Letnik 1918.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. '
Kos VIK. — Izdan in razposlan 11. dne januarja 1918.
Vsebina: St. 15. Zakon o varstvu vojnih beguncev.
15.
Zakon z dno BI. decembra 1917.1.
o varstvu vojnih beguncev.
S pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora zaukazujem tako:
5 I.
Osebe, ki zapusté svoje stalno bivališče, bodisi zaradi oblastvene odredbe, bodisi prostovoljno zaradi pretečih neposrednjih vojnih nevarnosti, ali se ne morejo vrniti vanje (vojni begunci) in ne morejo iz svojega dohodka plačevali svojega potrebnega preživljanja in preživljanja svojih v skupnem gospodarstvu živečih- rodbinskih udov (neimoviti), imajo — ne kraté končnn*eljavne uravnave zaračuna leh vojnih izdatkov - pravico zahtevali državno skrb za begunce.
Zahteva beguncev se konča, ko nehajo pogoji, in sicer, ako se dovoli obči povratek beguncev v njihovo stalno bivališče, šestdeset dni po povratku ali s pretekom roka, določenega za po-watek in pravilno razglašenega, ki mora znašati najmanj trideset dni.
§ 2.
Neimoviti vojni begunci, ki morajo zapustiti svoje stanovališče šele potem, ko se dene ta zakon v moč, in zahtevajo državno skrb za begunce, se morajo z5 sedaj napotiti v kraje namembe, ki jih določi oblastvo.
Izbirajo kraje namembe se je ozirati na narodnost, 'vero in to, oil kod je kdo, ter na želje vojnih beguncev in tudi na to, ali so dolični kraji sposobni za vzprejetn.
Ako begunci, ki so že v dižavni oskrbi, menjajo svoje bivališče, se sme odkloniti državna skrb v novo izbranem bivališču le, ako so dani nujni 'razlogi.
s :b
Večji prevozi neimovitih vojnih beguncev se morejo, da se začasno vzprejmejo in primerno razdelijo, nastaniti v zbiralnih in razdeljevalnih postajali, ki jih vodijo civilna oblaslva, in dobivajo tam sè strani oblaslva brezplačno stanišče in hrano. Toda kakor hitro mogoče, zlasti na prošnjo posameznih beguncev in, kolikor sc dâ, oziraje se na njihove želje, jih je porazdeliti, oziroma pri-deliti občinam, ki pridejo v zmislu § 2 v poštev za kraje namembe.
Vojni begunci Injega državljanstva sc morejo enačiti vojnim beguncem avstrijskega državljanstva po pogojih, ki jih določi minister za notranje stvari.
§ 4,
Obstoječe zbiralne naselbine za vojne begunce je urediti ustrezno zahtevam liigijene in
(Slovcultch.)
IG
nravnosti in omogočujč skupinsko bivanje po rodbinah.
Vojne begunce je razdelili po narodnosti, veri in po tem, od kod so; pri tem se jim v zmislu § 2 varuje pravica, da si vsakčas izberejo bivališče izven zbiralnih naselbin.
V zbiralnih naselbinah je nastavljati za organe, ki neposrednje občujejo z begunci, vštevši dušne pastirje, zdravnike in učitelje, praviloma le take osebe, ki znajo jezik beguncev in poznajo njihove deželne razmere, šege in običaji*.
, Stanovnikom zbiralnih naselbin je dovoliti sodelovanje v upravi po zaupnikih, ki jih volijo begunci, naslanjaje se na uredbe občinske organizacije. Tudi je primerno skrbeti, da se zado-voljé verske in kulturne potrebščine v materinskem jeziku v zbiralnih naselbinah nastanjenih vojnih beguncev, ter za interese posebnega varstva potrebnih oseb (hiralcev, otrok in dr.) in za pripravne prilike dela.
§ .r>-
Že obstoječe oskrbne uredbe za vojne begunce, ki bivajo v zbiralnih naselbinah ali v posameznih občinah, na primer uredbe za kulturne in učne potrebščine, za strežbo bolnikov, za potrebno obleko itd. je ohraniti v moči, kolikor je potrebi primerno, in jih dalje izpopolnjevati.
Skrbeti je tudi za to, da se nudijo vojnim beguncem primerne možnosti dela za primerno plačilo in da se jim izroêé za nastop dela morda potrebne uradne listine.
§ «•
Neimovitim vojnim beguncem gre, kolikor niso v naturalni oskrbi, od 21. dne julija 1917.1. naprej, ako se pa zglasi kdo na novo pozneje nego tri mesce po razglasitvi tega zakona, od dne te zglasitve, priplačilo 2 K v gotovini na osebo in dan. Osebam, ki so zaradi ve<^e starosti ali zaradi hib nesposobne za pridobitek in so ali same ali nimajo opore na nobenem svojcu, živečem z njimi v skupnem gospodarstvu, gre za dobo pridobitne nesposobnosti dvojni gornji znesek.
Postranski dohodek lakih vojnih beguncev ali z njimi v skupnem gospodarstvu živečih rodbinskih udov krati prejemek priplačila v gotovini le tedaj, ako traja dalje časa in presega znesek 2 K na osebo in dan.
Ako presega oznamenjeno izmero, je skrajšati priplačilo v gotovini za polovico te razlike, ustaviti pa ga docela tedaj, ako doseže razlika dvojni znesek lega priplačila.
Razen tega je ustaviti priplačilo v gotovini tedaj, ako se prevzame upravičeni prejemnik v naturalno oskrbo.
Doklade za ranjenost, doklade za hrabrostne svetinje, vojaške preskrbnine gažistov brez činov-nega razreda in oseh moštva ter'njihovih zaostalih, kaki milostni preskrbninski užitki imenovanih oseb, pristojbine rodbin častniških aspirantov in aspirantov vojaških uradnikov, rodbin gažistov brez činovnega razreda ter podčastnikov aktivnega slaleža, prispevki za preživljanje po zakonu z dne 27. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 313) in po prej obstoječih zadevnih predpisih ter državne podpore, ki se dovoljujejo na podstavi cesarskega ukaza z dne 12. junija 1915. I. (drž. zak. št. 161), ne povzročijo niti prikratbe pripla-čil v gotovini, niti ne pridejo v poštev pri naturalni oskrbi.
S 7.
Vlada je pooblaščena povišati priplačilo v gotovini draginjskim razmeram ustrezno.
Prejeta priplačila se ne vračajo, razen po zvijačnosti dobljenih prejemkov.
S «•
Neimovili vojni begunci imajo pravico zahtevali brezplačno prevažanje zase in za svoje premičnine 1er hrano na potovanju do odkazanega jim kraja namembe, oziroma tudi kadar se prevažajo nazaj iz njega.
Na potovanju se mora sè strani oblastva skrbeti It.di za prevoz in krmljenje živine, ki jo imajo morda seboj.
S 9.
Tistim neimovitim osebam, ki so morale svojčas zaradi oblastvene odredbe (evakuacije) zapustiti svoje bivališče in, ker so ostale v tačasnem ali sedanjem vojnem ozemlju, niso postale deležne državne podpore za evakuirance, oziroma begunce, ali so izgubilo državno begunsko podporo, ker se je njihovo bivališče pozneje izločilo iz ozemlja za nastanitev beguncev, je dodatno nakazati — ako znaša doba, v kateri niso uživale podpore, več
nego tri mesce — na primerno utemeljeno prošnjo prispevek k oskrbnim stroškom 1 K na dan do skupnega zneska k večjemu 500 K za osebo.
To dodatno plačilo se mora zahtevati v teku treh mescev po razglasitvi tega zakona.
S 10.
Občine so dolžne sodelovati v izvrševanju tega zakona.
Da se pripravi stanišče in hrana za vojne begunce, morejo politična oblastva v lastnem področju ukrenili odredbe v izmeri, navedeni v §§ 21 in 22 zakona z dni' 26. decembra 1912. 1. (drž. zak. št. 236) o vojnih dajatvah in opravah.
O dolžnostih ali odškodninah, kolikor se ne poravnajo z lepa, in o pritožbah odločajo politična oblastva, na zadnji stopnji ministrstvo za notranje stvari.
Prizivi nimajo odložive moči. Odškodnine obremenjajo državni zaklad — ne kraté končno-veljavne uravnave zaračuna teh vojnih izdatkov.
§ H.
Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve. Hkratu izgubi moč cesarski ukaz z dne 14. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 213).
Za izvrševanje lega zakona so poklicana na prvi stopnji politična. oblastva ali mesta, ki jih določi ministrstvo za notranje stvari; odločbe druge Stopnje so končnoveljavne razen v primerih § 10.
§ 12.
Izvršiti ga je poverjeno Mojemu ministru za notranje stvari.
V Laksenhurgu, 31. dne decembra 1917.1.
Karol s. r.
Seidler s. r.	Toggenburg s. r.
»
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvome in državne tiskarne na Dunaju, 1. okraj, Seilerslälle St. 24. tudi v letu 1918. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, romunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1918 državnega zakonika v vsaki teli osmevih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se la izvod pošilja poštnine prosto — 10 K.
Naročevali je Ireba v založbi c. kr. dvorne in državne liskarne na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24. kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se je plačala letna naročnina zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek: da se more hitro in brez pritožb vroče-vati po e. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške
I.ethik	1849. za .	5 K 04 hi Letnik		
9	1850. „ .	lž .	60 r	v
9	1851. , .	8 ,	12 J	9
9	1852. , .	6 ,	24 ,	9
„	Ih53. „ .	7 ,	56 ,	T
9	1854. „ .	10 „	08 „	9
	1855. „ .	5 ,	64 .	9
n	1856. , .	5 „	88 ,	9
r	1857. , .	6 ,	84 ,	
1*	1858. „ .	5 -	76 ,	9
	1859. , .	4 ,	80 ,	9
v	18611. , .	4 ,	08 .	9
9	1861. „ .	3 ,	60 ,	
9	1882. , .	9 ,	36 ,	9
T	1863. „ .	9 .	36 ,	T
	IM.4. „ .	9 „	36 „	„
_	1865. , .	4 .	80 ,	9
Tl	1866. „ .	5 ,	28 .	9
	Posamezni	letniki v drugih		
nemška izdaja.
se dobivajo:
1867. za .	4 K 80 hlLelnik 1885.			Ali
1868. „ .	4,80 ,		1886.	9
1869. , .	. 7 . 20 .	T»	1887.	9
1870. , .	3 . 36 r	1»	1888.	9
1871. „ .	4 , 80 ,	JI	1889.	JI
1872. „ .	7 , 68 ,	9	1890.	JI
1873. , .	7 , 92 ,	JI	1891.	9
1874. , .	8,5#,	9	1892.	9
1875. , .	4 , 80 ,		1893.	
1876. , .	3 . 60 .		1894.	9
1877. „ .	2 . 10 T	T	1895.	
1878. , .	5 _ 52 .		1896.	9
1879. , .	5 , 52 .	9	1897.	9
1880. „ .	5 „ 28 „	JI	1898.	9
1881. , .	5 .. 28 ..	n	1899.	„
1882. , .	7 . 20 „	9	1900.	9
1883. , .	6 , — ,	JI	1901.	9
1884. „ .		J»	1902.	9
sedmerih jezikiii počenši z 1. 18
4 K 32 hlLelnik		1903.	za	. 10 K 80 h
5 „ 52 .		1904.	p	• 6 , - f
6 , — ,		1905.	9	.	7 „ 20 „
10 „ 08 .	9	1906.		. 14 . 40 ,
7 . 20 i	n	1907.	9	. 15 „ 60 ,
6 , 48 .	9	1908.		. 10 , 80 ,
7 , 20 ,	9	1909.	9	. 10.20 ,
1 ž , — ,	9	1910.	9	. H» , 08 ,
7 , 20 ,	9	191 I.	„	.	8 . 40 ,
7 „ 20 ,	_	1912.	9	. 15 , - ,
8 , 40 „		1913.	9	. It , 40 ,
8 . 10 .	9	1914.	T	. 18 ,
18 . -î* ,		1915.	T	.14, 04 ,
7 , 20 ,		1916.	9	. 15 , 24 ,
1# , —", 8	, 40 , 7 „ 20 , 9	, - .	n	1917.	9	. 18 , 30 ,
se dobivajo po istih				cenah kakor
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, se dovoli 20",I popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 25*/o popusta, in ako se naroči vsaj 95, toda poljubnih eelotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 90",« popusta.
NIL Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje,' ki naročniku sploh niso doéli ali pa so mu dnsli nedostatni, nuj se reklamirajo na.jdaije v štirih tednih poleni, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvomi in državni tiskarni na Dunaju, lil. okraj, Heimweg št. 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izločevali brez izjeme le proti plueilu prodajne eene (• 4 pole = 2 strani po 4 h).
Ker so v nemški Izdaji vsi letniki od 1. 1849. 'naprej In v izdajali ostalih sedmerih jezikov v si letniki od leta 1870. naprej povsem popitinjoiil, se dobiva ne le vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh leh letnikov za prodajno ceno (i/t pole — 2 sivimi po 4 lij iz zaloge e. kr. dvorne in državne tiskarne lia Dunaju, I. okraj. Seilerställe šl. 24; s lem je vsakemu moči dopolniti nedoslalne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.