PoStnina plačana ▼ gotovini. Leto XIX., št. 187 Ljubljana, sobota 13. avgusta 1938 Cena t Dfai Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št- 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana žt. 11.842, Praga čdski 78.180, Wien ŠL 105.241. Idiaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—t Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg ŠL 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1« telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo GOERING P0JDE V LONDON? Po Hitlerjevem naročilu naj bi maršal Goring proučil z angleškimi državniki vsa pereča evropska vprašanja Mrtve točke Ako gledamo na evropsko politiko kot celoto in jo presojamo z vidika trenutnih miroljubnih prizadevanj, moramo z žalostjo ugotoviti, da je navzlic vsem resnim naporom diplomatov za zagotovitev miru v celotnem sistemu še vedno toliko »mrtvih točk«, da se nam zdi pesimizem realnejši od optimizma. Vsi nešteti spori, ki So vsak po svoje odraz tako lokalnih kakor splošnih evropskih zmed v zadnjih letih, so v bistvu samo vidni znaki neke globlje evolucije, ki jo v dogajanju neposredne sedanjosti nekako še čutimo, ki ji pa že za bližnjo bodočnost ne moremo postaviti jasnih obrisov. Preveč je še mrtvih točk v Evropi in drugod, da bi mogli že sedaj nakazati končne cilje diplomatskih akcij, ki so tem bolj živahne, kolikor večja je splošna negotovost. Zavest odgovornosti vidno narašča tako pri velikih kakor malih državah in drži korak s prav tako vidnim naraščanjem oboroževanja, ki postaja čedalje bolj odločujoč činitelj mednarodnega razvoja. Strah predvojno in zavarovanje pred morebitno novo katastrofo sta danes dva, rékli bi, podzavestna usmerjevalca zunanjepolitične črte posameznih držav. Posamezne mrtve točke evropske in svetovne politike to smer samo pospešujejo. Izmed novejših sporov, ki so močno razgibali evropsko politiko in jo postavili na povsem nove osnove, je morda samo abesinska zadeva prešla v pozabo ter je prenehala biti jabolko perečega mednarodnega spora. Vse druge zadeve, ki so nastale po njej, pa tvorijo še vedno živa vprašanja naše sedanjosti. vprašanja, ki so tem bolj živa. kolikor bolj so še nerešena in je njih likvidacija obtičala na mrtvi točki. Taka živa in mrtva točka obenem je na primer Španija, kjer se že nad dve leti razpleta tako zvana državljanska vojna, ne da bi že bilo mogoče napovedati njen konec, ki je še vedno velik vprašaj za Evropo in ostali svet. Kakor pa je špansko vprašanje nedvomno še vedno eno izmed posebno živih evropskih vprašanj, saj absorbira velik del aktivnosti evropskih diplomatov, je z vidika miroljubnih prizadevanj ena izmed najbolj mrtvih točk evropske politike, ki še vedno vklepa v svoje okove vse večje miroljubne akcije, da se ne morejo jtako sproščeno razviti in posvetiti reševanju drugih evropskih problemov. Morda je z mednarodnega vidika prav v tem njegovo trenutno težišče, prav v tem bržkone tudi njegova največja nevarnost. Dokler sta obe zapadni velesili še vedno vezani v svojih diplomatskih akcijah tudi na Španijo, se ne moreta tako popolno angažirati drugod, kjer je njuna čuječnost najmanj v enaki meri potrebna. Večanje števila »nerešenih vprašanj«, ki je danes očividno del splošne mednarodne dinamike nekaterih sil, katerim služi kot sredstvo njihovega pritiska na nasprotne sile, vedno bolj in bolj veže roke miroljubnim evropskim državam in ustvarja nove mrtve točke v njihovih miroljubnih naporih. To medsebojno vezanje rok postaja skoraj neopaženo čedalje bolj nevarno, ker veča konfliktna področja in s tem seveda zmanjšuje na-de v splošno pomirjen je. Abesinija — Palestina — Porenje — Španija Daljni vzhod — srednja Evropa, to so v glavnem etape svojevrstnega razvoja zadnjih treh let, v katerem je ^sleherno na novo odprto in še nerešeno vprašanje odpiralo možnosti nastanka novih komplikacij in s tem ustvarjanja vedno večjega števila mrtvih točk v splošnih prizadevanjih za ohranitev miru. Nedvomno je prav ta, do neke mere cisto avanturistični mednarodni razvoj silil Angleže, ki imajo svoje interese tako rekoč po vsem svetu, k veliki previdnosti v njihovih akcijah v vsakem posameznem primeru, a s tem tudi k večji splošni popustljivosti. Zato se angleška politika v zadnjih letih nikdar ni utesnjevala samo v lokalna reševanja posameznih sporov, temveč je vedno iskala splošne rešitve, ki naj bi pospešile pomirjen je na vseh nevarnih točkah. Še posebej smemo to trditi o sedanjem angleškem ministrskem predsedniku Chamberlainu. V spoznanju nevarnosti, ki jih za evropski in sploh svetovni mir krijejo v sebi zevajoči problemi na različnih konfliktnih področjih istočasno, se je odločil za najširšo pomirjevalno akcijo, kateri na ljubo je žrtvoval celo zunanjega ministra Edena in ga zamenja! z lordom Halifaxom, da bi s to spremembo ustvaril kar najugodnejše pogoje za svoje kočljivo delo. Še preden se je evropski položaj poslabšal z nenadnim izbruhom sudetskega problema, je Chamberlain začel pogajanja z Italijo, ki so se uspešno zaključila z znanim velikonočnim spora- London, 12. avg. b. Kakor ®e doznava iz zanesljivega vira, se nemška diplomacija še nadalje zelo trudi, da bi pridobila ans deškega premiera Chamberlaina za pogajanja in sporazum. Ta akcija dejansko ni prenehala, odkar je Hitlerjev adjutant Wiedemann obiskal London. V isto zvezo spada obisk angleškega generala Johna Hamiltona pri Hitlerju. Sedaj pa namerava Hitler poslati v London v isti misiji kakor Wiede« manna maršala Göringa, ki naj bi z angleškimi državniki proučil vsa pereča evropska vprašanja, zlasti vprašanje omejitve oboroževanja in sudetski problem, in jim po« nudil nenapadalni pakt za dobo 20 ali 25 let. V tukajšnjih političnih krogih pa so mnenja, da se Anglija v ločena pogajanja z Nemčiiio nikakor ne bo spustila, ker je v tem pogledu dala Franciji enaka zagotovila kakor glede svojih pogajanj z Italijo. Ras zen tega so angleški odgovorni državniki mnenja, da ti imela pogajanja z Nemčijo Tokio, 12. avg. o. Dopoldne so se ruski in japonski parlamen carski oficirji ponovno sestali na področju čangkufenga in podpisali sporazum o premirju. Kakor pravi komunike, ki ga je o tem izdalo japonsko vojno ministrstvo, določa sporazum: 1. Japonske in ruske čete prekinejo vse borbe in obdrže svoje dosedanje postojanke v smislu diplomatskega dogovora, ki je bil sklenjen v Moskvi. 2. Padli vojaki z obeh strani se takoj prepeljejo na nevtralno področje na ruski odnosno mandžurski strani. 3. Ugotovi se dosedanja črta fronte.__ V zvezi s tem poročajo japonski listi, da je pri zadnjih borbah padlo po japonskih računih okrog 400 ruskih ter okrog 300 japonskih vojakov. Ranjenih je bilo po 600 Rusov in Japoncev. Moskva, 12. avgusta. AA. Snoči je bila južno od postojank pri čangkufengu prva konferenca vojaških zastopnikov Rusije in Japonske. Namen sestanka je bila ugotovitev črte, na kateri stoje japonske čete. Prihodnji sestanek je bil popoldne. Vojaški položaj pri čangkufengu Tokio, 12. avgusta, b. Po tukajšnjih informacijah je vojaški položaj pri Čangkufengu naslednji: Japonske čete drže hrib Cangkufeng ter vrh Šacaupinga, ruske čete pa so v Jankuanpingu, mali vasici v Mandžuriji, kakih 800 metrov od meje, kjer so zasedle tudi vse bližnje vrhove. Zdi se pa, da te japonske informacije niso točne, kajti upravičena je domneva, da je japonski poslanik Sigemicu pristal v razgovoru z Litvinovom. ko sta sklenila sporazum o premirju, na teritorialne koncesije, o katerih doslej podrobnosti še niso znane, ker želi japonska vlada svoji javnosti prikriti pravi obseg sporazuma, da bi tako vzbudila videz o diplomatski zmagi. Nevarnosti še niso minile Tokio, 12. avg. AA. Listi pozdravljajo v Moskvi sklenjeni sporazum in izrekajo zahvalo japonskemu vojaštvu in japonski diplomaciji za njim nastop v tem sporu. Po njihovi sodbi gre japonski vojski in diplomaciji zasluga, da ni prišlo do hujših zapletjajev, iz katerih bi se kaj lahko izcimila vojna. »Niči Niči« pravi, da težkoč še ni konec, vendar pa se je našla pot za mirno ureditev. Tudi »Asahi Šimbun« meni, da afera še ni končno razčiščena. Vse je odvisno od poteka pogajanj za likvidacijo obmejnega spora. Ce se vprašanje meje ne bo definitivno uredilo, bo ta obmejni odsek tudi v bodočnosti vir nevarnosti. Kitajsko upanje v vmešavanje tretjih v japonsko-kitajsko vojno se je izjalovilo. List »Sim- zirmom z dne 16. aprila tega leta. Začetek je bil dober in nade v ugoden nadaljnji razvoj so bile velike, kajti z uveljavi j en jem velikonočnega sporazuma bi ne le Španija prenehalia biti za Angleže »mrtva točka« v njihovih miroljubnih naporih, temveč bi jim tudi Italija nehala vezati roke in jim s tem odprla možnost za nove koristne akcije v zagotovitev miru na vseh ostalih kritičnih področjih. Razvoj, ki je sledil temu sporazumu, pa ni upravičil nad, ki so se stavile vanj. Španija je v angleških miroljubnih prizadevanjih slej ko prej mrtva točka in sporazum z Italijo, ki naj bi bil začetek velike splošne pomirjevalne akcije v Evropi, sam0 — sporazum na papirju. S tem pa so se nevarnosti, ki so nastale z novo zeva-jočo rano v srednji Evropi, samo povečale, četudi ne moremo sicer prav Angležem odrekati velikih zaslug, ki so si jih pridobili s tem, da so sudet-ski problem s pravočasno intervencijo omejili in ga vklenil v meje, kamor konkreten pomen šele, ko bi Nemčija 6ama prispevala k ureditvi španskega in češko« slovaškega problema. Sprava med Hitlerjem in gen. Fritschem Berlin, 12. avgusta, b. Spor med generalom Fritschem in Hitlerjem je na demonstrativen način definitino arejen. Državni kancelar Hitler je poslal generalu pismo, v katerem mu čestita k imenovanju za častnega poveljnika 12. topniškega regimenta »v hvaležnem upoštevanju velikih zaslug«, ki si jih je general Fritsch pridobil »v vojni in miru«. Se posebej, piše Hitler, mislim danes na vaše neumorno delo za obnovo nemške armade. Z izrazi svojih najlepših želj za vašo osebo ostajam vaš Adolf Hitler. Zelo verjetno je, da bo general Fritsch sodeloval že pri bližnjih manevrih rezer- bun« meni, da nevarnosti še ni konec in da je nadaljnji razvoj dogodkov odvisen od zadržanja Rusije. Podobno pišejo tudi drugi listi. Ugoden odmev v Angliji London, 12. avg. AA. Večina londonskih listov meni, da pomeni premirje diplomatski udarec za japonske militariste. »Daily Telegraph« pravi, da so japonski vojaški krogi takoj odnehali, ko so dobili navodila iz Toki j a. List pravi, da je pamet sama velevala, da se Japonska ne sme zaplesti v vojno z Rusijo. »Times« pravijo med drugim, da se po ukinitvi sovražnosti lahko zanesljivo računa s končno mirno likvidacijo rusko - japonskega spora. Razdelitev Palestine zopet v ospredju London, 12. avg. AlA. Kolonijski minister Malcolm Macdonald je snoči govoril po radiu in je med drugim izjavil, da silijo neprestani nemiri v Palestini britansko vlado, da se zopet vrne h predlogu o razdelitvi Palestine v židovsko in arabsko državico, med katerima naj bi bil nevtralen pas pod neposredno britansko upravo. Polet iz Berlina v New York Berlin, 12. avg. b. Nemško letalo »Condor«, ki je startalo na prekooceansbi polet v Berlinu v sredo zvečer ob 19.53. je včes raj zvečer ob 20.53 srečno pristalo na new„ yorskem letališču. Francosko-nemški dogovor o obmejnem prometu Berlin, 12. avg. w. Včeraj so bile v zunanjem ministrstvu izmenjane ratifikacij-ske listine o pogodbah, ki sta jih sklenili Nemčija in Francija o malem obmejnem prometu na nemško-francoski meji, o mejnih korekturah in o dopolnilnem sporazumu k tem pogodbam. V Parizu izsledena ponarejevalnica denarja Pariz, 12. avg. AA. Francoski policiji se je posrečilo izslediti tolpo mednarodnih ponarejevalcev, ki so v Parizu v tajni tiskarni tiskali ponarejene bankovce in znamke vseh držav. Lastnik tiskarne je Rumun Jean Hiescu, ki je priznal, da je z bakrotiskom razmnoževal bankovce po pet funtov, belgijske kolke in francoske bankovce po 500 frankov. spada. Vprašanje pa je slej ko prej odprto iin kot tako lahko samo pomnoži število tako zvanih mrtvih točk v evropski mirol jubni politiki. Angleška diplomacija stoji nedvomno pred novimi. težkimi nalogami. Ves miroljubni svet želi, da bi jim bila kos. Veliko svetlo točko v njeni politiki, ki je preračunana na daljša razdobja, tvori nedvomno poglobitev angleško-franco-skega sodelovanja. Upati smemo, da bo v njem dovoli moči za odstranitev vseh nevarnih mrtvih točk, ki še ovirajo veliko akcijo za splošno pomirje-nje. Prvi znaki so že tu in se kažejo zlasti v živahnejši angleški in francoski akciji na evropskem jugovzhodu. T0 je druga svetla točka, ki dopušča nekoliko več optimizma. Seveda, slika se iz dneva v dan spreminja in ž njo ocena splošnega položaja. V zadnjih dneh se skrbi miroljubnega sveta zopet osredotočuiejo na napetosti med Nemčijo in Češkoslovaško vistov, pri katerih bo zaradi svojih priznanih organizacijskih sposobnosti gotovo zelo zaposlen. Vojaške priprave v Srednji Evropi London. 12. avgusta, h. Londonski tisk posveča veliko pozornost vojaškim pripravam v Srednji Evropi. Diplomatski dopisnik »Manchester Guardiana« naglasa, da sklepa London zaenkrat iz tega samo to, da hoče Nemčija doseči s tem najvišjo stopnjo vojaške pripravljenosti. Toda ni-kdo se ne sme čuditi, če bodo začele tudi njene sosede izvajati izredne vojaške ukrepe. Uradni londonski krogi zasledujejo vojaške priprave v Nemčiji z največjo pozornostjo, ne izgubljajo pa dobre volje in so še vedno pripravljeni verjeti miroljub- . nim zagotovilom, ki jih je prinesel v Lon- j don kapetan Wiedemann. V danem prime- Pariz, 12. avg. Službeni krogi v zunanjem ministrstvu že povsem odkrito govore o nameri francoske vlade, da ponovno odpre mejo na Pirenejih, če vlada v Burgosu ne bo takoj odgovorila na noto nevtralnostnega odbora glede angleških načrtov za likvidacijo španskega spora. Pri tem poudarjajo, da bo francoska vlada postopala povsem v sporazumu z angleško. Komentirajoč te izjave, pravijo listi, da je francoska vlada svoj čas prepovedala prevoz vojnih potrebščin in prostovoljcev v Španijo zgolj iz ustrežljivosti, da bi omogočila čim prejšnjo izvedbo angleških načrtov, francoska spravljivost pa je bila izigrana, ker se zahtevana stroga kontrola na morju, na kopnem in v zraku ni izvedla V Francovi Španiji se še vedno zbirajo tuji prostovoljci, dočim za umik prostovoljcev iz Španije še ni bil odrejen še noben ukrep. V takih okoliščinah francoska vlada ne more storiti ničesar drugega, kakor ponovno odpreti pirenejsko mejo in tako popustiti pritisku levičarskih strank. Iz republikanskega tabora Barcelona, 12. avg. AA. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da so republikanci zavrnili ob Ebru dva nacionalistična napada, obenem pa priznava umik republikancev na teruelskem bojišču. Francovo vojno poročilo Salamanca, 12. avg. AA. Vrhovno poveljstvo objavlja: V odseku pri Ebru nadaljujejo naše čete svoje prodiranje in preganjajo sovražnika iz pokrajine Sierra de Santa Madelena. Zajeli smo 100 sovražni- ru pa bosta Francija m Anglija skupno ukrenili vse, kar bo narekoval položag. Lansburyjeva misija v jugovzhodni Evropi London, 12. avgusta, h. Znani poslanec delavske stranke Lansburv odpotuje v ponedeljek v južno vzhodno Evropo. Obiskal bo Bukarešto, Budimpešto, Sofijo in Beograd. V vseh teh prestolnicah bo sprejet tudi od državnih poglavarjev. Lainsbury hoče pri tej priliki nadaljevati svojo mirovno akcijo in doseči sklicanje izredne mirovne konference v južnovzhodni Evropi, ki naj bi uredila vse obstoječe spore, predno bi prišlo do kakega resnejšega konflikta. Francosko svarilo Poljski London, 12. avg. b. »Times« poročajo iz Pariza, da posvečajo te dni v tamkajšnjih političnih krogih posebno pozornost Poljski in Madžarski. V Parizu so v zvezi s tem z zadovoljstvom sprejeli informacije, da je zunanji minister Bonnet poljskega poslanika Lukasiewicza opozoril na potrebo poljskega zbližanja s češkoslovaško, ker sedanja poljska politika nasproti Pragi nikakor ni v soglasju s svoječasnimi zagotovili maršala Rydz-Smiglyja v Parizu. kov. Zaplenili smo tudi mnogo vojnega materijala. Tudi na estremadurski fronti se je nadaljevalo naše prodiranje. Prodrli smo 8 km globoko. Ujetnikov je nad 800, padlih pa več sto. Zaplenili smo 50 avtomatskih strojnic in tisoč pušk. Ozemlje, ki smo ga zadnja dva dneva zavzeli, meri nad 1750 km2. Letalski napadi italijanskih legionari ev Palma., 12. avg. AA. (Stefani). Legi« onarsko letalstvo z Balearov je zadnje dni izvedlo ofenzivo na najvažnejše sovražne točke, ki imajo vojaški značaj. Tako je bombardiralo pristanišči Valenci. je in Alicanta, železniško progo Alicante-San Juan, vojaška skladišča v Villanu. evi in letališče Molvos, kjer je uničilo dve sovražni letali. Svojo nalogo je letalstvo izvršilo v formacijah po 5 do 10 bombnikov. Sodeč po sovražnem odporu go re. publikanske čete dobile zadnje tedne popolnoma moderne baterije za protiletalsko obrambo na obali. Razširjenje vojnega področja Saint Jean de Luz, 12. avg. AA. S sklepom španske republikanske vlade je pokrajina Ciudad Real postala od včeraj sestavni del vojnega področja. V to pokrajino so poslali več višjih častnikov, da pripravijo obrambo glavnega mesta province. Vladni proglas poziva državljane k čim aktivnejši udeležbi pri obrambi teh krajev. S kitajskih bojišč Japonsko prodiranje proti Hankovu je popolnoma ustavljeno, boji pa se nadaljujejo z nezmanjšano silo Šanghaj, 12. avgusta, o. Kitajska proti-ofenziva na Jangceju, ki se je pričela v pri-četku preteklega tedna in pri kateri je sodelovalo pol milijona vojakov ter veliki oddelki tehničnih čet, je bila doslej zelo uspešna. Predvsem je že docela dosegla svoj namen, japonsko prodiranje proti Hankovu je bilo namreč popolnoma ustavljeno. V zadnjih dneh so bile japonske sile močno ojačene. kljub temu pa so Kitajci še nadalje prodirali proti vzhodu. Na obeh straneh reke se vsak dan razvijajo strašni boji. Po informacijah iz japonskih virov je na japonski strani doslej padlo nad tisoč ljudi, več tisoč pa jih je bilo ranjenih. Včeraj popoldne so pričeli s 24 japonskih transportnih ladij izkrcavati na obeh obrežjih reke na tisoče vojakov, mnogo topov in tankov ter ogromne množine streliva. Tudi letalske sàie so bile na obeh straneh znatno ojačene. Hankov, 12. avg. AlA. Po izkrcanju Japoncev 14 km daleč od Kiukianga, na desnem bregu Jangceja, se je razvil srdit boj. Več postojank je ponovno menjalo gospodarja. Zdi se, da je cilj Japoncev zavzetje Učanga, južnozahodno od Kiukianga. Bombardiranje Hankova Tokio, 12. avg. br. Japonci so danes hudo bombardirali Hankov. To je bil najhujši letalski napad, ki ga je doživel Hankov po izbruhu kitajsko-japonske vojne. Dvajset velikih japonskih bombnikov je več ur metalo bombe na mesto. Glavni cilj bombardiranja je bila zaključna postaja železniške proge Hankov-Kanton. Število žrtev še ni znano. šanghaj, 12. avg. w. Japonski letalci so danes napadli tudi japonsko koncesijo Vu-čang, ki so jo nedavno zasedli Kitajci in ki je' glavno oporišče kitajskega letalstva. Včeraj so se razvile hude borbe pri mestu Konghau, zapadno od Kiukianga. Večji japonski oddelek je zasedel višine okrog mesta, odkoder pa je bil zopet pregnan. Jedro japonske vojske in mornarice je sedaj v bližini Kiukianga. Kitajci pričakujejo skorajšnji pričetek velike japonske ofenzive v smeri proti zapadu. Položaj v pokrajinah severno od Jangceja je ostal vi glavnem nespremenjen. Kitajci napadajo proti Huangmehu in Susungu, vendar pa doslej niso mogli doseči kakega večjega uspeha, ker se morajo na svojem pohodu boriti s poplavami. Bombni atentati v šanghaja Šanghaj, 12. avg. o. V bližini ameriškega pomorskega poveljstva so včeraj popoldne eksplodirale štiri bombe, ki so jih bržkone nastavili kitajski nacionalisti. Dva Kitajca sta bila ubita, 13 ljudi pa je bilo ranjenih. Teroristi so vrgli bombe tudi v neko japonsko strojno tovarno in v neko predilnico. Atentati so bili izvršeni ob obletnici bojev za Šanghaj. Veliki letalski manevri ▼ Egiptu Kairo, 12. avg. AA. Listi napovedujejo, da bodo v Egiptu v kratkem veliki letalski manevri pri katerih bodo posvetili posebno pozornost tako aktivni kakor pasivni obrambi pred letalskimi napadi. Stavkovno gibanje v Belgiji Bruselj. 12. avg. AA V Belgiji pričakujejo splošno stavko stavbnih delavcev. Pri stavkovnem gibanju sodeluje tako socialistični kakor katoliški delavski sindikat. Plavajoča delavnica London, 12. avg. br. Danes je bila splov-ljena v morje 9000 tonska ladja, ki predstavlja plavajočo delavnico in popravljal, nico za podmornice. S pomočjo te ladje bo mogoče popraviti na odprtem morju tudi večje pokvare na podmornicah in drugih vojnih ladjah. Podpis premirja med Rusi in Japonci Japonske in ruske čete ostanejo na svojih dosedanjih postojankah Francija bo zopet odprla pirenejsko mejo če ne bo vlada generala Franca takoj odgovorila na predloge o umiku tujih prostovoljcev Razgovor! v Pragi Zastopniki sudetskih Nemcev pri predsedniku češkoslovaške vlade, dr. Hod2i Praga, 12. avgusta, h. Politični odbor ministrov je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o raznih predlogih, ki so bili nato predloženi v sklepanje ministrskemu svetu. Današnje »Lidove Noviny« objavljajo vest iz krogov sudetsko-nemške stranke, da so sudetski Nemci zopet prekinili pogajanja z vlado in odgodili nadaljnje razgovore do prihodnje srede. Za vzrok navajajo dejstvo, da je vlada povabila k razgovorom tudi zastopnike koali-ranih strank, dočim se hočejo Nemci pogajati samo z enakopravnim partnerjem, to je z vlado. V tem smislu je vodstvo sijcdetsko - nemške stranke obvestilo tue" iorda Runcimana. Kakor pa doznava vaš dopisnik, so se Nemci v zadnjem trenutku premislili in zopet spremenili svojo taktiko ter poslali svoje zastopnike k razgovorom, ki so bili danes v predsedstvu vlade. Tudi ti razgovori so pokazali, da obstoja med vlado, vladno koalicijo in ministrskim predsednikom popolno soglasje. V torek bo imel lord Runciman ponovne razgovore z zastopniki sudetsko-nemške stranke, ki pripravljajo sedaj odgovor na izjave, ki so jih podali pri včerajšnjem sestanku ministrski predsednik dr. Hodža in zastopniki koaliranih strank. Runcimanovi razgovori Praga, 12. avgusta h. Misija lorda Runcimana je objavila danes naslednji komunike: Danes opoldne je lord Runciman sprejel delegacijo združene madžarske nacionalne stranke, v kateri so bili poslanci Ester-ha«y, Szüllö in Jarosz. Razpravljal je z njimi o spomenici, katero so mu pred kratkim izročili. Popoldne je napravil poslanec sudetsko-nemške stranke dr. Franz vljudnostni obisk pri lordu Runcimanu. Zunanji minister dr. Krofta je priredil nocoj v Černinovi palači večerjo na čast lordu Runcimanu in njegovemu spremstvu. Po večerji je bil prirejen koncert, na katerem je sodeloval praški kvartet in sloviti klavirski virtuoz Rudolf Firkušny. Na programu so bila zlasti dela Antonina Dvofaka. ki je najljubši komponist lorda Runcimana. Proglas čsl. rezervnih oficirjev Praga, 12. avg. w. Zveza čsl. rezervnih oficirjev je izdala proglas, v katerem opozarja na pereče politične probleme in naglasa med drugim: Mi oficirji, ki smo v primeru oboroženega konflikta prvi posvečeni smrti, dvigamo v polni zavesti svojih dolžnosti in trdno odločeni, da z vsemi silami branimo in izvršimo oporoko TG. Masaryka, svoj svarilni glas. Državna avtoriteta se pod nobenim pogojem ne sme zmanjšati, omejevati ali izpodkopa-vati. Od tega svojega stališča se ne umaknemo niti za korak, niti za eno ped. Znali bomo umreti, če bo treba, znali pa bomo tudi braniti, kar je naše in kar je sveto vsemu narodu. Henleinovei nezadovoljni Praga. 12. avgusta. Za presojo trenutnega položaja je zelo značilen članek, ki ga objavljajo »Sudetendeutsche Pressebriefen« o misiji lorda Runcimana. Organ Henlei-nove stranke očita lordu Runcimanu, da se o sudetskih vprašanjih ne posvetuje izključno le s člani sudetskonemške stranke, temveč tudi s socialnimi demokrati. Lahko si mislimo, piše Henleinov organ ironično, da spada sprejem socialnih demokratov med lordova osebna zadovoljstva, ne moremo pa odobravati, da se temu sprejemu pripisuje tudi političen pomen. Članek polemizira proti koncu tudi z londonskimi oficioznimi »Times«, katerim zamerja, da smatrajo nemšike socialne demokrate za »pomembno nenacistično nemško skupino na Češkoslovaškem«. Vlada in memorandum sudetskih Nemeev Praga, 12. avg. b. Doznava se, da je vlada zavzela svoje končno stališče k junijski spomenici sudetskonemške stranke, ki ga je dr. Hodža raztolmačl! sudetskim zastopnikom. Ti so si pridržali odgovor za sredo, ko se spet sestane politični odbor vlade. V ostalem vztrajajo sudetski Nemci na stališču, da se toliko časa ne bodo pogajali s posameznimi resornimi ministri o konkretnih vprašanjih, dokler ne bo v direktnih pogajanjih z vlado dosežena osnova za taka pogajanja. Spomenica nemških socialistov Praga, 12. avgusta h. Poslanec nemške socialistične stranke Jaksch je izročil danes lordu Runcimanu spomenico o stališču nemških socialnih demokratov. V spremnem pismu naglaša, da imajo nemški socialni demokrati vso pravico govoriti v imenu nemškega naroda, čeravno niso največja stranka v ČSR. Poslanec Jaksch izraža prepričanje vseh nemških socialnih demokratov, da je možno prijateljsko sožitje s Čehi v eni državi in da so prav tako možni dobri sosedstveni odnošaji med Češkoslovaško in njenimi sosedi. Nemško letalo nad ozemljem ČSR Praga, 12. av«. h. Ob pril'ki včerajšnjega pogreba v Hartmanicah umorjenega su-detskega Nemca Bayerla je prišlo nad Pia« tovo neko nemško vojaško letalo z namenom. da sodeluje pri pogrebu. Orožništvo je o prihodu letala obvestilo poveljstvo letalstva, ki je tako: poslalo več letal, nakar se je moralo nemško letalo umakniti preko meje. Odgovor na poljski protest Praga. 12. avgusta, h. Dne 6. t. m. sta poljski in za njim nemški radio objavila vest, da so tri češkoslovaška letala 22 km globoko prodrla na poljsko ozemlje. Poljski poslanik v Pragi je zaradi tega protestiral v zunanjem ministrstvu. Vlada je uvedla preiskavo, ki je ugotovila, da v omenjenem času ni bilo v bližini poljske meje nobeno češkoslovaško ali civilno letalo in da je torej ta trditev popolnoma izmišljena. O rezultatu preiskave je zunanje ministrstvo obvestilo poljskega poslanika. „Temps" o vprašanju uspeha Runcimanove misije Pariz, 12. avgusta, h. »Temps« posveča uvodnik položaju v Srednji Evropi in piše, da oni, ki vedno širijo zmedo in pesimizem, napovedujejo sedaj tudi fiasko misije lorda Runcimana v Pragi, ki da bo ustvarila še težji položaj v Srednji Evropi, kamor pa je bil pred to angleško intervencijo. S tem, da je Anglija prevzela inciativo za to misijo, nosi London kljub privatnemu značaju Runcimanove misije vso moralno odgovornost. Anglija je s tem znova izpričala svoj interes za mirno rešitev srednjeevropskih problemov. Tudi Nemčija je pristala na to intervencijo. Spričo takih okoliščin ni nobenega vzroka, da bi se dvomilo v uspeh angleške misije. »Temps« se bavi tudi z vestmi o oboroževanju Nemčije in utrjevanju nemške zapadne meje in vidi v tem le poskus oviranja pogajanj v Pragi. Novi protižido¥skI «s» ukrepi v Italiji Židi se bodo lahko nemoteno naseljevali v Abesiniji Pariz. 12. avg. o. »Oeuvre« je danes objavil daljše poročilo o italijanski plemenski politiki. Med drugim trdi, da namerava italijanska vlada odrediti še naslednje ukrepe: Vsi tuji Židje. zlasti iz Avstrije in Nem* rije bodo v najkrajšem času izgnami iz Italije. 2. Vsi italijanski Židje, ki opravljajo kakšne vidnejše funkcije v državni službi '■«v. novinarjev, filmskih igralcev in vseuči« podati ostavko. 3. Iz vnst gledaliških igral-ali pa v fašistični stranki, todo prisiljeni tiskih profesorjev bodo vsi židovski ele« mentì sčasoma izločeni. 4. Židovsko imetje se bo zaplenilo t motivacijo nedopustne nadaljnie obogatitve. 5. Ustanovili se bodo židovski okraji in omejila individualna svo- boda vseh italijanskih Židov. Le bogati Ži_ je si bodo lahko odkupili osebno svotodo, če bodo svoje imetje v tujini prepustili fa« šistični vladi. 6. V Abesiniji se bo ustanovilo židovsko kolonialno središče, v katerem se bodo Židje nemoteno naseljevali. Razen tega namerava fašistična vlada ra-diikalno odpraviti tudi rasne razlike med južnimi in severnimi Italijani na ta na« čin. da bo centralni urad za notranje preseljevanje preseljeval ljudi v množicah iz južnih v severne dežele in obratno. »Oeuvre« nadalje razpravlja o stališču Vatikana do nove fašistične plemenske politike in pravi, da je bilo vatikansko glasilo »Osservatore Romano« ponovn zaplenjeno. Prepoved slovaške in hrvatske propagande v Švici Curih, 12. avgusta, b. Na predlog švicarskega zunanjega ministra (šefa političnega oddelka zvezne vladej dr. Motte je švicarska zvezna vlada na svoji včerajšnji seji sklenila, da se takoj prepove sleherno politično in propagandno delo Slovaškega .sveta (»Conseil Slovaque«) na vsem švicarskem ozemlju. Ta prepoved je bila potrebna. kakor je to utemeljeval dr. Motta, /;aradi tega, ker je Slovaški svet razvijal propagando proti obstoju češkoslovaške države, kar je ogražalo tudi varnost Švice. Iz enakih razlogov je bilo prepovedano tudi nadaljnje izhajanje hrvatskega emigrantskega lista »Croacia Press« zaradi njegove protijugoslovenske agitacije. V zvezi s temi ukrepi sta bila izgnana iz Svice tudi madžarski državljan Andrej Tamas in jugoslovenski državljan Krumo Pandzio Tako zvani Slovaški svet sta tvorila v Ženevi živeča Slovaka Jehlicska in Dvor-csak, ki sta izdajala pamflete proti češkoslovaški republiki v raznih jezikih, na Društvo narodov pa sta že večkrat vložila spomenico o odcepitvi Slovaške od republike. Dvorcsak se je že takoj ob -prevratu zavzemal za to. da bi Slovaška ostala združena z Madžarsko in je v de- cembru leta 1918 proklamiral v ta namen celo samostojno vzhodnoslovaško republiko s sedežem v Košicah. 2e dva dni nato pa so češkoslovaški vojaki zasedli Košice in je Dvorscak zbežal v Budimpešto, od koder se je kasneje preselil v Svico, kjer je nadaljeval svoje zarotniško delo. Jehlicska je profesor teologije. Leta 1906 je bil izvoljen v madžarski parlament. Zaradi prevelike vneme za slovaško stvar je bil od Madžarov obsojen in je odložil svoj poslanski mandat. Udejstvoval se je nato kot profesor teologije na peštanski univerzi. Po prevratu se je vrnil na Slovaško, kjer je bil član revolucionarnega narodnega sveta. Leta 1919 je pod Hlin-kovim vplivom zahteval, da morajo češkoslovaški vojaki zapustiti Slovaško. Ker se to ni zgodilo, sta tedaj prof. Jehliscka in Hlinka zbežala na Poljsko, si preskrbela ponarejene potne liste in odšla v Pariz, kjer sta skušala pridobiti za slovaško stvar poljskega prezidenta Paderewskega, toda ta ju je ostro zavrnil. Nato sta bila izgnana iz Pariza. Tedaj sta se poti Hlln-ke in prof. Jehliscke ločili, Hlinka se je vrnil na Slovaško. Jehliscka pa je nadaljeval svoje razdiralno delo proti republiki v tujini. Beležke Vzori omladine JRZ Glavni organ omladine JRZ. organizirane v »Slovenskem jugu«, ki je bil baje ustanovljen tudi na ljubljanski univerzi, razpravlja o vlogi omladine v politiki in vprašuje svoje mlade prijatelje: »Kaj je napravil Hitler iz Nemčije in Mussolini \/. Italije? In kaj sta storila iz omladine. Vse sta ji dala. Uvrstila sta jo v enotne vrste ter jo prepojila z enim duhom. Ta omladina ubira že danes pot v nemški in italijanski narod, kjer tolmači besede svojih voditeljev. Priznati moramo, da je bilo v delu za preporod nemške in italijanske mladine dosti sistema in metode. Posnemajmo samo Nemčijo in Italijo. Koliko načrtnega dela tiči v teh di>-nih ljudeh, ki so še v povoju. svojih strank formirali peščico ljudi v esenco naroda, ki je danes že duhovni voditelj svojih narodov. Bije poslednja ura, da krenemo tudi mi pod vodstvom našega voditelja v borbo proti rdečemu zlu.« Program dr. Mačkovega bivanja v Beogradu Beograjska »Politika« objavlja program obiska in bivanja predsednika HSS dr. Mačka v naši prestolnici. Dr. Maček bo prispel v Beograd v nedeljo 14. avgusta ob 15.19 z zagrebškim brzovlaknm. Z njim bodo potoval' tudi člani vodstva Kmetsko demokratske koalicije in sicer: senator inž. Avgust Košutič. dr. Jura j Sutej, Večeslav Vilder, dr. Budisavlievič in Sava Kosano-vič. S postaje se bo odpe'jal dr. Maček najprej na neko zasebno stanovanje, nakar bo odšel na sktipno konferenco vodstva beograjske Združene opozicije in Kmetsko demokratske koalicije, ki bo v stanovanju Ljube Davidoviča ter se bo pričela ob 16.30 in bo trajala do 20. zvečer Po konferenci bo skupna večerja v stanovanju Miše Tri-funoviča. Večerjo bo priredil voditelj starih radikalov Aca Stanoievič. V ponedeljek bo konferenca predstavnikov bloka narodnega sporazuma v stanovanju zemljoradniškega voditelja Joče Jova-noviča. Konference se bo udeležilo po 30 delegatov bivše demokratske, radikalne in zemljoradniške stranke ter bo trajala celo dopoldne. Opoldne bo skupno kosilo na domu Joče Jovanoviča. V ponedeljek zvečer bo večerja na domu Ljube Davidoviča. Po večerji bodo sestavili komunike in deklaracijo za javnost, ki bo objavljena najbrže ob odhodu dr. Mačka iz Beograda. Dr. Maček se bo vrnil v Zagreb v torek zjutraj ob 9.25 z brzim vlakom. O politikih »Hrvatski dnevnik« razpravlja o dolžnostih poštenega in vestnega politika. »Služiti resnici, to bodi prva naloga javnega delavca. Ljudstvu je treba povedati resnico tudi takrat, ko je ne sliši ravno rado. Pri politikih, ki mislijo samo na sebe in delajo ob sleherni priliki reklamo za svoje zasluge, je treba narodu pokazati pravo hjihövO podobo. Politike jé treba soditi po njihovem poštenju, duši in inteligenci, rie pa po licu in postavi. Narod mora vedeti, s kom se družijo in od česa žive. Ako se strastni kvartopirci vsiljujejo narodu za voditelje, potem je treba narodu povedati slabosti teh ljudi, ki hočejo upravljati njegove materialne dobrine. Narodno zaupanje je neke vrste kredit in težko narodu, ki poklanja svoje zaupanje nedostojnim ljudem, kvartopircem, alkoholikom in slabičem. Izpostavlja se največjim nevarnostim. So politiki, ki naravnost žive od laži. To so fal-zifikatorji narodne volje, ki krivo tolmačijo narodne težnie. Oni imajo svobodo samo na jeziku. Tn težko narodu, ki zaupa svojo bodočnost in usodo takim politikom.« Borba med marksisti in mačkovci Med jugoslovenskimi socialisti in mačkovci se bije že leta sem borba za hrvatsko delavstvo. Dočim streme socialisti za tem, da bi se organizirala večina hrvatskih delavcev v socialističnih sindikalnih organizacijah, pa zahtevajo voditelji HSS, da se organizira hrvatsko delavstvo v »Hrvatski delavski zvezi«. Pri tem se poslužujejo eni in drugi vseh mopočih metod. Tako so baje socialisti razglasili med delavstvom, da je odobrilo delo njihovih sindikalnih organizacij vodstvo HSS in da bodo v bodoče sodelovale v okviru takozva-nega hrvatskega narodnega pokreta. Sedaj se oglaša organ dr. Mačka, ki pravi, »da se smejo hrvatski delavci organizirati samo v organizacijah Hrvatske delavske zveze, ki je sestavni del hrvatskega kmetske-ga pokreta. Hrvatsko delavsko zvezo je ustanovil Stjepan Radič, kl je hotel s tem zavarovati hrvatskemu delavstvu njegove pravice. V vrstah Hrvatske delavske zveze so organizirani danes vsi zavedni hrvatski delavci « Največja palača na Balkanu V Novem Sadu grade na bulevardu kraljice Marije že dve leti novo palačo banovinske uprave za dunavsko banovino. Do sedaj je bilo zazidanih v palačo že nad 30 milijonov, potrebnih pa bo še 20 milijonov za popolno dograditev. V tej vsoti pa niso vračunani stroški za nabavo notranje opreme. Palača banske uprave v Novem Sadu ne bo le največje javno poslopje v Jugoslaviji, nego na celem Balkanu. Imela bo nad 500 prostorov in 44 m visok stolp. Vsa fasada v izmeri 12.000 kvadratnih metrov je pokrita z brašikim marmorjem. Zgodovina „Kmečke zveze" Stric »Domoljub« razlaga svojim čita-teljem zgodovino »Kmečke zveze«, ki je, kakor znano, podeželska organizacija JRZ. ■ Po »Domoljubovih« zgodovinskih izsled- j kih je »Kmečka zveza« najstarejša in naj- | bolj zaslužna organizacija slovenskega I naroda in je prava sramota, da še ni j ljubljanska univerza izdala o tej naši najstarejši organizaciji monumentalnega dela. i Dokazi za starost »Kmečke zveze« pa so j črno na belem objavljeni v »Zgodovini slovenskega naroda«, »ki jo irAajo doma v vsaki slovenski hiši. kjer s šmohorskimi knjigami ne podžigajo peči,« kakor pravi »Domoljub«. Iz te zgodovine zvemo, »da so se že 1. 1515 združili kmetje vseh slovenskih dežel v »slovensko kmečko zvezo«, da bi se borili za najbolj osnovne človeške pravice. Ta prva slovenska kmečka zveza je bila organizirana skoraj tako, kakor naša sedanja >"Kmečka zveza«. . Tudi znake so nosili že člani te kmečke I Razvoj socialnega skrbstva v Mariboru K nalogam, ki jih nalaga zakjon občinam, spada tudi skrb za obubožane, onemogle in stare občane, skrb za osirot le in zapuščene otroke in skrb za brezposelne delavce in nameščene?. Socialno skrbstvo je važna panoga v okvim občinskega udejstvovanja, ki ne sme zaostajati za duhom časa. Pomenilo bi graditi Potem-kinove vasi, če bi se posvečala vsa skrb zgolj zunanjosti mesta, pri tem pa zanemarjale njegov^ socialne nail< -ge. To bi zračilo disharmonijo, ki bi bila v protislovju z resničnim napredkom. Glede Maribora z mirno vestjo lahko trdimo, da je posvečal tudi socialno skrbstveni panogi vs0 srvoio skrb in pozornost. Po preobratu je mestno socialno skrbstvo stepnjema in vidno napredovalo in se izpopolnjevalo. Treba si je sam0 predočiti tako zvani ubožnd urad, ki je obstojal pred prevratom v zelo omejenem in pomanjkljivem obsegu, z današnjim obsežnim socialno političnim oddelkom in vsestranski napredek je viden kakor dan za nočjo. Prej se je izčrpavala vsa socialno politična naloga meste občine zgolj v ozkem okviru dajanja podpor, danes so posli mnogostranski in ločeni v tri glavne socialno skrbstvene panoge: starostno, mladinsko in delavsko skrbstvo in se dela zlasti veliko na polju tako zvanega preventivnega skrbstva. Prej ni imela mestna občina nobenega zavoda, razsn mestne ubožnice v Slovenski ulici, ki je b:la zgrajena 1. 1891., kjer pa se ni nudila ni-kaka eskrba, marveč zgolj stanovanje. Popolna zavodova oskrba je oila uv:dena šele po prevratu. Danes imamo za onemogle in stare občane dva taka zavoda, v Slovenski ulici in v štrosmaierjevi ulici. Nadalje obstojata dva zavoda za mladino, kateri se posveča prav posebna =rkrb, namreč mestni mladinski dom v Korošče- vi ulici in mestno dnevno zavetišče v Mag-dalenski ulici. Poseben zavod (delavski azil) služi za delavska prenočišča in za dom vajencev in mladostnih delavcev, drugi zavod pa za varstvo deklet. V zavode se sprejemajo samo resnično potrebni, ki so brez svoje, v, predvsem pa taki, za katere se smatra zavodova oskrba za najprimernejšo. Ostali prejemajo podpore v gotovini in naturalijah, predvsem pa hrano v mestni ljudski kuhinji, ki je v sedanji obliki nastala tudi šele po prevratu iz prejšnje, za časa vojne ustanovljene tako zvane »Kriegsküche«. Za delo sposobni pa se v čim večjem obsegu zaposlujejo pri javnih delih, za kar je mestna občina proti koncu leta 1931., ko se je najbolj občutila gospodarska kriza, ustanovila veliko potezno »Pomožno akcijo«, ki je izkazala doslej okroglo 5 milijonov din dohodkov. Zanaprej bo prostovoljno zbiranje prispevkov odpadlo, ker se je uvedla posebna socialna davščina. Sporazum z Jadransko in Internazionale Zagreb. 12. avg. o. Danes je bila končana stavka nameščencev zavarovalnic Ja« dranske in Internazionale. Po posredovanju podbana savske banovine dr. Mihaldž>ča so delodajalci in nameščenci sklenili kolektivno delovno pogodbo po kater: so se nameščenci razdelili v tri kategorije. V prvi to« do prejemali v početku 1.200 din, po 35 let službe najmanj 2.500 din mesečne plače, v II. 1.800. odnosno 3.600. v III. 2.400 odnosno 4.800 din. Razdelitev v kategorije velja tudi za žensko osobje, le da bodo prejemale za 20 odstotkov manjše plače. Napredovali bodo avtomatsko. Letni dopusti se jiim priznajo v smislu določb obrtnega zakona. Delovni čas bo vsako leto od 15. maja do 15. septembra nedeljen in bo trajal po 7 ur na dan. v ostalem času pa bo deljen in bo trajal dnevno po 7 in pol ure. Urejeno ie bilo tudi vprašanje odprav« nin. Odpuščeni uradniki s 3 do 5 let službe bodo prejeli kot odpravnino plačo za 2 meseca, po 5 letih službe pa plačo za 3 mesece. Hkratu so zastopniki delodajalcev zagotovili nameščencem, ki so stavko vodili. da ne-bodo odpuščeni in da bodo še nadalje ostali v položajih, ki so jih doslej zavzemali. Uradništvo je stavkalo skupno 37 dni. Danes je nastopilo službo. Desetmilijonski kredit za ladjedelnico v Kraljeviči Kraljeviča. 12. avg. e. Finančno ministrstvo je otvorilo 10 milijonski kredit za dela v tukajšnji ladjedelnici, kjer bodo popravljali naše vojne ladje. Za ta dela bo prejela ladjedelnic« jx> 2 milijona din na leto. Tako je ladjedelnici in delavstvu zagotov« Ijeno delo v prihodnjih petih letih. Železniški popust za kongres Nar. strokovne zveze Beograd, 12. avg. e. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično voznino na državnih železnicah vsem udeležencem in delavskim delegacijam, ki se bodo udeležile proslave 301etnice Narodne strokovne zveze v Ljubljani v dneh 3. in 4. septembra. Popust bo veljal od 1. do 9. septembra. zveze: petelinovo pero in vršiček zimzelena za klobukom.« Likvidacija ostankov italijanskega klerikalizma Poloficiozno beograjsko »Vreme« je objavilo članek Miloša Cmjanskega, jugoslo-venskega atašeja za tisk pri poslaništvu v Rimu, o fašističnem rasizmu. Crnjanski pravi, »da bi bilo zelo preprosto, če bi tolmačili poslednji spor med fašizmom in Vatikanom samo kot posledico berlinskih intrig ter raznih izjav francoskih katoličanov. V inozemstvu premalo vedo, da misli fašizem likvidirati zadnje ostanke katoliškega opozicionalstva, vzraslega iz vrst bivših italijanskih klerikalcev. Nedavna polemika italijanskih pokrajinskih listov je odkrila pravi obraz teh nasprotnikov fašizma. Eno krilo fašistične stranke upravičeno smatra, da je napočila ura prečiščevanja teh poslednjih računov.« Ob izbruhu vojne je znašal proračsun so« cialnega skrbstva mestne občine 73.204 kron. sedanji proračun mestnega socialnega skrbstva pa znaša 4,291.770 dinarjev, četudi je število prebivalstva naraslo med tem samo za 7-151 (od 28.741 na 35.892). Te številke v zvezi s širokopotezno stano- vanjsko akcijo v prid delavcem in nameščencem dokazujejo dovolj jasno, da s? j* mesto Maribor po prevratu v polni mer! zavedalo svojih dolžnosti do siromašnih in slabo situiranih slojev. Pri tem je bilo vedno objektivno in zlasti v socialno skrbstvenih zadevah ni poznalo pristranosti, kakor n. pr. pod bivšim nemškim režimom. ko so v uradnih dekretih priznavali pravice tako zvanim meščanskim nadar-binarjem z utemeljitvijo in priznanjem, da so varovali nemški značaj mesta. Najboljši barometer za stanje socialnega skrbstva v kakem kraju je beračenje, kar vidno čutimo, čim prekoračimo mestne meje. Ugotoviti moramo, da je javno beračenj? v Mariboru povsem odpravljeno; v kolikor se še vrši na skrivnem, so temu krivi predvsem prosjaki, ki pritiskajo z dežele v mesto, in dejstvo, da javnost tozad :vnih pozivov mestnega poglavarstva ne upošteva v ctovoljni meri. Brez sodelovanja javnosti pa je popoln uspeh v tem pogledu nemogoč. Glavna skrb v bodoče bo morala veljati prehodu v normalno razmere. Mnogi brezposelni so se tekom let odvadili delu in bo trcba v naprej v tej smeri zastaviti vse sile. Zlasti naj velja to za našo mladino, ki v brezdelju zahaja na kriva pota. To vprašanje sicer ni povsem odvisno od meste občine, marveč od mnogih drugih činiteljev, predvsem od izboljšanja gospodarskega stanja, nadalje od zakonodaje itd., toda dolžnost mestne občine je, da pri tem sodeluje, ker je to vprašanja eno izmed najvažnejših socialnih vprašanj današnjega časa. Enako je važno s potrebnimi ukrepi spraviti v sklad današnje najemnine in cene življenskih potrebščin z mezdami .oziroma plačami delavcev in nameščencev, živ dokaz teh razmer so zasilna stanovanja v barakah m vagonih v Danjkovi ulici, ki pa se bodo še letos zamenjala s primernejšimi zidanimi stanovanji. Kakor povsod v povojni dobi se je tudi Maribor boril z raznimi težkočami predvsem socialno političnega značaja. Kljub vsemu pa bo moral nepristranski, objektivni opazovalec priznati, da je Maribor pod Jugoslavijo tudi na področju socialnega skrbstva vsestransko in vidno na^ predoval. Tisti, k: so pod Avstrijo gospodarili na rotovžu in nenili, da smo Slovenci dobri zgolj za hlapčevska dela, se lahko na lastne oči prepričajo, da so bili v zmoti. Anton Brandner. Razpust JČL v Sarajevu Sarajevo. 12. avg. e. Banska uprava dršn-ske banovine je razpustila Jugoslovensko-č e šk osi o vaško ligo, ker je prekoračila svoj delokrog, določen v pravilih. Čisto imetje razpuščene lige pripada v smislu društvenih pravil sarajevski sokolski župi s posebnim namenom, da bi pospeševala slovansko kulturo. Proti razpustitvenemu odloku se je vodstvo lige pritožilo pri notranjem ministrstvu. Prepovedane predstave potujočega gledališča Saraje^-o, 12. avg. e. Uprava tukajšnje policije je prepovedala prireditve potujočemu gledališču, ki ga vodi Vlasta Ristié pod imenom »Veselo pozorište«. Prepoved je bila izdana na zahtevo sarajevskega narodnega gledališča, češ, da je treba narod« na gledališča zavarovati pred konkurenco. Posrečen lov na razbojnike Vinkovri, 12. avgusta, e. Skupina razboj» nikov je pripravljala roparski napad na inženjerja vodne zadruge za regulacijo reke Vuke, Ferda Cvikerja. na prav podoben način, kakor je bil pred dnevi izvršen napad na beograjskega inženjerja Bader ja v Sand-žaku. Včeraj bi se moral inženjer Ferdo Cviker odpeljati v Petrinjevce in izplačati dnino delavstvu, ki je zaposleno pri grada nji prekopa v porečju Vuke. K sreči se je neki razbojnik ob pravem času skopal svo_ je namere in je predvčerajšnjim telefonič-no obvestil inž. Cvikerja o zasedi, ki nra jo razbojniki pripravljajo. Inž. Cviker se ie s predsednikom vodne zadruge in orožnikom, ki se je skril v avtomobil, včeraj zjutraj res odpeljal proti Petrin jevcem. Na označenem kraju so razbojniki avto usta i vili in ga obstopili. inženjer, predsednik zadruge pa so oboroženi skočili iz avtomobila in nekaj trenutkov razbojnike držali v šahu, drugi orožniki pa so med tem ves kraj obkolili in zajeli vseh 7 razbojnikov. Ugotovili so. da so trije med njimi že stari zločinci in da so tudi oßtali štirje imeli če opravka s sodiščem. Iz državne službe Beograd, 12. avg. e. Napredovala sta v 6. pol. skupino sodnik Josip Fister v Ra>-dovljici in Ciril Golo uh v Krškem. —■ Službeno je premeščen rudarski pristav ▼ 8. pol. skupini inž. Zdenko Kukar iz Mo-starja v državni rudnik v ZenicL Naš teniški poraz v Varšavi Varšava, 12. avg. o. V okviru teniškega tekmovanja za srednjeevropski pokal se je danes pričela tekma med Poljsko m Jugoslavijo. Današnji prvi dve igri sta se zaključili z zmagama Poljske. Smerdu je izgubil proti Hebdeu 2 : 6, 1 : 6 in 1 : 6, Kukuljevič pa proti nekdanjemu avstrijskemu teniškemu reprezentantu Bawarow-skemu 3:6, 0:6 in 4:6. Tekmovanje se jutri nadaljuje. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme v severni polovici države s prehodnim dežjem, čez dan se bo v teh krajih zjasnilo. V južnih krajih bo prevladovalo jasno vreme. Zagrebška: Oblačno, polagoma pa se bo razvedrilo. Dunajska: Hladnejše, spremenljivo a*, padno vreme, od časa dg »JUTRO« št. 187. 3 jScf&ofe, A VUL 1938» Maši kraji in lfndje Grožnje in radosti naše Save Na Ježici pripravljajo „beneško noč" Ježica, brez dvoma najromantičnejši del ljubljanske okolice, bi bila zlasti preko poletja, kaj mrtva, da nima svoje krasne Save. Tako pa je ob njenih bregovih zlasti letos nebroj kopalcev, kajti letos je savska voda nenavadno topla. Kdor gre ob soLnčneai popoldnevu ob bregu Save cd Tomačevega navzgor proti Gameljnam, bo v borovih gozdičih videl toliko improviziranih igrišč za, odbojko, kot jih ne premore vsa Ljubljana, in toliko igrišč za balincanje, ping pong in nogomet, pa tudi toliko prirodnega navdušenja za te igre, da samo blagruje te, ki morejo na Savo. že nanešeni močni kupi gramoza, ob kraju pa se voda zajeda v breg in ga izpod-kopava... i Na tem prostoru se ustavlja voda, c-a je baš tu najimenitnejša vožnja s čolni in najboljši prostor za dobre plavače. Tu bodo drevi izvedene tudi vse športne in druge točke »beneške noči«, ki jo, prvič pri nas in bržčas tudi prvič na Savi v vsem sijaju pripravljajo Savske toplice. Ker so baš Savske toplice letos pridobile nebroj novih gostov naše Save in ker so baš tu posebno lepa mesta za zanimiv obilen spored beneške noči, bomo imeli danes pri nas gotovo mnogo gostov, že zdaj je pri- Ježica pod mostom Sava sama ima letos nenavadno toplo Vodo, ki odjemlje celo mehkužnežem vsak strah pred revmatizmom, ima pa tudi toliko sonca, kot še malokatero leto. Kaj čuda, če grade pri nas podjetni ljudje k udobnim gostilnam povsod tudi slačilnice za kopalce, da bo baš prostor ob Savi ra Ježici skoraj postal prava savska riviera! To že danes kažejo: kopališče pod Taborom, kopališče Kerne, zlasti pa mogočno kopališče Savske toplice, kakor se zdaj imenuje znano štirnovo kopališče. Razvoj in obisk naših kopališč je res razveseljiv, človek se samo čudi. zakaj ti vabljivi obsavski kotički še niso upoštevani. kakor bi to zaslužili po tujskopro-m-etni, zlasti pa še po higienični strani. Toda. za bližnjo bodočnost pa obstoja dvojna bojazen. Tovarne po Gorenjskem odliva jo umazanijo v Savo, da pride včasih duh vode po katranu in drugih snoveh prav do Ježice. Treba bo, kakor so to storili Celjani tudi giede Save poskrbeti. da bedo industrije poiskale Kak drug prostor za izlivan je nečistih odpadkov ali kak drug način predelave teh ostankov. Ta bojazen, da hi nam industrija trajno mogla onesnažiti Savo do te mere, da bi ne bila več porabna za kopanje, je torej majhna, pač pa se iz leta v leto vse bolj resno bojimo razdiranja bregov, ki so ob jesenskih in spomiadnih poplavah redno prizadeva Sava. Ta razdiranja ne.le da odnašajo zemljo in da groze celo parcelam, ki so že zazidane, nego je verjetno, da bodo močni tokovi Save po letošnjem zgledu Mure kmalu ubrali povsem novo strugo in z elementarno silo podrli celo selišča. Posebno je Sava na Ježici vzela na piko oba savska železna mosta, cestnega in železniškega. Zdi se, da merodajni faktorji močno podcenjujejo nevarnest, ki preti predvsem in najprej gornjemu mostu. Padec vede napram njemu je namreč zdaj izredno silovit. Ob nizkem stanju vode še nekako odriva provizeren valobran te tekove in jih usmez-ja v staro korito. Ob narasli Savi pa ta valobran spl-h ne funkcionira in vi*lcvje se nemoteno preliva preko njega in mimo njega in drvi baš na sa.m glavni steber mostu. Tu je sicer okrog stebra postavljena nekakšna kamnita flikarija, ki pa že popušča in ki je ob poplavi vsa pod vodo in izpostavljena močnim naletom vodovja. Tudi velike betonske plošče., ki so bile vložene v raz-rovani breg. da kljubujejo vodovju, se deloma. že povešajej tako da o tem mostu prav lahko govorimo, da je pravzaprav na milost in nemilost izročen dobri volji Save. Baš pod mostom, po sredi Save so pravljenih nebroj čolnov in jadrnic za nagradno tekmovanje v okrasitvi in za hitrostno tekmo, zbrani so tudi že številni plavači, ki bodo poskusili preplavati Savo z baklo, mlad svet se pa seveda veseli umetnega ognja, plesišča v obširnem salonu in godbe, kar jim ne odreče, čeprav bi nagajal dež. Kakor pa je ta beneška noč prva prireditev te vrste na Ježici, prirejena v po. vzdigo športa in v razvedrilo vsem ljubiteljem naše lepe Save tako si le želimo, da si področje te beneške noči ogledajo tu di še drugi faktorji in da peskrbe, da se Sava spet vrne v svoj stari tok, da popusti v grožnjah in da nam oovaruje bregove Save vsaj tako lepe in vabljive, kot so sedaj. To ne bo samo v veselje domačinov. nego bo predvsem prav prišlo beli Ljubljani, ki zdaj pač nima nobenega lepega prirodnega kopališča in je res navezana predvsem na našo Savo, ki je pač na Ježici najmikavnejša. pozdravih vsem, ki služijo »šolstvu, domovini in kralju so se pričele spuščati naj-prvo češka državna zastava ob petju »Kje dumov moj«, na to naša državna zastava med petjem »Bože pravde«. Bil je trenutek, ko se je marsikatero oko porosi lo ob besedah tečajnikov, ki so izročili vodniku našo zastavo in želel, da bi se ista tudi drugo leto vila ob taki priliki v čast kralja in domovine. Tečajniki so prejeli potrdila o udeležbi, nekaj spominov, med katerimi so bili posebno lični na malem kartonu planinsko cvetje kot spomin na izlet v Logarsko dolino. Za vseh 40 udeležencev je to preskrbela s. Zinika Grobelnikova in napravila s tem vsem pravo veselje. Popoldan istega dne smo se podali v Sv. Peter v Sav. dolini, kamor smo šli na javni nastop. Po prihodu na postajo nas je pozdravila godba in tamosnji prosvetar, na kar so naraščajnice izročile češkima nara-ščajnikoma 2 krasna šopka nageljnov. Domač naraščajnik je oba pozdravil v češkem jeziku, želeč jima dobrodošlico. Na to se je razvil sprevod v Sokolski dom. Zaradi slabega vremena so bile skušnje za nastop v dvorani, nakar se je po plohi vršil javni nastop po sestavljenem vrstnem redu. Tečajniki in tečajnice gozdne šole so nastopili s posebnimi točkami in želeli veliko odobravanje. Sokolsko društvo Sv. Peter je pogostilo vse tečajnike in jim tudi finančno omogočilo poset tega nastopa. Iskrena bratska hvala vsemi Žalost nas je objela v ponedeljek zjutraj, ko smo pričeli rušiti naše platnene sokolske domove in se pripravljali na pot domov. Zadnjič smo si stisnili roke in si želeli, da bi še kdaj skupaj prebili in doživeli toliko lepega in veselega. Sklenili smo pa v srcih, da bomo stavili odslej vse svoje sile na razpolago sokolstvu in domovini. In to tudi hočemo! gozdne iole Mozirje—Soteska, 12. avgusta Po tritedenskem bivanju v naravi, kjer smo dovršili prednjaški tečaj, je napočil dan zaključka, ki ga nismo z veseljem pričakovali. Po budnici je bilo povelje vse v kroje. Zbor je bil določen za zadnji deba-tni čas. Ob 10. zatrobi br. Zdenko za zbor vseh v gozni šoli se nahajajočih tečajnikov in funkcionarjev. Postrojili smo se ob jam-boriih. kjer sta visoko gori plapolala naša in češka zastava. Po poslovilnih besedah vodja gozdne šole br. Pahorja, ki so vsem segale glob'-'-- v srce. je povzel besedo župni načelnik Grobelnik, ki je orisal težko delo vodstva in drugih priprav, se zahvali! tečajnikom za lep utis, ki so ga pustili pri javnosti in s tem doprinesli k ugledu sokolstva. prisrčno zahvalo je izrekel celokupnemu vodstvu za brezhibno organizacijo. posebi kuharicam, ki so bile največje dobrotnice vseni navzočim in na-domestovale mladini njih matere. Pričakoval je zahvalnosti od tečajnikov in najlepše darilo bo vsem funkcionarjem to, če bodo prejeli od edinic posameznikov poročila, da se tečajniki pridno udejstvujejo pri sokolskem delu. Posebej se je še poslovil od čeških naraščajnikov in izrekel željo, da bi ponesla v svojo domovino najlepše uti-se in pozdrave in sporočila, da sokolska srca v Jugoslaviji bijejo zanje, ker mi smo njihovi, a oni naši. Po krepkih sokolskih Deževni avgust Ljubljana, 12. avgusta. Lan za dnem pošilja avgust deževje na zemljo. V Ljubljani smo imeli doslej le tri vedre dneve, vendar je pa značilno, da se večina nalivov spremljanih z močnimi nes vihtami, gromom in strelami, zvrsti v noč. nib urah. Ozračje postaja težko, občuti ji vej; šim ljudem vpliva na živce, druge spet bude iz spanca nočni treski. Po dosedanjih izgledih obeta biti letošnji avgust zelo deževen. Polovica meseca še ni tu in že smo v 9 deževnih dneh nas merili v Ljubltjani 112.3 mm padavin! Tu_ di v Mariboru niso b'li na boljšem, nebo je poslalo tam v prav tako 9 dneh 108 mm dežja. Vode so kljub močnim nalivom — saj je samo v noči od srede na četrlfk padlo v Ljubljani 47.5 mm deževnice — ostale na normalni višini. Zemlja posrka sproti vodo v propustne, izsušene plasti. Povodnji se razlijejo šele tedaj, kadar se zaradi trajnega dotoka dvignejo talne vode in je zemlia prenapo.iena moče. Ob Jadranu so imeli še nadalje suhe in sončne dneve. Na Rabu je n. pT. kanilo v dveh >rosnih? dneh le 4 mm. v Splitu sploh nič dežja. Zato je srednja Dalmacija bila še vse doslej visoko segreta, v senci je k a« zal toplomer trajno med 31 in 37 stopinjami C. Na Rabu je živo srebro nihalo podnevi v senci med 24 in 34 stopinjami C. v Mariboru med 20 in 26.8. v Ljubljani od 20.9 do 30.4. • « • Dnevničarji tožijo Ljubljana, 12. avgusta Malokdaj pišejo naši listi o nižjih državnih uslužbencih, menda zaradi tega. ker iz teh vrst ni ljudi, ki bi se znali pobrigati za zelo potrebne apele na vso našo javnost. »Slovenski Narod« pa je nedavno objavil članek pod naslovom »Tudi dnevničarji tožijo«. Upravičen je ta članek, res pa je tudi, da se nižji državni uslužbenci zelo malo brigajo za svoje interese rn da so zaradi tega tako slabo upoštevani. Za nižjega in najnižjega državnega uslužbenca bi moralo veljati pravilo: Toliko pravice boš imel, kolikor si je boš, združen v skupni organizaciji, priboril ne glede na to, ali si uradnik, poduradnik. sluga ali dnev-ničar. Vsi nižji državni uslužbenci živimo iz rok v usta in z dneva v dan. Pri tej skupni zli usodi pa se ne moremo organizirati, da bi se v organizaciji, ki jo dopušča uradniški zakon, borili za svoje življenjske pravice. Glavni vzrok tega je v tem, ker med nami ni sloge, pač pa velika nevoščljivost. Reveži, ki so slučajno uradniki, v svoji domišljavosti zaničujejo pod-uradnika, poduradnik slugo,sluga pa dnev-nicarja, vsi skupaj pa ženske uslužbenke za •vsakovrstna, tudi najnfZja dela. o Isterilì sploh nikdar ne mislijo, da so njihove to-varišice in sotrpinke. To gre z leta v leto, čeprav so vsi od nižjega uradnika do zadnjega dnevničarja in služkinje popolnoma izenačeni s prejemki, ki ne zadostujejo za življenje. Razlike med njimi tako sploh ni in zaradi tega je nujno potrebna najslož- «ejša akcija vseh d Aa vri ih uslužbencev, M od svojih prejemkov ne morejo živeti. Na te državne uslužbence se obračajo pri vseh volitvah, a še to se ni zgodilo, da bi dnevničarji po dolgih letih postali stalni državni nameščenci. Tako se tudi ničesar ne stori za zavarovanje v primeru bolezni, onemoglosti in smrti. Mlado dekle na krivih potih Krade In slepar! po Dolenjskem In štajerskem Litija, 12. avgusta Mlada in precej prikupna Zofija Perko-va je bila pred meseci zaposljena, pa ji bolj diši pohajkovanj-e, zato je zašla na krive poti. V okolici Domžal je imela službo kot tvorniška delavka. Zahotelo se ji je ko-Jesa, in kupila ga je na obroke. Nekaj malega je dala za aro. obljubila pa je. da bo prinesla čez teden dni že večji obrok. Prodajalec je zaman čakal na denar, kajti je Zofija izginila s kolesom ko kafra. Odpeljala sc je v Litijo, kjer sc jc nastanila v neki gostilni, češ da bo poiskala v litijski tvornici dela. Zaradi pomanjkanja denarja je skušala prodati kolo. Našel se je že kupec, ki pa je zasumil v nepošten izvor. Prijavil je zadevo obiastvom, in tako je prišlo na dan, da je prodajala Perko-va kolo, ki še ni njena last. Zato so ji ga litijski orožniki zaplenili in ga oddali lastniku v Domžalah. Za nekaj dni se je preselila Zofija v okolico Vač. V naselju Konju nad Ponovičami »e je izkazala za zelo spretno vlomilko. Ker imajo kmetje delo na polju, so kmetije zdaj navadno brez nadzorstva. Zofija je opazovala, kam spravljajo kmetje ključe, in ob času njihove odsotnosti je vdrla v več hiš, kjer je pobrala iz shramb moko, mast. jajca in druga živila. V nekem skritem kraju blizu Konja je imela kar malo priročno skladišče. Kradla je tudi obleko, perilo in kar je imelo kako vrednost. Eden izmed kmetov je opazil, da ima ob časa, ko so vsi domači zdoma, večkrat tatinske obiske. Zdaj je zmanjkalo tega. zdaj onega. Gospodar se je skril na podstrešje, družina pa je šla na polje, lz gozdička je pritekla tedaj tatinska Zofija, poiskala v skrivališču ključ in vdrla v hišo. Ko pa je začela v shrambi zbirati zabelo in druga živila, se je pojavil pred njo gospodar. Na njegove klice so pritekli domači fantje in zajeli podjetno vlomilko. Trdo so jo prijeli in je prignala vlome. Povedla jih je v svoje gozdno skrivališče in jim je vrnila domala vse, kar si je nabrala zadnje dni pri njih. Nato so jo spustili, ne da bi zadevo prijavili orožnikom. Za te dogodke so izvedeli orožniki šele zdaj. ko so obšli svoj okoliš na redni patrulji. Medtem je prijavil vlom delavec Robe-nik iz Litije. Stanuje pri Slancu za Savo. Kadar je bil zdoma, je shranil ključ na skrito mesto. Bog vedi. kako je izvohala Zofija za to skrivališče. V času. ko ni bilo Robenika doma. se je vtihotapila Zofija v Slančevo hišo in je snela pred Robenikovi-mi vrati ključ od njegovega stanovanja. Nato jc imela dovolj časa. da je preiskala, kaj bi kazalo odnesti. Robeniku je pobrala vse, kar je imelo kakšno vrednost. Odnesla mu je obleko, perilo, pa tudi nekaj prihrankov, ki jih je našla skrite med obleko. Vsa poizvedovanja za njo so bila zaman. Zofija je izginila brez sledu. Vedela je, da so ji tla v našem kraju prevroča, zato je šla po svetu. Zofija je doma z Zidanega mosta. Rodila se je v Nemčiji, pristojna pa je v Loke. Za drznim tatinskim dekletom je razpisana tiralica. Zanimivo je, da je izvršila v času. ko je pobegnila od nas. že več tatvin in sleparstev tudi po Dolenjskem in Štajerskem. Tako se glasijo poročila varnostnih oblastev. Pričakovati pa je, da bo pokvarjeno dekle prišlo kmalu pravici v roke. Tragična smrt v rudniku Žalec, 12. avgusta. V državnem rudniku v Zabukovci pri Žalcu se je pripetila včeraj kmalu po 18. težka nesreča, ki je zahtevala življenje 46-letnega elektromonterja g. Franca Kar-novška Po končanem delu v električnem transformatorju, kjer se stransformira električna napetost 20.000 voltov, se je Kar-novšek sredi pogovora z dvema tovarišema, ki sta mu prej pomagala, oddaljil z očividnim namenom, da še nekaj pregleda v transformatorju, pri tem pa je prišel v dotiko z električnim tokom 20.000 voltov in se na mestu zgrudil mrtev. Pokojni, ki je bil iz Št Petra v Sav. dolini in si je šele pred nekaj leti pozidal v Žalcu blizu železniške postaje lepo stanovanjsko hišo ter tako ustvaril sebi in svojcem prijetno domovanje, je bil znan kot eden najboljših elektromonterjev in je kot prvovrsten strokovnjak zgradil dve električni napravi v Zabukovci, kjer je bil zaposlen in novembra 1923 Karnovšek. ki je tako vroče ljubil svoj dom in svojo družino, zapušča tri hčerke, katerih najmlajša je lani začela oosečati žalsko ljudsko šolo. starejši dve pa študirata na celjski realni gimnaziji Z nesrečnim Karnovškom. ki je bil nad j vse dober in priljubljen, in njegovo nesrečno družino sočustvuje vsa javnost. Naj bo ohranjen pokojniku blag spomin, nesrečni rodbini pa naše iskreno sožalje! Manifestacija čsL-jugoslo-venskega bratstva Maribor. 12. avgusta. Snoči so nastopili s pestrim konc rtnim sporedom v polni dvorani Grajskega kina praški konservatoristi. Za ta koncert je bilo v mariborskih nacionalnih krogih ogromno zanimanje. 10 članic tega slavnega komornega združenja v čeških narodnih nošah ter 11 članov je ubrano, skladno izvajalo bogat koncertni spored, ki se je pričel z jugoslovensko in češkoslovaško himno in ki so ga živahno prepletale češkoslovaške in jugoslovenske narodne pesmi, med njimi tudi naša slovenska »Kresovale tri devojke« (Adamičeva). Praško skupino konservatoristov odlikuje izredna glasbena kultura, glasovno barvna enotnost, sijajna zlitost v podajanju. Bili so po navdušenem občinstvu ob-suti s cvetjem in so prejeli lep venec. Spričo burnega pleskanja so morali vedno znova dodajati in ponavljati ter se je navdušenje stopnjevalo do viška ob zaključku koncerta, ko se občinstvo, med katerim je bilo zlasti veliko mladine, kar ni hotelo raziti. Dirigent Oskar D a n o n je izkazal vse svoje mojstrske vrline v izboru in izvedbi slikovitega koncertnega sporeda. V koncertni spored je bil uvrščen tudi klavirski solo M. K n u t k o v e, ki je razodela blestečo tehniko in ki je skladbe izvajala na pamet, kar velja tudi za pevce, ki so vse pesmi odpeli na pamet. Snočnji koncert je bil zgovorna, spontana manifestacija jugoslovensko če-škoslovajke vzajemnosti, lep praznik naje in bratske pesmi. Po koncertu je bil v prostorih Kino bara prijeten družabno prijateljski večer, h kateremu so s» poleg dragih, bratskih gostov zbrali tudi številni predstavniki mariborskih nacionalnih organizacij Jč lige ter Češkega kluba. Iskrene, prisrčnc pozdravne besede so spregovorili dr. V. K u-k o v e c v imenu Jč lige, dr. Franjo L i-p o 1 d za aMriborski teden. dr. C v e 11 o v imenu praških akademikov. Franta K o v a r za mariborski češki klub, nakar je izrekel toplo zahvalo za lep sprejem rektor D è d e č e k. Bil je lep večer, ki je še tesneje povezal stike med bratskimi gosti ter predstavniki glasbenega Maribora. Na mariborskih ulicah pa so bile pozno v noč temperamentne manifestacije za jugoslovensko češkoslovaško bratstvo. Oder Sokola v Rušah ponovi jutri v nedeljo ob 15.30 v okviru prireditev Mariborskega tedna narodno igro v 4 dejanjih: »Miklova Zala«, katero je po romanu dr. J. Sketa napisal Franjo Sornik in katera je v režiji opernega pevca, ruškega rojaka g. Vekoslava Janka doživela pri premieri prodoren uspeh. Premieri te igre je prisostvovalo nad 3.000 gledalcev, nekaj stotin jih je pa na žalost moralo oditi, ker je bil ves prostor za gledalce natrpano poln. Tem bo tokrat dana prilika, da si igro ogledajo, ki jih bo prav gotovo zadovoljila. Oglejte si posnetke od prve vprizoritve, ki so razstavljeni v izložbah tvrdk: A. Macun, J. Benko. Turk& Vremec v Gosposki ulici in avtomat, bu-fetu v Slov. ulici v Mariboru. V primeru slabega vremena bo predstava 15. t. m. Gostje se lahko poslužijo vlaka, ki vozi ob 14.30. uri iz Maribora, ker se bo predstava začela pol ure kesneje kot običajno. Na svidenje v Rušah! r®met Maribora Maribor se mrzlično in s ponosom pripravlja, da položi račun o svojem prevaž-nem narodnem in državnem poslanstvu in o svojem kulturnem, socialnem in gospodarskem napredku v prvem dvajsetletnem razdobju svobodnega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja kot pred-straža in prva pozornica v Jugoslaviji ter da na grandiozen način manifestira svojo pripadnost in povezanost k močni kraljevini Jugoslaviji. Pri tej priliki utegne gotovo zanimati tudi kratek pregled razvoja tujskega prometa v Mariboru od osvobojenja do letošnjega jubileja. Maribor ni mogel pred vojno igrati m-kake velike vloge v pogledu tujskega prometa — prevelika je bila njegova odvisnost od Gradca; premalo je mogel nuditi tujcem v pogledu hotelov, razvedrila, sporta itd. Tudi elektrifikacija mesta je postala izvedljiva šele tik pred vojno z zgraditvijo mogočne hidrocentrale v Fali nad Mariborom. Je pa že pred vojno Maribor zaslovel radi svojih izredno ugodnih klimatičnih razmer, radi svoje krasne okolice, tako bogate na prirodnih lepotah, radi romantike svojih bogatih vinogradov, plodnih vrtov, vabljivih gozdov, že takrat je bil Maribor najvažnejše izhodišče za prijetne ture na bližnje Pohorje; vendar so takratne planinske koče nudile le skromno zavetišče. Z izgraditvijo gorske ceste na Pohorje, ki je do Mariborske koče in Pohorskega doma dovršena in je že drugo leto v obratu, je Pohorje izredno mnogo pridobilo. Nastali so novi udobni gorski hoteli ta" cela vrsta privatnih vil, ki dajejo Pohorju značaj »Jugoslovenskega Semmeringa«. Nadaljevanje ceste do Sv. Areha je v delu in bo tudi ta del že prihodnje leto izročen prometu. Pohorska cesta je projektirana preko vse dolžine Pohorja mimo Senjorjevega doma do Slovenjega Gradca, kjer bi naj dobila zvezo z gorskim cestnim omrežjem Savinjskih Alp, Karavank in naših Julijskih biserov. Gorska cesta, ki bo združila najlepše predele Slovenije, bo igrala v našem tujskem prometu v bližnji bodočnosti izredno važno vlogo. Redkokatero mesto ima v svoji neposredni bližini tako krasno, pozimi in poleti privlačno gorovje, kot je naše Pohorje. Z novo cesto so postali njegovi vrhovi tako dostopni, da se po komaj 20-minutni vožnji v avtomobilu lahko koplješ v žarkih prekrasnega pohorskega sonca. Druga velika privlačnost Maribora je Mariborski otok, ki je v tako neposredni bližini mesta tudi skoraj edinstven na svetu. Na tem otoku, ki se odpira obiskovalcu kot en sam prekrasen park, je zgradila mestna občina mariborska leta 1930 divne kopališke naprave, ki so zanesle ime prekrasnega Mariborskega otoka in s tem tucfi. Maribora daleč preko mej naše države. Dobri poznavalci sveta ne skrivajo pri obisku otoka velikega presenečenja nad njegovo lepoto. Izborna restavracija, lepo urejene promenadne poti, športne naprave, trije bazeni z vsemi ostalimi napravami nudijo obi skovalcu res vse, da lahko v najlepšem kopališkem razpoloženju preživi tu poletne I dneve. ä Po vojni je dobil Maribor dva moderna hotela, trije starejši pa so bili popolnoma prenovljeni, tako da razpolaga Maribor sedaj s petimi dobrimi hoteli z vsem modernim konfortom. — Kavarniškemu življenju je Maribor zelo vdan in ni čuda, da ima zato veliko število dobro urejenih kavarn, slaviji. Poleg požrtvovalnosti lastnikov gre velika zasluga tudi gostinski nadaljevalni goli, ki je bila ustanovljena v Mariboru. Ne samo v interesu Maribora, ampak vse tuj-skoprometne Jugoslavije bi bilo želeti, da bi se kmalu uresničil načrt o ustanovitvi hotelske šole v Mariboru. — Velika Falska ki nactQo ▼ rfnrfWJB te tnfl _ prav zabavno, prijetno ki domače bivanje. Mariborski hotelir^ in fcavaamujl uživajo najboljši glas ter je mariborski strežni per. QQitai zaradi tega, teto i Jv mi fi ta jo na ponskem. Kitajskem, v Ameriki in Avstra» liji. V Bi f olju živi Milan Miškovič, ki je največji pesnik našega rodu v esperantskem jeziku. Njegove pesmi tiskajo ne samo esperantski listi Evrope, temveč tudi v A me« rilci, Avstraliji, na Kitajskem in na Japonskem. V esperantsikih listih vsega sveta je objavljenih že nad 200 njegovih sonetov inpesnik Miškovič je v živahni korespondenci z uredništvi esperantskih listov vse* ga sveta. * Zdraviliška uprava Dobrne pri Celju nam sproča, da Beograjčanka, gospa Sokolova v sredo popoldne ni bila napadena, temveč gre zgolj za nesrečno naključje. * Lep primer velike prosvetne vneme nudi mala vas Kunovo v goetivarski okoliš ci, ki štetje komaj kakih 40 domačij, samih sezonskih delavcev, a ima že tri ljudske šole. Najstarejša šola tega naselja ie stara že blizu 180 let tretja šok pa je bila dovrše« na letos in ima tudn lepo kopališče. Revni prebivalci so žrtvovali dosti materiala in tudi prostovoljnega dela za novo šolo. OBIŠČITE VII. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938. POLOVIČNA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH od 4. do 17. avgusta. JUBILEJNA KULTURNA RAZSTAVA ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt — Kmetijska razstava — Razstava cest — Tujskoprometna razstava — Fotoamaterska razstava — Filatelistična razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — ženska ročna dela — Razstava narodnih noš iz vseh krajev države — Razstava »Nanos« — čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. MARIBORSKI OTOK — NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI — ZELENO — ROMANTIČNO POHORJE — VINORODNE SLOVENSKE GORICE — GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR Vas vabijo! + Kratka radost beograjskih voznikov. Ob Savi gradijo danski podjetniki nov del Beograda in zasipajo s savskim peskom na levi obali jarke kanale Ln ves ogromni prostor. S posebnimi stroji dvigajo in odkla-dajo pesek iz Save, a sam pesek ne zado? stuje. Potrebna je tudi zemlja, pomešana s kamenjem. Take pripravne zemlje pa je dovolj tam, kjer rušijo stara beograjska poslopja. Pred nekaj dnevi so napravili danski podjetniki z beograjskimi kočijaži, ki jim pravijo »kubikaši«, ker računajo prevoz tovorov po kubiku, zaniiuivo, za voz. nike zelo ugodno pogodbo. Voznik, ki pre« pelje na savsko obalo poln voz z zdrobi j &no opeko pomešane zemlje od kake porušene stavbe, dobi od Dancev na obali poln voz čistega peska. Pri takih vožnjah so >kubi-kaši« vneto tekmovali in pesek dobro prodajali. Ugodna kupčija pa je trajala samo tri dni, zakaj zdaj se je z Danci za dovoz zemlje pogodila mestna občina. I Problemi modernega sveta v velikem francoskem filmu (DEMI-VIERGES) MADELAINE RENAUD — MAURICE ESCANDE. Premiera KINO MATICA ob 16., 19.15 ln 21.15 url. POLDEVICE Košakih itd. ter so dnevna povpraševanja po teh stanovanjih zelo številna. V kulturnem pogledu Maribor, kot prestolnica severne Slovenije, ni mogel bolje praznovati 20-letnice svojega svobodnega obstoja nego 3 tem, da je dal prekrasne prostore v mariborskem gradu na razpolago Muzejskemu društvu. Brez dvoma bo Mariborski muzej, ki je zelo bogat na zgo-vinskih spomenikih iz keltske, rimske ln slovanske dobe, v novem okviru postal velika atrakcija v tujskem prometu. Maribor je postal po vojni ne-le prijetno letovišče in prezimovališče ter izhodišče za krasne izlete na Pohorje, Kozjak, Slovenske gorice in razna zdravilišča, ampak je radi visoke stopnje svojega gostinstva postal zelo priljubljen tudi v tranzitnem in izletniškem prometu. Tujskoprometni interesi Maribora so najožje povezani z vprašanjem modernizacije naših cest; trdno upamo, da se bodo sedaj po objavi državnega programa o modernizaciji cest upoštevali tudi interesi Maribora, ker dobre cestne zveze preko Maribora na sever, zapad, vzhod in jug so ne-le v korist Mariboru, ampak predvsem celi naši domovini; saj predstavlja Maribor na severu glavni vhod v našo državo, že iz tega, s kakim veseljem so avtomobilisti in mototuristi sprejeli modernizacijo malega koščka delnice od št. Ilja do Maribora, nam dokazuje, da so dobre ceste prvi pogoj za razvoj motorizacije in razvoj mototurizma. Modernizacija cestnih zvez in izgraditev novih cest, ki bodo posebno Slovenske gorice, Prekmurje in Pohorje tesneje zvezale z Mariborom, bo tudi v tujskoprometnem pogledu za Maribor izrednega pomena. Mestna občina mariborska posveča tujskemu prometu vso pozornost in skrb. Tujskoprometni zvezi je stavila na razpolago v mariborskem gradu lepe prostore, v katerih si je zveza uredila poleg uradnih prostorov tudi izredno lepo oficielno tujskoprometno pisarno »Putnlk«, ki slovi trenutno kot najlepša tujskoprometna pisarna Jugoslavije. V novem carinskem poslopju na glavnem kolodvoru se nahaja ekspozitura Zveze, ki stoji vsem gostom Maribora pri prihodu ln odhodu na razpolago z vsemi informacijami in uslugami. Tudi v tem oziru je Maribor edino mesto v Jugoslaviji, Id Ima že na kolodvoru organizirano dnevno in nočno tujskoprometno službo. Avtomobiliste iz inozemstva sprejema na meji ekspozitura »Putnika« v lastnem paviljonu; Maribor je, kakor razvidno, tudi tozadevno najbolje preskrbljen. Leta 1932. je bil prvič prirejen Mariborski teden kot kulturna, gospodarska in športna revija Maribora ln mariborskega okrožja. Od leta do leta se razvija Mariborski teden v pomembnejšo prireditev, katere sloves sega že daleč po državi in v inozemstvo. S svojimi skrbno organizira- nimi razstavami, ki dajejo točno sliko o kulturnem stanju in o stremljenjih ter o vseh gospodarskih vrlinah njegove industrije, obrti in trgovine, je postal Mariborski teden tudi izredno važen faktor v tujskem prometu Maribora in njegovega pestrega in bogatega zaledja. Kar se tiče statistike poseta, stoji Maribor v pogledu obiskovalcev, katerih število je znašalo v preteklem letu 21.686, za Ljubljano na drugem mestu; glede nočnin, katerih Število je znašalo 73.546, pa stoji Maribor za Bledom, Rogaško Slatino in Ljubljano na četrtem mestu v Sloveniji. Z ozirom na geopolitični položaj Maribora in z ozirom na izredni razvoj mototurizma po celem svetu je nadaljnji ugodni tujskoprometni razvoj mesta odvisen edino od velikopotezne rešitve modernizacije cestnih zvez v smeri sever-jug in zapad-vzhod. To nalogo bo prevzela nova sekcija ljubljanskega Društva za ceste, Id bo ustanovljena o priliki jubilejnih svečanosti; njej želimo popoln uspeh v prepričanju, da bo bilanca ob koncu druge 20-letnice Jugoslavije tudi za Maribor in s tem za tujski promet vse Jugoslavije še veliko bolj razveseljiva in gospodarsko še v večji meri znamenita. Josip L Loos, ravnatelj Tujsko-prometne zveze »Putnlk« v Mariboru ln tajnik Mariborskega tedna DANES PREMIERA VESELOIGRE, KAKRŠNE ZE DOLGO NISTE VIDELI! T** \ CI* A ^ Beogradu so se pri tem filmu zabavali ljudje 16 dni, NUHAtflA v Zagrebu pa celih 12 dni pri razprodanih predstavah! MTVE6TA Glavno vlogo igra lepa DANIELLE DARRIEUX, nepo-fillYlSvIA zabna iz filma »Zloraba zaupanja«. Predstavi ob 19.15 in 21.15 uri TEL 22-21 KINO UNION LI ♦ Sinjske «Ike letog menda ne bo. Vsako leto 6e o Veliki gospo j niči v Sinyu prireja starodavna viteška igra alka v spomin na zmago nad Turki pri Sinju 14. avgusta leta 1715. Staro viteško igro so doslej pri, redili že 222-krat, letos pa je najbrž ne bo, ker si 6injski alluri nimajo kje izposoditi zadostnega števila konjev. * N'esreèa bivšega tambnraškega rekorderja. Mladi Zagrebčan Dragotin Majetič ie bil pred leti rekorder sviranja na tam* burici. Tudi v Ljubljani je nekoč evirai v Kazini, svoj rekord pa je dosegel v Zagrebu, kjer je v hotelu »Evropi« sviral tri dni in tri noči. Zdaj Majetič ni več tamburaški rekorder, temveč trgovec raket in raznih igrač, ki eksplodirajo. Oni dan je prišel v Sarajevo ter si tam najel skromno stanova, nje. Gospodinjo je naprosil za dovoljenje, da bi smel v kuhinji izdelati žabice in druge igrače. Pripravil je potretmo zmes. a naenkrat je prišlo do eksplozije, ki je razbila na kuhinji vsa okna, Majetiča pa hu, do poškodovala po rokah in glavi._ Predno odidete na počitnice ali Vaš letni oddih se oglasite pri Foto Touristu Lojzu šmucu na Aleksandrovi cesti 8 ali Prešernovi ul. 9 preje trg. E. Dobrič, kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetlite Vaš film ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin. Zložljiv fotoaparat 6/9 s samosprožilcem samo Din 300.— * Suša v primorskih krajih. Po dolgotrajni suši je bilo zdaj tudi v okolici Splita malo dežja, a takoj po dežju je spet nastopila muda vročina. Prebivalci Dalmatinske Zagore s strahom gledajo v bodočnost, ker j>im je suša uničila glavm pridelek koruzo in krompir, ker 6e dela škoda tudi v vinogradih in ker ni krme za živino. Sta, ri kmetje pravijo, da taiko slabe letine že ni bilo kakih 30 let. Na mnogih otokih so se vodnjaki popolnoma izsušili in je prebivalstvo teh krajev banska uprava s po« močjo vojne mornarice oskrbovala z vodo. Izkazalo pa se je, da nimajo na razpolago dovoli dolgih oevi in tako niso mogli oskr. beti z vodo izsušenih cistern, ki so daleč od obale. * Zanimivo 9dnevno potovanje po Italiji z modernim, udobnim izletniškim avtom do Rima in Neaplja preko Trsta. Padove. Bes netk. Milana, Ancone, Loreta, Firence m drugih zanimivih krajev od 18. do 26. t. m. Edinstvena prilika za 800 din! Nekaj prostih mest morejo še dobiti interesenti, ki imajo svoj potni list. Informacije (tudi 14. in 15. od 9. do 11.) pri upravi »Po božjem svetu« Lmbliana. Sv. Petra nasip 17. * Poizvedba. Naproša se g. Milan štag-Ijar. član osiješkega gledališča, ki je nekje v Sloveniji na dopustu, da se javi Zagrebu. Iz Liubljane n— Poslovimo se od ameriških Slovenk! Danes okoli 13. odpotujejo ameriške Slovenke z go. Prislandovo na čelu nazaj v Ameriko. Jugoslovenska ženska zveza vabi svoje članice, da pridejo na kolodvor in 6e poslove od svojih rojakinj. u— Na državni ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva cesta, v poslopju držav, ne učiteljske šole) ho vpisovanje učenk v I. razred 1. in 2. septembra, v II. razred 2. septembra in v III. in IV. razred 3. ■septembra, vsakikrat od 8. do 12. ure. Vpiso* vanje učenk z drugih zavodov v vse razs rede bo 5. septembra od 8. do 11. Otvo« ritvena 6lužba božja bo 10. septembra v cerkvi Srca Jezusovega ob 8. Po maši se začne redni pouk. Popravni izpiti bodo 24. in 25., dopolnilni pa 26. avgusta. u— KAJ POMAGA DOBER NAMEN, če pa ni prave pobude, pravi marsikdo, ki želi za dom in izlet sebi in drugim pripraviti dober prigrizek. POJDI V DELIKATESNO TRGOVINO V. A. J ANE S NA ALEKSANDROVI CESTI nasproti opere, tel. štev. 3455, tam najdeš v veliki izberi vedno svežih zalog vse, kar kaže postaviti na pogrnjeno mizo doma, ali pa ponuditi na lepem izletu. Za vsako priliko, za vsak okus in tudi za vsak žep vse od odličnih Klefiševih šunk in salam, narezkov, najboljšega sira, rib, konzerv do izvrstnega domačega in tujega vina ter žganih pijač z dobrim pecivom ln raznimi poslasticami vred. u— Mestni kulturni odsek v Auersper-govi palači zaradi snaženja prostorov 16. in 17. t. m. ne posluje, pač je pa mestni muzej odprt ter se je za obisk muzeja treba javiti pri hišniku. KIS za vlaganje sočivja znamke »Vlacet«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so č 1 v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, Nebotičnik in Židovska ul.; Maribor, Gosposka 33. u_ eviik sovražnik koristnih živali je neka oseba tam na Mirju, ki nastavlja na vrtu mačkam strupene jedi, da po večdnevnem strašnem trpljenju poginejo. Nekemu hišniku je zastrupil ta brezsrč-než v dobi 10 tednov že tri mačke. Hišnik je imel mačke ne samo iz ljubezni in sočutja do živali, temveč tudi zaradi njenih velikih koristi, ker so «e na vrtu pri hiši zaplodile miši in razna druga golazen. Brezdvomno je, da so mačk? tudi svojemu zastrupljevalcu, ki jih je na tako okruten in sadističen način uničil, po-končavale miši in drugo golazen. Morda sadistični uničevalec mačk miši ln golazen ljubi, ker drugače si človek res ne more misliti, zakaj je — primešan v okusna jedila — po vrtovih razmetaval tako okrutno ln počasno učinkujoč strup, ki je verjetno ugonobil tudi mnoge koristne ptice, o katerih se lahko sodi, da pri Iskanju jedi niso tako izbirčne kakor mačke, ki so Imele pri svojem gospodarju dovolj hrane na razpolago. Mačka spada med domače ižvali ln nikakor ne gre. da bi jo sadisti samo zaradi tega, ker Je slučajno ne marajo, uničevali ter s strupom, ki ga, trosijo naokrog, uničevali tudi druge koristne živalL . _ Nesreča na stavbi. Včeraj popoldne j so mestni reešvalci prepeljali na kirurški oddelek 26-letnega zidarja Antona Me-narda s Starega trga, zaposlenega pri tvrdki Mavrič s Tyrševe ceste. Zaposlen je bil na neki stavbi v Robbovi ulici, pa se je po nesreči dotaknil električne žice. Padel je z cdra in dobil pretres možganov in nerodne poškodbe na rokah. f , KINO SLOGA — Tel. 27-30 Danes poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15' „ZAKON PRERIJE" Zanimiv in napet cowbojski film 1 u— Mestna ljudska kopel v Prečni ulici bo od 16. do 27. t. m. zaradi generalnega čiščenja kopaliških naprav zaprta. u— Zobozdravnik dr. Egon Bassin do 29. t m. ne ordinin Iz Celfa e— Proslavo 20 letnice svobode bo priredilo Sokolsko društvo Celje-matica skupno z narodnimi društvi Celja 6. septembra. Spored proslave bomo še objavili. e— Drž. rudarska šola v Celju sprejema prošnje novih kandidatov do torka 16. t. m. Vpisovanje in popravni izpiti bodo 12., 13. in 14. septembra. Redni pouk se bo pričel 15. septembra. e— Zadnja letošnja kolonija Kola jugosl. sester v Celju se bo odpeljala v torek 16. t. m. ob 19.48 iz Celja v Bakarac. e— Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Celju je naklonilo predsedništvo Narodne skupščine na intervencijo narodnega poslanca g. Ivana Prekorška 2.000 din podpore za dijaško zavetišče, ki ga vzdržuje podružnica CMD v Celju za revno dijaštvo celjske gimnazije. Odbor podružnice se presedništvu Narodne skupščine zahvaljuje za velikodušno naklonjenost. KINO UNION. »ALARM V PEKINGU« (Gustav Fröhlich). e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 245 brezposelnih (179 moških in 66 žensk) nasproti 196 (146 moškim in 50 ženskam) 31. julija. Iz Maribora a_ Odličen gost na Mariborskem tednu. Z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom je prispel v Maribor ravnatelj velesejma v Lip» skem dr. Voss. V spremstvu funkcionarjev Mariborskega tedna si je ogledal prireditve Mariborskega tedna, o katerih se je zelo pohvalno izrazil. a_ Podporno društvo železniških nsluž^ fcencev in upokojencev v Ljubljani obvešča, da bodo ponovne volitve delegatov in namestnikov za XIX. volišče delavnice v Mariboru v nedeljo 4. septembra. Razp.s volitev smo poslali za razdelitev predsedniku volišča g. Francu Veronku, poslovodji delavnice. Glasovnice se bodo začele deliti 15. t m. Podrobna navodila so označena v razpisu. V NEDELJO 14. AVGUSTA 1938 OB 15.30 URI PONOVITEV — SIJAJNO USPELE NARODNE IGRE: »MIKLOVA ZALA« V LETNEM GLEDALIŠČU SOKOLA RUŠE. V slučaju slabega vremena na praznik 15. avgusta. a— Koder se je pojavil. V poročilo pod tem naslovom ee je utihotapil neugnan tis skarski muhec. Koder ße namreč ni pojavil v Slov. goricah, ampak v Slovernjemgradcu. a— Kostanjarji, ki želijo v letu 1938-39 peči kostanj v območju mesta Maribora, naj se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu od 16. do 20. avgusta med uradnimi ura« mi. Zglasijo naj se oni kostanjarji, ki imajo obrtno pravico in ki so že lansko leto pekli kostanj. Osebam, ki nimajo obrtnega pooblastila, se dovoljenje za pečenje ko, stamja ne bo izdalo. Na kasnejše prijave sa ne bodo ozirali. a— Nova tihotapska druščina razkrinkaj na. Studenškim orožnikom se je posrečilo, da so odkrili v Zgornjem Radvanju novo tihotapsko družbo, o kateri so v teku preiskave dognali, da ee je baviia predvsem s tihotapstvom vžigalnih kamenčkov, pa tudi saharina. Precejšnje količine tihotapskega blaga, ki so ga našli ob priliki teme* ljite hišne preiskave, so zaplenili a— Ob meji je gorelo. V Plintovcih ob meji je zajel ogenj gospodarsko _ poslopje posestnika Ivana Markiča. Gasilci in doma. čini so požar tlokalizirakL Posestnik trpi zaradi požara 15.000 din škode. a— Fantovske zadevščine. V Framu je pred Frasovo gostilno navalil posestniški sin Anton Kirbiš iz Dobrovcev na hlapca Ivana Škrinjarja z nožem in ga porezal po rokah in prsih. Kirbiša so orožniki prijelL Kirbiš je izpovedal pri zasliševanju, da je àkrinjarja zabodel v silobranu. nad 500.000 veternic v obratu NOVOST Mariborskem tednu Električna hišna centrala na veter ln baterijo. Najcenejša delovna sila — brez pogonskih stroškov. 6.—, 12.— in 32.— voltne naprave. Dobavlja : VESNA AKUMULATOR Ing. J. F. DOMICELI — Maribor. Go§podar§tro Povojni gospodarski polet Maribora Kmalu po zedinjenju se je pričel Maribor zaradi spremenjenega gospodarskega položaja, v enaki meri pa zaradi pametne gospodarske politike mariborske občine, razvijati v važno industrijsko mesto. Mariborski mestni občini je uspelo pritegniti na svoje področje številna velika industrijska podjetja, ki danes dajejo 10.000 delavcem zaslužek, četudi pri mnogih podjetjih bolj skromen. Bližino velike falske hidrocentra-le je mariborska mestna občina znala dobro izkoristiti, saj ji je uspelo predvsem z nizko tarifo za električni tok pritegniti industrijo na svoje območje. Kakor se je Maribor v 20 letih od osvoboditve razvil v gospodarski in industrijski center nam nazorno prikazuje tudi razstava, ki je prirejena v okviru Mariborskega tedna v Unionski dvorani pod naslovom »Maribor 1918—1938«. številni diagrami s statistikami nam predočujejo, kako velik razmah je zavzela gospodarska, obrtna in industrijska delavnost v Mariboru; najvzorneje pa nam to kažejo številke o naglo rastoči potrošnji električnega toka v Mariboru. Potrošnja električnega toka se je od leta 1921 naprej dvigala takole (v milijonih kilovatnih ur) : 1921. 2.7 1930. 11.3 1922. 4.4 1931. 12.4 1923. 4.9 1932. 12.6 1924. 5.1 1933. 15.0 1925. 5.6 1934. 19.7 1926. 6.5 1935. 21.8 1927. 7.3 1936. 22.2 1928. 8.5 1937. 26.2 1929. 10.6 Lani je bila potrošnja električnega toka v Mariboru že desetkrat večja nego v letu 1921. Zanimivo je zlasti dejstvo, da je potrošnja naraščala — četudi v počasnejšem tempu — celo v letih najhujše krize in je od zadnjega konjunktumega leta 1930 do leta 1937 narasla za 130% (od 11.3 na 26.2 milijona kilov. ur). Za letošnje leto cenijo, da se bo potrošnja električnega toka v Mariboru približala že 30 milijonom kilovatnih ur. To je ogromna množina, če upoštevamo, da druga mnogo večja mesta "nimajo od daleč tako velike potrošnje. Tudi v Ljubljani se je potrošnja električnega toka v zadnjih letih precej povečala, vendar Ljubljana navzlic temu še hudo zaostaja za Mariborom, saj bo potrošnja menda šele letos dosegla 10 milijonov kilovatnih ur. Visoko potrošnjo električnega toka v Mariboru povzroča predvsem uporaba električnega toka za pogon industrijskih podjetij. Jakost instaliranih motorjev je znašala leta 1921 le nekaj več nego 2000 konjskih sil, leta 1930 je narasla na 6800 konjskih sil, lani pa na 14.600 konjskih sil. Zaradi nizke cene električnega toka za ostale potrošnike napreduje naglo tudi elektrifikacija privatnega gospodarstva. Leta 1921 je bilo v Mariboru instaliranih 16.150 žarnic, leta 1930 že 59.240, lani pa Povečan obtok bankovcev Narodna banka je objavila svoj izkaz za 8. avgusta, iz katerega je razvidno, da se je v prvi četrtini avgusta zlati zaklad povečal za 1.7 na 1838.9 milijona din (lani 1687.9); istočasno pa so se povečale tudi devize izven podlage za 25.2 na 386.6 milijona din (lani 689.4). Postavka raznih aktiv, ki vsebujejo, kakor znano, tudi zlato in devize, je narasla za 4.6 na 2152.3 milijona din (lani 1549.6). Menična in lom-bardna posojila, ki so v zadnjem času naraščala, zaznamujejo v prvi četrtini avgusta nazadovanje za 3.8 na 1570.2 milijona din. Obtok bankovcev, ki je že ob koncu julija narasel za 251.3 milijona din, se je ponovno povečal za 23.2 milijona din in je dosegel 8. avgusta izredno višino 6165.5 milijona din (lani 5743.0, predi. 4969.4, leta 1935. 4502.0, leta 1934. 4177.2). V primeri z najnižjim stanjem obtoka bankovcev v letu 1935. je bil letos 8. avgusta obtok bankovcev za skoro 2 milijardi večjL Povečanje obtoka v zadnjih 14 dneh za 275 milijonov din je očitno v zvezi z večjo potrebo gotovine v času financiranja letine. Tudi obveznosti na pokaz so se v prvi četrtini avgusta povečale za 12.5 na 2268.1 milijona din (lani 2106.1). Med obveznostmi na pokaz pa so se privatni žirovni računi zmanjšali za 131.2 na 1144.5 milijona din (lani 1145.3). To nazadovanje žirovnih naložb je prav tako v zvezi s financiranjem letine. Vrednost zlatega zaklada skupaj z ofi-cielno premijo je znašala 8. avgusta 2363.0 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 28.01% (prejšnji teden 28.11%). Gospodarske vesti — Padec našega indeksa cen. Naš indeks cen v trgovini na debelo je letos, predvsem zaradi visoke cene pšenice zelo narasel in se je v prvem polletju gibal na višini okrog 80 (1926 enako 100). V juniju je za malenkost popustil na 97.4, najnovejši podatki za julij pa kažejo večji padec na 76-5. Navzlic padcu pa je indeks cen za julij še vedno za 2.8 točke ali za skoro 4% višji nego lani in za 11.1 točke odnosno za 17% višji nego pred dvema letoma. — Najbolj je od junija do julija nazadoval indeks cen rastlinskih proizvodov, in sicer za 6.6 na 81.9 točke (lani 71.5). Indeks cen živine in živinskih proizvodov je nazadoval le za 0.1 na 64.1 (lani 65.5), indeks cen mineralnih proizvodov je popustil za 1.0 na 88.9 (lani 88.1), indeks cen industrijskih proizvodov pa je nazadoval za 2.9 na 77.4 točke (lani 76.3). Slabost francoskega franka. V zvezi s ponovnim tesavriranjem zlata, ki je po, vzročilo veliko povpraševanje po zlatu na londonski zlati borzi in oslabitev angleškega funta, je tudi francoski frank v zadnjem času pričel popuščati V Curihu kjer je devi za Pariz prej notirala okrog 12.20, je dne 6. avgusta tečaj prvikrat padel pod 12. včeraj pa je zdrknil navzdol od 11.9250 na 11.8975. Obenem je včeraj tudi angleški funt popustil od 21.3375 na 21.2850. Tečaj francoskega franka je dosegel skrajno mejo 179 frankov za 1 funt, preko katere frank v smislu svečane izjave ob poslednji stabilizaciji ne »ne pasti. 85.250 žarnic. Dolžina električnega omrežja je lani dosegla 182 km nasproti 125 km v letu 1930 in 60 km v letu 1926. Ker so se v zadnjih 7 letih priključili na omrežje predvsem veliki konzumenti, zato je potrošnja električnega toka v mnogo večji meri narasla nego dolžina omrežja. V primeri z letom 1930 je dolžina omrežja narasla le za 46%, medtem ko se je potrošnja toka povečala za 130%. Prav zanimivi so tudi podatki o naraščanju števila zavarovanih delavcev na področju mariborske mestne občine. Ti podatki nam kažejo razvoj v zadnjih desetih letih, t j. od leta 1928 do leta 1938. V treh najvažnejših gospodarskih panogah se je število zavarovancev gibalo takole: 1928. 1938 tekstilna industrija 1337 6021 kovinska industrija 1269 1764 kemična industrija 426 636 V gori navedenih treh industrijskih panogah je v zadnjih desetih letih število zaposlenih delavcev naraslo od 3032 na 8421. Pri tem naj še pripomnimo, da se nanaša primerjava na leto 1928, ki je bilo pred krizo, ko se je v splošnem gospodarstvo še ugodno razvijalo. Lahko rečemo, da ima Maribor danes še enkrat toliko zaposlenih delavcev kakor pred krizo. V dobi gospodarske stiske, ki smo jo doživeli od leta 1930 naprej, je nudil ta razvoj industrijske zaposlenosti Mariboru in njegovemu okolišu veliko olajšavo. Maribor je v resnici razmeroma najbolje prebrodil leta gospodarske krize ker mu je uspelo pridobiti nova industrijska podjetja. Mariborska občinska uprava je s tem praktično pokazala, kako se najbolj pametno in uspešno ter za oblino najceneje rešuje vprašanje skrbstva za brezposelne. Končno so zanimivi tudi statistični podatki o gibanju števila industrijskih podjetij od leta 1928 do 1938. V tem času je samo število tekstilnih tvomic v Mariboru naraslo od 26 na 53. Število obratov kovinske stroke se je povečalo od 152 na 204, število obratov gradbene stroke od 134 na 154, število obratov za proizvajanje gradbenega materiala od 33 na 42. število obratov lesne stroke od 296 na 310 itd. Naraščanja kažeio tudi gostinski obrati od 146 na 207 Nazadovanje pa opažamo v trgovinski stroki, kjer je število obratov nazadovalo od 255 na 214, kar pa končno pomeni le razčiščenje. ki je prišlo v trgovino v teku gospodarske krize in je preostalim trgovskim tvrdkam, ki so imele dovolj trdno podlago, le v korist. Nazadovanje beleži tudi oblačilna stroka od 457 na 263 obratov Tudi za to nazadovanje ni težko najti vzroka: na eni strani znana kriza v oblačilni stroki v zvezi z naraščanjem konfekcijske industrije, na drugi strani pa številno delavstvo, ki je po večini navezano na cenejšo industrijsko konfekcijo. = Ali je potrebno dovoljenje «a lote* rije in tombole na veselicah. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal finančnim direkcijam, davčnim upravam in oddelkom inančne kontrole okrožnico oskle« pu razredne loterije glede prireditev raz_ nih loterij na veselicah itd. Glede na vpra« šanje, ali je potrebno dovoljenje za prireditev loteri j ali tombol na veselicah. Se so dobitki po večini darovi raznih oseb, pravi okrožnica, da je upravni državni odbor razredne loterije ugotovil, da Ka takšne Pris reditve ni potrebno poprejšnje dovoljenje, ker se takšne loterije ali tombole vrše v smislu zakona o državni razredni loteriji. = Taitse pri prenosu nepremičnin za dosmrtno rento. Davčni oddelek finančnega ministrstva je zaradi napačnega izvajanja določil prvega odstavka tar. št. 29. taksnega zakona, ki je izpopolnjen in je bil razširjen na vso kraljevino, izdal pojasnilo, v katerem pravi: če kdo prenese nepremičnino na drugo osebo za dosmrtno rento ali vzdrževanje, je treba na podlagi taksnega zakona plačati za takšen prenos prenosno takso od vrednosti nepremičnine po tar. št. 12 zakona (4<>/o) in takso za listino v znesku 10 din. Razen tega se v takšnem primeru izterja tudi taksa po tar. št. 29. zakona o taksah (1%). Osnova za odmero pristojbine je prometna vrednost nepremičnine, vendar ta vrednost ne more biti manjša od vrednosti, ki se izračuna na osnovi letne rente ah letne vzdrževalnine po obstoječih zakonskih določilih. Pri prenosu premičnine ali gotovine za dosmrto rento se plača od vrednosti premičnine taksa v znesku 1%, pri čemer pa vrednost ne more biti manjša od vrednosti, ki se izračuna na podlagi letne rente ali letne vzdrževal, nine po obstoječih veljavnih zakonskih določilih. = Petdesetletnica mariborskega zdrnže; nja mesarjev ln občni »bor sveže »druženj mesarjev dravske banovine se visita nepreklicno 14. in 15. avgusta v Mariboru, vzlic temu, da je narodni tabor odpovedan. Prijavljeni zastopniki združenj naj kupijo na odhodni postaji celo karto in zahtevajo že-leznigfk© izkaznico obrazec K 13 (Maribor» ski teden). Obe prireditvi se vršita v dvos rani »Gambrinus« (vogal Gledališke in Gregorčičeve ulice). = Naknadna zamenjava bankovcev Narodne banke kralj. Srbije po 100 din z datumom 4. januarja 1905. Vsi minteresiran-ci se obveščajo, da bodo poleg glavne dr« žavne blagajne tudi vse davčne uprave nadalje zamenjavale bankovce po 100 din (modre barve), ki jim je rok za zamenjavo potekel 21. julija t L Pri zamenjavi je potrebno, da stranka sestavi pofpis bankovcev z njiihovo številko in da se podpiše s svojim polnim krstnim in rodbinskim imenom ter navede svoj točen naslov. Predložitev teh bankovcev v zameniavo ni podvržena plačilu takee. = Naš izvoz jabolk. Naši sadni izvozniki so zaenkrat z izvozom naših jabolk zadovoljni. Letos je v Nemčiji in Češkoslovaški skoro povsod slaba letina. Tudi pri nas ob meji letina ni prvovrstna, vendar jo lahko označimo kot srednje dobro, v okolišu Sv. Ane in Radgone pa je prav odlična. Sadna trgovina je že prišla v polni tek. Nakupne cene se gibljejo sedaj 2.25 do 2.50 din, ponekod pa do 2.80 din. V Avstriji je maksimirana nakupna cena z 22 markami za 100 kg. Trgovci in izvozni- ki so z letošnjim razvojem trgovine zadovoljni, sadjarji pa se pritožujejo, da je Prizad fiksiral le prodajne cene za izvoz v Nemčijo, ne pa nakupnih cen. Borze 12. avgusta Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali nespre* menjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bilo .povpraševanje po grških bonih po 29.25. Nemški klirinški čekti. sta. nejo v Ljubljani 14.54. v Beogradu 14.53. v Zagrebu pa 14.59, odnosno za konee sep» tenibra 14.5650. Na zagrebškem efektnem tržišča je vojna škoda pri slabi tendenci notirala 484 do 484.50 (v Beogradu je bil promet po 484 do 484.25). Tudi v ostalih dižavoih vred» notah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2371.66 — 2386.25, Berlin 1744.23 — 1758.11, Bruselj 734.19 do 739.26. Curih 996.45—1003.52, London 211.85 do 213.91, New York 4319.75—4356.07, Pariz 119.68, Praga 150.24—151.34, Trst 228.25 do 231.33. Curih. Beograd 10, Pariz 11.8975, London 21.2850 New York 436.62. Bruseč 73.65, Milan 22.98 Amsterdam 237.85, Berlin 175.12 Dunaj, bankovoi 33, Stockholm 109.75, Oslo 107, Köbenhavn 95.05, Praga 15.08, Varšava 82.25. Budimpešta 86.50, Atene 3.96. Bu* karešta 3.25. ____ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 484—484.50. 4°/o agrarne 62—63. 4% severne agrarne 61.75—62. 6% begluške 92.75 do 94. 6% dalm. agrarne 92—93 7% sta, biliz. 99.50—100. 7% invest, 99—101, 7% Seligman 990100.50, 7% Blair 94.50 den., 8% Blair 98.75 den; delnice: Narodna banka 7250 den., PAB 229—232, Trboveljska 180—190. Narodna šumska 12 bi., Gutman 50 bi.. Naši ce 430 bi.. Šečerana Osijek 115 bi., Osiječka ljevaonica 180—220, Dubro» vačka 250 den. Oceania 600—710, Jadranska 350 den., Isis 32 den. Beograd. Vojna škoda 484 — 484.50 (484 do 484.25), 4% agrarne 63 bl„ 4% sever« ne agrarne 61.50 den., #>/<> begluške 93.50 do 93.75 (93.50), 6% dalm. agrarne 92.50 do 93 (92.50). 7% invest. 99.50—100, 7°/» Seligman 99 den.. 7% Blair 94.50—94.75 (94.50) 8% Blair 98.75—99.50 (99), Narodna banka 7275—7300, PAB 231 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 12. avg. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 62.375, za dee. 64.50, za maj 67.50; koruza: za sept. 50.25. + Liverpool, 11. avg. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 4.64 (prejšnji dan 4.60), za dee. 4.73 (4.69), za mare 4.80 (4.77) + Novosadska blagovna borza (12. t m.) Tendenca nesprem. Pšenica: nova (78 kg); baška 146 — 150; sremska 145 — 149; tana teka 146 — 152: potiska 152 — 159: Koruza: baška 130—152; banatska 127 do 129. Oves: taški 114 — 116, slavonski 115 117. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 140 do 145. Moka: baška »Og« in »Ogg< 255 — 265; »2< 235 — 245; >5< 215 — 225; >6< 105 — 205; »7« 165 — 175; >8« 110 — 1155. Fižol: baški sremski v vrečah 117.50 — 125. Otrobi: taški sremski 92.50 _ 97.50. BOMBAŽ + New York, 11. avg. Tendenca stalna. Zaključim tečaji: za avg. &29 (8.32), za dee. 8.41 (8.44). Sokoli na delu 30 letnica Sokola v žireh Agilni Sokol v Žireh proslavi v nedeljo 4. t. m. 30-letnico otvoritve Sokolskega doma, ki je bila 30. avgusta 1908. Je to prvi in najstarejši Sokolski dom v Sloveniji, če ne celo v Jugoslaviji. Otvoril in njegovemu namenu izročil ga je bil tedanji savezni starosta pokojni brat dr. Iv. Oražen ob navzočnosti velikega števila sokolstva od blizu in daleč. Svojo nalogo je žirovski Sokol izpolnjeval vedno v polni meri z največjo vnemo in požrtvovalnostjo. Iz njegovega doma so izšli odlični bratje telovadci in telovadke, kar bodi v zgled in posnemanje drugim, žiri. so danes važna obmejna točka. In ravno to je dolžnost in zapoved, ki veleva Sokolu, da bodi vesten in buden čuvar meje. In to nalogo žirovski Sokol tudi izpolnjuje po najvišjem povelju nam vsem v ponos in čast. 30-letnico bo žirovski Sokol proslavil z razvitjem naraščajskega prapora. Proslava se prične ob 13.30 s skušnjami, ob 14.30 bo razvitje, nato povorka; po povorki pa javen telovadni nastop. Po telovadnem nastopu bo prosta zabava pred Sokolskim domom in v njem. Vabljena vsa sokolska društva ln Sokolu naklonjeno občinstvo, da se udeleži te proslave ter podpre tako ži-rovske Sokole. Brat Jakob Poljanšek dà ob takih sokolskih prilikah v dolini 50% popusta na svojih avtobusih, kar bodi posebej omenjeno. Naj zadoni ta dan v Žireh pesem: Le naprej brez mira! — Zdravo! Sokolske prireditve 14. t m. V nedeljo 14. t m. bodo na področju sokolske župe Ljubljana tede društvene javne telovadbe: v Žireh, v Grahovem, v Radomljah ki na Laverei. Priporočamo članstvu in naraščaju, da se po možnosti udeleži teh prireditev, posebno pa proslave SOletnice obmej* nega sokolskega društva v Žireh. — Zupno načelništvo. Uprava Sokola Vič vabi svoje članstvom naraščaj, da se jutri udeleži v polnem §te« vilu nastopa in otvoritve letnega telovadišča bratske sokolske čete na Laverei. Zbor članstva in naraščaja v kroju ob 13. na vrtu sokolskega doma, odkoder to skupen odhod na glavni kolodvor. Člani ln naraščaj-niki ki imajo kolesa, naj se udeleže nastos pa s kolesi. Pokažimo v nedeljo s svojo veliko udeležbo, da cenimo delo marljive sokolske čete na Larverei. Sokol v DoL Toplicah je imel v nedeljo 7. t m javen telovadni nastop. Udeležba sosednih društev je bila prav častna Zaradi dežja se je sicer telovadba za eno uro zakasnila in so telovadci morali telovaditi na mokrih in blatnih tleh. Po pozdravu državni zastavi m petju »Pesmi sokolskih legij« se je pričela telovadba Kot prva je nastopila deca domačega društva ter prav dobro izvedla svoje vaje. Za njimi j« starejša deca domačega in sosednih društev istotako pokazala, da z uspehom obiskuje telovadnico, kjer črpa pravo sokolsko vzgojo in se navdušuje za večno lepe sokolske ideale. Nato so nastopili člani in članice, med katerimi je bilo 12 članov domačega društva, kar je lepo število za razmere, v katerih deluje domači Sokol. Tudi te vaje so böe dobro in skladno izvedena. Kot zadnji je nastopil s prostimi vajami raščaj s praškimi vajami, ki je kakor vedno tudi zdaj častno rešil svojo nalogo. Med tem pa so telovadci pripravili orodje za orodno telovadbo. Nastopili sta dve vrsti menjaje se na drogu in bradlji, in sicer domači in bratje iz Novega mesta. Domači telovadci, 7 po številu, so letos po več letih spet nastopili na orodju. So to fantje, katerih večina ves teden naporno dela v gozdu ali na polju, a vendar še pridejo zvečer v telovadnico, da zadoste svojemu sokolskemu ponosu. Njih nastop je bil prav lep. Občinstvo je vse točke nagradilo z navdušenim ploskanjem Po končani telovadbi so prikorakali na telovadišče spet vsi oddelki z domačima praporoma na čelu k snemanju državne zastave. S petjem pesmi »Hej Slovani«, ki jo je pelo tud! navzočno občinstvo, se je oficielni del lepe prireditve zaključil. Po telovadbi se je razvila pred Sokolskim domom prav lepa zabava, ki jo je poživilo plesno rajanje mladine. Celotna prireditev je pokazala, da društvo živi prav krepko življenje, da pridobiva vedno več prijateljev in da nasprotovanje nekih ljudi nimi uspeha. Sokolsko slavje na Laverei. V nedeljo k4. t. m. otvori sokolska četa Lavrica svoje novo letno telovadišče, ki so ga zgradili požrtvovalni člani s prostovoljnim večernim delom. Dolge mesece so se zbirali navdušeni bratje na telovadišču ter delali in gradili, tako da j* vse skrbno pripravljeno, za sprejem dragih gostov. Četa priredi tudi svoj javni telovadni nastop, za katerega se bratje Sokoli z veseljem pripravljajo, da bodo v endeljo pokazali sadove svojega truda. Gotovo je naša prireditev v primeri s prireditvami velikih društev majhna, vendar zasluži vso pozornost, saj je naša četa ena naj-agilnejših v naši župi. V naših prerojenih vrstah se zbira z veseljem mladina navdušena za ideje velikega TyrSa in Ftig-nerja, Ta mladina, ki je sokolska in jugoslovanska, gradi novo boljšo bodočnost Jugoslaviji. Prosimo vso nacionalno javnost, da nas ta dan v čim večiem Številu poeeti, da nam pripomore v nadaljnem so-kolskem delu. Nastop bo ob 15. Po nastopu zabava. Sodelovala bo vojaška godba. Zveze z vlaki ln avtobusi ugodne. Računajoč na bratski odziv kličemo; Zdravo! Sok. četa Lavrica. Sokol Blejska Dobrava obvešča občinstvo, da je za 14. t. m. najavljena ,avna tombola preložena na 21. t m. V primeru slabega vremena pa bo 28. t. m. Sokol Rajhenburg priredi 21. t. m. letni javni nastop. Po pripravah v društvu kakor tudi do zanimanju br. edinic je pričakovati ta dan v Rajhenburgu živahnega vrvenja. Pozivamo br. edinice, da nas obiščejo v čim večjem številu, da še bolj podprejo našo postojanko in da bomo čim do-stojneje manifestirali za sokolsko idejo. Začetek nastopa ob 15. Zveza vlakov na obe strani nadvse ugečna. Na vesexo svidenja 21. t. m. v Rajhenburgu! Primer strašne revščine . Zagorje, 12. avgusta. V Sklendrovski grapi v gozdu je majhna lesena baraka, v kateri živi bedno življenje 7članska družina brezposelnega in bolnega delavca Franceta Ključevška. Dokler soapnenice obratovale, je imel Ključevšek stalni zaslužek. Ko je bil obrat skrčen, je Ključevšek zbolel in v njegovo bedno domovanje se je polagoma vselila lakota. Brez stalnega zaslužka in bolan ni mogel niti toliko zaslužiti, da bi bila družina vsaj enkrat na dan deležna bornega kosila. Tudi priložnostni zaslužki so izostali, bolezen se je poslabšala in tako je zdaj vsa družina navezana samo še na pomoč dobrosrčnih ljudi. Zena hodi od hiše do hiše in prosi za kruh. Reveži spadajo pod občinsko upravo St. Jurja pod Kumom, ki pa na vse prošnje odgovarja, da nima nobenih sredstev za olajšanje bede. Te dni je obupana žena in mati spet po Zagorju prosila za miloščino vsaj za košček kruha za lačne otroke. Zena je popolnoma izčrpana in seveda tudi vsa obupana. Za moža dobi brezplačno samo zdravila v Radečah, ki pa ne morejo pomagati, ker je mož zaradi pomanjkanja potrebne hrane že tako oslabel, da bo prej ali slej izhiral. Revni ženi in materi dajo tudi reveži kos kruha, ki si ga pritrgajo od ust in je razumljivo, da se vsi vprašujejo, kaj je z našim toliko hvalisanim socialnim skrbstvom Posebej še vprašujejo, kaj je z bednostnim fondom, h kateremu prispevajo in kam gre njegov denar. Nesrečna družina bolnega brezposelnega delavca Franceta Ključevška ima pet otrok od 1 do 9 let starosti in je sramota, da ta družina gine od lakote v razdrapani bajti, ko toliko ljudi niti ne ve, kako bi razmetali denar. Za pošteno delavsko ženo je beračenje težka stvar in, da bi ji pomagali, pišemo o tem kričečem primeru bede, da bi se našel kdo, ki bi nesrečni družini priskočil na pomoč. Angleški obrambni načrti Iz zadnjih poročil o angleških pripravah za obrambo v bodoči vojni je razvidno, da je Anglija storila že mnogo potrebnih ukrepov v tej smeri. Nastavila je pol milijona mož, ki so temeljito izvežbani za obrambo pri zračnih napadih, pripravila je podzemska zaklonišča za poldrug milijon oseb, v svojih skladiščih ima 32 milijonov vreč peska za obrambo pred napadi iz zraka. Do konca leta bo preustrojeno celokupno angleško gasilstvo, ki dobi popolnoma nove tehnične pripomočke. Doslej je bilo razdeljenih med ljudi v s vrhe vežbanja 300 tisoč plinskih mask. Ranjence z letalskimi bombami bodo zdravili v posebnih lazaretih izven Londona. Univerzitetni poslopji v Oxfordu in Cam-bridgeu bodo v slučaju vojne pretvorili v bolnišnice. Pripravljeno je tudi vse, da se preprečijo napadi na londonska javna poslopja. Parlament in lordska zbornica se bosta sestajala v zakloniščih pod Westmin-stersko katedralo. Prvič v zgodovini angleškega parlamentarizma bodo zborovali poslanci in lordi v enem in istem prostoru. CASI SE IZPREMJNJAX) NaSminkana gospodična: Nekdaj sem zardevala jaz, č* me >r kdo poljubil, adaj U Iz življenja na deželi Iz Ptuja j— Ceste« deb r ptujskem okraju. Ta-kajšnfi banovinski oeetm odbor v lastni re* žijd prelaga nepregledni ovinek na cesta Ptuj — Zavrč. zaradi katerega se je že zgodilo mnogo večjih in manjših prometnih nesreč. Za to delo je določenih 45.000 din. čez Pol-skavo pa se gradi nov betonski most, za katerega bodo znašali stroški 600.000 dm. To delo ie prevzelo gradbeno podjetje Svetina iz Ljubljane. S tem v zvezi se to tudi odpravil oster ovinek, ki povzroča nepreglednost ceste. j— Zvočni kino Ptuj. Drevi ob 20. m jutri ob Vi 19. in % 21. film »Ženski raj«. Pred predstavo se predvaja Alfa tednik in kulturni film o naši državi ★ RIBNICA. Izven naše redne sezone bomo predvajali danes ob 20., jutri v nedeljo in na praznik v ponedeljek obakrat ob 15.15 in 20. uri krasno filmsko delo »Kirch-feldsld župnik«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Pri tej priliki sporočamo vsem obiskovalcem kina, da pričnemo redno filmsko sezono 3. septembra. SREDIŠČE. Ponovitev »Desetega bratac na Gradišča na prostem bo v nedeljo 14. t. m. ob 15. Ormožani in Ptujčani imajo do Sres dišča dobre železniške zveze. R A^Tl O Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče tn film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva oL 5. Sobota, 13. avgusta Ljubljana 12: Pisan spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20 Plošče, — 18: Za delepust igra radijski orkester. — 18.40: O socialnem skrbstvu (ga. Zlata Pirnatova). — 19: Napovedi, poročila. — 19 30 :Nac. ura: živinoreja v Jugoslaviji. — 19.50: Pregled sporeda. —. 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Slovenski humor ob rojstvu Jugoslavije. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Nedelja 14. avgusta Ljubljana 8: Koncert na flavti s klavirjem (g. F. Bernard in prof. M. Lipovšek). — 9.15: Prenos iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. V. Fajdiga). — 10: Napovedi, poročila. — 10.30: Prenos prome-nadnega koncerta iz Rogaške Slatine. —< 12: Tamburaški septet. — 13: Napovedi. —« 13.20: Radijski orkester. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. —• 17.30: Pevski koncert g. R. Petrovčiča, pri klavirju prof. M. Lipovšek. vmes harmonika — g. R. Pilih. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30:Nac. ura: Položaj sodobnega pisatelja. — 19.50: Lahka glasba Radijskega orkestra. — 20.30: Promenadni koncert iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 16.45: Zabavni spored. — 18.15: Plošče. — 20: Mešan glasbeni program. —« 22.20: Plesna muzika. — Zagreb 20: Klavirski koncert. — 20.30: Recitacije. — 20.45: Koncert orkestra in solistov. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.20: Pester spored. — 20.10: Večer lahke glasbe. — 20.55: Ja-načkova baletna muzika. — 22.25: Plošče. — 22.35: Plesi. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 19: Orkester, pevci in plošče. — 20.55: Odlomki iz operet. — 21.55: Lahka in plesna muzika — Dunaj 9.30: Sodobna klavirska muzika. — 11: Kmečka nedelja. — 12: Opoldanski koncert. _ 15.30: Skladbe za flavto — 16: Lahka glasba. — 17: Cerkveni koncert. — 18.50; Kmečke godbe. — 20 10: Orkestralni in pevski koncert. — 23: Lahka godba in ples. _ 24; Nočni koncert. — Berlin 20: Lahka glasba — 24: Kakor Dunaj. —-München 19: Mozartova opera »Figarova svatba« iz Salzburga. — 22.30: Lahka godba. — Stuttgart 20.10- Zvočna skicir-ka. — 22.30; Lahka godba in ples. —• 24: Nočni koncert. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. ILICA 15. obvešča neobvezno: V V. razredu, 86. kola državne razredne loterije so bili dne 12. avgusta izžrebani naslednji dobitki: Din 80.000 št. 79109, Din 60.000 št. 16733, Din 50.000 št. 86727, 90068, Din 30.000 št. 7572, 47819, 60641, 89682, Din 25.000 št. 67582, 83060, Din 20.000 št. 11688, 82188, Din 15.000 št. 25346, 36548, 43849, 69371, Din 12.000 št. 23208, 47565, 54859, 69754, PO DIN 10.000.— št. 3768, 4153, 25208, 43080, 65296, 72097, 84699, 92329, PO DIN 8.000.— št. 9686, 17656, 17680, 20921, 29834, 37641, 39306, 42041, 51969, 64883, 76531, 83309, 99435, PO DIN 6.000.— Št. 11237, 11898, 20408, 28588, 29571, 36713, 48102, 59256, 69057, 70585, 72457, 81015, 81601, 89120, PO DIN 5.000.— it. 7730, 8654, 10811, 18159, 18992, 24479, 25579, 28374, 20476, 37094, 38231, 40309, 44934, 45132, 51706, 61044, 62103, 64788, 65781, 67182, 67832, 68127, 70874, 84604, 89766, 92800, 94912, 98027. PO DIN 3.000.— Št. 2147, 4817, 8310, 9203, 9563, 10915, 12142, 16534, 18973, 19549, 20852, 28063, 31757, 35671, 36055, 37693, 44377, 47716, 48841, 54063, 56089, 56609, 66731, 66781, 68788, 71446, 75586, 76557, 83349, 99723, 99727. Rasen tega je Mio izžrebanih še 2.300 dobitkov à Din 1.000.—. popotno uradno Usto dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo. ÜB *« Ä V a* Na meji Rusije hi Mandžttkua Japonski vojaški oddelki napadajo hribovje pri čangkufenga Nova materija Sedem oblik leda — Bismut v Štirih podobah Raziskave o učinku visokih tlakov na kes nrične in fizikalne lastnosti snovi so raz« merama mlade. Ni namreč še dolgo, kar imamo pripomočke za proizvajanje zelo visokih tlakov v rokah. Že sedaj pa je skoraj neverjetno, kakšne spremembe kažejo dobro nam znane snovi, kakor voda in fosfor, pod vplivom poskusnih visokih pritiskov. Tališče in vrelišče snovi se pod tem vpli« vom spremenita proti vsem doslej znanim zakonom. Spreminjajo pa se tudi druge lastnosti im včasih se dogodi, da otdrže snovi te nove lastnosti trajno, v laboratorijih so pridelali tako rekoč novo materijo. Kot enota pritiska velja, kakor znano >1 atmosfera«. 1 atm, in ta predstavlja ''eio 1,033 gr na kvadratni centimeter. Toliko »tehta« naše normalno ozračje. Ta pritisk, ki se z višino zmanjša in ki vodi potem tndi do različnih bioloških abnormalnosti in celo okvar, je pa zelo majhen v primeri s pritiskom, ki ga morajo prestajati snovi «a pr. 200 m pod zemeljsko površino. In še večji je pritisk recimo na soncu. Znane snovi dobe pod visokim tlakom in temperaturo popolnoma novo zunanjost, ravnajo se tudi drugače, nego smo navaje« ni. Splosn-o pravilo pravi, da pritisk povečuje temperaturo in da se telesa v njem raztezajo. Pri nekih snoveh, kakor pri vodi.. pe pritisk temperaturo zmanjšuje. Tako je tudi z bizmutom in galijem. Ti d'e prvini s talitvijo zmanjšata svojo prostornino, kakor sladoled, ki se topi. Z novimi tlačnimi postopki je mogoče tališče nekih teles zvišati zelo znatno. Tekos ča kovina, kakršna je na pr. živo srebro, ■postane pod pritiskom 26.000 atm trda. in 6'cer ob temperaturi vrele v^de. Tudi voda kaže nenavadne lastnosti. Do pritiska 2200 atm se njena temperatura niža. Lei se pri tem tako krči, da zavzema manj prostora neso prvotna količina vode. Najbolj nena« vadno pa je to. da dobe vodni molekuli popolnoma novo kristalizacijsko obliko. S takšnim pritiskom smo vodo tako rekoč spremenili, dobili smo novo obliko vode. To raznolikost zunanjosti in vedenja istih snovi imenujemo polimorfizem in je pomembna lastnost mnogih snovi, ki se pokaže pri takšnih poskusih. Z različnimi tlaki sio izdelali nič manj nego sedem različnih oblik ledu. Najnovejša oblika ledu se pod pritiskom 40 atm topi šele pri temperaturi navadnega varjenja. Pod tem visokim pritiskom se vede voda torej kakor kakšna kovina. Prof. Bridigeman s Harvardovega vseučilišča je odkril, da se talilni temperaturi bizmuta in galija pri 25.000 oziroma 13.000 atm pTav tako zvišata. Raziskal je v to smer kakšnih sto anovi in nekatere med njimi so pokazale polimorfizem. Bizmut ima po dosedanjih raziskavah štiri, galij pa tri »eksistenčne oblike«. Važno je to, da sledijo iz tega določene tehnične možnosti. Ce doti večina pod vi« sokim pritiskom spremenjenih snovi v nor« malnem pritisku prvotne lastnosti, so namreč nekatere med njimi, ki svojo spremenjeno obliko trajno obdrže. Z njimi ee dogajajo prave »metamorfoze«. To je pa za razne uporabe zelo važno. Tako je beli fos« for sam na sebi kemično tako nestalen, da se more vneti celo na zraku. Po visokem pritisku in visoki temperaturi pa postane črni fosfor in ta ni vnetljiv in je tudi dober prevodnik elektrike, med tem ko je biLi ista snov v beli obliki pred visokim pritiskom izolirajoča. Takšne stvari se dado pogostoma dobro izkoristiti in kakor vidimo, pripravlja znanost vedno nove čudeže. Vojaške vaje vsepovsod Ha Angleškem, v Italiji in v Franciji Te dni zaključeni manevri angleških letalskih oddelkov so dokazali, da se Londonu v primeri napadov iz zraka ni bati sovražnika, ker je dobro poskrbljeno za zaščito. Zdaj se Angleži pripravljajo na vojaške vaje suhozemne vojske. Te vaje bodo v jugozapadnem delu Anglije, kjer bodo igrali posebno vlogo motorizirani oddelki. Namen teh manevrov je, določiti praktično možnost za zaposlitev čim večjega števila tankov na bojišču. Manevrom bo prisostvoval tudi vojni minister Hore-Be-lisha. Pri velikih vojaških vajah italijanske vojske v pasu pri Tagliacozzi sodeluje 1380 častnikov, 22 tisoč vojakov in 450 topov. Na vaje sta prišla tudi italijanski kralj in Mussolini. Te dni so se začeli na Savojskem v Franciji manevri francoske vojske. Posebnost teh vaj je, da sodeluje pri njih prva afriška divizija francoske kolonialne vojske. Manevrom prisostvuje šef. gen. štaba Ga-melin, na koncu se jih bo udeležil tudi prezident republise g. Albert Lebrun, ki bo Beli medved ÜEH grabil gledalca Z udarci palice po nosu so zverini iztrgali žrtev V zoološkem vrtu v Vinoennesu pri Parizu se je zgodila težka nesreča. Okrog jame s severnimi medvedi, ki je s širokim jarkom ločena od publike, se je nabralo mnogo obiskovalcev, ki so z zanimanjem opazovali plavalne umetni je polarnih živali. Eden izmed medvedov, ki niso pazili nanj, pa je nenadno planil pokonci in zagrabil s kremplji nekega Obiskovalca za roko, ki je visela nazdol. Z vso svojo silo je skušala žival nesrečneža potegniti v jarek in tudi ostali medvedi so se vznemirili. Na nesrečnikove krike «o prihiteli drugi gledalci, pet mož je moralo zastaviti vse svoje sile, da ga ni zverina potegnila v globino, kjer bi ga bilo takoj konec. Eden izmed obiskovalcev je bil toliko priseben, da je medveda udaril nekolikokrat s palico po nosu, na kar je žival izpustila rok». Moža so odpeljali ▼ bolnišnico, roka pa je bila tako razmesarjena, da so jo morali takoj odrezati. Bwkryertpe^ opažale jo medveda, bi Je maio jwqj nagadei čkmj&a v ta namen prekinil svoj sedanji dopust v bližini Grenobla. Naloga manevrov je, pokazati izvedbo napada na »sovražne postojanke« v višini 2645 m. Praktično bodo tudi preizkusili obrambo obmejnega področja. Skrivnosti „Rdeče knjige" Varnostna služba brez metode in sistema T Parizu je urad za državna potovanja. katerega služba je odgovorna za varnost kraljevskih gostov na vsem oeemlju Francije razen t Parizu, kjer je ta skrb jntkžana polloij®ki prefekturi. Orta »Rdeča knjiga* vsebuje navodila, ki so jBi dala razna ministrstva za varnost državnih gostov. Ne gre pa «amo za dr-2avna potovanja, temveč tudi za incognito potovanja tujih vladarjev, državnikov ln politikov, ki mora z njihovim obiskom dežela zelo pogosto računati. Pri tej varnostni službi ni v splošnem, kakor je povedal neki inšpektor zgoraj omenjenega, urada nekemu sodelavcu »Pa-ns-Scšr«, nobene trdne metode in sistema. Služba se prilagodi vsakemu primeru posebe in urad ima specialiste, ki so Izšolam za vse primere. Tako se je stvo-r3o neko posebno moštvo varnostne službe, katerega posamezniki ne poznajo samo zahtev svojega poklica temeljito, temveč so izkušeni tudi glede raznih družabnih področij. Ti možje vedo, kdaj se lahko pojavijo v žaketu, kdaj v smokingu in kdaj v fraku. Obvladajo prav tako v poštev prihajajoči jezik, kakor se spoznajo tudi v športnem področju i. t. d. Ta ščiti švedskega kralja, kadar biva v Južni Franciji, drugi ae briga za potovanja kakšnega angleškega zunanjega ministra, tretji skrbi za mir vojvode Windsorskega i. t. d. Ti možje morajo poznati prav dobro posebnosti svojih varovancev. Inšpektor, ki čuva švedskega kralja, ve n. pr. prav dobro za njegovo strast do brzine in ker ga mora stalno skrbeti, da se mu bo na vijugastih cestah ob južni obali zgodila kakšna avtomobilska nesreča, vozi v avtu, s katerim sledi kraljevemu avtu, vse s seboj, kar je potrebno za prvo pomoč. Inšpektor, ki je prkleljen (tankemu kralju, pa zasleduje spet zelo pozorno liste in filmske kritike^ da bi mogel visokemu gostu pripuPuiStS najboljše večerne prireditve. Prav tako straži jo posebni uradniki indijske maba-radže, ki si polagajo v odličnih pariških hotelih bodalo v biadino, preden ležejo spat, visoke dostojanstvenike, Id imajo posebno nagnjenje do ne popolnoma ne« oporečnih kabaretov. prince, ki iščejo dogodtvflfrh». Njih žepi se polnijo s spominki najrasfič, nejše vrste, zlasti s cigaretnimi Škatlami, ki jim jih darujejo hvaležni -cazovao» Resnično ali hlinjeno prijateljstvo t StaBn tat Vorošilov se pomenkujeta. Navidez sta se prijatelja, v resnici je baje drugače šimpanzi v kinematografu Opice kažejo zanimanje za gotove filme Tajtrak londonske zoološke družbe Huxley dela ta čas zanimive poskuse z živailmi. Vodstvo londonskega zooi mu je za te poskuse rado dalo na razpolago živali. Tako je Huxley povedel v neki kinematograf dva. šinrpanza. Jaekieja in Petra. Ogledala naj M s» vrsto kratkih filmov. Plrvi ffhn, ki je kazal samo ljudi in mrtve predmete opic ni zanimaL Prav vidno sta ee dolgočasili, zapustili sta sedež, pa sta začeli telovaditi, postavljali sta se na glavo in ju ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi iKvzorno sledili filmu. Drugače pa je bilo, k® ee je pojavil Huxley sam v filmu. šimpanza sta v trenutku spoznala svoje« ga gospoda 'n sta se zela začudila, da more istočasno sedeti poleg njiju ln stopati živ po filmskem platnu. Pravo doživetje pa je bil za opici film »Človek in opica«. V tem filmu so nastopale vse mogoče vrste opic. od najmanjših do goril. Peter in Jackie sta postala tu najpozor-aejša gledalca, Peter se je v stolu naslorU naprej in odpiral oči kakor otrok, ki sledi z veselim začudenjem gledališki 'gri. Ko je potem zaigrala godba in spremi iala ples neke opice, sta se Jackie in Peter zibala v taktu glasbe in kazala voljo, da bi sama plesala. Zanimive poskuse še nadaljujejo. Umivanje glave Prepogosto umivanje glave ni priporočljivo So mnoge ženske, ki trdijo, da so videti strašne, če si ne umijejo glave vsaka dva, tri dni. Umivanje glave je dandanes res udobno. V desetih do petnajstih minutah je zavoljo dobrih možnosti za osušitev v9a procedura končana. In nedvomno so videti komaj umiti lasje rahli in dišeči. S stališča zdravega razvoja las in kože na glavi pa je treba prepogosto umivanje glave odkloniti. Mnogo obolenj lasnih korenin gre na račun prepogostega in nesmotrnega umivanja. Pri normalni rasti las naj si moški umijejo glavo kvečjemu dvakrat rta teden, ženske pa kvečjemu vsakih deset dni. Če je koža na glavi občutljiva, morajo biti presledki še večji. Premočna zamastitev, ki moti tudi obliko frizure, je videti nedvomno grda, toda moti se, kdor misli, da more to zlo odpraviti na ta način, da si takoj umije glavo, čim dobijo lasje znani mastni sijaj. Čim češče izpiramo mast, tem bolj dražimo žleze, ki mast izločujejo. Uspeh je torej baš nasproten tistemu, ki bi ga hoteli imeti. Suhe lase si po umitju od časa do časa previdno namažemo z nepokvarjenim olivnim ali mandljevim oljem, mastne lase pa obravnavamo isto tako previdno z lasno vodo, ki vsebuje alkohol. Ko si lase osušimo, moramo paziti na to, da jih ne osušimo tako, da postanejo krhki. Severna stena Picka Walker premagana Iz Milana poročajo, da so trije mladi italijanski alpinisti srečno preplezali severno steno Picka Walker v provinci Aosta. Dosedanji poskusi, da bi preplezali steno, so stali življenje 20 oseb. ci. Najbolj zanimivo je to, da kažejo mnogi teh vladarjev in dostojanstvenikov pravo nagnjenost in tako rt koč zvestobo do s v o j;i h varovateljev. Tako se posebno vojvoda Windsorski noče ločiti od svojega inšpektorja, ki ga inenuje svojega »francoskega prijatelja«. Ciani urada za državna potovanja, ki imajo te posebne službe, morajo biti zelo požrtvovalni, öe so poedinosti njihovih nalog včasih zabavne, preži za njimi vendarle vedno nevarnost. Ta nevarnost se tiče tudi njih. Sami ne govore 0 tem, pač pa tu in tam njihovi varovanci. Tako je dejal bolgarski kralj nekega dne med vožnio s sirru plonskim ekspresom svojemu spremljevalcu: »Zakaj ste si izbrali ta poklic? Pri meni je stvar drugačna; že ob svojem rojstvu Sem bil obaojen na smrt. Moja tajna služba mi nikoli ne da potovati, ne da bi mi izročil zavitka, s katerega vsebino se moram seznaniti takoj po odhodu vlaka in od katerega se ne smem nikoli ločiti. Vidite, tu je ... « Pri teh bes:dah je kralj vzel zavitek iz svojega žepa, inšpektor ga je odprl in je v svoje presenečenje ugotovil, da je v njem kakšnih desc t fotografij raznih mož. »Da.« je menil kralj, s>vsak izmed teh mož je prisegel, da ne bom umrl v svoji postelji. Da bi jih mogel spozna« ti, če bi imel sploh časa za to, moram njih poteze proučevati takoj po odhodu vlaka in vsak večer. Tako so mi te poteze bolj znane nego obrazi mojih najboljših prijateljev.,. « Sestanek dveh maršalov k, . Maršal italijanskega letalstva Italo Balbo (na levi) je te dni prispel z letalom v Berlin, kjer se je sestal z maršalom nemške vojske, pruskim min. predsednikom Göringoin (na desni) Smrt na Matterhornu V prvi polovici tega tedna sta se ponesrečila dva mlada hribolazca pri poskusu, da bi dosegla vrh Matterhorna. Eden izmed turistov je bil Američan, drugi je bil iz Basla. Padla sta 70 m globoko. Američan je obležal takoj mrtev, Švicarja so našii še živega. Nova albanska himna Albanska vlada je naročila novo državno himno po albanskih motivih. Naročilo za kompozicijo skladbe je dobila Glasbena akademija v Rimu. Dr. Eckener 70 letnik Dr. Hugo Eckener, znani nemški navigator Zeppelinovih tvornic v Friedrichs-hafnu, je te dni praznoval 70 letnico svojega rojstva. ANEKDOTA Molčeči ameriški državni predsednik Coolidge je govorjenje označil nekoč za »zadnje pribežališče«. Ena izmed manj znanih, toda zanj zelo značilnih anekdot je naslednja: Neki opozicionalni govornik je nekoč ▼ kongresu imel dolg govor, v katerem je vsak stavek začenjal z besedami: »AH je vlada ukrenila ? ... Tako je šlo kakšni dve uri. Ko je končal, se je Coolidge dvignil in dejal samo; »Ni!« VSAK DAN ENA Modni risar išče novih idej za ženske klobuke .-m .(»Rie et Rae«); M al tur nI pregled Milan Rakič »Srpski književni glasnik« j« najnovejšo •dvojno številko posvetil spominu pred te» •dni umrlega pesnika Milana Rakiča. Ra-k'cev zvezek revije, ki sama odlično zastopa tradicijo R.ikičave generacije in jo združuje 6 stremljenji novih rodov, je svetel dokument pietete do enega izmed vodilnih pesnikov vsesa slovanskega juga. Obenem ne zvezek obilen vir gradiva o tem tankočutnem pesniku in nič manj finem človes ku, čigar smrt je v tej kričavi doti in sre< di njenih burnih senzacij ostala vse premalo opažena. Milan Rakič je zapustil za 6eboj prav za prav eno samo knjigo poezij. Ta knjiga predstavlja pesniški sad celega življenja in Tirai pečat polne osebnosti. V zadnjih desetletjih je pesnik dostavil svojemu še pred svetovno vojno dozorelemu delu zgolj nekoliko pesmi, ki niso v ničemer spremenile značilnih potez njegovega umetniškega ob_ lifia. V spominskem zvezku »Srpskega književnega glasnika« sta izšli dve njegovi poslednji pesmi, ena iz leta 1938, druga iz leta 1937. Obe označuje isti Rakičev tanki posluh za ritem verza, ista formalna umets nost, ki je dala vsej Rakičevi poeziyi zna* čaj pesniSko-arhitektonskih mojstrovin. In najsi je na parnassistično dovršeni stavbi njegove poezije na zunaj nekaj hladnega kakor na mnogih katedralah, vendar biva v njih duh noblese, junaštva, odpovedi, premagovanja in stoicizma. Milan Rakič je bil v predkumanovski Srbiji pesnik nacionalnih idealov, kosovskih vizij, hrepenenja po ma-■na*tirih srednjeveške Srbija. Za razliko od nekaterih vrstnikov ki so posnemali francosko simbolistične pesnike, je Rakič s evo« (jim klenim enajstercem. s svojo fino izpis Meno dikcijo, s svojimi značilnimi metaforami ki so nadaljevale in dognale do stilne popolnosti pesniški izraz Vojislava Ili-^a. hodil po domačih brazdah, čeprav je bil vedno in je ostal vse do smrti najzve_ stejši konsument francoskih duhovnih dos brin. Vsa Rakičeva jx>ez.ija ima od začetka do konca pečit iste individualnosti in kaže v vseh svotfih plasteh enako vzdržnost, nobleso in stremljenje po nečem visokem Ln nads osebnem. Čustveno je podpluta z rahlo, toda očitno melanhoISx). ki pa ni — kakor meni Dragutin Proha-ka — sorodna Kranj-Čevičevi, zakaj Kranjčevič je bil kot pesnik pesimist, se pravi, pesnik, ki razumsko pri« ha,ja do mračnih tonov svotie poezije. Tak pesnik življenje idejno razglablja in dobiva strah pred njegovimi brezni in temina* mi. Rakičeva melanholija je bila tista plemenita otožnost. ki leži na dnu slehernem globljega doživljanja življenjske stvarnosti in ki nenehno dobiva nekak bled sija® od sanjskega sveta, kakor zapadne gore od po« zne večerne zarje. Milan Rakič je bil ,po duhu pasatist. t. j. človek, ki se najrajši ozira v preteklost in ki nenehno čuti nad seboj silno oblast minljivosti. Odtod del tis ste otožnosfci. s katero so podpluti njegovi verzi, najsi je sicer veljal v očeh svojega pokolenja za pesnika nacionalnega optimi, zma in oevoboditeljskih idealov. Poezije Milana Rakiča (najlepše oprem« ljena izdaja 'je izšla pri zagrebški »Novi Evropi«), so ena tistih knjig, h katerim se mislec in čuteč človek vrača vedno znova, ne da bi se mu bilo treba aagovarjati pred duhom sedanjega časa, ki je tako malo naklonjen čitanju poezije. Take so nemara zato, ker se Rakič ni nikakor oziral na predpise in običaje kakršnekoli literarne mode in ker je hotel biti vsekdaT in ,pov6od zvest samemu sebi. Z druge strani je nemalo pripomoglo k trajni kvaliteti Rakičevih pesmi to, da je dobro poznal skrivnostno moč Goetliejevega načela omejevanja in ni nikdar potratno zapravljal svojih stvarjal-nfh sil. Zato ije ustvaril malo, toda silehers na pesem mu je res dozorela in na vsaki je opazna njena doživljenost. Rakič je imel o poslanstvu poezije visoko mnenje, in samo pesniki, ki oblikujejo verze z največjo resnostjo in z veo umetniško odgovornostjo, smejo upatii, da so svoj talent dobro nalos žili. Mimo tega je bil Milan Rakič po vseh pričevanjih tudd osebno zelo fin, globoko izobražen, v pravem pomenu besede eliten človek. Pietetno urejeni Rakičev zvezek »Srpske. ga književnega glasnika« prinaša poleg dveh postumnih pesmi vzorno spisano študijo Pere Slljepčevica o Raikičevi poeziji, dalje dve pesmi, ki jih je Jovan Dučič po« svetil svojemu tovarišu ,pri Muzah in v po_ klicu, pa članke Sime Panduroviča, Vase Milica, Milana Begoviča, K. Atanasijeviča, M. M. Pešiča, Siniše Kordiča, Vlad. Nazo* ra, A. Arnautoviča, Miloša Gjoriča, M. Velj-koviča, B. Jevtióa, Nike Bartulovióa. J. M. •Tovanoviča. B. Markoviča in drugih. Vmes so Rakičevenvu spominu posvečeni prispevki .VI. Stanimiroviča, B. Kovačeviča, Bože Lovriča in Milana Vukasoviča. Množica imen — toda za vsakim stoji po svoje zas nimiv sestavek, vsi sestavki so prežeti s toploto in spoštovanjem in večina njih odpira nove poglede na Milana Rakiča kot pesnika in kot človeka. Zanimive so tudi ilustracije. Tako je bil šele s tem zvezkom "Srpskega književnega glasnika« zemeljski odhod Milana Rakiča počaščen v obliki, ki ustreza kvalitetam njegove poezije in njes gove osebnosti. — o. Med revijami „Tehnika In gospodarstvo" Že četrto leto izhaja v Ljubljani časopis »Tehnika in gospodarstvo«. Zlasti v zadnjem času, ko je postal glasilo Socialnoekonomskega instituta, se ta obzornik naših tehnikov razvija v revijo nemalega pomena. Programatska stremljenja časopisa »Tehnika in gospodarstvo« je uredništvo najbolje označilo v uvodu prve letošnje številke, ko je zapisalo, da hoče postavljati »ekonomsko teorijo in tehnično znanje v službo stremljenj, ki teže za izboljšanjem življenjskega nivoja našega ljudstva«. Tu čitamo nadalje: »Opisne študije niso bile nikdar same sebi namen, temveč le sredstvo: 7, njimi smo hoteli seznanjati javnost z gospodarskimi in socialno političnimi dejstvi. ki nas obdajajo. Izhajajoč iz te lealne podlage pa smo skušali utirati pota za gospodarski napredek, ki nam je v zvezi z naso neugodno gospodarsko stvarnostjo toliko potreben.« V dosedanjih letošnjih številkah je izšla vrsta prispevkov, ki so vredni pozornosti. Tako je zanimiv že članek o Socialno ekonomskem institutu, njegovih smotrih. nalogah in sodelavcih, kakor tudi študijski in delovni načrt tega instituta. Gre za znanstveno zasnovano in smotrno delo, ki je daleč od sleherne demagogije, ki pa vendarle utegne pokazati konkretne uspehe. Študijsko gradivo se tiče proučevanja prebivalstva, sredstev za proizvodnjo, potrošnje in potrošne moči, proizvodnje in službe. razdelitve narodnega dohodka i. dr. V konkretnem delovnem načrtu je zbiranje Studijskih pripomočkov, publicistično delo, organizacija študijskega dela, anketa o rodbinskih gospodarstvih, proučevanje možnosti povečanja donosov našega poljedelstva, obnova naših naselij, proučitev davčne obremenitve našega prebivalstva in obratov, Študije gospodarskih bilanc itd. Z ustanovitvijo Socialno-ekonomakega instituta so potemtakem dobile naše znastvene naprave novega sodelavca, ki je tem važnejši, ker se na tehnično-ekonomski podlagi bavi z mnogimi prevažnimi pogoji našega napredka. Kako pereča in praktično pomembna vprašanja obravnavajo odlični strokovni sodelavci »Tehnike in gospodarstva«, pričaj pregled nadaljnjih važnejših člankov. Tako se univ. prof. dr. R. Gosar oglaša k vprašanju o izboljšanju življenjskih razmer podeželskega prebivalstva. Filip Uratnik razglablja problem naraščanja našega prebivalstva ter njegovih socialnih in gospodarskih posledic, dr. Jože Lavrič in inž. Pire pišeta o našem agrarnem problemu, univ. prof. dr. inž. A. Kràl o aktualnih problemih naselja, dr. Stojan Bajič o socialno ekonomskem institutu in delovnem pravu, univ. prof. dr. A. Melik obravnava razmerje med zemljiškimi kulturnimi kategorijami v Jugoslaviji, univ. prof. inž.. Iv. Vurnik razpravlja o načrtu za celotno ureditev dravske banovine, dr. inž.Črtomir Nagode je prispeval članek k proučevanju naših prometnih vprašanj, doc. dr. Dolar-Mantua-ni prikazuje vlogo petrografie v organizaciji našega gospodarskega napredka, inž. Teržan pa vlogo umetnih gnojil v borbi za povečanje donosnosti poljedelstva. Statistik Ivo Lah je prispeval daljšo razpravo »Slovenija v luči statistike OUZD-a v Ljubljani«, ki statistično prikazuje razvoj zaposlenosti delavstva, razvoj posameznih industrij in razvoj delavskih mezd. Doc. dr. Vladimir Murko je zastopan z razpravo »Potek likvidacije kmečkih dolgov in bo- doči položaj naših denarnih zavodov in njihovih vlagateljev«, dr. Ivo Pire obdeluje probleme asanacije podeželja, dr. A. Vogelnik prikazuje gospodarske indekse Jugoslavije in piše v posebnem članku o gibanju obsega jugosiov. zunanje trgovine. Daljša in po svojih izsledkih važna utegne biti razprava »Tehnične možnosti napredka kmetijske proizvodnje in njih ekonomske meje«, ki jo je spisal inž. Bogdan Pahor s sodelovanjem še nekaterih tehničnih strokovnjakov. Če še omenimo prispevke: dr. Jožeta Lavriča »Dirigiranje kmetijstva«, Filipa Uratnika »Štetje brezposelnih in njegove težkoče« ter v posebni prilogi razpravo dr. L. Dolar-Mantuani »Petrografska karakteristika našega gradbenega materiala«, nismo izčrpali vsebine treh zvezkov »Tehnike in gospodarstva«, marveč samo označili smer, v kateri se giblje. Že ta pregled kaže, kako na široko posegajo tehnične vede in uporabno naravoslovje v gospodarsko in socialno življenje naroda. Publicistično delovanje naših starejših in mlajših strokovnjakov v tej smeri omogoča tudi ostalemu izobraženstvu vpogled v skupne probleme tehnike in gospodarstva, organizacije in racionalizacije dela itd. Revija je zanimiva tudi kot dokaz, koliko se je razširila in poglobila slovenska strokovna publicistika in z druge strani kot dokaz blagodejnega vpliva, ki ga ima domača univerza na razvoj znanstvenega proučevanja problemov naše dežele in našega ljudstva ter smotrnega iskanja možnosti, da se ti problemi rešijo v smislu materialnega in duhovnega napredka našega naroda. Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji štes vilki astronomski članek »Zvezde živijo«, zanimivosti »Oči, ki niso oči« in »Ko petroleja ne ho več«, dr. Antona Debeljaka po « topisno kramljanje Skozi deželo medvedov«, začetek pripovedne proze Fra noe ta Boika »Študentka«, dr. Antona .Debeljaka primerjavo med Herderjevim leksikonom in novo Italijansko enciklopedijo in dr. Fr. Herica prispevek »Kijevski letopis in Mare_ tič«. številko zaključujejo rubrike »Iz filmskega sveta«. Tehnični obzornik«, Radio«. »Fotoamater«. »Filatelija«, »Iz praktične medicine«. »Praktične jiovote« in uganke. Z beograjskega knjižnega trga. Geza Kohn je izdal »Odabrane pripovedke« Jans ka Vesel i novica v izboru in z u vodom Ro_ židara Kovačeviča. — Pri Cvijanoviču je izšla knjiga Svetoliika M. Grebenca »Kroz istoriju Srbac. — Blagota Komerčič je spis sai »Zakon života u službi vaspitanja«. — Izšel je z literarno nagrado beograjske občine počaščeni roman Zore Gjorgijevié »Drugi dan, novi život, drugi ljudi. Dnevnik jednog invalida«. — Velibor Gligorič ie objavil spis »Domano-vič — Nušič. Rade Drainac je v progni seriji »Hipnos« izdal svoje »Osvrte«. __ TATINSKI PODANIKI Peter Veliki se je nekoč v senatu zelo razburil zaradi tatvin, ki so mu jih prijavili. — Pišite, je dejal svojemu kancelarju Jagusinskemu, da bo vsak, kdor bo ukradel vrednost le enega konopca, brez milosti obešen. Jagušinski se je namuzal: — Veličanstvo, ako želite, da bo carstvo brez podanikov, potem... Car se je nasmehnil in ostalo je vse pri starem. Iz Julijske krajine Priprave za Mussolinijev obisk v Trstu Poročati smo že o intenzivnih pripravah fašističnih organizacij in ustanov ter tržaških mestnih oblasti za Mussolinijev obisk. Ministrskemu predsedniku pripravljajo sprejem, kakršnega v Trstu ni bil deležen še noben državnik. Kakor -smo že omenili, je tržaška mestna občina določila kredit 6 milijonov lir za okrasitev mesta in razne svečanosti ob priliki obiska. Posamezne fašistične organizacije pa se vsaka na svoj način pripravljajo na ta obisk. Nekatere, kakor n. pr. fašistična ženska zveza skušajo strniti svoje vrste, da bi ob priliki obiska pri skupnem nastopu vseh edinic stranke lahko s številom svojih aktivnih članov mogle pokazati na svojo moč. Fašistične ženske organizacije, ki so po svoji številični moči v primerjavi z moškimi društvi in odseki ie precej zaostale, so v zadnjem času vobče znatno pospešile svojo akcijo za pridobitev novih članic. Nekaj uspehov so pri tem dosegle organizacije kmečkih žena. Sedaj je vodstvo tržaške zveze izrabilo priliko in priredilo sredi preteklega tedna v Trstu zborovanje žena. ki še niso včlanjene v fašistični ženski zvezi. Pokrajinska poverjenica Carmela Rossi Ti-meus je imela, kakor poročajo listi, pred veliko množico govor, v katerem je ob zaključku naglasila. da bodo morale biti .v poldrugem mesecu, ko pride Mussolini v Trst, vsP žene in dekleta od 6. do 70. leta starosti vpisane v posamezne ženske organizacije, ke- mora tudi ženski svet v Trstu pokazati, da je stoodstotno fašističen. Ob zaključku zborovanja je prejela sleherna udeleženka prijavnico, ki jo bo morala v določenem roku izpolnjeno predložiti vodstvu zveze. Dopolavorovske organizacije pa priprav Ijajo velik zlet svojih edinic iz vse dežele. že sedaj so s? v posameznih podeželskih krajih pričeli prirejati manjši zleti teh društev, na katerih so se vršile posebne vajo za skupni nastop v Trstu. Tak manjši zlet je bil preteklo nedeljo v Sv. Vinčentu. Na njem so sodelovala poleg domačega tudi društva iz Sv. Lovra Pa. zsnatičkega, iz Rovinja, Barbana, Marča-nov, Krnice, žminja, Kanfanara in drugih istrskih vasi. Poleg tekem z osli in vrečami so bili na programu tudi istrski narodni plesi in so morah udeleženci pri njih sodelovati v častitljivih narodnih nošah. Učiteljske premestitve Te dni so listi objavili odredbe šolskih skrbništev, s katerimi so bile izvršene pred vsakim novim šolskim letom običajne premestitve in stalne namestitve uči-teljstva. Iz teh objav smo zbrali nekaj podatkov, ki se nanašajo na tržaško, goriško in puljsko pokrajino. Premestitve v reški pokrajini doslej še niso bile objavljene. Skupno je bilo v omenjenih treh pokrajinah premeščenih 189 učiteljev in učiteljic, 67 pa jih je dobilo stalna službena mesta. Po raznih krajih v eni in isti pokrajini je bilo na novo razmeščenih 117, v druge pokrajine so premestili 30, iz drugih v omenjene tri pokrajine pa 42 učiteljev in učiteljic. Na lastno prošnjo je bi. lo premeščenih v goriški in tržaški pokrajini 86, službeno pa 13 ljudi. 67 učiteljev in učiteljic, ki so bili v posameznih krajih doslej nameščeni le začasno, so bili sedaj tam stalno nastavljeni. Sodeč po imenih vseh 256 prizadetih učiteljev in učiteljic, ki so bila objavljena v listih, je bilo med njimi 35 domačinov. Drobne novice Pred goriškim sodiščem se je moral preteklo sredo zagovarjati 211etni Ludvik Godina iz Kostanjevice na Krasu. Obtožen je bil, ker se ni prijavil k naboru. Sodišče pa je upoštevalo razne olajševalne okolnosti in je bil Godina obsojen le pogojno na pol meseca zapora. — Prijavljena pa sta bila sodišču Konstantin Trpin in Karel Jarc iz št. Pi tra pri Gorici, ker sta po nekdanjih bojiščih nabirala granate, ne da bi imela za to predpisanega dovoljenja ali pooblastila od nekakšne ga konceisioniranega podjetja. Proces proti njima bo v kratkem. Novi občinski svet v Postojni. Tržaški prefikt je imenoval novi občinski svet v Postojni, ker je funkcijska doba dosedanjemu svetu potekla. Za sv:tnike so bili imenovani Paolo Carretti, Alfredo Fabri-ci, Enrico Poboni, Umberto Tuosto, Giovanni Villari in knez dr. Hugo Windisch-grätz. Kmetijski zavod v Poreču bo povečan. Pred nekaj meseci sta bili kmetijska nadaljevalna in tehniška šola v Poreču spremenjeni v nižjo in višjo kmetijsko srednjo šolo. Takoj nato so lokalne upiavne in šolske oblasti pričele z akcijo za povečanje tega zavoda, ki ima tudi svoj lastni konvikt. Res je bil te dni z istrskim prefektom zares sklenjen sporazum, po katerem se bo poslopje zavoda znatno povečalo in preuredilo. Načrti so že gotovi in gradbena dela so bila proračunana na 1.5 milijona lir. Kakor listi sedaj poročajo, bodo morale to •novo posojilo, za katerega bo jamčila pokrajinska uprava in katerega obresti bosta prevzeli ministrstvi za prosveto in javna dela, amortizirati skupno vse istrske občine. Za vsako amortizacijsko kvoto bodo morale prispevati sorazmerno nanje odpadajoče zneske. Smrtna n* sreöa obmejnega miHčnilta. Na cesti od Črnega vrha proti Idriji se je pripetila pred dnevi huda avtomobilska nesreča. V neki lažji tovorni avto iz Fur-lanije, v katerem sta bila poleg šoferja tudi dva obmejna miličnika, se je zaletel tovorni avtomobilski vlak iz Ajdovščine ter ga skoraj popolnoma razdejal. Miličnik Josip Sangalli, star 36 let, je bil ubit, njegov tovariš Fanutti pa lažje poškodovan. šofer tovornega avtomobila je ostal nepoškodovan. Velik požar v vipavski vojašnici. Kakor poročajo listi, je nastal pred dnevi v vojašnici obmejnih straž v Vipavi velik požar, ki je malone uničil vse veliko poslopje. Na pomoč so bili pozvani gasilci iz Ajdovščine, Vipave in Gorice. Pomagali pa so pri gašenju *idi večji oddelki vojaštva. Vzroki požara niso znani. Tudi škode še niso ocenili. Zaradi požara sta ae 1« Goricp pripeljala v Vlipavo poleg drugih tudi pr efekt in okrajni fašistični tajnik. SPORT Hajduk—Ljubljana Borba za točke z dozdaj nepremagano enajstorieo v Ljubljani Jutri se bo odigralo drugo kolo državnega prvenstva. V prvi tekmi na domačem terenu je žreb določil našega najmočnejšega nasprotnika, splitskega Hajduka, ki do sedaj v Ljubljani še ni bil poražen. Zadnja leta pa so postala tudi mojstru z morja ljubljanska tla vroča in se je Hajduk v zadnji tekmi z največjo muko in težavo rešil poraza. Tudi sreča mu je bila naklonjena, saj so si naši igralci sami zabili dva gola. Hajduk se tega zaveda in se je zato za to srečanje temeljito in vestno pripravil. Pripravil je svojo najmočnejšo postavo, čulič, Milutin, Matošič I, Marušič Rafaneli, Ba-kotič. Muljačič, Lemešič. Kragič, Matošič H. Alujevič. V tej postavi je sedem reprezentativnih igralcev. Ljubljana se ne bo borila samo za toč- ke, marveč tudi za prestiž. Zaustaviti mora končno zmagoviti pohod mojstrov nogometne igre. Po vestni in temeljiti pripravi se je rešilo tudi vprašanje moštva. Ljubljana bo nastopila v postavi: Pogačnik. Bertoncelj. žitnik, Vodišek, Pupo, Boncelj, Janežič. Pepček, Rataj, Vovk, Erber. Pozivamo naše igralce, da se zavedajo, da gleda nanje vsa slovenska športna javnost, ki pričakuje, da slednjič z voljo in srčnostjo priborijo mesto, ki jim kot edinemu slovenskemu zastopniku brez dvoma tudi pripada. V tej odločilni in ogorčeni borbi bodo imeli vso podporo športnikov, ki naj od prvega do zadnjega trenutka bodrijo in podžigajo ljubljansko enajstorieo. Vsaka točka je dragocena, vsaj ena pri Hajduku bi bila vredna več ko pri ostalih. Nad 60 tujih in domačih vozačev bo v ponedeljek startalo na VIII. motJociklistični dirki na Ljubelj Priprave za VIII. mednarodno gorsko dirko na Ljubelj, ki bo v ponedeljek 15. t. m. ob 10.30 dopoldne, so končane. Vozači od vseh strani so v velikem številu že dospeli na Ljubelj in pričeli s sistematičnim treningom, ki ga vodi športna komisija prireditelja. Največje zanimanje vzbujajo nosilci rekordov iz prejšnjih let Denzel, Hubman, Medwenitsch. Milenkowitsch itd., ki so se letos na Ljubelju našli vsi poleg še novih najbolj znanih vozačev. Zelo zanimiva točka bo tudi borba med Staričem in Jankom šiško, ki sta oba za letošnji Ljubelj dobro pripravljena. Ker so Še dve zanimivi dirki Jugoslavija (Celje) : Mars Jutri ob 10. dopoldne na igrišču za Kolinsko tovarno To zanimivo srečanje bo v nedeljo ob 10. dopoldne na igrišču s-Ilirije« za Kolinsko tovarno. Jugoslavija, ki si je priborila preteklo sezono prvenstvo H. razreda in se kvalificirala po hudi konkurenci v I. razred, razpolaga z dobrim moštvom, katerega vrlini sta brzina in start. Moštvo spada brez dvoma v elito celjskih klubov. Marsovci, ki so pred časom bili gostje Jugoslavije in polagali premalo pažnje na to srečanje, so le srečno izvlekli neodločen rezultat, zato bodo sedaj nastopili kompletni. Tekma bo gotovo zanimiva. Ker je vstopnina minimalna, bo vstop omogočen vsakomur. Grün-Weiss — Jadran V ponedeljek ob 17. na igrišču v Koleziji Da izpopolni svoje znanje in pokaže, da v počitnicah ni držal križem rok, je agilni Jadran za pojutrišnjem dobil nasprotnika iz Beljaka. Gostje so dobro bivše »avstrijsko« moštvo in gotovo nevaren nasprotnik tudi za bolj rutinirane klube kakor je Jadran. Brez dvoma je, da bodo Jadranovce prekašali v tehničnem znanju, zato pa bodo domačini zaigrali s tem večjo požrtvovalnostjo. Razen tega bodo Trnovčani igrali na domačih tleh. in sicer prvič z nasprotnikom iz inozemstva ter zato še bolj skušali zadovoljiti svojo publiko. Prireditev je zvezana s precejšnjimi izdatki in zato prireditelji vabijo vse športno občinstvo, naj v čim večjem številu poseti to edino pone-deljsko športno prireditev. Vstopnina bo neznatna, igralo se bo ob vsakem vremenu. Predtekma se bo začela ob 16.30, mednarodna tekma pa ob 17., vse na igrišču Jadrana v Koleziji. Slavija (S) : Celje V ponedeljek ob 16.30 na celjski Glaziji Celjskemu športnemu občinstvu bo po dolgem dana prilika prisostvovati v ponedeljek ob 16.30 nadvse zanimivi prijateljski tekmi domače enajstorice SK Celja proti ligaškemu moštvu sarajevske Slavije, ki pride v Celje naravnost iz Zagreba, kjer bo odigralo v nedeljo prvenstveno tekmo proti državnemu prvaku Hašku. Moštvo Slavije nastopi v Celju v kompletni postavi in sicer: Krstulovič, Zagorac, Pavlič, Marjanovič, Djurovič, Preslnger, Mateka-lo. Lehr. Rajlič, šalipur ter Vidovič. Proti tej najstorici bo postavil domači klub tudi svojo najboljšo postavo z vsemi najnovejšimi pridobitvami: Bernard, Koprivšek, Krivec, škerl (Manti), Brunšek, Volkar, Zupane, Dobrajc. Filipovič, Bajramovič in Ahtik. Prepričani smo, da se bo celjsko športno občinstvo polnoštevilno zbralo na Glaziji. Sportnike in ljubitelje nogometa iz bližnjih krajev opozajamo na zelo ugodne zveze z vlaki in avtobusi. Tekma bo ob vsakem vremenu. Ob 15. bo predtekmft dveh mladinskih moštev. Športna proslava v Trbovljah Dask proslavlja 10 letnico Delavski atletski športni klub »Dask« v Trbovljah proslavi v dnevih 13., 14. in 15. t. m. desetletnico svojega obstoja. Pri tej priliki priredi drevi ob 19. prosvetni večer z zelo pestrim sporedom v Delavskem domu. Jutri bo nogometni turnir klubov Kovinar (Jesenice), Svoboda (Ljubljana), Retja Trbovelj in prireditelja. Ker so moštva precej izenačena, se pričakuje lepe in napete borbe. V ponedeljek bo gostovalo v Trbovljah moštvo SK LJubljane proti moštvu Daska. Ker Je moštvo domačinov okrepljeno po novih močeh, upamo, da bodo nudili dovolj odpora izvrstnim Ljubljančanom. V ponedeljek zvečer pa bo veselica v Delavskem domu. Igrala bo odlična delavska godba. Pokroviteljstvo nad vso proslavo Je prevzel g. inž. Szekely, kar je vredno vse pohvale, ker Je a tem pokazal veliko razumevanje za trboveljski sport. Občinstvo se vabi na čim večji obisk vseh jubilejnih prireditev »Daska«. Postani In ostani član Vodnikove družbe! mariborske prireditve odpovedane, je Put-nik dal na razpolago svoje avtobuse, ki bodo voüi-li na Ljubelj. Prijave se danes zaključijo. Vodstvo dirke opozarja gledalce, da bo tekmovalna proga zaprta točno ob 10. uri in bo vsak dostop na višje dele proge po tem času izključen. Gledalci, motociklisti in avtomobilisti imajo na razpolago prostore za parkiranje svojih vozil pri Sv. Ani na prostoru g. barona Borna, vendar morajo dospeti tjakaj pred 10. uro. Pojutrišnjem torej — vsi na Ljubelj! V nekaj vrstah Iz »Službenega vestnika« LNP« posnemamo, da so na zadnji seji podsavezaega poslovnega odbora preložili začetek letošnjega prvenstvenega tekmovanja v I. razredu od 21. avgusta na 4. september. Sklad no s tem so bili preloženi tudi vsi ostali termini, tako da bodo zadnje prvenstvene tekme odigrane šele zadnje tri nedelje v mesecu marcu 1939. Termin 16. oktobra je bil sploh rezerviran za podsavezni dan. Ta preložitev je bila mogoča zato, ker so na zadnjem občnem zboru LNP sprejeli sklep, po katerem se bodo finalna tekmovanja najboljših klubov iz vseh treh pod-saveznih skupin vršila po pokalnem sistemu in ne več, kakor doslej, po sistemu na točke. Zaradi tega bo za finalne tekme treba nekaj terminov manj in tako je bilo mogoče začetek tekmovanja odgoditi v prvo polovico septembra, kar bo gotovo prišlo samo v dobro vsem nastopajočim moštvom. »Sportista-, službeno glasilo JNS objavlja. da so se Bask, BSK in Jedinstvo pritožili proti spremembi izžrebanega vrstnega reda v tekmah za državno prvenstvo, ki jo je savez za termin 20. novembra sa-molastno izvedel, da bi bile tekme razdeljene bolj privlačno in koristno. Na pritožbo prizadetih klubov pa je sedaj JNS glede tega termina svoj sklep spet preklical in tako bosta ta dan ligaški tekmi, v katerih nastopajo omenjeni trije klubi spet po starem, namreč v Beogradu med Jugoslavijo in Gradjanskim ter v Splitu med Hajdukom in Jedinstvom. Druga sprememba glede tekme med Ljubljano in Ha-škom v Ljubljani na dan 27. 11. t. 1. ostane v veljavi. Danes in jutri bodo v Smederevu velike veslaške tekme, in sicer za državno in nacionalno prvenstvo Jugoslavije v vseh veslaških disciplinah. Udeležba bo zelo velika iz vseh veslaških središč in bo startalo okoli 200 veslačev. Kombinirano moštvo Jugoslavije in BSKa je na povratku iz Litve in Poljske igralo še v šleski Ostravi in tamkaj zmagalo nad enajstorieo enakega imena z 2 :1. DOGODKI V LONDONU Iz sporeda na evropskem plavalnem prvenstvu v Londonu moramo naknadno zabeležiti še izide tekmovanj v sredo zvečer. V skokih s 3 m deske je zmagal Nemec Weiss s 148.02 točke, naš Branko ZiherI je zasedel šesto mesto s 96.66 točke za Hasterjem (Nemčija), Hodgeom (Anglija), Hidvegyjem (Madžarska) in Andrejem (Francija). — V finalu na 200 m prsno je zmagala Danka Sörensen s časom 3:05.4 pred Angležinjo Storey in Holandko Waal-berg. V štafeti 4X200 m za moške si je priborila evropsko prvenstvo nemška štafeta s časom 9:17.2, naslednja mesta pa so zasedle Francija z 9:22.6, Anglija z 9:24.6 in Madžarska z 9:29.6. — V četrtek so imele predtekmovanja ženske na 400 m prosto, v katerih so plavale najbolje Danka Hveger (5:21.8), Holandka Van Veen (5:26.8) Belgijka Caroen (5:29.7) in Danka Arndt (5:45.2): — V waterpolu so Madžari zmagali nad Francozi s 5 :0, Ho-landci nad Angleži s 4 : 3 in slednjič Belgijci nad Francozi s 3 : 2. Tečaj v reševanju utopljencev za športnike. Plavalna šola razpisuje tečaj za športnike, ki se žele izvežbati v reševalnem plavanju, to je v vseh piotrebnih vajah za reševanje utopljencev. Tečaj se prične dne 18. t. m. in bo trajal do 25. t. m. Tečaj bo v kopališču SK Ilirije. Tečaj traja dnevno ob 18. ter je vsakokratna vstopnina v kopališče za tečajnike din 2, drugih pristojbin ni. Tečaj vodita gg. dr. B. Sko-berne in trener Grosske. Prijave je oddati v kopališču SK Ilirije na naslov I. jugosl. splošne plavalne šole. Zaključne mladinske tekme tečajnikov Šole. Plavalna šola priredi v soboto dne 27. t. m. ob 17. zaključne plavalne tekme vseh udeležencev letošnjih plavalnih tečajev v šolskih počitnicah od junija do avgusta. Vsi oni, ki se žele udeležiti teh tekem mladine, naj se prijavijo v kopališču do 20. t. m., da se razdele v skupine, v katerih bodo nastopili in pripravijo za kratek trening. Tekme bodo kratke in lahke, ustrezajoče razvoju posameznika. Udeleženci prejmejo skromne nagrade. Tekme so Javne in bodo dostopne občinstvu proti vstopnini din 2 za osebo. SK Ljubljana. Drevi ob 19.30 obvezen sestanek ligaškega moštva. Zbirališče pred Emono. Postava moštev, ki igrajo v nedeljo, je na običajnem mestu. JACKSON GREGORY: 30 HCl SOLNCA Roman. Bruce je prikimal. Polagoma se je umiril in je slabe volje stal ob ranjencu. Kendric je stopil iz hiše in tiho gledal, kako zublji do kraja požirajo Brucejeve skednje. Težko mu je bilo pri srcu. Prvi prijatelj je ležal tam s kroglo v rami, ustreljen kot član roparske tolpe; drugi pa, tako je vse kazalo, je s svojimi upi pravkar izgubil tudi svojo dobro, mladeniško naravo. In oba je uničila pokvarjenost ženske. Ženske? Ko je tako tehtal razdejanje, ki ga je prizadejala, se mu je zdela kakor zli duh. Z grozo se je domislil njenega žarečega pogleda, ki je premagal skoro vsakogar. Prvikrat se je tedaj zasačil pri slutnji, da so ji morda v resnici lastne nadnaravne moči — po svojem značaju pač ni bila slična človeku. In vendar se mora po vsem tem, kar se je bilo pripetilo, vrniti k njej. Zapustiti mora Twistyja Bariowa z njegovo rano in Bruce j a Westa, ki je bil prišel na beraško palico, in prav na povelje Zoraide, ki je uničila oba. Z zoro mu poteče dopust teh štiriindvajsetih ur. Izprva je nameraval, prebiti večer z Brucejem Westom in ponoči odjezditi nazaj. Tedaj se je šele domislil, da so napadalci uropali tudi njegovega konja. Zdaj bo moral tehle dvajset milj do ranche Montezuma opraviti peš. »Potem moram pa takoj na pot«, se je naglo odločil. Da ima dovolj tehtnega opravičila za zamudo, mu niti na misel ni prišlo. Dal je bil besedo in jo je hotel držati, kar mu dopuščajo moči. Kendric je bil mož, ki je zmerom poskušal tudi vse, kar je bilo skoraj nemogoče na prvi pogled. Prav nič mu ni bilo nerodno, da se mora pred časom posloviti. Ničesar ni mogel storiti za Bruceja, a kar je imel opravka še s Twistyjem Barlowom, je lahko odložil. Ko se je hotel vrniti v hišo, je iznenada opazil svetel plamenček v polju. Plamen je stal na mestu in Kendric se je zbal, da grozi nov požar. »Saj to niso razbojniki, to so norci, hudiča«, si je rekel. »Posušeno travo so zapalili.« Lučka pa ni niti rasla niti pojemala, še plamen ni plapolal, temveč je mirno gorel kakor v svetilki. Previdno je stopil proti njej in se ves čas skrbno držal teme. Kmalu je spoznal, od kod prihaja luč. Na veji drevesa je visela svetilnica. Onkraj luči je opazil temen predmet, ki se je premikal. Razbral je obrise konja. Stopil je bliže. Sedlo je bilo prazno, žive duše nikjer. Morda se skriva kdo za deblom hrasta ali pa gori v vejah, si je mislil. V srcu si je Kendric vroče želel, da bi bilo tako. Pripravljen je bil, da poračuna z vsakim zamudnikom iz Zoraidine tolpe. Srce mu je začelo živahneje biti ob misli, da bi utegnil biti celo Rios ali Escobar. Stopil je okrog hrasta, pregledal njegovo vejevje — nikogar nikjer. Nazadnje je stopil k privezanemu konju. Bil je njegov el Rey, žrebec, ki ga je bil prinesel sem. Bil je osedlan in obuzdan, ob sedlu so bile pritrjene ostroge. Ob svitu luči je Kendric opazil še nekaj kraj ostrog: majhen šopek modrega poljskega cvetja, z belim trakom povezan. Besen je vrgel cvetice na tla in jih pomandral. Bilo mu je, kakor da so košček Zoraide, in dražilo ga je, da so ga spominjale nanjo, popek ga je bil opozoril, da je čas povratka. Zgrabil je za vajeti in sedel na konja, da bi bil čim prej doma; morda bo potem toliko brže prišla ura svobode. Bruceja je hotel še naprositi, naj mu da puško; z njo in s svojim samokresom bi že lahko kakšno zagodel dru-hali, pa če se tudi vsi spravijo nadenj. Poklical je Bruceja. »Svojega konja sem našel; pustili so mi ga«, je rekel, ko je Bruce stopil iz hiše. »Ker se že moram vrniti, je najboljše, da se takoj odpravim na pot. Poskrbi za Bariowa. Bil je mož in bo morda spet še nekoč, če se bo znal iztrgati vsemogočnim čarom te ženske. Posodi mi puško, če jo lahko pogrešiš. Videla se bova, kakor hitro mi bog to nakloni. Dotlej pa na svidenje!« »Na svidenje, Jim«, je žalostno rekel Bruce. Prinesel je puško in mu jo izročil brez besede. Kendric je odjezdil v noč. V gorovju so ga spet ustavili na poti. Nekdo mu je s svetilnico posvetil v obraz. Nato je lahko odjezdil dalje in nekdo je še zaklical za njim: »Viva la senorita!« Zdaleč je v ravnini uzrl luči in jih prepoznal. Sijale so iz štirih stražnih stolpov. Ko je prispel, so bila vrata zaprta, a na njegov klic je prišel nekdo in mu odprl. Ko je razjahal, je puško skril v grmovje. Eden izmed hlevarjev je odvedel konja. Bila je polnoč, ko je stopil v hišo. Šel je skozi ve- liko dvorano, M je bila še vsa razsvetljena. Skozi odprta vrata je videl, da je tudi v sosednjih prostorih še luč. Ni bilo čuti ne koraka ne glasu. Vse ja bilo tiho. Vedel je, kje utegne biti Zoraida; najbrž sta tudi Rios in Escobar pri njej. Držal je besedo in se j« kakor vdan pes vrnil v svojo ječo. Pa zakaj ne bi poprijel nepričakovane prilike, ki se mu je nudila, in bi poskusil pobegniti? Zoraida najbrž ni že tako zgodaj pričakovala njegovega povratka. Pod pazduho je imel skrit samokres, v grmovju je imel spravljeno puško. Razume se, premagati bi moral mnogo nevarnosti in težav; a če je sploh kdaj —• zdaj je prišel najugodnejši trenutek. Ce bi le vedel, kje spi Betty Gordon. Vliti ji mora poguma, preden jo samo pusti med temi tolovaji, zagotoviti ji mora, da gre samo zanjo roke pravice iskat. A če bi želela ali celo hotela, ž njim tvegati beg, bo zastavil vse svoje moči. da jo spravi na varno. Tiho je šel po dvorani. Skozi sobo s klavirjem je hotel priti do spalnic. Ce mu bo sreča vsaj malo naklonjena, bo že našel jetnico. Ko je pravkar hotel stopiti iz sobe, je prvikrat začul glasove, ki so prihajali od daleč. Debela hrastova vrata so sicer ubijala zvok, vendar je lahko razločil glasova dveh prepirajočih se mož. Ko je ujel glasnejšo besedo na uho, je prepoznal Ruiza Riosa, po ostrem odgovoru je odkril Escobarja. Pa kaj njemu mar, če se spoprimeta onadva? Prej ali slej je itak moralo priti do tega. Oba sta bila surova in pogledi, s katerimi sta merila drug drugega, so izražali malo prijateljstva. Dva uporna duhova, ki ju je samo Zoraidina volja držala v mejah. In zdaj Zoraide ni bilo tu. Celjska posojilnica d. d. v Celju RAZPISUJE ODDAJO zidarskih, težaških, železobetonskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del za napravo dozidka k veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Proračunski nastavek in podrobni načrti se dobe pri ravnateljstvu Celjske posojilnice d. d. v Celju. Zapečatene ponudbe je treba vložiti, do 23. VIH. 1938. do 12. ure dopoldne isto tam. Mali oglasi Začetnico iščemo za pisarno v Ljub- Beseda 1 Din. davek 3 '^ni. P',n,udb5. "a -og,L°dd- Din; za. šifro ali daja JurrA P00 >>IaK0) , oje naslova 5 Din. Naj- ìbh-4-i manjši znesek 17 Din. Karu pa kam? Tri dni in tri noči žegna-nje na Pšati : Zato »bratje« dajmo Janežiča obiskati, dne 14., 15. in 16. 18778-18 Na Rakitno vozi avtobus ob pol 7. zjutraj v nedeljo in ponedeljek. Pcwratek ob 8. uri zvečer. Prijave telef. 36-9S. 18S45-18 Beseda 1 Din. davek 3 Dm za élfro ali daja D je nastova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kuhinjskega šefa prvovrstnega, sposobnega Za samostojno vodstvo restavracije in buffeta, sprejme zicv hotel v velikem mestu v Jugoslaviji. Eventu-elno se mu da V na- jem. Pomidbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Veiik promet«. 18862-1 Več gospodov verziranih v zavarovalni stroki, iščemo, kateri želijo stalne namestitve. — DRAVA zavarovalnica. Gl. 2,istor> Ljubljana, Mestni trg 17. 18646-1 Slaščičarski pomočnik dobi takoj stalno mesto pri K. Manted, Celje, slaščičar. 18762-1 5 pleskarskih pomočnikov izvežbanih, sprejme takoj Mrak Stane. Ljubljana, — Pred škofijo 19. 18777-1 NARODNA ÌSKARNA LJUBLJANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IH NAJFINEJŠS Vsaka beseda 50 par; davek 3 din ; za šifro ali dajanje naslova 5 din ; najmanjši znesek 12 din. Blagajničarka t pr kso, išče nameščenja v trgovini ali restavraciji • Gre tudi :zven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Perfektna v nemščini«. 18853-2 Službo vzgojiteljice ali v pomoč in postrežbo starejši d:-mi ali gospodu. išče simpatična gospodična s perfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika z dolgoletno prakso. Ponudbe poslati na Ljubljana, poštni predal 69. 18706-2 Diplomiran tehnik točen v izračunu vseh vrst zobatih koles ter drugih strojnih elementov, s prakso na stružnicah, univerzalnih rezkalnih strojih ter skobelnih strojih, sposoben za obratovodjo, želi stalne namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18808-2 Vajenci (ke) «nnnnn^aanBmmmnijnfliminiiifRnRianimiNiu Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na.1 manjši znesek 17 Din. Vajenca krepkega in zdravega, s primerno šolsko izobrazbo, iz poštene družine, sprejme takoj trgovina z mešanim i blagom Anton Vodenik, IPetrovče pri Celju. 18848-44 Frizersko pomočnico in brivskega pomočnika — sprejmem takoj. Sprejmem tudi pridnega vajenca. — Keman, Poljanska 13. 18843-44 Kupitn Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Dta Naj manjši znesek 17 Din. Staro medenino krop, baker in cink, kupi vsako količino po najvišjih cenah Rupena Lutz, Ljubljana VII, šiška. 18S41-7 Ia bukovo oglje potrebujemo ficco vagoni Split. Cenj. ponudbe na »Zvijezda« trg. drv in oglja Split, Krešimirova 5-1. 18755-7 Stiskalnico za seno kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18851-7 Avto, moto BSA motor malo vožen, »Blue Star«, brezhiben, prodam. Kune Stanko, Dol. Logatec. 18767-1C Avto Graham Supercharger pc-tsedežen, v dobrem stanju, prodam, ker se vrnem v Ameriko. — Cena zmerna. — Informacije garaža Lojze, Miklošičeva c. 36 ali Stražišče 241 pri Kranju 18687-10 Motorno kolo 500 ccm, prav dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam. Poljanska c. 51 — Ljubljana. 18868-10 Bančno kom. zavod MARIBOB Aleksandrova cesta 40 (rapi takoj in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 18327-16 razpisuje »Zveza trgovskih združenj« za Dravsko banovino v Ljubljani, Gregorčičeva 27. — Prosilec mora biti naš državljan, Slovenec z odgovarjajočo visokošolsko juridično ali trgovsko izobrazbo. Znati mora perfektno slovensko stenografijo, potrebna pa je poleg smisla za organizacijo in zanimanja za gospodarska vprašanja sploh, tudi primerna, govorniška spretnost. — Ponudbe je nasloviti na gornji naslov. Vsaka pro-tekcija brezuspešna in v naprej odklonjena. Trgovino z mešanim blagom, dobro idočo, na najprometnej-Jem kraju, oddam v najem na Igu. Rudolf Ku-kovic 73. 18806-17 Gostilna Narodni dom v Celju se odda v najem. Prošnje ni Cejsko posojilnico d. d. v Celju do 30. avgusta 1938 18779-17 lìókuli Trgovski lokal lep, v najprometnejši ulici Ljubljane in veliko prazno sebo s posebnim vhodom, ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18825-19 Lep vogalni lokal •. : zelo prometnem kraju, v novi hiši, pripraven za t govino ali obrt, takoj oddam. Poizve se v Mavri-čevi pisarni, Bežigrad 1. 18819-19 Špecerijsko trgovino staro, dobro vpeljano, na prometnem kraju v Ljubljani, oddam. Cenj. ponudbe pod »Din 30.000« na ogl. odd. Jutra. 18836-19 Enodružinsko vilo popolnoma opremljeno, ves komfort, v sredini Gorenjske, s krasnim vrtom, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18266-2C Enodružinsko vilo v dobrem stanju, z vrtom v bližini centra kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enodružinska vila«. 18713-20 Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, una naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29- oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Enonadstropno hišo pripravno za trgovca, blizu ruesta. prodam. Polovica n.i mesečno odplačilo. — I-olovica na mesečno odplačilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 30«. 18830-20 Gostilna z velikim posestvom, lepimi obraščenimi gozdovi, trav-r.iki in njivami, ob glavni cesti, 10 minut oddaljeno od postaje Poljčane, ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »Gozd«. 18633-20 Stanovanje Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Na) manjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje oddam 1. septembra. Kri-ževniška ul. 11, II. nadstr. desno, druga vrata. 18796-21 Dvosob. stanovanje oddam z vsemi pritiklinami v Gregorčičevi ulici 12, 1. nadstropje za 1. september. 18768-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. 3-sobno stanovanje iščem v bližini mestnega centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 4«. 18817-21a Dvosob. stanovanje s pritiklinami, (kopalnico) iščem v Trnovem ali v bližini 1. septembra. Fonudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mladi zakon«. 18673-21a Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam eni ali dvema osebama. — Nebotičnik, 5. nadstr. 18728-23 Lepo sobo z elektriko in parketom, oc'dam solidni osebi v sredini mesta. Mestni trg 17, I. nadstropje, vrata 8. 18823-23 Opremljeno sobo oddam. Fügnerjeva ul. št. 13, II. nadstr., vrata 15. 18788-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, od-dam. Cesta 29- oktobra 13 pritličje. 18842-23 Prazno sobo lepo, solnčno, s posebnim vhodom brez štedilnika — oddam za september. Ri-harjeva 2, za Obrtno šolo, ob Gradaščici. 18865-23 Opremljeno sobo lepo in solnčno, z elektriko, oddam dvema osebama. 90 din za osebo mesečno. Trnovo, Cesta na Loko 22. 18867-23 Sobo z eno ali dvema posteljama, poceni, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18827-23 Opremljeno sobo oddam blizu sodnije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18731-23 L4& Večjo prazno sobo (ne izpod 20 kv. m) ev. s kopalnico, išče starejši samski gospod — pogoj mir in po možnosti severna stran. Tudi izven centra, toda blizu cestne železnice. Za 1. oktober event. 15. september. — Ponudbe z označbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Št. 3000«. 18844-23a Dijaške sobe Dijaško stanovanje v Ljubljani z vso oskrbo in souporabo klavirja, — iščem za petošolca in hčerko četrtošolko. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hčerka in sin«. 18675-22 Za 141etno dijakinjo trgovske akademije, iščem oskrbo pri boljši rodbini, kjer bi imela dobro nadzorstvo in tudi nemško konverzacijo. Pismene ponudbe prosimo na ogl. odd. jutra pod »Akademija«. 18765-22 _CZi Vsaka beseda 2 din; davek 3 din ; za dajanje naslova 3 din ; najmanjši znesek 20 din. Joca dvignite pismo v ogl. odd. Jutra, Šelenburgova. 18842-24 »Odmev« G. Rud. N. Dopis je namenjen Vam a ne g. Š. Lj, ki nima z dopisoma nobene zveze. Naslov je bil vložen v napačna oglasa. Dopis smo Vam poslali. Dopis šifre »Marib. nar. Tabor 1938« naj se dvigne v ogl. odd. Jutra. 18684-24 Dobro situirana! Dvignite pismo! 18800-24 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din. Za dolgove ki jih bo delala moja žena Lenči, nisem plačnik. Henrik Krauskopf, brivec, Zagorje ob Savi. 18822-31 Razno LAHKA LETNA OBLAČILA, vetrni suknjiči, perilo itd. prodaja najceneje Presker, Sv. PETRA C. 14. Poglejte, ta temen seč, to rdečkasto goščo Ako je seč moten z rdečkastim ali peščenim ostankom, ako je temne barve, ako vsebuje bele kosmiče — je to znak, da ledvice slabo delujejo in to je opomin za prihod revme. Tako artritično stanje, katero se često opazi pri starejših ljudeh, se more preprečiti z uporabo URO-DONALA, kateri pomaga ledvicam pri razkrajanju sečne kisline. Zelo lahko je izvršiti preiskavo vašega seča. Ta preiskava je neobhodno potrebna, ako nočete kasneje trpeti. Zadostuje, ako boste pustili iz-vestno količino seča, da stoji mirno deset do dvanajst ur v steklenici ali porcelanasti posodi. Ko ta čas poteče, lahko opazite v nepravem seču goščo in kosmiče, katere smo omenili zgoraj. Ako je moten — takoj nesite steklenico seča hranjenega 24 ur, vašemu zdravniku ali lekarnarju, da ga analizira. ter pričnite uporabljati URODONAL kateri čisti ledvice in očisti kri, razkrajajoč mokračno kislino Etablissement Chatelain, dobavitelj pariških bolnic, Paris: 22 Grands Pris Dobiva se v vseh lekarnah. Zastopniki »STERILAB«, kemično-farmacevtski laboratorij, Beograd. Oglas reg, pod št. 2979 od 25. februarja 1932. ZAHVALA Vsem, ki so kakorkoli pokazali sožalje in ljubeznivo pomoč za dolgotrajne bolezni in ob prezgodnji smrti Jožefa Kramperška ŽEL. KRETNIKA V POKOJU, zlasti še zdravniku drju Francu Svetini, načelniku žel. postaje v Sv. Juriju pri Celju g. Francu Bolki, g. Uraniču in stanovskim tovarišem se najtopleje zahvaljujejo VDOVA, HČERKE in SORODSTVO. V Sv. Juriju pri Celju, na dan pogreba, dne 11. avgusta 1938. Točno plačuj »Jutru« naročnino, varuj svojcem zavarovalnino! ZAKLETI GRAD S - ® "S © S 2 "S © » C3 - O S S « — Ig-ffl Ml U © 00 £ s © ■8 g ti ^ s.S. Is is (■ Da. Ljudje, ki žive v steklenih hišah, ne štejejo svojih piščet, dokler še krave ne pridejo zraven. Prav. V izvrstnem stanju je. Nadaljujmo eksperiment! y^p- Vsaka reč ima svoj obraz in svojo krinko, zlasti ječe. bf Vji» O.WK, Eflt-tpmr» Ct«« B—n**» ' Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. ~ Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — .Vsi v Ljubljani