List 47. gospodarske, obrtniške Tečaj XXIX. nar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 8 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrtleta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani v sredo 22. novembra 1871. Obseg: O zložbi zemljišč. (Konec.) Vrednost krompirjevca ali krompirjevega perja Za hišne potrebe. O zavodih za uboge Poročilo o XXIII. skupščini Matičinega odbora 2. nov. 1871. (Dalje.) Bivša parižka komuna in socijalizem. Terminologija za matematiko. Dopisi; Od kod imé babje leto? Novićar. Gospodarske stvari. more ; da se nakupi novo y zboljšano in sploh za ko- zložbi zemljišč. Priobčil Franc Schollmayr (Konec.) ristno pripoznano kmetijsko orodje, kakor tudi različni stroji (mašine) in druge enake priprave, s kterimi se prva podlaga podstavi vzornim kmetijam. Zložba zemljišč pa ima še to posebnost ) da posa- To vse se pa doseže le s tem, ako se vpelje pri- ravno v sredo. mesni posestniki svoja zemljišca tako zamené, da dobi vsaki svoje posestvo skupaj, dvorišče ali stavišče pa To je pa gotovo veliko vredno, ker se merno kolobarenje ali vrst en je rastlinstva v po- po tem vsakemu posestniku obdelovanje in obvarovanje ljedelstvo in pri višej omiki našega ljudstva tudi svo- njegovega posestva zeló zlajša. Veliko je tedaj na tem, bodno gospodarstvo v njegovem posestvu; al predno se kako stoji kmetija, to nam kažejo posebno umni An-vse to doseže, treba je najpred z lož be zemljišč. čem pa obstojí zložba zemljišč? gleži Flandři, JVlarší okrog severnega morja , deloma pa tudi Nemci Cehi Moravci, Poljaki in Ogri. Da se Zložba zemljišč obstojí v tem, da se vse raztre- pri nas, ki nimamo tako raztresenih krajev in vasi, pustinje, kakor tudi kakor po drugih deželah, tudi zložba zemljišč ne dá tako popolnoma izpeljati, kakor sem zgorej omenil tega ne moremo tajiti, toda pri nas se že s tem mnogo sene njive in travniki, pašniki in f v 9 stori ako se posamne gozdne parcele, to se vé, vsako posebej eno celoto zložijo, potem pa zopet ali posamesno ali pa v vec kosih skupaj med poprejšnje posest-nikenanovoporazdelé. Zložba zemljišč se lahko raztegne na cele ravane žejo, da si so kmetovalci tudi s takimi le majhnimi ali polja, ali pa tudi le na posamesne zemljiške partije, zložbami svojih raztresenih zemljišč vendar-le mnogo , kajti ne le, da so v malo letih svoje dolgove na vse strani raztresene majhne parcele primerno zložijo. Skušnje mnogih dežel nam ka- Da je pri zložbi zemljišč ob enem treba tudi gle- pomogli dati na to, da se davki odkupijo, zemljišča z napeljavo popolnoma poravnali in da so se tudi stroški za obde-vode ali pa osušenjem zboljšujejo, potoki in reke vre- lovanje zemljišč in spravljanje poljskih pridelkov za dijo 9 meje poravnajo, gonišča za konje napravijo, jame polovico znižali, temveč tudi čisti dohodki njihovega za pridobivanje kremena Uivaujc j\i^uj^ua , peska , iivTivv iu j/ivu» drevesnice osnujejo itd., to se že samo o sebi redijo umeje 9 ilovice in proda pri- posestva se so za 20 odstotkov pomnožili. Dasiravno je dobiček tako očividen, vendar sem skoro popolnoma prepričan, da bi se za zdaj ne dalo Popolno in lepo zložena zemljišča segajo globoko pri nas mnogo zemljišč zložiti, če bi tudi imeli postavo v posestne razmere in se tudi že po svoji vnanji podobi ki bi protivno manjino k zložbi prisiljevala. 9 odlikujejo. v krajih , aj cl oc jo mv/u ua ůculiijiov/ tiw «1«, iu ugu v vi u»» v a a u u o b iu v cii&a iv u l 1 o t t to je, da so se posamesni posestniki med sabo pogodili zemljišč bi se morala po zaupnih možéh Naši ljudje imajo v tej zadevi mnogo krivih misli kjer se je zložba zemljišč že izpeljala, in ugovorov. Važnost in velika korist zložbe našim m raztresena posestva 9 njive ) zaměnili, kmetijstvo prav veselo napreduje. xuij« «u , u« ui jiui ujmuva i a o i u i u a u&iajoaia, travniki imajo svoje pravilne meje, povsod so primerne cesar se je pa le tedaj bati, ako bi se vzeli taki izve- travnike itd. med sabo kmetovalcem razložiti. Mnogo jih je pa tudi, ki se Polja m bojé da bi se jim njihova lastnina okraj šala poti in kolovozi narejeni, sadonosni drevoredi nastajajo ; denci in cenilni možje, kiše niso dovolj izurjeni, da bi plotovi zginili ; in ograje, kterih je bilo poprej celo število, so tam ) cenitev vršili na pravi podlagi, ker cenitev zemljiških koder so poprej le kake stare ženice doneskov prvega katastra našim kmetovalcem še zdaj s slabo motiko v roki po majhnih njivah brskale in mnogo straha prizadeva. Vlada in kmetijska družba kakor krt rile, vleče zdaj po dvoje lepih čvrstih konj morali bi skrbeti, da se dobijo izvedenci, namreč taki, Zugmaier-jevo ali pa Schwerc evo oralo, ki prevrača kterim bi se nova delitev premoženja brez strahú lahko zemljo 8 do 10 palcev na globoko, to pa lepo in ravno v roke dala. Stroški za zložbo zemljišč se rav- kakor po črtalu j guûuvm j na» uu\uiju iu ujiv oiu jv ,) J r^ vcuiiwu ^o^cvoiuu/) jew vj i i cl vj í uijucji iu o^ucjvu" merjen prostor, kakoršen se jim prilega; vporaba last- neji so cenilci, toliko manji so potem tudi dotični stroški. gozdom travnîkom in njivam je od- najo po cenilcih (šacevalcih) ; kolikor urneji in sposob- nije je neomejena; na vsaki strani malopridni pašniki Različnost zemlje ne delà nobenih zaprek 9 ker so prenehali; živinska klaja se prideluje; brezštevilne se vsakemu posestniku zemljišča v različnih legah zdru-ograje, mejniki in kameneni nasipi ginejo; v zapu- žena lahko odmerijo. ščene in zanemarjene vasi se zopet povrača red in Pa tudi to, da so posestva premajhna in pre- snažnost; gnojišca se zboljšujejo in naposled se gotovo tudi iz državnega in deželnega zaklada nekoliko pripo- vanje in ugovore, kajti ravno zategadel, ker so zem- večrazkosana, ne daje nobene prilike za pritože- ljisca preveč raztresena in razdrobljena se zložijo. 9 treba Je 9 da Podučite stvari Večkrat se tudi ugovarja, da se veči zemljiš ki kosi ali parcele ne dadó tako lahko prodati. Toda kakor hitro se bode dobrota in hasnovitost zlo-ženih zemljišč malo bolj pripoznala, se potem tudi polja ne bodo kar tje v en dan in brez prevdarka razdelje-vala, in tudi se ne bo dopustilo, da bi vsi dědici zavodih za ubose. o 28. Po občinski postavi od 17. februarija 1866. leta, , imajo občine skrbeti za uboge in odstavek naših deželah še 9 kterim je treba po- vaic*, lia ni^i ov, «v. eno njivo podedovali. Še celó pri takih zložbah sestnike s silo priganjati, je razlastenje ali zame-njava zemljišč, ako se vrši naobcno blagostanje ljudstva, popolnoma opravičeno ter ne sega nikakor nepo-stavno v privatna posestva, kar se najlože iz tega lahko sodi, da se je državno oskrbovalstvo že večkrat v gozdnih zadevah (glej našo gozdno postavo), kakor tudi pri odvezi zemljišč enakih sredstev ali naredeb poslu-ževalo. To so bistvene in najpotrebniše stvari, ki je je vsakemu kmetovalcu o zložbi zemljišč vedeti treba. za občinske dobrodelne naprave obstojé fami zavodi za uboge, kteri se oskrbujejo po dosedanjih postavah, in nektere občine se potegujejo za to, da bi se ti far ni zavodi izročili v oskrbovanje občinam (soseskam). Da se v okom pride raznim zmotam gledé na pravice občin, se mora omeniti, da je v nekterih deželah, kakor_v gornji in spodnji Avstriji, v Šleziji T * ® J B^vuuji «robiji, V oic^ji in na Koroškem, se ta zadeva uredila po posebnih deželnih postavah in dokler tudi mi nimamo take deželne postave, se dotične razmere ne morejo preme-niti: vendar bode za ubožni zavod koristno, ako farna Konečno le še toliko pristavljam, da bi bilo pač želeti, da se zložba zemljišč, kteri se je že skoro po-vsod ^HHiHflHIHHHHHHIIIBHIil predstojništva v dobrem sporazumljenji z občinskimi pospešujejo dobrodelne namene. , prevdarek toraj prinesemo zadevno postavo, ki je na Koroškem že veljavo zadobila in ki se glasi tako-le: 9 9 „Postava od dné 21. februarija 1870., koder se nahajajo omikani kmetijski posestniki pot odprla, tudi pri nas na korist občnega kmetijskega blagostanja in zaželenega napredka prej ko prej izvrši, veljavna za vojvodino Korosko, s ktero se izdajo določbe za- ----stran odprave farnih za vodo v za uboge, in izročitve njihovega premoženja v oskrbovanje občinskih zastopstev. Po nasvetu deželnega zbora Mojega vojvodstva ko- Gospodarske skušnje. Vrednost krompirjevca ali krompirj evega perja, roškega ukazujem, kakor sledi: e sežgeš 100 funtov popolnoma uheg j evega perj ostaj se lahko prepričaš ti 17 do 18 funtov pepel kedar koli hočeš kromp Farni zavodi za uboge so odpravljeni. Nj i Tega kiltku pi AV^ao , ttcuai auli nvvv^o. Isto tako pa je po obilih kemičnih preiskavah do hovo premoženje se ima izročiti kraj nim občinam v oskrbovanje. Od izročitve so odločiti tište ustanove 9 kazano, da v 100 funtih krompirj je kalija (pepelika, potašelja) 45 funtov in fosfo pepela kterih izročitev bi bila nasproti izreČno razodeti volji ustanovnika ali bistvu ustanove. 3. Za oskrbovanje premoženja zavodov za uboge v rove kisline 10 funtov Te številke kažejo same po sebi, kako napačno je, je pravilno (§. 5) pristojno zastopstvo one občine da se krompirjevo perje zametuje. Glavno vprašanje je tedaj : kako se dá krompirjevo perje najbolj za gnoj porabiti? Temveč je rešitev > ktere okraju je farni zavod za uboge. tega vprašanj a važna Ako okraj farnega zavoda za uboge obaega krajnih občin ali njihovih delov, se ima sedanje ker dandanes kmetovalci veliko premoženje zavoda razdeliti med posamesne krajne ob več denarja potrošijo za to, da kupuj gnojila 9 ki imajo &ne P° razmeri števila dus, ki pride iz dosedanjega pepelik in fosforno kislino v sebi, krompirjevo perje in enake pridelke pa zametujejo. Kako veliko kalija se samo po vinoreji nogra okraja na te posamesne krajne občine. Ako se celo premoženje ali kteri njegov del zarad tega razdeliti ne more, kjer je vsled izrecno raz dom vzame, in kako malo se misli na to, da bi ga odete volje ustanovnika iz razdelitve jzloeeno ali ker nogradom povrnili z rozgami, krompirjevim perjem in enacim gnojem Začeli so sicer nekteri umni gospodarji kromp bi se razveza skupnosti le z zgubo zgodila» je za oskr bovanje pristojno zastopstvo tište občine, razmeri števila duš (§. kteri gre po jevo perj rabiti za mešani gnoj (kompot); al malo Je še tacih pametnih kmetovalcev. Gospodarji! nikar ne prezirajte teh naših besed najveći delež na skupnem premoženji. Ta ima vendar dolžnost, o takošnem skupnem premoženji z zastopstvom drugih vdeleženih občin vsako leto polagati račun in jim znesek dohodkov po številu duš (§. 4) izmerjeni redno odrajtovati. Za hišne potrebe. * Mazilo za čevlje. Zopet je nastopil čas 9 ko bode treba imeti obuvalo, kterega ne voda ne snežnica ne razmoci. Suha noga pa resničen pregovor pol zdravja: je starodaven Ce tedaj hočeš v mokrem vre- Občina ima premoženje zavoda za uboge v samovlastnem področji gledé na posebne namembe oskr-bovati, in posebej zapisovati. Občinska zastopstva so vendar upravičena, za oskrbovanje ubogih sestavljati posebne komisije, kterih ki imaj o v menu suh biti v nogah, napravi si sledeče izvrstno mazilo za čevlje: Na funt svinjske masti dodaj pol funta rib je masti in pomešaj oboje; kupi si za desetico ka v ču ka (gumija elastika) in za toliko tudi ter-pentinovega olja pa zreži kavčuk na drobne ko- ščeke in ga deni v terpentinovo olje, da se raztopi v ude izvoli občinsko zastopstvo izmed vseh občini pravico voliti. Občinsko zastopstvo ima ustanoviti področje teh komisij. Po sestavi takošne komisije se pa občina ne more oprostiti ne svoje dolžnosti preskrbovanja ubogih, ne zavez, ki izvirajo iz dolžnega oskrbovanja zavodovega premoženja. Milodari, ubogim zunaj cerkvá prostovoljno njem Ko se kavčuk v olji raztopi 9 zlij vse skupaj v urno mešano mast — in mazila imaš za čevlje, da nam bos hvaležen, dober kup in za dolgo časa. namenjeni.in postavni dohodki se morajo tudi odsehmal zavodu za uboge odrajtovati. Državno in deželno posta vodajstvo ustanavlja postavne dohodke. postavnim dohodkom spadaj o sedaj : globe razne vrste ? bir^ za uboge zunaj cerkvá in miloščina iz da- da se mahoma prekuene celo dosedanje delovanje dru rilnic, zunaj cerkvá za uboge postavljenih davščine od razstav in godeb dražbini odatotki > štva v smislu , ktere ne opravičuje nobena točka društvenih pravil, in ker je moje prepričanje, da bode arazuiiii uusiuu&i; društvo po tem potu, mesto si novih udov pridobiti, tretjina za uboge iz zapuščin brez oporoke umrle mnogo mnogo dosedanjih zgubilo , a novih gotovo ne svetne duhovšcine pridobilo. Za šolske knjige skrbeti dolžnost je vse uuuuïdv/iuc, r-----------% ----------j*fc>~ . *----j- dohodki iz volil, ki jih je zapustnik brez na- druzih faktorjev, nego našega edinega znanstvenega za duše voda in zarad tega sem sicer za denarno podporo, a ni tančne zaznambe namenil ubogim ali za blag Ako se po besedah namembe takošnih dohodkov kakor ne za to, da bi enake knjige bile lastnina slô vdeležujejo zavodi za uboge raznih občin, se ima, gledé venske Matice. — Tudi pridejo knjige, ako jih Matica na razdelitev , ali ondi kar tiče oskrbovanja, ravnati po določbah razdelitev ni dopuščena, izdá, v večem številu v roke tacega občinstva, ki tacih 4 in 5. knjig ne potřebuje ; to je t društvenikov slovenske Ma 10. V SiAJ ZULI aj MVUUa £à VA W O IV^ LU C naša Matica ni zaloga gama sicer nekoliko, a vendar malo pomagano a uittftaui o luv/xvu e» y , aoi x. uaoa iucvu^a m floiu^« ^auicl OiUCl J.JL C iV U1 in. U ? a VCUUrtl llliXIKJ JJUlLliAgaUU . J^tJI šolskih knjig, ampak glasilo slovenskega znanstvenega bode treba še mnogo druzih šolskih knjig, za ktere je življenja; ker društveniki gotovo ne bodo zadovoljni, treba hraniti novce. * é Gosp. Lésar pravi, da ni treba misliti le na Matičino blagajnico, ktera še omenjenih dveh knjig, kakor kaže proračun, ne zmore brez kakove pomoci; vrh tega morali bi ustaviti vsa začeta delà. Treba je iskati še druzih virov za šolske knjige. Ali nam deželna blagajnica nič ne bi mogla pomagati? (Konec prihodnjič.) Odkod imé babje leto? Spisal Dav. Trstenjak. Zagrebški „Gosp. List" in po njem „Novice" pi-sejo, da pajčevino, ki jo prede neka vrsta jesenskega pajka, slovanski narod imenuje „babje leto", in sicer: Hrvati, Slovenci, Čehi in Poljaci. Tega pajka naravoslovci imenujejo „thomisus viaticus", pa tudipajki imenovani „aranea obtectrix, lycosa, saccata in setra-gnatha extensa" predejo takošno pajčevino, in Blumen-bach piše, da z njegovimi besedami govorim: „auch der Thau als Pflanzenausdiinstung sich ver-dichtend trâgt zur Bildung dieser Gewebe bei". Ta tkanina je poganskim narodom bila simbol osodnega ožeta, vrvi, niti, vezi; mislili so nai-mer starodavni narodi arjanskega plemena, da, kedar se člověk narodi, ostopijo ga božice sojenice, in okoli njega spredejo osodno vrv, vez, nit. Clovek je toraj koj pri svojem rojstvu bil po o so du zvezan. V to staro poverje še opominja navada, ktero najdemo pri štirskih Slovencih, da godovnjaka, ako ga v postelji dobij o, na dan njegovega goda, prijatelji z po-vreslom zvežejo, in ne odvežejo pred, dokler ni za rešitvo iz vezil obljubil dati ali kupiti vina, zato namesti „god obhajati" pra vij o tudi: „r eše vat i se, rešitvo imeti". Na osodno vrv, nit, opominja še tudi navada babic pri rojstvu deteta okoli postelje po-rodničine navezati niti, da ne škodujejo sojenice. *) Učeni Mannhardt piše o tej pajčevini: „das herum-fliegende Gewebe wurde als Arbeit der kunstreich spin-nenden Schicksalsgottinen betrachtet, und darům bringt es nach dem Volksglauben auch Gluck , wenn ein solcher Faden an den Kieidern haagen bleibt". Sojenica pa se je mislila ali kot d e k 1 i c a ali kot baba, zato tudi Nemci to prejo imenujejo „Mâdch en sommer" in „Alterweibersom mer". V njej so viděli stari narodi o sodné niti boga in boginj os ode; zato jo Angličani imenujeje: godsamar, Gottesscheppkleid, in Slovani „babje leto", ker ni samo se slovanska Dem eter, boginja zemlje, imenovala „Baba", nego tudi sojenice so si mislili kot babe. Nemci to pajčevino imenujejo ,,Marien garn, Mari en fad en", in krščanske legende pripovedujejo, da so te niti ostanki grobne obleke, ktera je odpadla, ko je Divica Marija v nebesa šla; prosto bavarsko ljudstvo pa pripoveduje, da v jesenskih noČeh Divica Marija prede z 11.000 di-vicami to prejo. Iz teh povestij se vidi, da so se nazori o boginji sojenici pozneje izložili na najime-nitnišo svetico, kraljico vseh světnic, v kršćanski veri. Grki in Nemci poznajo tri božice sojenice, v slovanském mitu najdemo tudi mož ko bitje, ki se veli: Osod, Usod. Ruski mitolog Potebnja je njegovo bi-stvo vsestransko pretresah Kot boginja osode v slovan- i____I i, - I II - - — - ' — -'--I-* *) Za odvračevanje zlega upliva od strani soj eni c so zaradi tega rodbeniki prinašali no vor oj enemu detetu darove, ktere so imenovali: vezila, Nemci pa Bindband. Iz pr-vega je dar gotovo bil, kakor že imé kaže, vrbca, vez, ali pa so dar otroku privezali, zato nemško „das Ange-binde", da ne bi škodovala roj enica, in prezgodaj odrezala niti življenja. Pis. skem mitu se še posebno pokazuje „Jaga"^ali „Ježibaba"; ona ima belo in črno stran, po svoji crni strani se je predstavljala kot grda zobača, zato se še sedaj posamesno stojeći keri (čeri, Felsspitzen) ve-lijo: babji zob. Tudi mitus te božice je Potebnja izvrstno razjasnil. Ona je, kakor nemška Berchta „die im Licht und Wolken spielende, wir-kende Gottheit", vremenska boginja, po zimi ne-prijetna, po leti prijazna, in ker navadno v jeseni se še potem, ko je že zimsko vřeme se oglasilo s svojimi burjami, nekoliko dni razjasni in razvedri, solnce po-slednjo svojo moč pokaže, in Jaga-Baba kraljuje še ta kratki čas v toplem svetu, je tudi iz tega razloga utegnilo nastati poznamenovanje „Babje leto". Kdor se hoče na tenje podučiti o tem mitu, naj bere: J. Grimm Myth. 744. 440., Mannhardt, German. My then str. 637 seq. Hanuše v spis: „Ueber das An-gebinde bei den alten Slaven", Potebnja: „o Jagi-BabiťC v njegovih „myth, označenj." Moskva 1865 itd. Socijalno-politiška študija. Spisal dr. V. Zarnik. •u VIII. (Dalje.) Tudi tam, kjer L. Blanc o proizvodni zadrugi (société productive — Produktionsgemeinschaft) govori, nima nič kaj srečnih in praktičnih misli, kajti on za-metuje kapitalizem in ž njim zvezano prosto konkurencijo. L. Blanc misli, da bi se dali zadružni posli brez vsake postavne sile organizirati, — samo za prvo vtemeljenje je treba državne podpore, pozneje bi šla cela stvar kar sama ob sebi. Recimo, na priliko, da bi se res posrećilo, da bi se vse premakljivo in ne-premakljivo premoženje zadrugam na razpolaganje postavilo : kdo bi potem proizvodne pripomočke (les moyens de production = Produktionsmittel) med pojedene posle v pravični meri razdeljeval, kdo bi odloceval o vstopu in ob odlazku pojedinih delalcev v zadruge in iz zadrug (Genossenschaften)? L. Blanc pravi: urad-niki pojedinih zadrug ! Dobro ! Ali kdo nam jamči, da bodo ti uradniki v svojem razdeljevanji in presojevanji pravični? Kje se bodo ti uradniki učili in izpite polagali, da bodo v resnici pokazali, da so za taka opravila osposobljeni in sposobni, kajti inače bi zadruge jako malo zaupanja v njihovo poslovanje imele? — Na vsa ta pitanja ne vé L. Blanc ničesa odgovoriti. Vrediteljica vseh cen danes je in bo tudi še v prihodnje ostala prosta konkurencija. L. Blanc pa hoče to v resnici naravno silo v gospodarstve-nem življenji z „normálními cenami" za vse blago in za vse službe nadomestiti, kakor se je to v srednjem veku s „taksami" poskušalo! Dalje pravi on, da morajo biti vse zadruge solidarne v tem , da si vzajemuo za obstanek in razvitek medsobno podporo zagotovijo. Ta zadružena solidarnost bi se imela v tem javiti, da bi vse zadruge 25 odstotkov čistega dohodka v obóo zavarovalnico vlagale; na čelu vseh zadrug bi pa stala komisija, ktera bi s kapitalom iz obče zavarovalnice zdaj tej, zdaj oni zadrugi na pripomoć priskočila, ako bi bila ravno v zadregah in v potrebi. Ni bolj nepraktične misli, nego ta, da bi se kedaj dalo delo „organizirati" po zdravih načelih gospodarstva s tem, da bi se za vse blago normirane cene vpeljale in da bi se za vse, slučajno zadrugam preteče nevarnosti vzájemná zavarovalnica ustanovila. — Nas bi prevec v stran za- vleklo, ako bi se se v bolj natanko pretresovanj dveh neÍ2 teh peljivih L. Blanc-ovih idej spuščali? *) Mario *) oštro obsodi popola Blanc ne- zmožnost v narodno-gospodarstvenem obziru in imenuje njegovo načelo zaradi vpelj jemnega zavarovanj da bi bilo taksiranj zevsema neiz najglobokejsega prepričanja in iz najboljših in iskre-nejsih nameno v, človeštvo osrečiti brez vsake sebičnosti. Njemu se tudi očitati ne more, da je socijalist zarad siromaščine, ker bi rad bogataše oplenil in si na normiranih cen in vza- ta način pomagal, kajti L. Blanc je že zdavnej milijonar. babilonsko zmešnjavo. On pravi, Ijo velike raznovrstnosti blaga času L. Blanca je bil na Nemškem njegov vrst-nik „žnidarsk ksel" W. Weitling. Ta krojaški pomagač IVD1L ai-l I ûavyiju » i«uuu*iomuou ui»^« ^«juiumio«. 11 • fi v/ivuu^i A « IVJL \j J evo i peljivo in da bi bilo ravno tako vzajemno akoravno dandanes malo med svetom znan, je šel med zavarovanj adrug ciji ustanovljenih cen brezvsp oljo ne po svobodni konkuren- pisatelje in je tudi marsikaj o socijalizmu in komu lArvTTnrmXnA vi!r»mn vinrkínnl í \ \Ta A A aa fn îî^-î An -î ^ WT* f I 1 vi Al ty a à Pečali smo se z Blanc-om dalje nego s kterim i nizmu napisal. *) Ne dá se tajiti, da je Weitling veČ premišljeval in globokejse mislil, nego vsi krojači skupaj , ki dandanes po socijalno-demokratičnih društvih dragim, ker je on imeniten in slaven po svojih izvirnih globokih mislih, po svoji izvrstni pisavi in po svojem strašijo in se tam širokoustijo, akoravno je Weitling javnem delovanji. Vsled februarske revolucij 1848 eklektično le odlomke iz Campanelle, Owen-a, Cabet-a je postal za bourgeo franeoske začasne vlade in ob enem ljublj on najnevarnejši clan tedanje in Fourier-a v svojih spisih pomešal in premlel. Tu pa pariških imamo premalo prostora > da delalcev, med kterimi je resno poskušal svoje nazore lingovih nazorov spuščali. se v razvijanje Weit- dejansko izpeljati. Preprečili so pa poskus te praktične L. Blanc je v teoriji popolnoma socijalist } ali v pelj vladi Je [jalizma Blanc » živel posebno Bastide in Crémieux tovarši v provizorni praktičnih posledicah svojih nazorov zaide zmerom v Po Blanc v Londonu kakor begu decembru komunizem. Bitstvo pravega socijalizma pa obstojí ravno notri do v tem, da se pripozna pri ljudéh neenakost zmož- 8eptembra 1870. leta, pečal se je v prognanstvu ne- nosti kakor tudi potreb, da je zmirom plača primerna umorno in neutrudlj s v preizvrstnih angleških člankih jalnimi študijami, ktere delu in da se dopušča tudi privatna lastnina v „Times' i ljal On pada tudi med vtemeljitelje glasovitega de přijav- poleg skupne lastnine. zevsema loči od komunizma, kakor so načelu se pravi socijalizem ga Morus, Owen, Babeuf ali Cabet učili. Abstraktno načelo enakosti vseh lalskega društva „Internationale". Letos je bil volj od pariškega mesta v národno skupščino v Bordeaux, ljudi je popolnoma zapuščeno in merodajnost individua- padal med skrajno levico in se je s klasičnim litete se načeloma pripoznava in povdarja. Pri vsem tem Je na veke imenitnim govorom razpravlj sklepanje mira s Prusijo vdeležil kakosni način bivša pariška komuna namerj Ko o pogojih za pa socijalizem še vendar ni pravi ekonomični fede Je videl t na ralizem, kajti v praktičnih izpeljavah se le vendar bolj nJ komunizmu, nego pravému federalizmu přibližuje. So- gove mladosti izpeljati, postal je njen odlocen protivnik, cijalizem na priliko zanika kapitalistično vredjenje go- akoravno z žalostnim in potrtim srcem. Celo gibanje spodarstvenega življenja, ktero na spekuliranje meri, in bivše komune ga je tako neugodno zgrabilo, da je bil dalje ne pripoznava svobodné konkurencije. Socijalizem aklenil Francosko na veke zapustiti in s svojimi 70 leti ravno s tem zanikanjem jedro ekonomičnega liberalizma se v severno Ameriko preseliti Le njegova neizmerna potre J Ci JL 1 jJJL & vogui «i\JL±X iiciill JLIV> VUCLllJO JJU Ldj j kterem bi se boljše , lože in človeštvu primernejše isti prava franeoska ljubezen do svoje domovine ga j ali pri vsem tem nam pa ne odkrije pota po v Vse peljavi tega sklepa omajala )cijalnih zadevah pisal in délai 7 7 kar délai * Beri o tern izvrstno kritiko v „Schafflers Kapitalismus Blanc v cilj in konec dosegel, kteri se ravno po ekonomičnem liberalizmu doseže. Zarad tega pa tudi čisti socijalizem ravno tako prazna utopija vstane, kakor komunizem. zmerom iz und Socialismus" str. 215 17. Pis. * * Mario's „Sistem der Weltokonomie" I. zvezek, 2. od- Njegova delà so: „Die Garantien der Harmonie und wie sie ist und#wie delek str. 544. Pis. Freiheit 1842" in sie sein soli 1844" pa „Die Menschheit, Pis. Matematiena terminologija Sostavil prof. Ivan Tušek. A. Aeusserer Winkel vnanji kot. Apothem apotém. Abgestutzte Pyramide—odbita piramida; Aeusseres Gíied — vnanji člen. piramidni parobek. Abhângige (dependente) Grosse — odvisna Algebra vilstvo. algebra, občna računica, šte- Archimedisches Verhaltniss —Aarhimedova primera. Arithmetik aritmetika, računica. količina. Algebraischer Calcul — algebraični račun Arithmetisches Mittel — aritmetični sredík. Abkiirzen skratiti, skrajšati. (kalkil). Abmessung (Dimension) — dimenzija, iz- Allgemein splošen, občen. Verhaltniss aritmetična primera mera. Allgemeines Glied obeni člen, nedo- Asymptoten — asimptote, približevalnice Abscisse abscisa, nareznica. ločni člen, občni izraz. >> Winkel kot med pribli- Abscissenaxe — abscisja os, narezniška os. Ambe — ambo, dvojica. ževalnicama. Absolut absoluten, nasében. Analogie Absolute Primzahl — nasebno praštevilo, Analysis analogija, nalika, analitika, razklad. Aufgabe naloga. Auflósen (Gleichung) resiti. n. prabroj , absolutna prvica Analytische Gleichung — analitična enaČba, Aufs Quadrat erheben — na četvér vzmno- Abstand (Distanz) narâzje, naraznost. razkladna enačba. žiti, kvadrováti. Addend soštevnik (pribrojnik). Analytische Methode — analitični nacin. Aufstehende Kanta privzdignjeni rob Addiren — sošteti, soštevati (zbrojiti, zbra- Anfangspunkt j ati). Addition te v, zbrajanje). sostetev, soštevanje (zbroji- Anliegend Annuitat izhodišče. bližnji, sosédni. letni prihodek. Ausdruck Ausgabe izraz, izdatek. razšir- Additiv Aehnlich Aehnlichkeit sošteven, pribrojen. podoben, sličen. podobnost, sličnost. Annuitâtsvertrag prihodku. Antiparallelogramm protivzpórednik. pogodba o le tne m Ausgedehnte (extense) Grosse jena količina. Ausspringender Winkel — izpahnjeni kot. antiparalelogram, Ausseneck Aussenwinkel vnanji ogel. vnanji kot. Ausserrechter Winkel Ausserschiefer Ausserspitzer Ausserstumpfer Axe zunaj pravi kot. Bruchpotenz ulomna vzmnož, ulomna Complexion v >> » zunaj poševni kot. potenca. Concav vbokel. skupina (kompleksija). zunaj ostři kot. Bucbstabenrechnung zunaj topi kot. računjenje s pis- Concentrisch koncentiičen, sosreden. menkami. os. c. Conclusion (Thesis) Congruent sklep. B. Calotte (Kugelmiitze) kapica. Centesimalgrad Bedingung centesimalna stopinja, pogoj stotninska stopinja. Congruenz Conjugirte Axe premér. Constante Grosse skladen. skladnost. druga os i sprezem Bedingungsgleichung Begrenzen (eine Grosse) Behauptungssatz Benennung pogojna enacba. Centrallinie črta središčnica. nepremenljiva količina. omejiti. Centrum sredisče. Construction der Gleichung enačbe. sostava trditev. imenovanje t imé. Charakteristik (Kennziffer) — značajka. Contradictorisch — protisloven. Chorda (Sehne) tetiva. Contraer protiven. Beriihrungsebene dotikalna rovan, rav- Coeffízent — koeficient, zbrojník, prištevnik. Convergente Reihe stična vrsta nina dotikalnica. Beriihrungspunkt Beschaffenheit (Qualitát) košnost. Bestandtheil Bestimmt Bestimmte Gleichung Combination kombinacija, sostavljaj. mična vrsta. i pri dotikališče. kakost ka- Combinationsform klasse lehre sostavba. red sostavbe. Convex Coordinate vbokel. sostavina > del. nauk o kombina- Coordinatenaxe cij ah » določen. sostavoslovje. Coordinaten winkel koordinata, sorednica os sorednic. kot sorednic. Combinatorische Operation — sostavljanje. Cosecans določena enacba. Combiniren kombinovati, sostaviti, so- Cosinus kosekanta. kosinus. Beweis dokaz. stavljati. versus kosinus versus. Beweisgrund dokazalo. Binom binom, dvoclenec. Combiniren im engeren Sinne staviti, porazstavljati. poraz- Cotangens kotangenta. Binominal-Formel binominalni pouček, Combiniren zu bestimmten Summen so- Cubische Grosse treh izmér. kubični izraz, količina binominalna formula. stavljanje do določenih vzneskov. Bogen Bogenmass Brennpunkt lok y oblok. mera za loke. Commensurabel soméren, somerljiv. Cubus Curve kubus, kocka, tretja vzmnož. krivulja. Comparationsmethode — način primerjanja. Cylinder valj, valjar. žarišče, ognjišče vlomek. • • v v Bruch drob » Complement komplement, izpolnek. Cylindrischer Abschnitt Complementarwinkel izpolnujoči kot. Ausschnitt odsek valja, izsek valja. (Dalje prih.) Iz Gorice 17. nov. —p— (PreskuŠnji za dosego sposobnosti za učiteljstvo v ljudskih Šolah) se je pod-vrglo pri tukajšnji komisiji 10 učiteljev in 5 učitelj ic. Med učitelji je 5 Lahov in 5 Slovencev; učenice vse Lahinje. Izmed učiteljev so dobili spričevalo sposobnosti številka 2, (dobro) tri j e ; štev. 3 jih je dobilo pet; štev. 4 (nezadostno) trije, kteri smejo k letu o tem času preskušnjo ponoviti. Izmed učiteljic imate dve številko 2; dve štev. 3; ena je padla (štev. 4), dobila je pa, kakor tudi še ena druga, najlepše spričevalo za ženska delà. — Za dosego sposobnosti za me-ščanske šole sta se bila oglasila en kandidat in ena kandidatinja. Kandidata pa ni bilo k preskušnji; učiteljica jo je z izvrstnim vspehom opravila. Ona je prva in edina v naši (goriski) deželi; šol meščanskih pa še nimamo. — Izpraševalo se je (pismeno in ustmeno) od 8. do 15. dne t. m. Iz Vrhnike 18. nov. (Nektere interpelacije na župana.) Ne vznemirite se gosp. O breza, ako se sopet predrznemo segati v Vaše občinsko opravilno podroČje, Vas, poleg zadnjega vprašanja za štiriindvajsetletni račun, še nadlegovati s tem, če Vas pobaramo, kako razumevate Vi §. 28. št. 3 in 4 obč. zak. od 17. fe-bruarija 1866. leta? Ali Vam ne izroča ravno tako kakor drugim županom št. 3 skrb za pota in mostove, št. 4 pa skrb za prodajo dobrega živeža, na pr. mesa? Kako je vendar potem to, da Vi vsled mnogih prošenj še pri nobeni seji (ali je menda ni!?) niste predlagali poprave trohnelega Sinjagoriškega mosta, ki nevarno brez stranskih ročnih držajev visi čez tri dobre sežnje globoko grapo pri Ljubljanici? Kako je zopet to, da tako dolgo ni nikakega najmanjega sporočila, kam se je obrnilo ovih 3000 goldinarjev, ktere je prejel cestni odbor (?) za Grornjovrhniško cesto, ktero so ubogi tla-čani vendar brezplačno narediti morali? Vsaj radi bi vedeli, ali počivajo ovi tisoči v šolskem zakladu, kterega Že dolgo z lučjo iščemo, ali pa v občinski blagajnici, o kteri še gospod župan nikoli povedali niste, da eksistira. — Povedite nam še, kako je tudi to, da tukajšnji mesar sme delati z mesom in njegovo ceno po svojej volji kakor koli mu je drago? Res toraj ni čuda, ako moramo slabo meso uživati za dobro in pošteno svoje plačilo, potem pa še v skrbi biti, da ne bi bilo osemnogega ali pa bolnega živinčeta, kajti srečnega se sme imenovati tišti, ki bi videl kdaj gospoda „flajšbe-šauerja", kakor postava veleva, njegovo meso ogledo-dovati. Ali ste mu zastran tega dali take predpravice, ker on edini je za Vas povzdignil svojo mastno roko izmed sredine volitvenih mož pred Vašo pošteno hišo, dva dni pred volitvijo deželnih poslancev? — Te, gospod Ob reza, so do prihodojic naše srčne bolečine. Ako jih nam morebiti v prihodnjih „Novicah" morete polajšati s kakim slovenskim razjasnilom, z Vašo roko pisanim, bodite zagotovljeni, da smo Vam porok, da boste sopet izvoljeni za vrhniškega župaoa, Čeravno Vas nekteri nesramno natolcujejo, da ste velik nemškutar. Iz Planine 17. nov. — Kakor povsod občinski zastop in županstvo vsa pozornost domaćih spremlja, tako tudi gledamo rado vedno na delovanje mož , kteri imajo blagor občine v svojih rokah; temveč ker pri novosestavljenem odboru je več „viših" glav na krmilo prišlo in ker pregovor pravi, da nove metlje dobro po-metajo. Zato pričakujemo v kratkem, da se bodo ti možje „napredka" s kakim slavnim činom pokazali in s tem potrdili, da so zares na svojem mestu, po kterem so tako silno hrepeneli. — Al dozdaj nismo še nič po-sebnega o delovanji teh mož zapazili, kakor to, da prav pridno k sejam hodijo, pri kterih se konečno navadno — nič ne sklene. Pripoveduje se, da tudi pri vsi svoji marljivosti še zdaj računov prejšnjega župan -stva pregledali niso, čeravno je dotični odsek že najmanj 7 mesecev iz voljen. — Na čast novemu županu pa moremo poročati, da se prav marljivo z iiovimi opravki 10.000 gold. i deželni zaklad je pa že z drugimi pečá in delà nesebično na to, da bi se vsacemu pravica plačili tako obložen, da se na njegove stroške ne more zgo dila. On čuva nad svojimi soseščani prav tako i to delo izpeljati. Vendar se pa to mora zgoditi, da ne bode Sava popolnoma spodkopala in raztrgala ceste. kakor dober oče nad svojimi otroci. Stari mož še celó veckrat nočno patrolo vodi in pijance in druge ktera peije v vasi pod Smarno goro in St Joštom le- žeče. — Ker se vsako leto veliko denarja izdaja iz dr-ložne organe, kterim ta posel gré, nikakor prav zanesti žavnega zaklada za trebljenje vodnih strug in za utr- po- kričače k pokoju uganja, kar se menda na svoje pod- ne mOre. —- ZJ & i au siuvcuoivcga ui auuvauja muicuiu a iu uiíhu«t«ujví ui^guv 1u v uuutuau v , veseljem pritrditi, da je v dobrem stanu, ker župan sebno Donave, toraj je prošnja za denarno podporo iz dobro slovenski ume ín tudi pravilno pise; samo c. k. državnega zaklada za to silno potrebo tembolj upra- Zarad slovenskega uradovanja moremo z jevanje in uravnavanje bregov in vodotokov rék okrajnemu glavarju to se vé samo v sebi i S ima še zmiraj vičena, ker tudi kranjska dežela plačuje davke (in še , ker menda vidi, prav velike) v državni zaklad, in bi bila cesarska Ogrinec strašno slabo glavo za učenje je- gosp o ska za vodne stavbě že davno morale videti, kako nemsko „zuschrifto" prikima da zikov in se je le čuditi kdaj da se je še nekoliko koliko škodo Sava delà na tem mestu. Voditelj «<1IXyj V 1U. OU 1C v^uuill , au»j VI« ou ju ov» uvauiiav «.uju.tkv/ ui»vv*v «-»«^ui uvíhi ut« uvlu u^uuiiu« » u w i « vi » j nemščine naučil. Novi tajnik se pa še s slovensko pi- c. kr. ministerstva notranjih oprav je po predsedstvu savo ni kaj posebno sprijaznil, akoravno so bili pogoji c. kr. deželne vlade dal deželnemu odboru ukaz ) njegove službe od tega odvisni. Zadnji čas je, da to do- naj skrbi za to, da se vprihodnje deželnemu zboru po- aiii, kar mu o tem manjka, ť<* *, srca in prav poštenega značaja. Naj po vsem tem zdaj samo v slovenskem, temuc tudi v nemškem jeziku, povem, kaj prav za prav je povod pričujočemu dopisu. Deželni odbor je sklenil motiviran protest zoper ta Sicer je pa mož dobrega ročila in predlogi, pa tudi dnevni redi ne podajajo Zadnja odborová seja je vzrok teh vrstic. Na ukaz j ki sega v avtonomijo deželnega zastopa. Drugi dnevnem redu je bila prav zanimiva razprava, ktera pot o tem vec. se je že prej in pozneje po vseh krčmah tako živo razpravljala, da so že člověka ušesa bolela, in ktero Je Za prvomestnika cestnega odbora okolice ljubljanske je namesti g. Pajka izvoljen vitez Ânton občinski zastop nehoté moral v pretres vzeti: namreč Gariboldi, župan v gornji Siški. Dobra volitev! poprava in vzdrževanje mosta, kteri Planino in neraz- > iocljivi del trga Pl., Malni, veže. (Kon. prih.) Ker je c. kr. ministerstvo kmetijstva dovolilo 2500 gold, za nakup pincgavskih žebcev, gré po Iz Postojite 12. nov. (Za pogorelce v Petelinjah, sklepu deželne komisije za konjerejo gosp. J. Seunig Radokovi vasi in na Belskem) se je poslalo c. k. okraj- na Stajarsko, da ondi vzajemno z načelnikom žebčar- nemu glavar3tvu v Postojno od fare: v Zagorju gid. v Ambrusu gold. y ) v Crnem vrhu 4 gold. 16 kr., v ^ LIA* N-/ WIA j Mil. KJ Ut V/ J VA Uf V XX VA X ▼ J V IU X* V/ đUI XX Ml WW* XX X «J* Vf ^VřV stva kupi 3 plemenne žebce. Kam se bodo, ako jih Zavracu 8 gold. 30 kr., v Lescah 4 gold., v Catežu 4 gold., od soseske v Lomah 2 gold. 91 kr., in od ne- gold. imenovanega dobrotnika Iz Kocevja 15. nov. okrajnega šolskega sveta « prečastiti dobi, postavili ti žebci, bode komisija pozneje dolocila. Danes je občni zbor družbe kmetijske, kteri bode med drugimrazsodil važno vprašanje: kteri panj je najbolji za naše čbelorejce. Družba je dobila od Naš podpredsednik c. k. mnozih čbelorejcev hvaljene panj ove na ogled. dekan Novak (V zadnji odborovi seji družbe kmetijske) je Je po jMI UVIVJ Uk U r VVM y KS L v V VIA vi W » V ▼ v» X». ^ w r* vy v v vwv vv 1/ ^ ^ v -y i) O izgledu ljubljanskih rodoljubnih gospodo v in Fr. Scholmayr odboru předložil v krásnem závitku gospá 8prožil blago mise! n a b i r a t i milodare, vi«, m^^vu uč««« «*xj.j*6v/, * se ubogim šolarjem, ki morajo pozimi deleč v šolo ho- živa c. kr. ministerstva za kmetijstvo spisal poljsko da kakor mašne bukve debelo knjigo, v kteri je vsled po- ) kupi obleke, posebno pa obuvála. In blaga misel statistiko kranjske dežele za leto 1871. diti je našla dobrotnikov tem ro- v mestu našem, ki so brž prvi in kopisu nahajamo topograficni popis dežele kranjske • 1 * 1 1 • 1 y • • drugi dan darovali nad 100 gold, v ta namen. Marši- z dodanim popisom osuševanja ljubljanskega močirja, komu, ki misli , da kočevski narod osrečuje, če mu 2) vremenske razmere, razmere posetve in pridelkov poje VYHOLIL <*LU llUUili SS IIU3 UUt5»Ci, VJLUOVS1, IClUSUJCgtt iCltt , UJ gUúUUl J\.aittOLCl IJU TC J pupio ííuíuu, da slovensk mož bolj skrbi za kočevske šolske otroke iz državne podpore kupljene ali s premijami obdarované. >> die Wacht am Rhein" s e je no3 obesel, videvši, letošnjega leta gozdni kataster in popis živine kakor tak, ki misli, da je dobrotnik propagando delà za ^veliko Nemčijo! Kočevarjem, ako Kaj izvrstno razjasnujejo popis pridjane karte ) jako lično izdelane in sicer: obris, po kterih pravilih se je Iz Kauinika. (Čitalnica naša) prihodnjo nedeljo, močvirje okolice ljubljanske na suho devalo to je, 26. dne t. m. predstavlja igro: ,,Poglavje x., x.. uuu« «^i*«,, ^^ 9 * in III. Potem bode ples. Vljudno vabi vse rodoljube let toča bolj ali manj polje pobila II. fična karta, ki kaže, v kterih krajih je preteklih 10 ) grafiČnih odbor. kart Iz Ljubljane. — Kakor je našim ktere kažejo poglavitne kranjske priaelke, y je na včeraj bil napovedan v Pragi shod poslancev .ki kaže bralcem znano, grafična karta gozdnega katastra, po soseskah narisana, lastnost zemlje in lesovje v različnih lego, onih deželnih zborov, ki v Hohenwartovih politič- krajih grafične karte, ktere kažejo kraje, kjer so nih načelih vidijo rešitev Avstrije iz notranjih zmešnjav. iz državne podpore kupljeni biki in ovce ali s premi-Dr. Costa je blage volje prevzel poslanstvo za Kranjsko, jami obđarovani biki in krave. Telegram „Novicam" naznanja iz Prage to-le Shod velikansk; 34 poslancev; med temi ia Moravije Avstrije 5, iz Vorarlberga t iz iz Tirolov !Z iitomip v/, ju » wiaiimclgfli U , í ti x 11 uiu v x , i U KrâQJ" skega 1, iz Stajarskega 2, iz Galicije dr. Smolka. Raz- Vremenske razmere naše dežele razjasnujejo tudi posebne karto. — Odbor, kteri je ogledaval to knjigo, je občudoval lepo delo ia veliki trud, s kterim ga je Schollmayr prave obširne in temeljite; soglasje dozdaj popolno a Presvitli cesar je blagovolil pogoreicem Viž- Vidmar, fajmošter v Podkraji tej seji so bili za ude družbe kmetijske sprejeti sledeči gospodje: Janez Janža, fajmošter v Colu, Jožef po- Mihael A v sec marskim iz lastne blagajnice darovati 400 gold. V 1 U LU fižola malo, koren j e in krom pir sta drobná ostala krompir je tudi gnjil po več krajih; repo so skor po- * j*4 uaujcipuucuu »vuju V8od gosenice požrle, le zelja se je, posebno v okolici kega bistroumnega mladenča v to šolo poslati, to sto ljubljanski, še precej obilo přidělalo; sená in otave rijo do napovedanega dné. Vodstvo. srednja mera; sadja ni skoro nič _________ , le češpelj v y to je 27. doe t. m. Naj tedaj, kdor misli to šolo obiskovati, pride do tega dneva ki nameravajo za potrebo svojo ka^ v šolo m soseske se je nakosilo (jabelk in češinj malo, hrušek skoro nič dolinah, ugodno ležečih, nekoliko več, tako tudi koštanja in fig v vipavski dolini, breskev na Dolenskem ni bilo skor nič), vina na Dolenskem malo in ne veliko vrednega, v Vipavi nekoliko več in boljega memo Dolenskega, kjer že skor 20 let ne pomnijo tako slabe vinske letine. Tudi pridelki na Ijubljanskem mahu (morastu) bili so le pičli. Posebno v nekterih krajih na Dolenskem in na Krasu bati se je tedaj velikih nadlog; po poročilih podružnic novomeške, metli-ške, postojnske in vipavske se je v več krajih lakotě bati. Družba kmetijska je ta poročila poslala c. kr. deželni vladi in jo prosila, naj kakor koli svojo skrb že zdaj obrne na to, da se prizadetim krajem od-vrnejo presilne nadloge. (Zeleznica od Beljaka na Franzensfeste), ktero trgovska zbornica vže leta 1864. ministerstvu Vovićar iz domaćih in ptujib dežei. naši ljubi Avstriji je zdaj vse le od danes do Baron Kellersperg, ki je bil poklican na- ki e že izdelaval jutri. slednik biti grofu Hohenwartu, j-. ^^ i^iar« nov načrt vladni, in o kterem se je že tudi govorilo^ da si kot ministerstva predsednik že nove ministre iz-bira, popustil je hipoma vse in šel na Stajarsko domů. Kdo da je tudi njega tako nenadoma kakor B eus ta odščipnil, se nič ne vé; govori se sicer, da je odstopil zato, ker ni odobril tega, kar Andrassy hoče, namreč to, da se Poljakom posebna pogača peče. Ali je to res ali ne, nihče ne vé, kajti dandanes čas- ) da je 7 naša 3e _ . priporočila, se je přetekli teden odprla. Ravno v tem času je zbornica tudi nasvetovala železnico od Sent-PetranaReko in odtod v Karl o vec-Sisek- Osek proti Zemunu in pa železnico iz Ljubljane v Bel jak Čez Lienz v Franzensfeste in iz Ljubljane v Karlovec. Ker je več teh črt vže odprtih, nekaj v delu in je tudi natančni izdelek črte za železnico iz Ljubljane v Karlovec predložen ministerstvu, ktero potrebo te .r.J . . . y "--j" niki o političnih zadevah toliko otrobov zvežejo res škoda za čas, prebirati jih. — Važna in gotova no-vica je le ta, da po cesarskem patentu od 14. t. m. so na Českem za državni zbor direktne volitve (to je> volitve naravnost, ne po deželnem zboru) zapove-dane: dnevi pa, kdaj da bodo volitve, še niso razpi-saní. ko se je za ímeno- ceste tudi gotovo spozná, je očividno, da je kranjska obrtnijska zbornica pravo zadela, vane ceste potegovala. (Čitalnica nasa) bode prihodnjo nedeljo s prav K an a/Í nn AaI n « tt ai a n i w\ n Ir a n Ain am a L) m Govori se, da državni zbor se skliče brž po božičnih praznikih, ker za prihodnje leto še ni državni proračun dohodkov in stroškov določen, kterega obravnava državni zbor. Ker Cehoslovani ni-kakor ne gredó v ta državni zbor, piše časnik „Po- kakih 14 Nemcev (namesti 54 poslancev) krok" da začela svojo zimsko saisono. Prozbor Tovačovskega „Vlasti"; Zora zanimivo „besedo' gram besedi je : 2) Predsednikov prolog v obliki berila besede Lujize Pesjakove, samospev za tenor od Elze-a, poje gosp. Meden; 4) Nedvedov zbor dobij o decembri ci iz Ceskeg a na pomoč. O Poljacih ni skoro dvombe, da gredó v državni zbor, čeravno so Hohenwartovo politiko odobrili, kajti oni Groholski kterega je grof Hohenwart za ministra naredil, r ni s i 7 Hohenwartom vred stopil iz ministerstva, ampak se ministerstva drží kot smola; je pravi representant one Ali se poljske večine, ki se suce kakor pride ! 79 99 Moj dom* i 9 Sestospev iz Donizetti-ove opere henwartovi bodo tudi drugej razpisale direktne volitve, ali se bodo razpustili deželni zbori, ki so pritrdili poravnavi Ho- Beust se Lucia di Lamermoor", v kterem pojete gospodičine Rosova in Barnasova; 5) véliki zbor Winter jev Jadransko to vse je danes še neznano. 19 morje", neki že pripravlja na pot v London, kjer prevzame kterega na glasoviru spremlja go-spodičina Melanija Hohnova. — Konečno se pred- opravilstvo poročnika avstri j skega 18. dne t. m. je Ne stavlja tudi prvikrat gledališka vesela igra „ varh", ktero je po francoski poslovenil gosp znani 9 bukovec. ZaČetek „besede" ob 7. uri zvečer. tukajšnje in vnanje ude vljudno vabi s pristavkom besede pesmi dobi vsak ud pri vstopu. . Za-Odbor ; da zapustil veliki knez ruski Mihael Dunaj , kamor je s presijajnim spremstvom přišel in kjer se je mudil vec dni, od našega cesarja preprijazno sprejet. Tako sijajni prihod ruskega cesarjeviča je osupnil dunajské nemčur-ske časnike tako, da jim je popolnoma glas zaprl; treba je res bilo, da neizmerni kultus nemškega cesarstva, ki se nekoliko kal- ga obhajajo prusko-dunajski časniki Dramatično društvo) je z nedeljsko igro v de- mira s spominom na rusko carstvo, želnem gledališču „Jurčkove prikazni" dobro vstreglo '____ > obilo zbranemu obČinstvu. Po češki Tyl venjena, z miČnimi pesmami ozalj poslove in z velikim Listiiica vredništva. Gosp. Jak. K.: Dandanes mora pesem že posebno izvrstna biti, da sme na svét, kajti ča si kakor sami jskim aparatom previđena igra je Že sama na sebi pojete — so res razni od nekdanjih. Sicer pa niste brez pesniskega dobra Katrice 9 in 99 bile jveče log 7 Jurčeka' t 9 91 Severina" in duhá. Kar se tiče dopisov, ni njih namen zmirom, da bi zanimâvaU tudi j boljih rokah : gosp. No lij celi svèt; za dotični kraj pa so velike važnosti. Gosp. P. C. i ki se Je> gosp. Schmidt-a in gospodičine Rosove, sicer še nekoliko novinka , posebno odlikovala s kras nim petjem. Tem velikim zvonovom so dobro pritrko-vali gospodičini Podkr a j šeková in Pardubska, ospoda Kaj zel in Šusteršič. Pokvaril ni nihče nič. o glasnem zadovoljstvu, s kterim so bile „Jurčekove M P. v R: Za danes prekasno došlo. v prikazni" sprejete, se more soditi, da tudi drugi pot bode ta igra še dobro napolnila gledališče. 3 fl. 20. : Žitna cena v Ljubljani 18. novembra 1871. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 6 fl. 50. 4 fl. 60. ajde 3 fl. 40. banaske 7 fl. 30. tursice 4 fl. 50. sorsice rži jeèmena 3 fl. 20. prosa 3 fl. 40. ovsa 1 fl. 80. Krompir 2 fl. Odgovorni vrednik: Janez Muniik. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubljani.