EHAJA vsak četrtek uredništvo in uprava: JV°0 Trst, Ulica Valdirivo 36, *efon 60824. Pošt. pred. (ca-»Ua postale) Trst 431. Poštni »kovni račun Trst, 13978341 P°ltnina plačana v gotovini D N K NOVI LIST Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE 11-1700 TRST, ČETRTEK 13. JULIJA 1989 LET. XXXIX. Andreotti da, De Mita ne Bivši glavni tajnik krščanske demokra-in dosedanji predsednik vlade De Mi a se je pred dnevi moral umakniti z glav-nf italijanske politične pozornice. Ugot~-Vll je namreč, da ne more izpolniti na^o-®e> ki mu jo je bil zaupal predsednik re- j like, se pravi, da ne more sestaviti ro- \ vlade. Do takega sklepa je prišel, po-! en* ko sta potekla skoraj dva tedna, cd-' aT je prejel mandat. Državni poglavar ie P° krajšem krogu posvetov s predstavniki P°litičnih strank, zastopanih v parlameT7--• Povabil na Kvirinal zunanjega mini str Jidreottija in mu poveril nalogo, da se-stavi novo vlado. Giulio Andreotti je italijanski politik z jdaljšim izkustvom, saj je bil knr pnt-ministrski predsednik in neštetokrat lTlister, tako da odlično pozna vse vzvod° Vršne oblasti. Lotil se je takoj naloge, ki k u jvan;„ , , * i ; v; čala konferenca o Evropi regij. V več kot vanje problemov, naglasa Veljko Rus, ki, . -r . ■ ■ , , * nanašajo na zamejske Slovence, na pro-J ^setih letih svojega obstoja je postala e-blem slovenske ekonomske in politične e- den naJbolJ Pomembnih mednarodnih fo-^gracije. Razprave v zvezi s stanjem slo-1 za obravnavanje regionalizma in so- Venev~ -i 'delovanja med raznimi regiiami v Evropi. , "-‘‘»Ke mani sme na Koroškem so pokaza- T , J . . . e' da ji državni organi danes s svojimi Let.os 30 na konferenci razpravljali o vlogi mtervencijami več škodijo kot koristijo in regIJ P" razvijanju dialoga med Vzhodom j slavij i. Danski strokovnjak je dejal, da Ju- ^sprotno: Slovencem na Koroškem so ve-im ZahoJdom tv nov^ razmerah, ki nastaja-1 goslavija ne more pričakovati pomoči Za- llk° bolj nevarne organizacije civilne druž-!J+° .!frad^ reformnih prizadevanj v neka-j hodne Evrope, dokler ne bo uredila stanja tenh vzhodnoevropskih državah. Na kon- j na Kosovu. Opozoril je, da bodo v Zahod- ferenci je sodelovalo kakih 80 strokovni a- njihovim izvajanjem, na nekompetitivnost jugoslovanskega gospodarstva, na dampi-ške cene v izvozu in tako dalje. Izražena je bila nujnost posodobljenja neuvrščene politike s krepitvijo usmeritve na Evropo. Najbolj kritična je bila razprava o Kosovu oziroma o položaju Albancev v Jugo- Zasedanje v Bukarešti j V Bukarešti se je 8. t.m. končalo zase-V^e političnega posvetovalnega odbora kov iz 20 evropskih držav in iz Združenih držav Amerike. Sodeloval je tudi dr. Silvo Devetak iz Ljubljane. Ta je govoril o Delovni skupnosti Alpe- sršavskega pakta. Sklepna listina govori Jadran kot povezovalnem členu v sedanjih redvsem o dveh ciljih: o krepitvi politič^in prihodnjih odnosih med Vzhodom in ®§a značaja zavezništva in o demokratič- Zahodom. Pri tem je poudaril, kako ie j1 krepitvi sodelovanja med članicami pak- j nujno, da se članice delovne skupnosti Al-,?■ Varšavska sedmerica izraža tudi poli-, pe-Jadran iz Jugoslavije in Madžarske v j Cn° voljo, naj bi odnosi s članicami At- političnem in gospodarskem pogledu pri-v ntskega zavezništva ne sloneli več na iagodijo standardom regij, ki so znotraj ^nfrontaciji, ampak na konstruktivnem Evropske skupnosti in organizacije EFTA. ; alogii na političnem in vojaškem področ-| To je po njegovem osnovni pogoj za na-’ tako da bi ta dialog privedel do vse- dalj njo krepitev sodelovanja. v^nskega sodelovanja v Evropi. Varnost] Med razpravo je bila izražena splošna Evropi — poudarjajo članice Varšavske-! zaskrbljenost nad usodo Jugoslaviie. Raz-Pakta — mora hoditi vštric s pripravlje- pravljalci so soglašali, da notranji nacio-j°stjo mednarodne skupnosti za skupno nalni spori onemogočajo kakršnekoli uspeš-elovanje. Sicer so v Bukarešti menili, da ne dogovore. Strokovnjak iz Poljske je iz-Mednarodni položaj še vedno zapleten razil začudenje, zakaj poteka demokrati-j.. Ugodne težnje še vedno niso nespremen- zacija v Jugoslaviji tako počasi. Opozorili e- I so na razkorak med ustavnimi načeli in ni Nemčiji vidni gospodarski krogi pripravili turistični bojkot Jugoslavije, če se razmere na Kosovu ne bodo spremenile. Konferenca je v posebni izjavi podprla deklaracijo ljubljanske konference z naslovom »Manjšine za jutrišnjo Evropo«. Še posebej pa je podprla ustanovitev Evropskega centra za preučevanje medetničnih odnosov in regionalizma z glavnim sedežem v Ljubljani. Minister za okolje Ruffolo je vodil sejo, ki so se je udeležili predstavniki sedmih dežel ob Jadranskem morju. Predmet razprave je bilo kočljivo vprašanje čezmernega cvetenja alg v Jadranskem morju, od česar ima veliko škodo turistična dejavnost. Govorili so o ukrepih, ki naj učinkujejo na krajši in daljši rok. Vprašanje je aktualno tudi ob istrski obali, kjer so ponekod že namestili mreže, ki naj zavarujejo glavna kopališča. Poletno delovanje S Z SO Slovenska zamejska skavtska organizacija je tudi za letošnje poletje pripravila za svoje člane pester program v obliki taborov v naravi. Ta trenutek v letu je posebno slovesen in pričakovan, saj ne gre za običajno obliko nekoliko drugačnih počitnic, ampak je to krona, višek letnega delovanja. To je trenutek tesnejšega stika s stvarstvom, utrjevanja telesnega in duševnega zdravja, vzpostavljanja trajnejših in kakovostnejših odnosov med vsemi taborečimi. Za štiri tabore bo poskrbela naša organizacija sama, nekaj članov pa bo sodelovalo še pri nekaterih drugih pobudah. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Predstave na prostem v nedeljo, 16. julija — SLIVNO - pri Terčonovih v ponedeljek, 17. julija — OPČINE - Prosvetni dom v torek, 18. julija — MAČICOLJE - Borov gozdiček v četrtek, 20. julija — BAZOVICA - gostilna Pri lipi v petek, 21. julija — ZABREŽEC - v Hribenci v soboto, 22. julija — REPEN - Pokrajinski muzej v nedeljo, 23. julija — PROSEK - Kulturni dom Začetek predstav ob 21. uri Omogočili denarni zavodi Tržaška kreditna banka Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ V starosti osemdesetih let je v Nabrežini na tiho odšla Cvetka Venier. Pokojnica je bila dobro znana po vsej okolici, saj je že od mladih nog vneto sodelovala pri pevskih zborih, kjer je z lepim sopranom bila eden stebrov vsake pevske skupine. V življenju je mnogo okusila, saj ji je še mlad umrl sin Janko, sin Marjan pa je kmalu po učiteljski maturi odšel v daljno Avstralijo, kjer se je sicer lepo uveljavil in postal odličen poslovnež. Najbolj pa jo je prizadela tragična smrt komaj sedemnajstletnega vnuka, ki se je smrtno ponesrečil z motorjem skoro pred domačim pragom. Od takrat je vidno pešala, čeprav ni imela kake specifične bolezni. Bila je vedno bolj zaprta vase in ko jo je zapustila še prijateljica, ki jo je dnevno obiskovala in bila Poletno delovanje se je tako ravnokar pričelo, in sicer s potovalnim taborom, kateremu bosta sledila še dva tabora izvidnikov in vodnic ter tabor volčičev in veveric. Poglejmo koledar: 9.7. - 19.7.: POTA ’89 — potovalni tabor za najstarejšo vejo s stalnim delom v Logu pod Mangartom. Prijavilo se je kar precejšnje število novincev roverjev in popotnic ter drugih starejših članov, da so bili odgovorni za pripravo tabora prisiljeni razdeliti udeležence v dve skupini. 19.7. - 2.8.: tabor A za vejo izvidnikov in vodnic (1., 3., 4. četa) bo prav tako v Logu pod Mangartom. 17.7. - 31.7.: tabor B prav tako za vejo izvidnikov in vodnic (2., 5. četa) bo pa v Sodražici pri Ribnici na Dolenjskem. 2.8. - 12.8.: tabor volčičev in veveric v Logu pod Mangartom. Poleg tega se skupina 35 slovenskih skavtov iz različnih pokrajin pripravlja na poseben mednarodni tabor ALIJAMBO-I REE, ki bo v Valcellini pri Pordenonu od j 20.7. do 30.7. Tabor sodi v okvir širšega podviga italijanske skavtske organizacije AGESCI, ki predvideva 100 istočasnih poletnih taborov v celi Italiji, za skupno število okrog 30.000 taborečih. Mednarodnega tabora v Barcisu se bodo udeležili tudi gostje iz Slovenije, Avstrije in Nikarague, predviden pa je tudi prihod skupine poljskih skavtov. Se ena pobuda, pri kateri bo sodelovala SZSO, je mednarodni tabor v Bazovici na področju T8. Skupaj s slovenskimi taborniki, raznimi naravovarstvenimi organizacijami in domačimi športnimi ter kulturnimi društvi bodo slovenski skavti ob o-stalem sporedu spremljali tudi mimohod 250 skavtov iz vse Evrope, ki bodo v okviru mednarodnega skavtskega srečanja EU-ROFOLK ’89 potovali prav skozi našo pokrajino. —o— 45 LET UNIJE V okviru praznovanj ob 45-letnici Unije Italijanov iz Istre in z Reke so 8. t.m. predstavili v Rovinju novo revijo Centra za zgodovinske raziskave in deveto knjigo iz zbirke »Zvezki«. pri njej prav do poslednjega vzdiha, ji je preostala le še skrb za skoro vsakodnevno mašo. V zadnjem času je učakala rojstvo male Agate, ni pa ji bilo dano, da bi prisostvovala poroki prve vnukinje, saj je komaj nekaj ur potem, ko ji je še čila in zdrava izročila poročno darilo, na svojem pragu omagala in mirno odšla s tega sveta, ne da bi nikomur delala kake skrbi. Ko je pela skupno z ženskami ob krsti prijateljice, je izrazila bojazen, da njej ne bo nihče pel. Tokrat se je zmotila, saj so ji domačinke ob odprti krsti zapele, kot je že žal izginjajoča navada, ko se doma »vah-ta« prijatelja. Sedaj mirno počiva ob možu in ljubljenem vnuku na domačem pokopališču. n k DEŽELA NAKAZALA DENARNE PRISPEVKE Deželni odbor je te dni porazdelil vr' sto finančnih prispevkov. Tri milijarde so dodelili raznim gozdarskim službam, še posebej za ureditev rečnih strug in hudournikov. Tri milijarde in pol je deželni odbor določil za gledališko dejavnost. Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo prejelo 480 milijonov lir. Eno milijardo in 650 milijonov lir bo prejelo gledališče Verdi iz Trsta, 850 milijonov italijansko deželno stalno gledališče, 520 milijonov pa gledališka ustanova iz Vidma. Od teh bodo 15^ milijonov namenili za razna obnovitvena dela videmskega gledališča. Sest milijard in 600 milijonov lir je deželni odbor določil za izvedbo raznih načrtov, ki so jih pripravili v sklopu razvoj; nega načrta, kot to predvideva Evropski sklad za razvoj dežel. Po teh načrtih na] bi raznim malim in srednjim podjetjem, ki delujejo v tržaški in goriški pokrajini, omogočili tehnološko posodobitev in obnovitev delovnih prostorov. USPEŠEN »SLEHERNIK« NA REPENTABRU Tudi lepo vreme je v soboto, 8. t. na-prispevalo, da je na Repentabru učinkovito potekala premiera Slehernika Huga Ven 1 Hofmannsthala. Naravno prizorišče ob re-| pentabrski cerkvi je poznavalce dela sp0" minjalo na trg pred katedralo v Salzburgu, ki er Slehernika uprizarjajo že desetletja-Poleg tega gre omeniti slikovitost razkošnih oblačil, ki si jih je zamislila Marija Vi-dau. Seveda bi morali še pred tem omeniti ansambel Slovenskega stalnega gle^0) lišča ter režijo Maria Uršiča. Predstavo si je ogledalo lepo število ljudi. Na Repentabru so »Slehernika« ponovili naslednji dan. v torek pa je ansambel Slovenskega stalnega gledališča nastopil v Gorici, kjer }e bil za prizorišče izbran prostor pred cerkvijo svetega Ivana. RAZSTAVA VIN V REPNU Občina Repentabor prireja razstavo vin. Letošnja 27. razstava terana in domačih belih vin se bo začela v soboto, julija, ob 19. uri v Kraški hiši v Repno-Za to priložnost je občinska uprava poskr' bela za kulturni spored, med katerim b° nastopil Logaški oktet. V Vatikanu so potrdili vest, da se je papež Janez Pavel II. zavzel za pomilostitev treh kubanskih častnikov, ki so bit' obsojeni na smrt zaradi trgovanja z mamili, zlatom in dragulji. Med temi je ge' neral Ocha, bivši poveljnik kubanskih sil v Angoli in kubanski narodni heroj. procesu, ki je trajal 16 dni, so častni^1 priznali krivdo, a so izjavili, da je bda njihova dejavnost v skladu z »višjimi državnimi koristmi.« To pomeni, da se je de; nar, zaslužen na tako nečeden in zločins^1 način, stekal v državno blagajno. Za P°' milostitev na smrt obsojenih se je zavz;ela tudi Organizacija Amnesty International-Kubanski državni svet je obsodbo potrdil- UMRLA JE ZAVEDNA SLOVENKA Biseromasniski jubilej Ivana Budina v nedeljo, 9. t. m., je v župnijski cerkvi v lrnu tamkajšnji rojak, upokojeni duhovnik I-Van Budin obhajal redek jubilej — 60-letnico ^ Pašništva. Slavljenec se je rodil v Mirnu, gim-1 jjazijo je obiskoval v Šentvidu nad Ljubljano,) °goslovje pa v Gorici, kjer je bil posvečen le-a !929. Najprej je služboval kot kaplan v Idri-)l’ nato v Hrenovicah, kot župnik na Suhorjah m v Vremah, od leta 1937 do 1947 v Kubedu, 0vražu in Sočergi. Leta 1947 je postal župnik v Butovljah, upravljal pa je še Skopo in Kopri-1 v°' Naslednja njegova življenjska postaja ga jej Unesla v Vipavsko dolino, v Podnanos, kjer je j Prebival od leta 1966 do 1970, nato pa je službo-] Val I prav v soseščini rodnega kraja, v Biljah,; ^er je bil leta 1975 upokojen. Od takrat dalje ^rebiva kot gost lazaristov na Mirenskem Gra-’ kljub visoki starosti z mladostno vnemo po Sv°jih močeh pomaga v tej božjepotni cerkvi, 2el° rad pa v primeru potrebe priskoči na po-tt'°b v sosednjih župnijah, včasih tudi v zamejstvu. Nedeljsko slavje v Mirnu je izzvenelo kot j !a^vala jubilantu Budinu za zvestobo duhovni-; fnu poklicu in za njegovo predanost sloven-“ eihu narodu. Kako so domačini globoko do- j Zlvl j ali ta jubilej, so pokazale že priprave na | nedeljsko slovesnost, saj se je večja skupina ljudi potrudila pri temeljitem čiščenju cerkve in okolice, prav tako pri okrasitvi oltarjev in nasploh cerkvenega prostora. Pri slovesnem bogoslužju so z jubilantom somaševali poleg ostalih duhovnikov tudi nekateri duhovniki — mirenski rojaki, slavnostni govornik pa je bil dr. Bojan Ravbar, župnik iz Kopra, sicer po rodu iz Dutovelj, kjer je Ivan Budin služboval. Domači cerkveni pevski zbor se je za to priložnost na novo naučil slovensko peto mašo v čast sv. Cirilu in Metodu skladatelja Matija Tomca. Po končanem bogoslužju, ki je mogočno izzvenelo s tradicionalno zahvalno pesmijo, so vsi prisotni verniki na cerkvenem dvorišču bili postreženi z domačim kruhom in pijačo. Ob častitljivem biseromašniškem jubileju I-vana Budina so v Mirnu izdali prvo številko župnijskega glasila »Dom in rod« v obliki pravega tiskanega časnika. Njegova prva stran je posvečena uvodnikom, tri notranje strani jubilantu, na predzadnji strani je objavljen zgodovinski o-ris mirenske župnije, na zadnji, šesti strani pa letošnja kronika verskega življenja v tej fari. Želeti je, da ne bi ostalo le pri prvem poskusu in da bi to glasilo še večkrat, četudi občasno, zagledalo luč sveta. Slovesna nova j V stolnici v Gorici je bila v nedeljo, 9. nova maša edinega letošnjega novo-ašnika v goriški nadškofiji. Karla Bolči-Sq Je sprejela velika množica vernikov. Ti Napolnili prostorno cerkev, pred glav-'Ni vhodom pa je stal lep slavolok in no-j.0hiašnik je ob spremstvu očeta in ob špa-, rJu slovenskih narodnih noš vstopil v o-rašeno cerkev. S kora ga je pozdravila , °Vesna in praznična pesem »novomašnik °N Pozdravljen«, ki je po enajstih letih Pet zadonela na Goriškem. Na koru je pel ruženi pevski zbor, ki so ga sestavljali f vci in pevke znanega zbora Lojze Bra-g z iz Gorice in zbora Frančišek Borgija-, eaej iz Steverjana. Zbor je dirigiral Stan-0 Jericijo, ki je ob tej priložnosti tudi u- maša v Gorici glasbil novo mašo. Z orglami je spremljal petje znani slovenski organist Hubert Bergant. Koprski škof Metod Pirih je imel priložnostno homilijo. V njej je spregovoril o pomenu duhovniških poklicev za slovensko Cerkev in izrazil upanje, da bi letošnji novomašnik uspešno deloval med verniki v goriški nadškofiji. Pomembni verski slovesnosti sta bili 9. t.m. tudi v Ogleju in na Vejni. V Marijinem svetišču, ki kraljuje nad Tržaškim zalivom, so slovenski verniki počastili sveta brata Cirila in Metoda. Ob 17.30 se je pričelo slovesno somaševanje za duhovne poklice, med katerim je pel mešani pevski dalje na 8. strani ■ V GORICI JE V TEKU MEDNARODNO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV Z mednarodnim seminarjem na temo »Pedagogika in didaktika gibanja v osnovni glasbeni vzgoji«, ki je namenjen glasbenim pedagogom, učiteljem in dirigentom, se je v ponedeljek, 10. t.m., začela v Gorici letošnja tekmovalna revija pevskih zborov »Seghizzi«. Uradno odprtje te zborovske manifestacije je bilo v sredo, 12. t.m., ko se je tudi začelo tekmovanje tistih pevskih sestojev, ki se poskušajo v polifoniji. Ta sklop je letos razdeljen na dva dela. Zbori nastopajo z obveznim sporedom, lahko pa so predložili komisiji samostojno izbran in naštudiran program skladb. Sledilo bo tekmovanje zborov, ki bodo izvajali priredbe ljudskih in narodnih pesmi. Nagrajevalni koncert polifon-skih zborov bo v petek, pevske zbore, ki bodo zmagali v folklornem delu tekmovanja, pa bodo nagradili v soboto zvečer. Letošnja pevska revija poteka v deželnem avditoriju v Gorici, ker oblasti iz varnostnih razlogov niso dovolile uporabe telovadnice Goriškega telovadnega društva. MONOGRAFSKA RAZSTAVA DEL LOJZETA SPAZZAPANA V Gradišču ob Soči bodo v Spazzapa-novi galeriji, v petek, 14. t.m., odprli monografsko razstavo del tega velikega goričkega umetnika, ki je velik del svojega življenja prebil v Piemontu. Razstavo, ki bo odprta do oktobra, so priredili ob stoletnici rojstva tega slikarja. Uresničili pa so jo ob pomoči goriške pokrajine, deželnih uprav Furlanije Julijske krajine in Piemonta ter Goriške hranilnice. NOVICE PRED POGAJANJI ZARADI ERITREJE? Etiopski zunanji minister je izjavil, kako meni, da bo v kratkem prišlo do prvih stikov, ki naj omogočijo redna pogajanja med etiopsko vlado in vojsko za osvoboditev Eritreje. Podrobnosti še niso znane, vendar je jasno, da gre za pomembno vprašanje, katerega rešitev bi pomenila konec krvave vojne, ki se je začela pred skoraj 30 leti in se nadaljevala tudi po državnem udaru, s katerim je bil odstavljen etiopski cesar Negus Negesti. SMRT NA CESTAH Prejšnjo soboto in nedeljo je na italijanskih cestah umrlo 35 ljudi, 931 pa jih je bilo ranjenih. Prometnih nezgod je bilo skupno 1.144. Prejšnjo soboto se je pripetilo 571 prometnih nesreč, pri katerih je umrlo 18 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 647. Naslednjo nedeljo so zabeležili 573 prometnih nesreč in je izgubilo življenje 17 ljudi, 484 pa jih je bilo ranjenih. Prometna policija je ugotovila 16.783 prekrškov, od teh 685 zaradi nespoštovanja hitrostnih omejitev. Umrl je duhovnik Jože Jurak V torek, 11. t.m., so v Novem mestu Nopah duhovnika Jožeta Juraka, ki je Nirl v petek, 7. julija, v Banja Luki med vratkom z romanja v Medjugorje. Po-et>ni obred je vodil goriški nadškof Bom-j arco, ob njem pa so somaševali številni ^ rakovi sobratje tako iz Gorice kakor tuli KZ-^rs^a *n vea njegovih prijateljev iz Pijanske škofije. v J°že Jurak je bil zadnja leta župnik Sabrjah na Goriškem. Rodil se je leta k 9 v Lendavi v Prekmurju. V duhovni-:a je bil posvečen leta 1944, po vojni pa j Nekaj časa živel na Južnem Tiroiskem, v a 1948 je odšel v Argentino. Deloval je v š«ofiji Buenos Aires najprej kot kaplan ^ Niestu Chivilcoy, nato kot namestnik rav-elja slovenskih dušnih pastirjev v Ar-Ntini. Na Goriško je prišel leta 1963. ^se svoje življenje je bil aktiven na publicističnem polju. V študentovskih letih je sodeloval pri dijaških listih, v Argentini je bil glavni urednik verskega mesečnika Duhovno življenje, od leta 1963, ko se je vrnil v Gorico in deloval najprej v Zavodu svete Družine in nato v Gabrjah, pa je bil tudi sourednik Katoliškega glasa. Sodeloval je dalje pri Goriški Mohorjevi družbi kot pisec člankov za Koledar in lektor nekaterih knjig, ki so izšle pri tej bratovščini. Pregovor pravi: duhovnikova smrt —■ nagla smrt. Nenadna smrt župnika Juraka pa je presenetila vse, ki so ga poznali. Vrste slovenskih duhovnikov se pri nas redčijo. Dve sosednji župniji na Goriškem sta zdaj brez župnika (Sovodnje in Gabrje). Tudi ta je eden hudih problemov, ki po-bliže zadeva slovensko ljudstvo v zamejstvu. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Nova številka »Primorskih srečanj« V teh dneh je izšla 97. številka »Primorskih srečanj«, revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo. Na sto straneh je uredništvo zbralo celo vrsto zanimivih prispevkov. Na uvodnem mestu objavlja revija članek Metke Lovrič z naslovom »Kaj nam daje geštaltska terapija«. Avtorica članka se navezuje na sodobno psihologijo oziroma psihoterapijo, da pojasni nekatere pojave v sodobni družbi, ki botrujejo krizi vrednot, katero opažajo tudi na Slovenskem. Avtorica pri tem opozarja, da so razmere v Jugoslaviji take, da še stopnjujejo krizno stanje. Te posebne razmere se odražajo v odnosu do družbene lastnine, v odnosu do dela in tudi v negotovosti, ki je posledica sedanjih družbenih razmer. V psihološkem jeziku, pravi Metka Lovrič, to pomeni, da se je človek »znašel v stanju notranje napetosti, da se ruši njegovo notranje ravnovesje«. »Geštaltska terapija«, o kateri govori članek, omogoča reševanje tekočih problemov, tako da spodbuja razvoj osebnih zmogljivosti vsakega človeka. Pomemben princip te teraoije je namreč v tem, »da nauči človeka, kako čimbolj sprotno reševati svoje probleme, da ga ne obremenjujejo«. V tem ključu, ugotavlja avtorica, bi bilo potrebno razširiti principe »geštaltske terapije« tudi na slovenske razmere, ko je občuten pojav splošno razočaranje in ko sama ustvarjalnost ni več merilo za položaj v družbi. Tudi članek Bogdana Žorža je precej psihološko zasnovan. V njem skuša opraviti sodobno psihološko interpretacijo Cankarjevega dela »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Gre za zanimivo analizo, ki bo gotovo zanimala predvsem dijake in profesorje slavistike. Primorska srečanja objavljajo nato nekaj člankov o težavah, s katerimi se morata soočati revija za književnost in kulturo »Fontana«, ki izhaja v Kopru, in revija »Primorska srečanja«. Iz obeh zapisov je razvidna velika zavzetost za izdajanje obeh revij in istočasno tudi skrb zaradi težav in problemov, ki se javljajo pri urejanju revij. O stanju slovenskega založništva pa razmišlja Zdenka Lovec v članku »Kultura je podhranjena, stanje v založništvu pa napoveduje katastrofo«. Ista avtorica v članku z naslovom »Stari avtorji v (deloma) novih (preo)blekah« ocenjuje minulo sezono Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Lovčeva ugotavlja, da sta največji uspeh dosegli deli »Striček Vanja« in »Slehernik«, za katerega ugotavlja, da so ga v Sloveniji zadnjič igrali v predvojnih časih. France Vurnik pa o-cenjuje minulo sezono Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Prijetno berljiv je esej Marcela Kroneggerja »Resnica o vinu«. V njem razmišlja o sedanjem stanju vinogradništva na Vipavskem. Vera Vuk-mirovič piše o »Razvojnih zankah PTT prometa«. Zapis na stvaren način seznanja bralca z izredno pomembno vlogo telekomunikacij v sodobni družbi in o sedanjem stanju teh uslug v severnoprimorski regiji. Podobno aktualno vprašanje obravnava tudi Niko Jurca v zanisu »Urbanizem in javnost«. Profesor Aldo Rupel obiav-lja v Primorskih srečanjih razgovor z Milošem Strgarjem, Tržačanom, ki pa od svoje mladosti živi v Ljubljani. Gre za telovadca evropskega slovesa, poleg tega pa je bil tudi športni organizator in mednarodni sodnik v športni gimnastiki. Zanimiv je zapis Nives Marvin o kiparju Marjanu Koniču. Številni fotografski posnetki njegovih del krasijo to številko revije. dalje na 8. strani ■ Junijska številka revije »Celovški zvon« Revija, ki izhaja že sedmo leto in je tokrat dosegla 23. številko, ima na uvodnem mestu razmišljanje Vinka Ošlaka, ki opozarja na čisto posebne etične cilje, ki naj bi se jih oprijel slovenski narod. Navajamo kratek citat: »Nekoristni so nasveti, naj se še bolj naprezamo pri delu, da bi tako vsemu svetu dokazali, kako obvladamo ekonomijo. Tudi če bi nam to uspelo, bi nas zaradi tega nihče ne bi prišel ogledovat. Sami pa bi imeli še več delovnih invalidov, še bolj izropano naravo, še bolj razbite družine in še manj vzgojene otroke. To, s čimer je mogoče osrečiti in osvoboditi sebe ter eventuelno celo fascinirati svet, je restavriranje poštenja in resnicoljubja, ljubeznivosti in časti, spravljivosti in širokosrčnosti. To so kronski biseri, ki jih ni mogoče obdavčiti, prenakazovati ali zasegati. Ob teh dobrinah bo tudi blagostanje oprijemljivega kmalu navrženo, kakor je denimo bilo navrženo hitro napredujočim azijskim narodom, katerih ekonomija se začenja v budističnih templjih in ne v proizvodnih halah«. Zadnja številka Celovškega zvona obsega celo vrsto razmišljajočih in tudi aktualnih sestavkov, ki jih tu lahko le bežno in delno omenimo. Otmar Črnilogar priobčuje sestavek z naslovom: »Ceterum censeo«, v katerem razmišlja o nekaterih ključnih etičnih problemih človeka, in to ob delni naslovitvi na Homerja. Karel Bonutti, ki živi v Združenih državah, pa podrobneje analizira papeževo encikliko: »So-licitudo rei socialis«. O temi: »Krščanski svet ali Evropa« obširno razmišlja mednarodno poznani pisec Hardenberg Novalis. Med aktualnimi temami izstopa zapis Dušana Božiča »Velika zmota Zahoda«, ta zmota pa je po avtorjevem prepričanju miselnost, da je koristno in pametno podpirati centralistične težnje v Jugoslaviji. Celovški zvon objavlja tokrat intervju s pisateljem Alojzem Rebulo. Vprašanja, ki mu jih zastavlja Božo Rustja, so naravnana predvsem v obzorje religioznosti. Alojz Rebula pa hkrati objavlja tudi nadaljevanje svojega dnevnika iz leta 1969. Literatura je v tej številki zastopana s pesmimi Marte Kunaver in z meditativno prozo Igorja Vrabca »Vžgani z ognjem Božjo besede«. Zelo zanimiv je prispevek kanadskega slavista Toma Priestleya, ki je posvečen selskemu narečju na Koroškem. Franc Krištof pa poroča o štirih umetnikih, nekdanjih absolventih celovške slovenske gimnazije. Ti umetniki so: Zorka Weiss, Ernst Arbeitstein, Karel Vouk in Jože Boschitz. Bralec bo poleg tega z zanimanjem prebral še vrsto krajših prispevkov, povečini izrazito aktualnega značaja in včasih ne brez polemike. Na notranji strani zadnje platnice pa je še kratek proglas »Vetrinjskim žrtvam ob lipi sprave v spomin«. L. Detela nagrajen Na Dunaju živeči slovenska in nemško piš° či avtor Lev Detela je dobitnik ene letošnji nagrad, ki jih poseben kuratorij podeljuje *z sklada ustanove Theodorja Karnerja za pospe' Sevanje znanstvene in kulturne dejavnosti. LeV Detela je avstrijsko nagrado Theodorja KorneT ja prejel že drugič. Prvič so mu jo podelili ta 1976. Letos jo je prejel za izvirni, v netnŠ*inl napisani roman »Grand Hotel«, ki ga pisatelj do končuje. Odlomki iz tega daljšega teksta s fan tastičnimi obeležji o propadu starih svetov in nastajanju novega so med drugim že izšli v al strijskih literarnih revijah »Podium« in »L°9 ter na literarni strani dunajskega tednika »B'r sen-Kurier«. Delo »Grand Hotel« bo izšlo tudi v knjižni obliki. Spomin na profesorja Antona Slodnjaka Te dni bi profesor Anton Slodnjak, če bi še živ, praznoval 90. rojstni dan. Rodil se je bil 13. junija 1899. leta v Bodkovcih v Slovenskih g°rl cah, umrl pa je nekaj mesecev več kot 83 pozneje v Ljubljani, kjer je pokopan. O njegovem izjemno pomembnem literarno zgodovinskem in leposlovnem delu je bilo ze veliko zapisanega. Velja za enega najpomeflib nejših prešernoslovcev, tej tematiki je posvet obsežno Prešernovo biografijo in številne raZ prave ter članke, v katerih je podrobneje raz1 skoval pesnikovo življenje, družbeno zgodovin sko podobo časa, v katerem je živel najvetl1 slovenski pesnik. Anton Slodnjak je napisal tudi znamenit0 trilogijo, romane o Prešernu (Neiztrohnjeno ce), o Levstiku (Pogine naj pes), Cankarji (Tujec). V času, ko se v Sloveniji veliko govori o av tonomiji univerze, je prav, da se spomnimo, ko je profesor Slodnjak, ta izjemni strokovnjak in pokončni človek, moral pred 30 leti zapusti*1 ljubljansko univerzo, na kateri je deloval profesor. Ob izidu slovenske literarne zgodovine v nemščini so njegovi nasprotniki uprizori'] pravo hajko nanj, pri kateri so sodelovali tud1 nekateri univerzitetni učitelji. Slo je za nažrt0 vano akcijo, ki je bila skregana z zdravo pamet jo, porojena iz ideološke slepote in človekov6 poniglavotsi. Očitali so mu skrajen subjekti^ zem, napačne presoje in še nekaj podobnih Sre, gov, ki so takrat, pred tremi desetletji, velja'1 za neodpustljive. Profesorja Slodnjaka so nas> no upokojili. Se nekaj let je predaval na un1 verzi v Frankfurtu, vse do smrti pa je znanstv® no deloval, o čemer pričajo članki in razprave’ ki jih je pisal do konca življenja. Spomin na profesorja Antona Slodnjaka J® zato tudi opomin današnjim generacijam, da n® smejo nikoli kapitulirati pred oblastniki, če 1° ti terjajo od njih, naj se vprežejo v vez ide° logije. Žarko Petan Deželna ustanova za pospeševanje tu-rizma v Furlaniji Julijski krajini je poVe' rila nalogo izvedencem Inštituta za hig*e’ no na univerzi v Grazu, da nadzoruje.]0 stanje morja ob obali v deželi. Ukrep ]e v zvezi s pojavom čezmernega cvetenj9 alg. Izvedenci z graške univerze so že 113 delu, ki ga bodo opravljali tri mesece. Razstava o francoski revoluciji Dvestoletnica francoske revolucije je Prožnost, da se v številnih mestih spom-p’J° tega prelomnega dogodka v zgodovini Vrope. Tudi v Ljubljani so poskrbeli za razstavo, ki prikazuje odseve francoske re-v°lucije na Slovenskem v prvem desetletju po njej. Razstava nosi naslov »Liberte, e8alite — prostost, enakost« in jo je pripravil Mestni muzej Ljubljana v Kulturno informacijskem centru Križanke v jubljani. Kdor se mudi v Ljubljani in ima nekaj prostega časa, naj izkoristi priložnost. da si ogleda celo vrsto zanimivih eksponatov, ki pričajo, da je francoska revo-Vcija imela močan odmev tudi na Slovenskem. USTRELILI SO ŠKOFA . Pred stolnico v Mogadisciu v Somaliji j® neznanec v nedeljo, 9. t.m., ustrelil tam-ajšnjega škofa. To je bil frančiškan msgr. aivatore Pietro Colombo, ki se je rodil le-a 1922 v kraju Čarate Brianza. Msgr. Co-Olnbo je odšel v misijone leta 1946, v ško-Pa je bil posvečen pred 13 leti. Doslej nihče še ni prevzel odgovornosti za u-1 °r- Vatikanski dnevnik Osservatore ro-j ano je v članku, v katerem je poročal oj moru, zapisal, da je to že 19. primer v j adnjem letu mučeniške smrti posvečene; °sebe. O koledarju kulturnih prireditev Alpe-Jadran iil; ^ devinsko-nabrežinski občini je vzbu- a začudenje vest, da je pristojna tehnič-?v deželna komisija zavrnila načrt o obrt-slski coni, ki je bil sestavljen v sporazumu f . Pristojnimi deželnimi uradi. Komisiji, ki r zavrnila načrt, predseduje deželni od-j Ornik Carbone. Proti takšnemu ravnanju ^a ostro protestirala nabrežinski župan g^zigar in devinsko-nabrežinska sekcija 0venske skupnosti. Poletni meseci, ko so ljudje na dopustu, so primerni tudi za obisk razstav in drugih kulturnih prireditev. Delovna skupnost Alpe-Jadran se je že pred meseci odločila, da bo od letošnjega poletja dalje objavljala koledar kulturnih prireditev delovne skupnosti dežel, regij, republik in županij tega vzhodnoalpskega območja. V ta namen so na Inštitutu za prevajalce graške univerze ustanovili poseben urad, kateremu članice delovne skupnosti posredujejo seznam pomembnejših koncertov, opernih predstav, operetnih večerov, baletov, gledaliških predstav, likovnih razstav in drugih podobnih prireditev, ki lahko zanimajo širšo javnost. V tem uradu študentje Inštituta prevedejo izbor prireditev, ki jim ga predloži posebna komisija, nato pa te informacije v vseh jezikih delovne skupnosti natisnejo in razpošljejo sredstvom javnega obveščanja ter vsem tistim turističnim in kulturnim ustanovam, ki lahko seznanijo javnost s kulturnimi dogodki na področju skupnosti Alpe-Jadran. Koledar, ki ga imamo v rokah, nas seznanja s pomembnejšimi kulturnimi dogodki v juliju. Razdeljen je po abecednem vrstnem redu dežel, regij, republik in županij, tako da lahko vsakdo poišče in najde tiste informacije, ki ga zanimajo. Kdor je uredil koledar, verjetno ni imel lahkega dela pri usklajevanju prireditev. Težko je namreč opraviti izbor pomembnejših prireditev, ki lahko zanimajo ljubitelje najrazličnejših umetniških smeri. Tako na primer Bavarska vabi le na miinchenski operni festival, ki se je začel 6. julija in bo trajal do konca meseca in še na predstave v Altes Residenztheater. Gradiščanska ponuja obiskovalcem zelo pester spored: gledališke predstave, opereto, niz Hayd-novih koncertov in celo vrsto razstav v številnih muzejih in galerijah. Podoben bogat izbor ponu- ja tudi dežela Furlanija - Julijska krajina. Pri tem upošteva Festival operete v Trstu, gledališke predstave, koncerte na raznih gradovih v deželi, mednarodno pevsko tekmovanje »Seghiz-zi«, ki se bo začelo ta teden v Gorici, in najpomembnejše razstave, ki jih prirejajo razne u-stanove v deželi. Zanimivi so kulturni programi štirih madžarskih županij, ki so včlanjene v delovno skupnost. Zelo bogate sporede pa sta posredovali tudi republiki Hrvaška in Slovenija. Na prvem mestu Slovenija opozarja na koncerte in prireditve na obali. Tako seznanja širšo javnost s kulturnimi pobudami piranskih Glasbenih večerov, portoroškega pevskega festivala in ponudb rogaškega glasbenega poletja. Zelo umestno so torej slovenski kulturni delavci poskrbeli za seznanjenje javnosti s kulturnimi prireditvami v najpomembnejših slovenskih turističnih središčih. Sele nato sledijo informacije o kulturnih dogodkih v Ljubljani in drugih slovenskih mestih. Lombardija predstavlja izključno prireditve v Milanu, dežela Veneto pa posreduje podatke o opernih predstavah v Veroni, o najrazličnejših koncertih v Padovi ter o razstavah in koncertnih prireditvah v Benetkah in Trevisu. Koledar kulturnih prireditev delovne skupnosti Alpe-Jadran je torej koristen pripomoček za tiste, ki poletne počitnice radi izkoristijo tudi za poslušanje koncertov in obisk najrazličnejših razstav, z eno besedo za osebno kulturno obogatitev. Beri - širi - podpiraj »NOVI LIST" Sveti Frančišek Asiški 0 M. Federerju prir. M. K. Od veselja so se zaiskrile oči Inocen-• • In neki višji duhovnik iz San Lorenza . v °dhitel v mesto in ga iskal po vseh zve-2enih ulicah. Zaman! Preiskal je vse go-dv •' Neumnost! Slednjič ga najde na l^orišču bolnišnice in vidi, kako pita ne-i starčka in mu pove pri vsaki žlici kaJ lepega. j, ''Recite papežu,« se je veselo okrenil j^nčišek k prelatu, »da ne utegnem priti. : °ram streči bolnikom. Naš veliki papež sto služabnikov. Tale slepec, Nazaro, '^a Pel ’ ; nima nikogar, ki bi mu postregel lepo vljudno.« Sveti oče je pritrdil z očmi, ko so mu Povedali, in je potrpežljivo čakal. Ko se j-.11 je zdelo, da je že dovolj dobro in spošt-s’v° Postrežen oni slepi kruljavec, je pa Pet poslal po Frančiška. To pot je odšel ^dškof ponj. Spet je iskal in iskal gor in dol. Sled-Šelf -^a d°bil v gneči otročajev. Franči-jim je delil pomaranče, fige in kruh-p ’ ki jih je bil naberačil, in jim je pri-v }!edoval povestice. Otroci so pa grizli z ^imi, belimi zobki in jim je zelo tek- nilo. Frančišek jim je pravil o velikih in mogočnih otrocih iz Svetega pisma, o mogočnem pastirju Davidu in o še mogočnejšem fantu Samsonu, ki je bil zadavil leva kar tako z golo roko. Potem je pravil o bolj nežnem in ljubkem in zvitem Danijelu in o sedmerih sinovih Makabejke, ki so imeli svetle lase in so se norčevali iz ognja in noža, kakor bi bile to igrače. Drobni poslušalci so vselej zaploskali z umazanimi ročicami in so zakričali: »Bravo, David! Bravo, Danijel! Bravis-simo, mali Makabejček!« In so zaprosili: »Še eno, samo še eno, bratec Frančišek! Tako je lepo, ko veš vse. Tudi mi bomo taki, zares! No, povej, povej, kako je bilo ...« »Sporočite papežu,« je prekinil Frančišek otroke in se spoštljivo priklonil nadškofu, »da zares ne utegnem priti. Otroke moram učiti. Saj je sveti Oče bolj moder kakor so vsi otroci in vsi starčki. Ne potrebuje učenika! Sam je učenik vseh učenikov. Ce pa že hoče zvedeti kaj prav učenega, saj ima ducat doktorjev iz Pariza in Bologne okrog sebe. — Torej, ljubčki moji ...« Grenkoba je legla Inocencu okrog ustnic, ko so mu to sporočili. Čakal je, dr bo povedal Frančišek vse povestice o mogočnih in svetih otrocih tem paglavcem tam spodaj pri obzidju. Torej ga tako malo ceni ta sveti brat, da mu je več za slepca v bolnišnici in za neotesane pobaline, je trla Inocenca skušnjava. A Inocenc se je ponižal in je menil, da ima Frančišek že prav. Ko se mu je zdelo, da so slišali otroci že vse lepe povesti, je spet poslal ponj in mu je skoraj že pošla sapa in je še komaj u-tripalo srce. Prosil je, da je nujno in naj za božjo voljo Frančišek vendar pride! Papež bo umrl, če ne pride brž — in to je vendar nekaj posebnega, če kliče papež! Zdaj sva odšla ponj dva kardinala v dolgih, škrlatastih haljah. Frančiška pa ni bilo več med otroki. Sprehajal se je po vrtu velikaša Baglioni-ja. Sredi stezic je čepel med trtjem in tolažil pajka, ki mu je bil raztrgal nevede srebrni mostiček, ki je bil visel med grmičjem. Pa so zdaj žalostno frfotali ostanki v vetru. Frančišek je pulil iz svojih raztrganih rokavov prav dolge in tenke nitke in si je prav zelo prizadeval, da bi jih zvezal in z njimi zakrpal mostiček za pajka. »Recite papežu, da moram prav zares popraviti škodo pajku, ki sem mu jo prizadejal. Sveti Oče me ne potrebuje tako Slovenski komunisti za avnojsko Jugoslavijo V Ljubljani je 7. t.m. zasedal Centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Sklenil je, da bo enajsti kongres Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani. Kongres bo potekal v dveh delih. Začel se bo v vseh občinah s sejami občinskih konferenc, nadaljeval pa se bo z delegati in gosti. Na kongresu bo skupno 406 delegatov, na 14. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije pa bo iz Slovenije sodelovalo 139 delegatov. Zadnje zasedanje Centralnega komiteja je bilo posvečeno razpravi o mednacionalnih odnosih v Sloveniji in Jugoslaviji. U- IZSLA je nova številka »PRIMORSKIH SREČANJ« ■ nadaljevanje s 6. strani V nadaljevanju sledijo še prispevki Ceneta Matičiča, Mirka Kosa in Andreja Cervenaka. Na zadnjih straneh pa revija objavlja vrsto literarnih prispevkov in v rubriki »Zapiski« več krajših razmišljanj, ocen in kritik, ki kažejo na življenjskost in smisel za aktualno problematiko uredništva Primorskih srečanj. SLOVESNA NOVA MAŠA V GORICI ■ nadaljevanje s 5. strani zbor od Svetega Antona Novega v Trstu. Sledila je ekumenska pobožnost v kripti. V Ogleju pa je bilo slovesno somaševanje deželnih škofov ob prazniku svetih zavetnikov Mohorja in Fortunata. Somaševanje je vodil tržaški škof Bellomi. Med obredom je pel cerkveni zbor od Svetega Justa. vodno poročilo je prebral dr. Janko Pleterski. Neskladno z avnojsko Jugoslavijo je pojmovanje — je dejal — ki enakopravnost narodov podreja njihovi sebičnosti in odnosom med njimi. Zgodovinska naloga socializma je, da za potrebe svojega razvoja odpravi monopolno oblast z državo zvezane partije. Slovenci se ne moremo kar tako vprašati: Jugoslavija DA ali NE, temveč se moramo predvsem VDrašati, kakšna Jugoslavija. Komunisti v Socialistični republiki Sloveniji ne moremo in nočemo biti tisti, je še deial dr. Pleterski, ki bi neki Jugoslaviji, ki noče več biti to, za kar ie bila od narodov ustanovljena, jamčiti pripadnost Slovenije. C e hočemo biti zreli za Evrono, je za-kliučil dr. Janko Pleterski, se moramo vsi skupaj v Jugoslaviji zelo resno potruditi, da sami uredimo odnose znotraj naše skupne države. Predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan je v svojem zaključnem nastopu ugotovil, kako je razprava pokazala, da reševanja vprašanj usode lastnega in drugih narodov ni moč uveljaviti mimo človeka in njegovega soglasia. Poudarek mora hiti na enakopravnosti ip suverenosti, ob upoštevanju objektivnih razmer, v katerih živijo posamezni narodi in narodnosti. Temeljna listina 89 naj bo podlaga, j je še deial Milan Kučan, za iziavo o tem,' v kakšni Sloveniji in Jugoslaviji želijo živeti Slovenci in Neslovenci. Marko Ban, kapetan košarkarske eki-, pe Jadran, je po 12 letih zapustil matični klub in bo v prihodnji sezoni igral za ekipo Irge Desio. Ta nastopa v A 1 ligi. SOVJETSKE LADJE V ZDA V drugi polovici tega meseca bodo A' merikanci doživeli dokaj nenavaden obisk-V pristanišču Norfolk, kjer je glavno oporišče ameriške vojne mornarice za Atlantski ocean, bodo priplule na vljudnostni o-bisk štiri sovjetske vojne ladje, med nji®1 dve torpedovki, ki sta po potrebi lahko o-premij eni tudi z raketami z jedrskimi naboji. Ladje bodo zasidrane štiri dni in S1 jih bo prebivalstvo lahko tudi ogledalo med obiskom na krovu. Doslej je znan en sa® podoben primer takega sovjetskega obiska v Združenih državah. To se je zgodil o le ta 1975, ko sta dve sovjetski torpedovki pripluli v Boston, kjer pa ameriška vojna mornarica nima oporišča. i Lesene zasteklitve, okna in vrata iz raznovrstnega lesa tovarne HOBLES lahko naročite v trgovini Železnina Terčon v Nabrežini. Poverjeni zastopnik za Trst NIKO PERTOT. Po sporazumu, ki so ga sklenila SD Sloga, ŠD Kontovel in ŠD Sokol, bo v P1"1 hodnji sezoni prišle do koordiniranega dela na področju ženske odbojke na Vzhodne® in Zahodnem Krasu. Društva so si že lZ mejnala nekaj igralk in se dogovorila trenerjih ženskih ekip v prihodnji sezon1-Ti so Drasič, Peterlin in De Walderste®-Prvi bo treniral Kontovel, drugi Slogo 1 tretji Sokol. zelo. Sto naslednikov ima, ki čakajo na njegovo smrt, da bodo kar koj dalje predli nitko v mreži svetega Petra — ali jo zakrpali — kakor bo pač prav. A ti, tako dražestno pisani pajček, imaš pač sto ljudi, ki ti razdirajo mrežo, nimaš pa nikogar, ki bi ti jo spet zakrpal. Pa mora že priti bedaček Frančišek, da ti pomore.« In je dalje pulil tenke nitke iz rokavov, jih vezal in razpredal med listjem. Pajek pa je sedel na nazobčanem lističu in opazoval s svojimi stoterimi hvaležnimi in lesketajočimi se očesci vsak Frančiškov nrst posebej in se je zelo zabaval, ko ie videl, kako neroden je ta njegov čudoviti človeški nomagač. To pot se pa kardinala nista unala iti domov, da bi povedala papežu, kako je Frančišku več za grdi mrčes kakor za svetega in trikrat kronanega papeža. Čakala sta. Zdaj sta potegnila svileno vlečko, ki je hotel polž zlesti nanjo, zdaj spet sta od-podila muho, ki je hotela sesti prav na zlati križec na prsih, ker se je tako sve+il v prisrčnem, rumenem, večernem umhrij-skem soncu. Spet sta prisluhnila, če ne poje navček v cerkvi San Lorenzo in oznanja, da je umrl papež ... Slednjič je Frančišek vendar dokončal svojo prejo. Pajek se je zahvaljeval tako, da ie radostno zaknbacal z nožicami in prav svetlo pogledal s stoterimi očesci. »Pa pojdimo zdaj,« je dejal Frančišek veselo, ko ni zagledal nobenega kruljavca ne otroka ne živalce ali kaj podobnega, da bi pomagal. Inocenc pa je imel kopico blazin nod glavo in je bil obrnjen proti Assisiju. Sonce šeste popoldanske ure je siialo, tisto temnorumeno umbrijsko sonce, na papeževo krono ob vzglavju. Kakor bi posvetilo še eno sonce, je vzplamtelo iz krone in neka čudovita, temnozlata megla je napolnila vso sobano do zadnjega kotička. Papež je prisluhnil pri vsakem koraku, ki je udaril zunaj na cestni tlak. Nenadoma je na široko razprl oči in se nasmehnil. Saj je iz vseh drugih stopinj dobro razločil štorkljanje lesenih cokel brata Nemaniča. 2e je dahnil vzduh gozda in travnikov vanj in ga je objel košček rajskega ozračja, ki ga je prinesel s seboj Frančišek. Kakor bi ga hotel papež pozdraviti, so se mu nalahno zganile nežne, tenke, blede ustnice. Pa je obstal Frančišek kakor vkovan na pragu in si je zastiral oči z rokami, rekoč: »Gospod papež, ne morem noter!« Zaslišali so se vzkliki, vse se je gnetlo, prerivalo. Kaj je spet to? Čemu se kaže in dela? Ali je to ponižnost božjega služabnika, da se vede takole? Zakaj, zakaj pa vendar ne more noter? »Vid mi jemlje vsa ta zemlja, ki je kaj!« je preprosto odvrnil ubožček. Tedaj so prestavili krono. Dvorano s zmračili in Frančišek je mogel vstopiti-Kakor otrok je pokleknil pred pa?ei. na obe koleni. In tako zadovoljno se J smehljal Inocenc, kakor se še ni bil, odk so mu bili prinesli vest o zmagi v Tolosj; Bilo mu je, kakor bi klečal angel-kei® pri njem. Frančišek je govoril: »Presrečni sveti Oče! Zdaj pač pravi®_ Z Bogom, svet! A še šumi svet krog Vas 1 se Vam prilizuje, da nebesa kar ne more jo do Vas!« , In je brž odvzel papežu, ki je bil ve no bolj vesel, svileni plašček z ramen, ® snel zlato verižico in vzel celo široko, te ko, z zlatom pretkano štolo. Vsi so gledali in bili ogorčeni, ugova.r jati se pa le nihče ni upal. Frančišek J vzel svoj rjavi plašč, ki je bil ves zaprase od beraških potov in so ga bili paglav že vsega premečkali in odel z njim PaP,a ža po prsih in ramah. Potem sta se zazr drug v drugega, gledala sta si dolgo čas skozi okna-oči v najglobljo, najskrivnejs. dušo, gledala sta se naj višji gospod in naJ nižji hlapec — in sta se razumela. »Govori vendar z njim!« je želel šl«® kardinal iz Ostie. »Tvoje tolažbe se P1 hoče.« (Dalje) J