101. številka. Ljubljana, vtorek 5. maja. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 mM, la četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotel Evropa". Oprav uištvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Govor slovenskega poslanca dr. Razlaga
za kloatersko konfosijonalno postavo  v seji državnega zbora 25. aprila. *)
(Dalje.)
Sploh se pa izpregovori v specijalni debati — ako pride do nje, o tej točki bolj podrobno. Še eden pomišljaj v tem obziru bi rad ovrgel; ugovarjalo se je namreč, da ta postava z državnimi osnovnimi postavami nij v soglasji kar se tiče vizitacije kloštrov.
Toda jaz opozorujem na to, da se vsi javni zavodi, ako treba, smejo pregledati. Kloštri so javne korporacije, in zato mora biti v njihovem zanimanji, da se, ako se kaj naznani, ali ako javno govorjenje terja, po kompetentnih organih države na prizanesljiv način preiščejo.
Tudi se je navajalo, da država darov ustanovnikov nij obrnila za one namene, za katere so bili odločeni in da hoče zdaj pravico imeti, kakor se naime tukaj v obliki postave predlaga, porabiti je za druge namene.
A jaz opozorujem na to, da so se pri nas v Avstriji ustanove, ako nij bilo več mogoče za taisti namen, pa za kak enak namen porabile, in sicer v vsakem slučaji za cerkven. Še eden važfn ugovor se je tukaj storil, ugovor, ki me je oveselil, ta namreč, da se tukaj nij poskusilo zedinjenje državnega postavodajstva s cerkvijo, in da bi bilo želeti, ko bi se bilo to zedinjenje dovršilo. Jaz temu prav rad pritrjujem, in sem sam pri drugi priložnosti enako misel izrazil. A mi tukaj ne vidimo pozitivnega dejanja od strani cerkvene reprezentacije, nego tri mesece edino le negacijo. Uže od srede januvarja tega leta so predložene „razvpite" konfesijonalne predlage, in več kakor tri mesece nij bilo slišati, da bi se bila cerkvena reprezentacija sešla, da bi se o teh predlagali posvetovala, ali da bi bila stavila predloge, ki bi bili vedli do sporazumi jenja. Uže več kot 200 let je zapovedano, da se imajo diecezauske siuodc imeti vsako leto, metropolitanske pa vsaka tri leta; toda sladka navada absolutist čnega ccrkveuega regimenta je to zapoved le jako jako redkokrat izpolnila. Zdi se mi dakle, da ona sporazumljeuja niti ne želi.
Gospod dr. Oelz je omenil, da bode postava vest mnogih državljanov vznemirila. Na to nemam drugega odgovoriti, nego: podučite ljudstvo, in potem si ne bode, ker bode bolje podučeno, dalo vznemirjati vesti, ker država prav nikomur ne misli krivice delati.
Reklo se je, da se delajo le policijske postave.  A gospoda, dobra policija varuje
*) Po stenograiičneiii zapisuiku.
državljane krivice. Kar pa me je še posebno iznenadilo, je bil izrek poslanca dr. Oelza iz Vorarlberga, češ, da parlamenti nijso kraji, da se določi, kaj je pravo, kaj nepravo, nego da so tovarne za trmoglavost in slučajno m&joritete; z eno besedo: meni se zdi, da on absolutizma prosi. Čud im se jako, ker sem vendar navajen, in se nam vedno pred-baciva, da je slovansko ljudstvo za reakcijo tavajoča četa, da se tukaj od Nemcev absolutizma prosi, in sicer od kmetske strani, kajti, kakor zapisnik kaže, je dr. Oelz poslanec vorarlberških kmetskih občin, in če je tem to prav, jim prav iz srca čestitam. Jaz sem Slovan, in spadam k onim, ki bodo po izreku nekateiih mladih knezov ob svojem času slepa četa reakcijonarjev. A meni se čudno zdi, da dr. Oelzovi komitenti morejo biti zadovoljni z načeli, katera on zastopa, akopram so se še ne prav pred 26 leti desetine in tlake znebili in so tedaj jedva dobro četrt stoletja ljudje v pravem pomenu besede. Jaz bi vendar mislil, da, kakor tudi povestnica uči, v absolutnih državah ne more poedini imeti vse oblasti v roci ter vsega oskrbovati, tudi ako je najplemenitejši človek, da se tedaj oblast poedinega zlorablja. Name kot na Slovana je naredilo to čuden vtis, da poslanec nemških kmetskih občin na konci 19. stoletja absolutizma prosi.
On je tudi rekel, da ljudstvo hoče kloštre, da tišči vanje pa da teh postav ne mara. To pa nij po vseh deželah enako. V mnogih deželah kloštre spoštujejo, jih dejansko podpirajo. A navedel bi lehko več dežel, kjer o tiščanji v kloštre, o zahtevanji takih institucij nij ni duha ni sluha.
Jaz bi si še dovolil visokočestitemu patru Rainerju nekoliko odgovoriti, ki je rekel, da princip svobode zahteva, da se te p«.stave kar prosto odstrane, niti ne razglase, da postava ne pride v kolizijo se svobodo in z državnimi osnovnimi postavami. Toda .svoboda nij razposajenost. Svoboda je etično ukoristenje pravne sfere, in ta pravna sfera, ravno je, ki normira krog naših pravic in naših dolžnosti j, v kolikor ne alteriramo pravne sfere kakega dtugega, ali skupnosti. Mislim dakle, da ti ugovori nijso resno mišljeni, nego le bolj na efekt preračuujeui, kajti menim, da ne bo nihče trdil, da so pri kongregaciji ljudij, ki v sebi več ne čutijo poklica, ki so čutijo nesrečne, da morajo skupaj živeti, more še o svobodi govoiiti, in taki slučaji se nc prigode redkokrat, po znanem stavku: „Omuis communio mater discordiai um." Ako nij več proste volje, i Mati v taki druščini, potem je v človeškem zanimanji, potem je v zanimanji institucije same, v zanimanji i države i cerkve, da poedini nezadovoljni gre ter se posveti kakemu drugemu   koristnemu   človeškemu dejanju.
Po moji misli se s tem redovska disciplina ne omaje, kajti ta se mora dobrovoljno vršiti, kakor tudi cela skupščina le potem more blagostno delovati, ako so oni dobrovoljno složni, ki so se tako visokemu cilju posvetili. (Konec prihodnjič.)
Politični razgled.
\ot run J«' (lože 14»
V Ljubljani 4. maja.
V <l>S<iv min zltotii so 2. maja po kratkem posvetovanji sprejeli postavo, vsled katere bodo civilne pravde hitrejše vršile se nego do zdaj. Sicer je to postava samo provizorična, dokler se vsa juristična reforma ne izvrši, — vendar bode, kadar v praktično Življenje stopi, veliko dobrega storila ljudstvu, ker vsaj ne bodo pravde in razsodbe tako daleč in tako dolgo zavleče-vali in odlagali, kakor se je dozdaj godilo. — Potem je poslanec Steudel poročal o nasvetu, kako bi se na to delalo, da bi se premog cenejši dobil. Pri tej priliki je stavil tudi slovenski poslanec dr. Vošnjak pri-stavni predlog, naj drž. zbor vlado pozove vse storiti, kar bi kopanje premoga v Avstriji pospešiti moglo: naj se lokalne železnice delajo, davek za rudnike zmanjša, naj se izda delavski red ter zmanjša število odprtih pivnic v delavskih distriktib. Ti predlogi so bili odboru v pretres izročeni.
M)elegacije zdaj v odborih študirajo posamezne Številke velikanske svote, katero vojni minister zahteva. Magjar»ka delegacija bi pri točki: hrana za vojske, kruh, oves in sen6 rada pol tretji milijon prihranila t. j. izbrisala. Minister je pa rekel, da bo prej še dva milijona več treba za to izdati. — Ma gjari upajo namreč dobre letine in nižje cene žita in Živeža sploh.
V oger*leem državnem zboru je in-terpeliral Gubodv mi&istra za promet, ali hoče zabraniti železnico Dunaj-Novi tako dolgo, dokler se zveza ogerakih železnic s turškimi na srbski in bosanski m. ji ne zagotovi. — Ko so bile peticije na vrsti, je poslanec Solyraossy podpiral prošnjo, naj se mrtvo cerkveno premoženje vzame in za ustanovljenje ogerske narodne banke porabi.   Tisza in Pechy to odbijata.
Viiu iije rtržuv«?.
tliMskrgn carja misli londonsko mesto imenovati častucga meščana z navadnimi ceremonijami, tedaj na taistem mestu, kakor pred njim Garibaldija, Napol »< na in Košuta!
Ruski car in velika knjeza Konstantin in Aleksis sta prišla na potu v kopel 2. maja v Berlin in sta bila na kolodvoru od cesarja Vilhelma in vseli prinčev sprejeta.
Vf€9HC<»ski minister predsednik poskusi obupano sredstvo: postaviti če namreč zbornico pred alternativo, ali naj ustavno postave votira, ali pa naj se sama sebe razpusti.
Iz S p ti //1[je nam dohajajo dobre novice! Važno pozicijo San Pedro de Abanto in še tri druge, ki so za rešitev Bll-bae velikega pomena, so Karlisti morali izprazniti, in posedli so je namestu njih Serra-novi vojaki.  Taisto se je poprej tudi z go-
rami pri Valmasedi zgodilo. Uže oficijelna „Gaceta" od 28. aprila pripoveduje, da so pretendentovi vojaki „molčali", ko se je začelo s kanoni streljati na-nje. Od početka se je mislilo, da za odločilni moment hranć smodnik. Toda ker so brez velikega upiranja popustili strategično tako važne točke, se vidi, da so republikanski vojaki svoje sovražnike dobro flankirali, ti pa so, da bi ne bili zrineni do morja, na celi liniji trobili k odhodu. — Don Karlos je zdaj se svojim „dvorom" v Durangu, daleč od strelov. Dokler se njega ne vjame, Španija ne bode imela miru. Ko bi ga odgnali v kako cigarno fabriku na filipinske otoke, bi bilo to za Spanj-sko veliko večjega pomena, nego rešitev desetero Bilbaov.
Dopisi.
Ifc I jubljaiio 2. maja [Izv. dop.] (Deželnega odbora modri očetje) so v svoji zadnji seji sklenili ta-lo vrlo duhoviti sklep : „Še v tekačem letu se mora na velikem špitalskem vrtu postaviti baraka za take bolnike, ki so bolni na kužnih in ■■alczl ji vili boleznih". Tako poroča „L. Ztg." štev. 98. od 1. maja poleg „Novic", edini časopis, v katerem naš slovenski dež. odbor svoje sklepe, razpise in obznanila v nemškem jeziku razglaša. Ker tedaj ta sklep dež. odbora beremo v uradnem listu, ga moramo uže verjeti, dasiravno bi se nam sicer na vso moč neverjeten zdel. Kajti komaj je potihnila govorica po mestu, da več ali manje je zadnje kozo v Ljubljani zakrivil dež. odbor, ki je na spodnjih Polja nah za kozave bolnike hišo najel, od koder so se potem koze v mesto zanesle, uže slišimo, da je dež. odbor sklenil začasno bolnico za kužne bolezni p'ostaviti na velikem špitalskem vrtu, ki leži prav ob dunajski cesti, najbolje frekventirani ulici v vsej Ljubljani! Kajti ves promet z obeli kolodvorov in na oba kolodvora gre po dunajski cesti; tukaj se zidajo najlepše in največje hiše; ob dunajski cesti so 4 veliki hoteli in 4 manjše krčme, tako da skoro vsak tujec, ki v Ljubljano pride v tej ulici ostane; od dne do dne se tukaj odpirajo male štacune in tudi veliki trgovci z žitom, vinom in lesom imajo svoje zaloge ob tej cesti, katero Ljubljan-čanje tudi kot sprehajališče radi obiskujejo. Dunajska cesta je uže zdaj najlepša in najbolje obiskovana in obljudena ulica v vsej Ljubljani. A namesto, da bi to ulico, kolikor je mogoče cedili, lepšali in za-njo skrbeli namesto, da bi dež. odbor po časi na to misliti začel, kako bi sedanji A pital i/ mesta kam prestavil (n. pr. v obližje posilne delavnice) ter lepi vrt in prostor okoli sedanjega špitala za drag denar prodal, pa modri očetje dež. odbora ravno narobe na to mislijo, kako bi sedanji Špital razširili ter ga še s posebnim oddelkom za kužne in nalezljive bolezni pomnožili! Bogme, kaj modrejšega, kaj pametnejšega dež. odbora poročevalec v sanitetnih stvareh stari dr. Bleiweiss, od katerega gotovo ta misel izvira, nij mogel uganiti!
Veste kaj, modra gospoda? Jaz vam še nekaj boljšega svetujem. Postavite vašo barako za kužne bolnike kar na vrtu deželne hiše, nasproti novi realki, pol streljaja od „Zvezde". Ondi jo boste kar pred nosom imeli, jo vsak dan ogledovali ter se modrosti svojega sklepa na glas čudili!
Naravno je, da je ta najnovejši sklep dež. odbora mej prebivalci,   stanuj«.rimi ob
dunajski cesti uzročil veliko nejevoljo. Če jim uže sedaj nij prijetno veliki špital pred soboj imeti, koliko manje morejo s tem zadovoljni biti, da bi se zdaj še poseben oddelek za kužne in nalezljive bolezni ob dunajski cesti zidal! Želeti bi bilo, da bi vsi veliki trgovci in hišni posestniki, vložili na pristojnem mestu odločen protest proti temn sklepu dež. odbora. Glasov tako veljavnih mož, kakor so posestniki ob dunajski cesti, bi oblastnije, ki imajo skrbeti za blagost kranjske dežele in ljubljanskega mesta, ne smele prezirati in prepričan sem, da dež. odbor po tem opusti misel ljubljanskega mesta najlepši del  — z  barakami skruniti.
■ k (Gorice 1. maja. [Izv. dop.] Po toplih pomladanskih dnevih se je kar naenkrat vreme skisalo, ali prav za prav delamo mi kisle obraze, ker nij nihče na to mislil, da se bomo morali letos, ko je uže skoro vse ocvelo 1. maja v zimsko obleko zavijati. Na sv. Gori in po drugih vrhih je te dni celo melo. Taka je le na svetu, vse se spreminja. Tudi tukajšnjim klerikalcem se je letos pri dopolnitveni volitvi III. volilne skupščine za mestni zastop vreme spremenilo. Lani z ogromno večino zmagonosni so letos propali in bodo skoro gotovo tudi v obeh drugih skupščinah propali. Lani ošabni in misleči, da bodo zdaj vsled moralnega upliva svoje zmage večno na mestnem krmilu ostali, pobešajo letos žalostno oči, hinavsko zdihu-joči s pobožnim Jobom : „bog je dal, bog je vzel" gospodarstvo! — A to je dobro, da se gospod bog direktno ne utika v naše mestne zadeve in da so se volilci uže do Čistega prepričali, kakošne koristi si morajo obetati od črne, nazadnjaške komande. — Pri volitvi tretje skupščine so zmagali trije odločni naprednjak?, pri jutrajšnji volitvi druzega in pri oni I. razreda bo pa tudi tretja liberalno-konservativna ali prav za prav Pajero-vladna stranka svoje kandidate postavila in verjetno je, da prav ona zmaga, ker obsega posebno II, razred ogromno število uradnikov, vojaških in civilnih penzijo-nistov in sploh c. kr. ljudi j. Nas to malo briga, ali zmagajo odločni napredniaki ali konservativni in Če simpatiznjemo bolje s prvimi, je to zaradi tega, ker obsega druga stranka mnogo takih elementov, kateri so našim narodnim težnjam nasprotni in posebno vse tiste baze ljudi, kateri v Pressi, v Triesterci in drugod javno in skrivaj ru-jejo proti preuravnavi naših šol na narodni podlagi. Naj bolje pa bi želeli, da bi se v našem prijaznem mestu vsi liberalni elementi združili v eno močno stranko, ker le po tem bi bilo mogoče zdaj še precej mogočne klerikalce oslabiti in sčasoma popolnem impo-teutne narediti. To pa se nam zdi tem po-trebnejšo, ker je upliv te stranke na bolje priprosto in posebno na delavsko ljudstvo še velik, pa v mnogih ozirih zelo Škodljiv in splošni napredek jako zavirajo. To nam kaže zraven druzega podkupljivost revnejših mestnih volilcev in druge baže demoralizacija, katero so zadnja leta klerikalci uveli.
A vsega tega bo precej konec, Če bedo vsi liberalni elementi skupaj držali in to bi bilo zdaj prav lehko, ko se je narodni prepir v mestn in deželi uže tako lepo polegel, ko so nekdanji italianissimi popolnem potihnili ter se vdali boljšemu prepričanju, da je sedanji položaj mesta Gorice, kolikor mogoče,  ugoden  in da bi  bilo združenje
z Italijo pogubljivo za materijalne interese cele naše dežele in slednjič, ko je nstavna doba za vselej izbrisala madež snmljivosti in ovaduštva, brez katerega si v poprejšnjih časih noben svoboden Goričan nij mogel misliti onih mož, kateri so imeli pred svojimi imeni zapisani črki C. K. ali so bili sploh o kakoršni si bodi zvezi z vlado.
In gotovo bi se tudi vsi liberalni kmalu sprijaznili in zvezali, ako bi ne bila rival-nostin sebičnost njih kolovodjev temu na pota. A ti so pred vsem krivi, da se brez vse potrebe strankarske homatije še dalje vlačijo v našem mestu in da se vsled tega velika škoda dela javnim interesom, pa tudi socijalno živenje greni domačinom in onim, katerih privabi milo podnebje v zdravstveni kraj hotečo biti Gorico.
Iz ffjrflllcn 1. maja [Izv. dop.] Pri nas so nekateri trcijali nameravali v kratkem napraviti misijonsko pobožnost, ki bi imela 10 dni trajati. Cela stvar je uže bila trdno odločena med jeznviti in ti so se nže pripravljali kako bodo grmeli proti „Zeit-geistu", ki jim je uže toliko zlega doneRel in Še bode ii-la — sežiganje mrtvih itd. Naš gospod škof jo res frdil, da ga v tem njegovem aran/.iranji ne bode nikdo motil, tem menj, ker je celo svečanost namenil pri sv. Lenartu, ki je nekoliko od mesta oddaljen, začeti; med tem pri nas Gradčanih marsikdo kaj zamisli in „Gemeinderath" pa določi. Tako se je tudi zdaj zgodilo. V seji mestno-občinskega sveta od 20. aprila sklenili so naši mestni očetje, da se tako strkavanje sveta od bližnjih in daljših' krajev na eno mesto sedaj ko še zmirom kozć epidemično razsajajo dopuHtiti ne more in se je kmalu biskupski ordinarijat o tej odloki do znanja Stavil. Po dolgem času eto zopet hvalevreden sklep! Jeznviti pa se češejo, ker jim je priložnost, ljudi na svoje mreže vabiti odvzeta. Gradec je znan na široko in daleko po svojih liberalnih načelih in podvzetjih ker se v njem Svabi iz raznih krajev zbirajo, in vsak hoče nekaj ,,liberalnejcga" prinesti; ali zato še vendar tudi klerikalna stranka obstoji, in vidi se, da se propada ne boji, ker se diči sć svojimi mnogobrojnimi društvi, katerih vsako po jedino je močno in ener-žije polno. Spomnim Ramo „jnnggesellen-" in „jungfrauen-verein". Te mladeniče in device je le malo treba poznati, in dovolj nam je prepričanja, da za svoje nazore in svoje pravo hrabro se potezajo. Odkar je v občinski svetovalnici se pretresovalo vprašanje o sežiganji mrtvih, jim je to najljubši thema za razgovor, in pogostoma slišimo fi Jarke: „verbrena loss ma uns vvol net",
Dokler te naše lilarke in consortes proti sežiganju mrtvili, kakor tudi proti delanju vina protestujejo, se pa velikoposestniki ta čas največ skrbijo, koga bodo mestu zahva-livŠega se grofa Gleispacha za poslanca volili. Se ve da bi ustavoverci radi svojemu kandidatu zmago pridobili, in klerikalci pa svojemu. Kolikor denes slišimo namenijo prvi mlajšemu Gleispachu mandat naložiti, zadnji pa se še neki nijso složili, nekateri bi radi Lichtensteina, ostali pa Ilerbcrsteina v zbor poslali. Vsakako pa je, če se klerikalci tudi sporazumejo, zmaga ustavovercem bolj zagotovljena.
Pri nas se za polepšanje mesta skoro vsak dan kaj zgodi. Prek glacija je celo novo predmestje zasnovano, in hiše se gra-
dijo kaj nagloma. Najlepše poslopje pa bode novo vseučilišče, ki se uže, kakor tudi fizikalni in kemični inštitut, zida. Pred vseučiliščem bode veliki trg, ki bode po svojem položji najlepši. Pa tudi notri v mestu se lepša, kar le mogoče. Stare hiše se podirajo in nove vzidavajo, ulice širijo in prodol-žavajo. Nas veseli da se obličje mesta modernizira, samo to nas jezi, da je deželni zbor iz deželnega fonda dovolil 20.000 gld. za cesto, ki je le Gradcu na korist, a deželi nimalo, ki pa cest dovolj potrebuje, zlasti na Slovenskem.
Iz »milili1. maja. | Izv. dop.] Med vsemi pod gospodstvom magjarskega naroda živočimi drugimi narodi so bili dosedaj edini Nemci — in teh je poldrugi milijon — iskreni prijatelji Magjarov. V svojej kulturi in zavednosti , da za njimi stoji 40 milijonov [Nemcev v rajhu , mislili so, da magjarizem njihovej narodnosti celo nič nahuditi ne more. Pa — prevarili so se! Magjarizem je, kakor v druge, tudi v njihovo narodnost svoj strupeni zob zagrizel. Po osnovi novega teritorijalnega razdeljenja namreč razkosa se saksonska skupina (univerza) v Erdelji v več kosov. Saksonski zastopniki na našem državnem zboru so protestirali proti temu, Deakova stranka oglušila se je pako za njihove pravične prošnje in terjatve. Nasledek tega je bil izstop saksonskih zastopnikov iz Deakovega kluba. To je eno. Drugo je pa sledeče. Pri razpravi §. 2. zakonske osnove o notarijatstm, predložili so saksonski zastopniki, da se uzakoni, da ima notar razen magjarskega jez;ka tudi nemški jezik znati. Ta svoj predlog zastopali in branili so tako odločno, da je bil bolj resoluciji nego navadnemu predlogu podoben. Edino njihovej odločnosti se imajo drugi ogerski narodi zahvaliti , da je drž. zbor zakonsko osnovo zadevnemu odboru s tem nalogom povrnil, naj 2. §. tako spremeni, da ima notar razen magjarskega jezika tudi drugi jezik svojega okraja znati, in da sme v tem jeziku tudi pisma delati. — Ravnokar je izšla tudi brošura ,,das envllrgen der deutschen nationalitiit in Ungarn" od Lohera. Sploh se more od nekoliko časa sem nenavadno živahno gibanje naših Nemcev opazovati. Nij dvojbe, da se to gibanje iz Dunaja, morebiti celo neposredno iz Berolina podpira. Map j ari bo na Nemcih edinega prijatelja, ki so ga dosedaj imeli, izgubili. Število njihovih neprijateljev pomnožilo se je za enega, in sicer za enega precej jakega. Kedaj se bodo vendar Mag-jari spametovali.
Iz Andrassvjeve „rudeče knjige" skor vsi naši časopisi norce brijejo. Vladni naši listi Andrassvjev opus s tem branijo , in javno mnenje in delegacije s tem tolažijo, da bo Andrassv ustno več povedal, nego pismeno v rudečej knjigi stoji. No, bodemo čuli!
„Zastava", glasilo liberalne srbske stranke, nij prav nič zadovoljna s potovanjem kneza Milana v Carigrad. „V Bosno! v Bosno!" kliče „Zastava" za odhajajočim knezom. Vladni belgradski „Vidovdan" da razumeti, da bo Milan trdnjavo „Mali Zvornik", katera je srbska, pa ima še zmerom turško posado, v svojem žepu iz Carigrada prinesel. Sicer pa „Vidovdan" jako šlarasto piše, rad bi povedal  zakaj je prav za prav Milan v
Carigrad odšel, pa — ali ne ve tega povedati, ali se pa ne upa.
Zadnje dni smo tndi mi imeli zimo, mraz, led in slano. Vreme je še zmirom izredno studeno. Solnce nema nobene jakosti, da bi spet zrak ogrelo. Koliko je to nenavadno vreme škode naredilo, se denes še ne da preceniti. Strah gladnega leta nas obhaja. Žitna kupčija vedno bolj peša. Dunaj preti celo našo žitno kupčijo k sebi potegniti, kar bi za naš knpčijski trg velika škoda bila. —
Domače stvari.
— (Za drugo saisono porot pri ljubljanskem sodišči), katera se bode začela 26. t. m., prišli so po žrebanji, ki se je vršilo 4. t. m. v javni seji deželne Rodnije v službeni imenik sledeči gospodje in sicer: I. kot glavni porotniki: M i-lavec Andrej iz Cerknice, Tloman Fridrih iz Radovljice, M oh ar Blaž iz Loke, Ah čin Karel iz Ljubljane, baron Alfonz Zois iz Želeč, Jabornek Stanislav iz Tržiča, So-van Ferdinand iz Ljubljane, Zvokelj Janez iz Vipave, Janša Simon iz Korit-na, Jelovšek Marka Ignacij iz Vrhnike, Pirnat Tomaž iz Ljubljane, Železnikar Anton iz Tržiča, G o r i č n i k France in Perdan Janez iz Ljubljane, Kreraenšak Josip iz Laz, H o rman Valentin, Maurer Henrik, Dober let Franc. Dol i nar And., in Ho rak Janez vsi iz Ljubljane. Brns Josip iz doljnega Logatca. Rabi č Matija iz Visokega dola, Milavec Matija iz Cirknice. D r a š 1 e r Franc in S u p a n Valentin iz Ljubljane. Schuller Benjamin iz Krope, Zupan Matevž iz Breznic. G vaje Anton iz Ljubljane, A mb rožič Matevž iz Planine. Zitterer Janez in Reichman Josip iz Ljubljane, Lavrenčič Andrej iz Postojne, Vidmar Andrej iz Begunj, Ponr Ludovik iz Strajine, grof Ludovik BI aga v iz Bo-štanja, Keržič Josip iz Treboj. II. Kot dopolnilni porotniki: Kobilica Jurij. Wenzl Ludovik, Mikeš Matija, Cik Jurij, Rek ar Jakob, Dolcher Janez, Putre Josip, Bo-rovski Janez, Pohl Josip vsi iz Ljubljane.
— (Včerajšnji ljubljanski semenj) je bil srednje vrste. Precej dosti goveje živine je bilo prignane, a malo kupca. Cena goveje živine jo bila primerno jako nizka. Konj je bilo prilično dosti prignanih, a ne mnogo prodanih. Tudi kramarji nijso imeli dobre kupčije, ker kmet nema denarja.
— (Nesreča.) Neka premožna gospodinja iz Kamnika se je včeraj pripeljala na sejm. V Ljubljani pri mesarskem mostu je pozabil hlapec voz zavreti, ali pa nij pazil da svet visi. Voz rine konja naprej, ta se splaši ter dirja proti mostu, kjer se voz ob brune zadene ter razdrobi. Gospodinja ima nogo vso strto in je močno poškodovana. Tudi konj se je obtolkel.
— (Knez Me ter ni ch) se mudi uže nekaj dni na Dnnaji. Govore, da je njegovo tamošnjo bivanje v zvezi z imenovanjem deželnega načelnika kranjskega, to je: on bi strašno rad načelnik bil. —o—
— (Boljših plač) pričakujejo tudi štajerski učitelji ne manj željno nego kranjski. S 1. majem bi bili imeli potegniti povečane plače, a dotična postava izdelana uže lani od deželnega zbora še zdaj nij od cesarja potrjena.
— (Iz Šoštanja) na slov. Šta!erskem se nam piše 1. maja: Po toplih dnevih je 28. aprila začel« mrzla burja pihati, 29. in 30. aprila po noči pak je zmrzovalo, kakor po zimi. Mraz je neizmerno škodo napravil; v vinogradih so vse mladice pozeble, v Kal-čab, Seutilu, pri sv. Andreju, na Paki in Loko v i c ah so vsi vinogradi suhi. Sadno cvetje je vse proč; tudi krompir in fižol je pozebel.
— (Slovensko gledališče) je bilo zadnjo nedeljo ob benefici g. Kocelja natlačeno polno, in je bilo občinstvo s predstavo igre „Nasledki skrivnostne prisege" popolnem zadovoljno. — Prej ta dan v soboto je bilo nemško gledališče — skoraj prazno.
— (Sledeče obligacije kranjske zemljišne odveze) so bile 30. aprila 1874 izsreČkane: S kuponi po 50 gl. štev.: 76, 172. 369. S kuponi po 100 gl. štev.: 21, 170, 306, 386. 395, 404, 550, 588, 601, 627, 784. 832. 852, 964. 1254, 1.374, 1529, 1796, 1839, 1937, 1964, 2050, 2121, 2202, 2206, 2351, 2583, 2588, 2597, 2691, 2718, 2791, 2836. 2839, 2876. 2946, 3070. S kn-poni po 500 gl. štev.: 122, 165, 298, 301, 738, 763. S kuponi po 1000 gl. štev.: 13, 94, 244. 273, 283, 284, 290, 312, 422, 520, 620, 724. 771, 858, 864, 894, 1052, 1108, 1133, 1241, 1342, 1477, 1481, 1530, 1551, 1555, 1616, 1628, 1784. 1*12, 1817, 1877, 1930, 2025, 2054, 2124, 2235, 2269, 2306, 2322, 2336, 2411, 2450, 2472, 2476, 2527, 2547, 2591, 2637, 2673, 2674, 2716, 2719, 2749, 2753, 2816. S kuponi po 5000 gl. št.: 291, 620, 650, 657. Obligacija lit.: A štev.: 246 z 250 gold. Obligacija lit.: A štev.: 1747 z 14100 gold. Obligacija s kuponi št.: 54 z 5000 gld. z deležnim zneskom z 3800 gold. Omenjene obligacije se bodo v izsreč-kanih kapitalnih zneskih v av. velj. po šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjski dež. blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani znesek 1200 gold. obligacije štev.: 54 za 5000 gold. s kuponi nove obligacije izdala. Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkane obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odveze proti 4% nem natančno po dnevih zračnnjenem odbitku na korist zaklada kranjske zemljiške odveze. Razun omenjenega se še to naznanje daje, da se lastniki sledečih uže poprej izsrečkanih obligacij še nijso oplasili za plačilo. S kuponi štev.: 137, 1434, 1524, 1662, 1843, 2576, 2810, 2851, 2869 po 100 gold., s kuponi št.: 276, 316 po 500 gold., s kuponi štev.: 87, 234, 1502, 1590, 2492, 2579, 2722, 2723 po 1000 gold. Ker po nastopu za izplačanje izsrečkanih obligacij odločenega časa pravica na plačevanje obresti odpade, torej se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplačanje kapitalnih zueskov, ter se bodo obresti, ako bi jih priviligirana c. kr. avstrijauska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačan]'u kapitalnega zneska obligacij odtegnile.
PoNlitno.
V dolžnost si štejem dopisniku iz Bučke nekatere reči pojasniti. Res je naš občespo-štovani gospod župnik po želji nekih svojih faranov za odvrnenje bolezni na Studenec procesijo peljal, ali če je bila procesija po c. k. glavarstvu prepovedana ali ne, bode gosp.
Župnik sam odgovor dajal. Tadi je resnično, da je tukajšnji cerkovuik denar po župniji pobiral, in koliko je dobil, to mi uij znano, lamo to ljudje pripovedujejo, da tega posla nij sam opravljal, nego mu je tudi de en pomočnik k nabiri pripomogel.
Tudi nij res, da je ona maša 20 gld. veljala, ker mi je župnik nam v obraz rekel, da on za to procesijo nič ne vzame. Tudi jaz za-se nič nijsem zahteval. To tudi naznanjam, da so se sami H-harjcvi napevi pri tej slovesnosti peli, in da jo bil dopisnik slabo podučen, ko je na našega občespošto-vanega oskrbnika meril, da po njem seje nam Slovencem neprijetni duh. — Nasprotno pokazal je ta vrli, na vsestransko vneti g. oskrbnik, za blagor naroda svoje delovanje, ko je tako jedrnato in natančno izdelal pritožbo za tukajšnje srenje, o cenilni tarifi na cenilno komisijo zarad prevelikih davkov in prvih razredov, za kateri trud ta velikodušni gospod nič nij zahteval, kajti sam sem so prepričal, da ga je to delo veliko truda stalo, katero je več pol obsegalo, za katero delo bi so moralo iz srenjske blagajnice notarju ali kakšuemn doktorju veliko plačati, za kateri trud je gotovo vsa občina imenovanemu oskrbniku hvaležna.
Z bogom!
Kaka, 30. aprila 1874.
Jarnej Virnat, učitelj.
JPoMliauo.
VttiM bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere jh Barry
Vsem trpečim zdravje po izvrstni Revalesciere du Barrv, katera brez porabo leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na slisnici, v dufi-njttku, v mehurji, in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in blje-vanjc tudi ob času nosecosti, scalno silo, otožnost, sušenjo, revniatizcm, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki bo vsem lekom zoperstavljala se:
Spričevalo št. 7U.928.
Waldeg na Štajerskem, 3. aprila 1872.
Hvala Vašej Revalesciere, katero Bem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega poletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svoje posle. Za to meni izkazano -veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
Br. S i g m o.
Spričevalu st. 9:j.2G8. Trapani v Siciliji, 13. aprila 1870. Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, ■ hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar sem so odločil pribežati k Du liarry-cvi neprecenjeni Revalesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času one strašne bolečine ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim.
Atanasio B a r b e r a.
Tečnoj ili kot meso, pri hram Koval esciere pn odraiči  ili in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plelmetih pušicab po pol funta 1 gold. 50 kr., I Umt 2 £old. 50 kr., 2 iuuta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., IS funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— RovaleBcim'.-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in i gold. 50 kr. — Kovalescioro-Chocolatee v prahu In I ploščicah za 12 tus 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 golu. 60 kr., 4b taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta-10 gold., za 2tiH tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: BarryduBarry & Comp. na nuni« ji, V4n!siu.ibmaae št. 8, v Ljubljani Ed. Mahr, v (*ru<iel bratje Oberanzmoyr, v In*, bruku Diechtl & Frank, v Celovel P. Biru-bachor, v Loučl Ludvig MUllor, v Mariboru F. Kolotuik i» M. Moru, v Alerauu j. B Stockhaufien, kakor v VBoh mestih pri dobrih le-kiirjih iu BpecoriJBkih trgovcih; tudi razpošilja du-najbka hiča n«, \ao kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih
Tujci.
1. 2. in 3. m a j a: Jttvro]>a:   Sordino, grofinja iz Trsta.— Kav-šok iz Kamnika. — Stare iz Mengša. — Jung, Za-netti iz Trsta
Pri slonu: Martii iz Stutgarta. — Engel iz Monakovega. — Blau, trgovec iz Veliko Kanile, Jug gospa b hčerjo iz Litije. — Simonetti z družino iz Bologne. — Klein, trgovec, Poljak, trgovec, iz Trsta. — Scliinlltzhuusen c. k. ljetnant iz Kamnika. — Lesnar iz Vel. Kanižo. — Sclnvingor, sod. adjunkt is Loža. — Novak iz Dalmacije. — Frosdorino, trgovce iz Trsta. — Sternhard iz Celovca. — Royer z gospo iz Kranja. — Koiuathars iz Ptujoga. — Capuder, Juvan, učitelj iz Gradca. —Fferlercr, Jurist I Dunaja. — Flachar, podjetnik iz Salzburga. — pleni. Kotschiltz. iz Uudevasi — Baron Tautrer iz Višnjegore. — Breznikar, fabrikant iz Konjic. — Deu, Mali iz Tržiča. — Pillor, Schwarz, Roscnbcrg iz Gradcu. — Vidic iz Novega mesta. — Orel iz Trsta- — llasek, Radler, potnik. lietzer z Dunaja. Meden, posestnik iz Notranjskega. — Regu/za iz Treviso. — Rubinatu Domenico iz Padovo. — Kiuič iz Reke. — gr. 1'ačo iz Ponoviča.
Pri Malici z Jugovce iz Kranja. — Drago-vina Iz Trsta. — Meisl z Dunaja. — Kochstani iz Fiirta na Bavarskem. — Uorz z Dunaja. — Cblbel, telegr. inšpektor iz Trsta.
Dunajska borc.it 4. maja.
(izvirno telogratieuo poročilo.)
Enotni drž. dolg v baukovcih  .   60 gld.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74 „
1860 drž. posojilo.....104 „
Akcijo narodne banke   .   .     5*76 „
Kreditne akcijo    ....      217 „
London     .   .......111 „
Napol..........b „
C. k, cekini.......— „
Srebro.........1G6 -
20
50
25 70 96
kr.
<
4
Peter Grasselli
< vinotržtvo na debelo t
4 v        . V""* r
(11«—2)
Spodnji Šiški poleg Ljubljane, Čadeževa hiša.
priljubljenega, do-
4 4 4 4
ir
Velika zaloga najbolj brega zdravoga
Q«^~ rili n
navadnega in finejšega, posebno Izbornega bizcIJMkeKi* in doieujMk«'KU.
1'Imhiu naj so blagovoljno adresirajo v Ljubljano, kjer se komur drago tudi na tiMlua vprašanja ustreza v IiInI si. 20$, II. unUNtronJe (nasproti rotovža).
h 7
Dr. Janez Steiner
odvotnilc,
ima
svojo pisarnico
od 4. maja 1874 na starem trgu
(118-1)
ii. nt. Bo,
--igr^
Javna zahvala.
12. aprila mi jc l.ogorelo poslopje, katero je bilo zavarovano pri „l*<>*1au«ki družbi'* za 600 gold. — Uže isti <ian je glavni opravnik gosp. Vranjo Dren i k skrilo pregledal. Dva dni potem je bila škoda po gosp. A. Gvajcu cenjena, in 10 dni pozneje sem sprejel G00 gold. za pogorelo poslopje, in gold. 46.40 za deloma vsled nevarnosti in vročine poškodovanih okenj pri hiši, in strehe pri drvarnici in hlevi.
Dolžnega .se čutim tu javno izrekati presrčno hvalo gosp. Vranjo Drcnik-u za iiemudno iu prijazno obravnavanje, in ..l*«'*<an*Ki družbi** za sprejeto popolno odškodnino.
„Poštansko društvo** je bogato in vtrjeno, ter jo zastopano po gospodu, ki pazljivo in redno opravlja posel glavnega zastopa. Zatorej prav toplo priporočam vsem čast. posestnikom, da zavarujejo svoje imcuje pri „Pe&taift»kl družbi**, to je: pri gosp. Franjo Drcuiku, glavnem upravniku v Ljubljani, v Medjatovej hiši na dunajski cesti št. 73.
Loka pn Ljubljani, due 2. apnla 1874. (HO) Janez Gams, odškodovanec.     Jožef Tancek, župan.    Martin Peruzzi, priča.
lje in izboljšanje Tina
Stroški za čiščenje znašajo pri vsakem vedru 2 do 3 kr.
Da so postavim deset voder vina sčisti, sc porabi, kakor je močno:
pri prav uiočuoin vinu (n. pr. ljutomerskem, ritersbergerskem itd.)     .   6 lotov
pri močnem vinu (n. pr. pri našom bizoljskom ali metliškem ali ptujskem)   o' , „
pri srednje močnem vinu         .      ........                                                     5'/4 „
l»ri slabem vinu...........5 „
Ako so imajo nova vina čistiti, vzame so lehko pol lota več, pa pri teb tudi čisčenjo trpi 2—3 dni dalje.
Havod raltl.jeiija, «la se sčisti lO veder vina.
Zavre se okoli 1 bokala vodo, ter so v njej, s icm, da su vedro meša s čisto paličico, raztopi žolča; to traja 10—15 minut.
Ta raztopitev so čisto ohladi, potem so prebrne v škaf, ter so ji prilijo 3—4 bokalo vina, ki so ima čistiti, zraven; potem so z metljico to vse dobro premeša, ter so potlej zlije v sod, katerega vino so ima sčistiti.
Z verigastim bičem se zdaj vino dobro pretepe. Čem boljo so jo čistilna tekočina razdelila, toni prej so vino sčisti, in tem čistejše je.
V treh dneh jo vino svitlo, kakor zrcalo; treba jo le prvi ali drugi bokal na stran postaviti, kor sojo blato v pipo vleglo in vino nekoliko skalilo. Po sedemdnevnem ležanji dobi vino popolni ogenj in svitlobo.
Na Kranjskem in spodnjem Štajerskem so večkrat prigodi, da so slaboj ša vina, ki se branijo polog tega v zatuhlili, gorkih polovičarskih kleteh, z beljakom čistijo. To sredstvo škoduje vinu, kakor tudi čistosti, kajti prvič začne razdeljeni beljak v vinu gnjiti ter mu daje zopern okus; drugič pa tako vino dela bisere, ki ob robu steklenice več časa ostanejo ter vino za pijačo notečno delajo. (Jaz tukaj ne govorim o vinu, ki v drugi stopinji kisanja bisere dela iu pa pene, ki so smetani podobne.)
Ako so tako po gnjilobi diseču vino z žolco čisti, vzame so, kakor od začetka omenjeno, '/» lota žolco več ter se pretepe dobro z vcrigaatiin bičem, kakor s tem, da so zdoloj odtoči in pri vehi zopet noter v 1 i j e; v 5—6 dneh se vsede ves beljak na dno soda, pa zgine tudi gnj hi okus vina.   Taka vina pa se morajo, kadar so čista, dčti v rrišen,
XX XX X(
X\ >N\ XC XC XK XI >K JK >\\
stalno ležeč sod. — Dobiva so pri (117-2)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan S e men.
Iv. Alf. llai'tiiiaiiii-ii,
Ljubljana, dunajska cesta, uriiiiinikova hiša.
Lastnina in usk „Narodne tiskarne.u
XX XX XX XX XX XX