130. številka
Ljubljana, v sredo 10. junija 1903
XXXVI. leto.
lahaja vsak dan zvečer, izimsi 'nedelje in [praznike, ter velja po poeti prejemali za evetro-ogreke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem qs dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja |za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1.K 90 h. — Za tuje dežele toliko reč, kolikor znaša poštnina. — NaCnaročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrete po 12 h, Co se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ta trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu fit. 12. — Upravnifitva naj se blagovolijo   poBiljati naročnine, reklamacije, oznanili
t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je is Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga fit. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Zaradi jutrišnega praznika izide prihodnji list v petek, 12. junija 1903.
Protestno zborovanje v Trbovljah.
Minolo nedeljo se je vršil tukaj shod, ki po svojem velikanskem obsegu kaže, kako globoko in na vse strani sega sočutje za uboge, od Madjarov nečloveško zatirane Hrvate. Sklicali so ta shod socialni demokrati, a prišlo je vse, večina s trobojnim znakom/
Med prostornim vrtom Lesjakove
irostilne je vihrala crna zastava. Proti 2 uri popoldan se je jelo zbirati obcin-gtvo. Z viharnimi živio-klici je pozdravilo impozantni sprevod hrastu iškiii delavcev, kateri so ob dveh prikorakali
v dvojnih vrstah z orjaško trobojnico na eelu; teh zavednih llrastničanov je biio okoli ^00! Zapeli so pred vrtnim uhodom prav krepko in lepo „ Delavsko pesem", kar je občinstvo zopet pozdravljalo s hrupnimi klici. Med tem se je nabralo toliko ljudi j, da je bil vrt natlačeno poln; vsa  široka cesta pred
vrtom pa na daljavo kakih 200 m tudi polna občinstva. Bilo je zbranih gotovo :.l>00—4000 ljndij. Kot zastopnik vladnega komisarja je bil delegiran župan trboveljski, gosp. F. Ros, kar je polit, oblast z o z i r o m na mir in red jako pametno ukrenila. Ko se je izvolil predsednik (Kogovšeki, namestnik in zapisnikar, dala se je beseda soc. demokratu Čobalu, ki je govoril o nemirih na Hrvaškem in o Avstro-ogrski pogodbi. Ko je imenoval Khuen Hedervarva nastalo je nepopisno vpitje: „Dol ž njim! V zapor ž ujim! Lopov! Slepar i. dr.w Kavno tak vihar je nastal, ko je govornik imenoval Korberja in povedal, da ni pustil jugoslovanskih poslancev pred cesarja o zadevi bana Hedervarva. V nadalj-uem govoru je primerjal govornik postopanje naše ozir. ogrske vlade s postopanjem Anglije v carinskih zadevah, kjer se proletarijatu vselej pove, kake nasledke bodo imele nove carine, pri uas pa se tega ne pove ljudstvu, pri nas se slepari. Nato se je obračal med irlasnim odobravanjem} občinstva zoper
lažujivost nemških listov, ki lažejo, da je bilo na celjskem shodu 1. junija samo 800 ljudij i dr. (Klici: „ Jaz sem bil tam! Bilo jih je f>000 !u) Razburjenost zavlada tudi, ko izgovori ime Goess in omeni njegovo vlado na Primorskem. Viharni, neprestani klici zaničevanja se ponavljajo vselej pri imenu Hedervary. Ko pa govornik imenuje bana Jelačica, slišijo se mnogobrojni živio-klici, kar govorniku ocividno ne ugaja. Veseli ga pa, da so
vse tri slovenske stranke edine, da se odpravi „lopov z banskega stola". Nato kritizira našo splošno slov. politiko in
pravi, da vedno vpijejo nas i poslanci: „Vse za vero, dom, cesarja lu? ko pa pridejo na Dunaj, jim zaprejo vrata in
jim se klečeplaziti ne pustijo. Govornik pravi, da Če bi prošnja pomagala, bili bi Slovenci najsrečnejši narod. Nato citira pesnika Aškerca, čegar ime se navdušeno pozdravlja. Omenja tudi poslanca Spinčiča, ki je Goessa opravičeval (Vpitje: „Sramota !u) Proti koncu povdarja, da socijalni demokrati niso ,,brezdomovinci"7 a da je njih narodnost „izobrazba ljudstva", da hočejo imeti šole, moderne šole, med tem, ko klerikalci zatirajo šole in branijo ljudstvu do izobrazbe. (Viharno odobravanje.)
Nazadnje prišteva tudi trboveljsko družbo izkoriščevalcem ljudstva in pravi, da tira delavce v propad.
Nato se sprejme sledeča resolucija :
L Grozovlada Khuena-lledervarya na Hrvaškem je proti delavstvu brez vsakega človeškega in pravnega čuvstvovanja ter kaže očividno namene, da se na korist madjarskih kapitalistov uničuje in zatira Hrvate.
II. Sedanji vladni sistem je tudi krivično tolmačenje glede s hrvatsko-ogrske pogodbe, ki tira do propada v gospodarskem ozira hrvaško prebivalstvo.
III. Sedanje uredbe proti nemirom od Khuena-Hedervarva so navadna provokacija od krvoželjnikov, ne pa za pomirjenje hrvaškega naroda.
Današnji protestni shod soc. dem. stranke v Trbovljah obsoja z   vso od-
ločnostjo postopanje Khuen - Hedervarva, kateri ne sodi na banski stol, ampak že davno v zapor.
Stranka ima popolno prepričanje, da ne bo prej miru, da se odstrani ban in da se da hrvaškemu narodu enake pravice do vseh zastopov. Obenem izreka shod, solidarno podpirati do zmage in do zadnjega hrvaški narod v sedanji borbi.44
Nato zaključi predsednik shod, ki se je vršil dostojno in mirno, brez najmanjšega nereda ter se lahko s ponosom imenuje veličastna manifestacija za naš bratski narod in javno kaže,
kako globoke so naše simpatije do junaškega, a tako kruto zatiranega hrvatskega prebivalstva.
Koblar sekundus — ali
testament v peči!
u.
Razpravi, ki je bila deloma zelo viharna, predsedoval je deželnosodni svetnik Sohneditz, votanta sta bila deŽelnosodna svetnika Polec in 1 Iau-fen. Tožbo zastopal je dr. Iv. Tavčar, toženo cerkev finančna prokuratura in dr. Brejec, kojega je poslal ljubljanski škof na bojišče. Ta dan je bil dr. Brejeo takorekoč škofov policaj. Ali končno je moral s pretepenimi kostmi odriniti, kar ga pa ni posebno peklo, ker je tepenih kosti že itak navajen. Samo ob sebi se ume, da je ta škofov komardek med celo razpravo glodal ob dr. Tavčarju, ako pa je Časih katero skupil, planil je kot Ajaks v opereti pokoncu ter zahteval, da naj sodišče izreče ukor dr. Tavčarju. Govoril je o imuniteti državno -zborskih poslancev, za katero se skriva dr. Tavčar in o druzih takih neslanostih, ki se navadno prodajajo po katoliških shodih. Samo s tem se ni   bahal,   da  stoji  za  njim dobro,
erno ljudstvo, in po pravici, ker za njim stali so ta dan pohlepni kanoniki ljubljanski in pohlepni škof ljub
janski, ki so s pomočjo dr. Brejca po vsi sili hoteli rešiti neveljaven testament, ki je bil pri vsem tem Neži Kukman ukraden po Ani
Brodnik, kanonika Zamejca kuharici. In da je bil ukraden, ve deli so očetje kanoniki prav dobro, to vedel je predvsem kanonik Tomaž Kajdii, ali vzlic temu so kanonik Kajdiž in drugi kanoniki hlepno posegli po ukradenem sadu! Ko pa se je tako početje imenovalo s pravim imenom, pričel je Kajdiž igrati nedolžnega jančka in zvijal se je, kakor bi se mu godila Bog ve kaka krivica. Tudi v dr. Tavčarja se je zadiral, zategadelj naj pride cela ta zadeva v javnost, da bode ta javnost sodila, se je li res krivica godila — Tomažu Kaj-dižu, ki je samega sebe imenoval te-
stamentaričnim eksekutorjem po Neži Kukman. Kot tak imel j e n a 1 o g,
troje hrani 1nićni h knjižic v mestni ljubljanski hranilnici dvigniti, a z a to ogromno d el o postavil je sam sebi v testament 1200 kron, to je skoraj šesti del cele zapuščine. Kdor zna, pa zna! In tak človek javka, da se mu krivica godi, ako se mu v obraz pove, da je bilo njegovo postopanje   v  zadevi  testamenta Neže
Kukman nespodobno in tudi nepošteno. Da, nepošteno, in to je razprava proti vsakemu dvomu dognala.
Na zaukazbo predsednikovo razloži dr. Tavčar tožbo ter pristavi, da je mogoče, da priče ne bodo do pi-čice vsega potrdile, kar se v tožbi čita. Opozarja pa sodišče, da je bilo informacijo h tožbi jako težavno dobiti. Tožena je šenklavška cerkev, interesiran je ljubljanski škof in velik del ljubljanskih korarjev, priče pa so zgolj bivše ali še sedanje duhovniške kuharice, ki bodo že a priori s kanoniki držale. Pri takih razmerah bil je pravi čudež, da se je sploh kaj informacije dobilo.
Zastopnik državne prokurature vse zanika ter predlaga, da naj se tožba zavrne.
Dr. Brejc, zastopnik zasebnega intervenijenta dr. Jegliča, pove, da je prišel k razpravi predvsem radi tega, da bi rešil 2000 kron, katere je Neža Kukman v Kajdiževem testamentu  volila   škofovim   zavodom v
Šent Vidu. Dalje pa je prišel tudi zategadelj, da sproži nad dr. Tavčarja § 86. civilne pravde, ker je kanonika Kajdiža in vso šenklavško duhovščino v tožbi kruto žalil; dr. Brejo hotel je biti knezoškofijski rabel pri razpravi ter si pridrži pravico, radi Tavčarjevega obglavljenja pozneje staviti primerne predloge. V drugem pa pri« duša visoko sodišče, da naj neveljavni pismeni testament ranjke Klofutarjeve Nežike vBaj kot ustnega za veljavnega izreče.
Sodišče se je nato posvetovalo o
tem, kateri v tožbi navedenih dokazov naj se dopuste. Sklenilo se je, da se dopuste predvsem dokazi, kako se
je testament napravljal, in kaj se je potem, ko je bil enkrat po kanoniku
Kajdižu skovan, ž njim zgodilo. Poklican je bil najprej pred sodišče
priča Tomaž Kajdiž.
Mož se postavno zapriseže, je 68 let star, katoliške vere in neoženjen. Gospod kanonik nastopi kot globoko
užaljeni »biedermann«, je sladak kakor med, in v zadevi, ki je v pravdi, nedolžen kakor prvi spomladanski cvet.
Predsednik: Ali ste poznali pokojno Nežo Kukman in kaj vam je znano o njenem testamentu?
Kajdiž: Rajnko Nežiko sem poznal! Kar pa se tiče njenega testamenta, bodi visokemu sodišču najprej povedano, da sem jaz zmiraj obsojal, oh prav ojstro obsojal duhovnike, ki se vtikajo v testamente. Pa tudi v prihodnje jih bom obsojal!
Predsednik: No, kako pa ste prišli do Nežkinega testamenta?
Kajdiž: Sam ne vem prav dobro, kako. Pri nji nisem bil nikdar, ali nekega dne je prišla v moje stanovanje, čisto nepoklicana, ter se je tam vsedla, čisto nepoklicana! No, pa mi je pravila — pa čisto nepoklicana — da bi rada napravila testament in da ima do mene posebno zaupanje. Govorila je, da v dobre namene, no pa sem na listek zapisal te dobre namene. Seve samo s svinčnikom, potem   pa   sem ji reke),   da   naj pride
Razstava umetnoobrtnih predmetov v »Mestnem domu".
Kakor smo svojim čitateljem že naznanili, je te dni (do 15. t. m j od prta razstava umetno obrtnih predmetov v »Mestnem domu« v Ljubljani. Razstavne objekte je poslal c. kr. avstrijski muzej z Dunaja v ta namen, da seznani naše obrtno in drugo občinstvo z moderno strujo umetnega obrta, bodisi glede tehniške izpeljave, bodisi glede vnanje oblike. Med modernimi izdelki pa se nahaja nekaj starejših predmetov, da obiskovalec lahko primerja razne dobe, njih posebnosti in vrline.
Razstavljeni objekti so mnogoštevilni in obsegajo keramične, kovinske, lesne in tekstilne izdelke. Zraven se nahaja mnogo risb iz obrtnih Šol in dokaj stavbin-&kih načrtov, zvečine angleškega izvira.
Predmeti so izšli iz raznih sve-tovnoznanih delavnic na Dunaju, v
Parizu, Londonu in na Laškem, deloma pa  so  bili  izgotovljeni v raz ličnih strokovnih šolah v Avstriji, v prvi vrsti  na  umetnoobrtni  šoli na Dunaju.
V   lažjo   orijentacijo   hočemo v naslednjih  vrsticah obiskovalca raz stave opozoriti na važnejše predmete in navesti nekatere zanimivejše podatke.
Keramični objekti so najštevilnejše zastopani. Osobito vidimo veliko vaz raznovrstne oblike in vnanjosti. Vse izvirajo iz novejše dobe, pričenši z letom 1870. Ker ima vsaka stvar listek poleg sebe, na katerem je povedana tvrdka, ki je predmet izdelala, bo obiskovalec lahko pouči o izviru. Našel bode, da so v prvi vrsti dela s?etovnoznanth tvrdk, kakor Francozov L. Hedonin, Glement Massier, Utzschneider & Co., Boulenger & Co., nemških tvrdk H. Mutz, angleških Martin in Brothers, Will. Anlt; nadalje nekateri izdelki dunajske umetnoobrtne šole, osobito pa strokovne šole za keramike v Teplicah na Češkem.
Poleg vaz stoje različne druge posode,   vrči, sklede,  skledice, rož-
nice itd., zopet od mnogib pripozna-nih tvrdk, na pr. Minton, Doulton, CaBtellavi v Rimu, Zsolnav v Pečuhu, St. Vallier, \V. Morgan & Co. itd. — Izdelki so iz raznih vrst porcelana, fajanse, majolike, gline, kamenine itd. Vsi se odlikujejo po svojih vna njih prevlakah in dekoracijah. Glazure so časih tako krasne, da jih mora tudi oni občudovati, ki sicer nima smisla za to strujo umetnega obrta. Tu opozarjam osobito na razne kovinsko sijajne glazure, ki reprezen tujejo vrhunec sedanje tehnike. — Ako končno omenimo še raznih ploč za oblaganje sten in tal — takozvani »flizi«, smo s tem predočili glavne predmete tega oddelka.
Kovinski o b j e k t i kažejo najprej nekaj figuralnih proizvodov, med temi celo figuro kosca, figuro sejalca, obe od prof. Kuhne, moško podobo s čapljo — vsi od medene bronovine. Krasne so razne posode s figuralnimi okraski, kakor pepel na žara z žensko figuro od V. Val grena v Parizu, cvetličarica (deklica-cvetka,) srebrni vinski vrč s žensko Gguro kot držalo od Božidar« Pogačnika, vaza s  ženako figuro kot dr-
žalo od E. Finka; krasni relief: Alegorija sreče od P. Breithuta, izdelan v srebru in zlatu na ploči od nefrita; lepa dela v emajlu, kakor sv. Barbara (v grisaille-tehniki,) krst sv. Štefana, triptihon itd. Poleg teh je premnogo predmetov zaprak-tiško porabo iz brona, medenine, železa, bakra, srebra in zlata. Tu imenujemo razne svečnike, tintnike, žar-dinijere, vrče, košarice, skledice — med njimi ena srebrna in z emajliranim pavovim perjem okrašena; bombonijere, krožniki, srebrne žlice, zaponke, brože, nožički .... itd.; vratna kladiva, razni okovi za vrata, omrežje, svetila za električno luč, meden lestenec, bakreno orodje za kurivo, medena kaseta, bakreni krožniki s tiguralnimi in cvetličnimi okraski itd. Izdelki izvirajo zopet iz raznih inozemskih in domačih delavnic. Zastopane so angleške firme Morris, Flkington, Benson & Co., Harwey in Gore, Guild of Handicraft, Montagne Ford jam, Libertv; pariške tvrdke V. Valgren, L Art nouvaau, Cardeilhac, Keller, H. in L. Fontaine, Plumet in Schmersheim, Christofla; nemške delavnice  \Valter Klkan t
Berolinu, Združene delavnice v Mo" nakovem; nadalje razni ateljeji na dunajski umetnoobrtni šoli, državni obrtni šoli v Lvovu in Inomostu, strokovne šole v Gabloncu, Nixdorfu, in Kraljevem Gradcu.
M e b 1 j i so v prvi vrsti zastopani z nekaterimi kopijami starejših del, potem pa z angleškimi modernimi deli, osobito stoli in fotelji. Tudi nekaj avstrijskih izdelkov je vmes. Opozarjamo na kopije gotiške omare iz 15. stoletja po originalu v Mus^e oinquantenaire v Bruselju in gotiške omare z železnimi okovi, tudi iz 15. stoletja; angleškega but teta iz leta 1603 z ženskim reliefom in bogato ornamentiko. Poleg teh razni moderni angleški stoli, zofa, fotelji, priprosto in gladko likam, deloma*tudi z intarzijami na slonilih. Zastopan je slog slovečega angleškega reformatorja na polju arhitekture in pohištva, Chippendale a, empire*slog, slog Luis XVI. in moderna struja, zadnja z dvema velikima omarama s steklenimi vratcami od znane moderne risarice Klze Unger na Dunaju. Sploh so dunajske tvrdke precej številne, n. pr. Portoia in Fix, S. Jaraj, Michel,
drugi dan in da bode takrat že vse lepo zapisano.
Predsednik: V testamentu je omenjenih obilo dobrih namenov, škofovi zavodi, katoliški misijoni v Afriki itd. Ali vam je Neža Kukman te dobre namene sama imenovala?
Kajdiž: No, saj veste, kako so ženske! Pa sem ji dejal: Nežka po glej, šenkiavška cerkev je tako umazana, povsod bo treba popravljati, povsod bo treba pometati. Škof v Šent Vidu so s svojimi zavodi v velikih stiskah, verjemi mi, so prav potrebni!
Dr. Tavčar: Torej tako so se rodili vsi ti dobri nameni!
Kajdiž: Odšla je tisti dan, čez nekaj dni pa je zopet prišla. Takrat sem imel že vse lepo zapisano, in prebral sem ji točko za točko. Se re kel sem ji, zakaj da sorodnikom nič več ne zapušča? Dejal sem ji: več jim zapusti. Pa ni hotela, češ, z An-čiko (to je tožiteljico) nesve nič več tako prijateljici, kot sve bile. Ko je bilo vse lepo dognano, sem pa poslal po priče, po mežnarja, po hlapca in hišnika v semenišče. Da se ne bo kaj napačnega mislilo, poslal sem ravno po te priče, ker so mi bili pri roki. Dokler niso pnšle priče, sva čakala na nje; Nežika je sedla tik mene, jaz sem pa držal papir v roki. Prištim pričam sem povedal, da jih kliče Nežika k testamentu, nakar sem testament počasi in prav razločno prečital.
Predsednik: Ali je Kukman vsako točko potrdila?
Kajdiž: Pogledal sem, pa sem videl, da je zadovoljna. Ko sem prečita!, sem vprašal: Kajne, Neža, da je to vaš testament? Pritrdila je z besedo, mogoče pa tudi, da je le prikimala. Sedaj pa podpišite! Odgovorila je, da podpisati ne more, da bo pa križ naredila, kar je ravno tako dcbro. Ker so bile tri pričo zraven, sem si mislil, pa podkrižaj, vsaj je vseeno. Mislim, da je križ sama naredila, potem so pa priče podpisale.
Predsednik (ko je pokazal priči izvirni testament): Križ pri imenu Neže Kukman in podpis priče Franca Vodeta sta pisana z drugim črnilom, nego drugi podpisi. Ol kod to?
Kajdiž: Ne vem! Mislim, da sem imel takrat jedno samo črnilo. Ko je bilo enkrat vse lepo podpisano, mi je Neža Kukman izročila testament; hranilnične knjižice sem pa že prej imel. Prinesla mi jih jo bila moja kuharica, ker sem jih moral imeti, da sem mogel številke v te stament zapisati. Prišla pa je takoj drusri dan zopet k meni, ter zahtevala testament, češ, da ga bo pre-naredila. Izročil sem ji testament in knjižice, in še prav hvaležen sem ji bil, da me je rešila te sitnosti. No tako!
Predsednik: Ali ste potem testament Neže Kukman še kdaj v roke dobili?
Kajdiž: Da, na dan njene smrti.   Takole  ob  dveh  ali  kaj je
umrla. Ob polu osmih zvečer pa pozvoni nekdo na mojem hodniku. Se sam grem odpret in vstopila je neka ženska. V prvem trenutku je nisem spoznal, potem sem pa videl, da je Zamejčeva Ančika. Peljal sem jo v sobo in tam je spregovorila: Gospod kanonik, tukaj je vaš testament, katerega ste vi spisali! Odgovoril sem: za božjo voljo, kakšen testament? Neiikin testament! je rekla.
Predsednik: Sedaj pa natanko povejte, gospod kanonik, kaj vam je Zamejčeva kuharici o testamentu takrat pravila? Vsaj ste Že z dr. Tavčarjem nekaj o tem govorili. V pisarni notarja Bežka ste o tem govorili.
Kajdiž:   Res je, govoril sem
— (in tu zavije priča rudeči obraz proti stropu razpravne dvorane, kakor bi hotel reči, naj me vzame vrag, da grem t iko nespametno klepetat)
— res je, govoril sem, z dr. Tavčarjem sem govoril. In še danes imam vtis, da mi je Zamejčeva kuharica, Ana Brodnik, t sti večer povedala: da ji je Neža Kukman testament izročila, da naj ga v ogenj vrže; da ga je v navzočnosti Neže Kukman res v ogenj vrgla; da je pa 6ez kake dve uri, ko je „šporherd" od prla, opazila, da testamant ni zgorel, in da je na to do smrti Neže Kukman testament skrivala in to tudi pred Nežo Kukman. Vtis imam, da mi je Zamrj^eva Ančika vse to tisti večer pravita, na vse zadnje mi je vsilila testament z besedami; Tu imate, pa naredite, kar hočete!
Dr. Tavčar: Kako ste mogli tak testament k sodišča prinesti!
Kajdiž: Sem si tudi nekaj težav delal. Ali posvetoval sem se s tovariši kanoniki. Ti pa so soglasno rekli: le k sodniji ž njim!
Pokliče se priča šenklavški     mežnar Jurij Avbelj.
Predsednik: Vi ste bili pri testamentu Neže Kukman. Povejte, kako je to bilo ?
Avbelj: Nekdo je prišel po me, pa ne vem več kdo. Potem smo šli vse tri priče v stanovanje kanonika Kajdiža. Tam smo precej časa čakali, da je prišla Neža Kukman.
Dr.   Brejec:    Za   božjo voljo, mož pomislite, kaj govorite. Gospod korar so prisegli, da so oni in Ne žika na vas, priče, čakali. Gospod korar vendar ne bodo krivo prisegali.
Avbelj: Ne, ne, g. doktor! Je že tako, kakor jaz pravim. Priče smo čakali na njo! Ko je prišla, eo ji g. Kajdiž prebrali in ona je bila zadovoljna.
Predsednik: Ali je pri vsaki točki povedala, da je zadovoljna?
Avbelj: Kij bom govoril. Saj vejo, gospod prezident, kakšne so babnice. Babnice časih rečej*>, da so zadovoljne, časih pa samo prikimajo, kakršne so ravno babnice.
Predsednik: Ali je Neža Kukman testament podpisala?
Pacher itd. Zraven njih angleške firme Morris, Shoolbread & Co, Gil-lom & Co., Maple & Co. in Heywo©d Br. & Co. v Novem Torku. Tudi tu so razna šolska dela iz avstrijskih obrtnih zavodov; izmed teh del naj posebno omenjamo peČni zastor z intarzijami po načrtu Flatscherjevem na Dunaju.
Poleg mebljev je par pletenih foteljev, po katerih se izborno sedi in sloni. Narejeni so na c. kr. vzorni delavnici za pletarstvo na Dunaju.
Tekstilni oddelek ima veliko štovilo izborno barvanih pavol natih kretonov in gobelinskih tkanin angleškega in francozkega izvira, nekaj pa tudi od tvrdke Ph. Haas na Dunaju. Raznovrstni pliši, prevlake za meblje in deko racije, namizni prti, miljeji itd. kažejo sedanje stanje dotičnih tehnik. Najbolj pa se odlikujejo čipkarski izdelki. Zastopani so eicer v malem številu, a ti so naravnost krasni. Ovratnik z šmarnicami, robec, fichu, čipka s cipresami in čipka s cvetkami — vse izdelano na c. kr. centralnem čipkarskem kurzu na Dunaju — pričajo, da smo danes glede
čipk v naši državi pač na prvi stopnji!
Ako končno še omenjamo, da je tudi nekaj šolskih risb izpostavljenih, ki naj kažejo, kako se danes vrši pouk v umetnoobrtnem risanju in ako opozarjamo na mnogoštevilne liste, ki predstavljajo večinoma v narisih angležke vile in njih pohištvo, smo v skromnih potezah nekoliko ocrtali obseg ravstave. Marsikateri predmet sega morebiti za nase težnje in razmere malo predaleč, a razstava kakor taka, more vendar dati obrtniku in občinstvu mnogo važne pobude in dokaj motivov, ki bodo blagodejno vplivali na naš obrt Zategadelj bodi obisk razstave vsem razumnim krogom najtopleje priporočen!
Slednjič naj bode nam dovoljeno pripomnii, da si je za prireditev razstave stekel največ zaslug obrtni referent pri deželnem odboru gosp. deželnik odbornik Peter Gras-se 11 i, razstavo pa je uredil gosp ravnatelj Ivan Šubic s pomočjo osobja učiteljskega zbora c kr. umetniškoobrtne strokovne šole v Ljubljani.
Avbelj: Podpisala ga ni, pod-križala ga je.
Predsednik: Saj je znala pisati ?
Avbelj: Pisati je že znala. Pa saj vejo, kako je! Ca človek k drugi mizi pride, pa ne more pisati. Neža je dejala: Težko pišem, bom pa križ naredila, vsaj je ravno tako dobro. In zdi se mi, da je sama križ na testament napravila.
Predsednik: Ali je bila Neža Kukman takrat slabotna ali bolna?
Dr. Brejec: Ali je res rekla, da težko piše ?
Avbelj: Slabotna in bolna ni bila, stara je bila. Po stopnicah h kanoniku je sama primarširala!
Dr. Brejec: Gospod kanonik so pričali, da so se Neži Kukman roke tresle, in da je sama rekla, da ne more podpisati, ker se ji roke tresejo.
Avbelj: Roke se ji niso tresle,
in ona sama tega ni rekla!
Dr. Brejec zgine v svoj sedež, kakor zgine poparjen mlinec na dno sklede. Ko je priča Avbelj še povedala, da je bila Naža Kukman takoj drugi dan pri njem in mu izjavila, da hoče testament predrugačiti, po zove se pred sodišča pr iča
lemenatarski    hišnik Jože Valencid.
Ta priča izpove bistveno tako, kakor Avbelj. Testamenta Neža Kukman ni drugače potrdila kot s ki-manjem. Podpisala ni, pač pa pod-križala, ker je py mnenju priče slsbo j videla.
Predsednik: Iz česar to sklepate ?
Priča: Ker je-poprej, kot je za pero prijela, z jedno roko nekako zamigala.
Votant Polec: Morda je pa hotela s tem pokazati, da iz cele reči sploh nič ne bo?
Priča: Ne vem.
Predsednik: Ali je bila Neža Kukman pri tisti priliki slaba ali bolehna videti?
Priča: Taka je bila kakor vselej. Tudi pozneje sem jo še večkrat videl. O sv. Neži prišel sem še celo v njeno stanovanje, da bi ji god voščil. Pa me je odpravila, češ, da se ji v kuhinjo mudi in da naj kak drug dan pridem po svoj glaž vina!
Bistveno tako kot prejšnji testa mentariČni priči izpove priča lemenatarski hlapec France Vode.
Ta še celo trdi, da Neža Kukman križa na testament ni lastnoročno napravila, nego da je samo za pero prijela, katero ji je ponudil kanonik Kajdiž. Na predlog dr. Bre,ca odredi predsedn k, da se pošlje Av belj po kanonika Kajdiža, da pojasni nasprotje med njegovim pričevanjem in i ričevanjem testamentaričnih svedu -lov in da pove, kdo je pravzaprav čakal, ali Neža na priče ali priče na Nežo. Na to se ki čo pred sodišče priča
Zamejčeva kuharica Ana Brodnik«
Ta ženska napravila je na vse navzoče — dr Brejec je sev6 izvzet — najslabši vtis. Videti je bilo, da zavija resnico, in da zamolči glavne reči. Z jedno besedo, ta ženska je pod prisego lagala. Pri tem pa je bilo najodurnejše to, da je Zamejčeva Ana nastopila z ošabnostjo stare korarske kuharice, prav kakor, da ga na svetu ni višjega mesta, kot je kuhinja kanonika Zamejca. V dvorano stopi Ana Brodnik nekako resolutno. Z*aničljivo premeri sodišče, potem pa opazi cerkovnika in lemenatarske hlapce na svedoški klopi. Takoj ji obda sladak smeh ostri obraz in vsa srečna pohiti k ti klopi, ter moli svojo roko proti cerkovniku Juriju Avbelju.
Predsednik: Tu sem stopite, tu imate pričati.
Med prisego se je Ana Brodnik nekako zaničljivo smejala, prav kakor da je za krivo svojo prisego *e »odvezo« s sabo prinesla. Predsednik opozori pričo, da je prisega resna stvar, ne pa smešna, kar Zamejčeva Ančika milostivo v vednost vzame. V stvari izpove tako le: Kiofutarjevo
Nežiko je dobro poznala. Prihajala je k nji v vas. Ker imajo gospod korar (Zamejec) zmiraj obilo starega popirja, dajala ga ji je, da ga je imela »za podkuriti«. Tako je prišla k nji tudi neki dan v polletju, ko je ravno prala in žebtala.
Predsednik: Sedaj pa vse po pravici povejte, kaj se je tisti dan zgodilo.
Priča Brodnik: No Nežika je stopila v kuhinjo, to je bilo tako-le okrog poiupetih. Nežika je stopila v kuhinjo, pa je dejala: Od Kajdiža prinesem tale testament. Njegova kuharica me sili, da bi za vsak svoj krajcar morala k nji hoditi. Jaz sem na to rekla: Ga bom pa kar sežgala! Res sem vzela testament, odprla »šporherd«, ter testament v ogenj vrgla. Kukman je bila zraven, pa ni nič rekla, če je hotela videti, je lahko videla, kako sem jaz testament na ogenj vrgla! Kmalu na to je odšla, ne da bi bila po testamentu kaj popraŠala.
Predsednik: Ali se drugega ni nič govorilo? Ali sa je vse tako h tro naredilo.
Priča Brodnik: Govorilo se ni veliko, in naredilo se je prav hitro.
Predsednik: Kaj pa ste vendar mislili, ko ste testament na ogenj vrgli.
Priča Brodnik: Pri tem nisem na nič drugega mislila, kakor na. svoje perilo.
Predsednik: No kaj pa potlej ?
Priča Brodnik: Potlej sem pa šla na Ljubljanico prat. Ko pridem o pclu sedmih domov, da bi gospodu večerjo skuhala, odprem »šporherd«. Testament ni bil zgorel, kakor sem bila mislila, ampak je še cel ležal na pepelu.
Dr. Tavčar: Ali se vam ne zdi vse tole prav čudno?
Priča  Brodnik:   Nič, samo to se mi čudno zdi, da  sem vam v roke padla.  Sicer pa vam še odgo varjam ne!
Ko jo predsednik pouči, da mora tudi zastopniku na vprašanja odgovarjati, odreže se Zamejčeva Ančika ofračno: No, naj pa bom od dveh stranij kregana, no!
Ana Brodnik pripoveduje dalje: Ko sem videla, da testament ni zgorel, sem ga vzela, ter vtaknila pod star pisker na polici. Potem, ko sem pisker rabila, sem te* stament skrila v svojo omarico. Kaj je v testamentu, nisem vedela, še danes ne vem, imam dosti svojih sitnosti, čemu naj bi se še za tuje brigala.
Pozneje je prišla Neža Kukman še dvakrat k meni, ter hotela od mene testament imeti. Jaz pa ji nisem hotela povedati, da imam testament.
Predsednik: Zakaj ne?
PričaBrodnik: Res ne vem, zakaj ne!
Votant Haufen: Morda vam je bil testament res izročen, da bi ga sežgali? Pozneje pa ste hoteli Kukman   nalašč v zmoto pripraviti?
Priča Brodnik: Ne vem. Tisti dan, ko je Nežika umrla, pri čelo me je skrbeti, in nemirna sem postala, da bi se po nji vse v redu ne odpravilo. Nesla sem testament h g. Kajdižu, sem mu povedala, da je bil v ognju, ter rekla: tu imate, pa naredite, kar hočete! PriBtavila sem še, da morajo gospod kakonik molčati.
Predsednik: Čemu, če je bila stvar poštena ?
Priča Brodnik: Zavoljo mojega gospoda, ki se tako radi razburjajo! Testament sem dala gospodu Kajdižu, ki so rekli: Meni je grozno težko, testament nazaj vzeti, grozno težko!
Predsednik:   Gospod kano nik pa je pod prisego potrdil, da ste mu povedali, da je  vam  bil testament   izročen   v   namenu,   da ga sežgete ?
Priča Brodnik: Mogoče, da sem to rekla, pa vendar ne vem! PriČa se na to odpusti. Med vratnu še zakriči: Sedaj pa grem svojemu gospodu večerjo kuhat, in tu sem ne
pridem več, Če tudi policaji po me pridejo! Ako se primerja pričevanje kanonika Kajdiža s pričevanjem Za-mejČeve kuharice, postane cela zadeva prozorna kot steklo. Zamejčeva kuharica je dobila testament v namenu, da ga vniči. In vničila ga je v pričo Neže Kukman. Pozneje pa je videla, da testament v s 1 e d slučaja ni bil vničen, in takrat je sklenila, vzdržati ga proti volji zapustnioe ter tako oškodovati njene dediče. S tem je Ana Brodnik vsaj v objektivnem oziru zakrivila hudodelstvo goljufije. Tega hudodelstva pa se je vdeležii tudi kakonik Kajdiž! Tako je in nič drugače!
Kanonik Kajdiž je bil nato š-edenkrat zaslišan, pa ni mogel pojasniti nasprotstva med svojim in med pričevanjem testamentaričnih svedokov. Mesto, da bi bil pod mizo zlezel, in Bogu dajal hvalo, če svet molči o »njegovem* testamentu, postal je stari mož — gotovo po dr. Brejcu n a h u j -skan — proti dr. Tavčarjj aroganten in nesramen.
Priča Ivana Bizil, kuharica Kajdiževa, ni vedela drugega povedati, nego »da so bili gospod tisti večer, ko so testament nazaj dobili, hudo »vznemirjeni!«
Sodišče sklene dokazno post) panje ter izreče, da daljših ponude-nih dokazov ne zasliši. Stranke vzdržujejo svoje predloge. Pri tem je dr. Brejec dosegel vrhunec nesramnosti, pa tudi smešnosti. Njegov dokaz, da je cerkev svetega Nik laja identična s šenklavško duhovščino, in da sme le ta in ž njo tudi knezoškof zahtevati kaznovanje dr. Tavčarja po § 86 civilne pravde, bil je pravi vzor brezglavnega, klerikalnega čvekanja. Sodišče proglasi sodbo, s katero se tožbi v celem obsegu ugodiy ter tako imenovani Kajdižev testament do zadnje pičice razveljavlja.
Ko se dostavi piemena sodbi, objavimo njene razloge.
Državni zbor.
Seja dne 9. junija.
Posl. Ofner  interpelira mlinskega predsednika zaradi klanja žiti v v Kišeuevu ter zahteva, naj se rusko vlado opozori na nevarnost za spi-mir.
Posl. Biankini vpraša predsednika glede dogodkov na Hrvaškem, primerja Hrvaško z Maeedonijo ter zaključi: -Najboljši in edini odgovor bi bil, da se odstrani Gesslerjev klobi tirana Khuena-Hedervarvja, in takoj bi nastal mir". Predsednik pozove govornika opetovano k stvari.
Posl. Klofae  je   vložil sledeCi nujni predlog: „Z ozirom na zelo vzno mirljive vesti, ki dohajajo neprestan-Balkana   ter vznemirjajo prebivalsr\ naše države, poziva poslanska zbornu .i vlado,   da ji   da   jasne   informacije O avstrijski politiki na Balkanu. Posebno se zahteva,  da vlada pojasni sbornici, zakaj   se  berolinska   pogodba gl Macedouije niti najmanj ne rešpektiivin zakaj ni Avstrija od leta 1878 zahtevala niti enega čina v izvršitev be linske pogodbe glede Macedonijeu.
Svoj predlog obširno utemeljuje. Med drngim pravi, da je avstrijski politika sovražna Srbiji in Črni gori, da je kulturelni in politični položaj t u ti i v Bosni in Hercegovini tak, da se ho uprava teh dežel Avstriji odvzela. Na dalje hudo napada cesarsko hišo in grofa Goluchow skega. Avstro ogrska politika ščuva Bolgarijo in Srbij<> drugo proti drugi. Avstro-Ogrska je tutli duševni provzročitelj albanskih Eflft Med njegovim govorom se je neprestano vmešaval posl. CJlockner.
Posl. V u k o v i e pravi, da je avstro-ruski dogovor glede Balkana v proti-slovju z beroliusko pogodbo ter zahteva odločnejši vpliv naše vlade na balkau sko politiko ter stavi predlog, naj vlada zbornici pojasni, kako daleč sega vpliv ministrskega predsednika na zunanjo politiko.
Dalje v prilogi.
1. Priloga „Slovenskomu Narodu" 61 130, dne IO. junija 1903.
Ministrski predsednik dr. K o r b e r pravi, da se mu ne zdi potrebno, se ^puščati v to kritiko, ki je gola fantazija. Vse velesile odobravajo avstro-jnsko politiko na Balkanu. Napade na I vladarsko hišo primerja prahu, ki se [meče proti trdni skali.
Posl. Glockner ostro kritikuje I £lofačeva izvajanja ter predlaga, naj I se Klofačev nujni predlog  odkloni ter [zaključi: „Sramota, ako avstrijski podložnik zavzema v parlamentu tako izdajalsko stališče".
Posl. S tein graja, da je predgo-vornik rabil besedo „podložnik". ,,Mi nismo podložniki in jaz protestujem, da inteligentni Človek govori v tej zbornici o podložnikih."
Govorijo še Brzeznovskv in Fressl.
Posl. K1 o f a č zaključi: ..Ministrski predsednik je odgovarjal arogantno kakor vedno. Kar sem rekel o zunanji politiki Avstro-Ogrske na Balkanu, je vse resnično. Ta politika je roparska politikah
Pri glasovanju se Klofačev predlog odkloni. _
Brambna predloga na Ogrskem.
Kakor že omenjeno, je imel vojni minister vitez P i t r e i c h razgovor z nekim sotrudnikom ..Magvar Sz»'»" ter razložil stališče vojne uprave in vlade proti brambni predlogi, katera še vedno ni uaŠla milosti v očeh ogrske opozicije. Kakor je o takih ministrskih razgovorih navada, pridejo vselej na piano, kadar je treba vladi izhoda iz kake zagate. Tudi Pitreicbov razgovor ni slučajna pojava. Nihče si ga ni bolj želel, kakor — vojni minister sam, oziroma vojna uprava. Zato si je dal vojni minister koncem razgovora tudi -taviti vprašanje, ali bi se zahteva po zvišanju vojaštva ne dala preklicati za letos. Minister je odgovoril, da to nikakor ne gre, ker je vzporedni zakon v Avstriji že sankcijoniran. Nova branilca predloga se takoj predloži, ko jo
dete obe vladi dognali. Vsak patrijot mora vedeti, da zadene njegovo donio-ako se v armadi razkrije kaka uagota. Kjer pa nastane nagota, tam se lahko pojavi sovražnik, in pod sedanjimi evropejskimi zapletaji bi ne smel nihče labkomišljeno prevzeti odgovornosti, ki bi nastala ako bi se preprečilo nabiranje rekrutov. Ogrska opozicija bi tedaj izpolnila le svojo parlamentarno dolžnost, ako bi ne preprečila dovolitev rekrutov, kar se jih potrebuje več za eno leto. Uveljavljenje -vnjib temeljnih načel pa bi naj opozi-
a prihranila za razpravo o brambnem zakonu. — Da bi pridobil čimveč prijateljev za svojo ., idejo™ med Madjari, napravi] je minister tudi par globokih poklonov madjarski sposobnosti. Rekel je, da so Madjari kakor nalašč za častnike rojeni. Ako bi imela vojna uprava dovolj denarja, ustanovila bi zavode, v katerih bi se vzgajalo zadostno število Madjarov za častniški poklic. Skliceval se je tudi na vojaški službovnik, ki predpisuje, da se mora tudi z vojaškega stališča uporabljati narodni individualni duh za armado. Glede nemškega poveljnega jezika in vojaških znakov je rekel minister, da so to zgolj vojaške uredbe in ne nemške. To so znamenja najvišjega vojnega poveljnika in ne avstrijska znamenja. Težko, da se je ministru posrečilo, koga ogreti za — pomnožitev armade. Njegovi pokloni so preveč prozorni.
—i-
Politične vesti.
— Politično  zanimanje se osredo-ije na današnje glasovanje o članu
9. carinske in trgovinske pogodbe v nagodbenem odseku. Vlada pri tem najbolj računa na nemško ljudsko- in nemško napredno stranko, s katerimi načelniki je imel ministrski predsednik opetovana posvetovanja.
— Reorganizacija sodne službe. Kakor je ministrki predsednik že pri prvem branju budgetnega pri vi zori ja napovedal, je vlada izdelala načrte, da
se loči status sodnikov od državnih pravdnikov. Odločila bo o tem poslanska zbornica. Državna pravdništva se baje priklopijo finančni prokuraturi.
— Deželni maršal gališki postane vsled imenovanja grofa Potockega
gališkim dež. namestnikom grof Stanislav B a d e n i, katerega imenovanje se razglasi v najkrajšem času.
— Položaj na Ogrskem. Neodvisna stranka je hotela te dni začeti s tehnično obstrukcijo. Predsednik grof Apponvi je voditelje pregovoril, naj potrpe, ker se mora položaj itak zjasniti. V ta namen je potoval minister F e j e r v a r y na Dnnaj, a splošno se govori, da bo ministrski predsednik S zeli odstopil.
— Protiavstijske demonstracije v Italiji so bile zopet v Foggi, Neapelju, Genovi itd. Najhujše se je demonstriralo v Vidmu.   V sprevodu, ki se ga je udeležilo   do 5000 oseb, med njimi mnogo   gostov iz Trsta,  Gorice in Tridenta,  so se nosile italijanske zastave, obdane od istrskih, dalmatinskih, goriških  in  tridentinskih zastav. Italijanske zastave so nosile napise: „Evviva T ltalia irrendenta!", na Črni zastavi je bil napis:   „Abasso Austria!" Pri Gari-baldijevem   spomeniku je  govoril neki Tržačan, ki je rekel, da živi v avstrijskih provincijali na tisoče Italijanov, ki hočejo   nastopiti za irendentične ideje. Župan je govoril z balkona, naj zavlada Garibaldijev   duh   od   Alp   do morja. Demonstracij  se je udeležilo  tudi vojaštvo.
— Atentat na sultana. Dne 21 m. m. je nastal ponoči v predsobah sultanove spalnice ogenj. Vojaki niso upali iti gledat, ker bi sultana zbudili, kar se kaznuje s smrtjo. Zbudili'so komornika Ahmet Bega, ki je prišel ravno v pravem treinutku, da ni razpočila posoda s špiritom, ki jo je nastavil atentator v predsobi ter napravil ogenj. Policijski uradnik Georgis, ki je sumljiv atentata, je bil prijet ter je od takrat izginil. O atentatu se strogo molči, a sultan je v hudih straheh.
Dopisi.
Iz Krškega. V četrtek, dne 4. t. m. priredila je tukajšnja meščanska šola v proslavo svoje petin dvajsetletnice skupen izlet k sv. Duhu nad Krškem. Izleta se je vde U žil naš okrajni glavar gosp. Josip Orešek, nadzornik ljudskih šol krškega in litijskega okraja g Ljudevit Stiasnv, gvardijan tukajšnjih oo. kapucinov č. g*. P. VakBelj, občinska odbornika Gorenc in Pinta r, štirje učitelji meščanske šole ter okroglo sedemdeset učencev. Navzlic skrajno slabemu vremenu je vspel izlet v popolno zadoveljnost. Po zajutrku v gostilni obč. svetnika Gorenca smo šli skupno k sv. maši, nato pa h kosilu v prej imenovano gostilno. Kosilu je sledila prosta zabava s petjem in telovadnimi vajami. Ob koncu je nazdravil gosp. ravnaterj I^v an Lapajne presvitlemu cesarju, g. meščanski učitelj dr. Romih pa gospej Hočevarjevi kot veliki šolski dobrotnici. Spominjal se je ob tej priliki njenega zadnjega velikodušnega daru v znesku 70.000 kron v svrho razširjenja meščanske šole in v popravo poslopja. Ob peti uri popoludne smo se veseli vrnili v Krško.
* Iz  Krapinskih  Toplic. V
tukajšnjih toplicah se življenje letos razvija prav živahno, celo bolj kot lani, kajti število strank že daleko presega 400 in znaša za 50 več, kakor ob istem času lanskega leta. Dne 20. pr. m. pričeli so se pod spretnim vodstvom vrlega kapelnika g. Kosskamma koncerti kopališčne godbe, katera svira točno in dovršeno ponajveč slovanske komade, v prvi vrsti seveda hrvatske in slovenske. Isti večer so se zasvetili tudi prvič vsi prostori Jkopališčnih zgradb in krasni park v divni acetilen-ski razsvetljavi, katera še le v pravi luči in dimenziji pokazuje prelepe dvorane. — Življenje ni predrago, cene za stanovanje, hrano in kopeli so primerne, isto tako tudi zdravniški honorar j postrežba v restavraciji je dobra (g. Ma-saryk od „Narodnega Doma" v Ljubljani.) In kar je glavna stvar: zdravilna moč krap. topli.škib vrelcev je eminentna v zvezi z umnim individualnim lok. le-čenjem izvrstnega kopališčnega zdravnika g. dr. Maia (masaža, elektrizo-vanje, ortopedija. Šved. gimnastika itd.) — Pohvalno je tudi omeniti, da je v jezikovnem oziru vseskoz strogo izvr-
šen   princip   narodne enakopravnosti: povsod na prvem mestu hrvaščina, potem Še le  nemščina itd. (Ta metoda bodi tudi  našim rojakom priporočena vsestransko  v  posnemanje!)   Vrlo kin dobro zagorsko ljudstvo, katero te Še drži starih šeg in domače narodne noše, je zelo prijazno in mirno — še preveč! —, ter ni v Zagorju ali vsaj v obližju Toplic doslej nič čutiti o nemirih. Milo se ti stori motreČemu ta izborni narod, ki pač ni zaslužil krute usode, pod katero ječi danes celi narod Zrinjskega in Frankopana — teh vitezov, kojih junaška kri vpije proti nebu . . . Slovence, kateri se pridejo zdravit v Krap. Toplice, naj  opozorim — ako bi bilo sploh še treba — na zgodovinsko-zna-menito, Častivredno osebo gospoda župnika topliškega, odličnega, vnetega hrv. rodoljuba, pri katerem se je  bila zvr-šila  epohalna   sprava   med biskupom Strossmajerjem in pok.  dr. A. Starče-vićem.   Od   naših   rojakov  sta  bila v zadnjem času m dr. kopelnika gg. drž. sod. svetnik D. Šutlaj in sodni pristav Oskar Dev. Židje ne zahajajo sem — kar tudi nekaj velja.
Obč. svet ljubljanski.
V L j u b 1 j a n i, 9. junija.
Seji je predsedoval župan Hriba r, ki je imenoval za overovatelja zapisnika obč. svetnika Goršeta in dr. Sta r e t a.
Župan se je najprej s toplimi besedami spominjal umrlega švedskega pesnika Karola grofa Snoilskega, potomca slovenske protestantske rodovine, ki je zložil krasno odo na Ljubljano in tako ustvaril most med nami in Švedi. Zato je župan izrazil stokholmskemu županu sožalje, čemur, so obč. svetniki vstavši raz sedeže, pritrdili.
Nadalje se je župan spominjal 2001etnice Petrograda, na katero je bil povabljen tudi obč. svet ter naznanil, da je poslal načelniku Petrograda brzojavno čestitko, kar se je odobruje vzelo na znanje.
Končno je župan prečital brzojavko občine Selca v Dalmaciji, ki Ljubljani in Slovencem izreka zahvalo za podporo Hrvatom v njih težkem boju.
Župan je tudi naznanil, da sta povabila gg. župnika šentjakobski in trnovski obč. svetnike, da se udeleže procesij sv. R. Telesa.
obč. svet. dr. Kušar je opozoril na sklep, da se obč. svet. ne udeleži cerkvenih slavnosti, dokler ne dobi zadoščenja  za žaljenje  slovenskih dam.
Župan je k temu pripomnil, da ta sklep velja po njegovi sodbi samo za stolno cerkev.
Obč. svet. dr. T r i 11 e r, ki je svoj čas dotični predlog stavil, ga je na županovo prošnjo pojasnil tako, da se obč. svet in magistrat po njegovem predlogu ne udeležita nobene prireditve, izvzemši cesarsko mašo, v nobeni cerkvi, ki stoji pod jurisdikcijo ljubljanskega škofa.
Župan je dal na glasovanje to interpelacijo. Obč. svet pa je ni odobril, nego izrekel, da velja dotični sklep le za stolnico, ne za druge cerkve.
Nedeljske demonstracije.
Župan Hribar je potem opozoril, da so se preteklo nedeljo, 7. t. m. zgodili zopet obžalovanja vredni izgredi. Na čast Ljubljane je, da so bili ti izgredi druge narave, kakor oni 24. m. m., ki jih je obč. svet ostro obsodil. Policija in uradniki so bili permenentno v službi od dne 6., ob 2. uri popoldne do dne H. ob 3. uri zjutraj. To je bilo tako naporno delo, da gre policiji vse priznanje, da je tako vestno izpolnila svojo dolžnost. Hvale pa le ni dobila ne od občinstva, ne v takih krogih, kjer bi bilo pričakovati, da bodo priznavali njeno delo, vsled katerega se je vzdržal red. Ob takem razburjenju vzdržati red, ni lahko. Župan je prosil, naj se ga pooblasti, da izreče pismeno zahvalo policijskim uradnikom, ki so opravljali službo, in naj se dovoli za policijo 400 K, ki jih dobe redarji poleg službene pristojbine. Sprejeto.
Obč. svet. Velkavrh se oglasi za interpelacijo glede dogodkov pred kazino. Želeti je, da se pojasnijo ti dogodki v marsičem. Po mestu se govori, da so turnerji v nedeljo dopoldne na nečuven način sramotili cesarsko zastavo. Turnerji so neki vrgli cesarsko zastavo na tla in jo pomandrali. Zgodilo seje to baje na tak demonstrativen način, da so se pred kazino zbrani častniki zgražali nad tem. Jaz — je rekel interpclant — sem tudi častnik v pokoju. Sveta mi je cesarska zastava in bil sem vedno pripravljen in sem še sedaj, za ta simbol vladarske avtoritete in državne moči preliti svojo srčno kri. Naravno je torej, da so me razburiie te govorice. Zategadel vprašam g. župana:
Ali je resnica, da so turnerji v nedeljo  strgali  in  poteptali cesarsko
zastavo in, če je res, kaj misli storiti, da se da primerno zadoščenje.
Župan Hribar je na to dal približno tako-le pojasnilo:
Ker je bilo v nedeljo videti, da v „Zvezdi" občinstvo narašča in da raste razburjenost, in ker je posebna deputacija prosila, da odstranim vele-neraški zastavi, sem, videč da se sicer težko vzdrži red, ukazal velenemški zastavi odstraniti. Najprej sem prosil, da društvo zastavi prostovoljno sname. Odbor je sklenil, tej prošnji ne ustreči, zato sem mu potem ukazal, da zastavi sname. Ko se še dolgo časa potem ta ukaz ni izvršil, sem poslal straževodjo z asistenco na vrt. Ti so prišli povedat, da turnerji nečejo sneti zastav. Kmalu na to so pa začeli snemati zastave in sicer so sneli najprej cesarsko, (Klici: Škandal!) potem mestno in ko-nečno tudi eno velenemško. Občinstvo v „Zvezdi" je burno pozdravilo snemanje vsenemške zastave. To pa in vzpodbuda nemške družbe je bil menda povod, da druge velenemške zastave niso sneli. Videl sem, da se je nekdo obesil na zastavo in branil, da se sname. Ni dolgo trajalo, kar so bile zopet vse zastave razobešene. Ker sem videl, da se turnverein ne mara pokoriti moji naredbi, poslal sem svetnika Podgorška z asistenco na vrt, da zastave odstrani. Društvo se je zopet ustavilo. Pomnožil sem na to policijsko in orožniško asistenco in naročil, da orožniki obstopijo drog, stražniki pa sname jo velenemški zastavi. Tako se je tudi zgodilo. Turnerji so potem sneli druge zastave; najprej mestno in potem zastavo cesarskega dvora. Ostala je samo cesarska zastava. Občinstvo je pričakovalo, da turnerji prizanesejo cesarski zastavi. Nakrat se je začula „Die \Vaeht am Rhein" ; ko so doneli zadnji zvoki, so z veliko silo strgali cesarsko zastavo z droga. 'Burni klici: Skandal! Sramota! Obč. svet. S k r j a-n e c : Izdajalci!) Če so cesarsko zastavo poteptali, tega ne vem, ker nisem bil na vrtu, od zunaj se pa ni videlo, ker so bile proti cesti obešene plahte. Kosp. interpelant je rekel, da so se častniki nad tem zgražali. Bili so navzoči častniki 27. pešpolka, ki so se mudili tam kot pasivni gledalci.— Zdelo seje, da jih je samo radovednost privedla tja. Župan je končno izjavil, da nima nobene moči, da bi iskal in zahteval zadoščenja. To je stvar deželne vlade, ki ima nadzorstvo nad društvi. 1 Klic: O jej!i Ce je društvo turnverein prekoračilo svoj delokrog, je stvar vlade, da stori, kar se ji zdi primerno.
Obč. svet. Velkavrh je vprašal župana, če se je vojaška godba odstranila, ko so turnarji peli .,Waeht am Rhein" in cesarsko zastavo odstranili in poteptali. Klici: Ne ! naprej je igrala!
Župan je odgovoril, da ne ve, če se je godba potem, ko se je pela „Waeht am Rhein-* in je padla cesarska zastava, odstranila. Bil je vzpričo nemirov tako razburjen in je imel toliko dela da ni gledal na to. Toliko pa ve, da je godba ob 1 21 uri odišla; ali je bil tedaj že konec fruhsehopna ali še ne, tega ne ve. Iz „Laib. Ztg,- pa vidi, da je godba zvečer zopet sodelovala. (Ogorčeni klici: To so razmere!)
Obč. svet. Žužek je dejal, da se je sedaj slišalo avtentično poročilo. Upali smo, da vsaj ta list, ki nosi cesarskega orla ua glavi, ne bo poročal pristransko o nedeljskih dogodkih, saj zajemajo iz njega drugi listi svoje informacije in tudi uradni krogi. „Laib. Ztg." je priobčila poročilo, v katerem nič ne omenja cesarske zastave in kar se je ž njo zgodilo, pač pa se zgraža nad tem, da je župan dal odstraniti vsenemški zastavi. Način, kako uradni list piše, je naravnost nasproten slovenskemu narodu. Ne odobravamo žvižganja in kričanja. ^Obč. svetnik dr. Kušar: Kaj pa razobešajo frank-turtarice!) Ali toliko smemo vendar zahtevati, da poroča uradni list pošteno in da ne priobčuje notic, ki so prikrojene na škodo Ljubljane. To smemo zahtevati toliko bolj, ker je načelnik dež. vlade častni meščan Ljubljane. Če je zamazana čast Ljubljane, je tudi njegova osebna čast zamazana. Vam ni znano, kaj se je zgodilo v Gradcu, ko so otvorili realko v Kepplerstrassi. Prišel sem tja in videl na stopnišču prostor za kako sobo. Prostor je bil prazen. Izvedel sem, da je bila tje postavljena cesarjeva soba, a ko so prišli dijaki v šolo, so soho tako zamazali, da so jo morali odstraniti. Kaj bi bilo pri nas, če bi se kaj tacega zgodilo ! Se danes v Gradcu ni sobe na omenjenem prostoru, le cesar se je moral umakniti tistim paglavcem. Mi smo verni Avstri-janci, zvesti cesarju v miru in vojski — a kako se proti nam postopa! Z ozirom na to, naj zahteva župan od dež. predseduištva, da cenzurira vse take notice, ki so namenjene za ,,Laib. Ztg."
Župan je odgovoril, da v Ljubljančanki ni našel tistega zgraževanja radi odstranitve velenemškik zastav, o katerem je govoril obč. svet. Žužek. Dež. predsednik baron Hein je turn-vereinu, ko se je prišel pritožit zaradi odstranitve zastav, povedal, da je župan imel pravico, to odstranitev odrediti. Res pa je, da „ Laib. Ztg." ni nič ome-
nila o dogodku s cesarsko zastavo, brez dvoma pa to še pride, ko bo preiskava končana in bo imelo dež. predsedništvo v rokah pismeno poročilo. (Klici: Saj je bila drž. policija zraven. Ali drž. policija ni nič videla?) Pričakovati se sme, da se stvar vsekako pojasni —■ že da se vidi, od kod so prišle provokacije. Če se po snetju vseh drugih zastav cesarsko zastavo pusti na drogu, potem zapoje „Wacht am Rhein", potem pa zastavo z veliko silo doli strga — to naredi na vsakega očividca utis, da se je zastava demonstrativno doli vrgla. Končno izjavi župan, da od dež. pred-sedništva glede „Laib. Ztg." ne more ničesar zahtevati.
Obč. svet. Š k r j a n e c je vprašal, kaj se zgodi s tistim hajlovcem, ki ni pustil sneti vsenemške zastave. Ali je straža samo za nas ? (Živahni klici: Samo za nas! Nemcem je vse dovoljeno. ObČ. svet. dr. Kušar: Saj smo samo Slovenci, Nemei pa so Herren-volk). Župan je te klice zavrnil, pov-darjaje, da je policija postopala popolnoma nepristransko. Bil sem — je rekel župan — ves čas sam v službi, videl sem vse in moram policiji dati spričevalo, da je postopala vestno in nepristransko. Preiskava glede tiste osebe, ki ni pustila sneti vsenemške zastave, bi bržkone ničesar ne dognala — vrt je bil zaprt. Ven se je samo videlo roki, kako sta se oklepali zastave. Obč. svet. dr. Kušar je opomnil, da so morali vendar orožniki in policaji videti, kdo je branil sneti zastave, na kar je župan pojasnil, da ni bilo takrat na vrtu ne orožnikov ne policajev, ko se je to zgodilo, šele pozneje je poslal župan javne organe na vrt. Klic : In vladni zastopnik ?)
Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je občinski svet prestopil na dnevni red. (Konec priU )
Katoliški uzori.
(Dalje.)
Že v nekaterih poprejšnjih člankih smo omenili, da si je cerkev lastila popolno oblast, urejevati vse pravne zadeve. Zahtevala je to, ker je bila nazora, da je Bog sam izvor vsega prava in papež, kot božji namestnik in pooblaščenec tudi najvišji sodnik. S tega stališča je seveda čisto logično, da je cerkev tudi vse pravosodje reklamirala kot del božje oblasti, ki jo na zemlji izvršuje papež. L. 1271 umrli kardinal-škof Henrik Segusio je to kratko a krepko deriniral z besedami »Posvetni zakon mora biti poslušna dekla kano-ničnega prava*. Isti nazor je izrazilo tudi vse polno drugih cerkvenih pisateljev, ki se vsi strinjajo, da kraljestvo božje na zemlji toliko časa ne bo ustvarjeno, dokler ne postane papež neomejeni zakonodajec in najvišji sodnik v vseh posvetnih pravnih zadevah. Kardinal-škof Porto je v neki seji rimskega konzistorija 1. 1302. izjavil: Po pravici ima papež kot Kristusov in Petrov namestnik vso sodno" oblast v posvetnih zadevah in kdor to taji, greši proti verskemu nauku, da je Kristus sodnik /ivih in mrtvih. Cerkev je tudi s silno eneržijo branila ta svoj uazor. Tisti člen takozvanoga .. Sachsenspiegla", ki je papeževo zakonodajno oblast glede Saksonske nekoliko omejil, je 1. 1374. bil po papežu Gregorju IX. proklet, Češ, da mora tudi cesar — kakor je pri tisti priliki dokazoval prelat Klenke — vse postave predložiti papežu v odobrenje, in da so vse postave neveljavne, če jih papež ne odobri. Po cerkvenem nazoru je imela država v pravnem oziru samo eno pravico: zakone izvrševati, tiste zakone, ki jih je papež izdal ali odobril.
Deloma je to cerkveno stališče v srednjem veku tudi obveljalo, vsaj v tem oziru, da je bilo kanonično pravo glavni vir vsega državljanskega in kazenskega prava. Kazensko pravo so teoretično in tehnično razvili duhovniki, materialno in formalno pravo je v bistvu slonelo na tistih načelih, ki so jih v okviru kanoničnega prava razvili cerkveni organi in ki je bilo navadno pri procesih pred cerkvenimi sodišči. Seveda je bilo izza prejšnjih časov mnogo pravnih določb ostalih v praktični veljavi in zato se je zakonodajna produktivnost cerkve morala največ omejiti na to, da je spravila izza starih časov veljavne pravne določbe v soglasje s svojim sistemom. Tiste uredbe, ki so bile za cerkev brezpomembne, je seveda pustila v miru, drugo pravo pa je vse predrugačila ali vsaj skušala predru-ga&ti. (Dalje prib )
Nekaj misli o ciljih in delu Sokola.
IV.
Druga pot do teh ciljev in do DO-globenja v idejo sokolsko so gotovo predavanja, katera prireja Sokol svojim Članom in katera imajo namen: vzbuditi v slušateljih zanimanje do predmeta, v katerem se predava, vzgojiti slušatelje iu jih spraviti v nekako duševno zvezo, v kateri bodo skušali vsi razumevati predmet   in   se bodo učili
poglabljati se v mislih. Ta namen predavanj pa se doseže najložje s pomočjo stvarne in mirne diskuzije, v kateri se hije boj za principe in mišljenje posameznikov; nikdar pa se ne sme vlačiti na dan osebnosti ali strankarstva, ako se hoče priti z diskuzijo do kakega pozitivnega rezultata.
Velike važnosti pri teb predavanjih je vsekakor predmet, katerega si izbere predavatelj za temo. V prvi vrsti naj bi se predavalo na takih večerih o predmetu, ki druži slušatelje, to je gotovo Sokolstvo, njega pomen, njegova zgodovina, cilji, ideja sama, razvitek pri drugih slovanskih narodih itd. Mnogo hvaležnega predmeta za predavanja daje telovadba, o kateri govoriti tudi izven telovadnice se ne sme nikdar pozabiti med brati Sokoli. Pomen in korist telovadbe, njen razvitek pri zgodovinskih in modernih narodih, to so tema, ki bodo in morajo zanimati vsakega telovadca. Dalje daje mnogo interesantnih tem za predavanje medicina. Sestava telesa, to je gotovo predmet za telovadca posebne važuosti. Narodnostna vprašanja , zgodovina, soci-jalizem, naziranja o politiki, umetnost, etika itd., to je morje vprašanj, katera razlaga daje snovi neb roj predavateljskim večerom. Za vse to pa je potreba pred vsem ljudi, ki bodo hoteli in znali obdelati ta vprašanja in jih znali v primerni obliki, upoštevajoč mnogo razmer, razložiti slušateljem tako, da hodo poslednji iste vsaj deloma raumeli in si ohranili zanimanje do njih. Takih ljudi pa ravno manjka sokolskim društvom. Vzrok je največ to, da je naša zmožna inteligenca večinoma pasivna pri delu sokolskem ali pa dela samo pri delu na zunaj. Pri nas se zadovolje ljudje navadno s članarino in s tem, da obiščejo par sokolskih veselic ali izletov. Globočje v notrauje delo samo pa se spusti malokdo izmed naših zmožnih ljudi. Velika napaka je, smatrati naša sokolska društva samo kot nekake araužerje narodnih veselic in za slikovito dekorativno orodje teh veselic. Sokol ima še drugačne in važnejše cilje; njegov nameu je telesna in duševna vzgoja posameznika in naroda j
Bratje Sokoli, zlasti mladina sokolska občuje tudi izven društva in telovadnice mnogo med seboj. V družbi, na izprehodih iu izletih, ne morda ravno oficijelnih, temveč privatnih; tu povsod se da mnogo delati za vzgojo posameznih članov zlasti članov novincev. V družbi med brati Sokoli naj se govori o Sokolu in telovadbi, tu naj se bistrijo pojmi in pripravlja pot do poznejših korakov; tu naj se krepi idealna vez bratstva, tu naj se vzgaja harmonično z vzgojo v telovadnici. To je tisto podrobno prvotno, toda prepotrebno delo. Naj izgine vse slabo in neopravičeno ne samo med brati Sokoli, temveč povsod kjer zavzema Sokol važno mesto. Pred vsem pa je potreba izvajati reformo v lastnih vrstah in sicer vsak do samega sebe z največjo brezobzirnostjo, do druzih pa s prepričanostjo in ljubeznijo. Povsod delati na temelju sokolskih principov, ne odbijati tudi onih, ki soglašajo v temeljnih točkah, dasi se morebiti razločujejo v podrobnostih. Glavna zahteva vsakega duševnega boja je zahteva stvarne in mirne diskuzije! Vsak član Sokola bi moral hiti nekak predavatelj, nositelj ideje, pod katere praporom stoji v življenju, ne samo v družbi med brati člani, temveč povsod, kjer občuje, zlasti pa v krogu, na katerega je navezan po svojem socijalnem stališču. Naša mladina vpije mnogokrat po delu. Vse hoče delati, vse zahteva dela, toda žal, da se premnogokrat ista mladina zadovolji samo s frazami in misli, da s tem že dela, ako samo vpije. Zahtevamo dela, zahtevamo reform vsepovsodi, pred očmi imamo velike cilje, nedosežne cilje, do katerih pogled nas slepi iu zaziblje v neke idejalue sanje, da pozabimo v njih na realno delo, podrobno delo, predvsem pa na delo na sebi samih. Na sami sebih in na naših najbližjih pričnimo ! Reformirajmo sebe, p redno hočemo reformirati druge! Reformirajmo pa se v prvi vrsti v toliko, da bodemo razumeli, kaj zahteva od nas Sokol. On zahteva mnogo! On zahteva ljudi! Postanimo torej ljudje z zdravimi in krepkimi nazori v vseh vprašanjih Potem šele nam bode lahko delati, ker bodemo razumeli same sebe in razumeli kaj hočemo . . .
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 10 junija.
— Osebne vesti. Vojni za-povednik v Gradcu, fcm. vitez Suc-covatv pride jutri zvečer v Ljub Ijano. — Davčni pristav g. Teodor Žnidaršič je imenovan davčnim kontrolorjem, davčni praktikant g. Karol Bezek pa davčnim pristavom.
— Nadvojvoda Jožef Ferdinand se jo danes ponoči odpeljal na Dunaj.
— Po turnarski slavnosti.
Ljubljanski dopisniki različnih nemških listov so srečno prespali svoje mačke in se z veliko enerlijo lotili »poročanja« o nedeljskih dogodkih. Ti ljudje so se postavili na stališče, da imajo Nemoi v Ljubljani pravico izzivati z vsenemškimi zastavami in trakovi, kolikor ae njim ljubi, policija pa da ima dolžnost, čuvati i z z i v a Č e celo pred demonstracijami, ki ne prestopijo zakonitih meja. To je prav komodno stališče. Suno to naj nam dopisniki nemških listov povedo, zakaj je razobešanje slovenske zastave v Celju i. t. d. taka pro vokacija Nemcev, da je vsled nje opravičeno pobijati Slovenee s poleni, jih napadati z noži in pretepati celo slovenske dame ter jim polivati obleko s tinto in s hudičevim oljem — med tem, ko bi Slovenoi morali razobešanje vsenemške zastave v Ljubljani mirno gledati in se tej zastavi morda še odkrivati. Toda v taka pojasnila se vrli dopisniki nemških listov kar nič ne spuščajo, ker vedo. da bi se sicer vjeli v svoje lastne zanjke. Dopisniki trobijo svojo »vižoa — zamolče vse, kar jim ne ugaja in napihujejo vse, kar bi se dalo izkoristiti za njihove namene. Pri tem tudi prav pridno — fantazirajo. Izmislili so si celo vrsto »ataka na nemške turnarje, dasi se nobenemu ni rič zgodilo in tudi to so si izmislili, da so bile neke dame opljuvane. V takih stvareh so Nemci od nekdaj mojstri, zato jih pa tudi nikjer na svetu ne marajo. Mi čitamo te divje izbruhe povse hladnokrvno :n se radi njih kar nič ne razdre varno, da. Časih nas obide veselost, kadar r.arnrtč vidimo, kako radi bi biii ti naši preljubeznjivi someščan', videli, da bi bila policija kar sekala po demonstrantih in nanje streljala, samo da bi bila triumfirala črno-rudeče-zlata zastava. Kaj bi bilo nastalo, ko bi bil župan dal v varstvo provokaterjev ih njih črno - rudeče -zlate zastave s silo odstraniti v Zvezdi zbrane domačine, za to se seveda dopisniki nemških listov in njih protektorji sedaj ne menijo. In vendar bi lahko uganili, da bi bila v takem slučaju tekla kri No, mi se s temi ljudmi ne bomo pričkali; naj si le hlade svoja srca, kakor vedo in znajo, samo sta rega pregovora naj ne pozabijo, da se nosi vrč samo toliko časa na btudenec; dokler se ne razbije.
— Arotovanje dr. Pegana. Prejeli smo naslednji dopis: Slavno uredništvo! Z ozirom na nune popravke, katere sta v moji afen poslala baron Hein in oticijal Schvvaiger Vam in drugim listom, Vas vljudm prosim, da izvolite sprejeti v Vaš cenjeni list sledeče pojasnilo : Popolnoma neresnična je trditev, da sem bil jaz pred policijskega uradnika Schvvaigerja v svrho zaslišanja (?) priveden, marveč je res, da je oticijal 8chwaiger z detektivom Kosom prišel za menoj na peron, ter sem bil od mestnega stražnik a pozvan v imenu postave, da se vrnem v stražnico. Mi navadni ljudje imenujemo to aretiranje, med tem ko hočejo vladni organi iz tega napraviti p r i v e-denje (pred koga"?;. Vprašani po vzroku, zakaj so me privedli — ali prav: aretirali — pravijo vladni organi v „Laibacherci", da zaradi tega, ker sem baje rekel: „Pojdimo, pojdimo, tukaj vse poluo špijonov- ! Jaz sem sicer res nekaj podobnega rekel, pa tudi če bi bil popolnoma te besede rabil, kje je vendar vzrok, da se potem z menoj tako postopa, kakor so to storili vladni organi? V najhujšem slučaju bi moje besede vtemeljile žaljenje uradne osebe (§ 312 k. z.), seveda, če bi jaz detektiva Kosa poznal in Če bi sodišča zakon tako interpretirala, kakor detektiv Kos. Zaradi tega delikta pa koga vstaviti in aretirati, to je po mojem mnenju nedopustno iu je bilo v mojem slučaju popolnoma nepotrebno. Mene je spremljalo več takih oseb, katere prav dobro poznata oticijal Schvvai-ger in detektiv Kos; če je bilo torej njima na tem,  da izvesta  moj nacijo-
nale, bi to lahko drugače dosegla, kakor je pozneje oticijal Schvvaiger sam priznal, ne pa potom aretiranja. O čem drugem zaslišati, kakor o mojem naci-jonalu, me ni nihče imel. Če je torej po priznanju oficijala Schvvaigerja samega bilo moje privedenje ali aretiranje nepotrebno in če nisem storil nič druzega, kakor česar me dolže vladni organi v „Laibacherci", potem pač pridemo do uganke: „ Zakaj me je pravzaprav oticijal Schvvaiger aretiral, ali dal privesti Vu Odgovor na to, ozir. rešitev uganke najdemo, če čitamo Vaša in drugih listov prva poročila v tej stvari, na katera ste dobili tako lepe popravke. Bilježim odličnim spoštovanjem dr. Vladislav P e g a n. Celje, dne 9. junija 1903.
— Katoliško delavsko stavbinsko društvo. V soboto smo priobčili okrožnico, ki jo je razposlal odbor tega društva svojim članom. Kratka vsebina te dolge okrožnice je, da je društvo dogospodarilo. Članom se odbor ni upal povedati popolne resnice. V svoji okrožnici piše, da ima društvo nad 200.000 kron dolga, koliko pa je dolga nad rečeno svoto, tega odbor ni povedal. Sedaj smo izvedeli, da znaša dolg29 3.0 0 0 K, več kakor četrt milijona. To pomeni za društvo strašno katastrofo. Mi smo napram temu društvu vedno zavzemali simpatično stališče, ker smo spoznavali, da je tako društvo potrebno in koristno. Vodili smo hud boj proti klerikalni gospodarski organizaciji, ali o tem stavbinskem društvu nismo nikdar izrekli ne ene neugodne besede. Že začetkom lanskega leta smo izvedeli, da stoji društvo na slabih nogah, a vendar smo molčali, ker nismo hoteli, da bi se nam očitalo, da smo kaj pripomogli k propadu. Društvo je bilo že lansko leto izgubljeno, kar je vedel tudi ravnatelj „Gosp. zveze" g. Jeglič. Dolg v zuesku 293.000 K je pa tako ogromen, da se društvo pač ne bo moglo samo izkopati, tudi Če bodo odslej društveni funkcionarji svoje posle zastonj opravljali. Delavci so na račun svojih hiš že precej plačali, a kaj, ko je društvo ustanovljeno kot zadruga z neomejeno zavezo in jamčijo vsi člani z vsem svojim imetjem za celo društvo. Vsled tega pride tudi tisti, ki je redno vse plačeval, lahko o b hišo in ob vse imetje, če se društvo ne reši. Če pride do prodaje hiš, bo zopet nesreča, kajti izguba bo velika. Ne samo, ker so hiše večinoma neugodno situirane in se delavske hiše le težko prodajo, marveč tudi radi tega, ker so tako zidane, da se je v mnogih ugnezdila hišna goba tako, da se sploh ne da več odpraviti. Klerikalua stranka, ki je to društvo ustanovila iu je s kolikor toliko nevestnim gospodarstvom spravila v tak položaj, da pridejo lahko vsi člani na beraško palico, ima sveto dolžnost, da stori vse, kar je možuo, da obvaruje delavce posledic te nesreče.
— Tržaški čkof vernikom v Rscrnanjih in Logu. »Slove nec« poroča, da je tržaški škof dr. Nftgl poslal prebivalcem Ricmanj in Loga novo pastirsko pismo. Ia tega pisma je posneti, da misli škof kapelana Krančiča premestiti, ako mu Ricmanjci ne omogočijo »na krščanski način, da stanuje med njimi«. »Slovenec« dostavlja: »Ta list se je nabil na cerkvena vrata in drugo javne prostore. — Prečital se je tudi v cerkvi v navzočnosti 22 šolskih otrok ter dal vsakemu po dva iztiss, da jih nesejo svojim sttrišem. Eno dekle je prišedši iz cerkve list takoj raztrgalo.
— Iredenta v Trstu. Te dni so bili po Trstu razširjeni iredentistični oklici, v katerih se izreka nada, da pride Trst kmalu k Italiji. No, avstrijska birokracija stori res vse, da se to uresniči. Zaradi omenjenih oklicev nameravajo krščanski socijalisti v drž. zboru v prihodnji seji, to je v petek, vložiti primerno interpelacijo, v kateri si privoščijo tudi tržaškega namestnika grofa Gossa.
— Sokolski vlak v Postojino v nedeljo dne 14 t. m. ima vsled ponovnega posredovanja s strani Sokolovega odbora jako ugodno zvezo. Iz Ljubljane se odpelje ob 7. uri 25 min., is Bresovoe ob 7. uri 34 min., iz Preserjev ob 7. uri 47 m.,
iz Borovnice ob 7. uri 54 m, iz Lo gatoa ob 8. uri 26 m, iz Planine ob 8. uri 40 m , iz Rakeka ob 8 uri 50 m. in pride v Postojno ob 9. uri 5. min. Vlak torej odhaja iz Ljubljane 13 minut po prihodu jutranjega gorenjskega vlaka in 85 minut po prihodu brzovlaka iz Du naja. Oae udeležence, ki nameravajo
; vstopiti na vlak, na kateri vmesnih postaj, morajo to naznaniti odboru ljubljanskega »Sokola«, ker se na ▼ mesnih postajah za ta posebni vlak vozni listki ne bodo prodajali. Zvečer odhaja vlak iz Po stoj i ne ob 9. uri 30 minut ter dospe v Ljubljano •b II« uri ponoči, tako da dobi zopet zvezo z dunajskim poštnim ali tudi z brzovlakom ter z gorenjskim vlakom. Vozni listki se bodo prodajali v petek in soboto v Šešar-kovi trafiki. Prosimo vse udeležence, da si   že   ta   dva  dneva priskrbijo
i vozne listke, da na kolodvoru v nedeljo zjutraj ne bode neprilik
— Slavnost v Postojini. Izletnike, ki se hočejo vdeležiti banketa v Postojini (kuvert 3 K) prosimo, da to naznanijo v Šešarkovi trafiki zadnji čas do petka večera.
— Pevsko društvo Slavec*4 se udeleži slavnosti razvitja zastav »Čitalnice« in »Sokola« v Postojini dne 14 t m. korporativno z društveno zastavo.
— Zveza slovenskih pevskih društev. Slovenska pevska društva, katera so dozdaj na svojih občnih zborih pristop k pevski zvezi sklenila in ta sklep osnovalnemu odboru v Ljubljani naznanila so sledeča: (imenujemo jih po vrsti, kakor so se priglasila) 1) „Pevsko in glasbeno društvo v Gorici; 2) Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu; 3) Slovensko delavsko pevsko društvo  „Slavec"   v Ljubljani;
\ 4) Pevsko društvo „Kolo" v Trstu;   5)   Bralno   in pevsko
I društvo „Maribor" v Mariboru; 6) Pevski zbor slovenske Čitalnice v Gorici; 6) Prvo slovensko pevsko društvo „Lirau v Kamniku; 8; Pevsko društvo „Ljubljana- v Ljubljani; 9) Pevsko društvo „Zvon~ vSmart-nem pri Litiji; 10) Narodna Čitalnica v Kranju; 11) „Slova n-sko pevsko društvo" v Trstu; 12) Pevski zbor „Glasbene Matice- v Ljubljani. Ustanovna skupščina zveze bo v nedeljo na dan 5. julija 1903 v Ljubljani dopoldne ob V2IO. uri v dvorani Glasbene Matice, v Vegovih ulicah št. 5. II. nadstropje, kjer so bodo zbrali delegatje teh društev, da si ustanove in izvolijo upravni odbor zveze slovenskih pevskih društev.
— Kip Leva Nikolajeviča Tolstega. Trgovec s papirjem itd. g. Jern. Bahovec v Ljubljani je svojo zbirko kipcev znamenitih Slo-vencev   pomnožil   za kip največjega
\ slovanskega romanopisca in filozof* velikega Tolstega. Kip je prav čedno izdelan in je v okras vsakemu salonu. Veseli nas, da je g. Bihovec začel izdajati poleg kipcev slovenskih znamenitnikov tudi sohe različn h odličnjakov   drugih   slovanskih na-
, rodov.
— Iz Šiške se nam   piše: ši šens-ka   čitalnica   se   vdeieži biago-slovljenja sokolske zastave v Postojni
\ v nedeljo 14. t. m. z zastavo, pod katero bodo združeni tudi zastopniki drugih narodnih društev iz Šiške. Častiti društveniki. ki žele vdeležiti se izleta, se vabijo v petek zvečer ob 8 uri v čitalnico na pogovor. Istotako se vabijo Čitalniški pevci na razgovor zaradi jubilejake slavnosti dne 2 avgusta. Glede Postojne velja: OJhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 8 uri. Vožn;a z vstopnino v jamo tje in nazaj 4 K 20 h. Vozne k:>rte prodaja kustos ljubljanske čitalnice g. Šaš&rk v trafiki Šelenbur gove ulice
— Za veliko slavnost po-stojinske „čitalnice" in „So-kola"j ki se ima vršiti 14 t. m , so se poleg že omenjenih, društev, se naslednja prijavila: Pevsko društvo »Ljubljana* po deputaciji z zastavo, prvi isterski »Sokol« iz Pulja po večji deputaciji, postojinska požarna bramba korporativno z zastavo, gasilno društvo iz Studenega in pa šišenska »Čitalnica« z zastavo* pod kojo so združena vsa ostala društva šišenska. Bliža se torej čas velikega narodnega praznika, kakršnega Postojina že veliko let ni videla in zategadelj se trudi pripravljalni odbor na vse moči, da bode kos svoji veliki nalogi, bodisi v pripravah, bodisi v prireditvi cele veselice. Pri tem napornem delu mu vrle gospice pot gladijo s hvalevredno marljivostjo in z resnično rodoljubnim navdušenjem, da ni večjih zaprek in ovir, za kar jim trre že zana-prej najtoplejša zahvala. Pri slavnosti tvorijo tri čedne skupine. Elegantna bela obleka se bode smelo pajdašila z lično sokolsko in živobarvano narodno obleko.  Enajstorica sokolskih
jahačev,   njim  na  čelu   br. Emil p| Garzarolli,  utegne,   kakor  se  da p0 ob-ježnih pripravah soditi, zarea ori. ginalna  biti, kajti oseba sokolskeg, ntmojstra jamči za preciznost in g0 tovost  v   izvedenju  vseh junaški!) ■pretnostij.   Danes se je pričelo 1 ozaljšanjem trga;  postavljajo se loki in maji, ceste, po kojih se bode cel sprevod pomikal, se primerno snažijo po hišah se krpajo zastave, pripravlja se tudi  večja  električna iluminaciji za predvečer  slavnosti. Mimogrede bodi povedano, da se je pripravljalni odbor  radi   žalostnih  skušenj izz* prejšnjih let obrnil do vseh gostilni, carjev in hotelirjev z resnim oporni, nom, naj  se ljube goste točno po. streže in se jim donaša okusna jedil* in sveže pijače.   Ako nam torej Ju. piter pluvius prizanese ter nas rat. veseli z lepim poletnim jutrom, do živimo izredno slavlje, zares pomern ben dan v zgodovini slovenskega n*. rodnega življenja!   Do  svidenja! Na zdar!
— I9Divji lovec" v Vipavi,
Pevsko   društvo v Vipavi   priredi j nedeljo   28   junija   gledališko pred stavo »Divji lovec«.   Prosi se, da bi si. društva v  okolici   to vpoštevala.
— Dijamantno poroko bost« slavila jutri tržaški meščan Alojzij Vram in žena mu Ana. G. Alojzij je bil rojen leta 1827., a poročil se jt leta 1843. le tega zakona je 11 otrok, od katerih pa žive samo trije. Zabe-leženja vredno je tudi, da je bil Vram 52 let vodja tvrdke Ambrož Ralli.
— Iz Trsta se poroča, da sta bila tamkaj aretovana trgovec A. G. in zavarovalni agent A. Cerić. ki sta obdolžena, da sta pri zavaroval niči »The Mutual« zavarovala bolne osebe in tako rečeno zavarovalnico oškodovala za 40 000 K.
— Mednarodna panorama. Kogar zanima slikovito alpsko rov|e: čudoviti snežniki, znamen-gorske koče in gorska jezera kakor svitle ledene plošče z večnim h -gom pokritih..gora, naj ne zamudi tega ta teden v panorami si ogledati Prihodnji teden potujemu v Ameriko in sicer v znamenito državo Kanada.
— Prijatelji atletike >e vabijo na ustanovni sestanek  tega I] nega kluba, kateri bode  v soboto, 13, t. m., v gostilni pri  „Zajcu~ na Rimski  cesti  št. 4  ob  8. uri z\
— Pripravljalni odbor.
— Izpred sodišča. Kazen ske   razprave pri   tukajšnjem d«-nem sodišču.   L.) Josip Šumi, po maČe »Tombola«   delavec iz Trž je  izvršil raznotere  tatvine; takt dne   30.   mal    travna   vzel Jam Dovžanu  v   Palovčah  3 prekatne klobase in 1 K; Ignaciju  Pernešu v Mlaki   srebrno    ž^pno   uro vredn: 12 K, 1 puško vredno 52 K, 1 sr
in 2 Dritvi; dekli Mariji Pohar denar nico z vsebino 7 K 30 v. Dne 4 1 kega travna je prišei v Aosenik gostilno pri Sv. Luciji, zahteval jed: in pijače,   in ko je to   povžil,  se je skrivaj brez plač:la,   ods-ranil, d zauo mu je tudi bilo,   da   se je dali časa brez opravka okoli potepal. Ub-i sojen je bil na 6 mesecev težke ječft.1 2*)   Hudodeljstva   poskušene tatvine! je bil oproščen France Kastelic, del lavec it  Poiice, ki je   bjl   na eumu.l da je hotel ulomit dne 8 vel. tr&vr.i t. 1.   v \Valtejevo kovačnico, katera stoji pri   kamnolomu  poleg Jesen.. Kastelic se je zagovarjal, da je pred kovačnico vedril.  Ker ni mogel p jasniti   vzroka,   zakaj   da je   bila Wt ključavnica   pri   vratih   na polovico odtrgana,   ga je sodišče   zaradi pre stopka  poskušene  tatvine   na 5 d ti. zapora obsodilo. 3) 15 ia~ stari hlapec Janez   Zbelnik iz   Dvora je bil tožen hudodelstva  deloma dovršene deloma     poakušene neravnosti oskrumbe. Ribaril je tudi v tatinski družbi   z   Janezom Z}rcem in bratom  Antonom  Zibelnikom   oba U Dvora,  v Gradašci   med   L'gom B-lco  v lovišču   Ignacij*   Koros-c* iz Gline   Janez  Zibelnik je b:l ob sojen na 7 mesecev težke ječe, nj* gova tovariša pa vsaki na 4 dni zapora. 4.) Brata Peter in Janez Ka\č-n   Janez   Jurma.i   delavci   pri r,r-dvoru v Hrušici, so iz podstrešja N) vakove   hiše  v Jesenicah  vzeli 1 črevijev  vrednih 5 K, 1 hlače,  f> K gotovine  in 2 prstana  vredna  2 K Peter Kavčič in Jerman sta biia obsojena vsaki na 3 tedna ječe. J*' Kavčič  je bil pa  od  obtožbe opro Š5en. 5) Pavel Umberger in Mih vel Breščak, ciganska godca brez s-a nega bivališča, izvršila sta v tatini družbi na Kranjskem več ulomov ii pokradla samo takih reči, katere iti mogla   odnesti   kakor denar, žepne ure raznotero obleko. V Gorenjivasi jih je prepodila v Kozjakovi hiši gospodinja, ko sta bila ravno pri dein večjo  tatvino izvršiti;   obsojena st» bila:  Umberger na 8 in Breščak n3 6 mesecev težke ječe,   prvi se bo&* po prestani   kazni   oddal v prisilu-' delavnico 6) Josip Benedetti iz Saac* na Tirolskem, doma zadnji čas čre*
BJtr Dalja v prilogi. Tfc*
2. Priloga ..Slovenskemu Narodu" St. 13Q. dne 1Q junija 1903.
I^ski pomočnik v Boh. Bistrici je 11 oproščen odtožbe Trazžaljenja Nj. re}ičanstva cesarja. 3) Jožef Klemene, posestnice mož v DusloviČah, e dne 5 malega travna t. 1. med ožnjo iz Ljubljane proti Žerovnici rozil svoji ženi z besedami: »Ubil e bom predno grem v ječo, ti mo-e§ prej crkniti preden bom šel v apor, en konc mora biti, ubil te om, če sem prav do smrti notri.a ripomniti je še treba, da je bil Klemene ravno isti dan zaradi ne-arnega pretenja, katerega je izustil iroti svoji ženi, obsojen na 5 mesecev težke ječe. Obtoženec je noto ični pijanec in delomrznež, katereera zrek prve kazni ni poboljšal, obsojen je bil zopet na 6 mesecev težke ječe ) Janez Šivic, čevljar na Brezjah, i na pokopališču v Mošnjah pri na-robnem kamnu umrlega župana Andreja Jurgole iz hudobije vse vo-a-ale odbil, napis pokvaril in leseni križ in okoli groba se nahajajoči jeseni okvir proč pometal, kakor on trdi iz jeze do umrlega župana in v pijanosti z namenom, da bodo ob činski možje in župani uvideli, da morajo b svojimi občani pravično postopati. Obsojen je bil na 10 mesecev težke ječe. 5,) Elizabeti Lukač železniškega čuvaja ženi v Ponovi cah, je dne 11. sušca t. 1. zvečer, ko je poleg svojega moža na prečnicah svojo   službo  opravljala, ponesrečila
v čuvalnici pri ognjišču njena 4 leta stara hčerka Helena na ta način, da se ji jo obleka vnela in je otrok nekaj ur potem vsled opeklin umrl. Sodišče ni našlo povoda Lukač zaradi piegreška zoper varnost življenja obsoditi.
— Stavbna družba ,Union' nam z ozirom na govorico, da preneha in da ne zgradi nameravanega hotela, naznanja, da so te govorice neosnovane. Družba se sedaj pogaja tjlede oddaje del.
— Roparski umor. Na bin-kostiii ponedeljek je posestnik Simon Radovan iz Baderue odgnal dva vola
V Foreč. V torek je prišel en vol sam nazaj. Ljudje so šli vsled tega iskat Radovana in ga našli na cesti mrtvega. Ustreljen je bil dvakrat v hrbet ter uropau vsega, kar je imel pri sebi. Sodnija je zaprla Kadovauovo vdovo iu Radovanovega hlapca, ki sta na somn, da sta moža umorila.
— Uboj v Linhartovih ulicah.   Feliks  Kos,   brezposelni klučar
V Linhartovih ulicah št. 8, prišel je včeraj okoli 8 ure zvečer pijan domov iu je začel v sobi, kjer sta njegova mati Urša Kosova iu brat Krnst Kos žc ležala v posteljah, razgrajati in razbijati. Ernst Kos je vstal iz postelje in šel v kuhinjo, kjer je brat Feliks premetaval stole, da bi ga pomiril. Feliks Kos pa je zgrabil stol in udaril brata po glavi, da se je zgrudil na tla. Ko je spet vstal, sta se brata spoprijela, se vrgla na tla iu se po tleh valjala. Bila je takrat v sobi in kuhinji tema. Na vpitje matere in sester prihitela sta v sobo na pomoč zunaj pred hišo sedeča Toniesova livarja Peter Ebner in Jožef Herman. Mej tem sta se bila brata spustila in je Feliks ostal v kuhinji in napravil luč, Ernst pa je šel v sobo, ki je tik kuhinje. Feliks je v kuhinji vzel iz omare dolg kuhinjski nož in je planil v sobo, gotovo v namenu, da bi z nožem sunil brata Ernsta, ta pa se je bil vmaknil za posteljo in Feliks Kos je sunil Petra Ebnerja, ki mu je prišel nasproti in ga prijel za ramo, češ, naj da mir. Zabodel mu je nož v levo ramo pod ključno kost s tako silo, da se je takoj zgrudil na tla in je bil v par minutah mrtev. Feliks Kos je po dejanju položil nož na mizo in je bil miren, dokler nista prišla dva policijska stražnika ter ga aretovala in odvedla v zapor. Truplo Petra Ebnerja so prenesli v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Policija je Feliksa Kosa izročila deželni sodniji.
— Ulom v barako. Včeraj popoludne je v H lšerjevih ulicah ulomil v barako kranjske stavbne družbe zidar Tomaž Sanzek iz Trsta na ta način, da je razbil okno in po tem zlezel v barako, v kateri je potem ukradel delavcu Valentinu Horvatu iz kovčega suknjič, telovnik, hlače, srajco, uro in 4 K denarja in potem pobegnil.
— Na poti iz Šiške okra-dena Strojarski pomočnik A. B. vračal se je dne 7. t. m. z dvema žen ekama iz Šiške v Ljubljano. Ko sta ga ženski zapustili, pogrešil je B, da mu manjka kuvert, v katerem je imel 70 K papirnatega denarja.
— Nezgoda. Hlapec Josip Ge-pani je včeraj na Rimski cesti št 16 na dvorišču z voza skladal premog. Ko je vzel z voza takozvani hrbet, ga je ročica udarila z vso silo po glavi, da je padel in se je premog vsul na njega. Poškodovan je na glavi.
— „Tatvina" v Lassnigo-
vi gostilni. Naprošeni smo sledeče priobčiti:» V dokaz resnice, bodi s tem povedano, da podpisanemu ni v gostilni »Lassnig« izginila denarnica temuč se mu je to pripetilo že poprej.
Ludvik Snih
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči  z južnega kolodvora
168 oseb.
— Izgubljene in najdene
reči. Posestnica Marija Kerdina iz Kranjske gore je izgubila včeraj v mestu srebrno brožo. — Gostilničarka i. P. je izgubila danes dopoludne na Pogačarjevem trgu .bankovec za 10 kron, katerega je našla posestnikov* žena Marija DolčiČ iz Šmartna in ga oddala na magistratu.
— Razpisana služba. Mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c kr. poštnem uradu v Trnovem, pol. okraj Postojna, proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 400 kron, uradni pavšal 100 kron in letni pavšal 378 kron za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo.
— Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu maju. Razmerje med tem mesecem in prejšnjim je ostalo skoraj povsem nespremenjeno. Istotako z lanskim letom jed-nacega meseca. Splošno je v tem mesecu primanjkovalo delo- in slnžbo-jemalcev, osobito ženskih, tako da ni bilo mogoče došla oglasila d e l o -j e m a 1 c e v sproti reševati, vendar pa je bilo tako pri moškem kakor tudi pri ženskem delu nekoliko več delojemalcev v službe in delo oddanih, nego prejšnji mesec. Pomanjkanje poslov, zlasti prometnih in kmetskih povzročuje dejstvo, da si iščejo isti ob tem času največ opravila ob dnevni plači. V splošnem se je posredovanje nanašalo največ na hišne iu gostilniške posle ter prometne uslužbence. Oddanih pa je bilo tudi nekoliko trgovskih uslužbencev in obrtnih delavcev. Posredovanje s stanovanji je inieio le deloma uspeli.
* Najnovejše novice. Napad na poslanca. Drž. poslanca, sodm ga nadsvetmka Lupuja je na pad l včeraj v neki dunajski ulici prefesor teologičtiega zavoda iz Sa rtj<-va Sim č* ter g\ pretepel Napadel ga je zaradi neke ljubimske afere, zaradi katere je dil Sim ć odslovljen s črnovške univerze. — Za kugo je obolel v B ero 1 inu sluga umrlega zdravnika dr Sachsaterje strogo izoliran. — Velike poplave so v državah M i s i s i p i. Mesta Venice, Madison, Nuw Vork, Brokivn in Liranitentv so do 10 č«vljev pod vodo. Ljudi prevažajo s čolni iz hiš
— Bosanska deputacija je bila včeraj pri cesarju na Diinaju Mini-ser Kallav li je priredil obed. — Roparski umor. Na potu iz Po reča je bil živinski kupec Simon Radovan ustreljen in oropan. — Promocija ženske. Na vseučilišču v Kfdošvaru je bila promovirana doktorjem tilozotije gdč. R. Novak.
— K n e i p o v o zdravilišče v Krapini se slovesno otvori dne 14 t. m. — Tri nove lekarne je dobil Zagreb — Na smrt obsojen je bil v Oseku trgovec Koata M^s singer, ki je v spanju umoril svojo ženo. — Nikel mesto zlata. Pri škontraciji mestne blagajne v Szege-dinu so našli v zavitkih mesto 20 kronskih cekinov nikelnasti drobiž po 20 h. Blagajnika Ilankeja so zaprli. — 117 oseb je utonilo v Marseilleju s parnikom »Liban«. — Ljudska sodba v Italiji. V mestu Kutigliano so prebivalci privlekli nekega morilca po prestani kazni na ulico ter ga a k^mni ubili.
* Fcm. Fran baron Fili-pović. V torek je umrl na Dunaju odlični avstrijski vojskovodja fcm. Pran baron F i 1 i p o v i ć, znan zlasti kot za-povednik vse armade, ki je okupirala Bosno in Hercegovino. Filipović je bil graničar. Rojen je bil kot sin grani-čarskega častnika v (rospiću 12. oktobra 1<S20. Po zvršeni vojaški šoli je postal 1. 1830. podlajtnant, 1. 1848. stotnik, 1. 1850. major in 1. 1856. polkovnik. Nekaj časa je bil adjutant slavnega hrvatskega bana Jelaeiea. Že 1. 1848. se je Filipović pri zavzetju Frevisa posebno odlikoval, 1. 1849. pa je bil za svoje zasluge v bitki pri Te-mešvaru odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda. L. 1859. je bil adjutant pri cesarju in se kot tak udeležil bitke pri Solferiuu. L. 1862. je bil imenovan generalom; 1. 1865. podmar-šalom in namestnikom v Dalmaciji, 1. 1H74. pa felcajgmajstrom in zapo-vednikom v Brnu. Pozneje je bil Filipović dolgo časa zapovednik iv Pragi. Kakor že omenjeno, je bil Filipović vrhovni zapovednik armade, ki je okupiral Bosno in se tedaj posebno odlikoval. Pred nekaj leti je stopil v pokoj in živel od tedaj na Dunaju Priznaval je vedno, da je Hrvat, seveda je bil pa pred vsem avstrijski general.
* Nova iznajdba. V ruskem zavodu za eksperimentalno medicino so iznašli nenavadne učinke radiuni-žar-kov. Ti žarki so tako močni, da male živali na daljavo usmrtijo. Čudne vspehe pa se je doseglo z žarki pri slepih. Poskusi so pokazali pri  slepo rojeni h
ljudeh, da so pod vplivom žarkov razločevali razne predmete. Dva slepa dečka sta se z pomočjo žarkov že naučila brati. Nadaljni poskusi so se izkazali pri učenju slepcev glede pisanja in risanja. Žarki so tako močni, da je mogoče celo v temni sobi mikrosko-pično stvari preiskovati.
* Seveda na Ogrskem. Binkoštne praznike se je zgodil v veliki občini Osaba na Ogrskem grozen prizor. Podjetnik grajščine grofa Wenck-heim, Kussek je že dlje Časa sleparil svoje delavce. Odtegoval jim je plačo, jih zmerjal in se proti njim obnašal prav po „ogrsko" surovo. Delavci so ga vsled tega hudo sovražili in Črtili. Prosili so večkrat pri oskrbniku, da se ta tiran odstavi, ali da se mu prepove tako ravnanje, a nič ni pomagalo. Kis-sek je bil odslej kakor prej vedno isti. Na binkoštno nedeljo pa se zbere zopet množica delavcev pred gostilno Berger, kjer je Čakala plačila. Tudi tokrat je hotel Kissek delavcem plačila odtegniti. Ker pa so protestirali proti temu, jih je začel zmerjati. To je delavce tako razkačilo, da so planili nanj, ga podrli na tla ter ga tako pretepli, da je bil takoj ves v krvi. Gostilničar Berger se je na to oborožil s samokresom iu nožem ter je stopil pred množico, grozeč ji, da vse postreli, ako ne odnehajo. Množica pa se je zagnala v gostilničarja in komaj se mu je posrečilo, da je ušel v hišo in se zaprl. A razkačeni delavci so začeli razbijati po vratih in gotovo bi bil njihova žrtev, ko bi ne bil prihitel oddelek žau-darjev in jih razpodil. Kakor poroča „Pester Lloyd~ je bilo pri tej aferi aretiranih 50 oseb.
* Obsojen duhoven. Sodnik v Trentonu je obsodil duhovna George Alena iz Morisville, Pa., onstran nevv-jersevske meje v 10 letno ječo, ker je hodil v Trenton — krast kokoši!
* Čarovnik in sv. pismo. Neki „kuhunaa ali Čarovnik je na otoku Havvaii zdravil bolnega domačina tako, da je ubogi Kanak radi zdravljenja umrl. Ubogi Kanak je bil tako bolan in slab, da se je posvetoval z nekim ameriškim zdravnikom, kateremu pa ni mnogo zaupal in pozval domačega ta-kozvauega rkuhunau. Čarovnik je po uzoru zlatih časov inkvizicije izjavil, da je Kanak „obsedenu od vraga in drugih „duhov", katere je treba šiloma izgnati. Nato je čarovnik vzel v roke sveto pismo in z njim bolnega toliko časa po glavi tolkel, da je bolnik umrl, na kar so ga vsi „dubovi" z vragom vred ostavili. „Kuhuna" so seveda zaprli.
* Skrajno človekoljubje.
Senator Rodgers iz Muskegona vložil je pri michiganskej postavoduji predlog, vsled katerega naj se neozdravljivo umobolne otroke usmrti z elektriciteto, ker so oni sebi in človeški družbi v nadlego. Predlog so izročili posebnemu odboru, kateri ga bode |brezdvomuo zavrgel.
* Blagor jim ... Pred kratkim se je obesil cerkveni sluga, ki je zapustil sedem nepreskrbljenih otrok. Obesil se je, ker mu je prejšnji dan župnik odpovedal službo, in sicer zato, ker mu ni izročil neke krone, ki je bila po mnenju župnika na darovalnem krožniku. Torej za radi ene same krone je župnik do vedel ubozega slugo, da je moral smrt storiti.
* Ženska opravila v Ameriki. Vlada v \Vasbintonu je objavila interesantno statistiko, iz katere je razvidno, da se pečajo ženske v Zedinje-nih državah skoro z vsemi strokami, h' vojaški dolžnosti niso podvržene. Ženskik detektivov, policajev in nočnih čuvajev je 87i>, tlakovaleev 45, tapetar j ev 241, barvarjev 1759, mizarjev 545, lončarjev 167, kovačev 19!* maši-nistov 571, železarjev in jeklarjev 'ii>70, kleparjev 890, tesarjev 100, mlinarjev 37o, sekačev 11B, kamnosekov 143, kurjačev 177 itd. V brzojavnih in telefonskih uradih je nastavljenih 2;>.000 žensk. Ženske so nastavljene tudi pri različnih vodnih napravah in kanalizacijah, da celo ženski mornarji niso v Ameriki nič čudnega.
• XXXV. Državna dobrodelna loterija, katere žrebanje se bo vršilo dne 18. junija je popolnoma prenovljena in zboljšana. Lastnikom srečk so se povečale koristi s tem, da so se srečne prilike za dobitke zelo pomnožile, ker se je sistem serij postavil v prvo stari sistem te državne loterije, namreč prvi in zadnji dobitki, pa v drugo vrsto. S tem zvišanjem so se srečne prilike za dobitke jednakemerneje razdelile, vsled Čegar bo državna loterija pos tala, le še bolj priljubljena. 18 397 dobitkov se bo delilo v skupni dobitek 506 880 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron, naslednjih pet dobitkov pa se znižujeod 40.000 na 3000 kron; tudi med ostalimi je mno go jako dobrih dobitkov. Srečk« XXXV. državne loterije stane kakor dosedaj 4 krone.
* Dvakrat vzel isto ženo. Pri  neki   obiteljski slavnosti v New Vorku, h kateri je bila povabljena tudi vdova Charlota Hverjeva, povprašal je
neki gost, imenom Nathan Henderson, kdo je omenjena gospa, katera mu je posebno ugajala. Na to ga je gospodinja predstavila. nNathan Henderson?" ponovila je gospa Hverjeva, in takoj spoznala — svojega soproga, od katerega je bila 37 let ločena. Pred 37. leti jo je videl zadnjikrat in tako je ni več poznal. Par dni potem jo je vprašal, se li hoče z njim poročiti, v kar je privolila. Dne 22. aprila sta se poročila in še isti dan je zvedel, da je njegova soproga ista, katero je pred 37 leti ostavil. Na to sta se napotila na ženi-tovanjsko potovanje v iste kraje kakor pred 43. leti, ko sta sc prvič poročila. Sedaj sta se vrnila v New Vork, kjer bodeta živela kakor jerebice in golobje.
* Slovenska umetnika v Ameriki. „Nova Domovina" piše: Slovenci v Ameriki smemo biti res ponosni na umetnika g. Ivana Jagra in njegovo soprogo go. Selmo E. Jager. O g. Jagru smo zagotovljeni, da si pridobi Še občeameriško priznanje. Meseca aprila sta imela naša umetnika na št. pavelski umetnoobrtniški razstavi vsega skupaj 9 številk razstavljenega in je imel o ti razstavi št. pavelski dnevnik „Dispatch" notico, katera dokazuje, da nismo Slovenci nikjer zadnji. Umetno obrtniško društvo (Art Workers Guild; je obadva umetnika imenovalo častnima članoma, dasiravno ju člani ne poznajo po obrazih. Zastopala sta umetnika našo slovensko moderno individualnost. „Dispatch" piše: „Sta še dva druga oddelka, pri katerih obiskovalci postajajo dalje časa. Eden je manjima zbirka črtežev, med temi arhitekturnih in drugih načrtov g. Ivana Jagra, iz Minueapohsa. G. Jager je nadarjen arhitekt in njegovi kovinorezi lesorezi in slovanski (i. e. slovenski) okraski nas spominjajo gotovih posebnih starih načinov ročnega tiska (hand printing) in ornamentike, ki se ravno sedaj prav posebno oživlja. O Čip-karstvu in izborno finih klečkanih kompozicijah g. Selme E. Jager je videti enaka skrbnost za podrobnosti in umetniško dovršenost, popolno drugače, nego jo opazujemo v ameriških šolah. Njeni čipkarski izdelki v drugi sobi so posebno vredni opazovanja."
* Justični škandal. Po celi Italiji se danes kriti kuje sledeči justični škandal: Neki 141etni raznašalec pri nekem trgovcu v Benetkah je poneveril svojemu gospodarju par malovrednih stvari. Pri njem so našli pismo brezposelnega očeta, ki je prosil sina, naj si izposluje predplaeo, ker bo sicer cela rodbina gladu umrla Predplača se mu je odrekla, vsled česar je deček segel po tujem imetju, da reši starše gladu. Vkljub temu, da se je vzeto povrnilo, je bil otrok obsojen v dvomesečni zapor. Ker je oče mrmral proti kruti obsodbi, so ga takoj prijeli in obsodili v 34 dnevni zapor.
Književnost.
— Magdalena. V založbi „Naših zapiskov" je izšel slovenski prevod znamenitega dela češkega pesnika Maeharja „Magdalena". Obširnejšo oceno priobčimo v kratkem.
— Mitteilungen des Mu-sealvereins ftir Krain imajo v 3. in 4. sešitku naslednjo vsebino: Profesor Simon Rutar f. L. K. Sckulz von Strtfnitzkv, von Hofrat E. Zuber. Lai-bachs Burgersehaft von 1720 bis 1786. Aus dem Archive des Laibacher k. k. Landesgcrichtes. Zur Geschichte des Handels im 18. Jahrbundert. Kleinere Mitteiluiiiren. Aus der Biblothek von Weiiiensteiu; von Konrad Ornologar.
Nemiri na Hrvatskem.
Zagrebška vlada razglaša, da ima dokaze v rokah, da je bila v Zagrebu zarota proti banu Zarotniki so neki užgali barake na Markovem trgu da bi med tem mogli zavzeti plinarno in ugasniti vse plinove luči. V temi bi potem naskočili banovo hišo. S tem je v zvezi tudi to, da je bilo v okoliških vaseh pripravljenih na tisoče oboroženih kmetov. Ti so hoteli priti v mesto, a vojaštvo je to preprečilo.
Vstanek v Zagorju. Dne 8. junija na večer so se ponovile v Varaždinu demonstracije, koje so tra jale od 9. ure zvečer do preko pol noči. Več sto demonstrantov je hodilo po mestu in kmalu je narasel sprevod na 2000 ljudi. Prepevali so rodoljubne pesmi in klicali »abcug Hedervarva, »abcug madjaroni«, »doli z Breitenfeldom in Femenom«. Vse topništvo na konjih, ulanci in domobranci — cela posadka je bila zunaj. Nekateri so zaprli poedine ulice, da ljudstvo ni moglo do madjaronskih mamelukov, doćim so drugi razganjali narod, jahajoči proti vsakemu predpisu po tlaku. Demonstrant je so se združili v večje gruče ter so med urnobesnimi kliei proti banu in njegovim plačanim privrženoem razbili vsa okna na hiši narodnega zastopnika', madjarskega štipendista dr. Kissa, podžupana Deloševiča in načelnika Hreitenielda ter namazali hišo
s črnilom.   Da ni bila  oela posadka
na nogah,  prišlo bi bilo   gotovo do hujšega,  ker  je  bilo  ljudstvo silno razjarjeno,   a  tudi   zelo navdušeno vsled impozantne manifestacije, ki se je vršila dopoludne po končanih za-dušnicah. — Včeraj zjutraj prišle so na  novo  iz   Maribora  štiri stotnije pešcev,  ki so se nastanile v Varaždinu, samo ne ve se, bodo-li vzdrža-vale red v Varaždinu, ali bodo nastanjene po varaždinski okolici, ker ni dneva, da bi ne došle vesti o novih   nemirih.   Včeraj  so  pripeljali v zapore varaždinskoga sodišča deset kmetov iz  Vinice,  kjer je predvčerajšnjim pod milim nebom (brez ozira na § 2   zakona o pravici zbirati se) veliki  župan Rubido v družbi podžupana Belaševića in madjaronskega zastopnika   grofa   Bombellesa imel meeting. Veliki župan je govoril brez-obrazno zbranemu narodu, da samo madjaronska narodna stranka dobro misli za Hrvatsko ter je pozival prisotne kmete, naj se podpišejo na pripravljeni papir, na  katerem je bila morebiti zaupnica tiranu Hedervarvju, da jamčijo za mir.  Kmetje so odgovorili  velikemu  županu, da oni ne morejo jamčiti za mir, a madjaronom da nic ne verujejo in ne bodo nikdar verovali, ker so oni vsemu zlu krivi. Obenem je neki občinski odbornik ironično omenil, zakaj da se Madjari toliko brigajo za Hrvate in njihovo bratimstvo, ko vendar  trdijo, da oni Hrvate vzdržavajo To da je sramota, da se »bogataši« Madjari z beraškimi Hrvati bratijo in žele njihove zveze. Nadalje je povedal neki seljak velikemu županu v obraz, naj Madjari puste Hrvate v miru in naj si slednji sami upravljajo svoje linance, potem se ho videlo,  so-li Hrvatje  res taki berači, za kakršne jih imajo »bratje« Madjari in kot kakršne jih popisujejo pred   unanjim  svetom.   —  9. junija zjutraj odšli ste dve stotniji pešpolka št. 16 iz Belovara v Ivanec, kjer se je pojavil velik nemir in ustanek. — V ponedeljek 8. junija je prišlo do demonstracij   v   Klenovniku, okraj Ivanec, kjer se je ljudstvo uprlo proti madjaronom in orožnikom, ki so z dvema aretiranima kmetoma ravnali prav divjaško. Kdo torej izziva?!
Dne 9. junija rano zjutraj dospel je iz Novega Marofa avtomobil grofa Erdodvja k velikemu županu v Varaždin s poročilom, da tudi v novo-marcfdkem okraju vlada veliko razburjenje nad »gospodo« madjaroni in da prosi grof pomoči, ker mu ulanci, ki ga tam čuvajo že celi mesec dan in noč, ne zadostujejo.
Iz Zagreba pišejo: Pri navalu, katerega so s > udeležili oboroženi kmetje s cele zagrebške okolice, so vojaki in orožniki 8 tako silo na narod udarili, da se trdi, da ni samo en kmet temveč več kmetov bilo ranjenih. Sedaj vlada v Zagrebu takorekoč vojno stanje. Poroča se, da je ban hotel demisioni-rati, ali dobil je iz Budapešte migljaj, da nikakor ne sme odstopiti sedaj, ko se vrše te demonstracije, pač pa, da lahko odstopi čez mesec dni. V Zagrebu to malokdo veruje in se hočejo vsi še nadalje za svojo pravo boriti. — Danes je končana preiskava glede dogodkov v Zapre-šiču; otoženih je 21 oseb. Obtožnica se je že izročila obtožencem. Končna razprava bo 16 t. m. — Vladni komisar je razpustil zastopstvo v Senju, ker je isto določilo neko svoto za padle žrtve. — Poroča se, da se procesija na Telovo ne bo vršila. (Vidi se, da se Hedervarv hoji) — »Obzora je pod nadzorstvom policijskega komisarja Beloševiea, detektivov in orožnikov.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 10. junija. Kvotna deputacija je imela danes važno sejo. Na predlog barona Sch vvegla se je soglasno odklonila zahteva madjarske kvotne deputacije, naj se kvota določi za deset let. Potem je predlagal Chlumeckv, da naj se kvota določi na šest let Pri glasovanju je bilo šest glasov za ta predlog, šest pa proti njemu vsled tega je derimiral predsednik grof Schonborn in sicer za ta predlog, ki je s tem obveljal. Za predlog so glasovali člani gospodske zbornice in Javvorski, Abra-hamovvicz in Schvvegel, proti predlogu pa Zedvvitz, Kaiser, Povše, Menger, Kramar, Fiedler in Baum-garten.
Dunaj 10 junija. Danes popoludne ima gospodska zbornica sejo ter razpravlja o regulacij i avskultantskih plač.
Dunaj 10. junija „Neues Wiener Tagblatt" je zjutraj priobčil vest, da se Cehi pogajajo z vlado, sicer ne z ministrskim predsednikom Korberjem, pač pa z ministrom Rezekom. V večernem listu prinaša pa že izjavo češkega kluba, da se ta ne pogaja ne s Korberjem, ne z Kez-kom.
Dunaj 10. junija. „Magyar Scou je bil prijavil razgovor z grofom Goluchovvskim zastran proti-avstrijskih demonstracij v Italiji. Goluchovvski izjavlja danes, da sploh nikdar ni govoril z nobenim sotrudnikom  rečenega lista.
Dunaj 10. junija. „\Viener Zeitung" prijavlja danes že naznanjene odločbe glede premembe v gališkem namestništvu.
Rim 10. junija. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je vnela živahna razprava radi napadov na italijanske dijake v Inomostu in postopanja italijanskih oblastev napram protiavstrijskim demonstracijam. Vlada se je postavila na korektno stališče, zato pa je zlasti Barzilai ostro napadal Avstrijo
Pariz 10. junija. Bombardiranje Figuiga je imelo strašnih pcsledc. Kraj je skoraj ves razdejan Ranjenih in mrtvih je kakih 300 oseb. Francozi so vrgli 600 granat v Figuig Prebivalci so poslali posebno deputacijo h generalu O' Connoru, da se udajo, a general jim je odgovoril, da se pcgaja z odp slanci oblastnij in da začne danes zopet z bombardiranjem, če se pc prej ne izvrši brezpogojna kapitulacija
Madrid 10. junija. Bombardiranje Figuiga je tukajšnje politične kroge jako vznemirilo, češ, da se pač ve, kako se take kampanje začenjajo, ne pa, kakšen bo konec. Vlada se boji, da se polasti Francija velikega dela Maroka in zato se zavzema, da £e ohrani status quo.
Kijev 10. junija. Dne 8. t. m. je irska babica Prumkem, areto-vana zaradi revolucijonarne agitacije, pri zasliševanju z nožem napadla orožniškega generala No-vickega in ga ranila.
Poslano.
Slavnemu vseučiliškemu odseku v Ljubljani.
Ob priliki jutrišnjega prihoda ljubljanskega vseučiiiškega odseka na Dunaj priredi tukajšnje društvo »Slovenija«   nji m u  na  Čast kcmerz.
»Diufitvo svobodomiselnih slovenskih akademikov — Sava — «se je hotelo korporativno udeležiti častnega večera, da izreče slavni deputaciji — odposlancem ljubljanskega občinskega sveta — svojo zahvalo za njeno požrtvovalnost in izrazi svoje navdušenje za vseuČiliško akcijo.
Odbor »Slovenije« pa je v svoji aeji dne 9. t m. sklenil, da »Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov — Sava —« ne dovoli oficijelne udeležbe.
To naj pojasnjuje slav. deputaciji našo odsotnost.
Za odbor „Društva svobodomiselnih slovenskih akademikov — Sava" na Dunaju'1.
Hočevar, Fr. Kobsl,
predsednik. tajnik. Na Dunaj u, dne 9. junija 1903
Poslano*1
Pooblaščen sem javiti, da agent Itan Bihelj v Buksu v Švici, ni zastopnik .Francoske prek-morske družbe1 ,Comp. generale Transatlanttquef Havre-Newyork in ne pošilja potnike z brzoparniki te družbe, nego s progo „Amerikan linija", katera pa ni v nikaki zvezi in nima v Avstriji nikake koncesije.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila za .Francosko prekmorsko družbo* Ha-vre-Newyork izdaja edina na Kranjskem: (1656-1)
konces. potovalna pisarna
Ed. Šmarda
Ljubljana, Dunajska cesta ftt 6
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo •dgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Bonna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
□radni kurzi danaj. borzo 10. junija 1903. t 2°\ majeva renta
srebrna renta   . . avstr. kronska renta zlata
!•/•
t9/, ogruka kronska „ 1%      m zlata i% posojilo dežele Kranjske VLVt posojilo mesta Spljeta »V/i     h        « Zadra t7»7obos.-herc. zel. poe. 1902
tv/
češka dež. baoka k. o.
• t 1» M O.
zast. pis. gal. d. hip. b. pest.   kom. k. o. z
10-/0 pr.
I1
vi •/
Vi •/ 1 '1 /i
1*/«% zast. pis. liinerst. hr.
ii   ogr. centr deželne hranilnice zast. pio. ogr. hip. b.
obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . IV/«   ,.   češke ind. banke i° 0 prior. Trst-Poreč lok. M. [ %    „  dolenjskih železnic
&h ,, juZ. zel. kup. »/i V, 4l *J » av. p os. za Zel. p. o.
Srečke od leta 1854 .  . . m      »i   «    1860V|  . • „    „     1884 . .
ttzske......
zemlj. kred. I. emisije
•>      t«   11* »» ogrske hip. banke . srbske a frs motorčke
Jasilika srečke    . .
Kreditne , ...
[nomoske m Krakovske B Ljubljanske «... avstr. rnd. kriza ,    .  . .
ftudolfove „ ...
SalcburSke Dunajske kom. ,
Južne železnice . . . Državne železnice .... avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke   . .
Duu
100 30 10015
100 70 180 75
9935 120*70
9976 100-100*--
101 — 99 60 9960
ICO 86
11 »7 • — 101 —
100 50
100 -
100-—
.100 — £8 50
308-25
101 —
170-
io3*ao
245 — 1B5 75 276-270 -257 — 89 — 121 — 18 90 437 -84 25 75— 69 — 54 50 26 OO 68 -'.6 446 -
77 75 678 5'J 1629 66150 728-251-50 651 -376' 1628 — 466 — 385 — 349-— 13S-
3grske      , , Zivnostenske ,      . .
Premogokop v Mosta (Brfbc) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr.    . .
Rima-Mor&iivi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe
Valut«*.
C. kr. cekin...... 1131 1135
20 franki....... 1906 ;i9G9
20 marke....... 23*44 23 52
Sovereigns..... 23 94 24"
Marke....... 117 22 117 42
Lafiki bankovci.   ... 95 20 95 35
Sablji........ 252 75 253 75
Žitne cene v Budimpešti.
BlAtfO
100 50 100 35 100*90 120 95 99 55 120 90
101-90 9990
100 10 10185
108 — 102 —
101*50
ia>70
101-—
101 —
99 75 3 tO 25 102-
176-1P4 30
260-—
167-75 280-273 50 262 — 91 — 129 — 19 90 44^*50 88 25 79" -73* -55 50 27 60 71 60 79 — 452 —
78 75 679 50 1639 — 662 5'J 729--252*50 655 — 377 — 1638 -467 — 390*— 351 — 142 —
	dne 10. junija 1903		
	T«*-ri	min.	
PSeolca	za oktober.	.   za 50 kg	K 758
iž	N oktober	u  50 ,	.    6 44
&or uza	i« jniu	m 60 »	, 638
ii	„ maj 1904	•    » 50	n    5 28
>vea	„ oktober.	m  60 .	.    5 45
ErVlttlv.
Nespremenjeno.
Za  prebivalce  mest,  uradnike  I. t. d.
Proti težkotam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prasek", ker vpliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in Lepilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak da a lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varaostno znamko in podpisom. 3 (10—8)
,£e Griffott4
najboljši cigaretni papir.
14       lloblia »e poi.utt
705
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
«1 p 1 u J r> ntrjtio IJir priznana
Taono-cliuiin tinltnra
katera okrepčaj« l«mala«e, odstranjuj r  luikr in propreeujo Ispadanje las.
1 Mt«*klrnl«a s imvodom I 14.
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
poleg novozgrajenega Pran Jožefevega
j u bil. mostu (204—21)
Ifled velikim atevllom mineralnih vod, ki se vsako leto prikažejo in ravno tako hitro izginejo, se Natalia-vrelec kot zdravilna voda in dietetična pijača, potrjena pri vseh boleznih v prebavilih in mo-krilih, ni samo obdržal, ampak se je začel ta, kot zdravilo zelo cenjen in iztrsten li thionvrelec od doe do dne bolj razširjati. O tem vrelcu je le mnogo zdravnikov iareklo avoje mnenje in ga je tudi Academie de medicine v Parizu potrdila; to je odlikovanje, ki ga dobijo le vode, ki so kot edino zdravilne in popolnoma čiste v veljavi. — Radi avojege krepkega učinka se mora Natalia-vrelec pri&tevati drag .cenim zdravilom, s katerim se je zdravilni zaklad pomnožil
Vsien rlnltelj pri obrambi proti nalezljivim boleznim je skrbna gojitev ust in zob. Danes nam je znano, da prihajajo ▼se nalezljive bolezni od najmanjših živ-ljenskih bitij, bakterj. Kje pa so tla ugodnejša za njih postanek in ni no.'., te v kakor v ustnih votlinah ? Po rednem in skrbnem či&čenju ust in po mehaničnem čiščenju zob s pravim čistilnim sredstvom  za zobe, ka
kor je .Strgov Kalodont" se utrjuje meso na aobeh, slednji postanejo lepo beli in zdravi, ter se zabranjajo bolezni, ki nastajajo po novejSib poizvedbah vsled učinka bakterij, kkkor na pr vnetja v vratu, obolenje želodca i. t. d.
Zahvala.
Podpisano vodstvo i /.rek a naj iskren t-j o zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je tudi XV. skupšč.na .Zaveze avstr jugo-slo?anskih učit. društev** dne 30 in 31. maja t. 1. v Brežicah uspela tako lepo. Prav posebno pa se zahvaljuje Učiteljskemu društvu za Brežiški in Sevniski okraj; pripravljalnemu odboru za obilni trud, ki ga je imel s pripravami za Zavezino zborovanje; si. posojilnici in čitalnici za prepustitev prostorov za zborovanje; si. pevskemu zboru za prireditev koncerta; vsem brežiškim in okoličanskim Slovencem za simpatije, ki so jih skazovali v onih dneh naprednemu
slov. in istr8ko-brvaSkemu učiteljstvu ; vsem uredništvom nam prijaznih listov za laskave
pozdrave in obširna poročila o naših zboro vanjih; gg. Vek. Urbančiču, Eogelbertu Ganglu in Ivanu Lapajnetu za temeljita poročila; vsem dragim in milim gostom, ki so pridli na naš shod ii vsem onim, ki so nam poslali brzojavne pozdravi*; vsem govornikom za navduftene napitnice in spioh vsem udeležnikom, ki so pripomogli, da je nastopila tudi letos „Zaveza-* tako lepo.
Vodstvo   Zaveze avstr. jugoslovanskih učit. društev".
Tajnik:
v
Draa*. 4 Vinu i k.
Predsednik:
Darila.
Upravnistvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Ivan Ditnch v Litiji H K 30 vin., nabral na valeti g. Picek a. — Gospića Tonica Maj-zeljeva v Belicerkvi 4 K, darovala dva Sta jerska Slovenca. — Gospod F. Gustin v Metliki 4 K, kot četrtino aobodka predavanja gospe M. Teodorovic iz Zagreba v narodni čitalnici Metliški - Skupaj 16 K i,0 vin. — Živeli nabiralci in darovalci!
Za dijaško kuhinjo v Kranji. Neimenovan 2u K, darovalo pet kranjskih vitezov s svojimi rodoljubi na krasnem izletu na Gorenjskem, zbrani pri .katoliški podlagi* na .Zgornjem Otoku*. — Živeli!
Za Prašsrnov spomenik. Neimenovan iz Špitalskih ulic 2 K 50 vin. — Živel!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7. junija: Marija Pogačar, mizarjeva hči, 2'■ , mes, Zalokarjeve ulice St 11, Bronchitis capill. — Marija Kovač, delavka, 46 let, Gruberjeva cesta St. 1, rak na jetrih.
— Marija Lap, dninarica, 73 let, Badeckega cesta St. 11, Paralysis cordis.
Dne 8. junija: Alojzija Ž van, zasebnica, b: let, Marije Terezije cesta St. 6, jetika.
— Nikolaj Dejak, paznik, 53 let, Cesta na Kodeljevo št. 3, Carcinoma hepatis.
V hiralnici:
Dne 2. junija: Ivan Mische, delavec, 42 let, jetika. — Ivan Bric, hlapec, 29 let, črevesni katar.
Meteorologično poročilo.
Vitina nad morjem S0t>*2.   Srodnji tr». m tlak 756 o mm
	! Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.
9.	9. zv.	7?3 8	15 2
10. ■	7.zj. 2. pop.	7314 7314	14*6 19 4
Vetro vi
Nebo
Srednja včerajšnja temperatura 16*1«; aormale: 17 O9. Mokri na v 24 urah: 3 3 mm.
tO
Kamnolom plošic
M kritje streh oddal »e bode v najem.
Pogoji izvedo se pri lastniku Štefanu Rez man »u na Jezer-skim (Seeland). (1554—2)
Mašinist
izprašan, ob *nem ključavničar, s«* sprejme I. julija pri družbi „Keramit" v Racju. Štajersko.
Sprejme se s 1. julijem
trgovsik i pomočnik
v trgovino mešanega blaga. Isti mora imeti primerno kave jo. Hača po dogovoru. (1&08 l)
Ponudbe j# pošiljati na Ivana Tomiič-a, Mar ko veo, Stari trg pri Rakeku.
Košnja v najem!
V soboto, dne 13. t. m., ob 8-2 uri zjutraj dala se bode le toSnja kodma travnika, ležečega v Spodnji diski, ob državni cest, nasproti sole, v najem v oddelkih ali skupno v obsegu 4 oralov 2142seinjev.
Najemni pogoji se na lici mest* naznanijo. (15 9)
Ena večja in dve manjši
v Spodnji Šiški št. 82
nasproti občinski pisarni z 2 velikima kltt rna in lepim sadnim vrtom, ter pripravni za kako obrt, prodajo se iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji. Poaratvo nese 900 gld. čistega dohodka na leto 1' prana naj se pri g. Antonu Mozetič-u na Rakeku št. 69.
Sveže nastavljen
,GranatPortor'
IZ
* vrhniške pivovarne *
vsako nedeljo in praznik
v   ffOMtll mt\ m lm x
Peter Krisch
pri Zvezdi"
Jos. Lorber
hotel  ,,Pri juž. kolodvoru". *S' steklenicama i
Josip Marnik ia Ivan Bnzzoliiii.
Zalogo ima:
Jranc jiailerl
Slomškove ulice štev. 27.
Telefon št. 13. (lsoo-i)
pro vseekv l r m P ° k 1 a d p m
n r » o yleiU* HSl-        v mUdl onemoe-
S
(27B8 - 2i
Žrebanje dne 15. junija 1903. Glavni dobitek;
Promese k Budimpeščanskim srečkam a K12 K 40'000
Žrebanje dne 18. junija 1903.
Državne srečke ......... a K 4 n 200.000
Žrebanje dne 1. julija 1903.
Promese k dunaj. komunalnim srečkam a K M „ 400.000
„   „ kreditnim srečkam ....„„ 14 „ 300.000
(1562) priporoča in se dobe pri
.Ljubljanska kreditna banka'1 v Ljubljani.
Spominjajte) dijaške) In ljudske) kuhinj« pri Igrah In stavah, pri svečanov ►
In oporokah, kakor tudi pri nsprlčako-======= varnih dobitkih.^ -
mtm
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v £jubljani Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta 4 te v. 7
priporoča: Najboljše urejeno  z a* I o njo ma-11 «*u«-ar**   papirja, treov-ultlh in puMlovnlh bnjlir*
MUlMlilll   /%( /Ul>%,   tlllj« L' nlr, rnilln Itil. kuielil/nif ia aulake U n j I -ar« M.9k IJiidnk<> iole.
Iflollltrnlk« v raznih vezeh. ■ iskovliir za gospode odvetnike ia c. kr. notarje, tomp*mMaparat« ter k
temu potrebne predmete. Kipe mlosriiMklli llierstsv.
eSsmssei a»lM"irr. blago itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba.
Lepoto
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,Aida<
a 60 sin.
Dobiva se samo:
vlearni„pri orlu"
mag. pharm. Mardetschlager
nasled. Svobode v Ljubljani.
Isto tam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim na vodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti.
3v. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo 24
v Ljubljani, Stari trg šl 7
■ I       priporoča |
olje zoper pran
dosedaj najboljše, prosto ben cina, smole, petroleja ter kisliu
brez konkurence, brez vsacega duha
po u»|ni^|ila cenah:
1 k«. N«i h, .»O k«, a 10 h, pri
nakupu večje množine §e ceneje.
]IOVO! Patentirano JCovo!
nepremočljivo mazilo
za poćrnenje  ruja vi h čevljev, usnja itd.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraanovrstnejBih kombi-nacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt m zmanjSnjočimi se vplačili.
Vsak član ima po pretekli petih let pravico do dividende.
Trza.-lez3Q.xia. zavarovalna banka tt Pragl. Rezervni fondi: 25,000.000 X. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75.000.000 X.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ veeelaoal ■lo*an(ftlio - narodne upraio. (96—05)
Vsa pojaenthi da|a:
Generalni zast o p v LJubljani, degar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim akodam po najmžjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje ia čistega dobička izdatne podpore v narodne .in občnokoristne namene.
Nove pruke
j2 trdega  lesa, se prodajo   po  ceni s r julijem, ker bo most izgotovljeu Čez Savo. (1497-4) Več pove Marija Ana VVake nad
postajo Zagorje ob Savi.
Najboljše spanje
z blaženim čutom v želodcu podeli zvečer pozirek Klauer-jevega
Triglava
Edino pristen pri
Sdmund
(11—130)
-u
v Ljubljani, Prešernove ulice
v steklenicah po K 4r—, 2 20 in 1*20.
erje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F, HITI 1248
F-red. elsofLjo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
*$£ Večjo množino g?
smerekovega in hrastovega
IŠčo se
lokal
s kuhinio za takoj, ali v kratkem Času v Ljubljani oziroma Sv. Petra predmestju, blizu kolodvora ali vojašnic. (1452—6)
Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«.*
v hlodih, deskah  in zemeljnih ima na prodajo (1437—8)
Jakob B^lec
v Zgor. Otoku na Gorenjskem.
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kexično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot Ricer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
l"ic*4*oliJe%a želo deiiit[.tliilt turu
krepi želodec, vzbuja veselje* do jedi, pospešuje prebavo [in odprtje
ter je posebno učinkujoča pri zaprtju.
1 steklenica 20 vin. (1372—8)
I" i «•<-«► 1 i j   > «»    Kflrziiato    >!■■*» se
uporablja pri malokrvnih, nervoznih in   slabotnih   osebah   z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K. i* i tio i tj r- > ■ wlni|»i   lz   malin ali
11* »n »• ii ii dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1 30.
Kuna post
Ia
po%Ket|u.
P. u. odjemalci  si  lahko ogledajo nas znameniti laboratorij.
Cafe-Ristavrant „SVICARIJA".
Jfa splošno željo!
Jutri v četrtek, dalje v petek, soboto in nedeljo
monakovsko pivo
v sodčkih iz pivovarne Jos. Sedltnayer-ja v jKonakovetn. (Frančiškansko Leist-pivo.)
Razven tega tudi najbolj znano (1413—4)
Koslerjevo carsko pivo-
Za mnogobrojni obisk prosi   _    _   5tiC J/oVak, restavrater.
Uro na nihalo z godbo.
je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm. dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem samo 3 gld. Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo 6 gld., s stolpnim uram podobnim bitjem 6'50. Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se 3 leta pismeno jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna oprava. Budilnik s zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom 1-90 gld. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra 6 gld. Niklasta remont, ura 3 gld. Pristna srebrna rement. ura z dvojnim pokrovom 5*50 gld. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato noben riziko. Veliki ilustrovani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko.    (1326—5)
JOSIP SPIERING, Dunaj, I, Postgasse 2/W.
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo puwi* uaJnovejNlSi lUlemov in nujno-vt-jše   vrate,   revolverje«   i. t. d.,   vseh   pripadajočih   rekvizitov in
■kftunielje, posebno pa opozarjam na
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n- občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvrfiujem tudi v svojo stroko spadajoče naroene in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (543—23)
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
11 u »trovan  cenik, ae pošilja na zahtev«  zastonj. ~fM
AVGUST REPIC
Nodar Ljubljana! Kolezijske ulica 16
(■v Trnov«xn) izdeluj©,   prodaja in popravlja vsakovrstne
po naj mlajih eenaH.
Kupuje In prodaja staro vinsko posodo.
os
Suknenih ostankov veliko v zalogi.
Za pomladno in t noletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim! s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGO IHL
I x x x f Ljubjani x x x ^   v Špitalskih ulicah št. 4.
Vzorci na zabtevanje poštnine prosto.
a«Jala«la«aVB«a«Bal
S
s
S
s
1 *
m
55
m
m m
1
Spredaj ravna oblika,
ue tisoi želodec,
priporoča v največji izberi
Alojzij perschć
v Ljubljani Pred škofijo st. 21.
♦
♦
S ♦
S >
S *
K
t t t
Urtanov-iieno
lete
1842.
4
aifiaviirr mu nt eiiial
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—>-2   Električni  obrat. £-*—
Brak Efaerl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica :
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. priv. luž. žefaz.
Slikarja napisov, Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih. barv v tubah za akad. slikarje.
Kalojra čopičev za  pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu Eajnovej&e, najboljše in neprecenljivo sredstvo za liaan.ie  sobnih tal pod
imenom „Sfcepido!''. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino ptroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. **aFT&9*     nnaa ani aai
JBEJSCEBaBEBEBai
Frid. Hoffniann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo
vseh trst
žepnih ur
i
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla kakor tudi stenskih ur,
budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po
nizkih cenah.
MotoMtl
v žepnih in atenskih urah so vedno 84 v zalogi.
Popravila s« Izvršujejo najtočneje.
Lep pes
čuvaj, črn, velik, star 8 mesecev, se proda pri (i5i6—2)
Mariji Zakotnik
gostitnlcaricl
v Spodnji Šiški štev. 32.
1030 krai
ako je goljufija!
Bresekrbno rodbinsko 'srečo jamči  knjiga o preobi-1 rlem  blagoslovu  otrok.    Z več^ tisoč «ab.y»>nimi pismi pošilja diskretno xs> 90 vin. t avatr. snamkah gospa
A. 14 a upa
Berlin S. W. 330 Lan-denatrasse 47.
2
H
Ljudevit Borovnik
puslaar   w   Borovljah (t>rlarli| na liorogkem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puštk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema. Tsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro jsvrBuje. Vse puške so na c. kr. preakuSe-valnici in od mene preskušene. — llustro-(22 vani ceniki zastonj. (23)
Nobeno ceneno bazarno blago, edino le precizijske fabrikate in odlične novosti ima katalog iz leta 1903 s 600 slikami.
Dobi se na zahtevo takoj zastonj in poštnine prosto podnaslovom
M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3. Ključavničarskega
učenca
sprejme (1527-2)
Ivan HPTjLst
Ljubljana, Poljanska cesta št. 26.
V Ameriko
je
najkrajša, najprijetnajša in naj-ceneja vožnja čez Francosko
Havre — New-York ali Antwerpen — New-York, Havre — Fhiladelphia ali Antwerpen Philadelpliia.
Natančnejša pojasnila in cene naznanja radovoljno in zastonj     (1204 —1)
Jvan Bihelj
zastopnik generalne agenture (za celo Švico)
v Buksu (meja* zraven kolodvora.
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu,
Filijala za Avsirijo:
Qunaj; L, Giselastrasse št. 1
v liišl druživa.
Društvena aktiva dne" 31. decembra 1901...........kron 190,^71.7.31 —
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1901....... „      31,555.392 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od
obstajanja družbe .1848)............... „ 426,999.043*—
Med letom 1900 je društvo izpostavilo 5718 polic z glavnico..... 50,727 262 —
Za specijalno varstvo avstrijskih zavarovance? je „The Greaham1" do dne 81. decembra 1901 založilo vrednostnih papirjev v znesku (1282—2
pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi  katerih  izdaja  družba   police,  kakor tudi obrazce za
prealoge daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani pri G. Zeschko
vila nasproti ^Narodnemu domu".
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz Ljntijase iuž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni viate v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausaee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstettea. — Ob 5' uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julij* do 15 septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L;psfco, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce- ,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste. Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. t Direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Proga v Novo meste in v Sačero. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihad v LjaDijans jnž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mj-nakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzensfeste, Solnjgrad, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobai vlak iz Trbiža. — Ob 11. url 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz! Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec. Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljubna, Selzthaia, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein Reifling iz Steyr, Linca, B udje vic, Pizna, Marijinih varov, H*ba, Francovih varov, Prage. Lipskega — Ob 8. uri 3h ui zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. ari 43 m ponuči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga ti Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj' iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz LjnbHane drž. kol. v Samnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne", ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Frihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6 uri 49 m zjutraj, ob II. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in prazmkih (i)
I Založena 1847. |
I Založena 18A7. I
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
25
v Ljubljani
Zaloga in pisarna: lovama s stroji;
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan si 8-10
priporoča po najnižji  ceni r oprave   za   Spalne    SObe,    oprave za
jedilne sobe,   oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih,  otroške vozičke, zastore, preproge itd.
09
Ui
stavbeni polir
popolnoma samostojen delavec, v risanja, načrtih, obračunih in proračunih stroškov popolnoma izveden ter nemškega in sloven-venskega jezika v govoru in pisavi zmožen, išče s 1. Julijem trajnega mesta.
Ponudbe naj se pošljejo na upravniStvo „Slov. Naroda- pod „NUchtern". (1632—2)
l^čcmc dobrega 15083
zastopnika #
za prodajo naše domače
slivovke in tropinovke
za Ljubljano in Kranjsko deželo
z visoko provizijo.
firajščiiia Hijacintjevo
v Krapini na Hrvatskem.
Milijone dam
uporablja
„Feeolin".
Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „Feeolin" najboljše lepo-tilo za polt, lase in zoba! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo aristokratsko finost in obliko po uporabi j.Feeolina". „Feeolin" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrci, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi „Feeolina" brez sledu izginejo. — ».Feeolin" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenie in lepšanje las. preprečuje izpadanje las, plešatost in glavine bolezni. „Feeolin11 je tudi najnaiavnejše i a najboljše čistilno sredstvo za zebe. Kdor uporablja redno ..Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. INI i se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s ,,Feeolinom". Cena za 1 komad K 1"—, 3 komadi K 2*50, 6 komadov K 4-—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po postnem povzetju 60 h več. (1161—4)
Razpošilja glavno skladišče M.       <*- « £ »t   na Ilimajii
VII., Mariahilferstrasse štev. 38. Zaloge zti IJubljnuo: A nt. Kane, droguerist — Ftlvard ^lalir. Židovske ulice. — Lekarna  ..pri  zlatem Je-lemi".
Izurjen
iiče se za veliko turbinsko žagOi Nastop takoj mogoč. Neoženjeni Žagarji imajo prednost.
Ravno  tako se  sprejme  za dva
meseca spreten
(1517—2)
čebelar.
Kje pove upravništvo „Slovenskega Naroda".
Vino
rudeče in belo, jako dobro in iz lastnih vinogradov v najboljših  legah, prodaja
2      £MT~ najceneje H U^t
finlon Caurinšek
Trška gora pri Krškem.
Na zahtevo pošlje vzorce. Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
2e  sam rastlinski
sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sek, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost. ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. ^871-5)
Dr. Friderika Iienglel-a
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Razpis.
A.a £rra<Iho vodovodov za vasi Upovsica 9 Siišjc, Vinica, /apotek. §latenek in za vasi Jurjovica« Breze. Dol. Laze v političnem okraju Kočevje potrebna, na 55.500 kron, oziroma na 50.340 kron proračunjena dela in predelave se bodo oddale polom javne <lražlie.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa odplačila v odstotkih na enotne cene proračunov naj se predlože
do 1. julij« f. I., do 12» ure opoludne
podpisanima občinskima uradoma.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolekom za 1 krono, doposlati je zapečatene z napisom : ..Ponudba za prevzetje gradbe vodovodov za Lipovšico, Sušje, Vinico, Zapotok, Slatenek, oziroma za vasi Jurjovica, Breze in Dol. Laze pri Ribnici/
Pontldbam mora biti dodana izrecna izjava da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. — Razv< u tega je dodati kot vadij Še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupil. novarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinska odbora si izrecno pridržita pravico, izbrati ponudniku ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se jima vidi potrebnim razpisati novo ponudbeno razpravo. (1544—2;
Načrti, proračuni in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskih uradih.
Občinski urad Sušje.    Občinski urad Jurjovica.
F. Kozina, župan.
Ivan Ludin, župan.
Na najvišji ukaz Njegovega
c. in kr. apostol. Veličanstva.
XXXV. c. kr. državna loterija
za. civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija
eilina v Avstriji postavno dovoljena
ima 18.397  dobitkov v gotovini v skupnem znesku 506.880 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron v gotovini.
Žrebanje je nepreklicno dne 18. junija 1903. IW Ena srečka velja 4 krone. "TPE
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, traiikab, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
(1288—8) Oddelek za državno loterijo.
Josip Reich
-** parna t+-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PoHtrežba točna. 24 Cene nlzlte.
i
1
I I
5S jgr
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljulljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih  daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
monog^amov za zaznamovanje perila.
it
1 i
I
£~ grammophonov
ki igrajo izrecno močno in natančno.
90»
Stt    *u *Ji it; *u *u    m ;u *u *2
^<x^^j^b>-žžž-^tž>. Stik ^^^^S^E ^& g*^^
1
m 51
m
Stari trg 21.  Glavni trg 6. Vegove ulice 12.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNI«
Prodaja moke
in raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
Stari trg 32.
m
m m
m
Ml
m
pk
m
y>. SSS Tit Tj? nt tjt tis 95 Tjt 219 Sts aR $
I J. S
I
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno in debelo.
1^3=    Cenili!. l»reJBi>l»«"ti«. =^^2D
r
i. .T.".i   ~m,ni  i. r;.
Avg. Agnola
Ljubljana
i Dunajska cesta št. 13
1!
j|uunuju««u«U,«Uu,u. H
H   Velika zaloga | I steklenine, porce-| lana, svetilk, zrcal, l      šip itd. itd. B
Steklenice, kozarci, vrčki itd.
po najnižjih cenah.
Hiša
z  gospodarskim  poslopjem   in 6 oralov njiv in travnikov ter IO oralov  gozda,   s  arenjskimi pravicami, se proda iz proste roke.
Tudi se proda samo hida in gospodarsko poslopje.
Več pove lastnik Andrej Šmid Selo pri Bledu. (1534-2)
Kpmptoirijt in
išče službe v večji trgovini ali tovarni. Posluje v nemškem, laškem in hrvatskem jeziku. Vstopiti more takoj.
Prijazne ponudbe sprejme upravništvo „Slov. Naroda" pod naslovom „korespondent". (1501-5)
Prodajalna
tik farne cerkve, dobro založena z vsa-Kovrstnim špecerijskim blagom, z letnim prometom 24.000 kron
edda 5c i> nojem
ali pa tudi iz proste roke proda.
Naslov  pove  upravništvo ..Slov. Naroda". (1455-5)
—
Iiče se
prodajalka
in dva učenca.
Več se izve pri tvrdki Alo/^jJ Jerančič, Ljubljana. (1529
Šivilja
za vsakovrstne obleke se priporn^ v delo. (1513-3
vas Nerajc £t. IO pri Črnomlju,
Služba
okrajnega tajnika
je razpisana
pri okraj, odboru Celjskem
Prošnje se vložijo 22. t. m,
a
načelniku dr. Sernecu.
(1539-si
Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbe vanje), postrežba   na dan   od 5 K na:--V maju fn septembru še ceneje.
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Jriumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v veakoršni izpeljavi. Že 30 X, let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-tr^ežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva' Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 1858—29
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph"
S. Gol(lHchmi(It ^ Bio
"Wels    le,    <3-e=e2=.«s ^.^-ctr^slss.
lai
Krapinskej s Toplici
Hrvatskem
Leta 1902 je bilo 4567 ijudi.
i gorjanske  železniške postaje „Zabok-Kra
ipnske-Toplice"   oddaljene  za jecir. i vožnje,   Od 1. maja   vsak dan zveza ; omnibusih s to postajo. — 30° do 35 I jjorke akrototerme,  ki eminentno upliva proti protinu, mišični in členski revmi njih posledičnim boleznim, pri ishiji, ne.n giji,   kežnih  boleznih   in   ranah,   kror . Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri r. ličnejših ženskih  boleznih. —   Velike t sins'<e, separatne kopeli,  kopeii  v b in prsne kopeli, izvrstno urejene potil (sudariji . masaža, elektrika, Šved. zdr^ gimnastika. — Udobna stanovanja. D nedrage restavracije; stalna topliška Razsežiii senčni  sprehodi, prostor za nis-igre  itd.   Kopališki   zdravnik dr. Mai. — Brusure  se  dobe v vseh kr. nah. Prospekte in pojasnila pošilja
(1017—9)     kopališko ravnateljstv
Ljudska pijača
ver-pivo
MTajboljše sredstvo proti pijančevatiju; poleg" tega ceno. Čisti kri. Dela glavo lahko. Ima prednost za zdravje in žep.
Kipeči limonadni bonboni
svetovno znane kakovosti
priporoča
Piva cesta afccijsla družba za izdelavo orientalskih sladkornih in čokoladnih predmetov
poprej A. JlitrMiiei* (1327—5) Ki-alf. Vinohradl < IM/enku).
100 zavitkov, zadoščajočih za 500 porcij limonade pošilja se franko za 14 K,
r r
(12^5—1
Izvolite ogledati mojo
novo urejeno sukneno zalogo
v kateri se nahaja blizu 1000 raznovrstnih vzorcev
o</
/-50
Cfo 6-
R. MIKLAUC
#
Spitalske ulice štev. 5
na
a^\e
■M
se proda po ceni v Rožni dolini vis-avis Gline.
Ker so parcele majhne, so pripravne posebno za male obrtnike, ki si želijo zgraditi svoj lastni dom.
(1488-4)
vse drugo pri lastniku Rudolfu Oroszvu, Ljubljana, Slomškove ulice št. 13.
b C« J
ako zabavni
80
ncertni aparati
ploščami,
\
/♦parat kakor kaže podoba stane 75 3(.
Večji aparati, kakor tudi
automati za gostilničarje
dO 24>0 K. (732—32)
Prodaja tudi na obroke.
UOVOri, Velika Izbera
se smeje, gramofonskih plošč.
poje m
Zamenjava starih plošč.
zvizga.
7"R
-3.x "v Xjjui"blj a.nI, Sta.xi trgr šte^r. IG. največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna
astorov (rolet) in zatvornic (žaluzij)
senik in železnih valj častili zatvornic (Rol-
l&den) za prodajalne f
Zairreb g^i    CITDDTn Zairreb
VJT. iuiSlIaDIU h;
Trgovina z mešanim blagom Fr. Ks Aumann a sin v Krškem
inče spretnega (1512—3)
trgovscefla pmciiii
Pariški svetovna razstava 1900.
Mannesmann-ove cevi
vsake vrste
kakor tudi jeklene steklenice za stisnjeno ogljeno kislino,  vodik,  kisik,   stisnjeni zrak, amonijak, acetile i. t. d. izdeluje
Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi
v 3(omotavi, na Češkem. (437-iB)
I
i  iica št. 4-0
lica ftt. «40
priporoča s^voj^s solialime in. ml«r mz«Mdli
== \aroeila izvršujejo too»»o In najsolldneje.
-1: PJ5>Gj|sc^^
1 Svoji k svojim! i
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem imel
dne 11. in 21. junija 1903. I.
vojaški koncert
27. pešpolka feraJj UBelg-IJce^r
na popolnoma prenovljenem restavracijskem vrtu
gostilne Pn ,JKovem svetu4
jtiarije Terezije cesta št. 14.
Priporočam se za obilni obisk ter pe slavnemu občinstvu že naprej za-vaijujem. — Obenem se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost slav. občinstvu inega mesta Ljubljane, kakor tudi iz  dežele, ter zagotavljam, da bodem t.av. občinstvu zanaprej še bolj ustrezal v vseh zadevah, kakor dosedaj. Dobi f*e vedno sveze KoMlerJevo earitko pivo kakor tudi več vrst i»ri**tnili naravnih \in.   V dobro znani kuhinji so vedno na razpolago gorita in mrzla Jedila. Za točno in solidno postrežbo je vedno skrbljeno.
Naročila na kosilo in večerjo se vedno sprejemajo po znižanih cenah.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
Fran Remic, restavrater 1535 -2) Pr"i 7,Novem svetu" v Ljubljani.
m
K1
^DOCIEUR PIEB^6 SPARIŠ
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva so povsod. (231—39)
Wilhelmovo tekoče mazilo
.BASSORIN'
c. kr. prlv. 1871.
1  vrčič K 2, poštna pošiljatev = 15 komadov K 24.
\Vilhelmov c. kr. priv. „Bassorin" je sredstvo, čegar zdravilstvo temelji na znanstvenih preiskavah in praktičnih izkušnjah ter se izdeluje izključno v le-
karni Franca VVilhelma,
C. in kr. dvornega zalagatelja
Neunkirchen, Nižje Avstrijsko.
Rabljeno kot mazilo, vpliva Iečilno olajs-ljivo, manjša bolečine in miri bolesti živcev, kakor tudi v mišicah, sklepih in kosteh.
Zdravniki uporabljajo isto proti navedenim bolečinam, zlasti, ako se taiste ivijo po močnih naporih na potovanju ali pri zastarelih boleznih; radi tega to redstvo uporabljajo tudi turisti, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom ter se hvali tudi od mnogih strani kot sredstvo proti mrče sovemu piku. b l2721—8)
Kot znamenje pristnosti je na zavitkih vtisnjen grb trške občine Neunkirchen (devet cerkva).
Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi,  se naravnost pošilja.
Jia splošno znanje
naj blagovolijo vzeti posebno p. n. gospodje gosti, restavra-terji in gostilničarji, da se dobijo
vsak dan ob pol 6. zvečer
SSSr ^ueže pečene
cesarske žemlje in solnati rožicki
v parni pekarni
(1447-5)
J. J.
Rimska cesta štev. 16
iiiiiiiiiiiiiiTTrm
iiiiiiiimiiiiiimiiiiiii
Usojam si slavnemu občinstvu, posebno svojim cenjenim od jemalcem najvljudneje naznaniti, da bodem, doslej pod tvrdko
^2TL<±Tm Eruškovič naslednik
obstoječo trgovino z železnino, ključarskimi izdelki, kovinskim blagom m poljedelskimi stroji nadalje vodil nespremenjeno pod tvrdko
Valentin Golob
v Ljubljani, Mestni trg štev. 10.
Zahvaljujoč se cenjenim odjemalcem za doslej mi v toliki meri izkazovano zaupanje, hočem se kolikor mogoče truditi tudi v bodoče, da bodem mogel vsaki najsmeleji zahtevi kar najbolje, točno in po najnižji ceni ustreči ter se priporočam
z odličnim spoštovanjem
(i5o6-2) Valentin Golob.
Vzorci vina za poskuŠnjo, ceniki in natančnejša pojasnila dajejo se rade volje v skladišču na Starem trgu št. 15.
Otvoritev v soboto, 30. maja t. I., v Ljubljani, Stari trg št- 15.
Bratje Novakovič
I lili lHri/1     n      -VM       m 1 n I *■» I l-k      m n ■ ■     »A _ ■ -
lastniki vinogradov na otoku Braču in v makarskem primorju v Dalmaciji
uljudno naznanjajo si. občinstvu stolnega mesta Ljubljane
da so otvorili v soboto, dne 30. t m.
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin
Na  željo oziroma zahtevo dostavlja se naročeno vino franko na dom.
v Cjubljani, na Starem trgu 15
v steklenicah in na debelo
ter se uljudno priporočajo v izdatna naročila. — Na izbero imajo izključno pristna, izbrana vina lastnega (1487-4) pridelka po različni primerno nizki ceni.
Aparat za zračni plin
prideluje mitoinutleiio in mrzlim potom plin ea oarednjo rai.*% ellju« «» z lufrjeio lurjo
kurjavo, kuhanje, zalotanje ter palenje itd. itd. Prva priznanja. Pojasnila zastonj in poštnine prosto.
Gerson Boehm & Rosenthal
ina|,  XK.        4 (745-5)
Otvoritev nove trgovine.
Vljudno naznanjam, da sem z dnem 11. maja otvoril
jt Ši&ki ob glavni cesti poleg cerkve h. št- 2
špecerijsko trgovino in prodajo moke
«lt m» ■ »«» Ajml
belo.
Ker mi je na tem, da p. n. odjemalce vseskozi zadovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi glede nizkih cen upam, da bode spoštovano občinstvo mojo dobro voljo upoštevalo, ter moje prizadevanje, postrezati z naj boljšim in najfinejšim blagom podpiralo z n a j m n o o b r o j n ej s i m obiskom.
V"prijetni nadi, da mi izkažejo p. 11. odjemalci svojo naklonjenost, bilježim    z odličnim spoštovanjem
(1273-7) Makso Lavrenčič.
S Kad
* 200 strojev v zalogi!
•i*
s
I Slovenski t
* ceniki t
^ brezplačno. J:
'•p s
M mlatilniee
cr
epeljne, trijerje, čistilnice (pajkelne), slanioreznice, mline in preše za sadje,
fine kose, srpe, (U6o-3^
amerikanske kosilne stroje
(damo tudi na poskusnjo)
in sploh vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata
po nizki ceni "Vi
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER »VEROVSEK
trgovina z železnino in zaloga strojev v £jubljani9 Dunajska cesta štev 16.
Dansko kolo
dobro  ohranjeno,  te proda za jako ištjoiino ceno.
Kje V   pove   upravnižtvo »Slov. Naroda«. (1638 - 2)
Dngotin Ptic
tapeta r
zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu
:__: 5>rl X_3 -us-~fcl3 Bal -:
Ljubljana r Gradišče st. 5.
{MM
miiBTiimiiim
ni
o
•H
d
o
i—1
o
-M
(I)
d
I—I
(d
tU
.rH H
O
v;*
W
Slov ost%tt im
cKranjsko ^
so nekrhljive cvetlične deje, lonci, šardinjeri, vaje itd. ij lesovine in papir-maše ter popolnoma ne-premočne, temno in svitlo jelene, temno in svitlo rujave, tudi sive s zlatimi ali srebrnimi progami, j ali brej drjaja, rajlično oslikane, tudi brej Slikarij, da jih jamore vsak sam oslikati, najlepši k*as ja sobe ali cerkve. Dobijo se v rajlični velikosti po tovarniških cenah in sicer od t Jf dalje samo v trgovini s cvetlicami in semeni
cfll. cKorsika, Selenburgooe u/ice S
kjer se dobijo tudi druge, k temu prikladne sveje in suhe rastline, palme itd.  po jelo  nijki ceni.
2 vclcspoštovanjem
(3134 49)
Alojjij Jforsika.
v
V vi*
r^^leksandrov
?«$mi in romance
Elegantno opremljena knJiaa S portretom in avtogra/om pesnika in uvodom ij peresa
dr. J van a Prijatelja-Cena:
Ukusno broš. Jf 3'50, po pošti Jf 3*70, v ijvirni platneni vejbi Jf 5'—, po pošti Jf 5'20.
žalojil : J3l)
Lau. 5cr)iuentner
Kopališče Kamnik na Kranjskem. Naj,eplav^
Popolno vodno zdravlj anje, ■olnriir   Uoprll,   suhovroča  zračna zdrav ljenja, kopeli s ogljenčevo kislino, masaže, gimnastika in elektr zdravljenje Zmene cena.  Začetek sezije 15. maja.  Navodila daje ravnateljstvo zdravilišča (1515—2) Zdravniški vodja: 1. ni. dr. Rudolf Itambr.
J
m
1
I
Naročajte izborno
(1364 -7) 14hI
ljubljansko delniško pivo
iz pivovarcn
v
v Zaleu in Laškem trgu.
-1 Naročila sprejema |—-------—
p Centralna pisarna ? Ljubljani, Gradišće štev. 7.
lil
ta
Naznanilo
hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
Posebno priporočam
novosti v stenskih urah z novim 'stolpovim bitjem.
Šivalni stroji Singer in vse druge vrste
pripravne za domačo rabo, po zelo nizkih rrnah.
Vsa popravila točno in ceno. Umetna delavnica v I. nadstropju.
Za obilen obisk se najtoplejše priporočam
fran curr>E>n
urar, trgovec in posestnik u Ljubljani, Mestni trg
eksportna tvrdka na debelo in na drobno, član  Švicarskih tovarn
založnik c. kr. dolenjskih železnic.
.Union", (42-32)
I    Zarezane strešnike
£ vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel)
I      zidarsko opeko
^ Cement roman in portland
I    glinaste peči in štedilnike
I ploŠCe za tlak samotne in cemetne
kakor tudi (.864-1-
tT:
vse drugo stavbinsko blago
ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množinah
I F. P. Vidic & Comp., Ljubljana.
M.c«»>:.*i«^»3E:.:i:«*i»:i:«i
■   I I I I '   I I
■ ■
II
' aai aa
iz ševijota
99
77
77
77
77
grebenaste tkanine lodna =
miltona s=
I istra ~--
boreta =
za gospode, dečke in otroke v največji izberi, znano solidno
izdelane, priporočata po najnižji ceni
GRIČAR & MEJAČ -as
llustrovani ceniki
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9.
zastonj in franko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavlar.
Iiaatnina in tisk »Naredno tiskarne11.