Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 29. julija 1956 Štev. 171. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNEK (Mdatttvo in uprava; Maribor, Goapoaka ul. 11 / Teleion uredništva 244% uprava 34« Uhaja razen nedelje in praznikov veak dan ob 14. uri / Velja meaetno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaae tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poitni čekovni račun it. 11.408 JUTRA 99 V Španiji rovovska borba PARIZ. 29. julija. Kakor se doznava iz Španije, se splošna situacija v teku zadnjih 24 ur ni bistveno spremenila. Vladni oddelki prodirajo severno od Madrida, ne da bi prišlo do vojnih akcij. Uporniki so se vkopali na vrhovih severno od Madrida v rovih ter se utrdili, tako da so vladnim četam borbe zelo otežkočene. Računa se s stabilizacijo pozicij In dolgo trajajočo državljansko vojno. Po poročilih madridske vlade so uporniki povsod v defenzivi. Tudi tam, kjer so se utrdili, jih utrujajo neprestani napadi rdečih frontnikov. Vladnim četam se je v smislu oficielnega sporočila madridske vlade posrečilo vpostaviti rvezo s portugalsko mejo in z vzhoduošpansko obalo. Za vstaše obstoja nevarnost, da jim vladne čete vpadejo v hrbet. BURGOS, 29. julija. V vrstah vstašev je zbudila veliko razburjenje vest, da je francoska vlada dobavila madridski vladi navzlic vsem demantijem 70 bombarderskih letal. General Mola je izjavil zastopnikom inozemskega časopisja, da bodo uporniki takoj, čim se polastijo oblasti v Španiji, prekinili s Francijo vse diplomatske odnošaje, ker se je pariška vlada očitno vmešavala v španski notranji konflikt. General Mola je potrdil nadalje, da so^ Francozi dobavili skupaj 70 bombarderskih letal, 20.000 bomb in veliko municije. MADRID, 29. julija. Novi nemški poslanik dr. Stohrer je protestiral pri španski vladi radi porušenja poslopja nemške Delovne fronte in nemške šole v Barceloni. Poslanik je zahteval materialno povračilo in nadomestilo za nastalo škodo, ki so jo utrpeli nemški državljani v Španiji radi ropanja in pustošenja. Sestanek cesluU, (tonskih in nemških fta- OiMirtii u AdtiiksItU PRAGA, 29. julija. V tukajšnjih političnih krogih se v zvezi s potovanjem generalnega ravnatelja Živnostenske banke dr. Preisa v Nemčijo doznava, da se pripravljajo na to pot nekateri vodilni čehoslovaški politiki, ki ^ bodo v Gdansku navezali stike z nemškimi in poljskimi politiki. Med drugim bosta odpotovala tjakaj predsednik Češke agrarne stranke narodni poslanec Beran in predsednik moravske zemeljske vlade Stoukal. Hea&i tehmd VIII. se (teecu s luedta 6iv- LONDON, 29. julija. Havas poroča: Po poročilih, ki so v zvezi z nenadno odločitvijo angleškega kralja Edvarda VIII., da prekine svoje bivanje v južni Franclji, se doznava, da je to v zvezi s predstoječo zaroko kralja Edvarda VIII. z mlajšo hčerko bivšega nemškega prestolonaslednika Cecilijo, ki je rojena dne 5. septembra leta 1917. Hunti Udufo ftd&usk tctHittt&thuttiti PARIZ, 29. julija. V vladnih političnih krogih so zbudili pravcato senzacijo vesti, ki so prispele preko Londona, v smislu katerih se ie Nemčija navzlic nekaterim obljubam ipak odločila, da likvidira Gdansk kot svobodno mesto pod kontrolo Društva narodov. V smislu teh vesti hočejo narodni socialisti v Gdansku izvesti remilitarizacijo. Ustanovili in dopolnili so se kadri treh polkov In več polkov topništva, pionirstva ter drugih vojnih strok, ki se tičejo obrambe pred napadi iz zraka. To naj bi bila osnova gdanskih vojnih sil. Zatrjuje se, da so nemški častniki tajno prispeli v Gdansk in da so organizirali vse potrebno za to remilitarizacijo. Vojne sile Gdanska se bodo uvrstile v sestav nemških vojnih sil v vzhodni Prusiji. He^uš se stolna naseli v BeauliH JERUZALEM, 29. julija. Doznava se, da se abesinska cesarica pripravlja ua odhod v Anglijo, kjer se sedaj nahaja neguš. Iz njene okolice se doznava, da noče neguš ostati trajno v Angliji, ampak se bo definitivno naselil v Braziliji. Zadevno dovoljenje brazilske vlade je že prispelo. Neguš ima likvidirati še samo nekatera denarna vprašanja in se bo nato s cesarico in otroci ukrcal za pot v Južno Ameriko. DAVOS, 29. julija. Tukaj se mudi v najstrožjem incognitu neguš Haile Se-lasije. Prispel je v Davos, da obišče rasa Kaso, ki se nahaja v nekem tukajšnjem sanatoriju radi neke pljučne bolezni. Dne 1. in 2. avgusta proslavi mariborska gasilska četa 65-letnico obstoja in razvoja. Ob tej priliki je izšla izpod peresa arhivarja prof. Baša brošura, v kateri se konkretno zrcali razvoj in pomen gasilstva v splošnem in posebej mariborskega gasilstva. Iz te zgodovinske študije povzemamo sledeče vodilne misli: Početki organiziranega gasilstva v naših krajih segajo v dobo Rimljanov, ki so vzdrževali v mestih ustrojene požarne brambe. Sre^jiji vek je v obrambi pred ognjem prepustil posameznika samemu sebi in šele razvoj meščanstva v visokem srednjem veku je združil varstvo mesta pred ognjem z gradbeno in policijsko mestno politiko. Vsi za vojaštvo sposobni možje so morali v slučaju požara sodelovati, mestni magistrat pa ie skrbel za dovoljne vodnjake, za razpoložljive posode ter držal v službi požarnega nočnega čuvaja. Na temeljih požarništva, združenega z mestno gradbeno politiko ter sodelovanja vse meščanske soseske pri gašenju požarov, sc živela naša mesta in z njimi tudi Maribor tja do konca XVII. stoletja. Mesto, ki je' s svojimi požarniskimi naredbami postalo izhodišče tudi za Maribor, je bilo Dunaj, ki je izdal 1. 155« gasilski red. Pod vplivom dunajskega požarnega reda so v XVII. stoletju začela polagoma vsa notranje-avstrijska mesta vzdrževati v meščanskih hiSah kadi z vodo, uporabljati dimnikarje, zahtevati ometanje dimnikov in ognjišč, nadomeščati lesene dimnike z zidanimi n1i glinastimi, nastopati proti razsvetljavi s treskami in leŠčerbami itd. Da pa ie zlasti zadnje ostalo pri nas v mestih, kakor na deželi le na papirju, dokazuje dvoje poznejših primerov: 1. 1789 je izdal notranje-avstrijski gubernij odlok, da morajo gostilničarji oskrbeti v hlevih laterne, da se v hlevih ponovno prepoveduje pušenje tobaka ter da se morajo opremiti z laternami vozniki, ki so tedaj uporabljali večinoma treske: in še v sedemdesetih letih XIX. stoletja vidimo v Št. liju pri Velenju učitelja, ki si sveti ponoči okoli šole s tresko. Ako pa ni mogla javna oblast preprečiti požarov posredno z navajanjem prebivalstva na ravnanje z razsvetljavo, kurjavo itd., pa je storila tozadevno v XVIII. stoletju veliko posredno in z organizacijo gašenja požarov. Posredno je javna oblast delovala proti požarom s 'kontrolo gradbenih del, kjer je zlasti kontrolirala zidavo kuhinj in dimnikov, posebno v mestih pa z borbo proti lesenim in s slamo kritim hišam. Maribor je v tem pogledu Sel z državno požarno politiko tako daleč, da je v začetku XIX. stoletja ustanovil lastno mesmo opekarno pri Kamnici, preko katere so bile do srede XIX. stoletja večinoma zamenjane mariborske lesene hiše z zidanimi. Upravno pa je terezijanska doba poleg tega uredila požarništvo z gasilskimi redi ter z njimi na osnovi običajsv razdelila gasilske funkcije. V^ mestih je bila urejena služba nočnih čuvajev v cerkvenih stolpih. Nabavilo se je gasilsko orodje ter razdelilo med hišne posestnike ter večje podjetnike. K preventivnemu požarništvu so bili pritegnjeni zlasti dimnikarji, ki postanejo nekaki požarni nadzorniki. Vodstvo gašenja pa ie Po tradiciji pravno prešlo v roke županov ter političnega oblastva. Občine so bile primorane skrbeti za gasilsko opre- mo. zlasti za brizgalne. Pri gašenju pa je terezijanska doba na mesto prsjšnje celotne soseske pritegnila v prvi vrsti obrtnike. Dimnikarji in krovci so morali priti na kraj požara z lestvami, tesarji in zidarji s sekirami in žagami, sodarji, kovači, livarji in ključavničarji so prevzeli delo pri brizgalnah, mlinarji so skrbeli za napeljavo vode. strojar-ji, ribiči, jermenarji, kositarji in knjigovezi so črpali vodo, vrvarji, suknarji, krznarji in steklarji so nosili »a pogorišče lestve, kotlarji, tkalci, sedlarji, mi-larji in barvarji pa sekire. Trgovci so čuvali rešene predmete, peki, mizarji, puškarji, čevljarji, krojači, mesarji, natakarji in godbeniki pa so se morali v slučaju požara zbrati pred rotovžem ter biti na razpolago gasilskemu vodstvu. Istotako so bili dolžni vsi lastniki konj, dati gasilskemu vodstvu na razpoiapo vprežno živino ter vprego. In poleg te- 1ZJAVA PREDSEDNIKA JNS P. ŽIVKO-VIČA. Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke Peter Živkovič se je sinoči vrnil v Beograd. Sotrudniku »Politike« je g. Živkovič dal kratko izjavo, v kateri pravi: Spričo enodušno izražene želj'e vseh delegatov JNS na kongresu, ki se je vršil pretekli mesec, sem sprejel izredno čast in hkratu zelo pomembno dolžnost, da sem na čelu Jugoslovenske nacionalne stranke, kot njen predsednik. K temu sem se odločil tako zaradi izrednega zaupanja, ki mi je bilo izkazano, kakor tudi zaradi tega, ker smatram, da živimo v zelo resnih časih, ko je neobhodno potrebno, da velika jugoslovenska misel ne le zbere v trdne vrste vse člane JNS, nego si zagotovi za obrambo osnov narodnega in državnega edinstva tudi sodeiovanje vseh ostalih iskrenih rodoljubov, ki smatrajo «a svojo poglavitno dolžnost služiti z vsemi močmi svojemu kralju In narodu ter doprinesti karkoli premorejo, da se našemu mlademu kralju Nj. Vel. Petru II. ohrani dediščina velikega dela kralja Aleksandra Mučenika, naša lepa zedinjena domovina, kraljevina Jugoslavija. Ta osnovna misel bo določala tudi naše stališče pri reševanju vseh aktualnih problemov naše nacionalne in državne politike. Neki ljudje so poskušali Ju-goslovenski nacionalni stranki, pa tudi meni osebno podtakniti težnje po ilegalnem delovanju. Dejansko Je JNS daleč od takih teženj in od nam neznanih načrtov. Vsakomur je znano, da sem stal od nekdaj na stališču zakonitosti In da sem bil proti vsakemu ilegalnemu delu in početju. Po tein se bom ravnal tudi v bodoče. S to odločno besedo se je poslovil Peter Živkovič od novinarja. GOD ČIKA LJUBE. Iz Kupinca, kjer ima svoje posestvo •dr. Maček, je prispelo sporočilo, da bo prihodnji sestanek delovnega odbora udružone opozicije na god Cike Ljube. V to •svrho se je izvolil poseben odbor, v katerem na čelu stoji dr. Smiljanič, da najde v koledarju ta datum. (Iz »Ježa«.) VZNEMIRJENI ŽIDf. Ljotičev organ »Envache«, ki izhaja v Novem Sadu, 'je v zadnji številki napadel Žide. Zatem se je oglasil v židovskem glasilu »Malhut Israel« dr. Julij Dolionj, ki vprašufc Ljotiča javno, če se strinja z napadi na Žide v listu, ki je uradno v glasilo »Zbora«. NEGUŠEVA IZJAVA. Haile Selasije je izjavil Foreign officu (angl. zun. ministrstvu), da ga ne zanimajo več izvenevropska vprašanja in -da bo v bodoče posvetil svojo pažnjo Evropi. (Iz »Ježa«.) ga uvede terezijanska doba 1. 1756 naj-preje za Češko, nato pa tudi za naše kraje dolžnost, da se morajo v ravnanju z gasilskim orodjem vaditi mestni uslužbenci in nameščenci vsaj enkrat na mesec. Kakor pa je zadnja naredba ostala kljub kontroli kresij zaenkrat večinc-ma na papirju, tako se je tudi le počasi uveljavila določba iz leta 1773, da dobijo oškodovanci pri požarih, nevihtah in povodnjih javno podporo. Stran 2. Mariborski »VečernlK« Jutra mini i—in mii m m m —i m« lin n i' —a—i V M a r i b o r u, dne 29. VII. 1936. Tisoči so včeraj popoldne pospremili Do-miclja in Lettnerja na njuni zadnji poti V rosni mladosti sta legla v grob Savo Domicelj in Egon Lettner. Njuna tragična usoda je zbudila v Mariboru tako silen vtis, da so Mariborčani predvčerajšnjim popoldne in včeraj do pogreba hiteli na mestno pokopališče na Pobrežju, da tamkaj zasujejo 9 šopki in cvetlicami krsti prerano in žalostno preminulih mladcev. Posebno pa jo globoko odjeknila ta pretresljiva življenjska peripetija v vrstah mladine, ki je v tisočih pospremila včeraj popoldne oba svoja sovrstnika in tovariša na njuni poslednji poti. Mestno pokopališče na Pobrežju je na-likovalo včeraj živahnemu mravljišču ljudi, v očeh katerih so se utrinjale solze ginjenja in sočutja. Posebno .pretresljiv pa je bil pogled na bridko preizkušene svojce obeh mladih žrtev planin, ki so v ihtenju in nemi tugi stopali za obema krstama. Po opravljenih molitvah in potem, ko so pevci pekovske organizacije turobno odpeli žalostinko »Človek glej«, se je razvil izpred kapele, kjer sta bila oba blagopokojna na mrtvaškem odru, vsa v zelenju in leščerbi številnih sveč, veličasten mrtvaški sprevod, v katerem so spredaj nosili nešteto vencev mariborski športniki z žalnim trakom na rokavih. Lettnerjevo krsto so nosili tovariši športniki Rapidovci, spredaj Vodeb in Cizelj, ki sta bila priča tragičnega dogodka, Domieljevo krsto pa tovariši nogometaši ISSK Maribora in dva gozdovnika. Nepregledna množica ljudj najrazličnejših poklicev in stanov je bila v sprevodu in se je razgrnila ob grobnici Domicljeve rodbine, kamor sta bile obe a*. SAVO DOMICELJ EGON LETTNER mladi žrtvi položeni k večnemu počitku. V srce segajoče in pretresljive so bile poslovilne besede, ki so jih spregovorili obema mladima žrtvama v slovo tnagi-stratni direktor Rodošek v imenu ISSK Maribora, odvetnik dr. Brandstatter v imenu SK Rapida ter g. Klojčnik v imenu gozdovniške družine. Vsi trije govorniki so prikazali kristalno čisti in vseskozi lepi značaj obeh pokojnih športnikov, ki sta si bila z odlikami duha in telesa pridobila srca in simpatije vsega športnega Maribora in vse mariborske mladine. Poveličevali so njune zasluge za športne lovorike, ki si jih je priboril športni Maribor potom njiju, ter izražali globoko bol in žalost, ki je vse pretresla in prevzela ob tragičnem sunku, ki ga je bila zadala priroda življenju dveh nadebudnih in k idealom stremečih mladcev. Ni ga bilo navzočega, čigar očesa ne bi bile orosile solze ginjenja ob globoko občutenih in iz dna duše prihajajočih besedah vseh treh govornikov. Zopet je preko pobreškega pokopališča odmevala turobna pesem žalostinke. Globoko sklonjeni so ljudje prihajali do grobnice in zrli v mračno votlino, ki krije telesne ostanke dveh dragocenih ugaslih življenj. Ob pogledu na razhajajoče se množice, ki je globoko prevzeta zapuščala njivo božjo, se je mogel vsakdo prepričati, kako zelo je nenadna smrt Sava Domiclja in Egona Lettnerja prevzela ves Maribor. Čast in slava njune mu spominu, ki bo večno tlel v dušah in srcih vseh, ki so ju poznali, cenili in spoštovali. Strumna udarnost obmelnega gasilstva Po sklepu župne gasilske uprave levi breg je sledila po Sv. Trojici v nedeljo, dne 26. L m. župna gasilska vaja pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Zopet se je izkazala pripravljenost in akcijska uspešnost našega gasilstva. V prijazni vasici Sv. Martin pri Vurbergu se je dopoldne zbralo vse gasilstvo levega brega, da pokaže, kako popolno je v gasilski stroki. Dopoldne se je vršil pregled vseh poslovnih knjig in priprave za po»-poldansko gasilsko vajo. Pod vodstvom agilnega in vsestransko verziranega ter požrtvovalnega starešine gasilske župe Maribor levi breg g. Srečka Kranjca, se je zbralo na določenem mestu točno ob 14. uri naše gasilstvo iz levega brega, kjer je imel najprej starešina Kranjc predavanje. Predaval je o gasilski oiga-nizaciji, gasilskem zakonu, o skupnih nastopih pri požarih, o svečanostih in gasilskih zastavah. Med drugim je predaval o nošenju gasilskega kroja, enotnem zavarovanju ter o tečajih za izobrazbo gasilcev in priprav za polaganje izpitov moštva, podčastnikov in častnikov. Za njim je govoril sanitetni referent g. dr. Jurečko ter seznani! gasilstvo s sanitetnimi zadevami, zdravstvu in prvi pomoči ponesrečencem. Kot tretji je predaval garnizonar podpolkovnik Nikolič o disciplini v gasilstvu, zadržanju gasilstva v primeru zračnega napada, o sodelovanju v gornjem primeru itd. Vsi trije govorniki so bili deležni vsestranskega priznanja od strani gasilstva. Ob 16. uri je prispel na vežbališki kraj komandant mesta Maribora general M. Milenkovič, katerega je pozdravil v imenu zbranega gasilstva župni starešina Kranjc in mu oddal raport. V generalovi navzočnosti se je izvršil alarm gasilstva v vasi Sp. Duplek, kateri je vsestransko izvrstno uspel. V štirih minutah je bil kraj z objekti poplavljen in se je iz sedem briz-galnie izlilo na določene objekte preko 15.000 litrov vode. Gasilske vaje so izkazale promptno sigurnost, strumno udarnost in vedno pripravljenost discipliniranega obmejnega gasilstva. Po uspeli vaji se je vršila pred predstojniki vojaških in civilnih odličnikov defilac:-ja. /trm j str-eštnn Kr* 'c se je zbranim četam za'.;'hi -a : ; mrm Te pil reditve so se udeležili razen omenjenih še sreski podnačelnik M. Modrijan, podstarešina Golob iz Sv. Trojice, župan in predsednik gasilske čete iz Sv. Jurija v Slov. goricah g. Verglez, vsi župni funkcionarji in predsedniki gasit-skih čet levega brega. Med drugim smo opazili tudi odličnike iz Čačka, Beograda in Niša, ki slučajno bivajo te dni v Mariboru in ki so se o našem gasilstvu zelo povoljno in pohvalno izrazili. Po izvršenem programu se je vršila na prijetnem vrtu našega znanega in priljubljenega gostilničarja Koštajnška prosta zabava. Gasilski praznik pri Mali Nedelii V nedeljo, dne 19. t. m. je gasilska četa pri Mali Nedelji proslavila vsakoletni gasilski praznik na posebno svečan način. Posebno svečan in pomemben je bil ta praznik zato, ker je bil proslavljen prvič in ker je pri proslavi sodelovala tudi agilna malonedeljska sokolska četa. Ravno radi tega sodelovanja so gotovi krogi to proslavo bojkotirali m celo ljudi odvračali od udeležbe, čudno se nam zdi, da se ravno gasilcem tak#o nasprotuje, ki poznajo vsakega človeka, ki^ mu je dom v nevarnosti kot svojega bližnjega, ki je v sili. Toliko brez komentarja! Takoj po maši je krenila po vasi gasilska povorka z godbo iz Male Nedelje na* čelu. Popoldne je bila v Sokolskem domu svečana proslava, ki jo je otvoril predsednik tov. A. Lupša z lepo zamišljenim govorom, nakar je moški zbor zapel gasilsko himno. Sledila je štiridejanka »Črna žena« v režiji upravitelja narodne šole g. Čeha. Igra je bila zelo dobra, ker so vsi igralci rešili svoje vloge častno. Po igri, ki je bila dobro obiskana, je bila prosta zabava. Tako so gasilci v Mali Nedelji kljub velikim zaprekam zelo svečano proslavili svoj praznik. —ar. fasfiadatsite &ekžke Ugodna bilanca našega izvoza živine v letošnjem polletju. Iz dosedanjih podatkov našega izvoza živine za razdobje prvih 5 mesecev letošnjega leta, razvi-dimo, da so v tej izvozni panogi nastopile važne spremembe. Na eni strani je izvoz živine v Italijo padel na ničlo, kar je nedvomno uplivalo na strukturo naše zunanje trgovine. Na drugi strani pa je značilno to, da zaznamuje naš skupen izvoz, kljub izločitvi italijanskega trga, znaten porast in to v vrednosti živine napram izvozu preteklega leta. V preteklem letu je znašala vrednost izvožene jugoslov. živine prvih 5 mesecev 316.7 milijonov dinarjev, letos pa znaša vrednost za isto razdobje 417.71. Ta porast ima svoj izvor predvsem v znatni okrepitvi našega izvoza na češkoslovaško in nemško tržišče. V številkah letošnjega izvoza v čehoslovaško vidimo resno prizadevanje čehoslovaške države in njene zunanje trgovine, da se njihova potreba izvoza krije predvsem iz dežel male antante. Tako zaznamuje naš izvoz svinj v ČSR 50% zvišanje. Letos se je izvozilo 41.661 komadov v vrednosti 59.5 milijonov Din, napram letu 1935 22.406 komadov v vrednosti 28.12 milij. Din. Izvoz perutnine v ČSR je zrastel od 23 na 106 ton, izvoz jajc od 754.2 ton v vrednosti 5.29 mili]. Din na 1.195.7 ton v vrednosti 9.38 milij. Din. Istotako se je dvignil tudi izvoz masti na 1281 ton v vrednosti 16.73 milijonov Din. V našem izvozu živine zavzema Češkoslovaška tretje mesto. Naš izvoz živine v Italijo je padel v tekočem letu za 95.9 odstotkov, je pa dobil za to kompenzacije na drugih svetovnih tržiščih, predvsem v Češkoslovaški, ki je zvišala svoj uvoz iz Jugoslavije za 158.1%. Druge države sledijo v tem zvišanju po sledečem vrstnem redu: Avstrija 69.6%, Grčija 55%, Nemčija 47.1%, Anglija 50.3% in Švica 39.2 odstotkov. Mariborski živinski sejem 28. julija. Prignanih je bilo: 19 konjev, 16 bikov, 154 volov, 432 krav in 31 telet, skupno 652 komadov živine. Povprečne cene za debele vole: 1 kilogram žive teže od 3.30 do 3.90, poldebeli voli 2.75—3.20, plemenski voli 2.80—3.50, biki za klanje 2.30—2.80, klavne krave debele 2.25—3, krave za klobasarje 1.75—2, molzne krave 2—2.75, breje krave 2.80—3.20, mlada živina 3—3.50, teleta 3.50—4.50. Prodanih je bilo 330 glav. Volovsko meso I. vrste kilogram Din 8—10, II. vrsto 6 8. Meso bikov, krav in'telic 4, teletina I. vrste 8—10, II. vrste 5—6. svinjsko meso sveže od 8—12 dinarjev za kilogram. Iz Štrigove Iz Štrigove. V zadnjem dopisu o sokolski tomboli, ki je zelo dobro uspela, je izostalo ime agilnega brata Metoda Senčarja, trgovca v Štrigovi, ki ima največ zaslug, da je tombola uspela nad vse nepričakovano dobro. Bssai Kevavi M Po večerji se nisem nameraval vrniti v »La Patorubo«, temveč sem dekle povabil v svoj hotel. Zjutraj sem jo pustil z obljubo, da se bom tekom dneva vrnil. Zares sem odšel k mestnemu poveljstvu, da se po dolžnosti prijavim. Bila je nedelja. Parnik, ki sem ga bil včeraj v pristanišču opazoval, je bil ves okinčan z zastavicami, na krovu pa je vihrala velika zastava belgijske trgovske mornarice. Pod njo so stalo velike kovinske črke: »Namur«. Na vsak način sem se hotel vkrcati na ta brod. To mi je bila še edina rešitev. Popoldne sem zopet odšel h Carmen-citi. Vsa vesela mi je odprla vrata in me takoj objela. Hitro sem ji povedal, kakšno namero snujem in z menoj vred se je razveselila in mi obljubila, da mi bo pomagala kolikor bo mogla. Le težko ji je bilo, da me bo tako kmalu izgubila. Zvečer sem se vrnil ob dogovorjenem času. Potlej mi je že irbavila delavsko obleko in kapo. Bilo je približno o pol- I noči, ko sva se razšla. Ta dobra duša j 1 nikakor ni hotela sprejeti denarja, ki sem ji ga ponudil, temveč me je prosila, naj se ji javim, če mi srečno uspe in naj mislim nanjo. Blodeč po ulicah sem prispel do obale; ko sem stopil v Pur*to Franko, sta me dva karabinarja suirovo vprašala, kam hočem. V angleškem jeziku sem jim nekaj odgovoril in se delal pijanega. Slišal sem, kako sta za mojim hrbtom bleknila: »Vrte al diablo, tanto de Inglez!« (Pojdi k vragu, angleški norec!) Na to opazko sem se le nasmehnil in omahajoč dalje prispel do še odprte kantine. Nekoliko delavcev je dremalo po klopeh. Vzel sem malo kruha, salame, sira in steklenico vina, stlačil to v malho in stopil proti ladji. TRIDESETDRUGO POGLAVJE. Kako sem dospel na belgijsko ladjo. Bila je temna noč. Morje je bilo gladko kakor steklo. Na moje največje presenečenje je bil brod oddaljen kakih petdeset metrov od obale. Samo velike in dolge vrvi so vodile iz obale na palubo. Na parnik je bilo mogoče priti samo s čolnom, a to je bilo zame gotovo nemogoče. Mornar bi me na straži gotovo zapazil in odkril mojo namero. Edina možnost je bila, da se vzpnem po vrvi. To je bilo zares zelo težko in vratolomno početje, toda bila je to steza rešitve. Raztrgal sem robec in si z njim privezal svojo torbo na hrbet, zgrabil sem debelo vrv in se pričel vzpenjati proti ladji. Ko se je ladja zibala, sem se tudi jaz zaguncal in s težavo držal ravnotežje. Ko sem že na polovici, niso slabi koščki robca mogli vzdržati teže torbe in ta je padla v vodo s precejšnjim pljuskom. Za trenotek sem okamenel viseč na vrvi. Ko sem opazil, da nihče ni slišal tega ropota, sem nadaljeval z vzpenjanjem držeč se krčevito za konopec. Naposled sem se po velikem naporu privlekel z roko do broda. Vzdihnil sem od sreče in nato zbral vse svoje moči ter se dvignil na ladjo. Zaslišal sem neke korake in se brž skril med velikim snopom vrvi. Koraki so 9e bolj in bolj približevali in zadrževal sem sapo, samo da bi me nikdo ne opazil. Bal sem se, da me ne bi zgrabili in me vrgli preko krova v morje. (Dalje sledi.) Vir 1936 Mariborski »Ve Ser n J k« Jutra Stran 3. fkm&mke m didiške Mwm Mar borski mornarji v starosiavnih Rušah Vzvišen je namen Jadranske straže, [cej in so bili moralični uspehi takšnih V svojem delovanju propagira pomorsko prireditev prav zadovoljivi. Preteklo ne- misel im pomorsko zavest ter skuša za svoja stremljenja pridobiti čim širše plasti prebivalstva. Jadranska misel pa je posebno sveža tudi ob naši severni meji, kjer je Jadranska straža izkazala v času svojega obstoja in delovanja lepe uspehe. Po agilni pobudnosti in vztrajni ue-umornosti pa se odlikuje tudi mornariška sekcija Jadranske straže, ki od leta 1933 sem uspešno propagira pod vodstvom svojega zaslužnega načelnika Karla Juga pomorsko misel in ljubezen do našega Jadrana. Svoje delovanje vrši omenjena sekcija s konkretnim programom. V tem programu so tudi propagandni izleti v bližnjo okolico Maribora, ki naj zainteresirajo tudi naše podeželsko ljudstvo za patrio-tična stremljenja Jadranske straže. Takšnih propagandnih izletov je organizirala navedena mornariška sekcija že pre- deljo pa so pohiteli naši mariborski mornarji v staroslavne Ruše, kjer so imeli pri Črnku lepo uspeli prijateljski sestanek z obsežnim in bogatim koncertnim sporedom, ki ga je izvajal odlično iz-vežbani ter ubrani sekcijski odsek pod veščo taktirko V. Kovačiča, ki je ob tej priliki prejel prelepo darilo, ki prikazuje zlato sidro, na vsaki strani pa je posrebreni mornar. Vabilu in klicu mariborskih mornarjev so se v lepem številu odzvali tako Mariborčani, kakor tudi domačini Rušani, ki so sprejeli koncertni program odličnega okteta s toplim priznanjem in zanosnim odobravanjem. V toplo prijateljskem in veselem razpoloženju se je na tem družabnem’sestanku stvorila ona vez, ki naj nacionalno zavedne Mariborčane in Rušane združi v čvrsto ter za jadransko misel vneto celoto. a aesmšm i/totolui K ubojema na Novem vrhu in v Žepovcih Na novem vrhu v Apaški kotlini so imeli pri Kaufmanovih v nedeljo dne 26. julija godovanje. Več znancev iz soseščine se je zabavalo v prijetnem razpoloženju. Ko so pa prišli na godovanje tudi nekateri nepovabljeni, med njimi Ivan in Štefan Serec, posestniška sinova iz Vrat je vasi, in kasneje še posestniški sin Poseli Franc iz Donnersdorfa v Avstriji v družbi svojega tovariša, je bilo veselega razpoloženja konec. Med Ivanom Se-reeom in Poschom Francem se je namreč vnel prepir, ker je baje Posch stopil Se-recu med plesom na nogo. Ko je gostitelj Kaufman to opazil, je ples prepovedal, razgrajače pa zapodil iz hiše. Posch in njegov tovariš sta jo nato mahnila proti Vrtji vasi, za njima pa z dolgim nožem oboroženi Ivan Serec. Ko je Poschev tovariš začutil nevarnost, je pobegnil. Po-scha pa je Serec dohitel, ga vrgel na tfa in ga z nožem obdelal in mu zadal smrtonosne poškodbe. Po izvršenem dejanju je pobegnil, Posch pa je zbral še poslednje moči in se je zatekel v bližnjo hišo, ki je bila ravno domačija Seroca v Vratji vasi. Tu mu je Sereceva mati izprala in obvezala rane, ne vedoč, da je bil ravno njen sin napadalec. Ranjenca so prepeljali k zdravniku, ki je odredil prevoz v bolnišnico v avstrijsko Radgono, kjer je Posch poškodbam podlegel. Serec je pobegnil neznano kam, oblasti ga zasledujejo. O priliki naborov v Gornjem Cmureku pa je prijel med fanti naborniki prepir. Žrtev tega prepira pa je postal posestnikov sin Henrik Zemljič iz Zibercev, ki ga je zaklal z nožem 201etni hlapec Alojz Režonja iz Stogvcev. Režonja je že ob vrnitvi z nabora v vinjenosti ogrožal vse fante, s katerimi se je peljal na vozu, vendar so ga takrat še ukrotili. Tu je Režonja izgubil svoj nož, ki mu ga je neki tovariš kasneje nadomestil s svojim, tako, da je Režovnik začel postajati vsebolj nasilen in je na potu proti Žepovcem nepričakovano zasadil »svoj nož Henriku Zemljiču v vrat, mu prerezal žilo odvodnico, kar je postalo za Zemljiča usodepolno in je na licu mesta izdihnil. S poslednjo močjo je še zaklical na pomoč, nakar so mu prihiteli fantje na pomoč. Bilo je že prepozno. Režonja jo je urnih korakov popihal domov in se pri tem še bahal: »Temu, kateremu sem dal, ta ima zadosti, ta ne rabi več!« Po izvršeni obdukciji je bilo truplo tragično preminulega pokopano na pokopališču v Apačah. Storilca Režonja, ki se sedaj izgovarja da je bil pijan, so orožniki aretirali in odvedli v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Utu* ftojdente? Senzacija na veseličnem prostoru Mariborskega tedna, restavracija-kavarna-kabaret Veliko kavarne. Vsako popoldne konceirt-kabaret, zvečer večerja, specialitete! Park kavarna, četrtek od 8. do 10. koncert s sodelovanjem virtuoza na harmoniki Duo Bricha. Operne predstave v Rogaški Slatini. Iz Rogaške Slatine nam sporočajo, da imajo v načrtu dve operni uprizoritvi in sicer v soboto 1. avgusta »Traviato«, v nedeljo 2. avgusta pa »Madame Butterfly«. Omenjeni dve predstavi sta bili uprizorjeni v Ljubljani z najmočnejšim uspehom, posebno odkar so bile glavne vloge zasedene po gospe Gjungjenčevi in gg. Go-stiču, Jankotu in gospej Kogejevi. V tej zasedbi se bodo vršile tudi predstave v Rogaški Slatini. Sodeloval bo tudi zbor in orkester ljubljanske opere pod umetniškim vodstvom opernega kapelnika Antona Neffata. Ravnateljstvo zdravilišča, ki je v zvezi z zdraviliščem v Dobrni že lansko sezono uvedlo stalne simfonične koncerte, da nudi svojim gostom čim več umetniškega užitka, je tudi za uprizoritev oper dalo vso potrebno iniciativo. Za ta namen je preuredila veliko dvorano iTonkina, pripravila orkesterski prostor in oder. Tako je postala Rogaška Slatina v letni sezoni drugo središče glasbenega življenja v Sloveniji. 0 te*H in oum Grob pri grobu. V Peklu št. 25 je preminila v 63. letu svoje dobe posestnica Alojzija Frigula. Pokojnica je bila blaga žena, ki je imela za vsakogar dobro besedo in dobro srce. Na Teznem v Maistrovi ulici 12 pa je umrla v 24. letu delavka Antonija Kranjc. Žalujočim naše toplo sočutje! Sokol Maribor I. poziva vse svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo, dne 2. avgusta povorke. Zbirališče na letnem telovadišču ob Vt2. uri. Istotako pozivamo vsa bratska društva, da se udeleže povorke. Člani v kroju, ostali v civilu z znakom. Prosimo tudi ostalo narodno občinstvo, ki ima narodne noše, da se povorke udeleži, odhod ob 2. popoldne na narodni tabor v Radvanje. Bratje in sestre pridite. Zeleno Pohorje nas vabi, da manifestiramo pod slovansko lipo! Plaketa mariborske sekcije Avtomobilskega kluba. Interesenti se s tem opozarjajo na razpisani natečaj osnutkov za avtomobilsko plaketo. Vsi potrebni podatki so na razpolago pri tajništvu sekcije Maribor, Trg svobode 3. Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Minafikova in Konigova lekarna, jutri v četrtek pa Vidmarjeva in Sa-vostova. Kakšno vreme se nam obeta. Na za- padu nejasno, v ostalem negotovo vreme, najbrže soparno z možnostjo neviht. K ustanovitvi samostojne župnije v Studencih. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Ker se v Studencih raznašajo ne-osnovane govorice v zadevi ustanovitve samostojne župnije, je potrebno, da se omeni še sledeče: Sklep obč. odbora še ni definitiven, ampak se bo o zadevi kon čnoveljavno sklepalo, če bodo merodajni činitelji preskrbeli brezobrestno posojilo Din 150.000. S tem zneskom bi se moglo po dolgem času ugoditi vsem onim, ki so že leta in leta javno izražali željo, da se prosluli »triogal« pri cerkvi, kjer se nahaja vrt in kapucinski hlev, odstrani in se na tej centralni točki studenške občine uredi trg, ki bo ljudstvu v korist. Tudi ostri ovinek ob vhodu v Slomšekovo ulico, kjer so se pripetile že nesreče, bi izginil, brezposelnim pa bi se z regulacijo nudil vsaj nekaj časa zaslužek pri javnem delu. Samostanski hlevi pa vsekakor spadajo drugam, ne pa ob najbolj prometno cesto! Najbolj odločilno je na delno pozitivni sklep uplivala novica, ki je bila od zastopnika oblasti pri obč. seji uradno potrjena, da namerava magdalen-ska župnija zidati novo cerkev, ki bo stala približno Din 8,000.000 in so zanjo načrti že oblastveno odobreni. Visoki zne sek za stavbene svrhe bodo morali do prinesti (v kolikor že niso zbrani) oni farani, ki spadajo k župniji sv. Magdalene. Ker je občina Studenci v območju sedanje župnije sv. Magdalene največja davkoplačevalka, se efekt nove zgradbe z ozirom na izdatke davkoplačevalcev lahko izračuna, zlasti ker se rado povdarja, da Studenčani za projektirano župnijsko cerkev pri sv. Magdaleni še niso — prav nič prispevali. Čemu tudi? Kdor hoče opraviti svoje verske dolžnosti, jih lahko opravi doma pri sv. Jožefu. — Ker je sedaj Jožefova cerkev zunaj in znotraj re-novirana in so kapucini izjavili, da ljudstva z župnijo ne bodo obremenili, bi z ozirom na prejšnje kazalo pristati na lastno župnijsko pisarno, če res ne bfido stroški previsoki. Ker je oblastno potrjeno, da nova cerkev pri Magdaleni stane Din 8,000.000, je trditev, da se z ustanovitvijo lastne fare ščitijo Studenčani pred velikimi plačili, resnična in x> morajo tudi vsi nasprotniki samostojne župnije upoštevati. Ker je oblast od večine odbora predlagano ljudsko glasovanje odklonila, se je Vi večina v toliko udala da se vsaj pogojno skuša doseči najbolj sprejemljiva rešitev. Ker je zastopnik višje oblasti tudi zagotovil, da se bo s samostojno župnijo mogla prav uspešno zagovarjati tudi samostojnost občine (proti inkorporaciji z Mariborom!), so odborniki svoje stališče do ustanovitve župnije revidirali in se vsaj deloma udali želji oblasti. S tem pa ni rečeno, da so »izdali interese« večine, kakor bi to radi nekateri sedaj raztrobili. Slej ko prej se bo delavska občina Studenci borila za zaščito interesov delavskih slojev in ne bo dopustila, da bi kdorkoli izkoriščal one sloje, ki s svojim delom največ pripomorejo k obči blaginji, v resnici pa so gmotno najslabše fundirani. Glavni razlog za četrtkov sklep pa je bil povdarjen s tem, da nočejo Studenčani za magdalensko cerkev ničesar prispevati, če imajo staro -cerkev sredi občine. S 150.000 Dirt pa se bo dal največji madež v centru odstraniti v splošno zadovoljstvo vseh. Sicer pa sklep še ni definitiven in se bo o zadevi še lahko mnogo govorilo ter sklepalo! Občan. Stanovanjski urad Mariborskega tedna posluje v Potnikovi menjalnici na kolodvoru od 8. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne. Sprejema prijave. Razglas. Dne 2. avgusta 1936 dopoldan priredi na mariborskem Glavnem trgu prostovoljna gasilska in reševalna četa zbor gasilcev, sv. mašo in blagoslovitev novega reševalnega avtomobila. Radi tega odreja mestno poglavarstvo: Mesarske in branjevske stojnice je premestiti na Novi Glavni trg, vozove s sadjem je postaviti na spodnji del Vodnikovega trga, mestne stojnice (tržne mize) za sočivje, mleko, sadje itd. bodo na razpolago na srednjem in zgornjem delu Vodniko- vega trga. Isti dan dopoldan mora biti popolnoma prazen stari Glavni trg, Koroška cesta in Strossmajerjev drevored. Proti event. kršiteljem tega razglasa se bo kazensko postopalo po določbah §§ 14, 29 in 30 tržnega ireda za mesto Maribor. Da se prepreči pijančevanje in izgredi vojaških nabornikov ob priliki rednih naborov, odreja policija na podlagi členov 66. in 67. zakona o notranji upravi, da se v dnevih od 4. od 14. avgusta 1936 vojaškim obveznikom v Mariboru ne smejo točiti in prodajati alkoholne pijače. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali na podlagi čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10—500 Din, v slučaju neplačila v danem roku pa z zaporom od 1—10 dni. Naredba stopi v veljavo 4. avgusta 1936. Oproščena. Kakor smo že včeraj poročali, se je vršila pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti 371etnemu posestniku Martinu Cajnku in 251etnemu delavcu Antonu Bubnjarju, oba iz Kicarja, ki sta bila obtožena radi zločinstva razbojništva. Po daljši razpravi je senat oba obtoženca oprostil vsake krivde in kazni. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Tombak, prisedniki pa so bili so. s. dr. Senjor, dr. Kuder, Habermut in Kolšek. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev, obtoženca pa je branil odvetnik dr. Reisman. Radi uboja se je zagovarjal pred mariborskim malim kazenskim senatom delavec Rudolf Forštner iz Podpece, ki je rani! ob priliki nekega pretepg dne 14. junija v Koprivnici nekega Florijana Šoper-ja, ki je šest dni zatem umrl v bolnišnici na posledicah poškodbe. Forštner, ki se je zagovarjal s silobranom, je bil obsojen na leto dni strogega zapora. Požari brez konca in kraja. V Vukovskem dolu je ogenj vpepelil domačijo posestnika Štefana Komana. Zgoreli sta do tal stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter razni gospodarski stroji, okoli 5000 kg sena ter drugi poljski pridelki. V zadnjem trenotku so rešili živino in pohištvo. Skoda, ki jo trpi posestnik Koman, se ceni na okoli 30.000 dinarjev. Kako je nastal požar, se ne ve, domnevajo pa, da je bil podtaknjen. Ljudje bežijo iz življenja. V Zgornje Ver jeni pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se je obesil v gozdu poleg svoje hiše 301etni posestnik Jakob Trstenjak. Našli so ga sosedje že mrtvega. Trstenjak je izvršil samomor radi neozdravljive bolezni. Rokotnavhi in tatuni. V vinsko klet posestnika in učitelja Jožefa Novačana v Laporju so vlomili doslej še neznani ro-komavhi ter odnesli s kleti 20 litrov najboljšega vina, nekaj steklenic likerja in slivovke v skupni vrednosti okoli 500 dinarjev. Šolskemu upravitelju Egonu An-tauerju iz Tišine je včeraj popoldne neznani zlikovec ukradel iz avtomobila na Grajskem trgu 15 knjig zbranih spisov Karla Maya v vrednosti okoli 1000 dinarjev. Vlagalka Albina Vuga pa je prijavila policiji, da ji je izginila iz stanovanja v Popovičevi ulici 3 zlata verižica in zlat zapestni obroč v vrednosti 800 dinarjev. V žično ograjo je zavozil s kolesom 451etni delavec Stupan Karl iz Maribora in si pri tem poškodoval desno oko. Prepeljali so ga v bolnišnico. Hutkilme novice Putnikov izlet na Vrbsko jezero! V nedeljo, dne 2. avgusta bo »Putnik« napravil z avtokarom izlet na Vrbsko jezero. Cena Din 120. Kolektivni potni vizum. Odhod ob 5. zjutraj izpred hotela »Orel«. Prijavite se takoj. Vse drugo izveste pri »Putniku«. Putnikov izlet z avtokarom. V času °d 9. do 12. avgusta priredi »Putnik« zanimiv izlet na GroBglockner in v Salzburg. Med potjo obiščejo Vrbsko jezero, Spittal, Heiligenblut, EdehveiBspitze, Zolj am See, Wolfgang, Bad Aussee, Graz. Voznina znaša z vizumom vred Din .380 za osebo. K temu pride še mitnina za GroBglockner Š 8.—. V torek in sredo 4. in 5. avgusta nas pa pelje Putnik v Maria Zeli, odhod 4. avgusta ob 5. zjutraj izpred hotela »Orel«. Vse nadaljnje informacije pri »Putniku« Maribor, tel 21-22. Stran rA. lariborskl »V e č e r n lk