E S L O V E N I A L I B R E Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIV | 14. junija 2025 - Buenos Aires, Argentina | Št. 9 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija M E S E C S P O M I N A SPOMINSKA PROSLAVA v čast žrtvam vojne in komunistične revolucije na Slovenskem Vsako leto meseca junija pohitijo naše misli tele misli: »Zakaj gledate v nebesa? Ta Jezus, ki je pozivala k molku. Pretreslo nas je kot v domovino Slovenijo. Duh blodi po skritih ki je bil vzet od vas, bo prišel tako, kot ste klic na zadnji marš, kot misel pred napadom, globelih, v temnih gozdovih, zapuščenih ru- ga videli oditi«. Jezus jih je učil o semenu, pred smrtjo? Nato smo vsi skupaj zapeli pe- dnikih. Spominjamo se naših junakov -domo- ki pade v zemljo in umre ter da življenje v sem, »Mi legionarji, mi domobranci, mi se brancev, ki so padli za svobodo slovenskega izobilju. To nas spominja na naše žrtve, ki so borimo za svojo zemljo ...« naroda, ki so bili pobiti od bratomorne roke. dali svoja življenja za obrambo najsvetejših V dvorani škofa Rožmana smo najprej pos- Sedaj prepadeni strmimo v njihove posmr- vrednot ljudstva: resnica, svoboda, pravič- lušali spominski govor Toneta Mizerita, ki ga tne ostanke; še vedno niso bili deležni kr- nost in ljubezen. Blaženi Lojze Grozde izraža objavljamo posebej. ščanskega pogreba. svoje zaupanje v Boga: »O srce, mirno bodi! Sledila je akademija v izvedbi članov Sloven- V Buenos Airesu imamo Slovenci spo- Kajti Bog živi večno.« Ob drugi priložnosti je skega doma Carapachay. Prizor se dogaja v minske proslave v Slovenski hiši in po Domo- zapisal: »Če pa zvezd ne bo, luč prižgem si preprosti hiši slovenskih potomcev v Argen- vih. Zedinjena Slovenija se je letos poklonila sam. Moram jo in znam z Božjo pomočjo«. tini. Nastopajo tri generacije: mlada sestra in našim žrtvam v nedeljo, 1. junija 2025 pod »Sveto Jubilejno Leto nam odpira vrata brat, oče in stari oče. Sestra Mikaela in brat geslom: »Jaz sem srečen, da sem smel biti upanja. To so vrata Božjega odpuščanja in Boštjan se pogovarjata o težkih časih, ki jih vsejano zrno.« (Zorko Simčič). odrešenja, moči, sprave in ljubezni. Ne pusti- doživlja svet, o vojni med Rusijo in Ukrajino, o V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je za vse mo se premagati zlu, ampak premagajmo zlo žrtvah vojakov in civilnih prebivalcev in o mi- žrtve vojne in revolucije daroval sveto mašo z dobrim«. »Naj nam bo na tej poti ob strani lijonih ljudi, ki so zaradi vojne zapustili rodno nadškof msgr. Andrej Stanovnik; somaševala naša ljuba Mati Marija Pomagaj!« zemljo. Takrat pride oče Lojze in vpraša zakaj je sejalec, kdo je žanjec, kdo gospodar, kdo sta delegat g. Franci Cukjati in g. Robert Brest. Iz cerkve smo se pomaknili na dvorišče sta tako resna. Mikaela pove o čem sta go- reže kruh, deli ga svojim in konča: »Jaz sre- Posamezne dele sv. maše je napovedoval Šte- pred spomenik padlim. Venec rdečih nagelj- vorilo in oče jima svetuje naj prebere pesem čen sem, da smel sem biti vsejano zrno«. fan Godec. Berili sta brala Bine Magister ter nov povezan s slovenskim trakom sta polo- Franceta Papeža »Novi svet«. Pesnik se spo- Oglasi se stari oče Janez, ki pravi, da se mo- inž. Jure Komar, psalme pa ga. Truden Regina. žila predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure minja, da ga je vihar odnesel na novo zemljo, ramo spomniti vseh Slovencev, žrtev revolu- Prošnje je prebrala Marjana Lazar. Darove sta Komar in predsednik Mladinskih organizacij na drugo stran Atlantika. Spominja se večerov cije in za spravo prosimo Gospoda in posebej prinesla Janez Kržišnik in Ani Kržišnik. Oltar je Niko Oblak. Za častno stražo pri polaganju v domovini in sanja o svoji vasi, o poljski poti, še za nedolžne. Pove, da on vsak mesec junij okrasila Paula Petek. Vsi sodelujoči pri sveti sta bila še preživeta domobranca Slavko Tru- o drevesih in ljudeh, o materi. Izgubil je celo prižge svečko. maši so potomci domobrancev. Pri maši je den in Dušan Pipp. Molitve za rajne sta opra- njeno sliko, sedaj jo nosi samo še v srcu. Zadnja pesem Toneta Rodeta govori o kesa- prekrasno prepeval Mešani pevski zbor San vila škof msgr. Andrej Stanovnik in delegat g. V hišo pride stari oče Janez. Povejo mu, da nju, da potoki krvi niso bili zaman, vse je šlo Justo; vodi ga Diego Pérez, ki je petje tudi Franci Cukjati. Potem so blagoslovili spomin- se pogovarjajo o težkih časih. Stari oče pri- v večnost, ki v šepetu Očetu plapola. spremljal na harmoniju. sko ploščo ob osemdesetletnici izseljenstva poveduje, kako je bilo pred osemdesetimi Slišali smo domobransko godbo: Vsi so pri- Gospod nadškof msgr. Andrej Stanovnik je in nato še zemljo iz Kočevskega Roga. V sonč- leti. Pripluli so v pristanišče, niso znali jezika, hajali ... ob prazniku Gospodovega vnebohoda podal no jesensko jutro se je zaslišal glas trobente, vendar niso nikoli zatajili svojega rodu, niti Avtor in režiser prizora je bil Damijan Ahlin. svoje domovine. Potem Boštjan prebere pe- Nastopili so Mikaela Hanjže, Boštjan Hanjže, sem Ivana Korošca »Naš - vseh mrtvih dan«, Frido Klemen in Martin Jeretina. kjer poje o pobitih, ki ležijo brez groba, brez Besedilo poezij: France Papež, Ivan Korošec, imena. »Vse je zasuto, vse trohni, pod osam- Branko Rebozov, Zorko Simčič in Tone Rode. ljenim križem trohnijo kosti«. Ozvočenje in luči: Aleksander Šuc. Nato prebere še pesem Branka Rebozova - Ganjeni smo na koncu zapeli pesem Moja »Vrnitev«. Domača hiša je zapuščena in raz- domovina. »... zadnja kaplja mojega srca, to bita. Išče sosede, mu umrla mati, kot bi mu je moja domovina.« umrl oče. Naslednjo pesem Zorka Simčiča prebere Metka Mizerit Mikaela »Vrnjeni v maju govori Bogu,« Kdo Foto: Matjaž Godec ZA BOGA, NAROD IN DOMOVINO Govor Toneta Mizerita na spominski Nemčija 1. septembra napadla Poljsko, ki se Nemci. Trojno zlo je značilno za tiste čase: proslavi v nedeljo, 1, junija; v Slovenski je junaško branila, a je zaman čakala pomoči nacizem, fašizem in komunizem. Slovenija je hiši v Buenos Airesu. od Anglije in Francije. Nemčija si je prilastila trpela vse tri. Dragi rojaki! večji del ozemlja. 17. septembra so Nemci V noči s 26. na 27. april 1941 so se v vili Osemdeset let poteka od največje tragedije zasedli Varšavo. Tedaj je tudi Rusija vdrla na književnika Josipa Vidmarja, v Rožni dolini, slovenskega naroda. Ista obletnica je, odkar Poljsko. Začela se je druga svetovna vojna. sestale skupine, ki so že pred okupacijo so- so naši predniki zapustili domovino in stopili Nemci so napadli Francijo in 14. junija 1940 delovale v Društvu prijateljev Sovjetske zve- na pot begunstva in nato izseljenstva. S krvjo vkorakali v Pariz. V vojno je vstopila tudi Mu- ze. Ta sestanek je sklicala Komunistična par- je bilo zapisano leto 1945. Vsa slovenska na- ssolinijeva Italija. Od Jugoslavije so Nemci tija Slovenije. Kaj so na sestanku govorili, ni rodna vojska, izdana in prodana, je končala na zahtevali naj pristopi k trojemu paktu. Sredi povsem jasno, saj dokumenti s tega sestanka Med »imperialistične države« pa so prištevali Teharjah, v Kočevskih jamah, v rovih kot svete tistega hudega časa je umrl dr. Anton Koro- ne obstajajo (kar je skoraj neverjetno), izjave Véliko Britanijo in Francijo. Tako se lahko pov- Barbare … Pa tudi civilisti, žene, dekleta, ot- šec, ki je skušal Jugoslavijo ohraniti nevtral- posameznih udeležencev pa si nasprotujejo. zame iz letakov, ki so se pojavljali v mestih in roci …A naš spomin, naše občudovanje, naša no. Regent knez Pavel je, pod pritiskom, 25. Nekateri pravijo, da so se dogovorili o pripra- podeželju, saj je celo pisalo, da je »škoda vsa- hvaležnost jih ohranja v dušah. Nismo jih, in marca 1941 podpisal pakt za prost prehod vah na oborožen odpor proti imperializmu, kega slovenskega življenja«. jih ne bomo pozabili. In iz roda v rod bomo go- nemških čet čez jugoslovansko ozemlje. Dva drugi pa trdijo, da se o tem niso pogovarjali. A tri mesece po napadu na Jugoslavijo, 22. jili njihove vrednote: »mati, domovina, Bog«. dni pozneje, 27. marca 1941, je v Beogradu V spomin na ta dogodek je bil potem, že v ko- junija 1941, je Nemčija napadla svojo zave- A prav zato moramo poznati zgodovino. izbruhnil upor. »Bolje rat nego pakt« (bolje munistični Sloveniji, 27. april oklican kot dan znico Sovjetsko Zvezo. Tedaj je Stalin popustil Naša tragedija se je pravzaprav začela z dru- vojna, kot pakt) je bilo geslo upornikov. 6. upora proti okupatorju. v svojem terorju. V prvem nagovoru je ljudi go svetovno vojno. 23. avgusta 1939 sta Nem- aprila je Nemčija, brez vojne napovedi, na- A dejansko se je na tistem sestanku organi- ogovoril, ne z nazivom »tovariši«, ampak čija (Hitler) in Sovjetska zveza (Stalin) sklenili padla Jugoslavijo, ki na vojno ni bila priprav- zirala »Protiimperialistična Fronta (PIF), ki je »bratje in sestre«. Dovolil je verske obrede in vojaško in gospodarsko zvezo. Takoj nato je ljena. V desetih dneh so Jugoslavijo zasedli vodila v sodelovanje z nemškim okupatorjem. - Nadaljuje na 2. strani S T R A N 2 1 4 . J U N I J A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A M E S E C S P O M I N A ZA BOGA, NAROD IN DOMOVINO - Iz 1. strani v bližnjem gozdu. Sedaj počiva v božjepotni so ga končno partizani zažgali in kdor se je po- Se vprašam: boja proti fašizmu in nacizmu? častnikom vrnil privilegije in časti. Poleg tega cerkvi na Zaplazu. kazal na vratih, čeprav z dvignjenimi rokami, Bil je le boj za zmago komunistične revolucije, je pozval komuniste v sovražnem taboru in v Taktika komunistične partije je bila, da je so ga ustrelili in vrgli v ogenj. Smrt je tam na- ki je bistveno vseboval pobijanje Slovencev, zasedenih državah, naj pomagajo prvi državi vsakega nasprotnika, ki ni soglašal z njenimi šel poveljnik postojanke Franc Kremžar, brat nasprotnikov, mož, žena in otrok, pljuvanje socializma. idejami in delovanjem, označila za »naro- našega dr. Marka Kremžarja, pa tudi pesnik na dano besedo in, že po koncu sovražnosti, Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo so dnega izdajalca«. Že po vojni, ko je moj brat France Balantič. Moramo poznati to zgodo- genocid nad narodom. slovenski komunisti prenehali dejavno sode- Marko obiskoval tretji razred, je učiteljica vino. Hvala Bogu, zdravi del naroda ohranja spo- lovati z Nemci. PIF so preimenovali v »Osvo- pred vsemi učenci izjavila: »Markov oče je bil Vendar je domobranstvo vrnilo red na slo- min na žrtve komunizma. Tudi letos, na pred- bodilno fronto«. Po navodilih Moskve so se narodni izdajalec«. Ni vedela (ali ni hotela ve- vensko ozemlje in uspešno nastopalo proti večer ukinjenega uradnega dne, se je v Lju- preusmerili na boj proti nacizmu in fašizmu. deti), da je preživel fašistično koncentracijsko partizanskim enotam. Pod njihovim varstvom bljani zbrala množica v čast pobitih. Cerkveni Za sovražnika so pričeli imenovati Nemčijo in taborišče Monigo, kamor so ga Italijani inter- je Slovenija varno vstopila v leto 1945. A po zvonovi v prestolnici, in tudi po drugih slo- njene pomagače. Vojno, ki so jo dotlej imeli nirali le, ker je bil slovenski učitelj. Ni vedela dogovoru v Jalti je vse jugoslovansko ozemlje venskih krajih, so v petek, 16. maja, nekaj za nepravično in imperialistično, so prekrsti- (domnevam), da je v begunskih taboriščih v spadalo pod vpliv Sovjetske zveze. Z napredo- minut pred 21. uro, naznanili in uvedli soču- li v pravično. Niso več govorili le o revoluciji, Avstriji učil otroke slovenske besede. Ni ve- vanjem sovjetske rdeče armade, enotam ni tno občestveno spominjanje na vse žrtve, ki ampak o »osvoboditvi«. Niso več jasno pou- dela, da je v Argentini prvi začel organizirati preostalo drugega, kot da so se začele, z ena- jih je na Slovenskem, v tragičnem 20. stole- darjali KPS, ampak OF, čeprav je imela partija sobotne tečaje slovenščine za naše otroke, bil ko mislečimi civilisti, umikati proti severu. Po tju, povzročil komunizem. Na zborovanju je vseskozi v organizaciji nesporno vodilno vlo- je prvi »šolski referent« Društva Slovencev, preboju partizanske zapore na mostu pri Bo- predsednik Nove slovenske zaveze, dr. Matija go. Vélika Britanija in Francija (kasneje tudi učil otroke v začetnem Quilmesu, ustanovil rovljah, so jih Angleži razorožili in jih nastanili Ogrin, zatrdil: »Spominjati se pobitih pome- ZDA) sta nenadoma postali zaveznici v boju, šolski tečaj v Slovenski vasi v Lanusu, sedanjo v zbirnem taborišču na Vetrinjskem polju. Od ni misliti na njihovo osebno usodo, na stisko čeprav so komunisti do njiju ves čas gojili ne- Baragovo šolo in jo več let tudi vodil. Gotovo tam so jih, pod pretvezo in z lažjo, da jih pelje- ob bližanju trpljenja, na muke zadnjih ur, na zaupanje ter med vojno pobili več angleških ni vedela, da je napisal prvo slovensko učno jo v Italijo, izročili partizanom, ki so jih odpe- njihove zadnje besede, na svete zdihljaje pod in ameriških vojakov. knjigo naše emigracije, pod naslovom »Naša ljali v Šentvid, Teharje in Škofjo Loko. Ni bilo gomilo trupel.« KPS je po 22. juniju, pod krinko Osvobodil- beseda; ustanovil otroško prilogo revije Du- sodbe, niti uprizorjenega postopka. S kami- In končno, spominjanje in pogoj sprave, je ne fronte, okrepila organizacijo, ustanavljala hovno življenje in jo naslovil »Božje stezice«, oni so jih prepeljali na morišča v Kočevskem tudi spoštljiv pokop odkritih žrtev na spoštljiv okrožne in stanovske odbore, ustanovila par- ter potem, do svoje prerane smrti, pisal otro- rogu, v okolico Teharij in v okoliške gozdove kraj v posvečeni zemlji. Prav sedaj teče po- tizansko vojsko, pozivala delavce in kmete k ški kotiček v tedniku Svobodna Slovenija. Be- Škofje Loke. Pobili so okrog 11.600 vrnjenih lemika, ker se je zadnji dan letošnjega marca sabotažam, krepila medijsko propagando in žati je moral iz Šentruperta še preden sem bil domobrancev, pa tudi množico civilistov. Pred začela postopna selitev posmrtnih ostankov ustanovila Varnostno obveščevalno službo jaz rojen, da si je rešil življenje, ker ni hotel os- pobojem so jih večinoma, še posebej na Šta- 3450 žrtev iz jame pod Macesnovo gorico v (zloglasno VOS), ki je začela likvidirati parti- tati pri partizanih, ki so ga nasilno mobilizirali. jerskem, dolgo mučili. Kočevskem rogu (večina je pobitih slovenskih ji nenaklonjene Slovence. Tako se je začela Ko sem bil star 10 let sem ga prvič videl (in Med nami skoraj ni družine, ki ne bi imela domobrancev), iz garaže kočevskega komu- komunistična revolucija, ki je vse, ki niso so- on mene) v pristanišču Buenos Aires. Narodni vsaj enega med pobitimi. Naša ima dva, brata nalnega podjetja v kostnico pokopališča Li- glašali z njo, proglasila za kolaboracioniste in izdajalec? Kruta laž in prevara. po mamini strani. Bila sta Avguštin in Marko pica pri Škofji Loki. Vse to pod oznako »zača- narodne izdajalce. Predno so nastale Vaške Tako je potekala komunistična revolucija na Kostelec, bogoslovca v cistercijanskem samo- sne« selitve, ki pa bolj zveni kot dokončna. To straže, predno je prvi Slovenec vzel v roke slovenskem. Vaške straže so večkrat res preje- stanu v Stični. Da ju ne bi mobilizirali Nemci, je zavlačevanje, v upanju, da se zločin skrije orožje v bran proti komunizmu, so partizani male orožje od Italijanov. A njih konec, na ža- sta pristopila sta v novomeški domobranski in pozabi. Tudi slovenski škofje so, v izjavi ob pobili nad tisoč svobodomiselnih Slovencev. lostno slavnem Turjaškem gradu, so partizani bataljon kot bolničarja. Niti nista znala stre- 80-letnici izvensodnih pobojev po koncu voj- Pobijanja so se tudi potem nadaljevala. Padali dosegli s pomočjo italijanskega topništva, ki ljati. Bataljon ni bil pravočasno obveščen. Po- ne, zapisali: »Boleča narodna rana so nepo- so politiki (ban Natlačen), duhovniki, kmetje so ga upravljali italijanski vojaki, v sodelova- zno se je umaknil in pri Zidanem mostu so jih kopane žrtve. Pokop vseh pobitih je temeljno … nju s 14. partizansko divizijo. Kdo je bil torej zajeli bosanski partizani. Kje sta bila ubita ni človeško, pravno in civilizacijsko dejanje. Ovi- V mojem rodnem Šentrupertu na Dolenj- izdajalec? Po predaji postojanke so partizani, znano. Morda nekje v gozdovih na Gorjancih, ranje tega pokopa ali njegovo zavlačevanje skem so najprej pobili župnika in kaplana kot vedno, prelomili dano besedo in najprej ko sta omagala na prisilni poti v Novo mesto, pomeni kršenje človekovega dostojanstva (Nahtigal in Cvar, ki sta sedaj na seznamu za pobili vse ranjence, in potem še oficirje. kamor nista prišla. in njegovih temeljnih pravic ter onemogoča proglasitev kot božja služabnika), vplivne kme- Sledili so novi umori, pobijanje družin in Slovenija je še danes eno samo grobišče. spravni proces in sožitje v slovenskem naro- te, in zlasti družino bivšega župana Mavserja. vseh protikomunističnih osebnosti, intelektu- Okrog 100.000 trupel leži v kakih 700 prikritih du.« V nočnem napadu so, z izdajo, zavzeli stavbo alcev in kmetov. Po razsulu vaških straž je slo- grobiščih: Slovenci, Hrvatje, Srbi, Makedonci, Odpustili smo že. A pozabiti - nikoli! Do tega na Dobu in pobili očeta Jožeta, ženo Terezijo, venski protirevolucionarni tabor, da je ustavil Ukrajinci …. V rovu Svete Barbare so ležali za ne sme priti. In zato zaključim te besede z za- sina Darka, hčer Marijo in sinova Petra (14 let) komunistično nasilje, sklenil osnovati vojsko, enajstimi betonskimi pregradami. Protitanko- dnjima dvema kiticama poezije, ki jo je leta Stanka (9 let). Mrtve ali umirajoče so jih vrgli ki naj bi se borila proti partizanom in delo- vski jarek na Teznem pri Mariboru je najbolj 1945, pred 80 leti, v taborišču zapisal naš na gorečo grmado. Isto noč so v bližini ubili vanju komunizma. S tem je tudi obvaroval množično grobišče v tem delu Evrope, z okoli pesnik Karel Mauser, pod naslovom »Mrtvi še sina Cirila. Osma žrtev je bil Vilko (12 let) slovenske fante pred mobilizacijo v nemško 15.000 žrtvami. O njih se ni smelo govoriti, živim«. Tam mrtvi domobranci, v pesnikovi ustreljen na polju; in nato Dolfi, ubit v parti- vojsko, kot se je to že zgodilo na Štajerskem in dokler ni Slovenija postala samostojna. A tudi preroški zamisli, govorijo o svoji usodi takole: zanskem napadu na vaško stražo v Šentruper- Gorenjskem. 24. septembra 1943 je bilo tako potem, in še danes, nasledniki partizanstva tu. Deseta žrtev je bil sin Pavle, usmrčen med ustanovljeno Slovensko domobranstvo. Jedro in komunistične partije ne priznajo zločinov »Ko bomo v prst se spremenili množičnimi poboji v Kočevskem rogu 8. junija so tvorile enote vaških straž z novomeškega in se ne opravičijo zanje. To ni sprava, to je in tla zgnojili naše hoste, 1945. Od dvanajstčlanske družine sta prežive- območja, slovenski četniki in prostovoljci iz nadaljevanje laži. Golobova vlada je celo leta ko bomo z zemljo kakor eno, la le Jože, poznejši duhovnik, ki je odšel v ZDA Ljubljane. Vodil jih je general Leon Rupnik. 2023 ukinila uradni nacionalni dan spomina takrat nas morda našli boste. in France, ki je prišel v Argentino a se potem Domobranska zastava je bila slovenska na žrtve komunizma. preselil k bratu. A to ni bila edina družina. V trobojnica z orlom dežele Kranjske. Vodilo jih In kot izzivanje, je letos predsednica Slo- Z ljubeznijo nas vse zberite, letu 1942 so partizani v Sloveniji pobili vsaj je geslo: »Za Boga, narod in domovino«. venije, Nataša Pirc Musar, ob 80. obletnici požegnajte in pokopljite, 27 družin. Na farni spominski plošči na poko- Začetek je bil težak. Krvavi krst je doživela konca druge svetovne vojne, vročila zlati red tako bi radi počivali pališču v Šentrupertu je zapisanih 246 imen postojanka Grahovo. Vsa zloglasna 14. parti- za zasluge Zvezi združenj borcev za vredno- med vami in pri cerkvi spali.« pobitih. Na istem pokopališču so počivali tudi zanska divizija je napadla vas in postojanko. te NOB Slovenije. V govoru je poudarila po- Tako bodi. zemski ostanki sedaj blaženega Lojzeta Groz- Italijanski top je bil odločilen in branilcem vzel membnost ohranjanja spomina na vrednote deta, múčenega v sosednji Mirni in ubitega vsako upanje. Ker niso mogli zavzeti poslopja, boja proti fašizmu in nacizmu. Amen SPOMINSKA PLOŠČA OB 80 - LETNICI Zedinjena Slovenija in slovenski domo- vi v Buenos Airesu bodo 80-letnico umo- ra domobrancev ter izseljenstva obele- žili tudi s postavitvijo spominske plošče. V Slovenski hiši je bila umeščena v ne- deljo, 1. junija, skupaj s prgiščem zemlje iz Kočevskega Roga, dar družine Korošec. S V O B O D N A S L O V E N I J A | 1 4 . J U N I J A 2 0 2 5 S T R A N 3 M E S E C S P O M I N A MATIČNA, IZSELJENSKA IN ZAMEJSKA SLOVENIJA KOT ENO SRCE NA KRAJU BOLEČINE IN SPOMINA 80 LET OD KONCA VOJNE V soboto, 7. junija, je pred Jamo pod Ma- ubiti niso bili oprani krivde, njihovi posmrtni življenje. Ko so odhajali v svet, so tako rekoč za življenje«, nam je položil na srce predsednik cesnovo gorico potekala spominska slove- ostanki še vedno nerazumno dolgo niso poko- njihovim hrbtom padali v brezna njihovi naj- Nove slovenske zaveze. snost za pobite domobrance in druge žrtve pani. Mrtvi in njihove družine čakajo na prizna- bližji. In ko so pozneje morali s svojim malim Svoj nagovor, ki je izzvenel kot najlepša mo- revolucije. nje in na obžalovanje zlih dejanj.« življenjem premeriti daljave sveta na vseh kon- litev, je zaključil z besedami: »Pot pristnega Letošnja spominska slovesnost, ki jo Nova »Verjamemo v dostojanstvo vsakega človeka tinentih, so to zmogli zato, ker so se spominjali spomina na naše pobite ni lahka. Vendar pa za- slovenska zaveza že 35. leto zapored priprav- – ne glede na njegovo versko ali narodno pripa- svojih izdanih, mučenih, pobitih. Spominjali so nesljivo vodi k temu, da bo Slovenija spoznala lja na prvo junijsko soboto, je bila prvič po letu dnost, preteklost ali vlogo v zgodovini« je opo- se jih tako živo in močno, da so z njimi živeli: in se rešila zlodel, ki jo bremenijo, ter se notra- 2020 znova ob Jami pod Macesnovo gorico, zoril škof Saje in dodal, da smo kot občestvo namesto mrtvih so govorili in pričevali; ob misli nje prenovila.« ob morišču, za katerega je bilo jeseni 2022 povabljeni sprejeti Resnico, ki pa »ni politična na njih, ki jim je bila s padcem v brezno vzeta Pesem Zdrava bodi, moja lepa domovina, ki dokončno jasno, da je to kraj množične smrti resnica, ki se meri s človeškimi merili moči ali vsaka možnost življenja, so skušali intenzivno smo jo ob koncu slovesnosti vsi skupaj zapeli, slovenskih domobrancev. koristi. To je Resnica, pisana z veliko začetnico. izpolniti svoje življenjske možnosti. Spomin je je bila najlepša potrditev, da matično, zamej- Slovesnost, ki jo je letos zaznamovala 80. Je resnica, ki izvira iz polnosti Božje ljubezni in bil vir žalosti in bolečine. Vendar so čutili, da sko in izseljensko Slovenijo tudi 80 let po veli- obletnica konca druge svetovne vojne, je po- nas vodi k svobodi«. Ob tem je kot zgled od- jih pokojni zavezujejo k plemeniti nalogi: žive- kem roškem zločinu povezuje plemeniti spo- vezala slovenski narod iz matice, zamejstva ločitve za Resnico izpostavil Lojzeta Grozdeta. ti, rasti, pričevati in graditi; in takšen duhovni min na naše pomorjene, vodi pa ljubezen do in izseljenstva v romarsko občestvo, zbrano v Letošnjo mašo in v kulturni program je obo- navdih je pomemben za vse nas.« Boga, družine in domovine. duhu Cankarjevih besed: mati, domovina, Bog. gatil zbor potomcev političnih emigrantov, ki so Osrednji govornik je nagovoru dejal, da je Ob vsem slišanem in doživetem na sobotni Slovesno sveto mašo ob 11. uri je vodil pred- leta 1945 večinoma odšli v Argentino. Zbor je samostojna Slovenija »tiho zmagoslavje pobi- slovesnosti pri Macesnovi Gorici, ki se je vseh sednik Slovenske škofovske konference in no- vodila Marjanka Grohar. tih«, vendar imamo v Sloveniji »rastočo mrežo navzočih globoko dotaknilo se sprašujem, kaj vomeški škof dr. Andrej Saje, osrednji nagovor Prav pesem tega zbora Slovenija v svetu, je anomalij, ki jo pogosto izražamo s stavkom, da nam naši pokojni sporočajo iz nebes in kaj že- po sveti maši pa je imel predsednik Nove slo- osrednji govornik, predsednik Nove Slovenske so nam komunisti ugrabili državo«, kar po go- lijo matični, izseljenski in zamejski Sloveniji v venske zaveze, dr. Matija Ogrin. zaveze, postavil v izhodišče svojega nagovora. vornikovih besedah »mnogim Slovencem daje- tem zahtevnem času? Novomeški škof, dr. Andrej Saje je v pridigi Svoj nagovor je dr. Matija Ogrin pričel s temi jo občutek, kakor da bi bili v emigraciji – živijo v Ko takole nekaj časa v tihoti premišljujem o spomnil na 80-letnico konca druge svetovne besedami: »Na tem kraju velike bolečine in svoji deželi, toda večkrat se počutijo, kakor da njihovi duhovni oporoki, zopet zaslišim blage vojne in izpostavil, da »rane, ki jih je povzro- smrti so nam pevci zapeli pesem Slovenija v so v tuji državi.« govornikove besede: »živeti, rasti, pričevati čila, v našem narodu še niso zaceljene«. Opo- svetu, ki je ena najbolj vedrih in optimističnih Dr. Ogrin vidi pot rešitve v ohranjanju spomi- in graditi.« zoril je, da vzrok za to »ni v namernem odpira- domoljubnih pesmi. Zakaj smo potomce naših na in v opustitvi brezbrižne drže, h kateri spada Vsem rojakom v Argentini in širom po svetu nju brazgotin, temveč v tem, da te rane zaradi političnih emigrantov prosili, naj nam jo tu, ob tudi nezanimanje za najbolj pomembne teme pošiljam prisrčen pozdrav iz domovine, Jožetu zgodovinskih okoliščin, pomanjkanja ustrezne breznu, zapojejo? za naš narod. »Obstaja običajna nevednost, Janu pa se zahvaljujem za zaupanje, da lahko z volje in odsotnosti potrebnih dejanj v resnici Ne le zato, da se spomnimo na njihove pred- saj ne moremo vedeti vsega; toda obstaja tudi vami delim svoje vtise s sobotne slovesnosti. nikoli niso bile zares oskrbljene. Zločini revolu- nike, ki so pred 80 leti morali zapustiti dom in krivdna nevednost, ko določene stvari mora- cionarnega nasilja niso bili obsojeni, nedolžno vse, kar so imeli, in si z begom v tujino reševati mo vedeti, saj brez njih napačno poteka naše Franci Donko Mravlje V SVOBODNI SLOVENIJI pred 50 leti SLAVA JIM! iz tisočev slovenskih src dvigala tiha molitev krvi iščejo bedaste izgovore za nerazumljivo Marksistična miselnost je kriva tisočev smrti za vse žrtve v borbi za pravo svobodo, o kate- sodelovanje z uničevalci našega rodu. naših rojakov. Da so se med našim narodom številka XXIII - 05. 06. 1975 rih bodo uradni govorniki trdovratno molčali. Zgodovina zadnjih tridesetih let je jasno po- našli ljudje zmožni tolikih in tako strahotnih Slovenija v svetu bo te dni bolj kot drugače kazala, da je marksistična ideologija največja zločinov, je kriva ta ideologija. Zato ne more Govor predsednika Zedinjene Slovenije, duhovno povezana s trpečo, skrito Slovenijo v nesreča za slovenski narod. V imenu te ideo- biti nobenega sodelovanja, nobenega iskanja Marijana Lobode, na žalni proslavi v Bue- Kočevskem Rogu, Teharjih, Jelendolu. logije so proglasili plemenitega ljubljanskega stičnih točk, nobenega dialoga z ljudmi, ki pri- nos Airesu Trideset let je ves komunistični propagan- škofa dr. Gregorija Rožmana za zločinca in izda- padajo tej miselnosti, tej ideologiji, ki je utele- Slovenija v svetu, od Buenos Airesa pa do To- dni aparat nenehno bruhal med usužnjen jalca, mu grozili s smrtjo na grmadi in ga nazad- šena v Komunistični partiji! Trdni ostanimo in ronta bo v teh dneh počastila svet spomin na- narod, pa tudi med nas v svobodi, množice nje po svojem ljudskem sodišču obsodili na 18 vneto delajmo, da čimpreje pride dan, ko bo ših junaških domobrancev, četnikov, legionar- laži o osvobodilni borbi, o protikomunistič- let težke ječe, v imenu te ideologije so oskrunili slovenski narod izrezal iz svojega telesa gnojni jev in vaških stražarjev, ki so v gigantskem boju nem odporu, pa sramotno molčal o usodi po grob voditelja slovenskega naroda, duhovnika tvor te zločinske komunistične miselnosti, te- med dobrim in zlim pred 30 leti s svojo muče- angleški izdaji izročenih mu domobrancev in dr. Antona Korošca, v imenu te ideologije so daj bo samo od sebe prišlo iskreno kesanje nad niško smrtjo izbojevali zadnjo, največjo zmago četnikov po koncu vojne. Luč je še vedno zma- zravnali grobove v boju padlih domobrancev storjenimi zločini, takrat se bo vrnila krivično nad nemoralnim in v svojem bistvu pokvar- gala temo, resnica je prej ko slej zasijala nad na Orlovem vrhu nad Ljubljano, v imenu te ukradena čast pobitim junakom, takrat bodo jenim marksističnim sistemom. Po tridesetih krivico. Po tridesetih letih se je v samem vrhu ideologije so proglasili za izdajalsko in krimi- zagorele sveče na množičnih grobovih, takrat letih je njihova žrtev nam v svobodi najmoč- zločinske komunistične družbe doma pričela nalno praktično vso slovensko duhovščino, v bodo zrastli spomeniki na moriščih, takrat, šele nejša opora in kažipot, hlapcem marksistične oglašati vest. Peče in mori jih. Previdno se še imenu te ideologije so obsodili na smrt in ubili takrat bodo dani pogoji za dialog, za narodno ideologije, trenutno na oblasti v Sloveniji, pa v izgovarjajo z nevednostjo, slabimi informaci- slovenskega bana dr. Natlačena, apostola mla- spravo. Vse pa, kar se poskuša prej, ni druge- najstrašnejšo preganjavico in moro. jami. Ne morejo utajiti, da so ujeti v satansko dine duhovnika dr. Erlicha, hromega pisatelja, ga kot uklonitev zločinu, izdaja mrtvih, gnusno Po tridesetih letih se od Buenos Airesa pa marksistično ideologijo, s katero so se toliko čistega idealista Velikonjo in stotine slovenskih klečeplazništvo pred zločinci. do Toronta glasi svobodna slovenska beseda let bratili. Ne morejo se ji odpovedati. Za to jim prosvetnih in političnih delavcev, v imenu te Ob tridesetletnici veličastne žrtve naših do- iz ust sinov in vnukov naših mučencev pojoč manjka poguma in možnosti naših preprostih ideologije so po proslulem kočevskem procesu mobrancev svobodni Slovenci jasno vidimo jim hvalo za njihovo veliko žrtev na oltar slo- mož in fantov, ki so že pred 30 leti in več od- padale žrtve v Mozlju in Jelendolu, v imenu te pred seboj bodočnost našega naroda, za kate- venske domovine. Dokler bo na zemlji donela ločno in jasno rekli zločinu — zločin in se mu ideologije so pobili skoro 12.000 razoroženih rega se tako mi v zdomstvu kot mnogi doma slovenska beseda in slovenska pesem ne bo uprli, kolikokrat za ceno lastnega življenja. Nas domobrancev in četnikov, mesec dni po konča- trdno borimo že 30 let. V tej borbi smo prip- pozabljena ta žrtev slovenskih junakov in bor- njihove previdne fraze ne bodo premotile. V ni vojni brez sodbe. In še in še bi lahko naštevali ravljeni vztrajati če treba še nadaljnjih 30 let in cev za svobodo. Kakor je zgodba o mučeništvu obraz in naravnost jim povemo, da so dogodki strahotne zločine, ki jih je Komunistična partija več, dokler ne preneha oblast laži nad Sloveni- Makabejskih bratov preživela čas, kakor Polja- pred 30 leti prevelike stvari, da bi se o njih go- po svojih hlapcih in sopotnikih zagrešila nad jo. Prepričani pa smo, da je edino možno poš- ki ne bodo pozabili Katynskega gozda, Hrvati vorilo z napol izgovorjenimi besedami. Resnica Slovenci. Prav pravi Solženicin: Nobena druga teno delo za naš slovenski narod samo med Pliberka, tako Slovenci ne bomo in ne smemo je cela ali pa ni resnica. V boju za resnico proti politična oblast ne zmore terjati take gore sov- ljudmi, ki kot pravi Solženicin: ne bodo okuženi pozabiti Kočevskega Roga, Teharij, Brezarjeve- organizirani laži, so domobranci, četniki, legi- raštva in uničenja, to terja sa mo marksistična z najnevarnejšo, najbolj podlo vseh totalitar- ga brezna in drugih krajev po naši domovini, ki onarji, vaški stražarji in tisoči drugih zavednih miselnost. In tej miselnosti je po uradnih po- nih ideologij, ki mrcvari našega duha. so bili pred tridesetimi leti od groze onemele krščanskih Slovencev žrtvovali svoja življenja. datkih ob začetku vojne leta 1941 pripadalo Kot zvezda vodnica pa naj sije pred nami priče divjanja mednarodnemu komunizmu To so naši vzori, ne pa koristna budala, ki so v komaj 8.000 Slovencev. In ti so se v znamenju svetal zgled naših zmagovitih domobrancev, predanih krvolokov. rdeči tovarišiji pripravljala najstrašnejšo nesre- te satanske marksistične ideologije postavili za četnikov, legionarjev in vaških stražarjev, ju- Tam daleč, preko morja, v nebesih pod Tri- čo za slovenski narod in danes namesto, da bi sodnike vsemu slovenskemu narodu. S kakšno naških borcev za pravo svobodo slovenskega glavom bo prav te dni zrak poln donečih fraz možato izmolili svoj confíteor in odločno pre- pravico? S pravico surove sile, nečloveškega te- naroda. Svobodni in složni nadaljujmo njihovo o lažni osvobodilni borbi. Na skrivaj pa se bo trgali z idejo laži, pod pritiskom vesti in prelite rorja! Tudi tu velja ostra Solženicinova sodba: borbo! Slava jim! S T R A N 4 1 4 . J U N I J A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A M E S E C S P O M I N A OkrOgle OBLETNICE | Spomenik padlim domobrancem, Slovenska hiša v Buenos Airesu (1965) Pred 60 leti je bil v Slovenski hiši v Buenos Ne vem, če bo imela moja beseda dovolj pričakovali. Izdajstvo slovenskih in jugoslo- Airesu odkrit in blagoslovljen spomenik moči, da se bo vredno vključila v pretresljivo vanskih komunistov. Storili so to, česar niso padlim slovenskim protikomunističnim bor- veličastje tega dogodka. Ob 20-letnici konca ne italijanski, ne francoski, ne nobeni drugi cem. Ureditev celotnega spomenika je delo II. svetovne vojne se razni narodi spominja- komunisti v Evropi, ko so njihovi narodi trpeli arhitekta Marjana Eiletza, na zgornji strani jo tega dogodka. Glasno poudarjajo svoje pod nacističnim škornjem. Slovenski komunisti je velik relief, ki ga je izvršil akademski kipar zasluge za borbo proti nacizmu in fašizmu, so napadli enotno odporno fronto slovenskega France Ahčin, pod njim so posvetilne bese- govorijo o svojih odporniških gibanjih ter naroda. Zasadili so nam nož v hrbet in zagrešili de padlim junakom, ki jih je spisal pesnik dr. postavljajo spomenike junakom, ki so vodili izdajstvo, ki nima primere v zgodovini. Tine Debeljak. odpor proti nasilju. Omenil sem že Janka Premrla, primorskega Slovenci se včasih ob takih dogodkih ne junaka. Ničesar ni hotel vedeti o komunizmu. Kot slovesni zaključek jubilejnih svečanosti znajdemo. Ne znamo povedati, da smo bili Ko je bil ranjen v borbah, in ko je v vročici ob 20-letnici zahrbtne vrnitve in zločinskega najbolj odporen narod proti nasilju, in da obsojal komunistične zločine, so sklenili, da poboja 12.000 slovenskih domobrancev, je smo se borili proti nacizmu in fašizmu že se ga znebijo. Zrahljali so mu obveze, da je bil v Slovenski hiši v Buenos Airesu 27. junija pred drugo svetovno vojno, med drugo sve- junak izkrvavel. Komunisti so ubili na Primor- 1965 odkrit in blagoslovljen spomenik pad- tovno vojno in smo istočasno sprejeli borbo skem med prvimi, in to sredi dela na polju, lim borcem. na drugi fronti, na fronti proti nasilstvu in iz- Ivana Brica, zavednega Slovenca, očeta sed- dajstvu zločinskega komunizma. mih otrok, ki je veliko pretrpel po fašističnih Pred vhodom v dvorano Slovenske hiše, na ječah in v konfinaciji. Komunisti so ga umorili steni, obloženi z marmorjem, je velik bro- Slovenci smo v borbi proti nacizmu in fa- pod geslom „Smrt fašizmu“. Kakšna ironija. nasti relief, ki ga je izvršil akad. kipar France šizmu preizkušeni. Naši primorski in koroški Ahčin. Relief predstavlja štiri podobe: Kris- rojaki so to dokazali. Pred nami je prišlo v Z odobravanjem so spremljali komunisti tusa, angela, moža in ženo. Pod reliefom je Argentino več kot 20 tisoč Slovencev, ki so se nacistično preganjanje na Štajerskem in napis, ki ga je sestavil dr. Tine Debeljak, vde- raje izselili, kot da bi klonili pred fašizmom. Gorenjskem, in ni bilo dolgo, ko so skočili v Če tako pregledujemo dogodke med oku- lal pa kipar Ivan Bukovec, in se glasi: “1941 Primorski Slovenci so dobro poznali ječe, mu- hrbet tudi štajerskim četnikom. V Ljubljani so pacijo, moramo ugotoviti: Slovenski narod - 1945 Slovenskim borcem za pravo ceno čenja in konfinacije fašističnega režima. Niso začele padati žrtve: Emmer, Peršuh, Majdič, je vztrajal v odpornosti proti nacizmu in fa- človeka, blagor doma, svobodo naroda, kr- klonili pred njim! Kukovič in dolga vrsta drugih, po deželi cele šizmu tudi med okupacijo. Bil pa je priprav- ščansko omiko - ovenčanim v smrti s poro- družine, duhovniki, javni delavci. Mi vemo, ljen sprejeti borbo še na drugi fronti, ko so štvom zmage: spomin, hvaležnost, slava “. V Ko je začela druga svetovna vojna, je bil ves zakaj so morali pasti. Tudi naši otroci vedo. ga v najtežji uri zahrbtno izdajalsko napadli španskem jeziku je napisano: “A los héroes slovenski narod vzorno enoten v odporu proti Kdaj bodo imeli oni doma pogum povedati komunisti. Vodil je borbo na dveh frontah, eslovenos, defensores de los derechos del sovražnikom in njihovemu nasilju. Primorski svojim otrokom, zakaj so morili te ljudi? Za- kakor je vedel in znal. Grmade žrtev so rasle hombre y de la civilización cristiana, mártires rojaki so nadaljevali borbo proti fašizmu in kaj so s temi umori lomili enotno fronto na- na obeh frontah. Zapadni svet se tedaj še ni gloriosos, sacrificados en aras de la libertad - prvi partizani na Primorskem o komunizmu šega našega naroda ter tako pomagali naci- zavedal, kaj je komunizem. hoy hollada en el cruel mundo que vive bajo niti slišati niso hoteli. Spomnimo se samo stičnemu in fašističnemu okupatorju? la égida comunista”. Janka Premrla in njegovih junaštev. Ne poza- Taka je resnica. Vse drugo, kar bi tej resnici Sledi svetopisemski odlomek: “Pogrezni- bimo koroških Slovencev. Že avstrijski režim Dragi prijatelji! Če vas bo kdo v svetu vpra- nasprotovalo, so bila dejanja ali besede po- li so v jamo moje življenje, metali kamenje se je trudil, da bi zlomil njihov odpor. Ni us- šal, kdo se je pri nas boril proti fašizmu in na- sameznikov. name, tedaj Gospod sem klical Tvoje ime, pel. Skušal jih je zatajiti tako, da bi z ljudskimi cizmu, mu odgovorite resnico: Vse slovensko rekel si mi: ne boj se!“ (Jeremija 5, 53—58). štetji dokazal, da jih ni. Zato so l. 1934 našteli ljudstvo, razen komunistov! Na en dogodek bi vas še spomnil. V Vetri- komaj 31.000 Slovencev na Koroškem. Naci- nju. Ko je bilo že ugotovljeno, da domobran- Slovesnost je otvoril g. Bogo Pregelj, pred- sti so bili radikalnejši. Iztrebiti so jih hoteli v Vaški stražarji so poseben list v zgodovi- ce vozijo v Jugoslavijo v mučenje in smo imeli sednik Odbora za postavitev spominske ploš- korenini. Napravili so načrt, kako jih bodo ni slovenskega naroda. Branili so svoj dom, nekateri možnost, da se rešimo z begom. Pa če padlim borcem. Spomenik sta odkrila go- izselili v Nemčijo in Rusijo. Ker so hoteli izse- družino in izročilo očetov. Bili pa so vključeni so na prigovarjanja, da bi to storili odgovar- spa Marija Bajželj in gospod Andrej Dolinar v liti vse, so jih našteli nad 45.000 Slovencev in v mogočno odporniško gibanje slovenskega jali, kako je danes potrdil tudi polkovnik Cof: imenu mater in očetov vrnjenih domobran- to narodno in versko zavednih Slovencev. Ne naroda za svobodo in so se s ponosom priš- “Kamor so šli drugi, gremo tudi mi!” cev. Množica zbranih je nato zapela argen- komunistov! tevali za vojake Draže Mihajloviča; bil jim tinsko in slovensko himno, nato je direktor je simbol odpora proti nacističnemu in fa- Koliko primerov take zvestobe, prijateljstva slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Ko so nacisti zasedli Štajersko in Gorenjsko, šističnemu nasilju; mož, ki je bil poleg Mac in pripravljenosti na žrtve je v zgodovini? Anton Orehar blagoslovil spomenik. Po pola- so bili pripravljeni na odpor. Zato so pridrveli Arthurja v prvi dobi eden najpopularnejših ganju venca, minuti molka in glasu trobente s spiski tistih vidnih in vplivnejših Slovencev, junakov na svetu. Prijatelji! Ali smo še vredni teh junakov? Ali je g. Ivan Korošec v imenu preživelih borcev ki so bili zapisani smrti z ustrelitvijo ali obe- še moremo trditi, da nadaljujemo delo takih prižgal svečo, zbrano občestvo pa zmolilo šenjem. Dolgi so bili ti spiski. Komunistov ni Slovenski domobranci so bili odlični borci in borcev? Očenaš za pokoj padlih borcev. bilo na njih. Nemci so uničevali in poniževali zmagoviti na naši drugi fronti, ki so jo odpr- vse tiste vplivne Slovence, v katerih so slutili li komunisti. Čudoviti možje in fantje so bili Mi izseljenci v svobodi naše poti ne more- Sledili so govori: g. Lojze Debevec za slo- nevarnost odpora. Polnili so ječe na Gorenj- to. Vedeli so kaj jim prinaša komunizem, zato mo spremeniti. Določno in jasno nam je za- venske domobrance, g. Emil Cof za vodstvo skem in Štajerskem, padali so talci. Celi vlaki so bili v borbi z njim pripravljeni na največ- črtana. Ne moremo ne na desno, ne na levo. Slovenske narodne vojske, dr. Tine Debeljak so vozili Slovence na razne kraje v Evropi. To je žrtve. Z navdušenjem bi ti junaki posegli v Pot naše dolžnosti gre naravnost in so nam jo za padle kulturne delavce, g. Jernej Dobov- so bila sredstva, s katerimi je Hitler skušal aktivno borbo na strani zapadnih zaveznikov, začrtale žrtve odpora proti nasilju: Slovenci v šek za mladino in g. Miloš Stare. zlomiti odpor malega narodiča Slovencev. v aktivno borbo proti nacizmu in fašizmu. Saj Primorju in na Koroškem, na Gorenjskem in Odpor teh Slovencev je bil trd oreh tudi za je bilo njih srce pri zapadnih demokracijah. Štajerskem, borci v Ljubljanski pokrajini in v V nagovoru je g. Stare podal naslednje misli: veliki nemški rajh. vsej Sloveniji, žrtve komunizma in nacističnih Med vojaki-domobranci in njihovimi častni- ter fašističnih taborišč in ječ. Neprestano gle- “Ne vem, če je bilo odkritje še kakega spo- Ko so fašisti v Ljubljanski pokrajini delali ki na eni strani ter Nemci na drugi strani so da na nas 12.000 pomorjenih junakov. Zave- menika tako veličastno in pretresljivo, kakor prve parade in sprevode po ljubljanskih uli- bili že od prvih začetkov računi jasni in čisti: dajmo se tega vedno in povsod in pri vseh je bilo današnje. Spomenik žrtvam, ki jih je cah, so naleteli na molčeč odpor. Ne samo Domobranci niso poznali hinavščine. Zato so naših dejanjih. Za nas ni ne počitka ne miru, slovenski narod doprinesel v času okupaci- na odpor, na prezir. Saj nas niso upognili niti Nemci predobro vedeli, da slovenski domo- dokler ne bo v naši domovini v vsem sijaju za- je in komunistične revolucije, žrtvam , ki so udarci fašističnih črnosrajčnikov. Sam visoki branci niso in ne morejo biti njihovi zavezni- žarela tista zarja svobode, o kateri so sanjale dosegle svoj strahoten višek pred 20 leti, ko komisar Grazioli je vzkliknil: „Che gente su- ki, ne v bojih za njihove cilje, ne v boju proti žrtve, katerim smo danes odkrili spomenik.” so komunisti pomorili 12.000 slovenskih fan- perba! Kako ponosen narod!“ Tega ponosa zapadnim demokracijam. Domobranci in nji- tov in mož. Ta spomenik so postavili preživeli nam niso dali komunisti, ne njihova Osvobo- hovi častniki so se jasno zavedali, da nacisti Za konec slovesnosti je predsednik Odbo- borci, odkrila sta ga slovenska mati in sloven- dilna fronta, ki je takrat sploh še ni bilo. slovenskemu narodu ne privoščijo ne svobo- ra za postavitev spomenika g. Pregelj podal ski oče, ki sta žrtvovala za svobodo našega de ne življenja in niso zato imeli niti sence zaključno misel, zbrani pa so zapeli pesem naroda svoje najdražje: žena in mati moža Ta kratek pogled dokazuje, da v odpornosti zmotnih ali varljivih upov. “Oče, mati, bratje in sestre.” in sinove, oče sinove. Blagoslovil je spome- proti nacizmu in fašizmu slovenski narod ni nik slovenski duhovnik, ki je spremljal našo prav nič zaostajal, ampak v marsičem prese- Ko sem več noči v času ilegale preživel s temi Po programu je msgr. Anton Orehar daroval borbo. Svečo je prižgal pokojnim eden redkih gal večje in močnejše narode. Tako enotne- možmi in fanti, sem še bolj spoznal njihovo mašo zadušnico za padle junake, vsi navzo- preživelih prvih protikomunističnih borcev; mu slovenskemu narodu kakor je bil v začet- mišljenje in njihovo srce. Prosili so me, da naj či pa so dobili spominski bronasti znak, delo vojaško čast jim je izkazal glas trobente vo- ku okupacije, še tako mogočen tujec ne bi sporočim v svet, kako zločinski je komunizem mojstra in borca Jožeta Žerovnika. jaka redne vojske svobodnega argentinskega mogel do živega. in da so pripravljeni na vse žrtve samo, da bi naroda, ob sklonjeni slovenski zastavi. odvrnili to nesrečo od našega naroda. Pripravil: Jože Jan Pa smo doživeli izdajstvo, kakršnega nismo Viri: Duhovno življenje, Svobodna Slovenija S V O B O D N A S L O V E N I J A | 1 4 . J U N I J A 2 0 2 5 S T R A N 5 KOLEDAR “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 21. junija ob 19:30 PREGOVORI IN CITATI smo doslej doživeli, mi v tujini, ki smo jih videli • Dobro vino dela dobro kri. Praznik svetega Rešnjega telesa v odhajati, in oni doma, ki so zaman nanje čaka- (italijanski pregovor) Slovenski cerkvi Marije Pomagaj KRI li. Spomin nanje nam je svet in nam mora biti • Na vrhu vseh bolezni je bolna kri. Na 28. junija Čez Slovenijo razlila svet do konca življenja” je v Clevelandu pred 70 vrhu vseh zdravil je vino - kjer tega pri- Sveta maša in poklon ob dnevu se je kri: odprta žila… leti napisal škof Rožman. manjkuje, so zdravila. državnosti odplavíla jez mejá je, Leto za letom se Slovenci zbiramo na spomin- (judovski pregovor) brizgnila – zor – prek gorá je, skih proslavah tako v Argentini, kakor tudi v • Kri ni voda. 29. junija pljusknila – val – od morjá je, Sloveniji, kjer se je leta 1990 na prvi spominski (slovenski pregovor) Krajevne Spominske proslave pridrvela – piš – čez stepo, proslavi v Kočevskem rogu zbralo 30.000 ljudi. • Strah je kot kri: teče po vseh žilah. 6. julija vse zalila… udarja v slepo, Leto za letom se spominjamo vrlih domo- (španski pregovor) Domače koline v HLADNIKOVEM gnete prst v krvavo kepo… brancev, ki so darovali svoje življenje materi, • Ko mlad vojak samo pomisli na rano, DOMU. Kosilo ob 12.30 uri. Prodaja Joj, vse kri in dim in žar je! domovini in Bogu. Prepričani smo, da njihova pobledi. Star vojak pa pogumno gleda kri. surovih klobas od 15.00 ure naprej. Padamo med tri viharje, kri ni bila prelita zaman: 45 let po njihovi mu- (latinski pregovor) med goreče kolobarje! čeniški smrti je po Sloveniji znova zaplapolala • Moški ne jokajo s solzami, ampak s ka- 6. julija ob 13:00 zastava brez rdeče zvezde. In upamo, da bomo pljicami krvi. Koline v Našem domu San Justo (Tine Debeljak - nekoč dosegli spravo med vsemi Slovenci. Do (ljudski pregovor) Velika Črna maša za pobite Slovence) tedaj pa bomo še naprej pričevali in se jih • Prijateljstvo velja več kot kri. spoštljivo spominjali. (španski pregovor) “Spominjamo se enega najžalostnejših do- Mnogo pregovorov govori o krvi: • Mlada kri mirno ne stoji. godkov v slovenski zgodovini: množičnega (slovenski pregovor) umora blizu desettisoč fantov in mladih mož, • Kri mlada pravi: poskočiva! Kri stara pa: • Kri ne more sprati krvi. ki so bili konec maja 1945 pod prevaro vrnjeni posediva! (afganistanski pregovor) v roke krvnikom, ki so jih po groznem muče- (slovenski pregovor) • Vojna ljubi kri. (ruski pregovor) nju na domačih tleh pobili. Žalost in bolest nad • Pomlad vznemirja kri. njih strašno smrtjo je bilo morda najtežje, kar (španski pregovor) Zbral: Jože Jan Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznič, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar Podpisani članki lahko ne izražajo mnenja in uredniške usmeritve Svobodne Slovenije.