Uredništvo in uiiravništvo:
Kolodvorsko ulico Stov. 16.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopiid ao ne vračajo.
Inserati:
Sostatopna iiotlt-yr«t» 4
vnčkratnmn p0. “»vljanji <laj o a o popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izliaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravnifitvu: za colo loto 6 gld., za pol lota S gld., za četrt lota 1 gld 60 kr., na ihoboo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti volja
za celo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotztletaSRld 60 kr. in za jeden moscc 86 kr.
Štev. 187.
V Ljubljani v soboto, 11. oktobra 1884.
Tečaj I.
Govor posl. Šukljeja o dolenjski železnici.
Slavni zbor! Skoro se me je lotila neka otožnost, ko sem prečital poročilo deželnega odbora o dolenjski železnici. Spomnil sem se P1* tej priliki, da je letos uže devetnajst let tega, odkar se jo v kranjskem deželnem za-stopu v prvič naglašala želja dolenjskega prebivalstva po tej železnični črti. Bilo je v seji 29. jan. 1866, da je tedanji zastopnik belokranjskih kmetskih občin, g. K a p e 11 e, po-vfidom debate o gorenjski prfigi poudarjal potrebo, ozirati se tudi na dolenjsko stran ter tudi tam graditi železnico. Od istega časa — koliko se je uže govorilo in pisarilo, moledovalo in sklepalo, da se uživotvori ta železnica! Ge bi se železnica dala graditi s samimi resolucijami, moral bi kurirni vlak uže danes nas popeljati direktno v Novo Mesto ali onstran Gorjancev na obrežje Kolpe in Lahinje, in z golimi, brezvspešniini peticijami v tej zadevi pokrili bi lahko prvi kilometer daljave. Čakati tako dolgo, je mučno za Dolenjce, še huje pa je, da smo morali odstopiti od svoje prvotne ideje ter se sprijazniti z drugo, veliko menj vabljivo.
Kajti gotovo je, da smo si s prva vsi predstavljali dolenjsko železnico kot del velike prfige, kot glavno železnico, katera bi imela posredovati svetovni promet med zapadno Evropo in balkanskim poluotokom. In v istini, gospfida moja, ti nazori — dandanes Jih smemo imenovati te sanjarije — so imele veliko vabljivega! Oglejte si karto in videli bodete, da ravna pot od bodenskega jezera in arlberškega predora doli do pristanišča solunskega drži po tej črti, katera veže Ljubljano z Novim Mestom in Belo Krajino. V državnem, trdil bi celo, v evropejskem interesu bi se ta prfiga imela graditi uže z davna, toda navzlic pozitivni obljubi, katero je storilo ministerstvo leta 1869. in kljubu tehničnemu in vojaškemu Pregledovanju stavbenih načrtov nimamo je še do današnjega dnč. In če se oziram na dopis trgovinskega ministra z dn6 27. junija 1882,
Listek.
Novak.
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
»Alm, zdaj vem, kaj je,“ odvrne častnik, dvignivši roko k čelu, kakor bi se ga hotel natančneje domisliti.
„ Vedel sem, da ste odšli, učit se za častnika. Potlej vas ni bilo več nazaj. Med tem časom smo popravili pročelje na stolni cerkvi, pa velika kavarna s kroglano stoji na onem širokem prostoru, skoro tolika, kakor je pol tega dvorišča, pa zmeraj je polno ljudi."
„Čakaj no malo, čakaj, zdaj pa uže vem, kaj ne, ti si Branko!* kaj ne, da si?"
„Sem, gospod, sem Branko!"
»Pa si ostal v oni hišici, cerkvi nasproti, zunaj kraja, kakor se mi zdi; zunaj, tista hišica."
* AleS, Aleksij.
potem moram naravnost reči: Dolenjsko železnico zidati kot del velike svetovne črte, je absolutno neizpeljivo v denaš-njih razmerah, zato moramo napenjati vse svoje sile, da Dolenjcem preskrbimo lokalno železnico z normalnim tirom. Pač treba nekoliko resignacije, predno se udarno tej svoji usodi, a prikrivati si aktuelni položaj, zamolčati, da bodemo tudi v to pohlevno svrho potrebovali marsikatero žrtev, bila bi prazna in škodljiva prevara. Zaradi tega sem hvaležen poročevalcu deželnega odbora, da se je v svojem predlogu omejil na to, kar se da dejanjsko uresničiti, na dolenjsko lokalno železnico !
Da je ta prfiga eminentno potrebna, tega, gospOda moja, pač ne bodem dokazoval. Novega itak ničesar ne bi znal povedati, vsi merodajni momenti so se uže naglašali pri mnogih prilikah in od spretnejših govornikov nego sem jaz.
Radi tega mi ne bodete zamerili, da Vas ne bodem nadlegoval s statističnimi izkazi o produktivnosti dolenjskega ozemlja. Ne bodem preračunil kolikovine premfiga in lesa, vina in železa, živine in poljskih pridelkov, kateri bi se imeli izvažati po tej poti. Tudi v bodočnost ne bodem segal ter Vam slikal živahno industrijo, katera se bo mogla razvijati na Dolenjskem, ako se skrbi za komunikacije. Le toliko rečem: Ako bi se med nami nahajal kak poslanec — kateri bi v pretiranem skepticizmu dvojil nad absolutno potrebo te železnice, z menoj naj pride doli na Dolenjsko, v kraje, katere je priroda blagoslovila z vsem svojim bogastvom, stopi naj med nadarjeni narod — in če bode splošno revščino našel v plodonosnih pokrajinah, če bode gledal ljudstvo, zanemarjeno in zaostalo navzlic svoji naravni nadarjenosti, potem bode imel praktični komentar k oni dokazani resnici, da je omika za-visna od intenzivnega občevanja, od intenzivne medsobne dotike, in pritrdil mi bode, da se Dolenjec ne more razvijati, da ne more napredovati, ker je postavljen na Isolierschemcl, ker je čisto oddaljen od svetovnega prometa!
»Da, prav tako, cerkvi nasproti, majhena hišica. Prav, kakor ste rekli."
»Prav dobro se spominam, in... . No, povej mi, ali si rad vojak?"
Novakov obraz se naenkrat poresni. Oči vpre v tla, pa obmolči.
»Zakaj pa z drugimi nisi šel malo venkaj ?“ Novak ne odgovori ničesar, ogleduje si nohtove, kakor bi pomišljal, kaj bi odgovoril. A videti mu je bilo skozi oči v srce.
častnik ga razume, pa ga vpraša z glasom, ki mu predre na dno duše:
„1, kaj pa imaš, Branko ?“
Zdaj se novaku jezik omehča in zmeraj živeje pripoveduje:
»Imam, gospod častnik, jaz imam, jaz sam ne vem, kaj imam ... pa tako grdo delajo z nami, tako da nimamo nobenega veselja. Kar vprašamo, ne odgovord nam. Kader nas ozmerjajo, moramo pa molčati, ali pa iti sedet v zapor. Vem, dobro vem, da s ne znamo še prav oblačiti, da nismo še dobri vojaki. Dva dni smo še le tukaj, v dveh dneh se ne moremo vsega naučiti. Nismo mi krivi, če precej vsega ne znamo. To bi mogli vender
In, gospOda moja, ne treba, Bog zna kakih kolosalnih svot, da zgradimo železno cesto od Ljubljane do hrvatske meje. Pač so nekdaj, pred usodnim letom 1873. in njegovim gospo-darstvenim polomom, preračunih potrebščino svetovne proge na 18 milijonov. Toda dandanes se železnice sploh ne zidajo več tako potrebno nego pred 12. leti, in ker so lokalnim črtam sploh dovoljene različne velevažne olajšave, je tudi njih zgradba mnogo cenejša. Strokovnjaki, katerim je črta dobro 2nana, dejali so mi, da bi 41/* milij. čez in čez zadostovalo za to progo. Bolelo me je sicer, ko sem razvidel iz dopisa sedanjega trgovinskega ministra, da država, ista država, katera je sedaj s kolosalnimi žrtvami predrla skalovje arlberško ter sedaj dovršuje gališko in česko-moravsko transverzalko, da nam ista država niti tega koščeka podariti ne namerava. Le o državni podpori govori minister, nadejamo se, da bode vsaj ta izdatna. Mi smemo to zahtevati. Vsaj ni nobena skrivnost, da bi vojvodina kranjska le z onimi presežki, katere je preveč plačala pri zemljišnem davku, lehko sama si dovršila dolenjsko progo. Zanašam se na pravičnost sedanje vlade, da ne bode prezirala utemeljene želje našega prebivalstva in njegovih poklicanih zastopnikov. Pričakujem tudi, da bode prvi denarni zavod naše dežele, kranjska hranilnica, blagovoljno podpirala domoljubno podjetje. Ona je v srečnem položaji, da je ne boli, ako tudi precej globoko v žep poseže; niti one potratne radodarnosti ne bi zahteval, s kojo je ljubljanski realki sezidala monumentalno palačo. In če se je katerikrat čulo očitanje, da se hranilnica premalo briga za deželne koristi, nobene lepše prilike dobiti ne more, da dokaže svoje zanimanje za deželne interese. Ljubljansko mesto bode tudi lehko kaj žrtvovalo v ta namen, saj bode s svojim doneskom podpiralo le svojo lastno korist. Stoprav tedaj, kadar bode železnični tir stolnico kranjsko zvezal z Metliko in Črnomljem, stoprav tedaj postala bode v istini glavno mesto vojvodine kranjske.
Ozir na lastne interese napotil bode marsi-
vedeti, da smo semkaj prišli učit se, vadit se in da bi mogli z nami potrpeti; meni se tako zdi. Potlej se pa še norčujejo iz nas, pred ljudmi, da se nam smejajo, mi moramo pa tihovati. Ne umem, pokaj se nad nami tako zadirajo. Rad sem šel v vojake; mislil sem si: »Branko, storil boš svojo dolžnost, višji te bodo radi imeli". . . no zdaj pa vidim, da ... . Kader se tega privadimo, morda so potlej za to še zmenili ne bomo, a zdaj človeku to tako težko dene. Vajeni smo bili doma biti, pri stariših, pri znancih, vsi so nas radi imeli in prijazno z nami govorili. Tu jo pa narobe: posmehujejo se nam in našim, to boli, hudo boli." — Zadnje te besede je izgovoril prav otožno, zdvojeno; pobesi pogled, pa še nekaj sam seboj govori.
Častnik par trenotkov nič ne reče. Na to molče izvleče smodko, jo prižgč, parkrat gost dim puhne, pa reče, kakor bi novaka nič razumel ne bil;
• »Ovratnik si malo popravi; vidiš takole (pomaga mu); tako je prav. Zdaj se pa obrni."
Novak se na pol obrne. Častnik nateguje in ravna suknjič.
katerega bogatega posestnika, da svoje podpore ne odtegne domoljubnemu podjetji. Tudi dolenjske občine, navzlic neugodnemu materi-jalnemu stanju, se bode prizadevalo, da ne ne zaostanejo za drugimi. Če drugega ne, vsaj zemljišče se bodo odstopilo zastonj ali po nizki ceni, razsvojitev ne bode mnogo stala, naposled, gospSda moja, bode za največjo silo tudi dežela pripravljena, s kakim doneskom se udeležiti pri zgradbi, katera ima direktno ta namen, podvojiti gospodarstveno čilavost njenih deželanov.
Tedaj, gospoda moja, denarstvene zapreke vender niso tako nepresežne, da bi radi njih morali opustiti namero, katero je gojil kranjski deželni zbor, odkar je izvrševal vzvišeni svoj nalog, biti tolmačem narodnemu mnenji. Le jedno moram naglašati, stvar bode tembolj težavna, čem dalje da odlašamo. Ne le vsled tega, ker se če dalje bolj razširja gospodarstveni propad na Dolenjskem. Poudarjal sem, da v prvi vrsti računam na državno podporo. Ali ravno v tem oziru ne smemo pozabiti, da bode finančni kredit naše države morda v kratkem zelo obremenjen. V sudetskih deželah, na Češkem in Moravskem, pripravljajo se veliki projekti o vodnih stavbah in plovnih prekopih, in — morda se bode to marsikomu čudno zdelo — vedno še sem tega mnenja, da bode podržavljenje in eksproprijacija ces. Ferd. severne železnice požrla vsaj v prvem desetletji ogromne svote, katere se bodo izdatno pogrešale v našem kreditu za želez-nične zgradbe. Radi tega me je prav prijetno iznenadilo poročilo dež. odbora, v katerem se je uže nasvetovala neka gotova svota za prva pripravljavna dela. Ako se vzprejme nasvet, katerega zastopa danes v tej visoki zbornici g. poročevalec, potem smo jo ukrenili za svojimi predniki, kateri so pod vodstvom dr. Tomana pred 18 leti storili na isti način prve korake za gorenjsko železnico, in ne morem bolje končati svojih kratkih opazk, nego s srčno željo, da bi naše postopanje glede dolenjske železnice nas dovedlo k istemu zaželjenemu cilju ter imelo iste blagotvorne posledice, kakor napori naših prednikov za gorenjsko pr6go. Za to toplo podpiram predlog gospodarskega odseka. (Živahno odobravanje.)
Poročilo deželnega odbora gledč pospeševanja ustanovitve obrtnih strokovnih šol za domačo industrijo.
(Dalje.)
Izdelovanje žimnatih sitov, ena najstarejših domačih obrtnij na Kranjskem, doseglo je uže tako popolnost, da blago na Kranjskem izdelano gledč kakovosti lehko zdrži konkurenco enakih izdelkov drugih deželi Ker je pa to blago večinoma le navezano na izvažanje in izdelovanje njegovo le previsoka col-nina zadržuje, naj bi se po mnenji deželnega
»Suknjič ne sme imeti gub. Prijemati se mora telesa, lepo stati, kakor bi bil vlit. Obrni se.“
Novak se spet obrne. Častnik mu postavlja pokrivalo. — „Tako, malo po strani, na uho potegnjeno." Novak se zadovoljno smehlja.
„Drži se lepo, ravno, glavo po koncu; kader greš, stopaj odločno, svobodno, kakor bi bil na kroglani, pa krogle metal. Veš?“
Novak se smeje, pa kloni z glavo, pritrjujoč.
„Dobro tedaj,“ deje častnik, naslonivši se na zid in dejavši levo nogo čez desno; „vsakemu glej odprto v oči, ker se nimaš ničesar bati, in ker ti ni treba pred nikomur zarudeti. Veš? Ko bi tudi kdo šel memo tebe, vzdigni glavo k višku, pa glej ga z odprtimi očmi, kakor bi hotel reči: „Jaz sem!“ — to je navada vojaška; tako delamo vojaki, izkazujoči višjim spoštovanje. Ne zabi tega!“
Novak spet potrdi; zdaj je uže samo-svestnejši.
(Konec prihodnjič.)
odbora naprosilo c. kr. trgovinsko minister-stvo, da bi pri sklepanji trgovinskih pogodeb to važno obrtnijo kranjske dežele, ki okolo 1500 oseb z delom preskrbljuje, pospeševalo z izposlovanjem kolikor možno nizke colnine.
Čipkarija je močno napredovala, odkar je vlada in dežela z dovoljenjem podpor po-spešujeti in odkar so za to obrtnijo zaslužne osebe preskrbele, da se dotični izdelki lehko prodado.
Izdelovanje čipek bi se pa vsaj v kvalitativnem oziru močno povzdignilo, ako bi jo pospeševal kak risar z napravljanjem vzorcev (pisem).
Slamnikarija je na Kranjskem tako dovršena, da se njeni izdelki lehko primerjajo z onimi druzih dežela. Na neki nedostatek pa mora deželni odbor opozoriti namreč, da se domača slama glede kakovosti ne ohrani tako, kakor ona, ki se iz Kine, Italije, iz Švice in drugih držav na Kranjsko pripelje. Ker se za slamnikarijo veliko slame potrebuje, bilo bi po mnenji deželnega odbora ne le kmetovalcem na korist, ampak tudi onim, ki slamo pletejo in ki slamnike delajo, ako bi se na Kranjskem mogla boljša slama za pletenje pripravljati.
Gledč v vsi deželi skoro razširjene lesno-rezue domače industrije misli deželni odbor, da bi se namen, ki ga imajo take šole, najhitreje in najceneje dosegel na ta način, ako govori za ustanovitev strokovne šole za lesno obrt v Ljubljani. Taka šola v Ljubljani dosegla bi najpred svoj namen, ker jo je mogoče zediniti s kako drugo potrebno strokovno šolo ter jo vzdrževati z najmanjšimi troški. Obiskovanje te šole moglo bi se omogočiti tudi najrevnejšim na ta način, da se napravijo ustanove. Oni, ki so se v tej šoli izvežbali, naj bi potem svoje vednosti razširjali v svojem domačem kraji.
Ako bi se pa temu menji ne pritrdilo, bi pa za pospeševanje lesne obrti na Kranjskem ne zadostovalo, ako bi se ustanovila šola v Ribnici ali Sodražici ali v kakem drugem kraji tega v prvi vrsti ozira vrednega okraja, ampak ustanoviti bi se moralo več šol na Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem, da se doseže namen.
Deželni odbor je teh misli, da bi se ta šola najbolje naslonila na c. kr. strokovno šolo za lesno obrt, ki naj bi se ustanovila, in v kateri bi se nahajalo mizarstvo za po-hišno opravo in za stavbinska dela, potem lesoreznica in strugarnica in ki bi mogoče tudi vzdrževala delavnico za poučevanje o izdelovanji kmetijskega orodja.
Ta strokovna šola pa bi bila v Ljubljani najpred opravičena, ker sti Ljubljana in njena okolica v dotičnih obrtih najbolj zastopani.
Po nekem statističnem izkazuje na Kranjskem 9 strugarjev, in sicer: v Ljubljani 4, v okolici ljubljanski in v Logatci po 1, v Novem Mestu 3; sodarjev	je	na Kranjskem 32,
in sicer:	v Ljubljani 7,	v	Senožečah,	Loki,
Tržiči, ljubljanski okolici in Metliki po 1, v Kranji 3, na Vrhniki 4, v Idriji, Logatci in Kamžniku po 2 in v Radovljici 7; kolarjev je na Kranjskem 71, in sicer: v Ljubljani, Senožečah, Kranji, Kranjski Gori, Brdu in Metliki po 2, v Postojini, Kočevji in Logatci po 3, v Vipavi 6, v Ribnici in Kameniku po 8, v Krškem,	Loki, Vrhniki	in	Črnomlji po	1, v
Tržiči in	Novem Mestu	po	4, v okraji	ljub-
ljanske okolice 9 in v Radovljici 7; mizarjev je na Kranjskem 244, in sicer: v Ljubljani 23, v davkarskih okrajih Postojina, Ribnica in Loka po 9, v okrajih Bistrica, Senožeče, Veljke Lašiče, Idrija, Kranjska Gora, Brdo in Črnomelj po 3, v Vipavi 16, v Kočevji in Kranji po 14, v okraji krškem, tržiškem in vrhniškem po 4, v davčnih okrajih Kostanjevica, Mokronog in Radeče po 2, v davčnem okraji ljubljanska okolica 39, v davčnih okrajih Litija in Lož po G, v okraji zatiškem in žu-žemperškem po 1, v logaškem okraji 13, v radovljiškem okraji 19, v novomeškem in metliškem okraji po 7 in v kameniškem davčnem okraji 12.
Strokovna šola bi navadene obrtnije tudi močno povzdignila, in če se ozir jemlje na veliko število ljudij v mestu ljubljanskem in v njegovi najbližji okolici, ki se pečajo z mizarstvom, se mora priznati, da je želja po novi strokovni šoli v Ljubljani gotovo opravičena.
S pletenjem košev, jerbasev itd. pečajo se posebno vasi ob Savi ležeče, od Vižmarjev do Beričevega, v bohinjski dolini, v okolici mesta Idrija, trga Planina, v vipavski dolini in v ribniškem okraji. Število dotičnih izdelkov narašča, toda glede ličnejšega blaga pa nadvladajo na Kranjskem izdelki druzih dežela.
To obrt bi vsakako strokovna šola za pletenje močno povzdignila, in če bi se na Kranjskem ob jednem tudi vpeljal pouk o umni vrboreji, bi s tem kmetsko prebivalstvo v mnogih krajih pridobilo nov zaslužek, v onih krajih pa, kjer ima prebivalstvo od spletenega blaga in od vrbovja malo dobička, bi se ta močno povekšal. Ako se pomisli, da je vrba na Kranjskem zel6 razširjena ter da je dovelj sveta, da se še bolje razširi, more se odločno trditi, da bi vrba donašala dobiček, ako se razpošilja v druge kraje.
Lončarija je, kakor prej povedano, v petih okrajih kranjske dežele precej obširna. Dotično blago pa se večinoma le na Kranjskem proda, ker se pri njem ne splačajo troški, da bi se dalje razpošiljalo.
Ustanovitev strokovne šole za to obrtnijo bi jo gotovo močno povzdignila ter tudi pripomogla, da bi se izdelki mogli izvažati. Ker pa nij pričakovati, da bi se ustanovitev mnogo strokovnih šol mogla doseči, naj bi se pa ta obrt pospeševala na ta način, da se morebiti ustanove napravijo.
Po poročilu strokovne šole v Znojmu poučujejo se na tej šoli sledeči predmeti: 1.) Risanje, pri katerem se posebno ozir jemlje na keramiko; 2.) modeliranje ; 3.) sukanje, obrazovanje, vžiganje; 4.) praktična in teoretična kemija; 5.) perspektiva; 6.) praktična dela, h katerim spada tudi izdelavanje posod, potem slikanje in plastične dekoracije. Učenci morejo se na tej strokovni šoli izobraziti za modelerje, slikarje, strugarje in mojstre. Učenci, ki so se učili v fabriki za izdelovanje glinastega blaga ter so izdelali tudi j eden ali dva razreda na kaki srednji šoli z dobrini vspehom, morejo se v dveh letih izučiti za modelžrje, slikarje ali strugarje in obrazo-valce glinastega blaga. Tisti, kateri nimajo tega izobrazenja, morajo šolo dalje časa obiskati, da dosežejo svoj namen.
Zelo važno in ob jednem tudi prav težko rešivno vprašanje je vpeljava novih domačih industrij. Ako se pa ozir jemlje na to, da je domača industrija na Notranjskem in v mnogih okrajih na Dolenjskem prav malo razširjena, in če se pomisli, da prebivalstvo zaradi malega dohodka, ki ga daje kmetijstvo, novega zaslužka potrebuje, mora se priznati, da se bode to važno vprašanje vender moralo rešiti. Da je bode pa mogoče rešiti, treba je pred vsem poznati razmere onih krajev, v katerih se hočejo uže obstoječe in ravno pričete domače industrije še dalje razširiti ali pa kjer se hočejo na novo vpeljati.
Deželni odbor je teh misli, da bi se ta namen najlaglje na ta način dosegel, ako bi se ustanovil odbor v Ljubljani, katerega bi podpirali podružui odbori na deželi.
S tem predmetom pečal se je slavni deželni zbor v več zasedanjih ter je važnost njegovo za kranjsko deželo tudi priznal. V svoji seji dnč 5. julija 1.1880 je slavnoisli sklenil:
»Deželnemu odboru se naroča, da so do visocega c. kr. trgovinskega ministerstva obrne s prošnjo, visokoisto naj bi blagovolilo poslati izvedenca na Kranjsko, katerega nalog bi bil, staviti nasvete, kako bi se uže obstoječe domače industrije dale vspešno podpirati in razširiti."
(Konec prihodnjič.)
Razne vesti.
— (Katoliški misijonarji.) „Monitour do Romo" priobčuje izkaz o misijonarjih, katero je razposlala propaganda t dežele nevernikov. Misijonarjev jo 6700, in sicor 1000 kapuciucev v Indiji, 2500 frančiškanov v Maroki, Kitajski in Ameriki, 300 oblatov v Jafi, Natalu in na Cejlonu, 700 duhovnikov „vnanjih misijonov" v Koreji in Tonkinu, 1500 jozuvitov v Angleški Guyani, Armeniji in Madagaskarji, 200 lazaristov v Perziji in Abisiniji, 500 dominikancev na Filipinih in v Tonkinu. Dosegli so lopo vspoho. Tako je 700 članov „vnanjih misijonarjov“ spreobrnilo 18 400 ^vernikov in 20 000 otrok kristijanskih in 298 000 nevernih roditeljev krstili.
— (Goreča Volga.) Iz Peterburga so poroča: Pri mostu Kostrema, kjer reka Kostrema v Volgo točo, bil je tak požar na Volgi, da onacoga morebiti šo nikoli ni bilo. Parnik »Druščina", ki jo bil na poti iz Nišni Novgoroda, naložen s čajem, rumom in sladkorjoro, začel jo goreti. Močan veter jo gnal po reki gorečo ladijo, ki je užgala mnogo drugih ladij, da je bila Volga več vrst daleč podobna goroči reki. Mnogo ljudij je zgorolo ali utonilo; škode jo več milijonov rubljov.
— (Usodna zamena.) Predsodnika državnemu zboru dr.Smolko zadela je dn6 7.t. m. huda nesreča. Njegova hči, omožena Huppert, zaužila je po zameni zdravilo, katero je bilo za vnanjo rabo; vsled tega morala jo umreti, kajti zdravilo je bilo strup.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V koroškem deželnem zboru razpravljalo se je včeraj o peticijah. Med ostalimi prišla je na dnevni red tudi peticija pogorel-cev vasi Rattendorf, katera je — kakor uže znano — pred dvemi meseci do tal pogorela. Prošnja pogorelcev za podporo ni se mogla uslišati, ker deželna sredstva tega ne dopuščajo. Knezoškof dr. Funder, ki je tudi glasoval proti dovoljenju podpore, izjavil je, da podpiše prvi kot privatna oseba 200 gld. podpore ; njegov vzgled posnemali so tudi drugi poslanci, tako da se je precejšnja svota nabrala v korist pogorelcem. — Načrt zakona, naj se utemelji društvo v podporo ostarele služinčadi, izročil se je deželnemu odboru v pretresanje.
V gorcnje-avsti ijskem deželnem zbor stavil je grof Brandis predlog, naj se premeni deželna šolska postava od dnč 23. januvarja 1870 gledč pravnih odnošajev učiteljstva ter o obiskovanji in vzdržavanji ljudskih šol. — Nadalje naložilo se je deželnemu odboru, naj do prihodnjega zasedanja priredi načrt zakona o vlačugarstvu ter o vstvorenji kazne-nih naselbin za nepoboljšljive postopače.
Hrvataki sabor še nadaljuje debato o verifikaciji volitev. Gledč volitve poslanca Ku-mičiča sklenilo se je včeraj, začeti preiskavo o volitvi ter v prihodnjem zasedanji sabora definitivno odločiti o tej zadevi. — Knjigar Grlinhut, kateri je meseca avgusta na saborski galeriji provzročil veliki škandal, bil je včeraj obsojen na tri mesece ječe.
Tuje dežele.
Italijanska vlada prireja sedaj načrt zakona o zdravstveni reformi v velikih meBtih italijanskih, posebno pa v Napolji. Ta načrt predložil se bode komori takoj, ko se snide. Minister vnanjih zadev naložil je italijanskim zastopnikom v inozemstvu, naj poprosijo do-tične vlade, da jim izročč odnosna zdravstvena pravila. — Nadalje javlja se iz Rima, da je italijansko poljedeljsko ministerstvo pri avstrijski vladi storilo korake, naj se zdravstvene naredbe proti Italiji ured6 tako, da italijanski ribiči na dalmatinski obali n« bodo trpeli prevelike škode.
Pruski državni sovet sestane se dnč
t. m. Ker se predsednik sovetu, nemški prestolonaslednik, vrne v Berolin še le 23ega
t. m., prevzel bode začasno knez Bismarck predsedništvo. Med ostalimi predlogi razpravljal bode tudi zakonsko osnovo o poštnih hranilnicah ter o podpori nemškim naseljeni-kom v zapadui Afriki.
Iz Hanoi poroča se o znameniti zmagi Francozov nad Kitajci. General Negrier naletel je s svojimi četami na 6000 mož močan oddelek kitajske vojske. Kitajci skušali so obkoliti Francoze. Boj trajal je pet ur. Francoske čete razbile so po polnem kitajski oddelek. Palo je čez 1000 Kitajcev, a razuu tega zaplenili so Francozi celo vojno spravo kitajsko. 21 Francozov je mrtvih, 58 ranjenih. Med ranjenimi je tudi general Negrier.
Domače stvari.
— (Sposobnostni izpiti učiteljev in učiteljic) za ljudske in meščanske šole vršili so so ustno dnč 6. t. m. in 8. t. m. popoludne pismeno. K izpitom se je oglasilo devet kandidatov in pet kandidatinj, in sicer: A. Za ljudske šole gospodje: Anton Gfelman, B. Janec, Anton Kadunec, Vokoslav Kcel, Gustav Spotzler, Ognjoslav Zupan, Anton Vrančič, Ivan Vro-žič; gospodičine: Antonija Dal-Ben, sestra Meh-tilda Glasor, Pranjica Škrjanec, Ivanka Stoska, Sofija Ziegler. B. Za meščanske šole: Anton Funtek, učitelj v Št.Vidi pri Zatičini, iz jozikovno-zgodovinske stroke.
— (Umrl) jo sinoči v Tupaličah na Gorenjskem g. Karel Demšar, častnik v 17. pešpolku baron Kuhn, mudivši so na dopustu pri svoji sestri gspdč. Fr. Demšar, poštarici v Tupaličah. Pokojnik bil jo šo le 25 let star. — Včeraj zjutraj umrl je v Gradci nadsodnije svetovalec g. Andrioli v 72. letu svoje dobe. — y Trstu je umrl dno 4. t. m. g. Henrik Martelanec, urednik prvega »Jurija s pušo“. Pokojnik jo bil 55 let star.
— (Godba v „Zvezdi“.) Jutri opoludne bode v „Zrozdi" godba po naslodnjom vzporodu:
1.) Koračnica; 2.) ouvertura k operi „Nabucco“ — Verdijeva; 3.) ^Publicisti", valček Straussov; 4.) obrokovalui prizor iz balota „Melusina“ — Dopplerjev; 5.) BSclmeewittchon“ — mazurka Straussova; 6.) „Im Sturmschritt" — brzopolka Straussova.
— (Občinske volitve.) Pri volitvi novega občinskega zastopa za občino Moravče (okraj kameniški) je bil županom izvoljen Ivan Cirar, občinskimi svetovalci pa Fran Golnmjor, Josip Klopčič, Fran Orohok, Toma Tome, Mat. Cerar in Jurij Požar. — Pri volitvi novega občinskega zastopa za mostno občino Radovljico je bil županom izvoljen gosp. Fr. S. Hudovernik, občinskima svetovalcema pa Ivan Ovin in Ivan Mali.
— (Požarna kronika.) Dn6 5. t. ra. uničil je ogenj posestniku in gostilničarju Jakobu Br-tonclju v Goronji Bosnici dva hleva, tri šupe, dva svinjaka in jedno hranilnico za jedi. Pogorela je tudi vsa krma. Škode je okolo 1200 gld. Pogorelec je zavarovan za gospodarsko poslopje za 600 gld.
— (Truplo novorojenca.) Dnč 8. t. m. izvlokel jo delavec iz papirnico v Vevčah iz Save truplo po polnem nagega novorojenca žonskoga spola.
I2 kranjskega deželnega zbora.
(IX. seja dnč 9. oktobra t. 1.)
(Konec.)
Posl. dr. Samec stavi dalnji predlog, katori so glasi:
»Slavni c. kr. vladi se izreče najtoplejša zahvala, da jo dala izvršiti proiskavo glodč proložitvo cest čez Gorjance.
Ponavlja pa so prošnja, da so dela preložitve, kakor hitro možno, začnejo in da se v ta namen užo v proračun državnega zbora za leto 1885. potrebna svOta postavi, ako se to šo ni zgodilo. “
Gosp, deželni predsednik baron Wi n ki er naznanja, da je dobil ravno kar dopis od visokega c. kr. ministorstva, po katerem se dovoljuje za preložitov ceste čez Gorjance 29 000 gld., od ka-torih so bode 20000 gld. postavilo uže v državni proračun za 1885. 1. (Dobro, dobro!)
Predlog posl. dr. Samca se vzprejme.
Daljo stavi posl. dr. Samec predlog:
„Deželni odbor se pooblasti, dovoliti cestnim odborom Haklade nad 10 °/0, ako vložijo za to utemeljene prošnje."
Predlog se vzprejme.
Posl. Pakiž priporoča, da bi so kmalu začele priprave za napravo ceste čez Lužarje, kajti ta cesta je silno potrebna poprave, češ, več živine in ljudij se je uže tam poškodovalo in tudi pobilo. Ta cesta, da jo silno važna za promet. On meni, naj se k ogledu povabijo tudi zvedenci in zaupni možje, da se no bodo vršile jodnake ne-prilike, kakor pri gradnji ceste čez Turjak. On torej predlaga:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da se načrt cestno proge čez Lužarje še v teku tega leta pregleda, in da se pri tem pregledu tudi zaupni možje iz dotičnega okraja udeležujejo, in da naj za to skrbi, da se bode izpeljava tega načrta uže v prihodnjem letu zvršila. V ta namen naj nakaže izplačanje podpore v znesku 3000 gld., katero svoto je bil deželni odbor s svojim dopisom z dnč 10. januvarija 1882 obljubil.u
Predlog so vzprejme.
Posl. Pakiž stavi drugi predlog, kateri sl3vo:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da se znesek 1000 gld., katera svota jo bila uže leta 1882. od deželnoga zbora dovoljena, šo v teku tega leta cestnomu odboru ribniškemu izplača."
Poročevalec dr. Samec ne more po polnem podpirati toga predloga iz mnogih ozirov tor meni, naj bi se prej izročil finančnemu odseku v pretres.
Pakižev predlog se vzprojme.
Tretji predlog posl. Pakiža se glasi: „Slavni deželni zbor naj sklene: Visoka c. kr. deželna vlada se zopot naprosi za primerno podporo iz državnega zaklada za omenjene okrajne cest«: Rakek, Bloška Polica, Žlebič, Ribnica, ozir. Babino Polje."
Poročevalec dr. Samoe podpira ta predlog.
Gosp. deželni predsednik baron Winkler omenja, da ni samo od vlade zavisno, ali so dovoli taka podpora ali ne; taka svota mora biti postavljena tudi v državni proračun, torej treba dovolitvo državnoga zbora. Zavisno jo torej od državnega zbora, če bode prošnja uslišana.
Tudi ta Pakižev predlog se vzprejme.
Gosp. dežolni glavar grof T h ur n naprosi roditelja zbornice dr. Poklukarja, naj izvoli v zbornico poklicati nemške poslance. Posl. dr. Poklukar se poda v njih sobo, a se vrne z odgovorom, da so zaradi važnega posvetovanja ne raogo obravnavo udeležiti. (Čujejo so klici: Nadaljujmo, saj smo sklepčni!) Dnovni red so nadaljuje.
Posl. Murnik poroča v imenu gospodarskega odseka o pospeševanji hišne industrije in o ustanovitvi obrtnih strokovnih šol. (Poročilo deželnega odbora o tej zadevi podajemo na drugem mestu.)
Predlogi se brez razgovora vzprejmo.
Mestu posl. Mauerja, kateri ni v zbornici navzočon, poroča posl. M o sc h e o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1883 in o proračunu dežolno-kulturnega zaklada za 1. 1885.
Vsi nastavki se vzprejmo.
Posl. dr. V o š n j a k poroča o personalnem kro-ditu na kmetih in stavi v imonu gospodarskega odsoka naslednjo predloge:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
1.) Dožolnomu odboru se naroča, da v posebni okrožnici do občinskih in župnijskih uradov opozarja na koristno delovanje hranilnih in posojilnih zadrug in da okrožnici priloži navod k ustanov-ljenju, izglodna pravila in pouk za delovanjo.
2.) „Zvezi slovenskih posojilnic" izreče kranjski deželni zbor svojo zahvalo in priznanje za njeno koristno delovanje.
8.) Deželni odbor naj prosi slavno notranje ministerstvo, naj ponovi gori omenjeni ukaz hranilnicam."
Predlogi se brez razgovora vzprojmo.
Posl. Obreza poroča v imonu gospodarskoga odseka o agrarnih razmerah na Kranjskom, in sicor o obrokih za vplačevanje davkov in o davkarskih eksekutorjih, ter predlaga:
»Slavni deželni zbor naj naroča deželnemu odboru, da ponavlja prošnjo do vlade gledč vpla-čevalnega termina za davke in preosnove institucije davkarskih eksekutorjev."
Predlog so vzprejme.
Posl. dr. St erb en ec poroča o § 8, marg. št. 37 do 45, glede slapske šole.
Poročilo se vzame v znanje.
Posl. Klun poroča ustno mestu odsotnega dr Mauerja o § 2. letnega poročila „davki“ ter predlaga, naj se izvoli poročilo vzeti v znanje.
Se vzame v znanje.
Posl. Detela poroča ustno v imenu finančnega odseka o prošnji učitelja Venclja Sturma za povišanje pokojnine. — Pokojnina se poviša na 680 gld., počenši s 1. januvarijem 1885.
Posl. Dev poroča v imenu gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem, in sicer o hipotekarnih dolgovih na kmetskih posestvih, ter predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.) Deželnemu odboru so naroča, prositi slavno vlado, da naj izvoli, oziraje so na to, da se jo postavni načrt o dednom nasledstvu na kmetih užo predložil v ustavno obravnavanje, s tem zakonom tesno zvezane določbe o zastavni pravici in o izvršbi preustrojiti;
2.) da se doseže in ohrani davčna zmožnost kmotskih posestnikov, naj bi slavna vlada
a) eksokutivno izterjevanje davčnih zastankov pri takih posestvih omejila na skrajno moro tor eksekvirala z najmanjšimi troški;
b) skrbela za to, da se po državnem zakonu določi skrajna meja, od katere se smejo zadolžiti kmetska zemljišča;
c) po zakonu določila, da se kmetska posestva pri eksokutivni prodaji ne smojo oddati pod polovico cenilne vrednosti in da jih v tem slučaji smejo občine prevzeti za tisto cono, za katero so bila prodana;
d) skrbela, da se preobdolžena zemljišča od hipotekarnih dolgov toliko razbromene, da bodo kmetje mogli shajati;
3.) konečno se deželnemu odboru naroča, da poizveduje o organizaciji in delovanji užo obstoječih deželnih hipotekarnih bank in prihodnjemu deželnemu zboru o tem poroča ter nasvetuje, ali in kako naj bi se ustanovila deželna hipotekarna banka za Kranjsko.
Predlogi vzprojmo se brez razgovora.
Prošnja učitelja Ranta zaradi pouka za odraslo mladino so izroči deželnemu odboru v preudarek,
Poročilo upravnega odseka o § 3., marg. štev. 13 in 14 letnega poročila, so vzame v znanje. Ob jednom priporoča upravni odsek, naj bi se zopet osnovala nižja živinozdravniška šola v Ljubljani.
Posl. dr. Bleiwois sicor ne ugovarja temu nasvetu in meni tudi, da bi se taka šola lehko ustanovila pri obstoječih razmerah, vonder da ni upanja, da bi odločilni krogi to dovolili.
Posl. dr. Poklukar in Lavrenčič tudi podpirata ta nasvet, kateri se tudi vzprejme.
Prošnja Iško Vasi gledč podporo za napravo mostu čez Iško se izroči deželnemu odboru s pooblastilom, da dovoli podporo do 300 gld., ako spozna,, da je ta most neobhodno potreben.
Občini Predaslje se dovoli za most čez Kokro 300 gld. podpore, ki se bodo izplačali, kader bo most dovršen.
Prošnje občine Grosuplje in Slivnice pa Krope in Kamno Gorice zaradi uvrstonja njih cest mod deželno ceste so z dnovnega reda odstavijo.
Prošnja cestnega odbora volikolaškega za podporo se izroči deželnemu odboru s pooblastilom, da sme omenjenemu odboru dati podpore do 1000 goldinarjev.
Dr. Samec je priporočal, naj seta reč dene z dnevnega roda, kor se jo za ribniški okraj dovolilo 1000 gld.
Gosp. Pakiž mu pa odgovarja, da ste to dve čisto nasprotni zadovi. Kavno to je poudarjal tudi poročovaloc dr. Poklukar.
S tom jo bil dnovni rod dovršen..
Zdaj (o ,/42. uri) pretrga g. deželni glavar
sejo.
Ob '/* 3. uri zopet pokliče deželni glavar g. grof Thurn v dvorano poslance.
Seja so nadaljuje in zapisnikar prečita izjavo nemških poslancev, v kateri pravijo, da se ne mo rejo dalnjih sej udeleževati, ker se posl. Grassel liju zaradi besedij „z.lobno obrekovanje" ni dal odločen ukor in ker tudi posl. Grasselli ni vzel teh besedij nazaj.
Gosp. dež. glavar grof Thurn se sklicuje na stenografični zapisnik ter izreka obžalovanje, da se je rabil tak izraz.
Kako se je izjavil posl. Grasselli, smo uže omenili.
Konec seje ob */4 3. uri.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Budimpešta, 11. oktobra. Adresni načrt d6lenje zbornice omenja, da so razmere vsem državam nasproti zelo prijazne, osebito proti Nemčiji ter da se je zveza z Nemčijo, obsto ječa uže šest let, pokazala trduo in da ni bilo nobene spremene niti v notranjem obsegu niti na vnanje.
Dunaj, 10. oktobra. Nj. veličanstvo cesar vzprejel je srbskega kralja Milana; kralj Milan obiskal je tudi saškega kralja; pozneje obiskala sta ta dva monarha in pruski cesarjevič Viljem kralja srbskega. Obeda v Scbonbrunnu udeležil se je saški kralj, cesarjevič Viljem, grof Kal noky in knez Reuss s članovi nemškega poslaništva.
Budimpešta, 10. oktobra. Delegacije se snidejo v 27. dan t. m.
Katanija, 10. oktobra. Pri hudem vibarji bilo je 500 oseb ranjenih in 30 usmrtenib; večinoma so bile te osebe iz nižjih stanov. Škoda znaša čez pet milijonov.
Atene, 10. oktobra. Zbornica se je sklicala v 8. dan novembra t. 1.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 11. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................80 '95
»	>	>	» srebru.......................82'05
Zlata renta............................................103'	—
b°L avstr, renta..........................................96-95
Delnice ndrodne banke................................ 859 • —
Kreditne delnice........................................ 283-80
London 10 lir sterling..................................122-10
20 frankovec............................................  9-69
Cekini c. kr......................................  .	5	-	78
100 drž. mark.............................................59-80
Uradni glasnik
z dnč 11. oktobra.
Naprava novili zemljiških knjig: Pri c. kr. okr.
sodniji v Metliki za katastralno občino Božakovo; poizvedbe dn6 15. oktobra ob 8. uri. — Pri c. kr. okr. sodniji v Višnji Gori za katastralno občino Žvirče; poizvedbe dnč 22. oktobra.
Eks. javne dražbe: V Postojini posestvo Ant. Smerdu z Kala (1920 gld.) dnč 11. nov, 23. dec. 1884 in 24. jan. 1885; — posestvo Štef. Lagoja pri graščini Jablanice (4640 gld.) dnč 17. nov., 19. dec. 1884 in 23. jan. 1885; — zemljišče Marije Kovačičeve iz Dol. Košane (300 gld.) dnč 19. nov., 23. dec. 1.1. in 24. jan. 1885; — posestvo Janeza Vadnu iz Nemške Vasi (2253 gld.; dni 19. nov., 23. dec. 1.1. in 24. jan. 1885.
— V Idriji zemljišče Matije Eržena iz Jeličnega Vrha (760 gld.) dnž 27. okt., 1. dec. 1.1. in 8. jan. 1885. — V Kočevji zemljišče Matije Štefančiča iz Potoka '687 gld.) dnč 29. oktobra; — zemljišča Matije in Darije Eppicha iz Stare Loke (590 in 230 gld.) dnč 22. okt., 26. nov. 1.1. in 14. jan. 1885. — V Novem Mestu zemljišče Joe. Besova iz Oberha dnč 6. nov. (3. narok); — posestvo Jos. Hočevarja z Brezovice dnč 30. oktobra (2. narok). — V I d r ij i zemljišče Jarneja Vidica iz Idrije (910 gld.) dnč 13. okt., 17. nov. in 22. dec. — V Kameniku posestvo Mihe Ježa iz Utika (1345 gld.) dnč 15. okt., 14. nov. in 14. decembra.
— V Po stojini pol. zemljišča Mart. Albrehta iz Orehka (341 gld.) dnč 5. decembra (3. narok).
Tujci.
Dn6 9. oktobra.
Pri Maliči: Bach, bank. uradnik, z Dunaja. — Lowy, trg. potovalec, iz Prage. — Treves, trgovec, iz Padove. — Terpotitz, poslovodja, iz Trebovelj.
Pri Slonu: Trautner, trg. potovalec, iz Inomosta. — Lurzer pl. Zehendthal, zasebnik, iz Celovca. — Painsi, gozd. asistent, izVošperka. — Prokop, gozd. asistent, iz Št. Pavla. — Ehrlicn, gozd. vajenec, iz Dravburga. Albrecht, gozd. aspirant, iz Lokve. — Omahen, zasebnica, iz Krškega.—Omahen, zasebnica, iz Kranjske Gore. — Marinschek, trgovec, iz Škof. Loke. — Ko-patsch, trgovec, iz Boji. Bistrice.
Pri Bavarskem dvoru: Dr. Vogt in Hackol, trg. potovalec, z Dunaja. — Gaudia, grašč. oskrbnik, s so-
no, iz Zobelsberga. — Gautsch, grašč. oskrbnik, bererkensleiria. — Semck, kočijaž, iz Celja.
Pri Južnem kolodvoru: Gnasmanzano, c. kr. lieutenant, iz Gorice. — Kolbesen, gozd. pristav, iz Kočeja.
Umrli so:
Dnč 9. oktobra. Jera Krebel, gostinja in ubožnica, 63 1., Karlovška cesta št. 7, nadiha.
Dnč 10. oktobra. Josip Zajec, tkalčev sin, 2 mes., Kravja Dolina št. 22, ošpice.
V civilni b61nici:
D n 6 9. oktobra. Martin Simeršek, delavec, 45 1., srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanje baro-motra v ram
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
732-13
729*90
728*28
TZS- Vetrovi
Nobo
+ 8*4 +15-0 +130
vzh. sl. jzpd. sl. bzv.
obl.
Mo-
kiiua
14-50
dež
V knjigarni
Ig. pl. Kleinmayr & F. Bamberga v Ljubljani
se dobivajo:
Izbrane
narodne srbske pesni
z dodatkom iz smrti Smail-Age Čengiča.
S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo priredil
Janko Pajk
c. kr. profesor.
Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Za prihodnje leto 1885.
V zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
lit & V ^
Slovenska
I *i*či 1 i kit
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
S	trflflyina
piva
v Bteklenioah v Ljubljani
priporoča Izborno
iz pivovarne bratov Koslerjev
v zabojčkih po 25 in 50 steklenic.
Cena ’/io lit. steklenici ... 16 kr.
»	*/.o	>	*	. .	12	»
^ Zabojčki in steklenice franco nazaj ali se T pa najceneje vračunavajo.	(66)	8
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
Odgovorni urednik prof. Fr. Šu ki j e
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.