Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIV., štev. 108
Ljubljana, četrtek 11. maja 1933
Cena 2.— Dir
upiovuiaivo; i-.juui.|iuid., i.»aittXJj»;va ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, «124^ 3125, 3126.
Jnseratni oddeleK: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Teieton št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica ŠL 2. — Telefon št_ 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St. 105 241.
i>arocnina	oicsctui, uiu —
Za Inozemstvo Din 40.—
Ureoiusivo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št- 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton št. 2440.
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — ugia^i po tarifu.
Grmada v Berlinu
Snoči je na Opernem trgu v Berlinu vzplamtela grmada, kakršne svet že dolgo ni videl. V ee tednov so hitlerjev-?ki dijaki, združeni v društvu »Wieder den undeutschen Geist« (Proti nenem-škemu duhu), pod budnim varstvom udarnikov in s polnim pooblastilom sedanje vlade stikali po berlinskih javnih knjižnicah, knjigarnah, založništvih in izposojevalnicah za spisi pisateljev, ki so bili še pred nastopom Hitlerjeve vlade postavljeni na »nacionalni indeks«. Plenili so knjige najrazličnejše vsebine, vrednosti in značaja, jih zbirali in kopičili, da lahko prirede dne 10. maja knjižni auto da fe.
Želja se jim je izpolnila. Snoči je zgorelo na berlinskem trgu na tisoče knjig: starih in novih, vezanih in nevezanih, židovskih, krščanskih, brezverskih, komunističnih, pacifističnih. Poleg esejev St. Zweiga, ki jih prevajajo v vse svetovne jezike, in spisov Emila Ludvviga, ki je danes najbolj čitan nemški pisatelj na vsem svetu, so gorele komunistične propagandne brošure. Haškov »Vrli vojak švejk« ali pacifistični spisi Berte Suttnerjeve so se cvrli v ognju obenem z Magnusa Hirschfelda zagovori seksualne razbrzdanosti. Nobelov lav-reat Thomas Mann, ki je v očeh kulturne Evrope prea.stavil.elj današnje nemške književnosti, je bil prav tako zastopan na grmadi kakor grof Couden-hove-Kalerghi s svojo knjigo o Panev-ropi, nemški državnik Rathenau enako kot francoski pisatelj Barbusse.
Ne bomo navajali nadaljnjih imen. Značilno je, kdo vse je »nečist« v nemškem duhu, kdo izobčen in proklet. Žid cli nežid, komunist ali pacifist — za vsakega, kdor m v tej ali oni obliki pripravljal »tretjega cesarstva« ali kdor je sanjaril o pacifistični zedinjeni Evropi, je bilo prostora na berlinski grmadi, ki pa ni zadnja. Prestoiniški zgled nameravajo posnemati tudi v drugih nemških mestih. Fanatizem ie nalezljiv in v hitlerjevskih vrstah sedaj kar tekmujejo, kdo bo bolj goreč v »čistem nemštvu«. Zato se dogajajo stvari, Iti se jih bo nemški narod še sramoval. kadar se zopet iztrezni.
Grmada, ki je gorela včeraj na Opernem trgu v Berlinu, je značilen pojav v sodobni nemški kulturi. Takega sežiganja knjig ne pomni srednja ali zapadna Evropa, odkar je nekdanja Velika inkvizicija končala svoje delo. Samo v fanatizmu ruske komunistične revolucije so vzplarntele grmade knjig: sežigali so jih v nenormalnih razmerah, v ognju in dimu državljanske vojne.
Skrajnosti se stikajo. Danes sežigajo knjige največji nasprotniki marksistov, in sicer v času, ko se ves svet čudi s kakšnim pohlevnim mirom se vdajajo Hitlerjevi pesti včerajšnji revolucionarji. ki so tolikanj pretili s svojo uporniško silo. Sedaj, ko jih je spravil Hitler popolnoma pod pruski škorenj, ko je v Nemčiji vsaj za dogledno dobo zlomljen vsak resnejši odpor hitlerjevskih nasprotnikov, čutijo zmagovalci potrebo, da tudi z grmado gorečih knjig pro-g ase svoj »Vae victis — Gorje premaganim!«
To psihološko ozadje berlinske grmade jc morda značilnejše od grmade same. Nemški narod je še vedno zamotan in nepreračunl jiv; ni se čuditi Francozu Henriju Massisu, ki je pred leti na splošno presenečenje v svoji knjigi »Obramba zapada« potegnil mejo prave evropske kulture ob Renu. To stališče je v marsičem pretirano, vendar je dejstvo. da je kultura naroda, ki je sicer dal svetu Goetheja. Beethovna, Kanta, še vedno neuravnovešena in podvržena naglim perturbacijam.
Nikakor nočemo trditi, da geslo narodnega očiščenja ne bi imelo ničesar za se. Med pojavi, ki so se po vojni razpasli v Nemčiji, je bilo marsikaj nezdravega. Ojačila so se destruktivna stremljenja in čitatelju take literature se je zdelo, da sta družba in država igrački, ki ju lahko vzame vsak otrok v roke in poljubno navija ali pa razbije. Ob silnem pomanjkanju avtoritete in v nekaki nervozi, da se dogodki prepočasi razvijajo k nekim meglenim ciljem, ki so o njih pripovedovale zvito sestavljene propagandne knjige, so mnogi ljudje izgubljali najosnovnejši čut razločevanje med dobrim in zlom, med mogočim in nemogočim, med dopustnim in nedopustnim. Posebno se je pod vplivom nekaterih, pretežno zares židovskih avtorjev in izdajateljev razpasla literatura, ki je zanikavala vsako spolno etiko in istovetila potrebo razdražene čutnosti s človeškimi pravicami, katerim da se upirajo samo nazadnjaški »buržoaski« moralisti. Če je kaj take literature zgorelo na grmadi, ne bo nihče jokal za njo. Toda kaj ima tako čiščenje skupnega z resničnimi umetniškimi in miselno pomembnimi spisi? Kaj ima propaganda skupnega z deli, ki odkrivajo nove socialne in kulturne možnosti, z deli, ki kažejo globino duha — četudi so v svojih končnih popadkih sporna, kakor vse. kar ie človeškega?
Nov manever rimske vlade
Da reši predlog o direktoriju četvorice, išče Italija zbližanja z Malo antanto — Mednarodni krogi presojajo novo taktiko Italije zelo skeptično
Fraga. 10. maja. M. »Lidove NovfnTc poročajo iz Ženeve v zvezi z veslmi o izprs-membi taktike italijanske diplomacije do Male anlante. da je slavni delegat Italije na razorožityeni konferenci, baron Aloial. izrazil željo, da bi se sestal z dr. Benešem in razpravljal ž njim ne samo o rimskem paktu, nego tudi o vseh onih problemih, ki morejo dovesti do enlošnega razčiščenja politične situacije v Fvropi. Baron Aloisi je izjavil, da namerava Italija Mali antanti, prav posebno pa Češkoslovaški ponuditi sodelovanje v svrho skupne akcije proti priključitve Avstrije k Nemčiji. Naglasil je tudi, da dela italijanska diplomacija na re viziji rimskega pakta ter da bo Italija revidirala svojo politiko do .lugoslavije.
V ženevskih krogih Aloisijeve izjave sicer živahno komentirajo, vendar pa eo dokaj skeptični ter opozarjajo na odmev novega pakta Male antante v italijanskem tisku. V splošnem so v Ženevi prepričani, da je vse to le manever italijanske diplomacije, da bi rešila rimski pakt in s tem tudi prestiž Mussolinija, ki bi silno trpel, če bi pakt propadel v prvi vreli zaradi odpora Male antante, ki jo je Muesolinj doslej vselej skušal omalovaževati. To dokazuje že samo dejstvo, da Italija kljub tem zagotovilom še vedno vzdržuie na vsei črti pol tiko revizionizma, na katero Mala an-tanta ne bo in ne more nikdar pristati. Dokler pa se Italija ne odreče revizionislič-ni politiki, o sporazumu z Malo antanto ir more biti govora.
Pari«. 10. maja. M. V tukajšnjih politič nih in diplomatskih krogih mnogo komen-t:rajo vesti iz Prage in Budimpešte, ki ao-vorp o gotovih znakih, iz katerih se da sklepati, da išče Rim v vprašanju pakta velesil osnove za sporazum z Malo antanto. V prilog teh veeti se predvsem najava dejstvo, da je ital janski tisk nedavni ekspoze dr. Beneša sprejel z dokaj objektivnimi komentarji in mnogo boli trezno in mirno, kakor pa se je moglo pričakovati. To tolmačijo kot želio Italije, da se ne bi jx>ru šili vsi mostovi med Italijo in Malo antanto. Očividno je Italiji mnogo Icržeče na tem, da reši rimski pakt. v kolikor je to sploh mogoče ter da eo vodilni fašistični krogi pri pravi jeri tudi na žrtve, da bi dokazali Mali antanti. da je Mufeolinijev načrt o direktoriju velesil sprejemljiv tudi za male države. Na vsak način so dogodki zadnj;h tednov napravili v fašističnih diplomatskih krogih globok vtis, ki prihaja do izraba v vedno bolj vidnem razpoloženju za pomir jenje z Malo antanto.
Bukarešta. 10. maja. M. »Cuventul«, ki ima zelo dobre zveze z diplomatskimi krw gi, sodi po gotovih znakih, da zeli Rim zbližanfa z Malo antanto. Italijanski deU gat v Ženevi baron Aloisi je izrazil željo, da bi ee čimprej ee«tal s predstavniki ivi«;3 antante. predvsem pa z dr. Benešem. Tudi v praških krogih potrjujejo informacije, da je Italija pripravljena izpustiti iz načrta rimskega pakla vse, kar je vzbudilo tako odločen odpor pri Mali antanti.
merlško sodelovanje za pomirjenje v Evropi
Zedinjene države hočejo aktivno sodelovati pri vseh sklepih za zagotovitev varnosti in preprečenje novih
vojn
London, 10. maja. d. Ministrski predsednik Macdonald je včeraj v spodnji zbornici ponovno poročal o svojem posetu v Was-liingtonu. Posebno dalekosežnega pomena je njegova izjava, da je ameriška vlada jasno izrazila svojo voljo, da noče le energično sodelovati na razoroži t ven i konferenci, temveč, da hoče biti aktivno udeležena tudi pri vseh sklepih in paktih, ki jih bo rodila in ki bodo imeli namen, da se zajamči varnost v Evropi ter onemogočijo nove vojne. To politiko je započel že prejšnji ameriški državni tajnik Stimson kratko pred svojim odstopom in predsednik Roosevelt je pripravljen, da gre še dalje in da poda v danem trenutku posebno oficielno izjavo v tem smislu.
Čeprav Macdonald v tej svoji izjavi ni omenil Nemčije, je vendar v uvodu kakor v zaključnih izvajanjih rabil besede, ki so dovolj jasno namigavale na njeno stališče. Poudarjal je, da je v razgovorih z Roose-veltom o razorožitvi prevladovala skrb zaradi položaja v Evropi, ki so ga izzvali gotovi nedavni dogodki. Svoja izvajanja je zaključil z izrazom upanja, da bo sodelovanje z Zedinjenimi državami rodilo po raz-orožitveni konferenci uspehe, ki bodo za vselej pregnali bojazen miroljubnih evropskih narodov.
V debati je prvi nastopil poslanec Lans-bury, ki je očital vladi, da se zlasti noče jasno izraziti v vprašanju dolgov. Za njim je govoril vodja angleških liberalcev Her-bert Samuel, ki je tudi zahteval več jasnosti in pozitivnosti. Nadaljeval je, da obstoji nasprotje med sprejemom carinskega premirja na eni strani in novimi omejitvami uvoza na drugi strani. Bivši zakladni kan-ceiar sir Robert Horne se je zavzel za zvišanje cen sirovin na debelo in zagovarjal bimetalizem, češ, da bi se trgovina najbolje dvignila, če bi se zvišala kupna moč Indije in Kitajske, kar pa se da doseči le z revalorizacijo srebra.
Precejšnje zanimanje je izzval govor bivšega zunanjega ministra Austena Cham-berlaina, ki je naglašal, da je prinesel Macdonald iz Amerike sporočilo, da je vlada Zedinjenih držav pripravljena pristati na konzul ta ti vni pakt, če se ženevska raz-orožitvena konferenca zaključi kakorkoli uspešno. Poudaril je, da je to novica, kakršne v zadnjih desetih letih še ni slišal.
Zunanji minister Simon je branil stališče vlade v vprašanju carinskega premirja in izrazil nado, da bodo razgovori med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami rodili uspeh.
Končno je bil z 241 glasovi proti 39 odklonjen predlog laburističnega poslanca Lansburvja, naj se proračun zunanjega ministra v znak nezaupanja formalno zniža
za 100 funtov. Izid glasovanje pomeni zaupnico vladni zunanji politiki.
Amerika in vojni dolgovi
VVashington, 10. maja d. Državni tajnik Hull je včeraj izjavil novinarjem, da je vlada Zedinjenih držav r 5 pra^ljena pričet! vsak čas z Anglijo in vsako dmgo državo doižnico formalna pogajanja o novi ureditvi vojnih dolgov. To se seveda nikakor ne more zgodoti na svetovni gospodarski kon. fer enci v Londonu, ker se bodo tamkaj obravnavala druga vprašanja tako z državami, ki so dolžne, in z drugimi, ki niso dolž-nice.
Potem, ko so se Nemčija, Belgija, Italija in Japonska v polni ineri izjavile za ameriški predlog o carinskem premirju in je tudi Anglija pripravljena zanj pod gotcvi-mi pogoji, se more po izjavi državnega tajnika Hulla upati, da se bo tudi Francija pridružila temu načrtu na način, ki praktično ne bo izpremenil statusa quo
Kakcr vse kaže, vprašanje pooblastila za pogajanja c ureditvi vojnih dolgov, ki naj bi ga ameriški kongres priznal predsedniku Rooseveltu, še ne bo kmalu ugodno rešeno. Zaradi neprijateljskega zadržanja ameriškega kongresa glede tega vprašanja odlaga Roosevelt dan za dnem predložitev tozadevne poslanice kongresu. Snoči so se razširile govorice, da se bo Roosevelt zadovoljil s pooblastilom, po katerem mu bo priznana le pravica, da obnovi pogajanja glede vojnih dolgov.
Dr. Schachtova misija
Berlin, 10. maja AA. čeprav je dr. Schacht v Zedinjenih državah izjavil, da se tamkaj mudi kot bančnik in gospodarstvenik, prinaša nemišlko časopisje v prvi vršiti njegove politične izjave. Vse kaže, da skuša dr. Schacht pojasniti ameriškim finančnikom, da je položaj Nemčije slab in da Nemčija zaradi poslabšanja svoje zunanje trgovine ne bo zmogla transferja deviz za amortizacijo inozemskih posojil. Zato zahteva dr. Schacht predvsem carinske olajšave, devize iz zunanje trgovine pa naj bi se uporahljaie za uvoz sirovin v Nemčijo in za obnovo kritja državne ban. ke. Nemčija naj bi bila za dve leti oproščena transferja deviz. Naposled b: dr. Schacht rad dobil v Ameriki kredit v znesku 2 5 milijarde mark.
Ženevska žitna konferenca
Ženeva. 10. maja. AA. Danc6 se je začela v prostorih Društva narodov konzulta-tivna konferenca za žito. Na konferenci so zastopane Avstralija, Argentina. Kanada in Z edin jene države.
Fanatiki knjižnih grmad pa se zelo motijo, če mislijo, da bo s sežganimi izvodi knjig nemštvo »očiščeno«. Kar je slabega v knjigah, je tudi v ljudeh. Že samo sežiganje knjig, ki kaže duh nestrpnosti in sovraštva, odpira nov kult slabega, čeprav v drugin formah. Pravo očiščenje ne prihaja z grmad papirja, marveč utegne priti iz novih spoznanj duha in srca. Za taka spoznania niso hitlerjevci doslej še ničesar storili.
Ideje, ki so zadržane v dobrih knjigah, pa tudi ne bodo zgorele. Niti najhujši inkvizicijski ogenj ni nikdar zaustavil idej, ki so bile dobre, zdrave in napredne. O tem vedo Nemci iz svoje zgodovine prav tako dobro kot vsi ostali narodi, zato je zastrahovalna komedija z gorečo grmado knjig samo žalo-
sten znak popolne odvisnosti nemškega duha od strasti in nagonov. To pa ne priča o njihovi visoki kulturi. Lahko je sežgati kopice knjig, lahko odstaviti profesorje »nearijske rase« na nemških univerzah, lahko v sedanji psihozi izvesti tako zvano »Gleiclischaltung« v kulturnih društvih. Posledice, ki bodo nastopile, trenutno res ne bole onih, ki uživajo v svoji gorečnosti. Toda sodniki ne bodo sežigalei, sodili bosta prihodnost in zgodovina.
Nemški narod se čedalje bolj obdaja z zidom kulturne avtarkije. Njegov duhovni vpliv, ki je bil baš po voini zelo velik, pač v znatni meri po zaslugi avtorjev, katerih knjige sedaj sežigajo, se bo nujno zmanjšal. To pa bodo Nemci občutili povsod, ne samo na kulturnem področju.
Smrtni udarec
marksizmu v Nemčiji
Hitlerjeva vlada je včeraj zaplenila milijonsko premoženje socialnodemokratske stranke ter njenih gospodarskih podjetij
Berlin. 10. maja r. Zvest svoji obljubi, da hoče docela izkoreniniti niarks zem v Nemčiji, mu je Hitler zadal danes smrtni udarec. Davi j« docela nepričakovano izšel odlok notranjega ministra, ki odreja zaplembo celokupnega premoženja vseh socialno demokratskih političnih, strokovnih in gospodarskih organizacij. Zaplemba se nanaša na imetje socialnodemokratske politične stranke, republikanskega Reichsbanner-ja. vseh socialističnih tiskarn in vseh levičarskih listov, kakor tudi na konztime, zadružna in druga gospodarska podjetja. Odlok notranjega ministra je bil že na vse zgodaj izvršen z vso natančnostjo in temeljitostjo. s kakršno se odlikuje Hitlerjev režim pri vseh takih akcijah. Hitlerjevi napadalni oddelki skupno s policijo so zasedli vsa podjetja in zapečatili prostore.
Hitlerjev režim se je na ta način polastil milijofiskrga premoženja, ki ga je zbralo nemško delavstvo z dolgoletnimi žrtvami. O premoženju socialno-demokrateke stranke in njej priključenih obratov in listov trenutno ni točnih podatkov. Leta 1931. so imeli posamezni okraji socialno-demokrateke stranke zbranih okoli 10 milionov mark, med temi skoraj 7 milijonov mark
članskih prispevkov. Predsedstvo stranke je dobivalo od tega približno 8 milijone mark. Iz strankinih obratov je bilo letno približno milijon mark dohodkov. Glavoo premoženje stranke so gospodarski obrati, in sicer osrednja strankina založba in pa časopisni obrati. Koncentracijska delniška družba v kateri eo združeni vsi eocialno-demokratski listi, je bila leta 1929 cenjena na 40 milijonov mark, toda koncem leta 1932 so cenili njeno vrednost samo še na 20 milijonov mark, ker eo bii med tem izvršeni razni odpisi zaradi izgub v poslovanju. Vrednost nepremičnin socialno-demokratske stranke najbrže ni več velika, ker eo ta posestva obremenjena z velikimi dolgovi.
V utemeljitvi zaplembe premoženja so-cialno-demokratske stranke in Reichban-nerja se omenjajo tjdi poneverbe pri stro-kovnih organizacijah. Zaenkrat pa sploh ai dognano, v kakšni zvezi so b le te organizacije z obema strankinima orsjanizaciia-ma. Kakor kaže. ima vlada brez dvoma tendenco, da bi funkcionarje bivših marksist ičn h organizacij rada obdolžila korupcije. četudi za to nima nobenih konkretnih podatkov.
»čiščenje" nemške kulture
Opolnoči so v Nemčiji z veliko svečanostjo javno na grmadah sežgali vse knjige, ki niso v skladu z novim
nemškim duhom
Berlin, 10. maja d. O polnoči so skoraj po vseh večjih nemških mestih zaplapo-lale grmade, na katerih je zgorelo na de_ set in deset tisoče knjig in del nemških in tujih piscev, ki niso »v skladu« z novim hitlerjevskim nemškim d<uhom.
Posebno v Berlinu so se vršile za to obsežne priprave. Na Opernem trgu so naložili ogromno grmado knjig, ki so jih zaplenili po šolah in po raznih javnih knjiž. nicah. Uvod v akcijo za »čiščenje nemške kulture« ja tvorila svečana bakliada. k: so se je udeležili vsi vodilni prvaki narodno socialističnega režima. Po b3kljadi je b:lo na univerzi slavnostno predavanje o »čiščenju nemške kulture«, Gobbe's pa je govorii po radijiu. nakar so o polnoči podtaknili plamenice v pripravljeno grmado.
Vsi današji listi so morali po naročilu vlade posvetiti posebne članke tej akciji hitferjevskega režima in hočeš nočeš poveličevali ta dogodek, k.i vzbuja pri vseh treznih Nemcih, še bolj pa v vsem ino_ zemstvu zasluženo obsodJbo.
Odgovor Prage
Praga, 10. maja d. češki pomočmi odbor za nemške emigrante je objavil proglas, v katerem opozarja, da so sedanji nemški
oblastniki odredili za danes uničenje na tisoče knjig, ki so bile odstranjene iz javnih knjižnic. Med avtorji teh knjig so iz_ med Čehov Jaroslav Hašek. Karel Vanek in Ivan Olbracht izmed praških Nemcev Maks Brod in F. F. Kiseh ter številni drugi svetovno znani avtorji Kot odgovor na to herostratsko početje poziva pomožni očfbor za nemške emigrante na pobudo francoskih pisateljev in v soglasju z vsem kulturnim svetem, naj vsakdo daruje knji_ ge. ki jih v Nemčiji sežigajo, da jih bo odibor po potrebi razdelil raznim javnim knjižnicam v češkosVv?ški. Praška mostna knjižnica je priredila v zvezi s , o akcijo javno razstavo vseb knjig, ki ro jih v Nemčiji sežgali.
Protest Pariza
Pariz, 10. maja d. V Parizu je ^anes izdal p-osrbon odbor, v katerem sta med dr"-gim Romain RolJand in Charles Vildrac, proglas na francosko javnost, v katerem io noziva, naj zbira knjige, ki bndo danes v Nemčiji javno sežsrane t^r jih darire francoskim javnim knjižnicam, kjer bnro tvorilo posebne dokumentarne oddelke t<T bodo dostonne vsej javnosti.
Fiasko Rosenbergove misije ¥ Londonu
Spodnja zbornica je zopet odločno protestirak proti početju Hitlerjevega režima
London, 10. maja. r. Bivanje Hitlerjevega propagandnega šefa dr. Rosenberga v Londonu je dalo povod za številne interpelacije na današrtH seji spodnje zbornice. Pri tej priliki je znova prišlo do izraza veliko nerazipoloženie. k: vlada v Angliji proti H't-lerievemu režimu >n ki dokazuje, da Rosen-berg ni mogel prepričati angieške iavnosti. da je postopanje sedanjega nemškega režima v skladu z interesi Nemčije in splošnimi mednarodnimi interesi.
Na vprašanje o Rosenbergovi akeii.i ie zunanji minister Simon odgovoril, da so Rosenbergu vsi činitelji, s katerim! ie prišel v stike, odkrito obrazložili, kako gleda Anglija na dogodke v Nemčiji ter mu priporočali, naj obvesti nemško vlado, da sj § takim postopanjem nc bo nikdar pridobila simpatij in naklonjenosti angleške iavnosti. Med govorom zunanjega ministra je ponovno prišlo do protinemških demonstracij in do ostrih vzkhkov proti Hitlerjevemu emi-sarju. Predsednrk zbornice ie mora! ponovno pozivati ogorčene poslance k redu.
Zunanji minister Simon ie obvestil zbornico tudi o demarši. ki jo je napravil an-gleški poslanik pri berlinski vladi 5. t. m. zaradi aretacije angleškega novinarja Fra-serja Zaprli so ga na.iprvo zaradi veleizda-ie. toda sedai ga samo obtožujejo, da je napačno poročal o dogodikih v Nemčiji. Zaprt je že nad mesec dini. ne da bi bila razpisana razprava proti njemu. Zaradi tega je ang'eška vlada odločno zahtevala, naj Fra-serja takoi izpuste ali pa postavijo pred redno sodišče.
Pri tej priliki so laboristični poslanci sprožili tudi debato o današnjem sežiganju knjig v Nemčiji in ostro protestirali nroti temu. da se na tak barbarski način ot»eča-ščajo dela angleških pisateljev in znanstvenikov. ne"diriaioč da tega Nemcem ni mogoče nikdar odpustiti.
Američani !5kv5riirnio svoja podjetja
Berlin. 1fl maja. A A. Več tuiih tvrdk zlasti ameriških, ki imaio v Nemčiji svoje podružnice, 6e zadnje čaee pritožuje nad
delovanjem narodno socialisti onih celic v njihovih tvrdksh. Več ameriških tvrdk ® zato sklenilo, da opuste svoje podružnice v Nemčiji.
TikTi ameriški protestanti za nemške Žide
Washington. 10. maja. č. Zaradi preganjanja Židov v Nemč;ii se je v protestan-tovskih krog:h sprožila velikopotezna protestna akcija. Poseben odbor je sestavil protesten memorandum, k; ga je podpie-ilo skoraj že 50 odstotkov vseh protestanekih duhovnikov v Ameriki. Memorandum bo lo *f>daj predložili še v podpis slušateljem in ■"»•■ofesorjem vseh amerišk h vle ičilišč, na-"kar ga bodo poslali neui.1i vladi.
Nov podban zetske banovine
Beograd, 10. maja. p S kraljevim ukazom je imenovan za podhana zetske banovine dr. .lovan Zec, dosedaj podban vr-baske banovine.
Zaprisega ministra dr. Tomašiča
Beograd, 10 maja AA. Novo imenovani minister za kmetijstvo dr. Ljubomir To-maševič je danes prisegel. V razgovoru z novinarji je minister podčrtal pomen tiska
Važna uredba za kvalifikacijo državnih uradnikov
Beograd, 10. maja p. Današnje »Službene Novine« objavljajo uredbo prosvei. nega ministra, ki določa rang strokovnih šol v primeri s srednjimi šolami in fakultetami v zvezi s členom 7 uradniškega zakona.
Naši teniški igralci na Dunaju
Dunaj. 10 maja g. V mednarodnem teniškem turnirju, na katerem nastopata tudi jugoelovenska ten;ška prvaka Schafer in Kukuljevir so bili danee med drugimi doseženi naslednji rezultati: Gospodje v dvo-'o: Schafer—Kukulievič : Canfield —Urban-eki (Avstrija) 6:2. 6:1. V mešani Jgri v dvoje sta Grfjnbereer—Metaxa (Avstrija) proti pričakovanju porazila dvojico Deutecb (CSR) — Kukulievič (Jugoslavija) 9:7. 6-3.
češkoslovaški fašisti
pred sodiščem
§<? obtožencev, med njimi bivši general Gajda — Voditelji in zapeljanci — Ponesrečena češka kopija italijanskega fašizma — Kariera in padec generala Gajde
Praga, 9. maya.
Dobra dr a tedna že traja raz,piave proti cbil. tašetom, iki so v noči od 22. na 23. februarja k/.vrši.n svofl fantastični in operetni napad na pionirsko vojašnico v Brnu, da na ta naoin prevrnejo dosedanjo čsl. vlado in prevzamejo vso oblast v yvoje roke. Naši javnosti je dobro z.nano, s kakšnimi sii-n m fiaskom se je končal ta brezglavi po-Sij sta glavna voditelja Kobzinek in Gajdl po porazu skala zatočišče na naišin teh.
Na zatožni klopj v Krnskem vc^aškem
k nu sedi vsega 39 obdolžencev; vsi so pristaši čsl. fašist.čsie stranke, blede kopije italijanskega fašizma, ki ni izvozno blago in pod severu m nebom oči vidno ne uspeva tako bujno, kakor v deželi citron. Dva obtoženca, bivši general Gajda m njegov nečak Gajdl sta rodom iz Kofora, ozjroma iz Makarske, eden pa je navedel hrvatsko narodno pripadnost, ker je rodem iz joižno-
v	j'hodne Moravske, kjer je nekoliko hr-
vi	rslvih vasi. Vsi obtožene so češkoslovaški državljan . velika večina Moravci iz najbližje brnske okolice.
.vled obtoženci se na razpravi ostro ločita dve skupini: Manjši krog mte-lektuakcv-vKluel-jev m večja skupina preprostih [juti . ki so brez preudarka izvrševalj smele in brezglave zasnove svojega vodstva. Pni se napada na vojašnico seveda niso osebno udeležili, marveč so le iz daljave napravili načrt; kolikor pa jih je moralo 6ode!ovati iiktjvno pri traigik^nrčnem podjetju, so se d-žali bolj v ozadju ter tudi prvi plaiili v beg. ko je napad temeljito lizpodletel. Pr*»-prusti čani fašističn h vrst, ki so nzvršjli napad, ima :o sedaj vsaj to zadoščenje, d« ji,h ie rok« prviee izenačila na zatožni klopi z v od-t v o: n, kj jih je spravilo do Drezsmsel-nega početja. Ti bojevniki so trgovsKi so-trudniki, obrtniki, delavci, večinoma mladež hrez posla, vendar je med njim-' tudi nekaij st-nejših. kj sta jih prignali v podjetje samo beda n obljuba, da j:rn bo po prevratu zagotovljeno delo Ves čas razprave je videti, da =o ti zapeljani vojaki fišistovske.ge g-buiju spoznali prevaro. Ysrk:» g i" d nje zlast4 na Kohizinekd n Gejdla, ki se jima jo tako mudilo z bojišča, la sta ;ahko zbežala v Avstrijo in odtod v Dalmic :o. 7ato je sodče oba slednje '»nenovira oddelilo ed ostalih obtožencev, da je /e v naprej onemogočilo morob t,ne dejanske izpade pr"tj njima.
Obtežba je naperjena proti fašistom zaradi poizkusa prevrata ter'zarad-j zločinov vstaje, j.vvnega nas Istva. rona. zapeljevanja k vo:aškcniu uporu in zarad napada na republiko Vsi ti zločini zahtevajo vsak zase mnogo let robi je. Za dogodek s »n smatra obtožnica odgovorno organizacijo čsl. fašistov.
Da n-' bilo napada na vojašnico v Ž den -cah p H Brnu. bi bila javnost morda še dolgo potrpežljivo gledati kričavo m paradno početje svoiih sodržavi! janov. ki so si v svoji smešnosti 'zposod' li irz Rima zn-Pni snop pa ;c z liktorsiko sekiro in mislili, da so s tf»m že storili dovolj, d« j,-'m pade vlada v naroč-e kakor rr»k> jabolko. Fašiz'«n ima na reškos Io-vaškem »ino malo pristašev, vendar bi površen opazovalec, ki sodi le po zunaniem videzu, lahko mislil, da jih je yco'.i d^etkri več. s tolikim šumrrn, krjikom •r> v '• ,r> je n^stenaila ta brezpomembna s--"nt-v .Med n;en:mi v>d>elj: so po veči-»V nekdanre politične veličine, k; se ne morejo pomiriti z dejstvom, da moderna de-odiklamia njihovo nrsenost 'n nnbov rač:n de'ov3rria. Tem so pridru-7'il? rami "^1't'eni pustolovci. vffnoma z premo"nc.jiš'h slojev. ki zajedli rama rr>->cV> v stranki. Imeli so- v ričrtu pohod na Prago, po vzorcu »pohoda na
R m«, prirejali so poizkus ne vežfoe, dokler ni došlo do klavernega napada na vojašnico.
Obtožnca označuje generala Gajdo z* središče jm izvor vsega tega neresnega prevratnega gibanja. Pri tej priliki so časopisi še enkrat podrobno opisali fantastično življenje fašstovske<ga vodje, k.i je z nafjvjšf.h mest vojaške slutibe podal od stopnje do stopnje, dokler se ni pojavil kot obtoženec, da se zagovarja zaradi oboroženega upora proti držav' in napada na vojašni:o■ Gajdova kariera je nedvomno impozantna, zato je njegov padec tem večji, V Sibirjji se je izkarzal kot jnnak; dosLuižil je do generala in je bil v Koičakovi vojski. Po nje-ntm porazu je b 1 samostojen general, ob povratku v domovino pa je najprej služboval kot komandir divizije v Košcah in postal kasneje cdo šef generalnega štaba. Na svojo nesrečo pa se je začel zaradi bolne ambicioznosti vmeševati v politiko, kjer jo v svoj' neizkušenosti nasedal vsakomur, dokler se ni popolnoma onen;ogočjl. Moral je iz vojske ter prepustiti drugim svoja važna mesta. V pokoju se je bil pogajal za vstop v albansko vojsko, ker je kot nekdanji lekarniški asstent v Skadiru vsaj nekoliko poznal prilike v tej dežel". Ko so izbruhnili mandžurski nemiri, so mu prijatelj svetovali, naj gre na Kitajsko, da bi origa-njizMai kitajske miliijome za boj proti Japoncem. Gajda na je ostal doma in se z vso silo vrgel v politični me tež, kjer j« naivni mož kmailiu izgubil vsako ravnotežje.
Češkoslovaak neprijazni dasopla; eo bj4i raztrobili žideniiški napad kot znak notranje slabosti države, osobito pa čsl. vojske. Stvar sama pa. je tatka, da je dotičma »vojašnica« uj'Sto ob;:čajna kmetska hiša v brn-ski okolic , kjer je bilo nastanjenih kakih 30 pionirskih novincev, Nemcev in pod-karpatskih Rusov, k- še njso inieli niti pojma o vojaški službi in so v prvi zmešnjavi skoro podlegli napadalcem. Čim pa so dobili poveljnika, so v desetih minutah na-pravjl- mir in red. Češkoslovaški fašizem s; je z napadeni v Židenioah dal izpričevalo svojega v nebo vpujooega siromaštva. Osvojitev države m vlade se menda n kjer na svetu ne začne z napadom na majhen, brezpomemben pionirski detalman
Glavna senzacija obravnave je bila 8. tega meseca, ko je prjšla vrsta na bivšeg generala Gajdo, da se zagovarja pred obtožbo. Odločno je odbil svojo sokrivdo na brnskih dogodkih in izpoved a L, da je vodja in iniciator napada na vojatnico Kobz:nek ogent-provokater To je bilo Gajdi znano že od 1. 1930, ko mu je tajnost zaupaia neka v j sok o postavljena oseba. Ako bi Gajda nameraval prevrat s silo, se ne bi poslužil take sumljive osebe, o kateri je vedel, da tud: v vojaškem oziru ni nič prida, saj je Kobzinek pobegnil, brž ko je v vojašnici padel prvj strel.
Obravnava se bo gotovo še zelo zavlekla, ker so doslej zaslišani šele obtoženci, nakar bodo priš'e do besede številne priče. Obtoženci imajo celo vrsto braniteljev, k; zastopajo večinoma ex offo svoje kliente. V obrambi se zelo neprijetno opaža Nemec dr. Stark, kj zastopa interese zasebn h udeležencev sorodnikov pri napadu ubitega vojaka. Ta nemški odvetnik povzroča stalne incidente. Seveda se tudi ostali zaščitniki trud jo na vso moč. da bi jizoodbili obtožbo. Načeli so tud: vprašanje izročitve Kobzre-ka in Gajdla. nakar jih je državni tožilec poučil, da se ta izročitev nij izvršla na temelju pogodbp o nravni pomoči. Imenovana obtoženca sta bila v gnana iz Jugoslavije in Rum-u ni je kot nadležna tujca, proti čo»ner nato obramba n; mog^a najti tehtnega ugovora
ašcltul
V obrambo demokratičnega in parlamentarnega režima bo?!© v ČSR poostreni vsi važnejši politični zakoni
Zločin in kazen
Ljudska sodba o zločinih, posebej še o grozodejstvu
Andreja Malija
Praga. 10. maia. v. Češkoslovaška republika kot sosed Nemčije najbolj občuti ro-varjenje. ki ira razvijajo narodni socialisti trsiii izven moja nemške države. Ker se tej akciji pr družuje tudi komunistična razdor-na propaganda, je vlada no daljšem posvetovanju sklenila predložiti parlamentu v odobritpv več zakonskih predlogov v obrambo demokratičnega in parlamentarnega režima v Č^R
V to svrlio bo .Kioslren poslovnik obe-b rfcornir v tpni smislu, da bodo mogli prt-ei-eedivki nb^h -/bornic tako' zatr^ti nerede. s katerimi bi skušali srotovi krogi ovirati parlamentarno delo ter strouo kaznovati krivce. Predsednik parlamenta ali senata bo lahko izključil vsakega poslanca al; senatorja, ki bi napadal in žalil republiko. državnega [>oglavaria ali člane vlade. Poles izključitve se lahko kaznuie tudi z odvzemom dnevnic za dobo treh mesecev
Razen tega £e predložila vlada parlamentu novelo k tiskovnemu zakonu. s> ka-
Budim pešta. 10. maja. d. Pri včerajšnji proračunski debati je zbud i precejšnjo pozornost aovor člana krščansko socialne 2'o-spodarske stranke Bele Turva, ki je poudarja!. da se sicer ine kako se bo raz-v'l hitleriovski pokret. da pa mora biti vsekakor madžarska vlada v zunanji politiki zHo oprezna. V srbanju za priključitev Avstrije k Nemčiji ne vidi nobene nevarnosti in tudi ni mnenja, da bi bilo aktualno. ker Avstriia sama o tem noče ničesai čuti: mnoffo blžje pa je vprašanje avstnj-sko-madžarske združitve, ker sta bili ob« državi že po Arpadovi dinastiji združeni v svoji usodi. Tudi za Avstrijo bi bilo zbli zanje z Madžarsko velikega pomena, kei pomeni oiačenje zvez Male antante tudi za nio ogrožanje. Za Madžarsko bi bilo to zbližanje posebno važno, ker bi mogla eamo v
tero se poostrujejo cenzurni predpisi. Znatno je razširjen krog prestopkov, zaradi katerih se more bst začasno ali trajno ustaviti. Policija dobi pravico, da takoj ustavi vsak list, ki bi širil neresnične ali alarmantne vesti, ogrožavajoč s tem varnost republike in javni red in mir
Prav tako bodo s posebnim zakonom m>-ostrene določbe uradniškega zakona. Uradnik", ki bi sodelovali v protidržavnih akcijah in bi bili organizirani v takih strankah, se lahko takoj odpuste iz državne službe. Prav tako se lahko tudi vpokojen-cem odvzame pokojnina, ako se pregreše zoper interese države.
Vlada je objavila tudi seznam listov, katerim se odvzema poštni debit za ČSR. So to večinoma narodno-socialistični listi iz Nemčije, tuji komunistični listi, listi nemoralne vsebine in nekateri madžarski listi.
Vse vladne stranke, med njimi tudi Nemci. se strinjajo s temi zakonskimi predlo-ki bodo v najkrajšem času odobreni v parlamentu in nato stopili takoj v veljavo.
zvezi z Avstrijo obdržati svojo dosedanjo postojanko. V nadaljnj h izvajanjih je omenjal. da je antanta velesil svoiečasno razpravljala z Andrassyjem, naj bi se dvojna monarhija ne razbila. V zvezi s tem je nato Turv govoril med splošno pozornostjo zbornice o restavraciji Habsburžanov ter je posebno poudarjal, da brez rešitve vprašanja kralia v legitimističnem smislu Madžarska trajno ne more obstojati. Napove dal je. da bo v kratkem predlož 1 parlamenti zakonski načrt o rešitvi te zadeve, da bi prišlo vsaj do kakršnegakoli zakonodajnega sklepa o njej.
Če bo poslanec Tury svojo napoved uresničil. bo to pomenilo, da bo vprašanje madžarskega kralia zopet nrišlo na dnevni red aktualnih problemov madžarske politike.
Zborovanje hišnih posestnikov
Nocoj se je v zeleni dvorani hotela Union vršil redni občni zbor Društva hišnih posestnikov, ki se ga je udeležilo znatno število članov, kar priča o trdni stanovski zavesti naših hišnih posestnikov. Otvoril je zbor predsednik društva g. Frelih, ki je podal tudi predsedniško poročilo. Društvo šteje v Ljubljani 2066 članov, to se pravi, da 9o organizirani skoraj vsi ljubljanski Lastniki hiš. Predsednik se j« » pieteto spominjal v preteklem letu umrlih članov, zatem pa je poročal o živahnem delovanju odbora in o bojih, ki jih imajo hišni posestniki za svoj« pravice. Izrazil je upanje, da do stanovanjske zaščite rve bo prišlo. V Ljubljani manjka po uradnih podatkih samo 52 stanovanj. Ob izčrpnem materialu je dokazoval, da se stanarine v zadnjem letu niso zvišale. Finančno ministrstvo zahteva davščine na hišne najemnine po uradnih cenitvah in hišni posestniki, ki oddajajo stanovanja po nižjih cenah, so od zgoraj prisiljeni, da bodo morali v prihodnosti zvišati najemnine. Naglasil pa je g. Frelih uvidevnost davčnih uradov in kulantnest davčnega odbora, zlasti pa še razumno zadržanje mestne občine nasproti hišnim posestnikom.
V	defvati, ki je sledila poročilu, se je zlasti razpravljalo o konfliktih, ▼ katere prihajajo hišni posestniki s svojimi najemniki zavoljo tega, ker finančna uprava pegostoma ocenjuje stanovanja na višje vsote, kakor jih oddajajo lastniki sami. Dr. Regaly je predlagal, da naj druStvo intervenira pri finančni upravi, da se odloži plačilo davščin onim hišnim posestnikom, ki zavoljo gospodarske stiske pri svojih najemnikih ne morejo izterjati najemnin. Na naslov finančne uprave je stavil zahtevo, da se uradne pobofnice v Ljubljani dostavljajo v slovenščini. Ko je predsednik izpregovoril še o potrebi, da se zniža obrestna mera, je občni zbor poročilo soglasno odobril.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal g. Bukovic, in po absolutoriju, ki je bil prav tako soglasno sprejet so sledile volitve. Izvoljen je bil soglasno v glavnem dosedanji odbor z g. Frelihom na čelu. Pri slučajnostih se je vnela precej vroča debata. G. Ka* je grajal, da se predsednik Frelih v občinskem svetu premalo zavzema za interese hišnih gosj>od.arjev. Mestna občina, da ne bi smela konkurirati s hišnimi lastniki na ta način, da po svojih hišah oddaja njemnikom stanovanja pod ceno. — Predsednik F.reliii je nato izjavil, da občni zbor društva hišnih posestnikov ni mesto, kjer bi moral podajati račun o svojem delu v mestnem občinskem »vetu, in je med žšvahnim vznemirjenjem članstva zaključil zborovanje.
Zlati jubilej celjske obrtne nadaljevalne šole
teelje, 10. maja.
Preteklo nedeljo je m osla vH a celjska obrtna nadakjevakia šola 504et«wco ustanovitve z razstavo šolskih izdelkov v prosfc/-rih Obrtnega doma in z akademijo v gledališču. Razstavo je ofvoril Bšutraj ce*;«sfti žuipan m predsednik šolskega odibora obrtne nadalje valne šole g. dr. Aloitzoj OoTičan ob navzočnosti številnih odličnih gosto v in očrtal pomen razstave, ko je plod neumornega dela učitelljstva in ohrtnl$ke«a naraščaja. Od prevrata se je šola pod sfiretrrim vodstvom g. Jožika Bizjaka razvija do lene višine. Poleg g. Bizjaka je deloval neumorno tudi učiteljski z'bor in vse celjsko obrtništvo i<n rniegove organizacije so podpirale šolo. Vsem tem činiteliem gre zahvala, da je celjska obrtna nadaljevalna šola ena najboljših v dravski banovini. U. dir. Goričan je med govorom pozdravil ttidi navzočnega •Kovaškega mojstra g. Arotona Gregia, ki je ■kot vajenec obiskoval šolo takoj ob njeni ustanovitvi. Naposled )e poznal mladlino, nai se z IJubezniiio oklene svoje šole, ker ie Ie v izobrazbi in delu napredek
Kiparski vajenec FV>d;križnik Hinko je v imenu vajencev izročil g. Bizjaku sKko »Pozdrav vajencev« s pozdravno deklama-cijo, vajenlka modistka Anica Strouhalova v »menu vajenk sliko »Mak«, a sreski šolski nadzornik g. Pestovšek v imenu učiteljskega zbora relief »Vir in zahvala dela«. G. Bizjak je vidno ginjen sprejel poklonje-na darila in se s prisrčnimi besedami zahvalil za toliko pozornost.
Inšpektor strokovnih šol v dravski bano-vir* g. Mihajilo Presl je čestital g. Bizjaku in ucntelistvu k doseženim uspehom, nato pa je sledil ogled razstavljenih predmetov. Popoldne ob 15. je prispel podtoan g. dr. Pirkmaier, ki si ie ogtledal razstavo in se ze'o pohvalno izrazil o njej.
V	mestnem gledališču se je vršila popoldne ob dobri udeležbi akademija obrtnega naraščaja, ki jo je po uvertiri otvoril župan g. dr. Goričan z lepim nagovorom. Sledile so deklamacije, pevske in telovadne točke obrtniške mladine, ki so spričo lepe izvedbe b'le vse deležne obilnega ploskanja. Izredno lepa je bila živa slika vajencev in vajenk, ki ie predstavljala delo v šoj-j in v mojstrovi delavnici. Vmes je tudi predaval Z. Bksiak o zgodovinskem razvoju te šole. Prj akademiji ie sodeloval orkester Celjskega godbenega društva.
Nova poljska vlada
Varšava. 10. maia AA. Pred°edn:k republike je poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu voditelju vladnega bloka Jcdrzejevviczu, ki mu je že predložil listo nove vlade, v kateri je obdržal dosedanji re^r prosvetnega ministrstva Pd;na iz-prememba razen v predsedništvu vbde je v resoru kmetijskega ministrstva, kjer je prišel na mesto Ludkie\vicza Klukovvski. državni podtajnik v predsedništvu vlade. Z izpremembo vlade se ne bo v ničemer iz-premenila poljska notranja in zunanja politika.
Vlada je sestavljena takole:
ministrski predsednik in prosvetni minister: Januš Jedrzejewicz. vojska: maršal Pilsudski. zunanje zadeve: Beck. finance: Zavadski trgovina: Zarzvdski. kmetijstvo: i Bronislav Nakonjieeznikov-Klukovski. |
Prva faza v razjasnitvi izrednega strašnega zločina pri Sv. Roku na Dolenjskem ae je z izročitvijo bratov Malijev sodišču pred javnostjo zaključila. Umor pri Sv.
Roku je za preprostega, duševno zdravega človeka skoraj nekaj nepojmljivega. Pred narodom, ki po&teno dela od jutra do noči in nosi v svojih dušah vest, se je nepričakovano pojavila podoba človeka, ki zlorablja svoj razum, da naklepa nmor nedolžne žrtve, ki zlorablja brata, da mu pomaga izvesti najprši čin in ki nazadnje zlorablja še boga, da bi z igrano pobožnostjo zakril pred svetom vso temo*o evotje duže. Podoba -tega človeka Jp zalebdela pred narodom kakor podoba vampirja. Strah jc »tisnil srca ljudi, strah pred zločincem, čigar reka bi se danes ali jutri lahko stegnila za komerkoli. Iz te groze se tudi poraja enoduš-na zahteva po najstrožjem plačilu.
Zanimivo je, kako pogosto se ob takšnih izrednih kriminalnih primerih sodba ljudskega glasu sklada s črko paragrafa. Prav kakor zakonik, tako tudi preprosti človek s svojim instink/tom ostro loči med ubojem in umorom in med umori spet vse tiste stopnje in variante, ki jih pozna pravosodje. Vsak umor je grd. toda za mero kako trdo ga družba obsoja, je odločilnih tisoč stvari. Staro je ono problem atin o geslo, da namen posvečuje sredstva, toda ljudski glas se v svoji praksi glede presojanja zločinov precej vestno ravna po tem vodilu. Drugače je presojan uuior, ki je izvršen iz idejnih ali političnih motivov, drugače umor iz užaljene ljubezni ali umor v obrambo časti in človeškega dostojanstva in čisto drugače je presojan roparski umor. Vsak umor je v prvem moralnem in naravoslovskem smislu neJta.j nenormalnega in vsak zasluži svojo obsodbo, toda noben drug ni tako antisoeia.len in jDrotinara. ven, kakor je roparski umor. Pa roparski umor sam se spet ločuje v nepregledno vrsto različnih stopenj in variant. Ne gre roparski umor samo tam, kjer se morilec po opravljenem dejanju skloni k svoji žrtvi, da ji iz žopa povleče listnico ali pa ključe do blagajne, temveč gre zanj povsod ta.m, kjer je nekdo na kakršenkoli način moril, da bi se z odstranitvijo človeškega življenja polastil kakršnakoli materialnih ali življenjskih dobrin. In prs+v tako pri ljudskem ocenjevanju zločina ni vse eno, ali je nekdo morit, da si je z ropom prilastil en sam desetak ali pa cel milijon. Za sociologa in za psihologa je zanimivo dejstvo, da ima pri ljudski sodbi o roparskem umoru mimo etičnih momentov izredno važen pomen prav vprašanje o uropani vsoti. Tu se človeku zazdi na prvi pogled, kakor da ljudje teoretično moralne norme v praksi postavljajo na glavo, čikaški ban d it, ki mori in oropa povsem nedolžnega bančnega
Beograd, 10. maja p. Vsa beograjska javnost je danes pod vtisom senzacionalnega razkritja o zagonetni smrti uglednega l>e*> grajskega trgovca inž. Georgija Stankovi-ča. Stankovič ima v Knez Mihajlovi nlici eno največjih trgovin otroške konfekcije, ki jo vodi njegova žena. sam pa se je pečal z raznimi drugimi trgovskimi posli. Ko je prejšnji ponedeljek izginil, so njegovi znanci in sorodniki takoj odiočno odklonili domnevo, da bi bil S>tankov.ič izvršil samomor, k«r je živel v urejenih razmerah in je bil njegov zakon zelo srečen. Ker tudi njegovega trupla kljub vsestranskemu iskanju niso nikjer našli, so začeli sumiti, da jc pestal žrtev zločina. Osumljenega zločinca Nikolo Milkov.iča še dosedaj niso mosli izslediti. Nadaljnja poizvedovanja so ugotovila. da je bil Stankovič v poslovnih zvezah tudi z Mihajlom Markovičem, direktorjem Kosmajske Privredne banke v Smede-revu, ki je obenem direktor beograjskega filmskega podjetja >Adria_National-Filni<. Policija je imela z njim Že večkrat oprav-
Občinski nameščenci za svoje pravice
Beograd, 10. maja. p. Minule dni se je vršila v Beogradu seja predsedstva Save-za občinskih nameščencev kraljevine Jugoslavije. Na seji so razpravljali o organizacijskih zadevah, glavni del posvetovanja pa je bil posvečen načrtu uredbe v smislu člena 85. novega občinskega zakona, ki se nanaša na ureditev položaja občinskih nameščencev. Načrt uredbe obsega določbe o splošnih pogojih za sprejem v občinsko službo, o minimalnih kvalifikacijah in prejemkih občinskih nameščencev, o njihovih dolžnostih m odgovornosti, o osnovanju pokojninskega sklada, o disciplinskem postopku in disciplinskem sodišču. Načrt uredbe je danes posebna de-putacija predložila notranjemu ministru s prošnjo, da jo priporoči banskim upravam. Deputacija je posetila tudi ministra gg. dr. Kramerja in Puclja ter ju naprosila, naj se v ministrskem svetu o priliki razprave o tej uredbi zavzameta za interese občinskih nameščencev, od katerih je v veliki meri odvisno pravilno poslovanje občinskih uprav.
Železniški popusti za dijake
Beograd, 10. maja. AA. Z najnovejšim odlokom prometnega ministra je izpreme-njen čl. 16. v uredbi o potniški tarifi gh*d« potovanja učencev v začetku in na koncu šolskesa leta ter med šolskimi počitnicami o božiču, veliki noči. odnosno za bajram pri učencih r.iohaiiiedanske veroizpovedi. Popusti niso več vezani na »ermrne, ki jih je tarifa doslej določala. Učenci bodo poslej imeli trikrat na leto (po potrebi) popust na vožnji od doma pa do kraja, kjer se šolajo, in nazaj.
Uporaba grških kompenzacijskih bonov
Beograd. 10. maja. A A. Ministrstvo za trgovino in industrijo opozarja gospodarske kroge, ki eo v poslovnih zvezah z Grgijo. da se kompenzacijski boni. ki jih je izdala grška Narodna banka, lahko uporabijo za plačilo grškega blaga, uvoženega v Jugoslavijo. samo do 15 maja. Le tisti boni. ki so bili izdani med 15. anrliom in 15. majem. se bodo lahko porabili do 15. junija.
uradnika, ki nosi s seboj 100.000 dolarjev, ie v očeh znatnega dela publike skoraj nekakšen juDak, revolucionar, ki »demonstrira proti sistemu*. Nasprotno j« človek, ki je moril, da si je priropal en sam desetak, pri občinstvu predmet največjega zaničevanja in ogorčenosti. Toda ta ljudska sodba je, dasi se na prvi pogled zdi malo paradoksna, vendar v živem skladu s samimi zakoni narave. V množici živi jasna zavest, da je človeško življenje ena tistih čudovitih vrednot, ki jih ne more odtehtati nob^n denar, noben kup zlata. Takšne vrednote na<j se uničujejo, da Se bo nekdo labko okoristil za en sam počen groš? Manjša le vsota, zavoljo katere je ropar moril, 8+-ra-hotnejši, 'nrezumnejši je njegov zločin, stra-hotnejša je njegova človeška podoba.
Motivi, ki so dovedii do umora pri Sv. Roku, doslej še niso ao kone-a dognani? da vse kaže, da je bil v veliki meri izvršen iz materialnih, egoističnih razlogov, človek, ki ni bil vreden, da bi pokojni Amalij' trakove zavezal na čevljih, je to mlado plemenito, dragoceno ženo po premišljenem sklepu umoril, da bi sam lahko nemoten" nadaljeval svoje nizko življenje. Prav v tem je zopet ves grozotni stud, ki sc vzbuja v človeku nad takšnimi in podobnimi dejanji. Čisti, plemmiti ljudje morajo pasti, da se bo zločin lahko bohotil ;D košatil da bo lahko živel čiovek, ki se mu je na duši leto za letom grmadila težja gora krivih dejanj. Zločin, ki ga Človek enkrat stori ter je ostal skrit in nekaznovan, se polagoma razrase v njegovem življenju kakor nevidna iskra, ki na tihem tli pod grmado, dokler ne vstane iz nje požar, ki sega do neba. Kdor ima enkrat kri na rokah, je krvi zapadel: strah pred oi-kritjem ga sili, da spravlja s poti vsakogar, kdor preveč ve o njem. in tako si maže roke zmerom z novo krvjo. Toda brezupen je ta beg iz zločina v nov zločin. Z novimi dejanji se širi kolobar ljudi, ki za-nja vedo, zmerom strahotnejše dimenzije bi moral zavzemati ta zločincev >silobran«. In ko pride nazadnje eno samo dejanje na dan, zagrmijo vanj plazovi z vseh strani. Zadnji, tragični smisel vseh smrti, ki jih morilec prizadeva, je pač, da pade tudi sam.
Duševna podoba Malki ne ga moža s^ po-malen razjasnjuje pred našimi očmi. človek, ki je z nožem segel po življenju svoje žene, ne more imeti duše tako storjene, kakor jo imajo drugi, navadni ljudje. Značilno je, kako pogosto se pri zločinskih natu-rah javlja spolna defektnost. Da, zločinstvo je bolezenski pojav tako v življenju indivi. dna, kakor v življenju družbe. Toda o tem debata ni aktualna: kazen je edini lok, ki ga družba dan-danes premore zoper zločin.
ka, ker je bil obtožen in obsojen zaratti raznih prevar. Danes j« pri ponovnem zaslišanju izpovedal, da je pod pretvezo kupčije z zlatom zvabil Stankoviča v atelie svojega filmskega podjetja. Med tem, ko j« Stankovič pregledoval neke spise, ki mu jih je. predložil, sta ga z Milkovičem napadia in s sekiro ubila. Nato sta mu odvzela denar in si ga razdelila. Skrbno sta obrala, itia. in zabrisala vse sledove svojega zločina, uuplo pa sta povezala v pripravljene ovoje, ga spravila v kovčeg in ga r Mar-kovičevem luksuznem avtomobilu odneUai«, proti Smederevu, kjer sta ga zakopala v blato na močvirnatem terenu, na takozva-nem Kondominsk<'m polju. Tu &o truplo ros tudi našli in ga danes prepeljali v Beograd. Policijo je spravila na pravo slad Markovi-čeva ljubica, ki je živela zelo razkošno. Vest o aretaciji direktorja Markoviča. je vzbudila splošno senzacijo, ker je bil r beo. grajskem i>oslovnem svetu zelo znan. (Glej tudi poročilo na 3. strani.')
Novi grobovi
V Ljubljani .je po daljšem trpljenju umrla gospa Emilija G e r b i č c v a, vdova po skladatelju in ravnatelju Glasbene Matice. Pogreb blage gospe, katere smrt objokujeta sin in hčerka bo jutri ob 16. iz čevljarske ulice 1. k Sv. Križu. — V celjski bolnici je umrl včeraj zjutraj v starosti "2 let šolski upravitelj g. Fra.njo K o r b a r iz Dra-melj pri Žt. Juriju ob južni železnici, sin šolskega upravitelja g. Korbarja pri Sv. Petru na Medvedjem selu. Pokojni je bil dobeT vzgojitelj mladine, zaveden narodnjak in prijeten družabnik. Pogreb bo jutri ob 10. pri Sv. Petru na Medvedovem selu. — V ormoški bolnici je 5. t. m. umrl narednik-vodnik ljutomerskega žanriarme-i ijskega voda g. Franc P esc h. Podlegel je trdovratni pljučni bolezni. Pokopali so ga v nedeljo v Bogojinj ob veliki udeležbi zastopnikov oblasti, tovarišev in občinstva, Zapustil je vdovo z enim otrokom. _
V Ključarovcih je po dolgi bolezni umrl g. Franc M a r i n č i č, posestnik in trgovee. Podlegel je zavratni sušici, zoper katero je iskal leka tudi na Golniku, ter o&tavil žalujočo vdovo z več nedoraslimi otroki. Pokopali so ga 10. t. m. na pokopališču r Križevcih ob velikem spremstvu sorodnikov in stanovskih tovarišev. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje!
Delegati turističnega kongresa na Jadranu
Split, 10. maja. AA. Danes so prispeli ix Dubrovnika deleszati Nemčije. Holandska in Švice, ki so se udeležili kongresa AGOT-a. Vsi delegati so navdušeni nad lepoto naše obale in soglasno izjavljajo. <ia je jugoslovenska rivijera ena izmed najlepših n« svetu. Prepričani so. da čaka Jugoslavijo na polju turistike še velika bodočnost.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved na danes:
Precej oblačno, hladno, pozneje vedro. — Situacija včerajšnjega dne: Ciklon nad centralno Evropo se ie razdelil na več delov ter se nad Balkanom in Jadranom ustavil.
Dunajska vremenska napoved za Petrtek: Pretežno oblačno s padavinami. Temperatura bo še bolj padla.
Računi madžarskih iegitimistov
Za združitev Madžarske z Avstrijo pod habsburškim vodstvom kot
protiutež Mali antanti
Umor trgovca Stankoviča pojasnjen
Senzacionalna odkritja policije o zagonetni smrti beograjskega trgovca
Stank oviča

kraji in
N]. Vel. kralj pri blagoslovitvi moderne šole v Gornjem Milanove«
SS \	„	S'	, „
m

Mlada Jugoslavija posveča največjo pozornost narodni prosveti. iS jena skrb ne obsega samo ustanavljanja novih šol, marveč tulil smoli eno izpopolnjevanje in izboljšanje že obstoječega soistva. To prizadevanje viade je rodilo razveseljive sadove, da se lUtii prebivalstvo vse Jugoslavije vedno globlje zaveda veli-k^a Kulturnega poslanstva narodne šole, katere se oklepa z vso Ija&eznijo. Svetal zgled tega so podali prebivalci Gornjega
is S	s
Praga, 8. maja.
Telefonsko poročilo o praškem koncertu ste objavili. Mekaj zronaonjih podrobnosti o pa bo vsakega prijatelja naših slavčkcv veselo presenetilo. Moram reči,
eca v objemu zlate Prage
da uspeha, kakršnega smo danes dosegli spričo odlične piaske publike, sami nikakor nismo pričakovali. Sicer so nam že ob prihodu v Frago zatrjevali, da je mnogo •-stopnic razprodanih, vendar si iz previd-st: nir-mo delali iluzij. Zato srno bili sa_ mi veselo iznenadeni. ko se jc pričela ogromna Smetanova dvorana pol ure pred koncertom polniti in je bila ob 20. nabito - r a >3 c rane praške koncertne publike z (mnogimi predstavi tel ji o<:ii-'"n:-m občinstvom so koncertu med drugimi prisostveva1: naš poslanik minister Prvlslav Grisogono z rodlbino in vsem osebjem našega. poslaništva, tako general, ni-m konzulom Dajčičem, tajnikom dr. Pretnarjem, jnnvinskšm atašejem dr. živ. kovičem, pomočnikom Majcetom itd. Posebno pozornost je vzbujal poset primator-ja dr. B a x e s soprogo, ki je istrska roja. kirra. in poveljnika Prage generala Kleca n d V foyejih doma se je med odmori zbrala publika kakor le pri najodličnejših k.--nce:t;h, saj je znano, da so Pražani g-las. heno visoko kulturni in se vrše v veliki Si etanovi .dvorani Besednega doma le kcr..-erti seri ornih umetnikov.
Točno ob 20. sta vsak z ene strani sto. pila na oder naš in IPOSov zbor (pri katerem so bili naš včeraj v posetih, ko so - mc-li koncert v Mozarteumu). Zapeli so češkoslovaško, oziroma našo himno. Domači dekliški zbor pa je zapel še neko priložnostno kompozicijo. Ko so se zatem naši razporedili na odru, so se v tišini in napetem pričakovanja lili po dvorani sre-ni akordi: »Mi smo pa od tam doma« . . < Pasovi dor.e čisto, čudovitega soglasja r,. kov ne kali niti najmanjša disonanca. Mali pojo s sigurnostjo, brez vsake treme, pejo iz src i- srca, ki so jih namah zavzeli.
Dan za dan za nas trpita« končajo svojo himno v mogočnem zboru, ki je sprožil 'i no navdušenja po dvorani. S pobožno pozornostjo ki je ustvarila v dvorani ču-v'to nastroienje, sledi občinstvo pesmi za pesmijo V prvem odmoru obdarujejo :nale s šopki rdečih rož. Poslanik minister Gr sogono je vzhičen nad uspehom., občinstvo dere v garderobe, da od blizu vidi :e zaklade kristalnih glasov. Otroci se cirenjajo z rožami in darili, da bi obdaro. vali pevce. Pri vratih so gneče, da ni mo. goče mirno. Vse nas prosi, naj bi jim pomagali do malih, ki gorečih lic in živih oči hvaležno sprejemajo vso to iskreno ljubezen. Rezika, naša 14-1 etna solistka — ' pr ima dona«, je vsa v zadregi. Vsi ji hočejo seči v roko, tisoč pogledov je uprtih v njo. Vendar se dobro drži, tudi, ko jo povabi naš poslanik v svojo ložo. Vse občuduje njen absolutno čisti glas, ki je posebno pri Adamičevi uspavanki izzval na. ■vthršenje, ki se ni hotelo poleči. Seveda r-o ,;o morali oonavljati, kakor mnogo dru-
Danes ob 4., y4S. in V410, uri
monumentalni velefilm
gih. Po odmoru v drugem delu je posebno ugajal Osterčev samosvoj »Kvartet«, najtežja pesem sporeda, ki so jo pa peli z največjo sigurnostjo. Nič roanjge viharje navdušenja so izzvale Adamičeve in Mo-kranjčeve narodne, katerih večino so morali ponavljati, a so poslušalci zahtevali še in še. Po drugem odmoru je prišla na oder d epu tac i ja praških učiteljic in poklo. nila pevcem ogromne, razkošno opremljene zavoje daril, ki so med nadaljnjim "izvajanjem ležala ob odru kakor darila ob Miklavžu. V našo garderobo se je pridre-njalo mnogo i-menitnikov, glasbenikov, kri_ tikov .odličnih gospa, ki niso mogli najti zadostnih izrazov občudovanja. Vzhičen je bil B a k u 1 a in lepo prosil, naj bi bil zbor jutri njegov gost. Dame bi rade imele vsaj dopoldne vsaka nekaj otrok v gostih; kako težko je, vsem odreči se njihovim dokazom presrečne ljubezni do teh otrok! Nekatere dame so hotele otroke kar z avtomobili odpeljati k sebi domov, vendar naš točni program in najvzornejša disci. plina med pevci tega ne dopuščata, kakor tudi bi sicer radi. General Klecanda je vzhičen nagovoril otroke in je njegove besede otrokom tolmačil učitelj Supartčdč. Otroci so se mu veseli zahvaljevali m je visokega predstavnika bratske armade fipremiljalo gromko ploskanje, ko je zapuščal našo garderobo.
Narodne pesmi tretjega dela sporeda sto brez izjeme na moč užgale in bi jih morali po dvakrat, trikrat ponavljati. Pri poslednji, pri Mokranjčevem »Pazarju živine« je nastal v dvorani hrup, ki se ni polegel ko je zbor še ponovil istega av_ torja »Na ranilu« s solom. Poslušalci so vdrli k odru, dame so se solznih oči zahvaljevale pevcem in dirigentu šuliig-oju, ki je moral neštetokrat na oder. Le težko so se poslušalci odločili zapustiti dvorano, ko so otroci morali v avtobuse k večerji. Kakor rečeno, disciplina je stroga, program določen do minute in ga nikakor ne .spreminjamo, kakor tudi je to težko spričo te velike naklonjenosti in ljubezni Pra.
žarrov do sabora. Po večerji so morali pevci takoj k počitku. Po dehi se morajo temeljito spočiti, pot je še dolga.
Moram z zadovoljstvom sporočiti, da so otroci vsi brez izjeme še vedno zdravi in dobro razpoloženi, kar domačini posebno občudujejo. Ugaja jim njihova naturnost, pogum, s katerim nastopajo. Ne pridejo v zadrego pred nikomur in gledajo vsakemu v oči, kar napravlja na vsakega najboljši vtisk.
Praška kritika je enodušna, da takega otroškega zbora še niso čuli. Vsi vabijo zbor na ponovne koncerte in zahtevajo, naj bi ga takoj ponavljali. Kako vendar, naš program je koščen, otroke čaka šola, v naši moči ni, da bi ustregli.
Pred večerjo so se otroci v dveh udobnih mestnih avtobusih peljali po razkošno razsvetljenih mestnih ulicah pred muzej ra Vaclavski trg, od koder so vzhičeni občudovali nočni promet in morje žarečih rekforanih luči. Koliko začudenja doživljajo ta mala srca! Zlata Praga jim je pravljični sen, ki jih bo vse življenje opajal. S krono svojih uspehov, s triumfom v tej slovanski metropoli so nam napravili mnogo dobrega. Na najlepši način so z dosedanjimi nastopi manifestirali nerazdružno bratstvo med obema narodoma, ki je dobila v tradicionalni Smetanovi dvorani najkrepkejši poudarek. Bodimo jim hvaležni za to dobro, lepo in koristno delo!	C. Š.
P. S. Otroci pridno pisarijo domov. Lepe razglednice Prage in zgodovinskih krajev ob naši poti je vsem otrokom in spremljevalcem že med vožnjo iz Plzna v Prago razdelil naš najboljši prijatelj urednik g. Strakati, ki je vse te dni med nami in se za nas požrtvovalno trudi. V kuvertah z razglednicami smo prejeli lepe brošure o češkoslovenskem Sokolu, ki jih je darovala Obee Sokolska, Ligin in Sokolov vVodič skozi Prago« in krasne ilustrirane prospekte Češkoslovaških krajev in Prage, ki so nam jih poklonile češkoslovaške državne železnice. Naša nadaljnja postaja je Hra-dec Kralove.
Slavje narodnega delavstva
Drevi prispejo z brzovlaikom ob 19.35 preko Jesenic prvi gosti na proslavo 25-letnice NSZ. Pripeljejo se naši izseljenci iz Nemčije in Nizozemske, ki jih dovede v Ljubljano znani voditelj naših izseljencev g. Pavel Bolha. Drage goste bo sprejelo na kolodvoru predsedstvo NSZ.
V soboto in nedeljo pa bo prihitelo v Ljubljano na tisoče udeležencev delavske proslave. V soboto dopoldne kakor tudi še popoldne prispejo delegati, ki bodo imeli nato ob 14. uri v dvorani Delavske zbornice svoj delegatski zbor, na katerem bo polagala NSZ račune o svojem delu v preteklem letu. Letošnji delegatski zbor bo sla vnosten in mu bodo prisostvovali tudi go^ti.
Nadalje dospejo v soboto ob 17.10 delegati Česk osi oven sk e obce delnicke iz Prage. Teh gostov pride 31, med njimi senatorja Panek in Štiastnv in narodna poslanca Tučnv in Tuma. Češkoslovaškim gostom priredi NSZ sprejem na kolodvoru. Sodelovala bo godba »Sloge«. NSZ poziva tudi drugo nacionalno občinstvo, da se udeleži sprejema na glavnem kolodvoru.
\ nedeljo zjutraj bodo z vsemi vlaki prispeli udeleženci iz vseh delov naše prostrane domovine. Iz Maribora bo prispel
cb 8.22 poseben vlak. ki bo pripeljal udeležence iz Maribora, Celja in Laškega. Teh gostov bo okrog 1.500. Vse udeležence bo sprejela godba »Sloge« na kolodvoru. Točen prihod Srbov in Hrvatov še ni naznanjen in bomo o prihodu teh gostov pravočasno obvestili našo javnost. Tudi njim priredi NSZ sprejem.
Veliko manifestacijsko zborovanje NSZ se bo vršilo v nedeljo dopoldne točno ob 9. uri v veliki dvorani Sokola I. na Taboru. Govorila bosta predsednik NSZ g. Rudolf Juvan in I. podpredsednik NSZ g. dr. Joža Bohinjec. Po zborovanju se bo vršilo svečano razvitje prapora NSZ, kateremu kumuje g. ban banovine dr. Drago Maru-šič.
Po slavnosti na Taboru bo šla povorka po Vidovdan.ski cesti, Komenskega ulici, Tavčarjevi ulici, Tvrševi cesti, Prešernovi ulici in Stritarjevi ulici pred magistrat, kjer se bo položil na spomenik kraija Petra venec. Goste bo pred magistratom pozdravil ljubljanski načelnik in žuoan g. dr. Dinko Puc.
Narodna strokovna zveza poziva vsa nacionalna društva, vso narodno javnost, naj prisostvuje tej proslavi našega delavstva. V nedeljo 14. maja mora vse na Tabor!
Bančni ravnatelj — roparski morilec
Otrok, ki ga Ievinja odnese v brlog k svojim mladičem, do-rase v družbi levov. Nočni napadi divjih zveri, katere vodi človek-Iev. Srdite borbe levov in bika. V gorečem cirkusu. Z besnel i ti^er napade bežečo žensko.
Senzacija nad senzacijo!
Najnovejši Foxov zvočni tednik in šaloigra z Micky miško.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Beograd, 10. maja.
Prestolnico je presenetila nepričakovana senzacija. Policija je danes dopoldne aretirala direktorja Privredne banke in družbe »A d r ia- N a t io n a 1 f i 1 m « dr. Mihajla Markoviča, o kate~em se je po celem tednu najvestnejše preiskave preverila, da je s pomočjo zloglasnega zločinfca Nikolaja Milkoviča prejšnji ponedeljek izvabil v svoj atelje trgovca Stankoviča, ga umoril in mu izropal 68.000 Din.
Gjorgje Stankovič je imel trgovino »Boba« s potrebščinami za otroke v ulici Kneza Mihajla. Kakor običajno, se je prejšnji ponedeljek podal vanjo okrog 8. zjutraj. Čez pol ure pa je zopet zapustil trgovino, ne da bi sotrudnici Anki povedal, kam je namenjen. Kmalu nato so nekateri znanci videli Stankoviča v družbi stasitega moškega, o katerem je policija po opisu sodil a. da je to znani zločinec, že večkrat kaznovani trgovski agent Nikola Milkovič, star 32 let. Nekdo je čul, kako je Milkovič spotoma na ulici nagovarjal Stankoviča:
»Z menoj pojdi tjakaj, Boga ti, pa boš videl!« Kaj? Juvelir Radosavljevič je policiji navedel, da mu je Stankovič že teden dni prej pripovedoval, da mu nekdo ponuja v nakup 2 kg suhega zlata.
Gospa Stankovičeva je svojega moža pogrešila v ponedeljek opoldne m ga Je nato do večera zaman iskala po vsem Beogradu. Zglasila se je seveda na policiji, ki je uvedla vsestranske poizvedbe in takoj tudi izd ala tiralico za zloglasnim Milkovičem. Takoj sc je ugotovilo, da je Stankovič zjutraj odnesel s seboj lepo vsoto denarja, okrog 67 do 70.000 Din. To sc je dognalo po tem, ker je Stankovič tri dni pred ne-stankom dvignil pri upravi fondov 50.000 dinarjev, usodnega dne zjutraj pa mu je gospa izročila 18.000 ali 20.000 Din. Vsega tega denarja gospa Milica ni našla niti v blagajni trgovine, niti doma na stanovanju. Očitno je torej bilo, da je Milkovič izmamil Stankoviča s seboj zgolj pod pretvezo prodaje zlata, v resnici pa je zasnoval zločin. Sledovi so vodili v stanovanje
SOLNCE NIKDAR NE ZATONE!
Kadar postavimo perilo v raztopini Ra-diona na ogenj, prične Radion svoje delo. Milo, ki ga ima Radion v sebi, omehča in razkroji nesnago na milijone čisto majhnih kisikovih mehurčkov potisne čistilno peno mila skozi tkanino in jo naredi snežno-belo. Tako čisti in beli Radion, oboje hkrati, previdno in brez Va5e pomoči
Schichtov


direktorja dr. Ma.rkoviča, ki so ga na policiji dolgo zasliševali. Policija je namreč na stanovanju, kjer je še nedavno stanoval Milkovič, našla na Milkovičevi vizitki zabeleženo številko telefona direktorja dr. Markoviča. Direktor je uporno tajil, da bi sploh poznal kakega Milkoviča, še manj, tla bi kdaj po telefonu govoril z njim. Toda juveiir Laza Radosavlj^vič, prijatelj pogrešanega Stankoviča, se je točno spomnil. da je Stankovič večkrat klical to telefonsko številko in se pogovarjal s tistim človekom, ki mu je ponujal v nakup dva kilograma zlata.
Milkoviča so še dva dni po nestanku trgovca Stankoviča videli v Beogradu. Policija ga je tedaj že preganjala, toda znal sc je spretno skrivati; naenkrat pa je iz-
ginil, kakor bi se pogreznil v zemljo. Doslej ga še niso izsledili. Pač pa je policija po vsestranskem poizvedovanju dognala, da je Milkovič izvabil Stankoviča v prostore filmske dnjžbe »Adria-Nationalfilm«. Tu sta ga direktor Markovič in Milkovič s sekiro ubila, nato pa mu ugrabila 68.000 dinarjev. Ker sta imela dovolj časa, sta lahko skrbno zabrisala krvave sledove. Truplo sta spravila v kovčeg, ga naložila r krasni avto direktorja dr. Markoviča in ga odpeljala v okolico Beograda, kjer sta ga hitro skrila v neko grmovje. Ko so danes direktorju Markoviču napovedali aretacijo, je po daljšem oklei-anju klonil in spric^n mnogih dokazov priznal, da je on zasnoval gnusni zločin.
Cela družina obdolžena vloma
Maribor, 10. maja.
Poročilo >Jutrn«, da je policija že odkrila vlomilce v pisarno in blagajno carinskega posrednika g. Jakliča na Meljski cesti, je točno. Policija je bila že takoj po izvršenem vlomu na dobri sledi in je tedaj aretirala Jakličevega uslužbenca, delavca v njegovem carinskem skladišču, Franca Novaka, ki stanuje v istem poslopju na dvorišču v pritličju. Z Novakom so bili aretirani tedaj tudi vsi trije njegovi sinovi, ki so bili nujno osumljeni vloma. Med njimi je bil tudi nastareši sin, 341etni Oton, ki je po poklicu mesarski pomočnik.
Policijska kriminalni oddelek je delal pod vodstvom svojega šefa, nadzornika gospoda Cajnka s polno paro in največjo previdnostjo. Ker se trenutno ostalim ni dalo nič dokazati, je policija starega Novaka z obema mlajšima sinovoma izpustila, dočim je obdržala v zaporu najstarejšega Otona. Pač pa je obdržala vso Novakovo družino pod najstrožjim, spretno prikritim nadzorstvom. Dolgo časa je izgledalo, da so Novakovi ne bodo udali in prišli s pravo barvo na dan. Pred par dnevi pa je policija zaplenila listek, ki ga je skušal zaprti Oton Novak iztihotapiti svojemu očetu in na katerem ga prosi, naj ničesar ne pove in naj odločno zanika vse, kar bi eventualno policija utegnila spraviti iz njega. Na podlagi tega obtežilnega listka je policija odredila ponovno aretacijo vse Novakove družine, vendar sta mlajša dva sinova med tem že brez sledu izginila.
Pri včerajšnjem zaslišanju se je stari Novak deloma vdal in priznal, da so se sinovi v noči vloma res vrnili domov šele okrog 5. ure zjutraj. Nasprotno pa Novakova žena in hčerka, ki sta bili prav tako aretirani, vse odločno tajita in skušata dopovedati policiji, da stari Novak »ne ve,
kaj govori«. Na podlagi očetovega priznanja je podal nato delno priznanje tudi zaprti sin Oton. Polioija je izvršila natančno hišno preiskavo in našla v kleti poslopja pod Jakličevo pisarno in Novakovim stanovanjem kakih 40 cm globoko v zemlji zakopanih 17.200 Din v gotovim, dočim sta ostali plen po razdelitvi odnesla s seboj pobegla mlajša Novakova sinova. Sumi se, da sta fanta pobegnila čez mejo, ni pa seveda izključeno, da -se še vedno mudita nekje v naši državi Baje je bil eden izmed beguncev prijet na podlagi zadevne tiralice mariborske policije v Beogradu v trenutku, ko je ponujal v nakup oba ukradena, okrog 30.000 Din vredna briljanta. Ta vest pa zaenkrat še ni potrjena. Policija sumi, da je bil tudi stari Novak točno poučen o vsem vlomu, kakor tudi ostali družinski člani, in da je on zakopal denar v domači kleti. Policijska preiskava s« vneto nadaljuje.
Še en \Jorn Pri nadaljnjem zasliševanju je policiia dognala, da so Novakovi izvršili tudi znani vlom v pisarno stavbnega podjetja mž. Jelenca in Šlajmerja v Vrazovi ulici, kier je navrtala obe blagajni in ukradla 800 dinarjev.
Pil prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanjo izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kubanskega kozaka zadnja pot
Trbovlje, 10. maje
V torek popoldne smo polož li k večnemu počitku ruskega emigranta bivšega štabnega kapetana ruske armije, Dimitrija Vla-
dimirov iča Kešelova, doma iz Kuhana. Po dolgi odisejadi, po borbah na Krimu, kjer je izgubil oko, ga je zanesla usoda v Jugoslavijo in v Trbovlje, kjeT je dobil po prizadevanju obratovodje Widre mesto ioroo-merca. Svetovna vojna ga je iztrgala iz nje-
govega studijo, ki ga ji potem nadaljeval v Jugoslaviji. Splošno je znano, da je bil v svoji stroki eden najboljših. Zaradi Ljubeznivosti, dobrosrčnosti in plemenitosti ga je moral vzljubiti vsakdo, ki ga je bbže spoznal. Bil je navdušen slovauof 1, nesrečen, ker je bil nesrečna njegova domovina ma-tuška Rusija. Svojo novo domovino Jugoslavijo je iskreno ljubil. Ni je smatral "za kaik predmet izkoriščanja, temveč ji je hotel biti tudi zvest grad telj. Posebno jc oboževal našega vladarja, ki ga je imenoval »herojja vseh herojev«.
Kako priljubljen je bSl med prebivalstvom, j« pokazal njegov pogreb, katerega so se udeležili v ogromnem številu vsi sloji. Poleg ožjih sorodnikov, stanovsk h tovarišev, delavstva in njegovih rojakov so ga spremili do groba rezervni oficirji in zastopniki Sokola. Cerkvene obrede je opravi pravoslevni prota iz Ljubljane Pred hišo m na grobu mu je zapel trboveljski »Zvon«, ob odprtem grobu p eta se poslovila od njega inž. Stefe v imenu stanovskih tovarišev, v imenu rezervnih oficirjev ™ Sokola pa učitelj Pleskovič. Nobeno oko ni ostalo suho, glasno htenic se je zaoulo, ko mu je Delavska godba zaigrala: »Vol«a, Volga« m koračnico »Moskva«. S tem je bilo ustreženo njegovi hrepenel želji pred smrtjo. Njegov preran grob je bil pokrit s števiiln mi venci sorodnikov, pngateljev n stanovskih tovarišev Umrl si. dragi Dimitrij, in tvoje izmučeno telo počiva v brat-ski, jugoslovenski zemlji. Tvoja hrepeneča želja, da bi se še kdaj vrn '1 v svojo ljubljeno Rusijo, se ni izpolnila. Počivaj mirno v bratski zemlji!
#niače vesti
* Vsem včlanjenim društvom ZKD. V
smislu S 18. društvenih pravil SKlicuje vodstvo Zveze kulturnih društev v Ljubljani za 14. t. m. skupščino Zvezinega odbora, ki naj se vrši v obliki prosvetnega dneva. Zvezin odbor tvorijo vsi redni člani ZKD. Vabimo vsa društva, da sigurno delegirajo na. to skupščino zvezinega odbora enega ali več odbornikov, ker je cela vrsta vprašanj, perečih za društveno življenje, ki naj se ta dan obravnavajo in rešujejo javno in ker je ta sestanek namenjen poročilom o do sedanjem delu ZKD, predsednikov govor, tajniško poročilo, blagajniško poročilo in poročila referentov, ter določitvi bodočega delovnega programa ZKD.
+ Odvetniška vest. G. dr. Igo Jane, dosloj advokat v Kranju, se je s svojo pisarno prtselil v Ribnico na Dolenjskem.
+ Razpis zdravniške službe. Na državni šolski polikliniki v Ljubljani je razpisano mesto zdravnika-priprav.nika. Prosilci morajo imeti dovršeno zdravniško pripravljalno službo. Pravilno opremljene prošnje je vložit: pri banski upravi v Ljubljani do konca t. m.
♦ Izkaznice za četrtinsko vožnjo v Ljubljano s< dobijo pri NSZ v Ljubljani, palača D-lavske zliornice, ter pri vseh njenih podružnicah in prijateljih pokreta, ki smo jih ve; raj objavili. Izkaznice je treba na od-hodni postaji žigosati. Kupi se polovični vozni listek do Ljubljane, ki velja z izkaznico tudi za povratek.
neštetimi
Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice » Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svoieem r>odr>oro.
+ Prihod češkoslovaških izletnikov. ]>ne t. m. zjutraj prispe v Zagreb izletniški v'ak s 340 potniki iz češkoslovaške. Gostje
bc,!o ogledali znamenitosti Zagreba, potem pa st- s pos^bni^i vlakom odpeljejo v Lijubl.lano in na Bled. Gostom iz Češkoslovaške pripravljajo r Zagrebu slavnosten snr-jem. Seveda jjh bomo prisrčno sprejeli ■tudi pri nas.
* Sestanek koroških vojnih oškodovancev. Iz Prevalja nam poročajo: Glede na
poziv srbskega načelstva, ki se je doposlal oVčinam zaradi povračila vojne škode v smislu finančnega zakona za leto 1933-34., ' O bor vojnih oškodovancev, oddelek za K i"* -i;o. smatra! za potrebne sklicati se-s\ant':< v s--h vojnih oškodovancev v nedeljo T. t. m. v gostilno g. Rozmana v Prevaljah. S- stanku, ki se ga je udeležilo nad 200 vojnih oškodovancev, je prisostvoval tudi narodni poslanec g. inž. Pahernik. Oblastvo je zastopal po'načelnik g. Milač. Poslanec g. inž. Pahernik nam je obrazložil delo, ki ga ;<■ v to s-, rho že napravil pri raznih mi-v su v:h. Zainteresiral je tudi vse slove n. s'" ■ narodne poslance in senatorje in je bil ' > a< t: a r v Beogradu v tej zadevi. Obljubil jf. da se bo napotil v najkrajšem času zo-p< t tia in napravil še vso korake, da vojni • .ško-''i»vai>e: tudi v teh krajih pridejo do sv--:ih pravic. Zllorovalei so izvajanja g. P' slanca vzel j z odobrn vanjem na znanje. Predsednik in tajnik odbora sta podala še razna pojasnita ter izjavila, da se finančni zakon za leto 1923-34 tiče morda tudi vojnih oškodovancev is leta 1919. Ukrenilo je vse potrebno, da se bodo dobila potrebna pojasnila.
+ Centralna zadruga jugoslovenskih avtorjev javija, da izplačuje od danes dalje ta.ntijeme vs^m onim slovanskim skladate-\<-m, k; so bili i. 1932. včlanjeni v Avtorski eenrali, od nosno 7.n katere je Avtorska <■• iitraia pobira-la tantijeme. Gg. skladatelji p«) naprošeni. da se v svirho izplačila obr-r-;.. na podpisanega, zunaj Ljubljane žive ■ei :>a prejmefio denar po poštnih nakaznici:!,. Izplačane tantijeme veljajo za izvedbe ■ •■•tu 1932. razen za inozemske, za katere š,- ni došla reparticija. — škerjanc. državni konservatorij v Ljubljani.
+ Nov vozni red za vlake stopi v veljavo ob polnoči od 14. na 15. t. m. Direkcija državnih ž-ieznic v Ljubljani razglaša: Ob polnoči od 14. na 15. t. m. stopi na vseh progah v veljavo novi vozni red. Podrobni ■vozni red je razviden na stenskih voznih
redih. Potujoče občinstvo se obvešča, da potniški vlak 630 iz Ljubljane 14. t. m. ob 23.15 ne bo vozil. Brzi vlak iz Zagreba gl. kol. bo 14. t. m. vozil ob 23.10 že direkL no v Ljubljano, odnosno Trst.
♦	Vlaki v nedeljo zaradi strelske slavno, sti na Vrhniki. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razglaša: V nedeljo 14. t. m. bo na Vrhniki slavnostna otvoritev strelišča strelske družine. Za povrate« udeležencev te slavnosti v Ljubljano bosta vozila v nedeljo vlak 8037 z odhodom z Vrhnike ob 20. in vlak 8038 z odhodom iz Ljubljane si. kol. ob 20.55. Zato izostaneta ta dan na tej progi vlak 8035 (odhod z Vrhnike ob 17.25) in vlak 8036 (odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 13.45.).
♦	Nov vozni red na vrhniški progi. Prejeli smo: Z vrhniškim jutranjim vlakom prihaja v Ljubljano na delo lepo število delavcev in delavk, ki jih vlak pobere ne kol i. ko na vsaki postaji. Ta v.lak je do sedaj prihajal na ljubljansko postajo nekaj minut pred sedmo. Zvečer pa je odhajal iz Ljubljane ob 6.45 z njim so se vračali na domovanje vsi ti delavci in delavke. Po novem voznem redu bo pa prišel vlak v Ljubljano zjutraj nekaj minut po sedmi. od. šel pa bo kmalu po šesti, iz tega vzroka bodo vsi oni delavci, ki bi sicer bili zaposleni od 7. zjutraj do 6. zvečer, zgubili prL bližno pol ure delovnega časa. Teh in takih delavcev je na vrhniški progi precej in vs; ti prosijo železniško direkcijo, da bi, če je to mogoče, obdržala na tej progi isti vozni red za jutranji in večerni vlak. kakor je dosedaj v veljavi.
♦	Smučarjem in ljubiteljem planin javlja podružnica SPD iz Bohinja, da je koča pod Bogatinom do nadaljnjega zaprta. Triglavska podružnica SPD iz Dovja-Mojstra-ne javlja, da jc koča na Zasipški planini v Spodnji Krmi do 1. junija oskrbovana samo še ob sobotah in nedeljah.
+ Mednarodni lutkarski kongres v Ljubljani. Mednarodna zveza lutkarskih odrov >Uniuwc pod predsedstvom profesorja dr. Jindficha Veselega iz Prage in Jugosloven-ska lutkarska zveza v Ljubljani sklicujeta v dneh 4. in 5. julija mednarodni lutkarsk1 kongres v Ljubljani. Ob času kongresa bo o tvor je n a tudi velika lutkarska razstava JLS priredi od 30. junija do 3. julija lutkarsko šolo in že sedaj opozarja vse člane in priatelje lutkovne umetnosti, da se pravočasno prijavijo.
♦	Razstava narodnih noš v Dubrovniku. Ob priliki kongresa Pen-klubov bo tamkajšnja Narodna ženska zadruga priredila veliko razstavo narodnih noš in narodnih vezenin,
+ Revizija tujih državljanov v Zagrebu.
Policijska uprava v Zagrebu objavlja, da se bo do 30. t. m. vršila v Zagrebu revizija dovolil za bivanje in zaposlitev vseh tujih državljanov, ki stalno bivajo na področju mesta Zagireba. Vsak tuji državljan, ki bi dal napačne podatke bo po obstoječih predpisih strogo kaznovan.
+ Kje se dobe sejemske legitimacije? Legitimacije za obisk letošnjega 13. Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija prodajajo po 3 Din vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, župni uradi, prosvetna društva, tujskoprometne ustanove in večje železniške postaje dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Pri dohodu na ve-lesejem doplača imetnik legitimacije razliko v ceni, t. j. 27 Din pri velesejmskt blagajni, kjer dobi potrdilo o obisku velesejma, nakar mu vozni listek velja za brezplačen povratek
♦	Beg dveh kaznjenk. Iz zaporov sreske-ga sodišča v ČaKovcu sta pobegnili kaznjenki Katarina Nemčeva in Polona šren-dova. Delali sta na dvorišču sodnega poslopja in neopaženo izginili. Za njima je bila izdana tiralica.
♦	Huda poškodba. K zdravniku g. dr. Grurmi v Zagorju je prišel 27 letni Herman Rejc, po rodu iz Spodnje Idrije, po zdravniško pomoč. Na glavi je imel rane, eno roko zlomljeno, na drugi pa nasekane prste. Kakor je povedal, ga je stepel neki posestnik pod Sv. Planino. Zagorska občina je dala poškodovanca prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko
in škrobljeno oerilo v najlepšo izdelavo.

PRIDE! PRIDE!
isa bivšem avstrijskem dvoru
Ljubavni roman nadvojvode Salvatorja, preten-denta na bolgarski prestol. Član habsburške rodbiney hi je izginil tajinstveno kot Johan Orth
Le pojdiva, ljubi Matiček na Slamičev rizling in cviček! Hej, to je vtnček kot ti ga želiš, kapljice slajše nikjer ne dobiš!
Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesja brez hudega pritiska.
Iz LinMjane
u_ Zahvala ameriških Slovencev ljub. Ijanski občini. Poročali smo pred tedni, da je ljubljanska občina poklonila Slovencem v Cleveiandu Lobodov kip Ivana Cankarja, ki so ga postavili v ondotni ju gos love ns k i narodni par*, ki obsega poldrugi aker in je hil otvorjen lani 1. decembra v navzočnosti poslanika dr. Pitamica. Clevelandski Slovenci so zdaj poslali ljubljanskemu županu dr. Pucu kakor tudi občinskemu svetu pismi, polni iskrene, ganljive hvaležnosti, tembolj, ker je dar prišel iz »središča mile, nepozabne domovine«. Smatrajo ga za poklon vsemu jugoslovenskemu naTodu v Zedinjenih državah in za dokaz neminljL ve bratske ljubezni. Občinskemu svetu sporočajo med drugim: >Naša srca so in bodo vsikdar vaša in vaša borba je vsikdar naša misel. Zdravstvujte nam tisočkrat, bratje v močni nerazdružljivi Jugoslaviji!«
iilNO »LJUBLJANSKI DVOR«
_Telefon 2730
Danes zadnjikrat
Dolores del Rio
©SVETA
Film strastne ciganske IjubeznL Ob 4., %8. in 9. zvečer.

u_ V dneh 13. do 15. t m. bo v Ljubljani kongres narodnega delavstva. Mestna občina bo razobesila na svojih poslopjih državne zastave v pozdrav gostom. Vabim prebivalstvo mesta Ljubljane, <ia se udeleži teh slavnosti v čim večjem številu in da razobesi državne zastave, župan in mestni načelnik dr. Dinko Puc.
u_ Ljubljanska društva, prijatelji in člani NSZ se bodo zbirali v nedeljo po končani proslavi v Metelkovi ulici ob vojašnici vojvode Mišiča in se uvrstijo za godbo Sokola L v povorko. Posebni reditelji bodo skrbeli za pravilen vrstni red. NSZ prosa vsa prijavljena društva, da opozorijo svoje članstvo na to skupno zbirališče.
u__ Slavnostna akademija ob priliki 25 letnice NSZ se bo vršila v soboto ob 20. v dramskem gledališču. Za njo vlada veliko zanimanje in se že pridno kupujejo vstopnice. Kdor želi dobiti boljša mesta, naj si čimpreje oskrbi vstopnice v tajništvu NSZ palača Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vstopnice se lahko tudi telefonično rezervirajo (telefon 20-77). Od petka dalje bodo vstopnice v prodaji pri gledališki bla-;aj.ni. Ker je čisti dobiček akademije namenjen podpornemu fondu brezposelnih članov NSZ, pričakujemo, da bo naša nacL on al na javnost poselila to delavsko prireditev.
Očesni zdravnik
Dr. R. BASSIN
Aleksandrova cesta 4. 6255 zaradi bolezni do nadaljnjega ne ordinira.
u— Letošnji nastop pevskih zborov ljub. Ijatiskih srednjih šol bo po odredbi ministrstva prosvete v nedeljo 14. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani hotela »Uniona«. Nastopijo mladinski mešani zbor in oktet I. realne gimnazije, dekliški zbor gimnazije in učiteljske šole pri uršulinkah, mešani zbor II. realne gimnazije, orkester učiteljske šole, mladinski in mešani zbor klasične gimnazije, dekliški zbor mestne ženske realne gimnazije in moški in mestni zbor učiteljske šole. Opozarjamo občinstvo na ta reprezentančni nastop naših srednjih šol, ki bo zelo zanimiv že zaradi obilnega sporeda in raznolikosti nastopajočih. Prodaja vstopnic po znatno nizkih cenah je v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
u_ Domoznanska fotografija. Slovenska zemlja ima nešteto posebnosti, ki jo razlikujejo od drugih dežel in odlikujejo pred njimi: svojevrstne, tipične pokrajine, marsikatero edinstveno žival in rastlino, svoje posebne noše in šege, dragocene stanožit. nosti, svojstvene spomenike, posebne obrti, zgradbe, pokrajinske in druge lepote, stvari, ki jih ne dobiš nikjer drugod na svetu ali pa le redko. Marsikaj je v dobi tehnike in industrializacije zapisano poginu, marsikaj se je že izgubilo za vse večne čase. Vsak narod, ki da nekaj nase, pazi na to, da si ohrani takšne priče svoje zgodovine in kulture, in če jih ne more drugače ohraniti, jim postavlja spomenike v sliki in besedi. Posebno v dobi fotografije se odpira
vsakemu fotoamaterju neštevllno možnosti, da doprinese svoj delež k ohranitvi vsega tega, kar si je narod ustvaril v teku stoletij kot zunanji vidni znak svoje du-ševnosti in delavnosti. Treba je pa sistematičnega dela, treba je pred vsem vedeti, kaj poide za ohranitev v poštev in kje naj to ali ono posebnost iščemo. Tem vprašanjem je namenjen tretji skioptični ve>' r Fotokluba Ljubljana, ki se bo vršil jutri v petek ob 20. v dvorani Delavske zbornice in na katerem bo nastopil s kakšno stotino izbranih diapozitivov naš znani strokovnjak v domoznanskih zadevah g. A. Gaber. Vsak amater, ki ne jemlje fotografije samo za no.rs.no zabavo, in vsakdo, ki ga zanima, jo samonikli izrazi siovensk« duševuosti, bi se moral udeležiti tega predavanja. Ljubitelje športa in žive fotografije pa bo mo ral zanimati drugi predavatelj tega večera, naš priznani športni fotograf z. V. Vodi-šek
u— Taborsko ofcrožje JRKD (krajevne
org.: Sodni, Kolodvorski okraj, šentpeter in Vodmat) vabi vse svoje članstvo, da se udeleži rodbinskega majniškega izleta v ne del j o k Pečnikarju, Sv. Jakob ob Savi. Na izlet vabimo tudi druge kraj. organizacije ljubljanske. Odhod: a) s Tabora ob pol 14. — peš dve uri po brezprašnih potih izven glavne ceste, b) z železnico ob 13.43 do Po-lja in odtod dobre pol ure p«š skozi gozd, c) z avtobusom Pečnikar izpred Mestnega doma ob 14.30, 15. in 16. Povratek poljubno, avtobusi na razpolago po ]9. Vse drus:e podrobnosti slede v dnevnem časopisju. Odbor za Taborsko okrožje JRKD.
u— Rogoz bo gostoval v »Hamletu«. G. Rogoz, bivši dolgoletni član ljubljanskega gledališča, bo gostoval v sredo 17. t. m. v naslovni vlogi >Hamh>ta« v naši drami. Opozarjamo že sedaj na ta zanimivi dosro-•dek.
u— Završanov pevski kvartet bo sodeloval na proslavi materinskega dne v pete K 12. t. m. ob 20. v dvorani Uniona. Slovenci smo imeli že lepo število vokalnih kvartetov, vendar v naši domovini nima zaznamovati noben toliko javnih nastopov kakor prav Završanov pevski kvartet. Na materinskem dnevu, ki ga priredi Kolo jugoslovenskih sester, zapoje Završanov kvartet (Pelan, Završan mL, Završan st. in Skalar) tri znane naše lepe popevke, Maškovo »Pri zibeli« z lepim baritonskim solom, Ipavčo-vo »Kje so moje rožice« in Ferjančičevo >Sijaj sijaj sončece.« Poleg Završanovesra pevskega kvarteta bodo sodelovali še Orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom skladatelja škerjanca, pianist Ivan Noč s pojočo žago, snpranistka Marčec-Olupova in Marčec, član slovenske opere. Začetek točno ob 20. Vstopnice v Matični kjigami.
u— Violinistka Vida Jeraj-Hribarjeva bo
izvajala na svojem sonatnem večeru med drugim tudi sonato dr. Danila Švare, ki je občinstvu znan kot spreten dirigent in pianist. V zadnjem času pa srečavamo njegovo ime med avtorji na raznih naših umetniških koncertih. Dr. švara je zložil žs več del za simfonični orkester in razne samospeve s spremljevanjem klavirja. Zna^ ne pa so tudi njegove skladbe komornega značaja. Njegova sonata bo sedaj drugič izvajana. Prvič jo je izvajal violinist Rupel na koncertu v ljubljanskem radiu, Jeraje-va pa jo bo prvič izvajala na javnem koncertu v ponedeljek 15. t. m. v Filharmonič. ni dvorani. Vstopnice po običajni koncertni ceni v Matični knjigarni.
u— Redni nabor za mesto Ljubljano se prične 15. t. m. in bo trajal do vštetega 22. t. m. Pregledali se bodo naborniki letnikov 1907. do 1913. in začasno nesposobni obvezniki letnika 1902 in prostovoljno priglašeni obvezniki starejših letnikov. Pregled bo v Mestnem domu, Krekov trg 2. Naborniki naj se drže določene ure in naj ne pozabijo prinesti potrebnih listin s seboj. Kdor še ni prejel poziva za nabor, naj se takoj zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1, kjer se dobe tudi vsa druga pojasnila. Neopravičen izostanek se kaznuje po vojaškem kazenskem zakonu in odgovarjajo zanj poleg obveznika, tudi njegovi sorodniki, službodajalci in stanodajalci.
u_ Pregled oficirske uniforme bo v Mestnem domu. Krekov trg 2, 18. t. m. Za nujno zadržane pa bo pregled istotam jn ob isti uri 19. t. m. Vsi reservni oficirji, ki so prejeli uniforme in prebivajo v Ljubljani, naj pridejo določenega dne k pregledu.
u— Naknadna zaprisega vojaških obvez, nikov bo 24. t. m. ob 10. v Mestnem domu, Krekov trg 2. Kdor še ni opravil vojaške prisege, naj se zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-L, da prejme tozadevno izkaznico.
u— Vsi podmladkarji Rdečega križa v v Ljubljani, ki so se s svojim zgledno discipliniranim sodelovanjem pri manifestaciji RK na Kongresnem trgu tako lepo izkazali, naj po razjasnilu, ki so ga slišali v šoli, svoje starše in svoje sosede opozore na letošnjo nabiralno akcijo ljubljanskega RK ter jih preprosijo, da bodo v ponedeljek 15. t. m. med 10. in 12. dopoldne na zbiralni tovorni avto oddali za brezposelne in za odTasle in za male siromake čim več odloženih zimskih potrebščin vsake vrste.
Konzorcij mladinske revije »Vala« bo imel v nedeljo ob 9. v lokalu NAD Jadrana (Tomanova 3) izredni občni zbor. Glavwa točka bo pravilnik.
Zvočni kino IDEAL
Danes nepreklicno zadnjikrat
v čarobnem filmu krasnega petja
Velika atrakcija
Ob 4., 7. in 9. zvečer.
u— Jadranaši in Jatfranašice! V petek 12. t. m. ob pol 13. bo predavanje ge. štebi -Pleškove. Tema predavanja je: >Nadv!ada enega spola ali enakopravnost obeh?« Pridite vsi in točno!
u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«
bo imelo svoj redni letni občni zbor 16- t m. ob 20. v društvenih prostorih.
u— Pevsko društvo »Sava« priredi v ne.
doljo izlet z motornim čolnom po Ljubljanici na Vrhniko. Cena vožnji 15 Din. Odhod točno ob 7. uri iz trnovskega pristana. V primeri slabega vremena bo izlet drugo nedeljo 21. t. m. Prijatelji, vabljeni, legitimacije se dobe pri Dragu Vrhovcu na P»-Ijanski ccsti 5S
u— Mojstri v Ljubljani se opozarja jo,
da se udeleže obrtniškega sestanka, ki ga sklicuje Obrtniško društvo za danes 11 t. m. ob 19. v posvetovalnici Zbornice za TOl Razpravljalo se bo glede odškodninskih zahtevkov obrtnim vajencem. Vabljeni sami mojstri!
u— Strelsko društvo Ljubljana je nahra.
lo za Ciril-Metodovo družbo 50 Din v gostilni pri Kmetu. 'Iskrena hvala!
u— TK »Skala« sporoča članstvu, da bo v petek 12. t. m. ob običajni uri v klubskih prostorih predayanje predsednika dr. Mirka Kajzelja o snovi: Aktivni alpinistični nazor pri Slovencih.
u_ TK D Atena priredi v dnevih 13., ]4. in 15. t. m. v balkonski dvorani »Zvezde« zanimivo razstavo ; Med starinskimi itram, in tulipani-. Razstavo bo aranžiralo društvo pod strokovnim vodstvom g. arhitekta Mesarja s sodelovanjem tvrdke ::Oprema<. Poznavalci starinskih ur in ljubitelji cvetja bodo našli vsekakor dosti lepega in zanimi. vega. Razstava se otvori v soboto zjutraj in bo odprta vse dni od 9. do 19. ure.
u_ Deložacija invalida. O stanovanjskem sporu med invalidom Josipom r-riclj.. m v Križevniški ulici in njegovim hišnim gospodarjem, zadrugo ;: Služkinjski dom*-, je »Jutrom že svoj čas poročalo. Včeraj dopoldne se je izvršila sodna deložacija Briclje-ve družine, ki šteje osem članov, izmed katerih je najmlajši komaj 18 mesecev star Ljudje, ki so hodili skozi Križevniško ulico, so z začudenjem opazovali kup skromnega pohištva, ki se je grmad i 1 r kotu med hišo in križansko cerkvijo. V mesecu maju, ko se zaključujejo številni spori m<>d h;š-nimi gospodarji in najemniki, deložacija ni nič izrednega. Izreuno pa je, da krščanska zadruga socialnih namenov postavi na cesto invalida.
u_ Trije poškodovanci. V splošno bofrif-
oo so včeraj pripeljali 4.S letnega Franceta Šarca iz Homca pri Kamniku. Mož je vozil iz gozda hlode pa mu je na Klancu odpovedala zavora. Šaro. je skušal voz ustaviti pri tem pa so se zrušili hlodi nanj in ga stisnili. Dobil jo hude notranje poškodbe. Prav tako se je poškodoval pri vožnji gramoza 30 letni posestnikov sin Anton Pustovrh iz Skaručne, ki si je pri padcu z voza zlomil levo nogo.
Ne pozabite, kako ste trpeli in hirali pozimi J Pazite na bodočnost! Radijoemanaci.jsko termalno kopališče
DOLENJSKE TOPLICE
Vam sigurno ozdravi revmatizem, išijas, ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost itd. Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih in se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih cevi in črpalk. Zaradi tega je neokrnjeno bogastvo emana-cije in oglikove kisline. V kopališkem domu so kopeli in sobe pod eno streho. Zaradi tega je stalna zdravilna inhalacija emanacije v vseh sobah in izredno ugodnost pri kuri, zlasti pri slabem vremenu. Pošta, brzojav, telefon. Postaja Straža— Toplice. Zahtevajte brezplačne prospekte! Sezona od 1. maja do 1. oktobra. 179
Smučarski dom SK Ilirije
1000 m nad morjem. Udoben planinski dom. 15 minut od žel. postaje. Krasni izleti in gorske ture. Prvovrstna oskrba. 53 postelj. V sobah tekoča topla-mrzla voda. Kopelji. Solnčališče. Telefon. Predsezija do 15. junija. Informacije« J. Bitenc, Ratece-Planica. Višinsko sobice! Mir! Gorski zrak' 179
Poljska proslava v marib&rshem gledališču
Dr. Moleta predavanje in Szania\vskega »Mornar«
V soboto zvečer je bila v mariborskem gledališču skromna, a iskrena proslava oživijajoeesra se bratstva s poljskim narodom. V ta namen se je uprizorila Jerzyja S;'!«niaw skega komedija »Mornar«, pred T rer'*tavo je pa predaval g. prof. dr. Mole i/. Li.ibljane o zgodovini poljske dramatike literature in poljskega gledališča. Da-pi je bilo njegovo predavanje kratko, nas i> vendar pregledno seznanilo z bogastvom le panoge bratske umetnosti. Posebno potrebna pa ie bila predavateljeva ugotovitev. da so se slovenska gledališča doslej vse premalo ozirala na poljsko slovstvo, ki bi jim moglo nuditi precei krepkejših del. kakor jih najdemo pri Npmcih in drugod, pri kater h si često izposojamo tudi povprečne in podpovprečne stvari. To spoznanje pa bo seveda rodilo uspeh samo tedaj, če nam bo kdo napravil seznam del. ki naj bi se prevedla in spravila v repertoar. Zato pojdimo od teorije takoj tudi k dejanju.
Szaniavvskega komedija »Mornar« ima več vrlin, a tudi več pomanjkljivosti. Njene vrline so v zamisli, simboliki, rezki satiri in nekaterih posrečenih prizorih, pomanjk-
ljivosti pa v neenaki obdelavi oseb. Dočim so nekatere psihološko dodelane, so druge komaj naznačene in neučinku.ioče uporabljene. Prav tako je premalo dvignjen konec. »Mornar« je tipično delo dobe, ko se je porajala moderna, ki je šla v globino, je pa puščala v nemar marsikatero zunan jo potezo. Fabula je romantična in zajeta tako, da pisatelj ob njej lahko razvije svojo misel, ki bi se dala izraziti v stavku. Narod si želi junakov, in če jih ni, si jih ustvari sam! V »Mornarju« je narod sple-tel gloriolo heroizma okoli misterioznega kapitana Nuta, ki sploh ni bil junak in ki sploh ni umrl, marveč je nejunaško pobegnil z goreče ladje, živi pod tujim imenom Pavla Szmidta in prisoetvjje sineognito« celo odkritju svojega lastnega spomenika. Z mladini znanstvenikom Janom ki se bori proti tej lažni legendi, je Szaniawski izrekel svojo jedko satirično obsodbo nad »znanstveniki« in »rodoljubi«, ki sesajo iz prstov »znanost« in »resnico«. Toda čuvstvo in moč legende sklonita naposled tudi nie-ga, revolucionarja, da sname klobuk pred slovesnim trenutkom odkritja spomenika, a isto stori tudi sam stari Szmidt - Nut!
Spričo pomanjkljivosti komedije režiserjevo delo ni lahko. G. Hinko Tomašie je to čutil in se je zato vestno potrudil, a vseh težkoč vendar ni premagal. Najbolj sta pa kazila, poleg še nekaterih manj izdelanih,
najbolj neizdelana lika kiparja in njegove sestre Mede. Igralsko je delo uspelo nekoliko neenako. Najboljše so bili odigrani: Jan g^ Nakrsta. za katerega je bila ta ulo-ga težka preizkušnja, ki jo je pa splošno dobro prestal, rektor g. DaneSa, Szmidt-Nut g. Pavla Kovica, predsednik g. Gorin-ška in založnik g. Harasfoviča. Mestoma pogoden je bil kapitan g. Groma, a v celoti stari mornar g. Tovornika. G. Cruobo-ri je kot k;par dobro prestal svoj prvi večji nastop, samo časa, ko mu avtor ni dal besede, ni še znal izrabiti. Prav tako ni vedela gdč. Starčeva kot Meda, kaj bi počela s prostim časom in je bila zato neživa. Kolikor so vloge dovoljevale, so soustvarjale tudi doktorica ga. Zakrajškova. Felicija gdč. Kraljeva in Iza gdč. ITdoviče-va ter igralci g. Medven kot kapelnik, g. Verdonik kot gospod od komiteja in g-Blaž kot študent.
Gledališče je bilo skoraj razprodano, le na stojišču in na galeriji je bilo šp nekaj prostora.	R. Reliar.
Kulturne spremembe v Nemčiji
Pruski prosvetni minister dr. Rust, ki si je zastavil nalogo, da »preuredi« vse prosvetne naprave, univerze in drjge šole v duhu fašistično poimovane kulture, ie te dni pospešil »razčiščenje« v pruski pesniški akademiji. Iz akademije so bili izločeni Alfred Doeblin. Bruno Frank. Ludvik Ful-da, Georg Kaiser, Bemhard Kellermann,
Jakob VVasserman, Alfred Mombert, Alfons Paquet, Rudolf Pannvvitz, Bene Sclickele, Fritz von Unruh, Thomas Mann in Franz NVerfel. Ta imena so z nekaterimi Izjemami znana tudi zunaj Nemčije in spisi navedenih p:sateljev, med katerimi niso sami 2i-dje ali marksisti, predstavljajo visoko kvaliteto. Na njihova mesta so bili poklicani med drugimi Friedrich Blunck. Peter Doer-fel, Paul Ernst, Agnes Miegel. Wilhelm Schafer, Emil Strauss itd. Torej pisatelji, ki so v inozemstvu popolnoma neznani in ki tudi v kvalitetni nemški književnosti nič kaj dosti ne pomenijo.
Tudi v berlinskem PEN klubu so se izvršile podobne spremembe; prejšnjo upravo in večino članstva so izločili, na izpraznjena mesta pa so pretežno stopili p;sate-lji, katerih ^)]itična opredeljenost je izra-zatejša od njihovih literarnih odlik. Sedanjo upravo nemške sekcije mednarodnega PEN kluba tvorijo Hans Hinckel, Hans Johst in dr. Schloseer. Prejšnji predsednik je bil simpatični pesnik Theodor Da ibler, ki se je pred leti murfil v Ljubljani kot gost tukajšnjega PEN kluba.
Velike preosnove se izvršujejo na univerzah. Minister dr. Rust je minule dni predaval na berlinski univerzi o vprašanju »Dijak in visoka šola«. Ob tej pril:ki je razložil, kako eledaio sedanji službeni krogi na problem svobodne kulture. Po dr. R jstu imajo visoke šole dve noglavitni nalogi: znanstveno raz;skavarje in vzgojo. Glede raziskavanja priznava sedanji režim popolno svobodo, ne priznava pa je glede
vzgoje inteligenčnega' naraščaja. Duševna svoboda in prosta duševna konkurenca ostanita tudi v bodoče nedotaknjeni, toda mladina se mora vzgajati v duhu nacionalne svetovnonazorske skupnosti. Zaradi tega je treba vpliv profesorjev, ki niso nemške rase. omejiti na najmanjše, odnosno ga sploh onemogočiti.
Hitlerjevsko stališče glede znanosti in univerz je tedaj podobno kol stališče katoliške cerkve: strogo znanstveno raziskava-nje je svobodno, njegovi svetovnonazorski posledki pa so podrejeni dogmam. Hitler-jevci eo namesto katoliške dogmatike postavili dogmo o naciji kot merilu vseh vrednot. Še brutalneiše so seveda omejili vzgojno in celo raziskovalno delo univen v sovjetski Rusiji.
Bolgarska narodna duša
Pred tedni smo priobčili na tem mestu daljši izvleček iz študije praškega nemškega slavista prof. Gesenianna o bolgarski narodni duši in o karakterju balkanskih Slovanov sploh. Sedaj poroča v 3-Srpskem knjiž. glasniku« (prvi majniški zvezek) dr, Nikola Mirkovič o razpravi bolgarskega filozofa dr. Najdena Šeitanova. ki je nedavno izšla v sofijskem ^ 'Filozofskem pregledu« z naslovom »DuhT na otricanie u b'lgari-na«. Ta razprava je važen donesek k tako zvani karakterologiji bolgarskega naroda, t. j. k znanstvenemu raziskavanju in proučevanju njegovih slejpnih duševnih lastnosti. Šejtanov poudarja važnost proučeva-
Iz
e_ Proračun okoliške občine potrjen.
Bansfca nprava v Ljubljani je pred dnevi
potrdila proračun občine Celje okolica za leto 1933. z nekaterimi spremembami in ga vrnila občini. Občinska doklada Ea drž. •irektne davke, ki je bila v proračunu določena s 100 odst., je sedaj znižana na 80 odstotkov
e— Proslava Materinskega dne v pravo-Rlavni cerkvi. V nedeljo dopoldne proslavo Materinskega dne tudi v cerkvi sv. Save. Pri liturgiji bo govoril prota g. Manojlo <>udič o materi. _ Včeraj dopoldne je proslavila corkev sv. Save prvikrat svojo slavo. Ob 10. se je pričela ob asistenci 8 svečenikov liturgija. Sledila je pridiga, procesija oknli cerk,ve in rezanje kolača.' Pri liturgiji je pel ruski cerkveni zbor iz Zagreba, propove-d pa je imel prota g. Dragič iz Zasrreba. Med liturgijo in med rezanjem kolača je oddala častna četa pred cerkvijo po dve salvi. Proslavi so prisostvovali pravoslavni verniki, oficirski zbor, predstavniki ob-lastov, uradov, šol, korporacij in Sokola ter številno drugo občinstvo.
e_ Slavko Jan, priljubljeni č.lan Narodnega gledališča v Ljubljani, bo gostoval v petek 12. t. m. zvečer v Mestnem gledališču v vlogi X-a v Klabundovi komediji »XYZ«.
e— Smrtna nesreča v tovarni. V pone-cKjf k je priletel 48 letnemu delavcu Juriju Dobrajcu pri delu v železarni v štorah velik kos lesa z vso silo v trebuh. Dobrajc je dobil hud« notranje poškodbe. Prepeljali so gra v bolnico, kjer je včeraj izdihnil.
e_ K poročilu o akrobatskih produkci. jah, ki srno ga objavili 9. t. m., dodajamo, da je priredil produkcijo na enem samom tri metre visokem kolesu v soboto zvečer in nedeljo dopoMne na trgu pred kolodvorom g. Adolf Krajnc iz Celja. Ime je v notici pomotoma izostalo.
e— Elitni kino Union. Danes ob pol 17. in pol 21. zvožni velefilm >Inspiracijac (.Yvormet) in dve zvočni predigri.
Palma
GUM! PETA (
JUGOSL UDELEK '
a— V proslavo materinskega dneva priredi v nadelo 14. t. m. Marib. žensko društvo v mestnem parku koncert, katerega čisti dobiček je namerilen podpori revnih mater. Svira <jod>ba »Drave*. Popoldanska proslava v gledališču se je morala preloži na nedeljo 21. t. m. Nastopila bo II. de-k' ska osnovna šola, ki bo izvedla mično Ribičevo mladinsko igro: »V kraljestvu pa! oko v c.	i
a— Ljudska univerza. Jutri ob 20. bo predaval proiesor g. škof iz Maribora o plin-Sa Ii napadih, ki pretijo v primeru vojne c. vik emu prebivalstvu. Demonstriral bo razna sredstva. V ponedeljek bo predaval g. dr. Oblak i« Ljubljane o potovanj« »Od Dubrovnika čez Boko Kotorsko v Črno zoro«.
a— Drevi ob 20. bo zaklijiučffla Zveza mladih intelektualcev v Mariboru svoj strokovno zrn a ms t-verni ciklus v dvorani Delavske zbornice s predavanjem glavnega urednika »Večemika« g. Radivoja Rebarja, ki bo govoril o razvoju svetovne politike po vojni. PrMite polno§te vilmo!
a— Brezmotorna senzacija ▼ zvočnem
filmu. V nedeljo okrog 15. bo pristalo na T-znem prvo mednarodno športno brezroo-terno jadralno letajo, ki bo preletelo iz 1 iradca in primeslo s seboj tudi precej poŠte, žigosane s posebnim žigom. Pristanek kakor tudi ponovni start letala za polet nad mestom jn k povratfcu v Avstrijo bo filma-lo zagrebško »Sveti&otonc podjetje. Pošto t a ta polet sprejema mariborski Aerokkib v Grajski u&ici do sobote zvečer. Priložiti je za pi<*T>a po 18 Din v gotovini in za dopisnice po 12 I>n-
a— Prijet pohotnež. Včeraj okrog 5. je odhajala z doma proti kolodvoru na majni-ški izlet lOletna učenika Ema G. Ko se je za h-?p ustavila pred reklamnimi izložbami kinematografov ob vrtni ograji pivovarne Union na Aleksandrovi cesti, je prišel mimo prcej vinjen 31 letni brezposelni zasebnt uradnik E. K. ter izvabi'] de ki i *x>, ki ie precej krepko razvita, v bližnjo vežo tvrdke Bata v Prešernovi uHci, kjer ji je hote-; storiti silo. Da ne bi mogla kričati, jo je tiščal za usta. V zadnjem hipu je v vežo stopila neka kmečka ženska, zaradi katere je K. pobegnil. Mimo sta se slučajno pripekala ni kolesih gostilničar Kare! Pulko s Težita :n strojnik tvrdke »Teksta« Ivan Srnic. Ko sta izvedel od jokajoče <*ekl'cfc, kaj je neznanec hofts, sta io takoj ubrala za nji-m, s a dohitela in po hudem bok1, obvladala ter :zročila policiji. K. ie pri zasPišanju izjavil, da je bil pijan in se ničesar ne spominja.
a— Dober p'en carinskih organov. V torek so odkrili organi tukajšnje glavne carina-niče pri zasebnrci S. T. v Jenkovi ulici znatno zalogo tihotapskega b'aga. Iz skladišča so privlekli na dan 4 in pol kg saharina .več sto zavojčkov cigaretnega nanir-
j«, 50 vžigalnikov in večjo množino raznih urugih stvari.
a— Naglo Izsleden vlonrilec. V noči na včeraj je bil izvršen vlom v Vidmarjev© gostilno. Vlomilec je odnesel razna jedila in gramofon z 19 ploščami. Policija, ki je bila ob pravem času obveščena, je pričela naglo zasledovati vlomilca in ga zares tudi našla. Imenuje se Vinko Gajšek. Policijski agentje so ga presenetili z aretacijo, ko je hil še v postelji. Izročili so za sodišču.
Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani
vabi pravnike in nepravnike z nastopnim oklicem k pristopu:
Odkar nam je država -ustanovila lastno fakulteto (1. 1920.) in je fakulteta začela izdajati svoj »Zbornik znanstvenih razprav« (1. 1921-22.), imamo slovenski pravniki ustvarjeno ustanovo, da gojimo prj-voznanstvo. »Zbornik znanstvenih razprav« je poleg »Slovenskega pravnika« edino okno, skozi katero zro pravna področja, domača in tuja, v našo pravno delavnico.
»Zbornika znanstvenih razprav« je izšlo doslej devet letnikov z 59 znanstvenimi razpravami, in sicer s 14 pravnozgodovin-skimi, 5 cerkvenopravnimi, 7 kazenskopravnimi, 3 civilnopravnimi, 2 negmotno-pravnima, 1 pravdnopravno, 4 državno-pravnimi, 2 upravnopravnima, 9 narodnogospodarskimi, gospodarsiko-političnimu, 1 finančnopravno, 6 pravnofilozofskimi, ob-čepiravnimi, odnosno sociološikmi in 5 razpravami s področja mednarodnega in med-pokrajinskega prava.
Podpisani smo z obžalovanjem doznali, da se zborniki naše pravne fakultete preslabo prodajajo in premalo čitajo, tako da ni zagotovljeno njih redno izdajanje v bodočnosti. Prestanek zbornika bi pomenil neodpustno nazadovanje naše pravne kulture. ki se je razvijala doslej solidno in je od leta do leta napredovala. Zato smo oklenili, piridobiti zborniku vsaj toliko naročnikov, da postane gospodarsko samo- [ Narodna banka ni dobila od države drago svoj. Predavatelji pravne fakultete pa, ki cen-ega monopola za izdaje bankovcev kar ua
fMcPlA ir r»rn i L'	4- m i ,1 < i i ^ l> ^ J « I	Ask l.a.hlrn
Gospodarstvo
Narodna banka in obrestna mera
Splošno znižanje obrestne mere je dar.es edui najvažnejših problemov našega gospodarstva, od katerega ni odvisna tsamo rešitev vprašanja kmečkih dolgov, ttuiveč tud vprašanje sanacije našega denarništva in vzpostavitve rentabilnosti vsega produkcijskega aparata. Po vzorcu drugih držav, zlasti Češkoslovaške, bo treba tud' pri nas v sporazumu z denarnimi zavodi uvest nekake norme za obcestno mero, ki bodo za vse obvezne. Seveda pa je za tako rešitev ■pogoj, da znižajo svojo obrestno mero predvsem privilegirani denarni zavodi, to je v prvi vrsti Narodna banka.
Toda baš pri Narodn banki vidVno največji odpor. Medtem ko so v vseh drugih državah v zadnjem letu po veukrat in znatno znižali oficiije'no obrestno mero, drži naša Narodna banka še vedno diskontno mero od 7.5 odst. kakor pred pol drug m letom, ko je kreditna fcma v b v rop i dosegla svoj višek. Za lom bar dna pcsojla pa raou-na Narodna banka celo 9 odst., taiko da stane tako posojilo s stroški vred skoro 10 odst. Res je sicer, da je naš denarni trg zelo nelikviden in napet, toda visoka obrestna mera novčanične banike ima v napetih časih le teda/j svoj eni i sel, če basika pri tej obrestni meri eskontira vsako sig.umo in za eekont sposobno poslovno menic". V okviru kreditnega sistema, ki velja p.ri naši Narodni banki, pa nima višina obrestne mere nobenega vpliva, n ti na višino port-felja n ti na potek naravne ozdravitve kreditnih razmer. Menični portfeLj Narodne banke ne bi bil prav nič večji, če bi se ofi-c'oelni diskont znižal n. pr. za 2 odst.
Naša Narodna banka se ne bran' znižati svoje obrestne mere morda iz splošnih gospodarskih razčogov ali iiz razlogov, ki so utemeljeni v njeni dolžnosti, regulirati kreditne razmere, temveč edino iiz razloga, ker to zahtevajo interesi njenih delničarjev. V ča«iu, iko vse gospodarstvo ječi pod pezo gospodarske krirze. ko je vsak zadovoljen, če nima v svojem poslovanju izgube, vodi naša Narodna banka čisto priprosto divi-dendno polit ko, kar je v očitnem nasprotij u s splošno-korlstniimi cilji, ki morajo biti temeljno načelo vsnke novčoniene banke.
jo s koncernom istočasno vs: trje podpisniki. Da tako postopanje ni neizvedljivo nam pričajo bilance drugih novčaničnih bank, k takih odpisov ne poznajo Taki od pisi pa tudi pri nas ne bi bili potrebni, če bi povsod v državi pri eskont ranju c<ako strogo postopal', kakor n. pr. pri ibdi podružnicah Narodne banke v drav-ki banovini, ki v vseh 14 letih, <>dkar obstojajo niso zabeležile nobene pomembnejše ^gube na men čnem portfelju.
Odpisi sumljivih n dubij.>znih trajatev pa niso pri nas samo izjema, v letih hude gospodarske krize. Ze v letu 1931 > morala Narodna baraka odpisati za 11.3 m iijona d riarjev sumi j v ih terjatev, leta 1930 ve 6.9 milijona Di.n in celo v koni|jnkfaninn letu 1929. ze 9.7 milijona Din. Tako > Narodna banka samo v zadnjih 4 !enh odpisala dkoro 80 milijonov Din, pri glavnici, ki znaša sedaj 180 milijonov. Da na more svj-jrn delničarjem navzlic odpisom plačati visoko dividendo, zato drži Narodna banka v'sok o obrestno mer«.
Zaradi odpisov dubioznih tei jatov pa ne trpi samo naše narodno gospo.iars:vr>. vi moro plačevati previsoko obrestno mero (tako Narodni banki kakor tudi na splošno v kreditnem poslovan ju), eni ko trpi tud država, ki se ie morala lan- zadovoljiti z lninimalrrm deležem na dobičku v višini nekaj rad 4 m lijone Din. kar ni niti tcH-ko, kolikor plača srednje pidietp ric div-ki'h (Narodna banka ie namreč onroščena davkov), doč;m je ta delež na dobičku pTfi šnja leta znašal vedno več kakor 40 jni!, nov Din r<a leto. kakor je to razvidno iiz naslednje primerjave (v nrliijon-h Din. razen dividende, ki je izražena v Din):
de<lež države odpisi divina dobičku terjatev dends
pišejo v zbornik, sc bodo trudili, da bodo obravnavali v njem v prvi vrsti take probleme, od katerih bo imela naša praksa čim neposrednejšo korist.
V ta namen smo osnovali imenovano novo društvo, katerega člani dobivajo zbornik brezplačno za plačilo članarine, ki je nastavljena tako nizko, da ne sme nikogar odbijati, in da z njo niti niso kriti gotovi izdatki fakultete in društva. Fizične ose be plačujejo letno 40 Din, pravne 100 Din.
Člani društva uživajo ugodnosti tudi pri nakupu prejšnjih letnikov zbornika, pri katerih dobe tretjino popusta; če pa naro-če ves komplet (I.—V SIL), ki stane za nečlane 410 dinarjev, ga dobe za 200 Din.
Po tej obrazložitvi skromnega namena novega društva prosimo pravnike in nepravnike, da postanejo z nami vred člani društva, da bo čimprej zagotovljeno izdajanje zbornika. Pristop se izvrši z vpoši-ljatvijo zneska 40 Din na naslov društva (justična palača v Ljubljani ali na čekovni račun 12.956, nakar takoj pošljemo letošnji zbornik IX.
Predsednik Ivan Vrančič, predsednik apelacijskega sodišča; I. podpredsednik dr. Janko Zirovnik, predsednik Odvetniške zbornice; II. podpredsednik dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana; III. podpredsed nik dr. Andrej Kuhar, predsednik Notarske zbornice; IV. podpredsednik dr. Ivan Slo-kar, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke; tajnik dr. Avgust Munda, namestnik višjega državnega tožilca; blagajnik dr. Jure Adlešič, odvetnik; tajnikov namestnik dr. Lado Vavpetič, odvetnik; blagajnikov namestnik dr. Rudolf Krivic, odvetnik; odborniki: dr. Metod Dolenc, vseučiliški profesor; dr. Edvard Pajnič. sodnik apelacijskega sodišča v p.; Niko Domeniko, vrhovni državni tožilec, dr. Dinko Puc. župan ljubljanski; dr Alojzij Gradnik, predsednik apelacijskega sodišča; dr. Rudolf Sajovic, sodnik apelacijskega sodišča; dr. Mirko Grasselli, višji državni tožilec: __ Ivan Škarja, državni svetnik; dr. Josip Kavčič, predsednik okrožnega sodišča; jvan Šubic, magistratni ravnatelj; Peter Keršič, predsednik okrožnega sodišča; dr. Ljudevit Valjavec, finančni ravnatelj; dr. Stanko Lapajne, dekan pravne fakultete; dr. Franc Vidovič, predsednik okrožnega sodišča; Milan Makar. sreski načelnik; Franc Žiher, predsednik okrožnega sodi-šča;preglednika: dr Josip Krevl, podpredsednik notarske zbornice; dr. Boris Furlan, odvetnik in privatni docent; razsodniki: 'van Mohorič. minister na razpoloženju; dr. Hubert Souvan, državni pravobranilec; dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča.
slepo, da lahko ta monopol 'zkoriše« v svoje pridobitne namene brez ozira na interese gospodarstva.
Kakor znano je morala Narodna banka v svoji bilareci za leto 1932. odpisati za n'č manj kakor 50.8 milijona Din sumljiv h odn. dubiozniih meničnih terjatev. To je za n-ovčančno banko, k' teoretično sploh ne more imeti izgub na meničnem portfelju, ogromen znesek in je docela naravno, da so ti odpisi na zadnjem občnem zboru banke tvorili glavni predmet kritike delničarjev, k' je b la precej ostra. Novčaniane banke eskontirajo povsod menice s tremi podpisi. če postane insolv^nten eden podpisnik. plača menico drugi, če pa postane še ta plačila! nezmožen, mora menico plačati tretji podpsn ik. Tako se povsod posluje, zato so izgube na meičnem portfeliju pri novčaničnih bankah zelo. redke, kajti malokdaj se dogodi, da postanejo insolventni vsi trifle podpisnik', seveda če banka paai, da ne eskontira menic z u služnostnimi pod-pisi med podjetftj, ki spadajo k istemu ozkemu koncertu, kajti le v takem primeru propade-
1927	42.4	5.0	40!)
	44.6	3.7	400
192^	42.3	9.7	409
1930	38.7	6.9	4; io
1931	56.4	11.3	400
1932	4.2	50.8	300
Če običajna den.iška družba utrp; zaradi slabega gospodar j em;a večje izgube, se morajo delničarji pač zadovoljiti s tem, da izgubi jo za eno ali več let div dni do. Pri naši Narodni banki pa so mnenja, da mora take izgube kriti vse gospodarstvo v obliki visoke obrestne mere za posojila, samo da se omogoči primerna div denda delničarjem. Lani je Narodna banka svojo dividendo s;cer znižala od 400 na 300 Din na delnico, toda tudi dividenda od 300 Din je zelo v soka, saj pomeni 10 odst. obresto-vanje glavnice (češkoslovaška Narodna banka, ki nima nikakih dubioz, je za laško leto plačala te 7.1 odst. dividende). Prizadeta pa je še država ki lani dejansko ni imela nič dobička od Narodne banke, ker plačuje obrest" za blagajniške bere Narodne banke, ki so lan' znašali trikrat več nego delež na dobičku, tako da je imela lani država pri Narodni banki še izgubo od 9.4 mlifjone Din, ki se kaže v povečaimju postavke starega državnega dolga od' 1799.2 na 1808.6 milijona D'n. Iz gornjih številk je jamo razvidno, da ne bi bila pri nas potrebna tako visoka obrestna mera Narodne banke. če bi tam bolje gospodarili in oe bi gledali bolj na splošne interese, kakor pa na d videndo.	F. S.
NIVEA
CREME * OLJE
Zračna kopel! Solnčna kopel! Uživajte jo, kolikokrat morete! Poprej se pa morate nadrgniti z Nivea-Creme ali — oljem. To pospeši potemnitev, ob-^ enem pa omili nevarnost | solnčarice. Odkod ta učinek v Od eucerita. Tega ne vsebuje nobeno drugo "sredstvo za negovanje kože na svetu. Ni ve a je nenadomestljiva.
NIVEA je poceni: Creme: Din 3.50, 6.—, 12.—, 25.—.
nja ljudske seksualne filozofije, ki daje prav pomembne rezultate za spoznavanje ljudske duše. Bolgarski filozof ugotavlja in pojasnuje na osnovi folklornega in drugega gradiva razne negativne poteze bolgarskega narodnega značaja.
Predvsem ugotavlja globok prepad med deželo in mestom. Te ostre, težko premostljive razlike sedajo najbrž v davno dobo. k začetkom stare bolgarske države, ko se je narod ločil v vladajočo bolgarsko bojarsko kasto (izprva pagansko, nato ortodoksno. bizantpko-krščansko) in v podrejeno slovansko maso. ki ie bila pravoslavna pod paga-ni in bogomilska v dobi. ko je pravoslav-je postalo državna vera. Kmet in meščan sta na Bolgarskem dve skrajnosti, ki Ju ni mogoče spraviti. V mestu se kaže ta ne-gativizem. ki je sicer ves prežet s surovo sebičnostjo, predvsem v zanikavanju sleherne avtoritete in vsakega tujega uspeha: >Če jaz nisem, nai ne bo nihče!« Iz tega poteka splošen odnos do državne oblasti. O kakšni liubezni do države sploh ni besede.
V nji gledajo z ene strani tirana, z druge pa kravo-molznico in na tei osnovi ee razvija vse bolgarsko politično-strankarsko življenje. To pa utpgnejo biti posledice nedavnega turškega suženjstva.
Zanimiva je ugotovitev dr. Šejtanova. da v širokih ljudskih slojih ni skoraj nikakega čata za državno celoto, za neokrnjeno domovino. marveč samo za hišo. njivo, morebiti za vas; vsako drugo pojmovanie jim ie vcepljeno umetno ali šiloma. Sejtanov raz- 1
ločuje tri tipe bolgarskega negativizma: negativizem ravničarjev (Podunavcev i. dr.) se kaže v popolni toposti in ravnodušnosti do javnih zadev, negativizem planinskih prebivalcev pa v uporu zoper vse in vsa-
Kompenzacijska trgovinska pogodba z Madžarsko
Kakor je »Jutro« že včeraj kratko poročalo, so končana trgovinska pogajanja med našo državo in Madžarsko, ki so trajala skoro dva meseca. Predvčerajšnjim je bil v Budimpešti podpisan dopolnilni sporazum k sedanji pogodbi, ki je v veljavi od 23. dec. 1929. Za našo državo je dopolnilni sporazum podpisal naš poslanik v Budimpešti g. Dučič.
Novi dopolnilni sporazum bo stopil v veljavo 15. t. m., in sicer za dobo enega lota. Že v teku pogajanj smo poročali, da je namen dogovora uvedba kompenzacij v medsebojni blagovni izmenjavi. Pri tem are predvsem za naš izvoz lesa v Madžarsko, ki je pod madžarskim režimom uvoznih dovoljenj hudo trpel. Lani smo izvozili v Ma-
kogar, zoper vsako oblast, najsi bo tuja ali džarsko komaj za 11 milijonov Din lesa na-domača. Vsi znamenitejši bolgarski revolu- eProti 68 milijonom v 1. 1931. Jasno je, da
~	se madžarska uvozna potreba ni v tako
ogromni meri zmanjšala in da se je naš izvoz tako hudo zmanjšal predvsem na korist drugih držav, zlasti Avstrije, ki ji je uspelo svoj izvoz le6a v Madžarsko še znat-
cionarci so se rodili okrog Balkana in samo planinski kraii so se upirali Turkom. Tretji tip so »emigrantje«.
Prav kakor veliki pesnik Kiril Hristov ugotavlja tudi Šejtanov — in sicer z znanstveno obdelanim gradivom — plemensko raznolikost Bolgarov. Poleg ugrofinskega in slovanskega življa se kažejo v bolgarskem narodnem karakterju tile vplivi: vla-ško-cinearski (zahrbtnost), ciganski (vero-lomnost, laž), židovski (materializem), armenski (hohštaplerstvo). Žid je so bili udeleženi s svojim manihejetvom pri postanku bogomilstva, ki je najnacionalnejši izraz bolgarskega negativizma in ki v drugih ob-likah živi še danes v bolgarski narodni duši ter delno tudi v duši ostr.);" "—n^jh Slovanov.
Studijo o Miroslavu Krleži iz peresa Mi-livoja Magdiča je napovedala zagrebška založba >Progres« v seriji knjig, ki obsega m mo tega spisa še prevod drame Maksima Gorkega »Jegor Buličev in tovariši«, roman bolgarskega pisatelia Kr. Velkova »Vas Borovo«, roman S M Štedimlije »Idpolog« in knjigo »Problemi socialne književnosti«.
no povečati. Ze lani se je izvoz avstrijskega lesa v Madžarsko precej dvignil, letos pa je še bolj narasel. Po pravkar objavljeni avstrijski statistiki je Avstrija letos v prvem četrtletju izvozila za skoro 100% veJ? rezanega lesa v Madžarsko nego lani v prvem četrtletju, namreč 19.440 ton nasproti lanskim 10.181 tonam.
Naše prizadevanje pri pogajanjih z Madžarsko je šlo v prvi vrsti za tem, da ai zopet osvojimo madžarski trg za naš les. Kolikor je doslej znano, so v pogodbi določeni za uvoz nekaterih predmetov v Madžarsko posebni kontingenti (v okviru madžarskih predpisov o uvoznih dovoljenjih). Tako je določen kontingent za uvoz 45.000 ton jujfoslovenskih drv. 4800 ton oglja. 4500 ton okroglega lesa. 4800 tesanega lesa in 16.800 ton rezanega lesa. Poleg tega so dolofeni Se posebni kontingenti za lesene klinee. za karbid in za sadje. Kako je urejeno vprn šanje likvidacije starih zamrznjenih terja tev. za enkrat še ni znano Uspešen zakli t-ček pogajanj je vsekakor zelo važen tudi za
gospodarske kroge iz dravske banovine, zlasti iz mariborskega okrožja in iz Prek-murja.
Gospodarske vesti
= Začasna prepoved uvoza svinj v Avstrijo. Kakor poročajo z Dunaja, je vlada odredila, da se ob 16. t m. za nekaj časa ne dopusti dovoz inozemskih svinj na tržišča. ker je pričakovati, da bo prišlo prihodnje tedne mnogo domačih svinj na trg, in sicer v zvezi s pomanjkanjem krme. Izjeme bodo dovoljene le za težke svinje. Suspendirani kontingenti se bodo po ukinje-nju zapore, toda najkasneje od 1. julija naprej nadoknaditi. Prepoved veKa za svinje iz Poljske, Jugoslavije in Rumunije.
= Švica nadalje oddaja zlato. Po najnovejšem izkazu od 6. t. m. je morala švicarska Narodna banka v zadnjem tednu odda ti za nadaljnjih 51 milijonov frankov zla ta. tako da je zlati zaklad od srede aprila padel že za 205 milijonov na 2333 milijonov frankov. Ta padec zlatega zaklada je posledica odtoka inozemskega kapitala. Navzlic temu znaša zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 96.75%.
= Predlogi ViirarSfce zadruge Maribor ta občni zbor Vinarskega društva dravske banovine, k.i bo na Vnebohod v Novem mestu so nasledniji: 1. Kraljevska banska uprava v Ljubljani naj pravočasno objavi razpis oddaje trsnega materijala m dreves od bano-v iraški h trsnic in drevesnic po časih in v posameznih krajih na običajen način, tako, da bo o razpisu obveščen vsak posamezni vinogradnik tudi v naoddaftenejših krajih. Upoštevajo naj se prošnje po vrstfi. kakor prihajajo, predvsem prošnje malih vinogradnikov. 2. Strogo naj se izvaja zakon o nospeševaniu vinogradništva glede trsnic oziroma glede pristnosti podlag in cepičev. 3 V tistih kraiinah. kii mnogo prerano he-reio. nai upravna oblastva ostreje fzvaja-io zadevne do'o6be zakona o vinu. 4 Izterjava davkov, posebno v vinorodnih krajih,
naj se omili. 5. Kr. banska uprava naj ne predlaga občinam višjih trošarin, kakor jih one same predlagajo. 6. Kontrola o vinu v makolskii in savinjski dolini, kjer se po stilnah in vinotočih še vedno točijo vina sammrodnic (šmarnica, izabela), naj strožje izvaja. Predaja vinske kontrole finančnim organom ni dosedaj imela nikakjh uspehov. 7. Vinogradniki dravske banovine odločno odbijajo vsak poizkus, da bi se obremenili vinogradniki s kakršnimi koli taksami na svoje neprodane produkte. Posebej opozarjajo, da je ob sedanjem bednem položaju slovenskega in vsega juife-slov. vinogradništva predlog g. senatorja Šiloviča in tovarišev stvarno nemojioč.
= Uspeh II. vinarske razstave v Dolnji Lendavi. Vinska razstava, ki se je vršila 7. t m. je dobro uspela. Razstavljenih je bilo 131 vzorcev. Razstavo je otvorii sreski načelnik g. Trstenjak kot zastopnik g. bana. Komisija, ki je ocenjevala vma, je ugotovila velik napredek od lanskega leta. Pri lanski raz-stavi je bilo izločenih 15 vzorcev vina, tokrat pa samo 4. Tudi kvaliteta razstavljenih vin je bila bo-liša. Najbolje ocentjena vina so imeli iz Lendavskih goric Štefan Magdič (muškat), Ida Pepelova (laški rizling in moslavec), Emil Pola k (laški rizling). Ivan Rf-toper (mešano), veleposest-vo (bijelina), iz Ljutomera, Anton Pučnik (souvignon), Adimont (rizling) in naposled banovm.skj razsadmik Vu k a novec.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Mariborska tvornica perila, družba z o. z. v .Mariboru (osn. glavnica 10n/!*X) Din: poslovodja Budimir Bradič, Maribor); Sečkj-Tekstil. družba z o. z. v ' Mariboru (manufakturna trgovina na debelo: osn. gl. 100.000 Din; poslov.: Matija Sečko); >Oprema«, družba z o. z. v Ljubljani (stalna razstava oprave in pohištva, zastopstva, posvetovanja; osn. gl. 60ii0 Din; poslov.: arh. Dr. Fatur. arh. Jože Mesar, oba v Ljubljani); Delavnica pri Naši Slogi, Zmuc Alojzij & Co. v Ljubljani (Komandit-na družba; pasarska delavnica, paramenti kipi; družabnika: Al. Žiinc. pasarski mojster, Ljubljana. Ant. Mrkun. župnik, Do-brepolje); Anton Ilabernian, trgovina s sadjem na debelo v Ptuju.
Borze
10. maja.
V skladu z inozemskimi tečaji ie dev;za Ne\v>'ork na ljubljanski borzi danes nekoliko popustila. Tudi London je nekoliko sla-bejši, dočim =e je deviza Trst ponovno dvignila za nekaj točk. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu prei-ej podražili; danes so bili zaključeni po 8-80 (v Zagrebu 8.70. v Beogradu 8-80, pozneje pa 9.00 denar).
Na zagrebškem efektnem tržišču notira Vojna škoda nespremenjeno 191—193. Blai-rovo posojilo je nadalje nekoliko popustilo in je prišlo do zaključka v 8% Blairovem posojilu po 32. Promet je bil še v delnicaii Šečerane po 150.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2309.85—2321.21. Berlin 1346.80—1357.60. Bruselj 800.24 do 804.18, Curih 1108.35—1113.85. London 193.08_194.68. Ne\vvork ček 4869.37 do 4897.63, Pariz 225.88—227.. Praga 170.90 do 171.76, Trst 302.13—304.53 (premija 285"/«). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80.
Zagreb. Amsterdam 2309.35—2321.21, Berlin 1346.80—1357-<i0, Bruselj 800.21— 804.18. London 193.08—194.68, Milan 302.13 —304.53, Newvork kabel 4*91.37—4919.(53.
Curih. Pariz 20.3825. London 17.47, New York 441%. Bruselj 72.1750. Milan 27.30, Madrid 44.3250, Amsterdam 208.40, Berlin 121.70, Dunaj 57, Slockholm 90.50. Oslo 89.20, Kopenhagen 78.—, Praga 15.4250, Varšava 58.05. Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v pr v. kliringu.) Beograd 11.73, London 31.26. Milan 48.96. Newyork 787.21, Pariz 36.50, Praga 25.65, Curih 179.05, 100 S v zlatu 131.20.
Efekti.
+ Ljubljana. Vojna škoda IDO—192. 7% investicijsko 41—43. 4°/n agrarne 23—25, 6% begluške 32—33. Trbovlje 165 zaklj.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 191—193, 7% investicijsko 42,50—45. 4® a agrarne 23.50 den.. 7% Blair 29—30.50. 8° , Blair 30—31.50. 7% Drž. hip banka 41 — 43. e*"« begluške 31.50 den.; bančne vrednote: Narodna banka 3550—3650, PAB 199 —201; industrijske vrednote: Šečerana Osi-jek 150—155, Trbovlje 160 den.
Beograd. Vojna škoda 193. 192 zaklj., 7% invest. 42 zakli., 4% agrarne 24—25. 6' u begluške 31.80 zaklj., 7% Blair 30-50— 31.50, Narodna banka 3700 zaklj., PAB 203, 2«1 zaklj.
Dunaj. Dunav-Pavi-Jadran 14.40. Staats-eisenbahngesel. 15.75. Trboveljska 15.55 Alpina-Mont. 13.40, Šečerana 25__.
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chirago. 10. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 70.50. za julij 72. za eept 73, za dec. 75; koruza: za maj 42.50, za julij 44.75, za sept. 46.50, za dec. 48.125; oves: za julij 25.25, za sept. 25.50.
4- Wiimipeg. 10. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 58.125, za julij 64. za okt. 62.50.
+ Ljubljanska borza (10. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačilo 30 dni: pšenica: (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50. baška. 77 kg po 295—297.50; koruza (po mlev6ki tarifi): baška promptna po 112.50—115, za maj po 120—122.50; moka; ba2ka ~0r. po 425—430, banatska po 435— 440.
+ Budimpeštanska terminska borza (10. t. m.). Tendenca slaba, promet stalen. Pšenica: za maj 11.95—11.96. za junij 12.05— 12.07. za okt. 11.52—11.53; rž: za maj 6.80 —6.85, za junij 6.85—6.86, za okt. 7.60— 7.62; koruza: za maj 7.10—7.15. za julii 7.37—7.40
+ Novosadska blagovna borza (10. t m.). Tendenca mirna, promet 35 vagonov. Pšenica: baška. okol. N. Sad. Sombor, erednje-baška. gornjebaška. sremska. baška ladja Bege? 215—220; baška potiska, ladja Tisa 217.50—222.50; gornjebanatska 212.50— 215.50. Koruza: baška in sremska 61—63; za junij-julij 65—67: baška ladja Sava, Be-gej 64—66; ladja Tisa. Dunav 65—67. O res: baški, sremski. slavonski 90—92. Jefmen: baški, sremski. 64'66 kg 95—97.50; pomladni 66/67 kg 100—102.50. Moka: baška in banatska »0g< in »Ogg« 347.50— 362.50; »2« 327-50—342.50: »5« 307.50— 322.50: >6« 277.50—287.50- >7« 175—185; »8< 65—67.50. Otrobi: baški 52.50—57.50; banatski 52.50—55.50.
JtTUTRO« št 108
G
Oetrtek, IL V. 1933
z življenja in sveta
Častni pozdrav angleškega kralja
Te dni je obhajal angleški kralj Jurij V. 23-letnico kronanja za angleškega kralja. Topovi pred Towrom so oddali ob tej priliki častno salvo
lo let brzojava
Pionirji te obcekoristne naprave
Te dirti bi lahko slavili stoletnico, odikar se je pojavi prvi brzojav v obliki, kakor ga razumemo danes. V široki javnosti velja ameriški slikar Samuel Finlev Morse z?, izumitelja te velevažne priprave, ki je morda boli nego vsaka druga moderna tehnična pridobitev zrevolucionirala naše življenje in odpravila razdalje med ljudstvi in deželami. V resnici je Morse samo zelo izboljšal brzojavni postopek in m« otvoril pot v široki svet. Prava izumitelja elektroni a gnetskega brzojava sta namreč bila slavni matematik Kari Friedrioh Gauas in Wilhelm Eduard "VVeben, profe. sor v Gdttingemi.
že dolgo precl njima so bili ljudje, ki so Skušati izkoristiti električni tok za oddajo sporočil. Med njimi je bil n. pr. anatom Somimering, ki je zgradil originalno pripravo na aejetivu, da električni tok razkraja vodo v vodik in kisik. V posodo, ki je bila napolnjena z vodo, je molelo 27 žic-ki so predstavljale posamezne črke abecede, piko m vejico. Na oddajniku je bito
Ode m mati čestitata hčeri
16-letna VVillie de Ouden
iz Holandske, ki je izboljšala svetovni rekord v prsnem plavanju na 200 m ter izpodrinila v tej disciplini Američanko Heleno Madisonovo
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo cesto po večkratni uporabi naravne »Franz Josefo-ve« grenčiee s tem, da jo izpijemo kozarec preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Petdesetletnica Joseja Ortege y Gasseta
»Svoboda je zelo kočljiva stvar zek) dvorezne vrednosti, toda junaštvo, krasna kretnja, s katero odvrže človek svoje življenje, vsebuje nevenljivo življenjsko lepoto.« — V teh besedah je ves mož, ki jih je izrekel in ki je te dni dosegel petdeseto leto svojega n/>stva.
Rodil se je v Madridu in je prebil več let na tujih vseučiliščih, ko se je pa vrnil, je postal kmalu po vsem svetu slaven po svojih sipis h. Tri leta pred voino se je ha-bilitiral za profesorja filozofije na vseuči. lišču svojeea rojstnega mesta. Vsa njegova dela odlikuje posebno stremljenje po objektivnem spoznanju in definiranju in po svoji duhovni čistoči so daleč od strankarskih stremljenj naših dni. Noben miselni rezultat se pri njem ne rodi najprvo iz čustva.
Množestveni človek mu ni simpatičen, graditelja novega človeštva vidi v nekem čistem ind^vidualizmu. ki ga Po prinesla šele bodočnost Med najbolj zanimiva nje. gova dela sna d jo: »O ljubezni«. »Vstaja množic«, »Naloga našega časa«. To niso dela. ki bi napravila 6'oveka popularnega — a to mu tudi ni smoter.
treba pritisniti samo na stikalo, ki je vključilo električni tok v ustrezajoči žici, a na koncu te žice se je v sprejemniku sprožil mehurček. Po mehurčkih, ki so od_ govarjali določeni črki. je bilo lahko zapisati siporočeni stavek. Aparatura je delovala celo na razdaljo 10 km, a je imela seveda polno nedostatlkov, ki so povzročili. da ni mogla prodreti. Pred vsem je zahtevala od postaje do postaje najmanj 27 žic.
Gausfe in Weben sta prva uporabila elektromagnebski tek za brzojavne na_ mene. Njiju prva telegrafisfka proga na ■tem principu je vezala fizikalni zavod in zve^darno v Gobtingemi na razdaljo kakšnih 2500 m, imela je samo eno žico in vso pripravo za hipno spremembo smeri električnega toka. Učenjaka gta sd z njeno pomočjo prav lahko sporočala posamezne besede aE preproste stavke. Seveda pa je bilo treba še dolgega dela, da se je iz te prvotne oblike elektromagnetskega brzojava razvil moderni brzojav.
Vesti
iz vsemirja;
Iz New Yorka javljajo, da jc sprejol tehnični vodja BeMove telefonske službe, in-ženjer Karel Janskv, ko zm i en a sporočila po radiu. Veet: so bile po sodbi prejemn ka oddane z Rimske ceste. Znake so zabeležili najtenikočutnajši aparati, ki jih ima beilova družba v laboratoriju z sprejemanje brezžičnih valov. Dolžina valov z Rimske ceste je 14.6 m, frekvenca pa približno 20 milijonov. Jaosky domneve, da so morali oddati znake aparati, s!ični naš:rn r« J;o ra-pravam in pravi, da ne bo dolgo trajalo, ko se bo moglo človeštvo na z eni! j- sporazumevati z živimi b:tji n« drug;h nebesnih telesih.
Zasliševanje v krsti
V Salomu, New Jrsev, ee je moralo pred sodiščem zagovarjati sedem policijskih stražnikov. Tožil jih je neki črnec, ki so ga zalezovali ;n prijeli zaradi tatvine. Ko so ga imeli v rokah, so ga najprej pretep'-do krvi, potem pa so ga položili v rakev ter ga dali prenesti v mrtvašnico. Rakev so tudi zabili i s pokrovom. Od časa do oa =a so pokrov privzdignili ter obtoženca zasliševali, da bi ga prisili Ji k priznanju. Ker pa črnec kljub mučenju ni hotel pri. z,na t i tega. kar so želeli od njega izvedeti zasl'sevalci, so ga naposled izpustili. B I pa je od strahu nopol mrtev.
Preiskava je dopnala. da je bil črnec popolnoma nedolžen. Po zaključeni preiskavi proti njemu pa je on tožM policijo zaradi njenih izsil jevalnih metod. Način izsiljevanja, kalkršnega je doživel, imenujejo v Ameriki torturo tretje stopnje
Črt?* ifo	rpvJio
»ŽIVLJENJE IN SVFTV
Gojitev rastlin z elektriko
Praški zavod za racionahio poljedelstvo je izvršil v zadnjem času celo vrsto poskusov, da bi dognal kako učinkujejo nove metode gojenja z električnim tokom na rast in donosnost rastlin. Poleg gred, ki so jih bili pripravili za gojenje po teh metodah, so osnovali za primerjavo grede, v katerih so gojili iste rastline po starih metodah. Poskusi še niso zaključeni, a vendar se že po dosedanjih uspehih kaže, da bo imela uporaba elektrike v poljedelstvu še veliko bodočnost.
Spremenljiva šcitna žleza
Velikost in teža ščitne žleze zavisita po novejših raziskovanjih od starosti in spola ter od letine dobe. Normalno se večata do štiridesetega leta, nakar se prične sčitna žleza polagoma manjšati. Pri ženskah je povprečno nekaj večja, a vsebuje nekaj manj joda. Od letnega časa je odvisna v toliko, da se od aprila do julija veča nato se polagoma manjša in ostane v zimskih mesecih do pomladi pri,lično nespremenje. na.
Pred novim vzletom v stratosfero
Dr. Cosyns in de Bruyne,
dva asistenta prof. Piccarda pripravljata nov vzlet v stratosfero, ki ga bosta morala to pot absolvirati brez mojstra
SPOMLADANSKE
OBLEKE
za gospode, površnike ln velika tzbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri
Drago §chwab, LJubljana
■llMKWHMIJ«llimM ft JBB—i—
Tragedija v Arktidi
Norveška jadrnica »RimgsaeJ« je prispela v Tromsoe s preživelimi člani posadke rešilnega parnika »Rusija«, To so prvi častnik Datselov šn mornarja Popov ter Bekasov. Vsi trije imajo zmrznjene noge in bati se je, da se amputacije ne bo dalo preprečiti.
»Ringsael« je našla nesrečnike v rešil, nem čolnu kakšnih 60 milj južno od Gru-manitov. Vsi trije so ležali na Ceh in so bili videti mrtvi. Po dvanajs turnem naporu se je Norvežanom posrečilo, da so jih spravili k zavesti. Rešenci so pripovedovali, da sta bila v čo*nu prej Uitdi iraženjer Voroscnov in kapitan Kluhev. Iinženjer je umrl zaradi strašnega mraza., kapitan pa je i®vršil samomor. Preostali so v čolnu pjuli sem in tja, dokler se niso onesvestili.
Prebivalstvo Francije
Pariški Statistični urad objavlja rezultat ljudskega štetja v Franciji konec ieta 1932. Francija je imela tedaj 41.8i4.923 prebivalcev Rojstev ie b lo 'a.ni 727.246. smrtnih primerov pa 660.882 Lansko leto je stopilo v za^on 314 878 parov, sodišče pa je izreklo 21.84S ločitev.
Nemiri v Inomostu
Politika tn umetnost sta se našli
Na prekomorski vožnji iz Amerike v Evropo sta si bila tovariša sloviti poljski pianist in bivši predsednik poljske republike Ignac Paderevski in bivši francoski ministrski predsednik Edvard H e r r i o t. avtor življenjepisa o Beethovnu
Rjava čeka
Grozote nemških temniš
Zaradi dijaških demonstracij v Innsbrucku je dala Dollfussova vlada zastražiti vse mestne ulice in prehode s policijo in vojaško asistenco
»Maincfcester Guantfan« priobčuje straš. na odkritja o tem. kar se dogaja po nemških »rjavih hišah«, stanicah hitlerjevske pomožne policije. Ljudje, ki pridejo tej policiji v roke, se vrnejo domov — če se sploh vrnejo — polomljeni i-n poškodovani z zmaiki mučenja, ki jim bodo ostali vse življenje. Angleški list govori o celi vrsti takšnih mučencev v »kulturni državi« Nemčiji, nekatere med njimi, če so se nadaljnjemu zasledovanju umaknili s pobegom v inostranstrvo, navaja tudi z imeni. Tako knenuje n. pr. dr. Katza, zdravnika v neki berlinski bolnišnici, ki so ga pri-peJjali z desetimi drugimi ujetniki v »rjavo hišo« na cesti generala Papa. Tam so jih strašno pretepli nekatere med njimi tako, da so dobili krvavitve v pljuč:h in so jih morali oddati v bolnišnico. Med tistimi, ki so zasliševali m pretepali dr. Katza, so bili tudi štirje njegovi — kolegi iz neke dra_ ge botoišnice ...
Neko žrtev so s 50 drugimi aretiranci zaprli v Met iste stanice, kjer so jih, obi-čajbo ponoči med 11. in 3. zjutraj, mučili
in pretepali nage z jeklenimi šibami, ženskam so pulili lase v šopih iz glave. Krap. kejše jetnike, ki so po mučenju še lahko stali na nogah, so nagnali na dvorišče, kjer so morali eksercarati. Med jetniki je bil neki vseučiliški profesor in primarij neke berlinske bol,niši ice. žrtev, ki igra tu glavno vlogo so postavili k steni s hrbtom proti puškam, češ. da ga bodo ustreliti, ker ni hotel izdati članov neke soc;a~ listične športne organizacije. Tedaj je povedal imena nekaterih ljudi, o katerih je vedel, da jih ni več v Nemčiji.
Ljudje, ki se vračajo iz »rjavih hiš«, pripovedujejo, kaj se dogaja tam. stvari, ki postavljajo toliko opevano nemško kul_ tu most v zelo čudno luč. Tla in stene po mučilnicah so vse krvavo oškropljene, kričanje mučencev, pravi neki zdra.-nik, je girozotnejše nego vse. kar je kdaj doživel v svoji zdravniški praksi. A tisti, ki jih izpuste, morajo podpisati izjave, da se jim ni v zaporu nič zgodilo in da niso videli nič hudega ...
Zračni taksameter London—Avstralija

Ekspresno letalo »Courier«, ki so ga spravili v promet za nepretrgano vožnjo iz Londona v Avstralijo. Taksameter vodi znani medcelinski letalec Alan Cobham
Grozovitost kitajskih roparjev
Pred nekoliko dnevi je sporočil neki oče v velikem kitajskem mestu policiji, da se je izgubil njegov sinček. Policija ga ni mogla najiti, pač pa je prejel oče malo po_ zneje pismo, v katerem so mu neznani roparji siporočali, da je deček v njihovih rokah isn da ga dobi nazaj, če jim pošlje 10.000 dolarjev odkupnine. Mož, ki ne pripada imovitim slojem, jim je ves srečen, da pride do otroka, poslal vso svojo goto. vino, 50 dolarjev, s prošnjo, da bi se zadovoljili s tem ker več v resnici nima. Uro pozneje je prejel tako strašen odgovor, da ga je zadela kap: roparji so mu bili poslali odrezana ušesa njegovega otroka z obvestilom, da mu morejo poslati pač samo del otroka, kakor je tudi on poslal samo del zahtevane vsote ...
Hltlerjevci odstranjujejo državne mejnike
NeroSti hltlerjevci so te dni ponoči iz-nrvali v bfližm.i Poznanja državne mejnike med Nemčiijo in Poljsko. Odstranili so več sto kamnov s poljskim državn m znakom. Na posameizne mejnike so vandali nep:sali: »S tem uničujemo mejo, ki so nam io določil- v Versaillesu«. Nemčija bo morala škodo popraviti in nadomestiti izruvane mejni,ke na državne stroške.
Vrsokošoiec — vlomilec
Iz Budimpešte poročajo, da je bil te dn okraden omdotni univerzitetni profesor in poslanec v državnem zboru .losef Illes. Vlomilec mu je odnesel za 40.000 pengov draguljev in gotovine. Pol cija je prijela viso-košolea Szolaicke. za katerega ie Illes rz-posoval oprost tev od plačevanja šolnine ter mu je poveril neka popravila v stanovanju. Szolacke je ukradene predmete prodal, izkupiček pa zapravil z neko plesalko
Justifikacija morilca poštnega sla
Na berlinskih ulicah so se v torek zmtiej pojavili plakati z oznanilom, da je bi. usmrčen moHer Rei>n«. ie lani izvabil nekega denaronoso k sebi v sobo ter ga ubij z nasekanim svincem. Tustifikacia zločince se je izvršila s poldrugoVtno zamudo šele potem, ko so vse '"nstince odklenile Reinsovo prošnjo za pomilostitev.
Učinek brezžičnih kratkih valov*
Berlinski »8 Uhr Blatt« poroča iz Amsterdama, da se jc inženjerju van de Stegenu posrečilo vžgati s kratkimi brezži&vmi valovi neko skl adišče smodnika, ki leži 12 km od Genta. Ta uspeh brezž une telegraf i jo je prvi primer svoje vrste.
V 19 nrah iz Evrope v Amenko
Poliiski vojaški letalec Skirzvoski je z letalom, ki je bilo zgrajeno v Varšavi ter je bilo opremljeno z angleškim motor;em tiipa Gipsv, preletel Atlantsk oce<in v smeri od vzhoda proti zeipadu in dovršil zrači,o progo 3590 km v 19 urah.
ANEKDOTA
»To je vendar čudno, da so pisatelja detektivskih romanov vedno možje!«
»Nič ni čudno! Ženska bi skrivnosti okoli iskanega morilca ne ohranila do zadnjega poglavja za.se!«
Vsak dan ena
Cesa si želi vsak dan na novo razočarani -adio poslušalec.
Ljutomersko pismo
Vprašanje ljutomerskih usnjarn in kanalizacije — Stavbno gibanje je
slabo — Pešanje javne varnosti
2>e leta se odločilni krosi v našem mestu bavijo z vprašanjem, kako bi bilo asanira-l) razmere, ki jih povzročata obe naši jisnjarni, poleg opekarne in dveh mlinov naša edina važnejša industrijska panoga. Gre za podjetje 2. Sinigoja, ki stoji nad mestom ob Ščavnici, in za Križaničevo •jsnjarno, ki stoji v bližini glavnega trga. Sinigojeva tovarna izdeluje v glavnem podplate ter zaposluje v normalnih časih Ho 40 delavcev. Odpadle vode tega obrata, ki vsebujejo sol, apno. natrijev sulfid, organske kisline in čreslovino, odtekajo v Ščav-nico in v njei po mestu. Ščavniea pa ima "jzrnerno m*lo vode in poleti dostikrat skoro nič. Tako zaostajajo v njej organske snovi iz usnjaTne. ki polagoma sediinenti-rajo v njeni strugi ter gnijejo. kar povzroča poleti hud smrad, posebno po žveple-nem vocfiku. Razen tega uničuje osobito natrijev sulfid ribe in sploh življenje v potoku. Sresko načelstvo, mestna občina in tidi lastnik tovarne so si mnogo prizadevali. da bi našli rešitev tega kočljivega vprašanja, ki bi zadovoljila tako javnost kakor industrijo samo.
Prvotno se je obravnaval načrt, po katerem bi tovarna morala zgraditi posebno čistilno naoravo, ki pa bi bila razmerno dra-ra in zaradi neugodne leje tovarniških objektov neprikladna. Po vrhu bi čistilna naprava ne odpravila smradu, ker je to m> goče doseči le po kemijskm potu in daljših laboratorijskih poizkusih. Tudi barva vode v potoku bi oslala rjava, kar povzročata žveplov vodik in čreslovina. V zadnjem času pa je Higijenski zavod po prizadevanji zreškega n.ičelstva izdelal nov projekt, ki se bo naibrž v doslednem času izvedel-Odpadle vode omenjane tovarne se naj bi odvajale po posebnem kanalu iz betonskih revi, ki bi se napravil v smeri že obstoječe ulice mimo Pen carjeve hiše do 'asnjarne g. Križaniča. Tu bi se zdnižil z že tudi projektiranim kanalom, ki bo zbiral odtoke s Starega trga. mesarskih klavnic in Križa-ni>~eve usniarn-e in se zaenkrat kot odprt nr^k nadaljeval proti železniškemu nasipu. Ta ni je že projektiran primeren propust, na oni strani pa so prod kratkim izkopali jarek skoro do Ščavnice. Na ta način bi se odtekal odtočne vode vseh omenjenih obratov r Ščavnipo in smradu bi ne bilo več. Sicer bi v nadalrjem toku Ravnice tudi potem ne bilo rib.
Pridružila bi se odtočni vodi iz Sinigoje-ve tovarne še ona iz Križaničeve tovarne, ki vsebuje še več natrijevega sjlfida, pa tudi kromovib soli in anilinskih barv, ker izdeluje slednja usnjarna v glavnem kromov boks. Toda odtoki s Starega trga, po katerem je kanaliziran majhen potok, bi te snovi nekoliko razredčile, po vrhu pa odteka voda Ščavnice v spodnjem delu struge nekoliko hitreje, ker se uveljavlja že sesalni učinek Mure. Ako bi se gospodarske razmere izboljšale, bi se vse odtočne vode kanala porabljale za namakanje zemljišča večje površine in bi več ne odtakale v Ščavnico. Na Sinigojev. odnosno skupni kanal bi se sčasom lahko priključila vsai delno ostala kanalizacija mestnih ulic. Š priključkom na Ščavnico pa bi bilo mogoče kanal večkrat izplahniti.
Izvedba tega načrta je tudi v sedanjih razmerah mogoča. Del stroškov bo prevzel lastnik prve usnjarne. nekaj pa mestna občina. Ne dvomimo, da bo tudi sresko načel-stvo prispevalo za to delo iz sredstev za javna dela, v Drvi vrsti za izdelovanje betonskih cevi in zemska dela. Mestna občina bo zaprosila bansko upravo, da ji ta da na razpolago svoje izvedence. Na ta način bi se Ljutomer rešil rjave brozge v Ščavnici in smradu iz nje, ne da bi bila industrija preveč prizadeta, naše gospodinje pa bodo dobile v bližini mesta pripravnih perišč. ki jih že tako pogrešajo.
Stavbno gibanje je letos pri nas še manjše ko lani. Samo ravnatelj g. Poljanec. se je odločil, da prezida hišo. ki jo je bil kupil po pokojnem g. Erjavcu. Mestna občina je stari vodnjak na glavnem trgu nadome stila z ličnim novim iz hrastovine po načrtu g. Žacrarja. samo da sa ni postavila v osi Marijinega spomenika, kar kvari splošni vtisk.
Zadniič smo se pritožili, da peša pri na javna varnost. Da je res temu tako. priča zopet napad na neko ženo, ki ji je napadalec z nožem razrezal obleko. Podivjanost narašča rapid.no. Primeri telesnih poškodb so se v preteklem letj pomnožili skoro za 90° o. Nekoliko manj je naraslo število tatvin, a policijskih prestopkov je bilo precej več ko prejšnja leta. Vzrok je v pni vrsti naraščajoči alkoholizem v zvezi z vinsko krizo. Skoro 50"/n -vseh deliktov je bilo izvršenih v pijanosti.
t^jl*!
ovesna otvoritev strelišča v Poljčan&li
Poljčane. 10. maja.
V nedeljo je bilo v Polj&anah posebno slovesno otvorjero strelišče ondctne mlade. marljive strelske družine. Bil je to lep dokaz, da se Poljoane v nacionalnem pogledu vedno bolj prebujajo. Že v zgorini h jutranjih urah je vladalo pri vaščanih slavnostno razpoloženje, ki je doseglo svoj višek ob slavnostnem sprejemu gostov in pozneje pri sami otvoritvi. Skoro raz vse hiše v Peklu so ponosno plapolale državne zastave.
Ob prihodu mariborskega vlaka 9e je ob 10. zbralo pri slavoloku, kjer je bil sprejem gostov, poleg župsna, gasilcev v kroju, S »kola in drugih tudi mnogo občinstva z godbo iz Gornje Bistrice. Predsednika okrožne strelske družine, polkovnika gosp. B ža Putnikoviea, majorja g. Pojeta, upravnika g. Rejo, odvetnika dr. Žnidariča in le-ka~narja Hondini i a je pozdravil pekelski župan g. Anton Medved. Z godbo in slavnostnimi go-sti na čelu je nato ob pokanju topičev krenil ves sprevod do hotela Bau-m-an, kjer je bil razhod. To priliko so ne kateri porabili, da si podrobneje ogledam st-elišče. ki se šteje med tretje najboljše v naši državi. Leži v prijetnem zatišju v Švelčevcm gozdu ter je zlasti moderno urejeno mehanično -dviganje in spuščanje tarč (ima dve dvojni tarči, ko ena pade. se druga dvigne), ka.kor tudi priprava za peka zevanje pogodkov. Zgrajeno je po zamisli domačina g. podpredsednika Bsu-mana Josipa, ki je sam velikodušno pokl^ nil družini vse sfiri tarče in napravo, za pokazovanje. za kar mu gre vsa zahvala Strelci so s ciljem zv-ezani po električnih zvoncih, tako da gre streljanje nemoteno in hitro dalje Zidarska dela strelišča je napravil g. Nemec, mizarska pa g. Gai-šek.
Oh 13. so krenili strelci z godbo in ob
pokanju topičev po romantični gozdni poti na strelišče, kjer ie sledila otvoritev. Z domoljubnimi besedami je ogovoril goste in številno občinstvo domači predsednik, učitelj g. Alojz Živko, ki mu je odgovoril g. polkovnik Putnikovič, želeč. naj strelska družina zbuja v .srcih narodno zavest ter naj današnji streli odjeknejo tudi vsepovsod tja. kjer so še naši neodrešeni bratje. Oba govornika sta končala z vzkliki na čast kralju in Jugoslaviji. S prvimi streli je nato g. polkovnik otvoril strelišče.^ nakar se je začelo splošno streljanje, ki je trajalo nepretrgoma do mraka, ofo takem zanimanju vseh. da si se le težko pririnil na v rito. Popoldne je posetil prireditev tudi s reški načelnik g. Mak ar.
ž>a okrepčalo je sktrbel v gozdičku postavljen bufet, za razvedrilo pa godba. Pozneje se je prireditev nadaljevala v prostorih hotela Bauman. Želimo strelski družini poleg moralnega uspeha, ki ga je b ;a ta dan deležna, tudi gmotnega ter fi na uspeli otvoritvi čestitamo! Naj res budi ta družina med nami nacionalno zavest in pa pono-s, da smo državljani Jugoslova-ni.	--# ~iU
Praznik inurskopoljskih dirkačev
Ljutomer. 10. maja.
Organizacija mur«kopoljslcrh dirkačev, ki obstoja že nad 50 let, kolo jahačev in vozačev, ie kljub hudi gospodarski stiski tudi za to pomlad razpisala kasaško dirko, ki bo 25. t. m. na dirkališu na Cvenu. Določene so štiri dirke za skupni znesek 6500 dinarjev:
1	dirka dravske banovine. Enovprezna heatska vožnja za 4 do 12 letne kome. vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1600 m Di-stančni drog 160 m Popusti konjem kmečke reje v ljutomerskem srezu 30 m Dodatki za vsakih 2500 Din 30 m. maksimum 200 m. Vloga 30 Dm. Nagrade 2000 Din (1000. .500, 300 200).
2	dirka »Nepomuk« Enovprezna dirka za 3-letnc konje, vzgojene v Jugoslaviji, i
Proga 1600 m. Popusti konjem kmečke reje 30 m. Žrebcem 20 m dodatka. Vloga 20 dinarjev. Nagrade 1350 Dm (600, 300, 200, 150, 100).
3.	dirka Ijutomerskega -Veza. Enovprezna dirka za 3 do 12-lctne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2000 m Popusti konjem, ki še niso dobili javne dirke (mai-den), 20 m, konjem kmečke reje 30 m, 3-letn.im konjem 50 m. Dodatki za vsakih 500 Din 30 m. Mitingski dodatek za vsakih 300 Din 20 m. Vloga 20 Din. Nagrade 1450 Din (600. 350, 250, 150, 100).
4.	dirka kmetijskega ministrstva Dvo-vprežna dirka za 3 do 12-letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2400 m. Popusti 3-letnim 40 m, konjem kmečke reje 20 m. Dodatki za vsakih 2500 Din 30 m, maksimalni dodatek 200 m, mitingski dodatek za vsakih 600 Din 20 m, za vozove z gumijastima obroči 30 m. Prijava za vsakega konja 10 Din, za start za vsakega konja 20 dinarjev. Nagirade 1700 Din (800. 400. 300 in 200).
Dirke se bodo vršile po določilih kasaške centrale. Konje je najkasneje do 18. t. m. prijaviti pri blagajniku g. Francu Žitku v Ljutomeru. Pred dirko ob 14. pregled konj. Za konje, ki še niso startali, je treba predložiti dokumente, brez katerih ne bodo smeli startati.
Kakor se kaže bo let-os na startu mnogo kasaškega naraščaja, posebno potomcev Američana Nepomuka, a tudi starejših preizkušenih konj. Zato se obeta ljubiteljem konjskega športa, posebej še kmečke konjereje na Murskem polju, lep športni užitek. Kmečki konjerejci pa bodo zopet pokazali, da kljub stiski v kmetijstvu še niso izgubili poguma in da še vedno skrbno goje hitrega murskopol jskega kasača, ki siovi ne samo v naši državi, ampak tudi izven njenih mej.
Reoertoarii
LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA
Četrtek. 11.: ^Gospa ministrica. B Petek. 12.: zaprto.
Sobota. 13.: ob 15. uri >Pastir?ek Peter in kralj Briljantin«. Mladinska predstava od 15 Din navzdol.
Ob 20. Akademija Narodne strokovne zveze. Izven
OPERA
Četrtek, 11.: ob 16. uri »Seviljski brivec« Dijaška predstava. Izven. Globoko zn ža-ne cene od 20 Din navzdol. Petek. 12.: ^Andre Chenier«. Prenrera. C.
Otroška predstava bo v soboto ob 15. v dram' in veljajo zanjo cene od 15 Din navzdol. To so najnižje cene. kar smo jih do-eedaj imeli pri mladinskih predstavah. »Pastirček Peter in kralj Briliantin« je izredno posrečena mladinska igra, pr kateri se mora do solz nasmejati staro in mlado. Na to predstavo opozarjamo poseono šolska vodstva, ki prirejajo šolske izlete v Ljub liano. Za večji poset prosimo dopisnico na gledališko upravo.
Premiera op»re »Andre Chrnicr«. V potek se uprizori prvič na slovenskem odru onera »Andre Chenier«, ki io je uglas-bil skladatelj U. Giordanno. Snov je vzeta ;z francoske revolucije. Andre Chenier je bil francoski pesnik, ki je umrl pod giliotino. star komaj 32 let. Niegova smrt je ustvarila lerrendo. ki je podlaga opernemu libretj. Dva brata poeta Chenier sta živela v časi francoske revolucije. Marija Josip je bil pesnik revolucije in njenega duha, Andre pa nežen sanja?. Natančno vsebino in kratke podatke o skladatelju Giordannu prina-ša ^Gledališki list«, ki izide za premiero. na kar še prav posebej opozarjamo
MARIBORSKO tiLF.D A I ISCR Četrtek, 11. maja ob '20.: »Bog maščevanja«. Znižane cene. Zadnjič. Petek. 12, ob '20.: Plesni koncert Pie in Pi-
na Mlakarja. Sobota, 13.: »Adieu Mirni!« Prvič.
CEKKKO ULKPAMSCK Začetek ob 20 Petek. 12. ob 20.: XYZ Gostovanje g. Jana. člana Narodnega gledališča v Ljubljani. Režija g. M'lana Košiča.
Šport
Prihodnjo nedeljo zopet: liga!
Zaradi tekem s Španijo in s Švico smo imeli <±va tedna presledka v državni Sedaj pa gremo v sedimo kolo. Spored "je zopet pester in važen, objavili sano ga včeraj.
V	Ljubljani imamo g-osta iz prestolnice. BSK je večni kandiuat za državno prvenstvo, brez dvoma razpolaga z eni.m izmed najboljših moštev v državi. Ljudje okoli BSK držijo savez v svojih rokab. so torc-j odločujoči za kurz naše nogometne politike. Vse to se seveda odraža tudi na kakovosti moštva in ni treba če posebej glašati, da pomeni gostovanje prominent-nega jugoslevenskega nogometnega predstavnika prvovrstno senzacijo. Ne samo za Ljubljano! Tudi v Zagrebu in v Splitu napolni BSK igrišča!
Kdo se ne spominja briljantinh uspehov jugoslovenskega moštva v Montevideu ? Našo diržavo je tam zastopal skoro kompleten BSK, ko so dragi poklicani igrači udeležbo iz raznih razlogov odpovedali. In poslej je ni naše dtžavne reprezentance, v kateri ne bi bil gros moštva vzet iz vrst BSK. Tako tudi v poslednjih
V	Ljubljani je bil BSK samo enkrat, te. ga je že več ko deset let. Od takrat je seveda šlo moštvo navzgor. Sedaj bomo tudi v Ljubljani mogli gledati na delu razne »Moše«, »Tirite« itd., ljubljence beograjskega nogometnega občinstva To je dobiček nacionalne lige, ker nam drugače naše prilike in nepr like niso dovoljevale, da bi vabili moštva iz daljnega Beograda.
V	Ljubljano bosta prišla iz Beograda še Jugoslavija in (že čez 14 dni) BASK. to. da za uvod imamo BSK. Kakor je v ostalem več ko gotovo, da n:majo črno-beli prevelikih ša.ns, gotovo ne bo hotel nihče zamuditi priliko, da gre gledat BSK!
Sodniki za nedeljske tekme. Odibor za delegiranje sodnikov je za nedeljske tekme dciočil naslednje sodnike:
v Ljubljani Primorje : BSK g. Poduji. siky (namestnik g. Wil:er);
v Zagrebu Gradjanski : Concordia g. Popovič M (g. Ames);
v Osijeku Slavija O. : Slavija S. g. Ku-jundžič (g. Jokšič);
v Beogradu BASK : Hašk g. Mojič.
Atena : Ilirija. Jutri se vrši ob 18.30 na igrišču Ilirije interesantna hazenska igra med starima ljubljanskima rivaloma, Ate. no in Ilirijo, v kateri nastopita družini z devetimi igralkami na povečanem igrišču 60X40. To bo torej prva igra te vrste v Ljubljani, ki bo daleko zanimivejša, kakor pa so bile dosedanje hazenske igre po starih pravilih. Po;leg pomnoženega števiia igralk in povečanega igrišča se bo igralo po znatno poenostavljenih in bolj prak. rično določenih pravilih, tako da bo skoro popolnoma odpadlo neprestano sodnikovo žvižganje ,ki je doslej motilo gladki potek te lepe igre. Za uveljavljenje novih pravil se bori že dve leti ljubljanski ha ženski podsavez, ki bo porabil jutrišnjo igro za preučitev novega sistema, katerega bo skušal uveljaviti na bližnji konferenci podsavezcv, katera; se bo vršila v srvrho proučitve novih pravil v Zagrebu. Za dobro i-n zanimivo igro garantirata cba nasprotnika, ki sta letos že v polnem treningu in formi.
štafetni tek sko^j Maribor za prehodni Shellov pokal t>o priredilo poverjeništvo JLAS v Mariboru 21. t. m. ob 11. Pravico udeležbe imajo vsi verificirani in neverifi. ciirani atleti, Sokoli, dijaki in vojaki. Prijave sprejema do 21. t. m. do 10. poverjenik JLAS. Tekmuje se po pravilih JLAS. Pokal brani SK Rapid. štafetno moštvo tvori 7 tekačev, ki morajo imeti enotne drese. Start, je izpred igrišča Maribora, 1. predaja je pri drž. moškem učiteljišču (220 m), dalie pri gumarski šoli (280), sreskem načelstvu (Jugoslovanski trg, 140), na Zrinjskega trgu (400), pri kavarni Evropi (150) veletrgovini »Turad« (500), cilj Trg Svobode (120 m). Proga ie dolga 1810 m. Vrhovni sodnik dr. Jett. mar Ervin, tehnični vodja in starter Ber-ga.rut Evgen, zapisnikar Fišer Josip, sodniki Beigobt, Cestnik, Kramberger. Rak, Sme rdel. Razdelitev daril bo po teku na Trgu Svobode.
Kolesarsko trening dirk0 bo priredil Kluib slovenskih kolesarjev v Celju v nedeljo na krožni progi Celje—Teharje — Ljubečno—Arel.n-—Celje (18 km). Proga se bo prevozila štirikrat. Start bo ob 14. pred trgovino g. Gamsa na Mariborski cesti, cilj ob 17. istotam. Dirkači so vabljeni, da se udeleže dirke poln o številno in se tako pripravijo za medklubske etapne dirke, ki jih namerava klub v kratkem prirediti. V soboto ob 20. bo v klubovi sebi hotela »Hubertus« v Celju obvezen sestanek dirkačev in funkcionarjev.
Celjskj nog-omet. V nedeljo ob 16.30 bo na igrišču pn »Skalni kleti« prvenstvena tekma med prvakom celjskega okrožja SK Celjem in SK Laškim. Tekma bo vsekakor zanimiva in živahna.
.ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 16. naprej strego obvezen tren;ng A in B skupine. Ob 17.30 igramo s Tri. £T!avem. Vsi točno in po^noštevilno.
SK Reka. Seja danes odpade in bo 18. t. m. v Sckoi~Vfm domu na Viču
Iz žMjgiiJa m dežef
It Kranla
r— Slovenski koroški pevci prispejo 14 tega meseca ob pol 16. /. Jesetvc na 'ukvil-šitji kolodvor. Sprejema se udeleže predstavniki vseh društev /. .Jodbo re čelu 9 »u-nezijski pevski zbor pa 00 zapel dobrodošlico. Vab- se občinstvo, .j-., se obhoda skoz: mesto udeleži in s tem dokumentira n auc kranjsko gostoljubnost. Večerne prired.ne n-aj nihče ne opusti, ker se ic -elko riu"! prilika, da se iz pristnih kuro H: h u>t č-uje prelepa koroška narodna pes?:n. i h >r c.A-poje 20 najlepših pe^mi in ker :e g1as°vnj na višku, n.i dvoma, da si bo osvojil naša srca Opozarjamo na lepake, ki so razohe šeni po mestu n okolici. Priporočamo, ila se poslužite vstopnic žc v prodaji v ra prej v trgovini g. Hlebš-t
TrS?ovel?
t— Materinski dan. Kolo jugoslovanskih sester v Trbovljah proslavi meter nsk. da-i danes ob 7. zvečer na Šoli Votle s pred« vanjem Maniee komanove o maferi. v ne del jo pa s cvetličnim dnevom v korist rtv n m materam.
Iz Hrastnika
b— Nenadna smrt rudarja. Lmrl je ne-priekovano v sredo zjutraj, ko je še hotd iti na delo, 46 letni poročen: rudar m invalid g. Ivan Knez. V svetovni vojni je bil hudo ranjen na glavi. Zadnja leta je tudi bolehal na želodcu, a nihče ni pričakoval, da ho tako nenadno podeiegel tej želodčni bolezni. Zapušča vdo/o Mar 10 in štiri otroke. od katerih je najmia.š; star 5 let. Blag mu spomin!
h— O pomenu protituberkuloznega dispanzerja bo danes ob 18. v rudniški »vika lnc: p "d okriljem tukajšnje PTL predavala zaščitna sestra Pliberškova. Predavanje je namenjeno v prvi vrsti rudarjem, ker se bodo za spodnji del Mrastnikn vršila sličra predavanja posebej. Pridite vsi!
Iz Kor.|ic
n:— Materinska pro&K«va, ki jo je pri-
redii Sokol v nedeljo v telovadnici, je potekla prav lepo. Otvoril je proslavo društveni starešina dr. Mejak, nato je inird daiiši govor prosvetar Nemec, sledile mj ljubite deklamacije ženske dece in zredmo posrečene recitacije ki simbolični nastopi moške decc. Požrtvovahi-^nu učite:istvu gre zah\«i!a za trud. ki so ga :meli z deoo.
nj— Poroka. V nedeljo ste se poročila v Vitanju g. Josip Meško. posovodja pr tvrd-ki Kuzman, in gdč. Marica Pirhova, županova hči. Ženin g. Meško Josip je tajnik krajevne organizacije v Vitanju n vnet delavec za vsedržavino stranko. N<>voporočen-cema ob lo sreče!
111— Velesejmskp Ieg't:macije in izkaznice za četrtinsko vožnjo na proslavo NSZ v nedeljo 14. t. m. se dobe pri g. Žagarju C;ri,!u v kmetijski pisarn:.
Iz Ptufa
j— Javni shodi JRKD bodo 14 t. m. pri
Sv. Urbanu, 21. t. m. pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, 28. pa pri Sv. Marku pri Ptuju, povsod po ran, sv maši. Poročal
bo narodni poslanec g. Lovro Pekovar. *
KARTELJEV0 PRI MIRNI PEČI. V nedeljo so nam člani prosvetnega odseka so-kolske čete pokazali veseloigro »Kje je meja«. Po igri so bili ljubki otroški nastopi. Nazadn je so nam pa pokazale član če sosednega mirnopeškega društva, kaj znajo, in so prav odlično izvedle več prostih vaj. Tudi naši fantje so navdušeni za petje in telovadbo in se prav pridno vadijo- — Te dni nam merijo tol kanj potrebno cesto do Novega mesta. Če bo kaj iz tega, bo to velika pridobitev za naše kraje.
VRHNIKA. V nedeljo 14. t. m. o tvori strelska družina svoje novo strelišče v idiličnem Grogarjevem dolu. Sprejem vojaških in držaivn h zastopnikov in drugih gostov bo pri popoldanskem vlaku, ki odhaja iiz Ljubljane ob 12.45. Po otvoritvi strelišča in oddaji častnih strelov bo velika ljudska veselica Zvečer ob 20. bo odhajal v Ljubljano posebni vlak. na kar posebno opozarjamo.
ZAGORJE. Vsi, ki se udeleže proslave NSZ v Ljubljani, se naj zaradi četrtinske vo.nje zglasi.jo v Zagorju pp> g. Kušarju, v Toolicah pa pri g. Juvanu, da dobe izkaznice.
4	1	k
Večje stanovanje
v prvem nadstropju na Miklošičevi cesti se odda s 1. avgustom. Poizvedbe v Delniški tiskarni.
6034
Botot-pasta v tubah odstranjuje vse plasti na zobeh.
!l!:i, lliji botot,.
Ali naj gredo otroci k morju ali na planine?
Ni vseeno, kam otroka pošljemo, ako mu hočemo koristiti. Podnebno draženje je v gorovju drugačno kot ob morju. Kakor poroča revija »Zdravje«, sc je nekaterim otrokom, ki so imeli ušesno bolezen in ki j/m je še teklo iz ušes, ko so odšli, ob morju bolezen ponovila. Dalje ne smejo k mnr. ju otroci z odprto pljučno ali goltniško tuberkulozo, prav tako ne otroci s prestani m vnetjem rt berne mrene, s tuberkulozo trebušne mrene in s še ne ozdravljeno pljučno tuberkulozo. Občinstvo tega ne ve, temveč misli, da se bodo ravno otroci s pljučno tuberkulozo ob morju popravili. Takšni otroci spadajo po zdravniških izkustvih v gozdnato sredogorje ali pa v gorovje obče. K morju ne smej? tudi vsi oni otroci, ki imajo srčno hibo motenje notranjega izločevanja. ki so blei"ični ali imajo nastavke masti, ki se radi utrudijo in so ohabli ali uveli: vsi ti otroci se v gozdnih pokrajinah ali v gorovju bolje počutijo. Pač pa je morje dobro otrokom z močno rahitido in s kronično sklepno tuberkulozo. Sploh vpliva morje na zdravljenje kostne tuberkuloze zelo ugodno. Dalje je mo^je ugodno v vseh primerih breztečnosti, z.< kar jo seveda tudi gorovje dobro. Uspeh se mora javiti v tem, da so postali otroci na koncu zdravljenja ali odpočitka odpornejši proti raznim infektom. zlasti proti kataraličnim.
Četrtek. 11. maja.
LJUBLJANA 12.15: Rado kvartet. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Č;:s. radio kvartet. borza. — 18: Salonski kvintet. — Italijanščina. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Pevski koncert 2. Betteta. — 20.45: Komorni trio. — 21.30: Harmonika.
—	22: Cas, poročila.
Petek. 12. maja.
LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Proslava materinskega dne. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Francoščina. — 19.30: Delovanje vode. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, poročila, plošče.
BEOGRAD 11: Radio orkester. _ 15.30: Narodna glasba. — 20: Dva Brahmsova kvarteta. — 21: Brahmsove pesnii. — 21.40: Brahmsov violinski koncert op. 77. v D-duru. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.10: Jazz. — PRAGA 19.50: Prenos opere iz gledališča. — BRNO 19.50: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 17: Koncert solistov. — 18.10: Lahka in plee-na glasba. — 20.15: Simfoničen koncert. — 23: Plesna glasba iz Krakova. — DUNAJ 11.30: Lahka glasba. — 16.05: Iz zvočnih filmov. — 17.20: Klavirski koncert. — 19.05: Operetni večer. — 21: Hindemithr-v koncert. — 22.30: Plesna glasba. — BERLIN 20.10: Pesmi. — 20.30: Berlinski humor. — Zabaven program. — KoNIGS-BERG 20.15: Shakespeare in Verdi. MCIILACKER 20: Pevski večer. _ 20.30: Voiaške koračnice. — 21 : Orkestralen koncert. _ 22.30: Orkestralen in violinski
koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Pesmi. 18: Koncert ciganske kapele. — 19.30: Glasba v današnji Mehiki. — 20.20: Orkestralen koncert. — Lahka glasba. — RDI 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert.
—	20.45: Simfoničen koncert.
VRTNE
SONČNIK F
—H—^M
izdeluje
B. Fettmann
Zagreh. Masarvkova 9
Zahtevajte brezplačni cenik!
157
Novost za velesejem!
VARNOSTNA KASETA Z ELEKTRIČNIM SIGNALOM.
Zastopstvo se odda le proti fiksnemu zaključku in pod garancijo. Cena nizka. Vsaka konkurenca nemogoča. Ponudbe na Ju-goautomat« trg. d. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova 11.	6258
Razlika je očividna,
da-li žena pravočasno neguje svoj obraz, ker se pojavijo posledice nepravilne ali zanemarjene nege nenadno in nepričakovano. Velike znojnice, pege, ogrci, prišči se dajo odstraniti enostavno z uporabo v Londonu odlikovanega rastlinskega mleka Rejuven-Skina, a to tako, da se vsako jutro in vsak večer dobro otre obraz z nekoliko kapljicami tega čudotvornega preparata, že po prvi uporabi se pokažejo vidne prednosti. Originalna plombirana steklenica Rejuven-Skina stane 32.— Din in se dobiva v vsaki trgovini te stroke ali pa jo pošlje po pošti Nobilior parfumerija, Zagreb, Uica 34, Je-lačičev trg 15.
'	'/V: t "-"M.-	'
'T' W ••>-.v. > -v '•'
OhftiBj L ji hI.'a na
M-tf-ull .jKireftn« tav!«!
"ft"
V težki boli naznanjamo vsem, ki so jo poznali, pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena mama, sestra, teta in svakinja, gospa
1 ja Gerblč roj. Danes
vdova po ravnatelju Glasbene Matice
po mukepolr.i bolezni danes, dne 10. maja t. 1., mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 12. maja 1933, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Čevljarska ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. maja 1933.
HUGO, sin; JARMILA, hčerka, in vsi ostali sorodniki
625B
* JUTRO* St. Tns
8
Četrtek, 11. V. 1C33
s
W. MEČKAUER:
:9
a isce poti
Roman.
»Kesrrca laže. kadar clcla, da smo krivični proti sebi. Tudi samoobtož-ba utegne biti iaž, posebno tedaj, kadar gre v svojem priznanju predaleč. Vidiš, Lars. moj greti je bil dejstvo, tvoj greh je pa duševnega značaja, zakaj storil si ga šele v odvisnosti od mojega dejanja.«
» i"o da je duševno? Ali hočeš trditi, da sunek, ki sem ti ga zadal, i it b'l dejstvo?«
Schroter je zmajal z glavo »Samo vnanje okolnosti moremo dognati. samo o tem. kar se je res zgodilo, moremo poročati. Tega, kar žrvi med nami — razlogov, nagibov, vzrokov — vsega tega pa ne moremo zajeti v suhe besede. Toliko je že povedanega, a ■najzadnega vendar ne moremo povedati. Človeku se rado zgodi, da s plemenitimi ali nepiemenitiani razlagami svojih Čuvstev prevari samega sebe im druge.«
A Lars je še vedno vztrajal:
»Bolj kriv sem kakor ti. Hans, to mi mora tudi tvoje prijateljstvo priznati. Zakaj ti si se zmotil v nevarnosti, jaz sem se dal pa po tohkem času brez potrebe zavesti slepemu sovraštvu. Obtožiti se hočem, da si izruiem to želo h srca. Helga naj ve. kak nagonski človek se skriva za mojo v nanjo hladnostjo in kaikšne neobrzdane strasti spijo v meni. med tem ko sem videti miren in preudaren.« Lars ;e preplašeno pogleda! prijatelja. »Strah me je tega, kar je v meni.« je rekel tiho.
»Pomiri se, Lars, -pomiri se,« ga je potolažil Hans. »Da, marsikaj takega je v nas, česar ne bi bilo treba im kar se nam zdi skoraj demonsko, kadar nam pride nazadnje v zavest. Časih tega sami ne moremo razumeti, tako tuje nam je. A takisto kakor tebi. Lars, se godi še mnogim, mnogim ljudem. Nikar se ne imej za edinega, ki je to doživel. Vsi smo taki kakor ti. Vsak človek zase .ie skrivnostna hiša s temnimi koti, začaranimi hod/irki m zavešemmi okni. Vsi mislimo, da vemo vse o bližnji'h, ki občujemo z njimi. Prepričani smo. da vidimo ljubljenemu bitju, ki se nežno zaglabljamo vaiti, prav na dno duše, a zdajci pridejo zagonetna, nerazumljiva, protislovna dejanja, prijateljstvo in ljubezen se vrstita z bojem in sovraštvom, spet im spet moramo gledati v brezdno. Zakaj tam, kjer smo mislili, da je vse skupno, je zmerom še kak pridržek, in kjer se nam je zdelo, da vidimo odkritost, je zmerom še kaka pregrada: povsod, naj kopljemo še tako globoko, naletimo na kai neznanega, nepričakovanega in presenetljivega. Zmerom ostane še trsto najgloblje jedro, ki ga ne poznamo. Ta globina, ki naletimo nanjo pri vsakomer, ko mislimo, da smo strgali z njega že vse koprene in ovoje — da, ta globina, Lars. mora časih navdati odkritosrčnega človeka s strahom. Z besedami ji ni moči priti do dna. A ti sf človek dajanja, zato se nikar ne obotavljaj. Ne izgubi samega sebe. ampak čvrsto upri ooi v to, kar je pred teboj. Vsakogar izmed nas — poslušaj me. kaj ti pravim, verjemi mi im ne muči se zaman — vsakogar izmed nas, pa naj bi bil najvestnejši in najčistejši človek pod soncem, obdaja vse njegove žive dni skrivnost; im ta skrivnost je snovanje živfenskih duhov, ki bivajo v njem. Ti so tisti, ki delajo vse človeške odnošaje tako zamotane in začarane.«
Lars mu je pogledal v obraz. Schroter je končal:
»Meni bo ostala moija odločitev v tistem trenutku stiske na ve-
komaj skrivnost — prav tako, kakor tebi tvoj besni izbruh po tolikem času, ko so bila vsa maščevalna čuvsiva že davno ohlajena i i potolažena. Ne beliva si več glave! Daj strahovom, ki so nei-daj plavala nad teboj im nad menoj, da iizginejo iz tvojega srca. Naj se pogreznejo v morje, odfkoder so vstali v nesrečni uri...«
Oba sta molčala. Val je pljusnil kvi.skj, kakor da bi grabi'1 po nečem, im se spet sesedel ob nameni znožju. Vendar — vendar že je bilo sproščeno vse, kar je bilo toliko časa zaprto v njunih du-šrh. Srci sta bili spet prosti, kakor je bilo to morje spet gladko. Aii se je bilo še bati, da ju bodo razburja i e nove moči? Bleda svetloba .ie srebrno oblivala prijatelja, im njuni senci, ki ju je risal mesec na palubi prekomorskega pamška, sta se iztezali, lovili d'"uga drugo kakor dve živi bitji in se tam nekje v neskončnosti zraščaU druga z drugo.
Morje je tiho soplo. Sveža sapa je uihaia. Ladja je v zvezdnem pokoju drhte plula svojo pot. ln zdajci je segel drug drugemu ped pazduho im sta odšla s palube, prijatelja, ki sta se bila spet našla, mimo molčečega mornarja, ki je stal na straži, in njuni koraki so enakomerno im neprisiljeno odmevali v polnočni *išini. Kreii'a sta po ladijskih stopnicah nizdol. Podala sra s: roke. Loe:'a sta se z veselim občutkom in stopila vsak v svoj svet...
Hana je že spala, ko je Hans previdno stopo! v kabino. Njen obraz je bil mil in velik. Gotovo je sanjala o slogi Ln ljubezni med ljudmi in se tako v spanju približevala bodočnosti, ko ne bo več sama. Tovariš njenega življenja se poljubil na polodprta usta.
Speča žena se je blaženo nasmehu.'i
KONEC
je tiho sklonil
k tijea ;n jo ramo
Cene malim oglasom
Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2,— ter enkratna pri-s<ojbmu za šifro uh za dajanje naslova Din 5.—, Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa ka///«•. »Auio moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokah«, »Stanovanja oddn«. »Stroj11«, »Vrednote«. »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Ijis« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, Ce se z oglasom nudi zaslužek. ozToma. če se išče potnika. Kdor si vi pod tema rubrikama išče zaslužka al i službe, plača za

GiHK^B^-tstui
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 pur. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pnstoibina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilor
K'k,« t^,'r fli — W> i-**. j b- a frača ta tsj? ro i
6	* twi.r; tA -la
Vi « naslova aJ' m
iifro 3 DiJi. - K ili* Ajtr^jeiiu* pt. I-n1 i, r. '''a b«-w-do	1 D n,
ia.auj* naslov» al: '. Sifr«. 1 Ci 5 On(5)
Zastopniki
Resnično dober
V. v. ■.	I,..,,;!.-
Dekle
.'■•-dne /iinaii;"~::. sprejmem v lt stl no. Nns-iov v oglas. • mM. ,ku »Jutra.. 14901-1
Brivski pomočnik
m a-l. d d»er dc avec in bula swn-er. 4»ht takoj sratii-o - uho z oskriio v h:st.
m e,m pa MMii pomoč-n'ks za stm 1 do •»b >oi>n*o.h. — 1. Potkovic, bt:tv..-,kl mojster. Dam.?-:1.:''.
14899-1
Iščemo stavbenika
«o|:dr]t ir.i i" vrv Tli rja. k"! te :.z\ -' v nepvredni oko-a" Lju blja 11" t- a\.bu v prn-•r - u 11 - k	1 20—140.1*10
i> M. prori rednim. za j-a ni.ee-:i in in-T-čnlm odplačilom !-'■ 1 T >T!» v J(itO\ 'l'i. — iviniilbp na n-jla-*. oddelek filtra« po-d »Zgrad.ua'.
149-23-1
	« . i r> u ca	1H
.1	U«M<4»Vb	CA
i r-u	5 i >n» L>: -i i t	k;
; '-o		p-a
■U«		
t»ai.	».a vir«- »3 u.	Ia
n	»t* ' »v » S ! »4 u	4 •
Učenko
Kroiaci. sivuje m nešivilje!
A'b',.i "i n: k. 1' > 48.
ejme ta-149-ie-14
K
G
I* k-
H : n.1'
Vpisov«- I -t«k 17. j I4S7H-4
I
i	»	tM-*eita Mi i»ar.
;	'A	lajenje naslovs ali
(	'a	iif-o ? !>in C2"!
1			feSME
! -	Lkj, {>cet		
j j	■1 a '• n i*		«1-
1 "		S Din	(r,
Prilika
I... r-k
1»
O 1'
■m >H".

i> ,'/,K'i!sK II-"! lil, :i t „«:ii. '.»i>al
;ii»MI l>:!i;
i ••• n
Poročenega hišnika
r	- b »-z o "i-k. k
• v ii; - 'iv':.	v
a . ■■ in in.
n -

n .

t;' • _r:, p [>l>-
vi >.' :»n :>i ■ Pre.ill.W i:
Vrtnar
r.<l" H ...i
* M.i
i r/.! m.
n <r;a-n.i i v i
14925-2
Ekonom
j,.-.-1-;a >■! v 7.1iv:iiorPiiii 'li :i ti" 5-' vu. :^ siiižbo. ".UMiiiHe II a [»iclMii. Jutra
Celju	»Dipl. airr.«.
34«12-2
Prodajalka
i	b: |»".iitaffa'a tu-i i |'ri
p-'vu. ;M*e .'■i-'k'i>li »a iifžf;i. -- !'■■-
ii	* i im* ua	o-iiJ^iek ■ l i •« ;iimI znank", Re-na
• ■ *i<! a k.i .	14357-2

! 49". 0-1
Mesarja

Dekle
Mar« !8 1>-1. v a j Min h:3nih de! in neknlrfen kuhp. išče iKiiii š"''!!^ ki>* pomnčinra v knhrnjii a'i «rt>«f»!n!. N<i-< r-v rtuve ng-:a^nii oiid^a-k . Jur.ra«	14889-2
Mlada vdova
■■n: i Mit na. i rur. 1-n sr»«-pft-'IhiUko v«s«'#T.ran&fco nanbra-f.».n«. i? primprifl k«vr.:jn. -i"p primprno 7at»nslpnie v r>:<a -n; ali	vlvn.
Ponudbe t>r«*: n« i>jr'a-ni o^iijplpk »JiiTro« p-ofi 7."a("ko »Na vcC-jp veselje do d-'n» !4900-2
1 h fiotman:
Vrtismrček in Šilcnoska
Vrtnar
i 7, ur j en v r « e h panogah.
ni'ds.t'0 zn tako;. Ponudbe na ogasni oddelek ^Jir.ra. po4 šifro »VrT-iiar-.
14» «-2
Šiviljska pomočnica
želi «;ii7.bi>. Gre tudi	1; boi.1-*i drušinii v pomoč go^po-
dinjii. N"a^'ov f«>ve	otr-.isir
odnieiek »Jutra«.	14911-2
Šoier
44
Solnce je toplo sijalo, in kmalu sva bila Bpet suha. Gospod Buljež naju je nato po vabil domov da bi se ro strahu nekoliko oddahnila. Spotoma smo prišli mimo telovadnice gospoda učitelja Ravnajsa. Žabe so pravkar delale imeniten izpad na desno. j-Krasno,« sem vzkliknil, »to bi rad tudi jaz poiskusil.
23 -Pt star. vojaščine pro«*.
isiužiiao k o^ehmmu a'i Uivornpimi avrom-obilu. .Vatlov pove oglasni oddeek -Jnt;«c.	14024-2
Šofer
p-Men ;n tiP7.pn z«i"etm:k ispe ?!užbo. Xa- 'i>v v i>2T-l.
odtlik.il .Jutiu«. 14Š77 -2
hn
Vsak* r>««f-<lo I i««;
tu	»li
ta	6 Din. ftO>
V/anderer avto
tih-koiuvorni. v b: e/.hibnpm »ta.ii.ju napr > iaj. Iufnrmmii-v v n>'ha'ii("n: d'iaviw<-.i KiorjanOič. Nun.?ka ul.
Tovorni kamiion
,"i—Stenski, malo rabljen, v o-d^^jiii-m čt-anj-ii. kolena na ba on gume. k u p i m o. Pt>-iituibp ;> rj 1«t-f na Jugoraos-se. Bp-ojiad. pošt. preunar VV p"-d »Teretm ketmion lt>3«.	14S38-I0
Tovorni avto
1 i.j in 3to>ni?ki, »Prega«. ;mi ug"dn:i i:eni plod« Sku-!»•>. Liubijana. jlik.ovrcva cej-ta 4. "	14805-10
Avto limuzino
»Prugpiit« ^k o raj nov. vozen 4000 km. najirodaj proti gotovin- >!i hran. kflji-žte-: d"b iga zavod«. — E. Hivman, Florijanska u1. 22.
14027-10
w OoMjd«. Oglasi «> jijalnpga tttaf-a is po .30 p»,7 branila Za da janje uaslova *!j Šifro S Din. nrririimA S IHn	(Ul)
Kolesa
tovarniško nova. od pre-ofta'p za''igi-, prn-damn po najnižji eciii. Ele-ktrirfofl-ska družba z 0. z., Ljubljana, Krekov trg 5*. !<VM 1-1229 11
Oiriiu«	ina&tj«	po
1 l>i» hA»«<i<i; ia	4 a
,aujt !uu»U>v» clj	u i Šifro S Oia. — e-iciain^i^ maMja '
ka b<Kada 50 par;	ta |
4»jian^e oaoint« ak	za
ftifro S Diu.	(6) j
Otroški voziček in košara
dn-b-o o-lira n > aio poeeni n-i-nrotia' na Tržaški f.nt.i 21 i. n«d-«r. levo. 14881-6
Rabljene
avtoolašee
•>.00 10. štiri komade prodam za (jtlO I>in. Nai-' o v v ogiačncin culdeiku »Jut.*«.
14851 6
Na javni dražbi ugodno naprodaj:
20 m' de^k. 4 okvirji za okna. fi okvirjt-v m vrata. 1 nvaina m:za, 2 rtoia. 1 »telaža. 1 pu't. 1 omara. 1 miza. 1 atofl'0 ? rtruž-nika. po-h;štvo. $'-val ni mtroj radio-aparat. pi.sai'n: st-ro-j. koio itd. d^e 13. maj« '033 o-b 16. ur: v Rožni dolini, eesta iX'9. — 0g'edala. <•!«!!. bnjnjna itd. dne 13. ma ia 1033 ->b 15. uri v Ljubljani, Miklošičeva pp-sta 6.	14835-6
Norveško ribje olje
najfinejša	vpdno v
jalovi N'aro,'ila točni' nr». tj pov7.pi.jn. Pip«»l'i. Ty še va fDunajfika) cepta št
63-6
Zaloga klobukov
pod last.no ceno naprodaj radi opustitve trgovi.up. — S t u c h 1 y - M a c^e h k e, L. A ovpka ulica 3.	14S-0-6
Otroški voziček
globok. lex>r' ohranjen, na-pnniaj v Sait.nd.rovi u.iei it. 41.	14892-6
Dvokolo
ugo<ino naprodaj. Kupci naj jav:V. naslove okrajnemu so-d-šr-u v Logatcu pod opr. št. E-86/33.	148»I-6
Ugiivu irg. tiia«a> po l Dia bes-tniii: i.t, ja-jaji.Hi naslova »li u šifro 5 Dim — Ojflntr
no<:ialn^ga	inačjij« »na S« beseda 50 ;w-r: ia
iii.^nj«	«J< /a
iifro pa 3 Din.	(/)
Stare spomenike
kup tri.0. Ponudbo na og'. nd<ip'ek »Jutra« pod ši-f-o iSpomen ik«.	:34iCO-7
Kupim
kran^pp. lo-paie. tvdre. ma c-ole, o m: Iiie drogove, sa-iooki>iaiee. kline z.a kamen :n drugo 7a ureditev kamnoloma. Ponudbi; na ogia.-. Oiiuu: pk v.l iit: a -r pu-d -'lio »Kamnolom..	i4W;>4-7
V^aK«	i L>liH.
TA l»J«Dj» OJl(lU>V» «Ji
(* 4ih-o on 5 rvm nr,-
ICO
Mct?t.np hrnniiitoiee celjeke. 7 vlogo 40.000 Din p'o<i::m p r or i gi^ovint. po-nudbe 'ia og'as. i>d.delpk »Jutra« pod šifro »I. B.«	14*H-:«
Posojila
proti dolgo1 ptnenMi »dpia Sevanju. za ra/aloltiiev. nakup oa jra7.''čnp'='h pre m:«'iii'iin i«n neiprt mičnin. za doto itd., podeljuje: »Mo-biil-na zadruga«. L;uhijana, i|pt»i.ai trg 25'!. ImV- povsod poverji irke! 14387-16
n Itotfeilrt i Oi.n.
fA	r« S Or-n f95N
Vsakovrstno zlato
kM>[xiif do rtaiv.šiiib fieiiai
CLRNT - juvelir
Liuhljaoa Woifi>va ijise-s b
Vsaka	1 Din.
aa la'xn5e ivwk|r*rji j-■» iifro p« 5 Dim (121
Belo spalnico
koiriij>:ctno. ugi ilno p "dim s 1. juTiijim. \as ov pove o-g.ašn: o»i<lcl«k »Jutia .
14SSU :2
VsiiJ Oe.^lA l IfUi.
U da.ja.n_'* o-a slov* »Ji u Sifr o pa 6 Dui. (žO.i
Zidavo nove hise
oddam podjetniku. 1'godne pr»nu<lbe na na-lov: Adolf Remi«. Mirna peč.
148">0-:<l
Hišo z gostilno
na pro-iuptni ni kraju v Mariboru. Celju a i LjuiM.aivi kupim. Plačam nekaj v gotovima 'n « hranilno knjižico. Prevzamem tu-1't užit-ka r ;a. Poinmlbe na oglašali oddelek »Jutra« pod šifro »Go&tiliiičar«.	14874-20
Stavbne p^rce'e
ob koli dvoru v Dcv. M a-'.H v Polju priHlim. Polo-vico kupnin" spre mini z vtoua m; Ljmblj. k-cdi.tnp bnnke. P'o.nudbe pod »Parcele pri kolodvoru« na oglasni >d deluk »Jutro«. 14863-20
Hišo z gostilno
iinvemtar« in kegljiščem Proda Fucl». Nova vas p-' Mariboru	14910 20
Majhno posestvo
obstoječe 'n zidane hiše s pn,tikl'ina.mi ia zemljišča, v i ep' so-ltičini egi blizu 'U danega mosta prodam. — Primemo za železirčarja ailii vipokoijpinea. Cena 25.000 Din. Pinjasniil« daje lasur.k Josaip Šm.id, L"ka pri Zidan ran mostu.	14773-20
Hiša št. 92 v Dobu
pri Domžalah naprodaj. — Ceno Ml v-f d ii.io se izve s^imo Andirew Starin. Box 435. Eveleih iliu-niM tu.
14:183-20
Onne^U I Ul.Il. m <ia.jta.nj* tuslo>r* a.li ta šifro u* 5 Din 119
Lep lokal
p-i,pravem 7,a vsako trco virno na prnmeinein kraju akoj t«idam v najeim. ,Va-
-	ov reive i^gio^-nti od.Je,t-k »Jutra*.	14847-19
Trgovino
-taro in do^bio vpeljano. ? p r i m a odjem«lei ugodno prodam radi boiizni. Na
-	t>v pjve og.a.-Ji: odde.rk »Ju.tra«.	14821-iP
I.okal in pisar, sobe
*Ido '.iko. d'<-z*n-a Her an» na Miklošičevi <:. 341.
14610-19
OpremKeno gostilno
i vi-,.'m. v- t i iitru Ljubljane tak.o predam. Naslov v 9ff!aeueai o<ideiku ».Infa«.
148S7-.0
Speciialno trgovino
z bonli'i.n: ln rokoladn. 10 iet oibttojtčo, dobro vpplja-ik>. v sreoiiii.i Mjriipjua }>ro-dani raul od;;o i vali a. 1V». mudbe na pmltiižnico Ju.*ta v Mariboru pj<J »Nizka na-j«nmi na «.	14012-10
Restavracij
in kavarno
tak 'j oddam na račun. — Predpogoj kavcija in o-eb-na p a vira. Nas n v v o^ih«. od'd.-iku -.Jutro«. 14!)2fe-10
Vsali^ ticseda l Dl.a za ia>a.ujp uialova ab
za Sifrr, t«, S Dm (331
Lokal
primeren za vinotoč ali gostilno, na prometnj !(H-.ki vzamem takoj v najean. — Ponudbe n3 oglasni .nlde-Ipk »Jutra« pod šitro »T« ko-j lokale.	14714-17

Vsevka t>o»*<l» 50 par. m dajanj« naslova aJt ia Sifr« 3 Din. (21-«>
I risob. stanovanje
išče mirna geranka brez otrok za takoj. Ponudbe na oglaj-tvi oddelek »Jutra« !««j »Cisto in sio-liično stanovanje«.	14790-31/a
Stanovanje
dvo- ali trisobno išče mtrno stranka b'o-z otrok za takoj 1'onudbo na ng'as. oddelek »Jutra« pod <tfro »Cicrto in s-oitK-.no stanovanje«.
14709-21 a
V no
lasi.iveira pridelka, žlabt.nt.h vr-st. ini lil litnov naprej po vii]o<r a.ln li ci.nah p: o-da:a A. Sutšnik. Ljubljana. Za.o-ška.	14853-3S
Pšenično moko
vseh vrst. otrobe, kinvl in. kakor tudi iž-t.o moko, vse koruzne uzdelke in ovee o u d i ni . mi iva.ii K u r a I t, Domžale. f^to;eni se p'o.!« 1--5CJ0 ki gladkega sena.
14902-33 I
va&k* o.v-—1.» i '. >'..r;,
ia da.jft.ojr na«ionra aii » iifw t» S Dii. (il)
Komfortno
stanovanie
3 —isobno. v v':H pod Rož-ivkvm oddam s 1. avgu-S iiiln. \ i pot štev. 14.
liSG9-21
Pristopajte
k Društvu stanovanj, na jemnikov. Vtgi>»a u"cn 5.
o-o ->i
2 stanovanji
dvo- in enosobno oddam takoj s-tranki brez otrok. Na*o>v v ugta^iem od d piku »Jutra«.	14854-21
Trisob. starovanje
solnčno. poleg drame, ter
enosob. stanovanje
e v nnit. dvosobno s p r i t i k" i -nami t a k -i' j oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
14916-21
Dvosob. stanovanje
lepo iti solinono. s pritik!;-n«mi, v I. nadstrop.lu od-dam s 1. juinijem mirni stranki. Na ogied dneivno med 6. in 7. u.ro zvečer v Hrenovi ulici štev. 12/1.
14882-21
m		23
		
VmJca tn«e<la 50 pa-r. u dajanj* iuuuo«« aji
ta iifro 3 Don. (23.
Lepo sobo
spparirano. v o-ntru mesta oddam. Nastior v i glasmt m csidelku »Jutra«. 14>97-23
Cisto sobo
v mpsiu oddam takoj boljši oi"bi. Nasl«>v v ogatuem oddelku »Julra«. 14920-23
tf.
I Vsaka (KHMnla 1 Uai, i j ia 'l.i in.1 j* ruiHifvva aH [ I u fcifro pa 5 D«>.	I
Harmonij
z lp-p'm :.n močnim g'a-om. 7-a 18*>0 D'n proda Tur m. Celje, Prešernova >*ev. t i.
14014 20
j Vsaka	i D-.n.
; '■» dajanje nasJova al' '.a S;fro rM 5 fVn '40-
Sobo
po m-ornoMi s [»opclno nskr bo išče gospod m daljši č«is v višje lež-čem kr3.,u Ponudbe z natančuim: po d a tki i n pogoj« ua oglai-nt oddelek »Jutra« pod šifro »Mir 262«.	um 40
77/
Sobo s štedilnikom
za 150 Din oddam s 1. junijem na CrUseah, c. vil/2 14875-23
Veliko prazno sobo
kam >r se lahko rw*-iavi štedi'nlk. s prt-d-obo i.n pt't'kliuair.:. vbod s stop-njiš. a mldam stianki b; oz otiuk v Križevnišk' u':d št. 6 IT.	14672-23
Stirisob. stanovanje
s kopalnico :n r>ritik'inaini. 5 nvtiui od cesTne železni ce «tH,nn Pojasnila daje F-anč -ska K a k i n. M ^-u-. Predovičeva u,;ca S-ev 7.
14737 21
Stanovanje
štiri ali trisobno, s»''nčno. vel'kt sobe. na B!eiwti«»o-vi cesti .>ddam 7. avgustom Ponudb.- na oglas, oddelek »Jutra« pod »I. nads-tropje balkon«.	14731-21
Trisob. stanovanje
s kabinetom p'n'niro '•trt. nddam s 1 avjust^m t. 1. na K »ugresnem 'rgu Več se zve v Vegovi nl:c- 2/1. desna.	14./03-21
Dvosob stanovanie
t elekt.-iVo. odda = 1. ju-nt jem M. Ravtar, Sta rt trg št.' iy.	14S83-2":
Komfortno
stanovanie
el>s'o»eče iz več sob. v II. naiMrop u oddamo -akoj a i s 1. a viru-tiom na Miklo-š-ičevi ca ■ -11. Nas ov v og'. oddelku -Jutra«. l-iO's-21
Več gospodov
mcsarsk". mizarske ali slič-ne obrti stpnej.mem na eta-T).o vanje In hrano. N* :i ov
v oglasirm oddelku J'i'-a.
14873-23
Lepo sobo
n.»vo.>p-p.n' —euo. s posebnim vh"dom. v mirni eno driifir«ki vi 'i takoj pM-eni ixidaui Prule-Si edina št.. 5 14329 23
Gospod
išče h*ano s stanovanjem pri manjši družini. Oddam
perilo v pranje
»Rap d«. K»iodvor-ka U'1 ica št.. 35.	14-8S6-23
Pp»-«»ndieno sob<i
lepo. yiarkei'rin.o rn «trntro s.-j-a rim no takoj pocviii od-da Ncinctn. Stari tr<r 2r> lI• 148911-23
Prazno sobo
s [iosebn;m vliod.f.m oddam
v Gregorčičevi ulici 1Tb/1.
14903-2S
Sobo
z vhodom s stopnic in elektriko oddam stalni o«-ebi za 20" Dan — 3 i z dvnna )*)ste!.am,i za 300 Din. — Žuninčič. K0:o~ivorskn 11,11 14900-23
Vsaka betteda J Did. ta dajauj« DaAlova aJ.1
Aifr* pa 5 Din. (34)
Akademik
ivp znana- z mlado damo. PnAndbt' na 02T a«, odde i k »Jutra« pod š.tio »Nemški' govoreča«.	14#)B-34
Vsaks neseda 1 Din; '.a lajanje naslova »ti i« Sifr« m 5 Di.n (305
Vs-iKa Utioi-Ia 1 Dw. 'a iiiaiij* nnisterva al*' »» šifro r>» ^ Din. (29N
Sodavičarska stroja
novejšega *is.tem&. in traven spada .»če polnile«, kakor tud' ^ca 10f» kg ci-n* t>o ntzki "a-u' DrtMlam Pas-metlo v p-,-tanj« oa >g..i-nl •dil>-!ek »Jutra« oon Šifro »Sodov:čar«	143432»
Trajno kodranie
izvršuje «al-in NAViNSEK
od 80 Din dalje
pre pa rac« t a las t atiarair svetovnega slove*«
13974-3»
Milosti v a!
Vaš k-7ne-o- p'3šč čez rv> .etj« najskrtvn-eje konzervira tvrdka L Rol. M»stn' trg 5. Liub! ena Obenem 'siega r.ek oni polptja polovično ceno poprav- in trio-d erni7,i ro Plač::i'VO jp-^pivi pri peg^pTOu
12243-311
V sa »t**e,ia 1 Dui. ia lajanje naslova »11
za »ifro i« 5 Din (37
Drva In premog
pri
IV. SCKU3H
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Sprejel — sk-e.na hvala. V mislih vedno pri Tebi. Poljub.	14855-24
Inforriidiije
v'»a k a rvemeKla 1 Dui. ia lajanj« naslova »li ta šifro r>a 5 Din. (SI)
Slava Ciril
izdeiovalka hig. uredmetr<.v
se je preselila
\i. R mskt- ceste štev. 2 v Bee-th"vnovo □ i- o štev. 15 — v Is-a-v* npbotičnikOT.b zgradb. Kozmetičen salon.
14167-31
na morrn.
Najcenejše in najboljše bivanje v kopaiiščnem hotelu »Rokan« nasproti kopališča.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« ie zavarovan za 10.000 dinarjev!
OPOZORILO ŽENA?4!
Z uporabo aparata brez toka za masažo lica Belosan dobite v kratkem baržunasto lice. Ta idealni aparat za polepševanje je zelo poceni in stane samo 60 Din. Dobiva se v vseh boljših trgovinah te stroke. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: HEKMES K. D. Subotica.
Spolna slabost, izmušenost, asspečKost, utrujenost, stervoznest
so posledica preranega staranja. Organizem boste osvežili in mladost ter zdravje sem vam vrneta z uporabo APARATA 1'ELiTHE /j KADiOM! Prve svetovne kapacitete so se zelo ugodno izjavile o PELITHE. Zdravljenje brez bolečin. Aparat deluje, medtem ko vi spite. PEJLITHE je odobren z odlokom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, štev. 9141 od 28. V. 3 932. Za diskretne informacije in prospekte se obrnite na »1'ELITHE«, Ljubljana,
poštni predal št. 139.	5045
Vsaii.	1 Di'1
'lajMj* oasioni, aH
»i Ir«. S	(17
; !
Kmet. gospodarstvo
konitp e-Mio. v b iiitii Rečeva oddam v najem. Z nn'p.ni"m «p p-pvza rre st a -iw>v:in ;sko lii-o, gospoda-s'ka posio^ia. 50 jtebov ob-segajoče po.ses.tvo. več gav živ ine in g-ie|»odar. firmi e. Prijavijo na.j se samo zakonci brez o t -t >k <il: pralne ^osi|e>d:n:e. Pojasnila daje utpiava 'ia -'Io>ttsohi e.i Ze-itiuig« v Kočevju.
14^06 17
Trgovino
7. m"šanl in batrein. v [»ro-metneie t'iriustrlj>ki vr. kraju nddam v najem. Stanova oje - a k-Oe na az;n- "ro Ponudbe na oglasini oddelek »Jutia« |<od »llgedna«.
14862-17
Mefcan. delavnico in lo^al za ličarja
ali =ličtiio <> d d a v na'em sraraža Drago Giištin. Kapiteljska ulica 3. 14806-17
Gostilno
vzamem na e41 č ti n. Po-nurtbe na oglasni oddelek »Jutra« nod značko »Dobra inčka«.
14*598 17
SfSlfS
oste na ¥iae
Da dosežete najbol še učinka, ponovile to masažo nekolikokrat in poslužujte se pri tem kreme Tokalon, hrane za kožo, rožnate b^rve. Ta krema vsebuje ..Biocel" pr dobljen iz
mladih živali in pripravljen po posebnem receptu dr. Stejskala od dunajske univerze. Z uporabo te kreme se stara in uvela koža naglo pomlajuje, gube in brazde izginejo, ohlapnele lične
mišice pa postanejo sveže in čvrste. Poskusite to novo metodo s kremo Tokalon, hrano za kožo rožnate barve in poč&kajte na učinke.
urejuje Davorin Kavljen Lzdaja za Konzorcij »Jutra« Adolt Ribmkar £a Narodno riskarno d. d. kot oskarnarja ^tanc Jezeršek Za mseratni det je odgovoren Aloj? Novak. Vsi v Ljubljano.