228. številka. Ljubljana, sredo 7. oktobra. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dttt, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti pn-jeman, za svstro-ogerske dežele za celo leto 16 goid., za pol leta 8 gold. ta četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za naerae, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 guld., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ta za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman m četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-.itopne petit-vrBte 6 kr., ćo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čn se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvoie fraukirati. — Rokopisi so ne vračajo. — U redni Stv t) je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra vii i.št v., na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. (.Konec.) Deželni glavar izroči vse tri (v zadnjem „Slov. Nar." citirane) interpelacije vladnemu zastopniku. Vladni zastopnik c. kr. dvorni svetovalec g. W i d mano pravi, da hoče precej odgovoriti na interpelacijo g. poslanca Krama-riča. Uže 14. sept. je zarad plačevanja kor-donskih stroškov ob kugi goveje živine, poslal poročilo minibterstvu in prosil, da se za Kranjsko v ugodnem smislu redi. (Dobro-klici. Poslanec E. Scbaffer poroča v imenu finančnega cdseka o računskem sklepu za 1. 1873 in o proračunu za leto 1875 norišno-stavbenega zaklada. Leta 1873 so iznašali 6791 gl. 2 Vi «r., potrebščine 6791 gl. 2l/3 kr., tedaj iznaša aktivno premoženje 83 561 gld. 77 kr. V proračunu za 1. 1875 iznašajo stroški 60 gld., dobodki pa po aktivnih ob-reBtib 5461 gld. 47 l/a kr. Tedaj ostane za glavnico 5401 gld. 47 Va kr. Deželni zbor to poročilo odobri. Poslanec M urni k v imenu finančnega odbora poroča o proračunu porodnišnega, nerišnega in najdenišnega zaklada za 1. 1875 Pri porodnišnem zakladu znašajo potrebščine 5005 gld. 64 kr., dohodki 285 gld. 60 kr. torej primanjkljava 4720 gld. 4 kr. Pri no-rišnem zakladu so potrebščine 13.591 gld. 84 kr., dohodki 2360 gld. 51 kr., torej pri manjklaja 11.241 gld. 33 kr. Pri najdeniš-nem zakladu je potrebščine 87.896 gld. 44 kr., dohodkov 2248 gl. 20 kr. torej primanjkuje 85.648 gld. 24 kr. Deželni zbor brez debate odobri proračun in dovoli, da se pri-mankljaji za te zaklade poplačajo iz deželnega zaklada. Poslanec dr. pl. S c h r e i poroča v imenu finančnega odseka o razmeri, koliko stroškov prevzame ljubljansko mesto in koliko Kranjska dežela. On stavi sledeče nasvete: Vzdrževanje realkiuega poslopja, plačo za vratarja in vse druge potrebe za gornjo in spodnjo realko plačati dežela in mesto, vsak v enakih delih; dohodki realnega poslopja se prihodnjič v enakih delih mej deželo in mestom razdele : dosedanji realni zaklad se pod varstvo svojega pravilnega namena deli in sicer tako, da h pod u je realke zaklad v znesku 21.250 gld. v obligacijah in 51 gld. 21 kr. gotovega denarja obdrži ljubljansko mesto, od zaklada za gornjo realko pa ki znaša 2876 gld. v obligacijah in 53 kr. gotovine pak se s pritrjenjem c. kr. vlade izroči 2/3 deželi in 1 '3 ljubljansknmu mestu. Vsi predlogi se brez debate sprejmo. Poročilo deželnega odbora s proračunom normalno-šolskega zaklada za 1. 1895 in računskim sklepom za 1. 1873 se izroči finančnemu odseku. Dr. Costa poroča v imena odbora, kateremu je bil izročen načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda v pretres. On pravi, da so bila mnenja v odbora jako različna in torej odbor stavi sledeči nasvet: „Deželni zbor naj se za pretres občinske poatave konstituira kot odsek ali komite. To se sprejme. Poslanec Obreza kratko utemelji svoj predlog, naj se sklene sledeča postava: Postava o določbah na javnih ljudskih šolah, veljavna za vojvodino Kranjsko : S« soglasjem deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ukazujem sledeče: §. 1. Vse zaveze in dolžnosti glede veljav nosti deželne postave od 29. aprila 1873 št 21 d. zak. v slučajih plače in drugih nare-deb na javnih ljudskih šolah ali pri učiteljih hiii. so odpravljene, ako se določno ne tikajo ustanov, daril, oporok ali pa postavno utemeljenih patronatnih razmer. §. 2. Pomanjkljaji, ki izvirajo iz odprav-ljeuja teh dohodov postave, potrebnih za šolske namene se pokrijejo, ravno tako kakor zaradi odpravljanja šolnine nastajoči primanjkljaj iz normalnega šolskega zaklada oziroma iz šolske doklade ki se naloži na zaklad in k doklad oni na direktne davke, na katere se nalagajo doklade za deželni iu zem-Ijeodvezni fond. i?. 3. Ta postava je veljavna od 1. jau. 1875 1. §. 4. Za izvršenje te postave pooblaščam svoje ministre bogočastja, uka in finance. Govornik pravi: Uže deželni zbor je predložil o tem postavo, katera pa popolnem ne zadostuje. Njegov predlog ima namen predlog deželnega odbora nadaljevati. V visoki zbornici sedi mnogo dnhovnov in mnogo gospodov, ki so bili ali so še župani. Vsi vedo kake sitnosti so z biro, katera je tudi večinom nepravično in neredno razdeljena. Tako ima glavna vas biro, postranske vasi pa ne. Tudi spadajo stranske občine k drugi šoli iu morejo odrajtovati biro. Vse to so naredbe, ki napravljajo šolo pri kmetih nepopularno. Poslanec Obreza pravi dalje, da njegov predlog ne namerava nov davek uvesti tudi ne stari davek povišati, nego uže obstoječo dolžnost predrngačiti. Za leto 1875 se bodo pokrivale dosedanje šolske potrebščine s 17 do 18 % doklado na davke, če se pridene še 5 do 7 % potem, potem ao pokrite tudi vse druge šolske potrebščine; on šolo smatra za to, kar mora v istini biti, za deželni zavod. Poslanec Dež man poroča v imenu finančnega odseka v proračunih kranjskih usta- M&teJg. Kantorčica. K u in s pogorskoga zakotja. {Češko spisala Karlina Svčtla; pošlovonil Franjo T o m š i č.) (Dalje.) Otik je zopet pisal materi v hribe, da se meni ženiti; da je še le zdaj spoznal, kaj je ljubezen, negoljuliva ljubezen; nij mogel najti konca, popisovaje materi sijajni duh, redki dovtip in necenjeuo dobro srce svoje zdajuc neveste. Zdaj je bil prepričan, da dobo pridigo in zaželene sporočila o Kutliui obupnosti; ali zdaj niti uiajlienega, niti prostega lističa nij bilo z Ješteda, kakor prvič. Tudi drugo njegovo pismo, pisano v smislu prvega, ki ga je materi poslal misleč, da se je prvo izgubilo, je ostalo brez odgovora. „Tuđi dobro*', mislil si je čmerno in prenehal materi pisati kakor ona njemu. V tem je našel nekako zadoščenje, ugovarjaje si, da je Eoefa mater napravila, naj mu nikar ne piše ; in obsipaval je za to v duhu Kantorčico z novim očitanjem , zaniČevaje zopet njene lastnosti, pravila, predsodke iu načine, ter si zraven pravi!, da je moral naravuout blazuovati, ko je videl v njej kaj posebuega duha. Ali vse to mu uij prav nič pomagalo ; v sanjali je sedel zraven nje v seuci starega Ješteda; mesec je nastopal tako lepo, kakor bi bil hotel iti za družico ; lioste okolo njiju so šumele, kakor bi se razumele; ona se mu je nasmehovala s onim blaženim skrivnostnim nasmcbljajcm, a katerim ga je gledala, in on se je čutil najsrečnejšega človeka na svetu. To res uže nij bilo več preuašati. I'.uk rut pride k svojemu veselemu „škratu", kakor je svojo zdanjo nevest;* imenoval in vidi z osupnenostjo, da sedi zraven nje oficir tako blizu, da se on sam nij nikoli tako bi zu k njej prisedcl, če ravno je imel k temu pravico, a častnik ne. Zahvalila se mu je sicer za njegovo pozdravilo, a to jc bilo tudi ves večer edino znamenje, katero mu je dala, da je njegovo navzočnost opazila. Otik nij Čutil na svoje veliko začudenje, niti najmanje ljubosumnosti, na kar se nij malo srdil, sptminajc se jezno, kako fra je takrat prešiuol ta Čut, ko je mati z En- finim imenom možko ime združila. Vendar se je razžalenega čutil od te nepozornosti in ko je častuik vstal iu oditi hotel, precej je tudi izgovoril kar je Čutil. Ali „škratelj" se mu je smijal iz vsega grla. (Dalje prib.) novnih zaklad za 1. IS75, ki bo vsi brez debate potrdijo. Poslanec M urnik poroča v imenu finančnega odseka o proračuna bolnišnega zaklada za 1. 1875. Dohodkov skupni znesek je 55531 gld. 93 kr. Proračunjeni stroški znašajo 79987 gld. 27 kr., tedaj se kažo primanjkljaj 24455 gld. 84 k;., kateri se ima doplačati iz deželnega zaklada. Sk'ep slavnega deželnega zbora, sklenen v ll.saji du"? 14. septembra , kateri zadeva predlog zarad pavšala pisaruih potreb pri deželnih dobrodelnih napravah, se premeui sledeče: d) oskrbniku deželnih dobrodelnih napraV la šest sob let-ii pavšal 300 gold. avstr. vclj. — so brez debate odobri. Dr. pl. S a v i n m c h og g poroča v imenu finančnega odseka v proračunu zaklada posilne delavnice. StroSkl znašajo 46.636 gl. 17 kr, dohodki 84 089 gl. 10 kr., tedaj s* k: / piimanjkljaj 12547 gl, 7 kr., ki so ima pokriti iz deželnega zaklada. Adjunkta prisilna dealnice g. K. Drcuiku se stanovnina poviša na 180 gld. Sprejme se. Pos'.iuec De ž man poroda v imenu finančnega odseka o proračunu gledališčnega zaklada. Pri drugi točki: podpora za slovensko gledališče, prebere poročevalec prošnjo odbora dramatičnega društva za povišanje podpore. P< slance ljubljanskega mota in ud podpornega odbora za nemško gledališče dr. pl. Schrev govori proti temu, da bi se za slovensko gledališče dovolilo 24'0 gl. iz gledališkega zaklada in nasvetuje, naj se dovoli samo 1600 gl. Ou se sklicuj« na poslanca Krainarič-', ki jc rekel, naj se varuje z ožile m na slabo denarno stanje dežele, da ne bode novih stroškov. Ta misel, pravi, tudi meue vodi (?). Potem pripoveduje zgodovino kako se je začela podpora za slovensko gledališče in kako je dospela na 2400 gld. Pretresajo potem poročilo dramatičnega društva ua dolgo iu široko, pravi da so slovenske predstave slabe iu da ne zadostujejo namena ljudstvo izobraževati, ampak služijo samo za zabavo. (O nemških g. Schrev lepo molči.) Sola dramatična se pušča v nemar in razpis daril za domače zgodovinske igrokaze nij imel nobenega vspeha. Govornik pravi, da ker je slovensko gledališče le nekaterim „zabava", naj ga plačujejo tisti, katerim ugaja. Tudi priporoča igralcem dramatičnega društva malo več patriotizma, kar se tiče plač in njim stavi v izgled lilharmoničuo društvo, ker vsi udje (enkrat v letu) zastonj sodelujejo, tudi misli, da bi se tajniški posel lehko brezplačno opravljal. Govornik pravi, da subvencija, ki se elaje nemškemu gledališču z deželnimi ložami nij prav za prav nobena, ker lože še le po žrtvah njih posestnikov, s katerimi je mogočo vzdrŽavati nemško gledališče zadobe vrednost. Teh 900 gld., ki jih dobiva nemški podvzetnik za odškodnino slovenskih predstav gredo ua račuu slovenskega gledališča. Poslanec Kratnarič pravi, da je odločno za to, da se dovoli slovenskemu gledališču 2400 gld. podpore, saj uij nič več, ko prei. Gospodje oel nasprotne strani zmi-rom pravijo, da mi Slovenci ne znamo nič in nemamo nobenega izobraženja. Pustite ti r j vsaj to, kar smo za izobražeoje svojega jezika ustvarili, saj tako uij mnogo. (Dobro.) Dr. C os ta odgovarja govoru poslanca dr. pl. Schreva. Ou pravi, kar se je denes slišalo od one strani, je eno istinito, kar se ponavlja odkar se kaj dovoljuje za slovensko gledališče. Gospodov one strani ne vodijo finančni nazori, ampak namen uničiti slovensko gledališče. Ca g. Schrev pravi, da slovensko gledališče za izobraženi« naroda nič ne koristi, jaz isto tako lehko rečem, da realka našemu narodu nič ne koristi, Saj se je tudi realka zidala z dcžehmn denarjem, ker hranilnični denur je slovenski denar. Realka bi se bila lahko za mnogo manj denarja napiavila in bi bila vendar zahtevam zadostila. Ako se reče, da so slovenske predstave slabe, naj se gre v letošnje netniko gleda-: ko se bi moglo misliti, da Nemci bodo v vsem izvrstni, videlo sa bodi, da so taki Igralci, katerim bi b lo treba hoditi v šolo. da bi se učili, kako so govori in hodi t:a odru. Ako se očita tajnika dramatičnega tlm-štva plača, mora so reči, da je ren tako iuajhe.ua in prav krvavo zaslužena, ker prav tajniku se imamo zahvaliti, da obstoji slovi n-sko gledališče. Ako reče g. Sehrei, da naj veselje tisti plača, kateremu ugaja, naj jaz povem, da na^, kadar podpiramo slovenske predstavo vodijo vsa druga Juačela. Mi ho-5emo povsdigo in napredek našega slovenskega naroda, in k tem mu pripornagamo, da storimo slovenske predstave mogoče, katere, čeravno uijso utor diamatikc, vendar mnogo koristijo za izobraževanja naroda. Na lerau kmeta, to zagotovim g. Sobrei-a,* n>j vso eno, če so igra v ljubljanskem gledališči slovensko, ali ne- vso eno pa mu je, Če s c igra nemško ali no. Da se celi slov. narod za slovenske gledslišne predstave zanima, pokazala je zadnja nabira za pokritje deficita dramatičnega društva v vseh slov. deželah. V kratkem Času se je pokril ves deficit in še več so je nabralo. Komslto grlcda-liMeo ima 3»00 podpore Iz se je slednjič Bprejel Še dr. lllci- 8ov predlog, naj bi se okrajni zdravniki na Kranjskem pomnožili, katerega pri minister-stvu podpirati dvorni svetovalec Widmau obljubi, se seja konča. Prihodnja javna seja je v četrtek, baje bo jako zanimiva. Deželni zbor štajerski. Iz Gradca, .'3. okt. [lir. dopi«*.] Finančni odsek Itajerakeaja deželnega zbora dalje poroča o proračunu za 1. 1875. Za porodnišnico in najden*'šnico znašajo stroški 53.397 gold. od katerih plača deželni fond 35.414 gld. Za blazuico ali norišnico znaša potrebščina 112.091 gold. pokritje 79.159 gld., ted;ij doplaSa iz deželnega fonda 33.632 gold. Zarad blflzdice nasveta j s deželni odbor, da s i zidajo sobe ta take blazne, ki divjaj* ter zahteva v ta namen šo 80.000 gold. Ta predlog s-.i izroči finančnemu odboru. Z a javno bolnico v Gade! znnši potrebščina 165.907 gobi., pokritje 151.111 gold., tedni Ima deželni fond 14 796 gold. doplačati. Pri tej točki nasvetuje finančni odbor, ela ao zarad prihraojenja stroškov pogodba z usmiljenimi sestrami prenaredi. Prične se kiatka debata, v kateri konservativec grof Plaz proti tej res« luc'ji govori. Velikanski so stroški, katero ima dežela sploh '/.\ dobrodejne namene. Deželni fond plača namreč zraven gori omenjenih primanjkljajev Šo za graško porodnišnico 7(300 gold., tujini porodni'ircam 12.000 gold. Za ubogo blazne deželui norišnici 44.000 (!) gold.) tujim norišnicam 1000 gl., za boge bolnike javne bolnišnice v Gradci 75 000 (1) gld., javnim bolnišnicam v drugih krajih na Štajerskem 50.000 gold., zvuuaj Štajerskega 25.000 gold.; za betežnice v Wildonu 6)375 gold.; v Ptuji 1000 gold. Cela svota znaša 222.745 gold.; ako se prištevajo primanjkljaji pri teh javnih zavodih, plača dežela nad 300.000 gld. za dobrodejne namene! Za prisilni delavnici v Gradci in Lan-kovicu znašajo stroški za hrano 19 650 gld., dohodki (za prisilne delavke iz Kranjskega v Lankovico itd. 4077 gold. Potrebščina za Lankovic jo 10.720 gold., za moško prisilno delavnico v Messendorfu pri Gradci 15.(330 gld.; dohodki za delo prisiljencev so 3000 gld. Odgon ali šub velja deželo 15.000 gl. Celo leto 1873 se je po šubu na in skozi Štajersko spravilo 5777 Ijuelij; od teh spada 367 na Češko, 486 na Kranjsko, 304 na Koroško, 3(35 na Nižie-Avstrijsko, 203 na Moravsko, 1208 na Štajersko, 1916 (mej temi največ ciganov) na Ogersko in Hrvatsko, 539 pa gre v inozemske države in sicer največ na 11 al i j a n s k o. Kakor znano pride vsako leto na tisoče italijanskih delavcev v naše cesarstvo na delo. Mnogi mej temi delavci pošljejo ves prisluženi denar na svoj dom, sami se pa dado po šubu traspor-tirati, da si na ta način prihranijo stroške za potovanje! Naša vlada je vsled tega v dogovor stopila z italijansko, da se povrnejo stroški za to pošiljanje italijanskih državljanov. Tudi ogrsko-hrvatska vlaela doz-daj nij plačala šubue stroške za svoje državljane ; finančni odbor tedaj nasvetuje, da se naj napravi pogodba z ogersko vlado, glede odgonsklh stroškov. Za ž a n d a r m e r i j o plača dežela stroške za stanovanja v znesku letnih 18.000 gold. Ker je na deželi Se zmirom večja nevarnost osob in imetka, naloži se deželnemu odboru, da naj pri vladi na to dela, da se vsaj vsa žandarmerijska mesta v popolnem številu nastavijo. TIamer-Purgstall želi , da se v vsaki f^ri eden žandarm nastavi, s katerim sme občinski predstojnik rsipolagati. Namestnik Kiihek pravi, di nij mogoče toliko Sposobnih ljudij dobiti, koliko bi trebalo, da se število žandariev dopolni; nemogoča da bi bilo, v vsaki fari enega žandarma postaviti ker bi se potem morala cela organizacija spremeniti. Za preprego (Voispan) je 10000 gld, potrebščine, ki so plačajo iz deželnega fonda« Servltttte se bodo uredile začetkom prihodnjega leta, zato Bfl samo 800 gl. privoli za cljsko komisijo. Štajersko gospodarsko društvo do-dobi 5400 gld. letne podpore, za d-set od dežele nastavljenih žlvinozđravnlkov se plača (500 gld.; za gozdne zadeve 608 gld. Pri tej točki omenja dr. Sernec, da vsled po-Sekattjtt gozdov se množe nezgode, nevihte, toča itd. na veliko škodo dežele. Naj bi so iz deželnega fonda razpisala darila za pogozdovanje. Sploh naj bi se deželnemu odboru naložilo, da o tem v prihodnji sesiji poroča in svoje nasvete stavi. Predlog je bil Sprejet. Isto tako predlog finančnega odseka, da naj vlada strogo in energično izvršuje gozdno postavo. Mlinska naklada (MHlillautVrgeld) nese deželi 10 000 gl., godhsna naklada -1000 gl. dtžavna plača kot vračilo za splošni užitnin-ski davek 101.758 gJd. Deželna gospodarska šola v Grotteu-hofu velja deželo 7868 gold.; vinstvena šola v Mariboru 15.710 gld. Deželni odbor se pooblaščuje, da nastavi popotnega učitelja za vino- in sadjerejo in kletarstvo za spodnji Sta jer. Učitelj mora zmožen biti ttlovfimkcira jezika in dobi letno plačo 1500 gold. potem plačane stroške za potovanje. Svoj redni sedež ima ta učitelj pri vinorejni šoli v Mariboru. Dalje so naloži deželnemu odboru, da skuša od vlade dobiti podporo za gospodarsko in vinstveno šolo; dalje, da poizveduje, zakaj se vinorejna šola tako slabo od učencev obiskuje, letos ima samo 15 učencev. Deželna posestva kažejo: Slatina potrebščine 73.230 gold., dohodki 141.970 gld., tedaj čisti donesek 68.740 gld.; Dobrna nese 17.06*5 gold.; druga zemljišča 2018 gold. Cestnemu odboru Tolminskemu 2000 gl. za cesto kraj Idrijce in 4OO0 gold. za ono kraj I Jače. Cestnemu odboru Sežanskemu 4000 gld. za ikladovni cesti od Kobdlla do tržaške meje in od Naklega do Lokvi. S t. Miverski občini 300 gld. za nov most Črez Pevmico. Deželni odbor je pooblaščen, da sme dovoliti cestnim odborom posojila iz deželnega zaloga pa le za eno leto in s pogojem, da zastavijo oni svoje priklade, s katerimi so imajo poravnati posojila, obresti in morebitni strelki. 12. Prošnja Opaticsrl dv^n-a županstva za razdelitev nekaterih občinskih zemljišč v Dolu se izroči deželnemu odboru, da dožene dotične razprave z občino in predloži potem pisma vladi v dosego najviše potrdbe do-tičn?!ra načrta postave, 13. Prav tako je rešena tudi pro.šnia černiške za razdelitev tamošnjih občinskih zemljišč. 14. Potrdi pc načrt postave zastran razdelitve občinskih zemljišč soseske Osek v Sempaski županiji. 15. Tako tudi načrt postavo zastran razdelitve ajdovskih oho. zemljišč. 16. O prošnji mestnih učiteljev goriških in učiteljev goriške okolice za povikšanje plač prestopi deželni zbor na dnevni r<*d, ker nij še vlad i rešila načrta postave, sklonjenega v pretekli sesiji, po katerem bi se imele omenjene plače povikšati. Nekatero peticije, katere so prepozno, to je še le včeraj in dene« prišle, se izroče deželnemu odboru, da o njih skleue, kar se mu bo primerno zdelo. Dr. Depcris predlarra, uaj se ena izmed teh, to je prošnja odbora morske ko-pelji v Gradu za podporo vendar še denes reši; razlaga korist to naprave, s kolikim uspehom se tam skrofulozni otroci zdravijo, in priporoča naj se dovoli v ta namen 300 gld. pomoči. Po kratki razpravi se glasujo in Depe-risov predlog ostane v manjšini. Ker je končan dnevni red in so vsi predmeti rešeni, ki so se imeli v tej sesiji razpravljati, sklene glavar s primernim govorom zborovanje, nazdravljajo Njegovemu Veličanstvu F, J. I. Poslanci vskliknejo, Evviva! Živio! Deželni zbor goriški. [Izv. dop.] (VI. in zadnja zborova seja dne 19. sept.) (Konec.) 9. Prošnje cestnih odborov komenskega, cerkljanskega in ajdovskega za izbris posojil, prejetih iz deželnega zaloga, se zavrnejo in niij jih bo rešil deželni odbor. 10. 0 prošnji občine Veliki Repen za posojilo 2000 gld. iz deželnega zaloga za zidanje šolskega poslopja prestopi zbor na dnevni red. 11. Za javna dela dovoli nbor sledeče podpore: Cestnemu odboru goriške okolice 4000 gold. za izdelanje ceste Dornberg-Zelezna Vrata. Polovico te podpore izplača deželni zalog leta 1875, polovico pa 1. 1876. Politični razgled. 3iC»tK*ftailJ<' I «* V Ljubljani 6. oktobra. V itiijrtivsii-ijskfiii dež. zboru je poslanec Steudl vprašal zakaj Škofov nij nikoli k seji. Predsednik je vsled tega Ran-šerju in Uinderju v sv. Ilipolit pisal. Oba sta odgovorila, da prideta ako se okoliščine premene. Menda mislita: če bode kedaj klerikalna večina. Mali v.%• ttt»fe *t je prišla v Baden Dadeu, kjer sta j<> pričakovala in pozdravila nemški c:sar in nemška cesarica. Češki ,,Pokrok" od 4 t. m. prinaša članek v katerem dokazuje, da najglavnejši trumf, ki ga ustavoverci češki državnopravnoj opoziciji v obraz mečejo, je vstop v državni zbor, kamor so vstopili vsi poslanci opozicije izvzemši Cehe. — Poljaki, Slovenci, Moravani in Tirolci se z vstopom nijso odrekli državnopravnim terjatvam. Cislajtan-ski državni stroj je sedaj takov, da ga more najslabši veter podreti. Začetek take krize je samo vprašanje časa; ta kriza se ne da ustaviti, ker si veČina tako zvane Cislajtanije žeti ves drug vladni nastroj. I davači vedno glasajo v .svojih organih, da državnopravna Opozicija omahuje, da se njeni stebri podirajo itd. — Toda pomislijo iiHJ oni, če so opoziSni poslanci preglaso-vaui ali se odstranjujejo, da se pa opozičnl narodi, ki ko v Avstriji v veČini, ne dajo iztrebiti. Višjim!«' tlr£»v«*. Iz IteltffafSft so „Obzoru" in Pan- eevcu" piše, da je policija iznašla novo zaroto proti Obreuovičovi dinastiji. Na čelu te zaroto Karažorževicevoev je stal nek Mi-tenkovifi advokat v Sabcn in trgovec OeniS. Obdolžili so bili celo ministra Cumiča, dajo sporazum'jen. EtcttŠJftnsM sloveči publicist Bonghi je imenovan za naučnoga ministerstva. On jc odločen prijatelj Francozov, Torej tudi to imenovanje kaže, da nemški vpliv v Italiji p ml a. Italijanski prvi minister Minghetti je govoril pri banketu, kateri so mu njegovi voliloi v Legnano dali, tako-le: Zdaj koje Italija svojo politično edinost dobila, želi finaneijelno uravnati se. Deficit zx 1. 1875 zuaša 64 milijonov. Ali vsled železniško konvencije se bode deficit za 20 in vsled novih uže potrjenih davkov za 12 milijonov znižal. Ostanek 22 milijonov se bode po užitnih il i m davku in po čolnom dohodu pokril. Reforma davkov bode za naprei finančno bodočnost Italije osigurala. D ti jo o Sieiljskih nerodnostih govoreč prav! italijanski ministarski predsednik, da se ne boji niti rudečega uiti Ornega strahu, ker proti obema so postav*, ostre. Iz Jl€*ft»'iffft se poroča, da sta francoski in angleški poslanec svoje diplomatiSne poverjenioe izročila. Oba sta izrekala simpatije do — Španije in željo, ela so zopet kmalu mir in red povrne v njej, ogovorivii Sdrrana s priimkom ngospod predsednik izvršilno oblasti". Kako krvolačni so španjski Kttfli&ti* pripoveduje dopisnik prusko-cerkvenoga lista „Krouzzeituug", ki je dozdaj še precej s Karlisti simpatizirah Z laj pak so sklenili ustreliti ga, če še enkrat pride pod njih orožje, najbrž ker je več reči povedal, katero bi bili španjski klerikalni požiralci radi utišili. Dopisi. V Ciioiici 3. okt. |lzv. dop.] Gi-nenim in potrtim srcem, a včasi tudi sč sveto jezo, opazuje vsak rodoljub, kako d*ndenes hočejo nas Slovence popolnem na svojo stran spraviti, ter iztrgati iz naših src še najmanjše veselje do milega našega materinega jezika in domačega značaja, Reči pa tudi moramo, da tacega germanskega posilstva še v nekdanjih časih uijsmo imeli, nego baš v deua.Šujih dneh. Dovolj je menda uže, če se vsiljuje nemščina uže v nižje razrede narodnih šol, Č3 se terja od učitelja, ila prične s poduče van j em v nemščini uže v prvem razredu s 6—7 letnimi paglavci! Gospoda! treba nam hiti pak tudi piv. vičnim; čemu li z nemščino ua naših šolah tako dražega Časa tratiti, ko ga še pomanjkuje za drug j v a ž n i š c in za ž i v 1 j e u j c korist-uišo predmete? In čemu z nepotrebno in za otroke duhamorno nemščino dečke mučiti?! — Naj se nam ugovarja kar iu kolikor se hoče, ipak še trdimo, da nemščina v narodnih šolah nij ni mestu, iu čc sc jo še t e i ja, da ua; 8e učiteljctu zarad tega po-boljšek v denarjih, da zuuaj sole uči nemško one, ki hočejo, kar Je popolnem pravično, potem, ke mora slovenski učit Jj kuncev šolskega leta te svojimi otroci baŠ take resultate pokazati, i-akor kak drug uč i t jI j n. pr. ua gornjem Štajerskem, k;.teri ima pedučevati Šolsko mladino v samej nemščini. Nobeu pameten narod ne vsiljuje kak drug jezik mej svojo mladino; uče li morda na Nemškem tudi slovauščino, na Francoskem tudi nemščino itd. v narodndi šolah V Kdor ntiua mrene na očeh, vidi namen teh hrezobzii ni h usiljevalccv nemščine, katerih j;: zatreti in p on c m rit i vse, kar je le slovenskega. Da dosežejo lože svoj cilj, služe se pomoČkov, s katerimi misle gotovo zmagati. A brezivspešno bode vcuder vse, če so naši dijaki poštenega srca in trdne volje. Domače stvari. — (»Slovensko gledališče) v Ljubljani se začne v drugi polovici tekočega meseca. Odbor dramatičnega društva jo in bode angažiral več novih močij. Tudi je upati, da letos pride nekaj originalnih slovenskih iger na vrsto predstavljanja. — (Zopet o rastoči germanizaciji.) Od Save se nam poroča: Kolikor sem zvedel, poprašuje deželni šolski svet štajerski mnogo, Če ne vse krajne in okr aj-ne Šolske svete na slovenskem Sta-jerji, kako bi se dalo več nemščine v naše slovenske šolo uvesti, ali celo, kot učni jezik spraviti. Upamo, da bodo narodni možje in učitelji, ki sedč v teb zastopib, odbili te nakane vladne, ki merijo prav za prav samo na germanizacijo naših narodnih šol, po katerih bi bilo treba za druge reči vse bolj skrbeti, nego za nepotrebno nemščino. — — („Učiteljsko društvo za slovenski Sta jer"). K našemu poročilu o občnem zboru tega društva dodajemo še imena novih odbornikov, ki so: Ivan La-panje, nadučitelj v Ljutomeru, predsednik, Jakob Skoflck, nadučitelj na Vranskem, podpredsednik; I »laže Pernišek, učitelj v Ljutomeru, tajnik; Stttan Kovačič, nad- učitelj v Središči, blagajnik; drugi < dbor-niki: Franjo 8 i j auec, učitelj v Svttiujub ; [van Kosi, učitelj v sv. Lenartu; Jote Žinko, učitelj v Središči; Ivau M i k 1 o š i č, učitelj v Matiborii; J. Bo i t j a u ć i č , učitel; v Jurjevein kloštru; Slavko FI is, učitelj v Hrastniku; Anton L e ha n , uč t »Ij v Pieserji; J. Bocheim, učitelj v K« zjem; Franjo Jur-kovic, učitelj v Šmarji; Valentiu darec, učitelj v Keichenburgu in J. P o 1 j a n e c, učitelj v Brežicah. — (Iz Krope) se nam piše 4. okt. V nedeljo 11. t. m. bosta imela Andrej iu Marjeta Auderle 00 ktuo zlato poroko. Ženin je star 77 in nevesta 73 let, imela sta 7 otrok izuuej teh jih je 5 živih ostalo. — Pripovedovala sta mi, da sta skozi ves čas v stiskah živela, ker sta lo rokodelca bila, iu vendar jima je pretekel dolgi čas prav naglo, ker sta edcu z drugim v zadovoljno-sti svoje težave in v potrpežlivosti svoje križe prenašala. — Nocojšuo noč so po Gorenjskem vse višje gore SC snegom pobeljene. A saj smo imeli dosta lepih in toplih d nij dozdaj neprenehoma skupaj, ki so se nam priobilni dobri ajdovi žetvi jako prilegli. Vbem bolnim moč in zdravje brei leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere ih Baru V ij<*9ttl<>*»**. 2H let u/i' je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna tirana, pri odrašeenih i otrocih brei medicin in strolkov) zdravi vso bulezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrali; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kaSelj, nepre-havljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenice*, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledićico in prehlajenje j posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego «loj i licin o mleko. — Izkaz iz mej 80.00O spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. \Vurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Breban a mnogo druzih imenitnih osob, su razpošiljava ua posebno zalite vanje zastonj. Kratki izkaz iz so.onu spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri d ris t i in griži, dalje pri sesalnih in ubistnih boleznih, a t d, pri kainiiju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v sealni revi. zaprtji, pri holelmem hodetiji v oblatili in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri \ratnili in prs-nili bolesnih, ampak tudi pri pij iu"niči iu sušenji v -Triu. Bud. \\'ui/.er. idravHui ivMovalec i" Ura mnogo nčenih društev. \V i ne he ste r, Angleški*, dr. iuiIh.i ls-12. Vaša r.stuii Revaleaoiere !• osdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bobie čiitniee in vodenico. Prepričal sem se sani glede \ašega zdravila, ter vas toplo \ saknuu pri poročam. Jamci Sliorelanil. rano« cinik, '.HI. polka. izkušnja tajnega tanketuega svetovalca gnsp. Dr. A n go 1 s t ei n a. 1'. e r o l i n, «>. maja 1866. 1'oiiasljaje izrekam glede Kevalesciere du Barry vsestransko, naj linije spričevalo. Dr. Ange 1 st ei n , tajni sanit. svetovalec. Spričevalo St. 76.991. Oh erg i m pur n, diadeiisko , 22. aprila 1N72. Hoj patient, ki je nže bolehal H tednnv za strai iiimi holečinanii vnetic jeter, ter ničesar poiižiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barry po polnama zdrav. Vitjem Kurkiirt, ranoeclnik. M noto na, Istra. Ičinki Kevalesciere .877. Flor. Kollerja, e. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in holelianji dušnika, omotici i tišćanji v prsih. Št. 75.970. Gospođa (inbriela Tešncrja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro„brezuadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. St. 66.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. St. 7f>.i)28. Barona Sigmo 10 letne braniote na rokah in nogah i t. d. Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih iu otrocih prihrani fiOkrat več na ceni, glede brane. V plehaatik puiioah po pol fanta 1 gold. 50 kr., L funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 geld., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-Biecuiton v pušicah & 2 gold. 60 kr. iu 4 gold. 50 kr. — Revale&oiere-Chooolatće v prahu iu v ploščicah za 1 ti ta a 1 gold. 50 kr., 24 ta* 2 gold. 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu la 120 tat 10 gold., za 288 taa 20 gold., — st 576 taa 36 gold. — Prodaje: Barry lin Harry A C o m p. na l»u-asvjl« IValMschsraaaie it. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v tiradci bratje 0beranzmeyr, v lam-brnUu Dieehtl & Frank, v Celovol P. Birn-bachor, v LoućI Ladvig Mtlller, vMarlbora P. Kolotnik & H. Morič, v Merunn J. B, Stockhaneen, kakor v vaeh mestih pri dobrih le-karjih in »pecerijikih trgovcih; tudi razpošilja dimnjaka hiia na vee krajo po poštnih uakazuicah ali po vzutj i h. 4. oktobra: luvrbfii: Merjašič, Uoiniger A. iz Sušju. — Bahate iz Tista. — Gol iz Gorico. — Weis iz Slaka. — Sehonhciui iz Elbortelda. Pri Slouu: Vicomto iz Milana. — Kondini, Kronberger iz (Jraelca. — luo-eenta iz Postojne. — l.iivenfold i/. Dunaja. — Petrič iz Št. Petra. — Ketner iz Kranjskega. Pri Mulini: (iradozki iz Dunaju. Gogol, Goronee iz Novega mesta. — Smola iz Standena. Pri '< mmiui. Kovač iz Moravč. — Orno, Dolinar iz Zagorja. — Tomic iS Peste. — Drgane It Toplic. — Grim-sič iz Mengša. Pri carju aal si iij t» U om : Sav.av iz Kamnika. Pri ituviirHKeiu tlvoru: 1'redika i/. (Je j a, iz realke se vaemo pod prav Ugodnimi pogoji na Kom(o iu atanovassje v Rožnih ulicah st. 114. 11. nadstropje, i276—2) Sj- ^-o e « C s o ~ a- B g p P«r (i i 'O en' ® r:CJ<5 j -1 — 1 ~1 ^ © $ 1 Gledališčina loža v i. nadstropji se prepušča v nenavadnih đn6h sa slovenako predstave. — BIIŽJO .spravo podaja ozuaiiilna planina A nnonoenouresu. Ftlretenhof h. št. 806). (28r>—i) Okrajna posojiliiica v Ljutomoru bode imela 11. t. m., to je v nedeljo popoludne ob 3. uri v šolskem poslopji zbor ali shod, b kateremu »o udje uljud o vabijo. V pr et r ch pride: Nasvet odborov o ntki premenubi druiHveuih pravil, in potrjeuju iz dtuštvene blagajnice za pogorelce izdaucga dinarja. Odbor okrajne posojilnice v Ljutomeru, dne 4. oktobra 1874. (^0) * Zahvala M ■H -K * -K Peštanski zavarovalni družbi. Podpisana JMutti. Wa>#Ol #*« •/- M*ft4tu.\- im M'i'hniki sva pogorela in potrdiva, da nama jo .. M't'it ttti.vf.-o tlfttšf po zastopniku gosp. #•'*•««*• »»t-t'/iik-u »kodo polteno i/.plačalo, ter ko čutiva dolžna, («> društvu po.selnio priporočati vsiin poaestnikoui. Gosp. Dioniku se se posebno zahvaljujeva sa naglo in pravilno pregledovanje in poravnanje škode. Na Vrhniki 2. oktobra 1.S74. (282—1) Županija Vrhnika oktobra 1874. Ogrin. Matevž Fiksel, štov. 104. Jolian Petaus, štev. 20<. it it it lidatejj in Zi* uredu v'.v* ■ ■.■j^ovoreu: Maks A r m i č. Lasuuu* iu iihk „N one i;«a*.in