Razne stvari. Iz domačih krajev. Imenovanje. Imenovani so avskultantom naslednji pravni praktikanti: J. Premšak pri okrož. sodišču v Celju, Fr. Šuklie in dr. Milan Geršak v Novem mestu, Ferdo Medic v Ljubljani in Ferdo Miiller v Mariboru. — Finančni komisar g. Fr. Tuma je imenovan finančnim nadkomisarjem s sedežem v Mariboru, višji finančni respicijent Martin Voh pa finančnim komisarjem s sedežem v Celju. Zaspanost političnih društev. Kolikor nam znano, sta samo dve politični društvi ugovarjali nemškemu huiskanju proti imenovanju drugega dež. šolskega nadzornika za Štajersko. To je žalostno! Dočim Nemei zborujejo in kričijo proti slovenskim težnjam, se Slovenci niti za svoje pravice ne zganemo. In kaj je nasledek? Vlada se boji nemškega krika, Slovence pa prezira, ker ve, da so pohlevni, mirni, da vsak udarec potrpežljivo prenaSajo. Viničarski in sadjarski tečaj se bo vršil na mariborski Soli od 5. do 17. sušca 1900. Opozarjamo čitatelje na inserat v 8 št. na 7 strani. Naj se le obilo Slovencev oglasi. Kteri Slovenci bodo odbiti, naj nam naznanijo, da se bomo prepričali, po kakih načelih se ravnajo pri sprejemanju v te tečaje. To je larifari. Pravijo, da Štajarci ne dobimo drugega deželnega nadzornika, ker je tržaška «Edinost» prezgodai vladino nakano izpovedala in se je sedaj začela nemSka gonja. Bežite, bežite! Prvič ni res, da je «Edinost» to pred časom izdala, ker je reč bila vsaj že pol leta znana v štajarskih političnih krogih in drugič bi bilo jako smešno, ako bi si ministerstvo zaradi takega maihnega vzroka naenkrat premislilo in nam ne dalo nadzornika. Ni nemogoče, da si je ministerstvo samo naročilo nemško vpitje in zavolj lepšega se obdolžuje Edinost. V Avstriji je vse mogoče. Slepar z markami, neki Benducci iz Florence, se nahaia sedaj na Štajarskem. Mož spravlja v denarce znamke, ki so ponarejene, a čudovito podobne pravim znamkam. Pozor! Poroka. Dne 26. febr. porofiil se je v Mali nedelji g. Ant. Štupca, trgovec z gdč. Fanico KorošCevo. Ker ie g. A. Štupca rodom Sodražičan na Dolenjskem in zelo fiislana oseba, ravno tako njega nevesta iz imenitne ter rodoljubne Koroščeve hiše v Malinedelji, kličemo obema: Na mnogaja leta! Fašenski orači. To ie bila komedija v BiSu! Prišli so v soboto od urbanskega brega orat za debelo repo fašenski orači, nažeinljeni kakor je stara navada po nekaterih krajih, in ravno so srečno naleteli na orožnika. Pravo slepomiškanje se je začelo. Gonjač je moral orožniku izročiti svoje vprežene šeme, iz katerih so strgali komote ali kaj so že imeli svetlega ali rudečega na sebi, plužar je moral svoj plug pustiti v Bišu, a svojo dragoceno biserno obleko — stari obrnjeni kožuh — je odložil v neki listnjak, tudi nositelj klobas, belic itd. je jezen pustil svoj mastni koš v listnjaku v shrambo: sledniič pa Se je orožnik zabilježil njih imenazavoljo večkrat. Bilo bi hasnovito, da bi tako tudi ponočnjake večkrat polovili, in še one nepotrebne kolednjake z godbo pred Svečnico, a ob Janževem ponočna dekleta, prišedša iz spodnjih krajev. Cerkvene novice. Na Spodnji Polskavi smo imeli sv. misijon od 27. januvarja do 5. februvarja. Vodili so ga čč. oo. lazaristi iz Maribora s pomočjo celjskih kapucinov in domačih duhovnikov. Šole zaprte. V Slovenski Bistrici, v Zgornji in Spodnji Polskavi so šole vsled ošpic na negotov čas zaprte. Prijatelji šole. Deželni šolski odbor je izrekel zahvalo nadučitelju v Podgorjah g. Matiju Šmidu za nadzorovanje pri zidanju nove šole, grajščaku Gosletu v Hrastniku zaradi darežljivosti nasproti ljudski Soli v Kozjem. Iz šole. Razpisano je učiteljsko mesto na Konjiški okoliški šoli, v Slivnici pri Šmarju in v Vuzenici, učiteli-voditeljsko mesto v CeSnicah in nadučiteljsko mesto na Frankolovem. Prošnje se morajo vložiti do 10. marca. — K Sv. Jakobu v Slov. gor. pride kot učitelj Franc Kotnig, dosedaj učitelj-voditelj v Gabrovici na Primorskem, gca. Elvira Vipauc je v Št. Jakobu v Slov. gor. stalno nameSčena. Kot učiteljica ročnih del v Vidmu se je nastavila gospica Klotilda TramSek. Razširjenje šol. Dvorazrednica v Dornavi pri Ptuju in dvorazrednica na Majšbergu se razširita v trirazrednice. Poštne novice. PoStna praktikanta v Mariboru Maks Ane in Fr. Steindl sta postala asistenta ter prideta v Beljak. PoStni odpraviteli Ant. Mišan pride v Zidani-most. Poštna oficijala Jakob Duscher iz Zidanegamosta in Fr. Gerl iz Ptuja prideta v Gradec. Premeščen je asistent pri finančnoračunskem oddelku g. Aleksander Ussar iz Ptuja v Gradec. V Zalcn je umrl dne 22. febr. g. Karol Žuža, ki je bil svoječasno tudi žalski župan. Umrl je v Gradcu dne 24. febr. naš rojak (s ptujskega polja) vpokoieni profesor ljubljanskega učiteljišča g. Jakob Predika. Izpred oltarja v grob. V Vitanju je bila poročena 18. febr. t. 1. čvrsta 24 let stara deklina Marija Gradišnik. Ob silnem nalivu 20. febr. se \e močno prehladila, vnela so se jej pluča: 24. febr. je umrla. Krajni šolski svet pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je v svoji seji dne 25. t. m. izvolil narodnega gostilničarja gosp. Matija Peklarja načelnikom. Castitamo mu, kakor tudi novemu krajnemu šolskemu svetu, ki je po vseh svojih udih pravega narodnega mišljenja. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Zadnjo nedelio je zborovalotukajšnje politično društvo ter je pri [ako številni udeležbi enoglasno sprejelo naslednjo resolucijo: »Politično kat. gospodarsko društvo, danes zbrano, odločno ugovarja počenjanju nemških radikalcev in županov spodnještajerskih me?t in trgov, kateri nasprotujejo vladi, ko namerava postaviti slovenskega nadzornika našim slovenskim šolam. — Na Spodnjem Štajerskem prebiva 90% Slovencev in le 10% Nemcev. Ta ogromna večina vendar zasluži, da šole nadzoruje človek, kateri je popolno zmožen slovenskega jezika, ker mu je zraven tudi nemščina znan jezik. Zbrani društveniki prosijo slovenske poslance, naj vse storijo, da predrznost te vrste Nemcev odločno zavrnejo.« Dobro bi bilo, da bi se sklical velik shod slovenskih županov, na katerem bi se Nemcem dal dostojen odgovor. — Koncem zborovanja je bila prosta zabava, io petje v občno zadovoljnost. Jareninsko politično društvo je v odborovi seji v nedeljo dne 25. febr. soglasno in med splošnim odobravaniem sklenilo protest zoper krivično rovanje štaj. nemSkih nacijonalcev v zadevi imenovanja drugega šolskega nadzornika za Štajersko in se je odposlala prošnja na poslansko zbornico, da ona prisili vlado, da takoj imenuje drugega Ijudsko - šolskega nadzornika za slovenske Ijudske šole in sicer moža slovenske narodnosti in slov. mišljenja. Peticija se je odposlala poslancu Žičkarju. Drobiž po 2 in 20 vinarjev bo bržkone odpravljen, ker je baje jedina ovira, da se nova veljava ne more naglo udomačiti med ljudstvom. V finančnem rainisterstvu se neki že resno pečajo s to zadevo. Slovenska gimnazija v Ptuju. Po Spodnjem Štajerskem se je začelo gibanje, da se v Ptuju ustanovi slovenska gimnaziia. Uredba sedanje nemške gimnazije v Ptnju je neznosna za nas Slovence. Nova iznajdba Slovenca. Slovenski ključavničar v Celju g. Ivan Rebek je izumil nov aparat za streljanje proti toči. Novi ^parat strelja močno in hitro ter je izkljuŁena pri njem vsaka nevarnost za strelca. Iz dragih krajev. Vojska v Jažni Afriki. Najnovejša zanesljiva vest iz vojske je, da se je burski general Cronje udal angleškemu generalu Robertsu. S Cronjetom se je moralo udati kakih 3000 vojakov, drugi pa so že prej odšli. General Cronje se ni mogel delj časa Angležem ustavljati, kajti njegovim 3000 vojakom stalo je nasproti 40 000 Angležev. Pravzaprav so ga prisilili k udaji angleški topovi. Cronje se je držal celih 11 dni. Tndi Angleži hvalijo pogumnost in neustrašenost burskega generala. Prvi podpredsednik državne zbornice bi naj postal po želji Nemcev radikalec Prade. Danes v četrtek bi morala biti volitev. Toda ker v predsedstvu ni Slovana, Cehi in Slovenci nočejo voliti Pradeta, ampak so imeli včeraj skupno sejo ter se pogovorili za Čeha dr. Žačeka. Ta odločen korak pa je tako ustrašil Poljake in konservativne Nemce, da se je včeraj takoj sklical izvrševalni odbor desnice, o katerem se je mislilo, da je že za vselej zaspal. V odboru se ni doseglo sicer še nobeno sporazumljenje, ampak le toliko, da se bo volitev vrSila še le v ponedeljek. Slovenski volilci se veselijo, ko vidijo svoje poslance ob strani Čehov. Mladočehi so zinagali v mestni skupini Šian s svojim kandidatora dr. Celakovskim. Toda boj je bil hud in še le v ožji volitvi je propadel čeSki radikalec dr. Baxa. Napad Lucchenija na nadzornika jetniSnice Perrinija v Genevi. Predzadnjo nedeljo sta ubežala dva jetnika iz jetnišniee v Genevi, kjer je zaprt tudi morilec naSe cesarice, Lucheni. Vsled tega se je poostrila ječa vsem jetnikom ter se je začelo strožje paziti na nje. Nekoliko tega poostrenja zadelo je tudi Lucchenija in sicer je odredil nadzornik jetnišnice Perrini, da bo dobival Luccheni odslej samo eno knjigo na teden za čitanje. Luccheni je bil s to novotarijo nezadovoljen in je prosil, da ga odvedejo k nadzorniku, da se mu pritoži. To so storili, ali nadzornik mu je povedal, da mu za sedaj ne more pomagati. Na to so Lucchenija odpeljali v celico. Tam je postal jako nemiren in nevoljen. Čez nekaj časa je naprosil stražarje, da ga zopet popeljejo k nadzorniku. Tu je začel Luccheni skoro zahtevati od njega, da mu dovoli več knjig na teden. .Nadzornik ga je strogo zavrnil ter mu odgovoril, da ostane pri tem, kar je odredil. Nato je obrnil hrbet Luccheniju. Luccheni pa je vskliknil: Gospod nadzornik, Vi bodete obžalovali to. Na te besede se nadzornik zopet naglo obrne proti Luccheniju — a Luccheni je t tem hipu zamahnil proti z njemu z  desnico, v kateri je držal neko orodje. Nadzornik se umakne naglo ter Se pravočasno, da ga ni Luccheni zadel. Potem popade Lucchenija in med njima se je vnel hud boj. Stražarji, ki so stali pred vrati, so začuli ropot v sobi in so pritekli nadzorniku na pomoč ter so uklenili Lucchenija. Odpeljali so ga v podzemeljsko temno celico, iz katere sme le vsaki tretji dan nekoliko na zrak. Orodje si je naredil iz ključa, katerega je na tleh zbrusil v bodalo. Krvnikoni na Dunajn je imenovan Jožef Lang. Prosilcev je bilo 18. Lang je izboren telovadec, v navadnem življenju pa je bil točaj kave ter je večkrat prostovoljno že pomagal pri obešanjih. Društvene zadeve. Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov lavantinske škofije dne 6. marcija t. 1v torek ob 11. uri predpoldan uljudno vabi čč. gg. odbornike. predstojništvo. Slovanska čitalnica v Mariboru je priredila zadnjo soboto dne 24. febr. elegantno maškarado v Narodnem domu, ki je bila prav dobro obiskana. Kmalu po 8 uri zvečer so začele prihajati lepe maske, Ki so skraja kaj tajnostno med seboj šepetale, da bi se ne izdale radoznalira gledalcem. Naj naštejemo nekatere maske, ki so nain ravno Se ostale v spominu in ki smo jih mogli razbrati iz živahnega vrvenja in drvenja. PriSli so trije domini (karminrudeči, rosa in črni), nagajiv bebe (svetlorosa), dve brhki Gorenjki, ljubezniva Korošica iz Ziljske doline, črnooka Dalmatinka, evropsko vzgojena Japonka, vedeževajoče ciganke, mlada Hrvatica, krasno modro nebo s svetlim solncem, lepo večerno nebo z brezštevilnimi zvezdicami itd. itd. izmed moških mask so vzbujale pozornost: princ, Grk, Cmogorec, Burec, različni klovni itd. itd. Razvilo se je kmalu živahno kramIjanje in zabavanje. Videlo se je, da se nihče ne dolgočasi. PrirediteLjem tega večera gre vsa čast in hvala! Zabaven večer je priredila »Slovanska čitalnica* 26. febr. kot odhodnico svojemu članu gosp. Cerjaku. Zbralo se je lepo Stevilo dam in gospodov, da še zadnjikrat preživijo v družbi s spoštovanim in ljubljenini soudom. Večer je bil jako prijeten. Eat. delavsko podporno drnštvo v Vitanju je imelo 25. febr. prav dobro obiskan shod. Iz letnega poročila je razvidno, da se je tekom leta 1899 društveno premoženje poranožilo od 169 na 230 gld., čeravno so tekom leta dobivali bolani in obnemogli udje obilo podpore. Do zdaj se je odbor držal pravila, da dobiva ud, ki plačuje po 40 vin. na mesec udnine, po 4 K podpore na mesec ; kdor plačuje po 60 vin., dobiva na mesec po 6 K, če zboli. Pri občnem zboru je pristopilo več novih udov k društvu. To druStvo se je ustanovilo 1. 1896 najprej za drvarje v Rakovcu, ki niso zavarovani proti nezgodam ali boleznim pri nobeni zavarovalnici. Komaj. ko so drvarji pristopili k našemu društvu, so nemškutarji zahtevali od drvarjev, da je treba zavarovatt jih pri boleniški zavarovalnici. Ker jirn je bilo pretežavno na dve strani plačevati, so iz našega društva razun enega vsi izstopili. A zdaj spoznajo zopet dobroto kat.de lavskega podpornega druStva in 25. febr. jih- }e nekaj prišlo v kat. del. podporno društvo nazaj. NemSkutarji delajo pač povsod zgago; a sledniič se vendar ljudem odpirajo oči. Poučen shod na Pilštanju. V nedeljo dne 4. marca popoldne ob 2. uri je zborovanje kmetijske zadruge »Pilštanj z okolico« v prostorih Jož. Gubenšeka na Pilštanju. G. Ivan Kač govoril bode 0 umetnih gnojilih. K obilai udeležbi vabi odbor. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali: Sl. posojilnica v Mariboru 700 K, sl. hranilno in posojiluo druStvo na Ptuju 200 K, sl. posojilnica v Brežicah 20 K, čast. gosp. Martin Meško, župmk na Kapeli 6 in neimenovan 4 K.