrbel kvartet iz AVSTRIJE. Vabljeni! 2316 Peljite se z nami in zaplesali boste v ritmu DUNAJSKEGA VALČKA Straussov večer na Dunaju (POTOVANJE OB STOLETNICI DUNAJSKEGA VALČKA) SPORED POTOVANJA: 29. november — Odhod iz Kranja ob 6. uri zjutraj in vožnja preko Podkorena, Celovca do Leobna, krajši postanek — nadaljevanje potovanja čez Semmering do Dunaja. Prihod na Dunaj v popoldanskem času in krožni ogled mesta. Namestitev v hotelu in večerja. Nato prisostvovanje operetni predstavi. 30. novembra —- Zajtrk. Ob 9. uri drugi del krožne vožnje po Dunaju z ogledom zgodovinskih in kulturnih spomenikov mesta. Kosilo. V popoldanskih urah izlet v Grinzing in na Kahlen-berg. Po večerji prisostvovanje koncertu. 1. december — Zajtrk. Prosto za individualne oglede. Popoldne obisk Pratra ter povratek v domovino s prihodom v Kranj ob 22. uri. Obisk operete ln koncerta: 29. november — Ogled operetne predstave ZEMLJA SMEHLJAJA Franza Leharja v Theatcr an der Wien. V glavni vlogi nastopa svetovno znani tenorist Di Stefano. 39. november — Koncert Straussovih melodij v dvorani Kon-zerthaus. Cena potovanja za osebo je 410 N din. V ceni je vračunan prevoz z avtobusom, gostinske usluge po sporedu, vstopnice za oglede in prireditve, stroški organizacije in vodstvo. KOMPAS KRANJ Prijave sprejema KOMPAS KRANJ BLED JESENICE do 10. novembra 1967, oziroma, dokler bodo na razpolago prosta mesta. až,a dolgoletno zaupanje Ob 90 letnici čokolada Qoren]ka bonboni f3acclius bar bonboni <$ructus bar žvečilni gumi cLoilorepec jDoltifife v vaso frgovino JKe zamudile izredne priložnosU po zni cenah ✓»KS* si u ni i im 90 let odlične kvalitete glas SPORT SREDA — 8. novembra 1967 Najboljši gorenjski športnik Prvi glasovalni kupon za najboljšega gorenjskega športnika Športniki, ki so jih naši športni sodelavci uvrstili v zaključno izbiro (po abecednem redu): Majda Ankele (alpsko smučanje), Albin Felc (hokej), Blaž Jakopič (alpsko smučanje), Silvo Lo-gonder (košarka), Vlado Mar-telanc (kegljanje), Marjan Mesec (smučarski skoki), Poide Milek (atlet.), Peter Ste-fančič (smuč. skoki), Lidija Svarc (plavanje), Jože Turk Po zaključku jesenskega dela v gorenjski rokometni ligi Radovljica prva tudi v disciplini (kegljanje), Ludvik Zaje (smučarski skoki). Vsak bralec ima pravico poslali neomejeno število gla-I sovalnih kuponov. Upoštevali bomo kupone, ki bodo prispeli v uredništvo najkasneje do peika, 24. novembra. Točkovanje bo izvedeno po ključu: 5, 4, 3, 2, 1 točka. Najboljši gorenjski športnik bo prejel prehodni pokal Glasa. Glasovalni kupon Najboljši gorenjski športnik 2. ......... 3. ......... 4. ......... 5. ......... Naslov Podpis Opomba: Izrežite kupon in ga izpolnjenega pošljite na naslov: Uredništvo Glasa, Kranj, Trg revolucije 4. Kupon lahko pošljete v pismu, nalepite na dopisnico ali pa ga oddaste v uredništvo. Z zaostalo tekmo Selca : Jesenice 9:8 (5:3) je bil končan je- i Kamnik senski del gorenjske rokometne lige. Naslov prvaka je osvo- Kranj B jila brez izgubljene točke ekipa Radovljice, ki je bila tudi i Jesenice najbolj disciplinirana ekipa. Edini resni kandidat v drugem Križe B delu prvenstva jim bodo rokometaši Kranjske gore, ki zaostajajo za tri točke. Poglejmo, kako so se predstavile ekipe v jesenskem delu prvenstva. RADOVLJICA — Na čelu z bivšim igralcem Kranja So-teljškom so prikazali Radov-ljičani tehnično zelo dober rokomet in brez poraza osvojili prvo mesto. Najzaslužnejši posamezniki v ekipi so Soteljšek, Ravnikar in Fab-jan. KRANJSKA GORA — Še vedno ima možnosti za osvojitev naslova prvaka. Smučarski reprezentant, ki dopo-tuje za vsako tekmo iz Maribora, je še vedno glavni steber in realizator ekipe. SELCA — Pokazali so taktično zelo dobro igro. Igrajo zanesljivo. Prejeli so najmanj golov, vendar pa so jih tudi dali zelo malo. Najboljši igralec v ekipi je vratar Foj-kar. ŠKOFJA LOKA — Po četrtem kolu so bili še v vodstvu, vendar so kasneje močno popustili. ŽABNICA — Čeprav je oi-la uvrščena med favorite, je osvojila šele peto mesto in tako predstavlja največje razočaranje v ligi. KAMNIK - Najugodnejše presenečenje prvenstva. Zu-pin je najboljši igralec in strelec v ekipi. Izbiramo najboljšega gorenjskega Športnika PETER ŠTEFANClC — Pretekla sezona je bila za tega 20-letncga smučarskega skakalca kranjskega Triglava nedvomno daleč najuspešnejša. Naj navedemo samo nekaj njegovih odličnih uvrstitev: bil je zmagovalec tekmovanja *a Pokal Kongsberg v juniorski konkurenci (prvak zah. in srednje Evrope), na pred-olimpijskih igrah v Grenoblu je med vso svetovno elito zasedel 14. mesto z drugim najdaljšim skokom med vsemi nastopajočimi, odlično 3. mesto na velikem mednarodnem tekmovanju v Ruo-poldingu v Zah. Nemčiji. SILVO LOGONDER — Košarkar KK Kroj iz Škofje Loke je dosegel v pretekli 6ezoni svoj največji uspeh, eaj je bil najboljši strelec slovenske košarkarske lige. Silvo ima vse možnosti, da zaigra tudi v najkvalitetnejših košarkarskih kolektivih, vendar se je odločil, da ostane zveš*, svojemu klubu, kateremu je veliko pripomogel k zavidljivim uspehom. MARJAN MESEC — Podobno kot Stefaničič je tudi drugi odlični kranjski skakalec dosegel prav na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih svoje najboljše rezultate. Največji uspeh je nedvomno dosegel na pred-olimpijskih igrah z 11. mestom ter enako kot Štefančič izpolnil olimpijsko normo. Še nekaj ostalih odličnih uvrstitev: 15. mesto na turneji prijateljstva v CSSR in Poljski, 5. mesto na tekmovanju za Pokal Kongsberg, 10. mesto v hudi mednarodni zasedbi v Planici ipd. VLADO MARTELANC — Vlado Martelanc postaja že pravi pojem kranjskega športnika. Nekoč dober nogometaš je postal eden izmed najboljših kegljačev v državi. Njegovi letošnji največji uspehi: prvak Gorenjske in Slovenije ter prvak Slovenije in drugi na državnem prvenstvu v parih. Je član slovenskega in državnega ekipnega prvaka v kegljanju KK Triglav iz Kranja. ALBIN FELC — Najboljši gorenjski športnik v letu 1965 v pretekli sezoni ni imel sreče. Zaradi poškodovane noge ni mogel nastopiti na svetovnem prvenstvu. Po okrevanju je Felc kmalu zaigral spet v svoji formi. Hitri prodori so še vnaprej njegova specialnost. S svojo vrnitvijo med hokejiste Jesenic in reprezentance je dal zopet barvo obema ekipama. JOŽE TURK — Izbira deseterice najboljših športnikov s strani naših športnih sodelavcev so bili računi brez krčmarja. Pred kratkim je Turk osvojil naslov državnega prvaka in bomo zaradi tega izrednega uspeha naredili izjemo ter bodo bralci tako lahko izbirali med enajstimi najboljšimi športniki. Da je Turk to zaslužil, dokazujejo tudi njegovi ostali rezultati: drugi na slovenskem prvenstvu, prvi v Sloveniji in drugi v državi v parih. Tudi Turk je član KK Triglav iz Kranja. KRANJ B — Najmlajša ekipa. Čeprav je bila prejšnje sezone pod samim vrhom, uvrstitev ne predstavlja razočaranja. JESENICE — Uspeh za novinca v ligi. Večini nasprotnikov so predstavljali težkega nasprotnika. KRIŽE B, KRVAVEC — Slabi ekipi, ki bosta težko popravili svoj položaj v lesl- KONČNA LESTVICA Radovljica 9 9 0 0 191:116 18 9 7 11 169:120 15 i 6 0 3 115:93 12 9 5 1 3 150:129 11 9 4 0 5 173:163 8 Kr. gora Selca Šk. Loka žabnica 9 4 0 5 164:171 8 9 3 1 5 124:134 7 9 3 0 6 152:156 6 9 117 121:186 3 Krvavec 9 1 0 8 103:206 2 IZKLJUČITVE — Ekipno: 1. Radovljica 12, 2. Kranj B 14, 3. Križe B 18, 4. Kamnik 24, 5. — 6. Selca in Žabnica 26, 7. Krvavec 27, 8. Jesenice 39, 9. Kranjska gora 45 ia 10. Škofja Loka 52 minut. Posamezno: Bolka (Krvavec) in Modric (Kr. gora) 15, Žmi-tek (Jesenice) 13, 4. Senčar (Kr. gora) 12, Ferbežar (šk. Loka) 11 minut, itd. STRELCI: 1. Soteljšek (Radovljica) 78, 2. Gazvoda (Kr. gora) 69, 3. Oblak (Žabnica) 65, 4. Zupin (Kamnik) 64, 5. Podnar (Šk. Loka), 6. Modric (Kr. gora) 54, 7. Bolka (Krvavec) 43, 8. Ravnikar (Radovljica) 39, 9. Kalan 38, 13. Miklavc (oba Žabnica) 37 golov. P. Didič Uspelo tekmovanje strelcev Občinski strelski odbor v Kranju je pripravil v počastitev 50-Ietnice oktobrske revolucije tekmovanje z zračno puško. Da bi se ga udeležilo čim več strelcev, je bilo tekmovanje namenjeno vsem članom strelskih družin iz kranjske občine. Tako so tokrat prvič nastopali skupaj pionirji, mladinci in člani. Tudi pri ocenjevanju ekip je bila tokrat napravljena izjema, saj se je za končni uspeh družine upoštevalo 8 najboljših tekmovalcev ne glede na starost. Pohvaliti gre predvsem družino Bratstvo - Enotnost, ki je poslala na tekmovanje skoraj četrtino od skupno nastopajočih strelcev, še posebej pa njenega člana Vinka Freliha. Ta izredni tekmovalec, ki je že štiri leta najboljši kranjski strelec z zračno puško, se je za novo sezono spet odlično pripravil. To najbolje kaže nedavna zmaga na sindikalnih športnih igrah in nedeljski rezultat 187 krogov od 200 mož- Danes občni zbor kranjskih smučarjev V prostorih občinske skupščine Kranj bo danes, v sredo, ob 18.30 redni letni občni zbor smučarjev kranjskega Triglava. Pred pričetkom zborovanja bodo predvajali nekaj filmov s tekmovanj minule sezone. Upravni odbor SK Triglav vabi na to letno konferenco vse prijatelje smučanja v Kranju. Kros na Kokrici Mladinski aktiv Kokrice je v nedeljo organiziral jesenski kros, na katerem so poleg domačinov nastopili še mladinci šolskega centra Iskra in pripadniki JLA. Med posamezniki je amagal 'Zumer (ŠC Iskra) pred Veskoviičcm in Hočevarjem (oba ŠC Iskra). Ekipno pa je bil vrstni red naslednji: 1. SC Iskra, 2. Ko-krica, 3. JLA. L. T. nih, kar je obenem tudi najvišji rezultat vseh dosedanjih občinskih tekmovanj v tej disciplini. Pa tudi njegov klubski tovariš Franc Naglic se je izkazal, saj je z odličnimi 183 krogi zasedel častno 2. mesto. Ob takih rezultatih in solidni uvrstitvi članov te družine ni čudno, Če jim- je tudi ekipna zrnata pripadla s precejšnjo prednostjo. REZULTATI — Ekine (nastopilo 10 ekip): 1. SD Bratstvo Enotnost 1353 krogov od 1600 možnih, 2. SD Iskra 1227, 3. SD Tone Nadi žar 1212, 4. SD Sava 1153, 5. S") Slavec Ivo-Jokl 1092. Posamezno (84 tekmovalcev): 1. Vinko Frelih (BEj 187 od 200 možnih, 2. F.anc Naglic (BE) 183, 3. Franc Peternel (Sava) 173, 4. Vinko Bitenc (BE) 172, 5. Jože Lombar (Tugo) 170 itd. B. Malovrh Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-loogiasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.