Leto LXVI., ft. IH petek 16. Jun!) Cena Dfa 1.- a^K?*2 Popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Ineeratl đo 80 petit * t nZT\ vrst 0111 2J50» od 100 do 800 vrst a Din 8.—, večji inserati petit »raca um 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« veija mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EV rPBAVNISTVO UUBLIANA* Knafljem nOca št. 5 Telefon st, 3122, 8128, 3124, 8116 m 8U8 Podružnic« MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon S t. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Radon pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351« SPOR MED AVSTRIJO IN NEMČIJO DOBIVA MEDNARODEN ZNAČAJ Zaradi kršenja mednarodnega prava s strani Nemčije so v Londona in Parizu zelo vznemirjeni in pripravljajo intervencijo velesil v Berlinu London, 16. junija. Resna kriza v odnosa ji h med Avstrijo in Nemčijo izziva vedno večjo vznemirjenost v svetovnem tisku pa tudi pozornost v vseh mednarodnih političnih in diplomatskih krogih. Kršitev mednarodnega prava, ki jo je izvršil, kakor izgleda, pruski ministrski predsednik Goring na svojo roko, je napravila najbolj mučen vtis v Angliji, pa tudi v Franciji, kjer izražajo bojazen, da bi moglo zaradi tega priti do resnih mednarodnih komplikacij. Avstrijski kancelar dr. Dollfuss je izkoristil svoje bivanje v Londonu za to, da je opozoril zastopnike zapadnih velesil na nevarnost, ki grozi ne samo Avstriji, marveč vsej Evropi in opozarja na priprave, Id se vrše v Nemčiji za vpad hitlerjevskih napadalnih oddelkov na avstrijsko ozemlje. Listi opozarjajo v zvezi s tem na to, da celo berlinska poluradna agencija »Conti« priznava, da so bile v zadnjih dneh koncentrirane vzdolž avstrijske meje številne Čete napadalnih oddelkov in narodne socialistične stranke, čeprav trdi, da gre samo za ojačan je obmejne straže. V angleških in francoskih krogih zaradi tega z vso resnostjo razpravljajo o eventuelni intervenciji v Berlinu in o posredovalni akciji za poravnavo spora med Avstrijo in Nemčijo. Vznemirjenje v Parizu Parlx, 16. .Jumitia. Vai današnji listi se bavijo s konfliktom med Avstrijo In Nemčijo ter naglašajo. da ta konflikt sedaj že presega vse meje spora med dvema državama ter dobiva vedno resnejši vssevrop-akl značaj. >Ere Nouvelle<. organ bivšega ministrskega predsednika Herriota, piše. da ima spor med Dunajem in Berlinom že mednaroden značaj, s katerim bi se moralo baviti Društvo narodov lot čuvar mednarodnih pogodb. List >Vlctoire< poziva avstrijske socialne demokrate, naj podpro vlado kancelarja dr. Dollfussa v njeni težki borbi proti narodnemu socializmu. Obenem poročajo listi, da se bo avstrijski kancelar dr. Dollfuss na povratku li Londona danes popoldne ustavil v Parizu, kjer so se sestali z zunanjim mi- nistrom Paul Boncourjem ter z njim kon-ferlrai glede konflikta v Berlinu. Daladier namerava sklicati konferenco velesil London, 16. junija. V zvezi s konfliktom med Avstrijo in Nemčijo poroča današnji »Daily MaLi«, da se v krogih francoske delegacija zatrjuje, da bo Daladier v smislu pakta velesil sklical vse štiri velesile, to je Anglijo, Italijo, Nemčijo in Francijo na konferenco, ki naj bi se vršila čimprej, na kateri bi razpravljali o konfliktu med Nemčijo in Avstrijo ter skušali posredovati za poravnavo tega spora. V francoskih krogih teh vesti ne zanikajo, vendar pa uradno še niso potrjena. V Berlinu odklanjajo vsako intervencijo Berlin, 16. junija. V tukajšnjih krogih »o vesti iz Londona in Pariza o možnosti intervencije velesil v prilog Avstrije izzvale veliko razburjenje in ogorčenje. Berlinski krogi so mnenja, da je to docela Interna zadeva Avstrije in Nemčije, v katero se nima nihče vmešavati. »Volkischer Beobachter« piše pod naslovom »Odklanjamo vsako intervencijo«, da se bo Nemčija uprla vsakemu poizkusu vmešavanja v spor z Avstrijo in ogorčeno nastopa proti inozemskemu tisku, Id se zavzema asa mednarodno posredovalno akcijo. Pisanje angleških listov London, 16. junija. V kuloar jih sve'ovac gospodarske Konfer2:»ce žicah no razpravljajo o nenavadno ostrem tonu. ki ea je zavzel ves angleški tisk proti Nemčiji z r žirom ua nemškoavstrijsko napetost. Dejstvo, da »Times« s popolnoma nedvoumnimi izjavami pišejo o možnost« intervencije in da konservativna ■»Morninopost* v trenutku, ko bivajo v Londonu trije aktivni nemški ministri kot voditelji nemške delegacije, obdolžuje nemško vade boljševičkih metod in govori ^ postopanju, ki ni vredno civiliziranega, niti divjega naroda in da prav isti list izjavlja, da nksne stvari ogrožajo mir v Evropi, je izzvaio povsod največjo pozornost. Več listov poudarja soglasno, da niti Francija n ti Italija ali Češkoslovaška aH Poljska ne todo miiLC gledale, če bo Nemčija še dalje poskušala spraviti Avstrijo nasilno pod svojo ob'ast- Dollfuss energično čisti Dunaj, 16. junija, g. Sedaj so že zbrana precej pregledna poročila o akciji, ki jo je zadnje dni uvedla vlada proti raznim teroristom- Po teh poročilih je bilo do tedaj aretiranih in izročenih pristojnim sodiščem 1142 narodno-socialističnih funkcionarjev, med katerimi je 387 državnih uradnikov. Na gradu Hardegg pri Korneuburgu so oblastva razpustila tamkajšnjo šolo za voditelje narodno-socialističnih napsdalnih oddelkov. Lastnik gradu dr. Ivan grof Hardegg je bil aretiran in izročen sodišču v Korneuburgu. Zoper njega bo uvedeno postopanje zaradi veleizdaje. Dunaj, 16. julija. Vlada energično nadaljuje akcijo proti narodnim socialistom. Dosedaj je bilo skupno aretiranih že nad 2.500 oseb, med njimi'več sto narodno socialističnih voditeljev. Aretiranih je med drugimi 81 županov, 47 Članov državnega vodstva, 111 občinskih svetnikov, 214 predsednikov okrožnih organizacij in mnogo državnih uradnikov. Vsi bodo obtoženi zaradi veleizdaje. Novi atentati V pretekli noči so prenesli teroristi svoje delovanje na telefonske celice Po dosedanjih poročilih to razdejali vsega 34 telefonskih celic. Nr^v.iSo škodo ps so v pretekli noči povzročili blizu Semmeringa na 166parnem daljnovodnem kablu, ki vodi iz Dunaja do Brucka. Neznani storilci, ga katerimi do sedaj ni nobenih sledov, so izkopali meter globoko in 40 cm široko luknjo do 1 m globoko položenega kabla ter prerezali daljnovodni in tudi krožni kabel. Za svoje početje so si izbrali osamljeno mesto na stari državni cesti približno km aaleč od Steinhausa na Semeringu v smeri proti postaji Semmering. Krožni kabel so popolnoma presekali, daljnovodni kabel pa močno poškodovali, tako da je bila telefonska zveza z Dunajem dolgo prekinjena. Ponoči so jo za silo popravili in upajo, da bo vod danes zopet popolnoma v reda. živela Jugoslavija ne plača vojnih dolgov dokler to vprašanje ne bo njem reparacij — Amerika Beograd, 16. junija. Na poziv Ze-idinjenih držav, naj tudi Jugoslavija plača zapadle obroke vojnih dolgov, je naša vlada odgovorila, da absolutno ne more zadostiti tem svojhn obveznostim za leto 1932 in 1933. VsJed ukinitve reparacijskih plačil je Jugoslavija oropana vseh dohodkov v gotovini, a tudi iz rednih proračunskih sredstev ne more kriti teh obveznosti, niti nima tujih plačilnih sredstev, da bi mogla v sedanjem trenutku m pod takimi pogoji plačati zapadle obroke vojnih dolgov. Jugoslavija je dosedaj plačevala vojne dolgove z reparacijami. Zato smatra naša vlada enako kakor vse ostale države, ki so dobivale reparacije od Nemčije, MadžarsJke in Bolgarije, da le treba slično, kakor so bile urejene reparacije, urediti tudi vprašan ie vojnih dolgov. Treba ie vpošte-vati, da je vsled ukinitve reparaerj-skih plačil kapaciteta naših plačil docela izpremenjena ter da ie nemogoče izvrševati obveznosti na osnovi sporazumov, ki sx> bili sklenjeni svoječas-no pod docela drugačnimi okoliščinami. Vojni dolgovi in reparacijska plačila so v tako tesni medsebojni zvezi, da ni mogoče ukiniti ene brez drugih in zahtevati plačilo vojnih dolgov, do-čim so bila reparaci.iska plačila docela ustavljena. Stališče, ki ga je zavzela Jugoslavija, je v skladu s sklepi konference Male antante v Pragi, ki je naglasila, da ie treba vojne dolgove črtati, ker je brez tega nemogoča vsaka uspešna gospodarska obnova sveta. Tudi Francija ne plača Pariz, 16. junija. AA. Havas poroča: Nota, ki jo je izročil francoski poslanik v Washingtonu v imenu svoje vlade, pravd v. urejeno skladno z vprašaje dobila vsega samo 8 % glavnem, da se je francoska vlada nadejala, da se bo vprašanje vojnih dolgov uredilo še pred 15. junijem, kakor je to izrazila francoska zbornica dne 13. decembra lanskega leta. Francoska vlada pa upa, da se bo to vprašanje vendarle kmalu uredilo ▼ interesu obnove svetovnega gospodarstva in da se ohranijo in razvijejo uspehi, h katerim je Francija v nemajhni meri pripomogla, ko se je odpovedala svojim lastnim terjatvam. Zato francoska vlada odklanja plačilo 15. junija zapadlega obroka, ne da bi pri tem zanikala prevzete obveznosti. Hkrati francoska vlada izjavlja, da je vedno pripravljena aktivno sodelovati pri iskanju zadovoljive rešitve tega vprašanja. Samo 8 odstotkov VVashington, 16. junija. Izmed 13 evropskih dolžnikov Z edin jenih držav jih osem ni plačalo včeraj zapadlega obroka vojnih dolgov in sicer so to Francija, Belgija, Poljska, Estonska, JJadžarska, Lariška, Jugoslavija ki Kumunija. Delno plačilo so izvršile Anglija, Italija in Turčija, docim k edina Finska poravnala ves obrok. Od celotne vsote, ki je zapadla 15. Junija, so Z edin jene države dobile samo 8 odstotkov. Začasni sporazum o stabilizaciji dolarja in funta London, 16. junija. Snočl pozno zvečer je bil med Ameriko in Anglijo dosežen začasni sporazum o določitvi razmerja med dolarjem in funtom. Ta stabilizacija, ki bo veljala za dobo trajanja svetovne gospodarske konference, je določena na 4.05 dolarja za funt. Zlata vrednost obeh valut se ni določena. Verjetno je, da bo ta sporazum tvoril osnovo za splošno stabilizacijo valut v smislu skl°r»ov svetovne gospodarske konference. Naši parlamentarci na Poljsk em Varšava, 17. Junija, AA. Pat poroča ie Tanina: Jugoslovanske parlamentarce »o v Torumu svečano sprefleli. Na železniški postaji jih je čakala častna Četa ofovezan-cerv pripravljalne voJaSke službe z zastavo in godbo na čelu. Ko je vlak prirvozfl na postajo, je godba zastirala jtigosloven-#ko h limfno. Jugosiovenske goste j« pozdravil s nagovorom poelamec Pahich. Nato je neika deklica teročila ministru brez lisrtmi-ce dr. Amdjelmovi6u šopek cvetlic. A. An-ddelitnovič je v zatnvali na pozdravni nagovor (poslanica g. Palucha izjavil, đfi so jo-goslovenski gosti srečni, da se jim daje priložnost, da obiščejo staro prestolnico poljskega primorja, ki Je simlbol zmagovite borbe Slovamorr za lasitno monje, pokrajine, ki je človeštvu dala znamenite IJnidi, kakršen je bil na primer Kopernik. Gosti so nato odšli v tbčiusko palačo, k[jer so jih pozdravile delegacije mestnega prebivalstva. Med drutgimi je Jugoslo-venske parlamentarce navdušeno pozdravila tudi solsfca deca. Z balkona občinske palače so si gosti ogledali impozanrtmo procesijo sv. RefcaJega telesa, ki jo je -wo-•dil škof Okonieroaki in v kateri 00 korakali vojaški odjdeđki. Procesije se je udeležila velikaaslka množica ItfmdL Angleži so optimisti Pariz, 17. junija. AA. Iz Londona poročajo, da prinašajo današnji angleški Jutranjiki dolga poročila o perspektivah gospodarske konference po govorih, ki so jih im^n razni delegati na konferenci, in po novi fazi, v katero je prišlo vprašanje voju nih dolgov. Tako pravi >Daily Telegraph« med drugim: de nikoli doslej ni bUa nobena mednarodna konferenca tako enodušno, kakor je ravno svetovna gospodarska konferenca v Londonu. Diagnoza za bolezni, za katerimi trpi ves svet, je postavljena na sijajen način. Zdaj gre le Se za to, da se porabijo praktična zdravila. Agrarne drŽave so najboljši kupci za industrijske Izdelke, zato dvigni m o cene pšenici in bombažu, in naročila ne bodo izostala. Daladier je predlagal, naj se sprejme načelo o ureditvi poljedelske proizvodnje na podlagi posebnih sporazumov, še pred nekaj leti bi o taki ideji rekli, da je fantastična in nemogoča. Danes je pa konferenca sprejela ta predlog kot temelj diskusije. Zdravo naraščaju - vojska! Ljubljana, 16. junija. Jutri prične v Ljubljano prihajati z vseh strani države sokolski naraščaj, več sto SokoUčic in Sokoličev se pa pripelje tudi Iz bratske Češkoslovaške. Jutri popoldne bo mrgolelo na sokolskem telovadišču že tudi polno ženske in moške dece iz Ljubljane in okolice, da se pripravi za nedeljski nastop. Obenem z njimi bo pu tudi že jutri na telovadlšču naša strumna vojska, ker v nedeljo s sokolskim naraščajem in deco tudi nada hrabra vojska pokaže svojo sokolsko vzgojo, ko nastopita planinski polk in kolesarski bataljon. že ta združitev najmlajših Sokolov z vojsko je pomembna, saj sta vojska in naraščaj najtrdnejša temelja, ki na njih sokolstvo gradi svojo mogočno stavbo. Vsak Jugosloven mora biti z vso dušo Sokol, da postane naša država taka, kakršno si žele vsi pravi Jugosloveni, in da postane tudi taka, kakršne se vsi naši skriti in odkriti sovražniki boje. Težko je iz src Iztrgati tisočletno ponižnost In vdanost in težko je premagati tradicijo, ki oklepa starejšo generacijo kakor jeklen oklep, ki ga pa ta generacija sploh ne čuti in še vedno ni dosti starejših ljudi, ki se mogočnega vpUva tradicije zavedajo. Pogubne posledice teh tradicij že od prevrata ogrožajo našo mlado državo, čeprav se je sokolstvo vedno trudilo z vsemi vzgojnimi sredstvi, da izkorenini iz naroda podedovano In priučeno čustvovanje. Naša država bo zdrava in močna šele tedaj, ko zraste nova generacija in prevzame državno krmilo v svoje mlade roke. In naš narod bo šele tedaj do dna jugoslovenski, ko bo od Triglava do DjevdjeUJe čutU tako, kakor ga uči sokolstvo in sedanja šola. Zato je sokolski naraščaj v resnici bodoči jugoslovenski narod, saj v sebi nosi zdrava semena in kali, ki iz njih zraste taka Jugoslavija, kakršno so si zamislili idealni borci za njo v preteklo«*! In kakršno si danes želi vsak parrijot. Ko bodo jutri za vihrale zastave po vsem mestu in ko bomo z okrašenih oken ter po polnih ulicah pozdravljali sokolski naraščaj, ne bomo pozdravljali samo svojih hčera in sinov, niti nežne dece in nedorasle mladine, temveč ono, kar je v njih t zdravo, silno in srečno Jugoslavijo! Naj ne bo hiše, kjer bi jutri in v nedeljo mlade Jugoslavije ne pozdravljale zastave! sokolski naraščaj, kakor bi sprejemali one, ki bodo v nepremagljivih vrstah korakali po Ljubljani in po vseh naših mestih In vaseh čez deset let in več! Pretresljivo lep je ta pogled v bodočnost, zato pa naraščaja ne sprejemajmo samo z veseljem, temveč tudi s spoštljlvostjo, saj Je ta sokolska vzgojna mladina Jamstvo lepih m srečnih časov. In naše navdušenje, Id nam vžiga srca ob pogledu v bodočnost, se bo Izpremenilo v pravo poklonitev pred novo generacijo, pred generacijo zmagoslavne sokolske Jugo-slavile »Zdravo!« — naraščaju, »živela!« — vojski, glasnikoma nepremagljive srečne Jugoslavije! Krst nove planinske koče na Sv. Gori Tomažinov planinski dom — Lepa planinska postojanka Litija, 16. jruiotfa. Včeral na praznik smo imett na Sv. Gori na teti veličastni izletniški točki Zasavja, kirst nove, izredno lične in praktične planinske koče. Ustvarila sta Jo ljubezen do krasne slovenske zemlje in vzgled-na, vztrajna požrtvovalnost liitftskcHza-gorske podružnice SPD. Lani ie ta podružnica s prinosi členov delničarjev dogradila in odprta svojo novo kočo, vče-raij pa se ie vpričo mnogostevi-kiib bot>ric, botrov, tetk in stricev izvrši! še krst planinskega novorojenca. Ob najlepšem vremenu, v krasnem in toplem solnčnem ia-m je točno ob 11. do*\ slavnostni govor-nfc, g. notar dr. KreveHJ, pred navdušenimi domačimi planinci in gosti ta vsega Zasavja, iz Uublijane, CeVja to od dirugod — Celo zastopnik beograjskega planinskega društva ie bil med nami — podal zgodovino nove koče ter naglasa* velike zasluge g- Ferd. Tomažma za slovensko planinstvo vobče, za Zasavje in za kočo na Sv. Gori pa Je posebej. Gosp. Ferdo Tomaž«, bijvii predsednik lftjtfsko-zagor-ske TMKiruznlce SPD, je kot načelnik gradbenega in finančnega odseka imdena-thmo ter z neumornim defrom naivac sto-rUL, da ima Zasavje danes na čudoviti razgledni točki svon prvi planinski dom Triglav Kamniške p*aiE«e, Limbarsko goro, Memino planino. Kum in še cel razkošen venec gor, toribov, hokmov, dolin m vasi z neštevitom cerkvic imaš iapred te koče na pogled im uživanj*. Malo koč s tako razsežnim to slikovitim razgledom! Na spoinm in v znak zahvalnosti tov. Toma-žnro naj nosi koča poslej njegovo ime. lin padte je zavesa s spominske deske, množica pa je prirejate slavrjenou prisrčne ovaerje. Po topli zabvaji g. Tomažina mu K izroCH g. učiJteHi Zupančič v imenu foto-odseka velflco fo*t sliko s slavlljencem sredi dam in gospodov, ld so ž n#m v bratski 9lo?1 delovala za uresničenje Tomažinov« koče na Sv. Gori. Gostje so si nato ogiedaft vse prostore v koči: tu i* več silno -prtjetaih in intimnih sob Kn sobic, prostorna kjufokiij a, petero spalnic več teras ia ballkonov ter pod streho tudi skupno left«če. Svinca in zraka je povsod obno m raagiedntti točk preko zelenega morja, hribov in dolin neštevik>. Med potpevar^em in šalami je potekal čas tako urno. da >e večina gostov ostala do večernega vlaka. Izlet na Sv. Goro j* s postaje Sava prav udoben in lahek, vse-skoz zaniniiv, in pogledi na Savo in nsje-na pobočja so uprav čarobni. Tudi sestop je prav prijeten in kar nič utradKilv, nM za deco. Ker ni bilo včeraj na Sv. Gori ves dan deževja (padlo ie le nekai kapljic), dasi so se preganjale nevihte povsod po Gorenj sik em in Dolenjskem, je balo razpoloženje ob zares odlični kuhinji ii kleti v Tomažinovi koči od zgodnjega tetra do poznega večera odMčno. In z radostjo na- gkišam: ves ča* toultomc in ctviHijtoainoJ — Šaljiva loterija je btta edftnstvena, mat je zadela vsaka srečka imenriten dobitek; po vrhu pa so vztrajne ljubeznive pdamAn-ke razprodale na koše nahrbtnikov, klobukov, cepinov i. dr. plan^msfldtti potrebščin v Men* mhrtaturah. Skrafka: dozive*} smo div en planinski dan, ki ga tako kmalu ne pozabimo. Im io In ie tailetkno na Sv. Goro, pa vabimo rae, ki lWW(k> večno terasno naravo, da tudi irietajjc IJB. Nikomur ne bo SaL, a vsatodo se vroe polti zadovolijsrvia. rtattkie©. Iz policijske kronike I^uferjaaa, 16. Jcmrja. V sredo zvečer Je stražnik na CelovSkl cesti ustavil sumdjlvega fanta, ki 06 je legitimiral, da je Franc Ambrofclč, rojen 1909 v Salzburgn in pristojen v Rlbno pri Bledu. Stražnik m*i je preiskal ftepe in naSel razno zlatnino, za katero Je France trdil, da jo Je podedoval po m tari, kl nm je nedavno umrla v SaJaiburgu. Seveda mu Stražnik nI verjel in ga je odperjal na policijo. Policijska uprava je bika pa med tem obveščena iz Domžal, da je bOo v torek vlomljeno pri posestnJci Pengov v Ze> borštu in so ji vlomilci odnesli rasno zlatnino. Pengova je bila povabljena na ljubljansko policijo, kjer je pri Ambrozion zaplenjeno zlatnino spoznala za svojo. 6. t. m. je bilo pa na teti način vlomljeno tudi pri Martinu Orefaku v GorJuAah pri Domžalah. Tudi tm je bilo pokradeno nekaj zlatnine in srebmine ter samokres, vse skupaj v vrednosti 1400 Dto. Ambrožič je tatvino rardkal, toda oškodovančev sin je spoznal dozo in več drugih stvari, ki jih je imel France pri sebi, za svojo last. Policija sedaj poizveduje, če ntmA morda Ambrožič se kake druge tatvine na vesti. Izročili so ga sodiSCu. Včeraj okrog 11. se je v Zveadarskl ulici nenadoma utrgala električna žica ter zanihala na pločnik. Mimo je prišla s-lotna Ružica Blažičeva. Otrok je rdč hudega sluteč zagrabil za žico, električni tok ga je pa silno stresel. K sreči je bil blizu njen oče, ki je s palico udaril po Žkn ter otroka reail gotove smrti. Ružica je opečena po desnici, zadobila je pa tudi notranje poškodbe. Kljub temu je ostala v domači oskrbi. Mestna elektrarna je nevarno žico odstranila. Marija Prenkova, žena železničarja iz Most, je prijavila, da je pred dnevi v Mostah brezobziren kolesar podrl njenega 3-letnega sinčka Vinka in mu prizadejal nad levim očesom precejšnjo rano. Otroku so v bolnici rano zašili. Koleslar je bil neki kleparski vajenec, ki bo pozvan na odgovor. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2306.91 _ 2317.87 Berlin 135S.47 _ 13S9.27, Bruselj 801.98 _ 806.85, Ourin 1108.35 — 1113.86, London 194.19 _ 196.79, Newyork ček 4791,59 -4S19.85, Pariz 225.85 — 286.97, Fra? 170.79 _ 131.66, Trst 299.63 — 302.03 (v mija 28.5 odtft). Avstrijski Sil mg v vat-nem klirmgu 8.85. atna X »SLOVENSKI NAKODc, dM 1«. Jmlja 1088 Stev 135 Ureditev prometa v Mariboru, Celju in Ptuju Naredbe o prometnih prepovedih in omejitvah, ki stopijo v veljavo 15* julija Ljubljana, 16. junija. Kakor za Ljubljano, sta izdali predstoj-ništvi mestne policije tuai za Maribor in Celje ter mestna občina za Ptuj naredbo o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah. V informacijo prebivalstva teh treh mest priobčujemo vse tri naredbe. Maribor § i t. Promet v mestnem parku. Dovoljen je samo osebni promet in promet z otroškimi in bolniškimi vozički. 2. Za vozni promet prepovedane ulice. Vozni promet jo prepovedan po naslednjih ulicah: Gosposka ulica. Slovenska ulica med Gosposko in Gledališko ulico, Ob jarku, Pod rotovžem, Jenkova ulica. Lekarniška ulica, Mesarska ulica, Splavarska ulica. Dravska brv. Livada. Ribiška ulica. Go-spoina ulica med Koroško in Slovensko ulico. Tkalska ulica. Volkmerjeva ulica. Mino-ritska ulica in Ključavničarska ulica. V teh ulicah je dovoljen samo dovoz in odvoz za hiše. ki stoje v teh ulicah in nimajo drugega dovoza in odvoza 3. V eni smeri dovoljena vožnja. Samo v eni smeri je dovoljena vožnja v Vetrinjski ulici, in sicer v smeri od Grajskega trsa proti Glavnemu trgu. 4. Za avtomobilski In težki tovorni promet prepovedane ulice. Prepovedan je avtomobilski in težki tovorni promet po Langusovi in Barvarski ulici. 5- Parkiranje avtomobilov. Parkiranje avtomobilov je dovoljeno na nasledniih javnih prostorih: Pred kolodvorom: na Trgu Svobode in na Glavnem trgu, to pa le v okviru, ki ga določi predstojni-štvo mestne policije sporazumno z mestnim gradbenim uradom in mestnim tržnim nadzorstvom. 6. Tranzitni promet in težki promet. Za tranzitni promet vobče, posebno za težki promet naj se uporabljajo naslednje komunikacije: a) Aleksandrova — Kopališka — Tatten-bachova—Glavni trg—državni most—Kralja Petra trg—Masarykova—Tržaška, b) Melj-ska cesta, c) Koroška—Tattenbachova— Plinarniška. č) Strossmajerjeva—Gospo-svetska—Vrbanova, d) Ruška cesta in Po-brežka cesta, e) Dvorakova—Valvazorjeva —Frankopanova—Radvanjska—Pohorska, f) Valvazorjeva—Smoletova —Tvorniška, g) Stritarjeva, h) Korošceva—uMaistrova—Kopitarjeva, i) Trg Svobode—Gregorčičeva, j) Retnavska cesta južno od Stritarjeve, k) del Krekove in Trubarjeve med Strossmajerjc-vo m KoroSeevo. I) Prešernova ulica. 7. Stojišče za avtobuse. Za stojišče avtobusov se določa prostor na Glavnem trgu. 8. Stojišča za tzvoščke. Kot stojišča za fiakarje se določaio prostor pred glavnim kolodvorom. 'Aleksandrova cesta. Glavni trg pred »Veliko kavarno«, Slomškov trg pred pošto. Vodnikov trg in Kralja Petra trg. Za stojišče avtotaksijev pa se odrejajo: prostor pred glavnim kolodvorom. Trg Svobode, odnosno v nočnem Času Kopališka ulica ter Glavni trg pred »Veliko kavarno«. § 2- ICofikor kaznfva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranii upravi % denarno kaznijo od 10 do 500 Din v korist državne blagajne, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem^ roku pa z zaporom 1 do 10 dni. Kršitev predpisa § 1., točka 6., je kazniva, če je zagrešena kljub izrecni prepovedi ali zapovedi predstojništva mestne policije ali njegovih organov. Celje § t 1. Za vozni promet prepovedane ulice: Zagata, ozki del ulice Za kresijo, Ozka ulica, NTa okopih. Ključavničarska ulica in Vrtna ulica. 2. V eni smeri dovoljena vožnja: Gub-čeva ulica od Krekovega trga v smeri proti Cankarjevi ulici in Gledališka ulica v smeri od Dečkovega trga proti Vodnikovi ulici. 3. Za promet • kakršnimikoli tovornimi vozili, bodisi praznimi ali naloienimi bodisi t živalsko vprego ali motornim pogonom ter avtobusi prepovedane ceste in ulice: Aleksandrova ulica. Gubčeva ulica, Prešernova ulica, Glavni trg. Kralja Petra cesta do Vodnikove ulice, Kocenova ulica m Za kresijo. Izvzeta so tovorna vozila za lokalne potrebe v teh ulicah. 4. Prepovedana je vožnja z motornimi kolesi s prikolicami ali brez prikolic na črti: kolodvor. Krekov trg, Aleksandrova ulica. Prešernova ulica ter Slomškov trg. Glavni trg. Kralja Petra cesta do Vodnikove ulice. 5. Parkiranje avtomobilov je dovoljeno na naslednjih javnih prostorih: Dečkov trg ob Narodnem domu, Kolenčeva ulica — zapadna stran. Kralja Petra cesta od izključno hiše št 39 do Levstikove ulice (gostilna Branibor). 6. Za tranzitni promet, in posebno za tovorni promet iz Ljubljanske ceste, Ipav-Čeve ulice (Smartinske ceste), Mariborske ceste, Klavniške ulice (Teharske ceste) in Brega (ceste v Laško) naj se uporabljajo: Gregorčičeva in Levstikova ulica. Vodnikova ulica in Cankarjeva cesta, Aškerčeva ulica—Krekov trg, Razlagova ulica—Kapucinska ul.—Kapucinski most Dečkov trg—Gosposka ulica—Slomškov trg—Kapucinska ulica—Kapucinski most. 7. Stojišča za avtobuse: Pred kolodvorom (na levi strani), pred gostilno Branibor na Kralja Petra cesti, pred gostilno Skoberne na Ljubljanski cesti. 8. Stojišča za izvoščke: avtotaksi: Krekov trg, ob hotelu Union: fiakarji: pred glavnim kolodvorom (na desni strani). §2. Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti iavnih cest in varnosti prometa na njih, se kaznujejo po čl. 60. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do ^00 Din. ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku na 7 zaporom 1 do 10 dni. Kršitev predpisa 5 1.. točka 6., je kazniva, Če je zagrešena kljub izrecni prepovedi ali zapovedi predstojništva mestne policije ali njegovih organov. Ptuj § t 1. Za motorna vozila sta prepovedani: Vseh svetnikov ulica od lekarne Molitor do gostilne Mahorič in Stara ulica. 2. Vožnja s težkimi tovornimi vozili razen za notrebe dotične ulice ie prepovedana po Stari ulici. Vseh svetnikov ulici in Cankar ievi ulici. 3. Za tranzitni promet In tranzitni težki promet naj se uporabiiajo naslednje komunikacije: a) smer Maribor—Ormož in obratno: Dravski most—Dravska ulica—Vošnja- kova ulica—Mestni vrt—Zrinjsko-Franko-panska—Ormoška cesta. b) smer Maribor—Ljutomer in obratno: Dravski most—-Dravska ulica—Vošnja- kova ulica—Minoritski trg—Krempljeva ulica—Flor ianski trg—Miklošičeva ulica—Srbski trg—Ljutomerska cesta. 4. Za kolesarje je dovoljena samo pešpot od dravskega mostu do Tajčmanovega stolpa, desna pešpot Na cesti proti Rogoz-nici. 5. Kot stojišče za avtobuse in izvoščke se smeta uporabljati le Florjanski in Mino-ritski trg. 5 2- Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaJčiti javnih cest in varnosti prometa na njih, se kaznujejo po 51. 69. zakona o notranii upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni. Kršitev predpisa § 1., t. 3., je kazniva, če je zagrešena kljub izrecni prepovedi ali zapovedi mestnega načelstva ali njegovih organov. Naredbe dobe obvezno moč 30. dan po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«. Trinajsti velesejem je bil srečen Včeraj fe Mfo vreme kot nalašč za poset velesefma, kar se Je na sej- mišču hicfi poznalo LJubljana, 16. junija. Držali smo se gesla, da ne smeš hvaliti dneva pred večerom; zdaj se pa res ne moremo več vzdržati in moramo pohvaliti vse v prek, kar je v zvezi z velesejmom, ne izvzemši niti vremena. Včeraj se je namreč ▼se srečno izteklo — moramo si čestitati — praznovali smo zopet takorekoč na celi Črti, a na velesejmu je bil praznik ali ma-nifestacnija poslovne podjetnosti. Da, srečno se je izteklo, zdaj si lahko oddahnemo! Med kroniko včerajšnjega dne spada seveda na častno mesto vreme. Imeli smo takorekoč prekrasno vreme ter nI dež motil dopoldne niti procesij. Ob 11. je začelo grmeti — zadnji čas — da so ljudje do kosila zavrgli vse izredne načrte, ki so jih nameravali uresničiti popoldne. Ljudje se končno sprijaznijo z vsem, zato se tudi ne zdi več mnogim tako tragično, da se letos ne bodo kopali. Meščani, ki jim ne morejo do tivega slabi časi in ne slabo vreme, so opoldne aaspančkali. Po kosilu se prileze. Toda, kdo bi spal, ko je pa bil na velesejmu takšen hrup, pa tudi gromovnik Elija je imel glavno produkcijo. Ljudje so se spomnili, da je še odprt velesejem. V zgodnjih popoldanskih urah smo bili malo v zadregi na velesejmu. Kar dolgočasili smo se. Toda velesejmišče se je začelo naglo, kar neopaženo pomiti in Se preden smo se dobro zavedli, je velesejem oživel kot mravljišče. Postajalo je čedalje tes- *je, ne le v paviljonih, temveč tudi ob njib; ?lo se je, kot da so ljudje zrasli kar iz tal. Po 16. uri se je nabralo toliko ljudi na v. lsejmišču, da moramo govoriti o pravem navalu. Tako dobrega obiska ni bilo niti zadnjo nedeljo, ko je bil velesejem v primeri sprejšnjimi dnevi obiskan najbolje. Nekateri dolže velesejem, da je bilo zaradi njega slabo vreme, ker je vsako leto ob velesejmskih dnevih deževno. Takšna >meteorološka« vprašanja nas ne zanimajo, treba je le reči, da je slabo vreme ob velesejmskih dnevih potrebno, da nI na velesej-mišču prehudega navala. Zato se tudi ne smemo pritoževati nad včerajšnjimi vremenskimi muhami; če bi imeli lepše vreme, bi ljudje zvečer razrinili paviljone .Ljudje so pa bili tudi ob 18. tako razgreti, da so bili silno potrebni hladila. Najbolj so se obiskovalci razvneli v paviljonu H, kjer je nastala ob 17. takšna gneča, da se nisi mogel skoraj več premakniti. No, ljudje se pa tudi niso mnogo premikali; obstali so pri točilnicah s Šilci v rokah. Gostitelji so najbrž izpraznili vse steklenice, čeprav so njihove zaloge neizčrpne, če si opazoval ljudi, ki so tako marljivo zvračali frakeljčke, si moral priznati, da je tudi to znak optimizma, saj ljudje vendar ne pijejo na žalost! Gneča pa je bila tudi pri drugem blagu, ker je bilo pač vse v razprodaji hi nihče rad ne zamudi lepe prilike. Kjer pa niso razprodajali, so že začeli pospravljati. Značilno je, da so v nekaterih pavljonih nekateri razstavljale! začeli pospravljati v zgodnjih popoldanskih urah, ko so pa ljudje napolnili paviljone, mo blago zopet razložili. To pomeni, da je bil obisk mnogo boljši kot so pričakovali celo optimistični razstavljale!. Tudi oni najpodjetnejii pod marelaml so zadovoljni. V Bačetku j% kasalo slabo, pa so se nekateri morali posluževati posebnega reklamnega načina pozneje je pa cvetela kupčija kar sama od sebe. Dokler j« bil slabši promet, so imeli najete odjemalce, ki so pridno kupovali praktične predmete, da bi jih posnemali nezaupljivi ljudje. Pozneje so seveda izročali blago nazaj ter so jim prodajalci vračali denar, a glede provizije so se zmenili na samem. Nekakšna razprodaja je bila tudi v paviljonih, kjer so >razstavljali« kapljice za dobro voljo. Ljudem so neznansko dišale klobase, nakar jih je strašno žejalo; zadnji dan si pač človek mora privoščiti dobrote tega sveta — ljudje so mislili na to, da bo danes konec vsega tega. In ko so si dobro pretresli kosti in obisti na pripravah za veselo premikanje, so postali povsem srečni ter zadovoljni. Zdaj torej lahko pojemo vsi hvalo velesejmu, ki nas je tako osrečil. Novinarji proti častnikom Ljubljana, 16. julija. Ljubljančanom se pripravlja v kratkem velika senzacija. Naši novinarji, ki so na glasu, da imajo izredno zlobna peresa, se predstavijo strmeči javnosti kot nogometaši. To bo seveda prvovrstna senzacija, kakršnih je v Ljubljani, ki je na glasu kot izredno mirno mesto, prav malo. Za nasprotnika so si novinarji izbrali častnike ljubljanske garnizije — ali pa so si jih izbrali častniki, to ni točno znano — ki so obljubili, da bodo služabnikom črne umetnosti prav pošteno zagodli. Novinarjev pa ne bo tako lahko premagati, saj razpolagajo z igrači, ki bi bili v ponos vsakemu našemu moštvu. Posebno med nogometnimi kritiki imajo novinarji izborne igrače, ki poznajo nogomet kakor malokateri. Glede hitrosti se častnikov tudi ne boje. Repor-terska služba zahteva vztrajnosti, novice je treba dobiti še gorke, takoj ko se rode in ni čuda, da bodo v hitrosti novinarji znatno na boljšem. Rezultat tekme poznavalcev ne bo presenetil, saj je samo eno mogoče: novinarji morajo zmagati, kajti oni bodo pisali poročila o tekmi. Mogoče je sicer, da bodo časopisi pisali, da so zmagali častniki, toda nič ne de, zakaj pa imamo tiskarskega škrata. Na vsah način je zmaga novinarjev sigurna in gre le za število golov. O sestavi novinarskega moštva se ne ve še nič gotovega, sigurno je le, da bo naše javno mnenje nastopilo v elitni sestavi, o kateri bodo govorili še pozni rodovi. Opozarjamo ugledne meščane, da se že zdaj pripravijo na to prvovrstno senzaciio, ki io bo videla Luibliinn ve nrihodnji teden. Sodil bo baje najodličnejši prijatelj novinarskega stanu inženjer g. Milan Suklje po tiskovnem zakonu. Ljubljanski šah v juniju Ljubljana, 16. junija. V sredo zvečer se je vršila v kavarni Evropi zanimiva šahovska tekma. Ljubi j. šahovski klub in J. N. A. D. Jadran sta odigrala mateh na šestih deskah, ki ga je dobil slednji s štirimi zmagami in dvema porazoma. Sicer je bila v začetku nameravana borba med osmimi pari, toda LSK predvsem ni mogel nastopiti z vsemi najboljšimi šahisti. Priskočiti je moralo par rezerv. Da sta bili moštvi bolj izenačeni je igral L. Gabrovšek za L5K. Omeniti je še potrebno, da so Jadranaši obenem člani kluba in da je ta delitev porebna samo zato, da se moreta spopasti dva približno enako močna nasprotnika, pri čemer se dvigne tudi borbenost. Nastopili so sledeči pari: Lu-dovik Gabrovšek—M. Vidmar ml. 0:1, Ciril Vidmar—A. Preinfalk 0 : 1. J. Sorli— B. Sikošek 1 : 0, G. Assejev—Julij Gabrovšek 0 : 1, M. Longer—A. Vadnal 1 : 0. M. Lokovšek—Z. Gosak 0:1. Prva odločitev je padla že po sedmi potezi. Vadnal je spregledal figuro in se vdal. Sledile so tri zmage za Jadran. Gosak je dobil v 25. potezi proti Lokovšku, ki je igral drugo polovico partije zelo slabo. Assejev je kot beli v francoski obrambi igral otvoritev zelo mlačno in že imel slabšo pozicijo. V nadalievaniu si ni zavaroval dovolj kraljevega krila, tako da je mogel Gabrovšek z lepo žrtvijo figure odločiti partijo v matnem napadu. M. Vidmar je otvori! z daminim gambitom in potisnil nasprotnika v defenzivo. Pričel je z močnim rohadnim napadom, medtem ko je grozil črni prodreti na damskem krilu. V težkem položaju je Gabrovšek dovolil žrtev figure, v zmotnem presojanju, da je žrtev nekorektna, prezrl pa je pri tem močno nadaljevanje in se vdal v 38. potezi po skoraj štiri-urni borbi. Kmalu nato je odločil tudi Sorli partijo v svojo korist Izbral si je kot črni meransko obrambo in prišel kmalu v prednost. Srednjo igro je nadaljeval zelo energično in si osvojil kmeta, ki je v končnici odločil, čeprav se je Sikošek trdovratno branil tja do 66. poteze. Pri stanju 3 : 2 je torej odločila druga deska. Ciril Vidmar ie igral špansko igro zelo miroljubno in dal nasprotniku nekaj prednosti. Z dobro obrambo se je rešil napada in v končmei se je pričakovalo neodločnega rezultata. V utrujenosti, saj je partija trajala skoraj pet ur, je naredil veliko napako, prezrl še stolpa in se nato v 48 potezi vdal. Pri revanžnem matehu, ki se bo v kratkem ponovil, bosta nastopili popolnejši moštvi, tako da bo boj še zanimivejši. Nocoj se bo vršil v kavarni Evropi velik brzoturnir za prvenstvo tega meseca. Ker so se prijavili že vsi najmočnejši ljubljanski šahisti in ker bo igral v njem tudi velemojster dr. M. Vidmar, bo ta prireditev izredno zanimiva. Pričetek ob pol 8, uri. SPOMIN JE GLAVNO — Po mojem mnenju je najbolje, Če žena možu po poroki razodene vso svojo preteklost. — Za to je potreben pogum. — Se bolj pa dober spomin. Nadebudni snubač. — Moja hčerka dobi 2 miHjona, toda poprej se moram informirati o vas. — Nikar se ne mforrnlraite. raie jo vzamem za en milijon. Poziv rediteljem Reuiteljaki odoek za •! pokrajinski »let poziva v«e brate, ki se še niso prijav.i za sodelovanje, da se takoj prijavijo v zletni pisarni v Narodnem domu. Opozar.'amo vse brate reditelje, da se točno drže navodil in predpisov, ki Jih dobe od predsednika rediteljakega odseka: 2laati morajo paziti, da tfobe vsi udeleženci svoje sedeže in da ne bo.io pustni nikogar na zletišče, ki ne bo ime! nst-jpnice. Glede posameznih vhodov na zletišče z vstopnicami dobe bratje vse informacile na z.e-tisču. Reditelje opozarjamo da je vstop v lože dovoljen samo povab'jenim gostcin in novinarjem, ki se yo\o Ukazal s posebnimi legitimacijami, vsem irugim je vstop v lože na glavni tribuni rtrogo prepovedan. Roditeljski odsek poziva vse one reditelje, ki so prejeli vabila za službo na zletnem prostoru, da se zbero v nedeljo 18. t. m. točno ob pol 6. zjutraj ob glavni tribuni pred zletiščem. S seboj na* prine-so reiiteljski znak. Pridejo naj tudi oni bratje, ki posebnih vabil niso prejeli. Reditelji, ki so dodeljeni prehranjevalnemu odseku, imajo danes v petek ob 19. Uri sestanek v Narodnem domu' Vsi In točno1 Prihod češkoslovaškega naraščaja Jutri v soboto 17. t. m. prispe v Ljubljano na glavni kolodvor z rednim b»*zovla-kom ob 17.05 češki naraščaj, ki SC udeleži naraščajskega dne I. pokrajinskega zle-ta SKJ, kjer ga svečano sprejmemo. Pozivamo vse članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleži sprejema V čim večjem številu v kroju, ^bira'^če ob 16.30 na vrtu Narodnega doma. odko-cer bo skupen odhod na kolodvor. Istotako pa pozivamo tudi vsa društva ob progi Maribor — Ljubljana da orlre-tie češkemu naraščaju na kolodvortn pozdrave. Zdravo! Župna uprava. Nastop češkoslovaških Sokolov Poles jugoslovenakega sokolsvva nastopi pri javni telovadbi todi češkoslovaško sokolstvo s prostimi vajami za leto 1933. Resico-i omaški moški naraščij bo izvajal proste vaje s palicami z IX. vseoo-fcoJrkega zleta v Pragi, ženski naraščaj pa ipT'Ste vaje z veneVki z IX. vsesoko!stReN< ljubljanskega velesejma. Sioreana otvoritev bo v sredo 21. jun Ha ob pol 11. nri dopoldne, za siplošen obisk pa bo odprta takoj po otvoritvi in vsik naslednji dan oi 9. do 18. ure. Razstava bo pokazala zgodovinski pregled de'ovanja Ljubljanskega Sokola na nacijonalnem in te-lesno-pultiKrtiem polju v 70 letih svojega njegovega obstoja. Za boljše razumevanje pripravlja odsek poseben ka alog, ki bo dober vodnik po razstavi in tolmač razstavljenih predmetov. Cena katalo-ga je 2 Din. Razstava bo zaključena preividojta v soboto S. julija. Vstopnina: članstvo z zletnim znasom 2 Din, vsi drug-i 3 Din. Dohod na razstavo bo skozi glavni vhod velesejmu (najsproti kopališča T irijeK Opozorilo gostilničarjem Prehranjevalmi o^sek za pokrajinski zlet S-KJ opozarja gostilntča/nje, naj pripravijo bjrano samo omi. Ki so prejeli od odseka zletnega odbora pisen eno naročilnico. Nekateri so bili n&mtreč v tem pogledu v zmoti. Vse mformacitje se dobe v pisarni prehranjevalnega odseka, Miklošičeva 13. Prihod nastanitev in odhod naraščaja in dece Stanovanjski odsek zletnega odbora je določi1! čas prihoda in odhoda (prihod jutri, odhod v ponedeljek), ter lokale za nastanitev naraščaja :n dece in sicer po župan v naslednjem redu: Župa Ljubljana: moški naraščaj bo nastanjen v reaPkh, ženski na učiteljišču, moška deca na realki, ženska deca v učiteljišču. Župa Maribor: prihod ob M.45, 12.35 io 14; moški naraščaj bo nastanjen v šett&akobski šoli in šoli na Prulah. ženski naraščaj na Idceju, moška deca v šentjakobski šo4i in šoli na Frula h, ženska deca v šoli v Spod. Šiški; odhod ob 8.05. Cehi: prihod ob 17.05; moškri naraščaj bo nastanjen v girrmazsrji v Tomanovi ulici, ženski na liceju: čas odhoda še ni določen. 2upa Celje: prihod ob 14M mošfki naraščaj in moška deca bo nastanjena v šoli na Grabnu na Cojzovi cesti, ženski naraščaj in žens-ka deca na učiteljišču na ResHev: cesti; odhod ob 8.30. Župa Zagreb: prihod ob 11., moški naraščaj in mošlca deca bo nastanjena v šoli na Vrtači, Erjavčeva cesta, ženski naraščaj in ženska deca v Srednji tehnični šoli; odhod ob 9.35. Župa Varaždin: prihod ob 1235: moški naraščaj in moška deca bo na stan jena v gtuhonesmnici, ZaloSka cesta, ženski naraščaj in ženska deca v Srednji tehnični šoli; odhod ob 6. Župa Osijek: prihod ob 429, moSH naraščaj bo nastanjen v jpluhoneTrmici na Zaloški cesti, ženski naraščaj v Mladiki, šubičeva ulica. 2upa Novo mesto: prihod ob 1522, moški naraščaj in moška deca bosta nastanjena v Vajeniškem domu v bivši šen«t-peMerkur< oučai zbor oft> 19. v Trgovskem doemi, ;>ritU£Jo, Vvf. I. sklepna produkcija državnega korv servatorlja ob 20. v FilrraoTmonlčni "verami. Koncert pevskega društva Krakovo-Trnovo ob 20. v dramskem gleda!išcu. Ljubljanski šahovski klub brsoturnir &a prvenstvo Ljubljane. DEŽURNE LčKARNč. Danes: I>r. Piccoll, TyrS^v.-\ cesta t m Bakarčič, S*v. Jakoba trg 9. - Glede na Izreden promet o prflfki predzletnlh sokolskih dni odreja uprava policije, da bo 17., IS. in 19. t m. Ma-sa-rykova cesta Od gtlavmega kolodvora ck> Metelkove ulice zaprta za vozmi promet. Tovorni promet na kolodvor natf se vrti po Metelkovi Ulici. 0xp€>d sita in režeta Naš prijatelj Mussollni se poteguje za Noblovo mirovno nagrado. Pravijo, da ima dobre izglede, da mu bo podeljena, in da pojde osebno tja gori v Stockholm po to visoko priznanje delu za mir. Od srca mu želimo srečno pot in obilo veselja ob pogledu na kupček pošteno zasluženih Švedskih kron. Samo požuri naj se, da ga ne prehiti Viljem II., ki bi se nemara tudi ne branil učinkovite reklame in dobre valute. Baje so Švedi pripravljeni odstopiti letos mirovno nagrado njemu, če ne bo drugega kandidata. Menijo namreč, da mu gre, ker že dovolj dolgo miruje v zasluženem pokoju. Škoda, da je prišel Nobel tako pozno na svet. Če bi bil osrečil človeštvo s svojimi nagradami že v starih časih, bi se bili potegovali za mirovno kaj imenitni možje. Po pravici bi bil recimo reflektiral na njo Džingiskan ali Atila, pa tudi bogu Marsu bi se Noblova mirovna nagrada lepo prile gala Žepar pred sodniki Ljubljana, 16. junija. Ignac Horvat iz Čakovca, star 55 let je policiji dobro znan žepar. Zaradi tatvine je presedel že več let ječe. Stal je že pred sodniki zlasti v savski banovini, danes pa se je predstavil tudi ljubljanskim sodni kom. Prejšnji mesec je Horvat postopal po glavnem kolodvoru, kjer je najbrž iskal v gneči ugodno priliko. Kmalu je našel žr tev v osebi vpokojenega železničarja Mi haela Laznika. Ta se je baš pripravljal, da vstopi v vlak. ki odhaja iz Ljubljane oh 18.10. Na stopnišču je nastala mala gneča ki jo je Horvat hitro izkoristil. Segel je v zadnji hlačni žep Laznika in izvlekel :/ njega listnico s 1400 Din. Svojega plena p. se ni dolgo veselil. Tatvino so opazili so potniki in je Laznik takoj stekel za tatom in ga je prijel za suknjič v trenutku, ko Js hotel čez prazno garnituro sosednega vin ka. Med ruvanjem je Horvat potisnil L«7 niku v žep ukradeno listnico. Ker se j-Laznikov vlak že začel premikati, je pr< pustil tata železniškemu uradniku, ki ga izročil policiji. Horvat je dejanje priznal in pripomn »Slaba su sada vremena«. ■»dOa, prav r verjamem, tudi za žeparje«, je odvr predsednik senata g. Mladič. Horvat fe h obsojen na 3 mesece strogega zapora in 2 leti izgubo častnih pravic Obtoženec 5 kazen sprejeL Stev 135 SLOVENSKI NAROD«, *n> 1«. JonlJ* 10SS Stran 3 Dnevne vesti — Premestitev v sodni službi. Premeščena sta k sreskemu sodišču na Vranskem sodnik sreekegra sodišča v Kamniku Josip Zorko, k sreskemu sodišču v Kam nlk pa sodnik sreskega sodišča na Vran skem Karel Potrato. — Iz državne službe. Premeščena je za pomožno tajnico ministrstva socialne politike in narodnega zdravja pomožna tajnica centralnega higienskega zavoda v Beogradu Alojzija Stebi. — Uspeh Anite Mezetove ra Dunaju Danes, v petek se vrši na Dunaju koncert pevk in pevcev, ki so bili pri pevski tekmi odlikovani z nagrado. Koncert bo prenašal nocoj ob 7 in pol zvečer radio. Prve mednarodne pevske tekme na Dunaju se je udeleževalo ves teden okoli 300 pevcev in pevk: med njimi je kot edina Jugo-slovenka zmagala naša pevka 'Anita Meze-tova in prejela nagrado. Razen nje je bilo nagrajenih le še petero drugih pevk. Jurvja se je o pevski umetnosti Anite Mezetove izrazila vsestranski pohvalno in ji je direktor dunajske državne opere, Klemens Kraus osebno čestital. Mezetova je bila go-jenka ljubljanskega konservatorija, učenka Jeanette Foedranspergove in M. Hubada. Letos zaključuje svoje pevske šudije na Dunaju pri profesorici petja ge. Danieli Radovi. Mezetova je v Ljubljani ugledna koncertna pevka, ki je nastopala tudi v naši operi že z uspehom in se J*r>čc poslej posvetiti operni karijeri. Njena zmaga na internacionalni tekmi je nov dokaz izredne glasovne kvalitete in pevske umetnosti. Meti je. da ostane ta naš talent ohranjen domovini. _ Ustanovitev JS v Sevnici. StevUmfcm drugim krajem v dravski banovini sledi fcrfdi Sevnica, kjer bo ustanovni občni ebor kraeev-nega odbora JS 17. t. m. ob 20. uri v prostorih hotela >Trigl«v<. že danes šteje ta postojanka prarv lepo Število članov po saškimi atgilnega dosedanjega poverjenika g. sodnika Orožna, tako ida je pričakovati, da se bo novoustanovljeni krajevni oj-brr v kratkem povzpel med najmočnejše. T^tanovni občni zbor pa bo toliko zanimivejši, ker bo na njem imel zelo zanimivo P-redarvanje znani pobornik JS univ. prof. g. dr. (a>utdevit Bbh/m te Tuj ubijane. Vabimo ^se člamstvo in prijatelje JS, pa Wdi vse drugo občinstvo, da se občnega zbora odnosno predavainda v čim večjem številu udeleži. — Hotelski popusti za člane JS. Kakor je bilo že na tem mestu objavljeno, so razni hoteli odobrili članom JS izvestne porinete. Kakor smo izvedeli, so v zadnjem Času, raizen že objavljenih, dovolili popuste še sledeči hoteli: Hotel-Pens1^ Stanki, Bled: lOodstotni popust, Grand hotel Sv,. Janez, Bohinjsko jezero: lOodstot. popust pri hrani do 15. .talija, Hotel Petram, Bled: 10 odst. pri sobah, Hotel Trst, Kočevje: 20odst popust. Sofijski drvor, Rimske Torpdice: dd 1. 5. do 30. 6. to od 1. 9. dO 15. 10. 50 odst na sobah, taksah in ?-j kopanju pri biraoifti do 10 dni. Pri ^a-\ienCu preko 10 dni bi veljalo bivanje osebi 600 Din, Hrvatski stam, Rimske Topltce: isto, Btaskl dvor, Rimske Toplice: isto, Stara pošta, Rimske Toplice: Isto. — Claaii J S se morajo iskazati s črno platneno legitimacijo, s katero dokazujejo, da eo podporniki tega dtoStv* (člani ipomagrači). _ Centralna zadruga Jugoslovenski h avtorjev javlja slovenskim skladateljem in antorjem, da je, odgovarjajoč večkrat Izraženi že$i svojih članov, premestila svoje poslovne prostore v JJmfbljamski nebotičnik, IK nadstropje, vrata št. 806, kdor aa-imrojo vsi, ki imajo posla e avtorskim pravom, dobivati željene taJtoranacije ob razglašenih uracinih urah. Redao poslovanje prične 1. julija. L. M. Škerjanec. — Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani v visoki starosti 85 let gospa Frančiška Cer ne. Pokojna je bila splošno mana in prfljubljena. Pogreb bo jutri ob 16. iz Krakovske ulice st. 6. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. — Vreme. Vremeska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je po vseh krajih naše države deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 25, v Zagrebu 23, v LJubljani m Beogradu 22, v Mariboru 21, v Sarajevu 19, v Splitu 18 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.7, temperatura je znašala 13.7. _ Nož nI Igrača za otroka! Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico Sletnega Dosestnfrkovega smčtoa Franca Slabiča s PolšnSka. Famtek se je igral z nožem ter se sumil po nesreči v trebuh. Njegova poškodba je prav resna In se je bati za njegovo žlvfljemje. RodrteTtfi, pazite na deco! _ Nezgoda med vožnjo. Včeraj popoldne se je peldal tmgovec Dako Selakovič iz Stožic * avtobusom od Jezice proti v^ubljanl. Med vožnjo se je pa na Tvrševi cesti avtobusu smelo kolo im voz se je na-gnfl. Selakovič je bil poškodovan na glavi In so ga morali prepeljati v bolnico. _ Borza dela v Ljubljani želi prvovrstnega krojača, več potnikov za ra^ipeč a vanje g-cspodtnjskih predmetov, gailamtertj-akerga torb a rja im sedHamja ter šest tkalskih in predilnlskih mojstrov. Za za'čmja mesta se doslej ki juto večkratnemu razpisu še ni nihče >a^*l ta bodo, kakor kaže, podjetja res prisiljena sprejeti taozemce. _ zena-ubijalka oproščena. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Bjelovaru se je v sredo zagovarjala posestnica Ja^a čavlakova iz Volodera, okraO Knti-na~ ki je v aprilu s sekiro ubila svojega moža. Razprava $e razgalila pretresljivo zakonsko tragedijo. Jaga je bila poročena že 30 let Zakon je bil poki trpljenja in zapostavljanja, njen mož je bil surov im brezobziren. Zadnje čase je imel ljubavno razmerje z 201etmo Drago Kolarjevo, ki jo je celo pripeljal domov. Ko je nekoč žena moževo priležmico ofclofutala, jo je mož obklaj z nožem, večkrat ji je pa tudi grozil, da jo bo ubil. V noči od 22. na 23. april je čavlak ženo zopet napadel z no-?em ter ji zagrozil, da ubije ndo in oba svoja muka. žena je pograbila sekiro in v silobramu možu preklala glavo, številne priče so ugodno izpovedale za ženo. Sodišče se je prepričalo, da je ravnala samo v ?i!obranu in jo je oprostilo. _ Namesto venca na krsto pokojnega Karla Dostala daruje za slepe K. Potočnik iz Ljubljane Din 100. _ Družbi sv. Cirila in Metoda je da- /•orv-al« gospa Klem-satim* V«ačJna 60 Din namestu cvetk na krsto g. Karola Dostala. Iskrena hvala! 352-n — Strašen zločin, V Jonićevi ulici v Mostarju je bil v sredo zvečer odkrit strašen zločin. Kmam po 10. je taljenje s;ren naznanjalo prebivalstvu, da je nekje izbruhnil požar. Gorela je hiša vdove Mare Koprivica, rojene Kru1}, bi?žnj3 sorodnike bivšega bana dr. Uroša Krulja. Se predno so prišli gasilci, so sosedje virii v zaklenjeno staau*anje. Sredi sobe so našli nesrečno starko, ki je oila vsa v plamenih. Pomagati ji ni*o mogli več, bila je že mrtva. Gasilci so ogenj kmalu pogazili. Sprva so oblasti mislile, da je postala starka žrtev požara, preiskava je pa pokazala, da gre za strašen zločin Nesr-čna starka je imela vso razbito glavo, v a*tih pa de-bf'o cunjo. Neznani zločinci so jo najprej umorili in da bi zabrisali sledov.*, so stanovanje zažgali. Mara Koprivica se je nedavno pogajala z občino glede prodaje svoje hiše za 100.000 Din. Naibrž je rloii-nec mislil, da je ta denar že dobila. Po drugi verziji je pa starka podedovala po sestri Darinki, ki je nedavno umrla v Sarajevu, 80.000 Din. Oblasti so uve lle «»bs;mo preiskavo, vendar za zločincem ni nobenega sledu. Sosedje so videli samo neko rri-b.ižno 15letno deklico, ki je med požarom skočila preko zidu z dvorišča In izginila brez sledu. — Zaradi hlač ustrelil gospodinjo. Pred senatom petorice okrožnega sodišča v Mariboru se je v sredo zagovarjal 271etni delavec Anton Valant iz Sv. Jerneja na Pohorju, ki je v aprilu ustrelil svojo gospodinji, posestnikovo žene Antonijo Ribičevo. Valant se je v marcu vselil k Ribičevi kot podnajemnik, plačal je mesečno samo 10 Din za sobo, ker ;c pomiril pn rizmh hišnih delih. Ker pa celo te skromne najem-a nc ni plaval in je ost I Ribičevi že več mesecev dolžan, mu jc ta zaplenila hlače Zaradi tega se j? Valant silno razburil in ker mu Ribičeva ni hotela hlač vrniti, je med prepirom snel s stene puško in ustrelil gospodinjo. Po zločinu je pobegnil, a se ie pozneje sam javil orožo'ko.m. Obscjen je b*! na 8 let težke ječe. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz .fosefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Danes pranje, Jutri krpanje. Posledica uporabe »pralnih« sredstev. »Hubertus« milo nima teh svojstev. Cenejše in nič slabše »Hubertus« milo se dobi pri vsakem trgovcu. Iz Ljubljane —$ Kraljica Marija za revne otrobe, šolska kolonija Nd. Vel. kraljice Marije posije te dni vodje število otrok na počitnice. Kraljica Marija je bla5»«rtno naklonila v to srrho večjo polooi o n je lako omogočila revnim otrokom, d i., prebijejo počitnice na zdravem zraka. Skupno bo letovalo 66 otrok v različnih dočUtjJ-Sfkih kolonijah državne šolske polikiimike na Gorenjskem im pa v domu se. Franje Tavčarjev« v Kraljevici. Tudi šoiska poliklinika pošlje ob konec junija večje število otrok "v svoje počitniške kolonije na Rakitni, v Lukovici in Medvolan. Skupi na, namenjena v Rakitno, oddide 22. t m., v Lukovico fai v Msivoae pa naslednji d&n. —Jj Ribji trg je bil tlanes dobro založen z cenejšimi morskimi ribami. Tudi rečnih rib je bilo dovoli, vendar ne vseh vrst. Kujpcev ni bilo mnogo, ljudje so zopet zaceli varčevati, ker je velesejem minit l77med morskih rrb je bĐo največ skombrov, ki so po 20 Din kg, In glrie po 14 Din. PaLaonide je bilo v primeri e povpraševanjem dovolj. Celo so prodajali po 26 Din, rez amo pa po S6. Po 36 Din so bili tudi cev odi in oraHe. Sardelic je bilo malo, bile ao po 18 Din. Med ranimi ribami danes ni bilo kanpov in ne Ščuk, zato je pa bik) tema več kllmov in belic, ki so jih prodajali po 10 do 14 Dim log. Belice so bile tu in tam tudi nekoliko cenejše, csna se ravna po velikosti rib. Mren je bilo samo nekaj kilogramov, bile so po 15 Din. Najdražji je som, po 40 Din. Po ieti ceni 60 prodali nekaj kg postrvi. Prodajalci žab so se držali stalnih cen. Za žabe namreč gospodinje barantajo, dočicn pri kmpova-nju rib banamtamje ni v navadi. Tolsti žabji kraki so bili po dinarju komad, najmanjši pa po 50 par. —Ij Akrobati nimajo areče, V soboto «o spravili Ljrabljaino na nogre domači akio-fbati, ki so začeli kazati svojo umetnost na •vrvi nc Sv. Jakoba trgu. IUjuMJe »o bili na-»vdiuišeni pri vseh predstavah nad apret-Djosrtjo pogjuarmih fantov, vendar so le redki segali iz navdušenja v žep po irobii, «i so ga nabferali števimi nabiralci invaHi; Dohodki predstav ae poca.zdeIe tUi+i mod naše invalide. Toda zainje dai niso :meli akrobati še tega skromnega zaslužka m Ijmdje so šaman čakali večer zt večerom na senzacijo, že tri dni ni bila preiskave ker je vselej zvečer deževalo. Včeraj sta dđipadli dve predstavi, ki bi bili ob 18. in 21. Ob 18. je namreč zopet začelo deževati kot po progTam«. Ljudje so se kljub temu zbirali na pozori&ča. —D Pri regulaciji Ljubljanice se morajo neprestano boriti s slabim vremenom. Pri zđnmjem deževju, ko je voda podrla jez pod tromost jem, je nateklo toliko vode v poglobljeni del, E^er so pred tedni betonirali dmo, da so jo izčrpavali teden dni. 2'1-aj je končno zopet suha struga, a vreme je se vedno tako neugodno, da delo ne more napredovati kot bi sicer. Izvažanje materijala so sicer zelo pospešili, saj so ga zadmje dni izvozili na dan (v 16 urah) okrog 800 va&ončkov —Ij Avtomobilski izleti z odprtimi av-tobusL Zvez«, aa tnjefei promet priredi ele- tfeče avtobusne Izlete: 18. t m. enodnevni Izlet v Celovec m na Vrbsko jezero. Cena vožnji s prehrano vred Din 237. — 82, t. m. popoldanski izlet da Jezersko, cena 76 Din. — 22. t m. enodnevni izlet v Logarsko dolino, cena s (prehrano Din 185. — 25- t m, LzJet v Logarsko dolino. — S7. do 30. t m. Izlet v Benetke preko Trsta in Gorice. Cena prebrani ki premoč»ou Din 720. —Ij Trgovsko društvo »Mer4cur< za Slovenijo v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v torek dme 20. junija 19118 ob 7. uri zvečer v' posvetovaTmšci Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulioa 27, pritličje, levo. Ako proti pričaiko-vcindu ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drag občni zbor, ki sklepa po preudarku pre^ieedailke ob vsakem številu ujdeležencev. 34$-n —IJ Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani sklicuje redni letni občni zbor za petek čine 30. junija t. 1. ob 8. mri zvečer v veliki dvorani »Trgovskega doma«, Gregorčičeva olica 27, s sledečim »cjnevTuirn redom: 1. Poslovno poročilo. 2. Blagajniško poročilo. 3. Poročilo nadzorstva 4. Sprememba društvenih pravil. 5. Volitev novega odbora in nadzorstva, 6. Samostojni predlogi. Samostojne predloge je dostaviti pismeno društvenemu odboru v^saj 8 din i pred občsnhn zborom. 850-n —Ij Vpisovanje v I. razred deške In dekliške vadnice ter otroški vrtec na drž. učiteljski šoli v Ljubljani bo v petek (23. junija 1933) od 8. do 11 ure, in sicer za dečke v pevski sobi (moška stran v pritličju na desno), za deklice in otroški vrtec pa v učni sobi otroškega vrtca (ženska stran v pritličju na levo). Vpisovali se fodo v I. razred vadnice otroci, ki bodo Izpolnili do 31. decembra t. L 7 let, v otroški vrtec pa otroci nad 5 let starosti. Starši, ki naj pri vedo otroke seboj, morajo predložiti rojstni (krstni) list in izkaz 0 cepljenih kozah. Otroci, ki bodo definitivno sprejeti, bodo zdravniško preiskani na šolski polikliniki (na vrtu učiteljske šole) v soboto, dne 24. junija od 8- do 1L ure. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v LjubljanL —Ij Osnažite napise in ori jen tacijske znake. Na osnovi čl. 66 tn 67 zakona o notranji upravi odreja uprava policije v Ljubljani, da morajo vsi lastniki ozir. oskrbniki hiš na njenem področju najkasneje v 8 dneh pc objavi te naredbe očistiti vse napise in znake, ki služijo za orientacijo občinstva in so pritrjeni na hišah, zlasti tablice z označbo ahc aH trgov in hišnih številk. Odgovorne osebe, ki bi se tej odredbi ne pokorile, bodo kaznovane po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 000 Dno, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni. — Nadomestuje upravnika policije policijski svetnik Pe-stevsek. _Jj Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja ljubi j ansike trgovce, da bo glavna skufpščtna Zveze trgovskih zdroftenj v nedeljo dne 18. L m. t Kafl&iaitoa oh 9. uri dopoldne. Vabljeni so v«i na to manifestacijo slovenskega trgovatva, zato nad nihče ne zaostane. Po zborovanju je projektiran izlet v Kamniško Bistrico. Predsedstvo uprave, _ij Adresar mesta Ljubljane, Uprava adresarja obvešča vse interesente, da popra vtkov za obecedoii del prebivalstva več ne sprejema, ker je ta del že dotiskan. Popravki so mogoči deloma samo še v »strokovnem delu ter naj se dostavljajo v tiskarno »Grafik a«, Resi jeva c, 4. 851-n _lj Obrtniki na Viču. Danes ob pol 8. url zvečer bo v telovadnici Sate ne Viču ustanovni občni zbor »Društva jugosJo-venskih obrtnikov za dravska banovino na Viou<. Vabi se vse obrtnike s Viča In iz okolice. Zbora se uidelež-e todi obrtniki od *L j. o. z. d. b. iz Ljubljane in Most. Na dnevnem redu so važna poročiia o razvoja obrtnega gospodarstva. _lj Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi novembra zastavljenih predmetov tu sicer za dragocenosti dne julija, za efekte pa dne 12- julija L ^ od 15. ure dalje v uradnim prostoru ne Po 1 jamski cesta št. 15. _I j Bluze, razno damsko perilo, torbice in rokavice najnovejše mode dobite ha pri tvrdki Miloš Karnlonlk. Stari trg. Iz Metlike — Premestitev. Učitelj g. Albin Raz-potnik je bil premeščen iz ^trekljc-rca v Semič. — V dolžnosti zastopa odsotnega sreskega načelnika g. Ernesta Karlavarisa, ki je nastopil svoj redni dopust, sreski podnačcl-nik g. Zakrajšek iz Novega mesta. — Lepa prireditev. Pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Ma-rušiča je bila v nedeljo svečano blagoslovljena nova brizgama OJasilskega društva na Lokvici pri Metliki. Kljub izredno slabemu vremenu je prireditev uspela v moralnem in celo gmotnem pogledu. Namestu ob napovedani 2. uri je bil pričetek sicer sele ob 3. uri. ko se ie že lepo zvedrilo, pa je prišla tudi metliška eodba. Novo brizgalno je blagoslovil metliški prost g. Gregor Cerer, kuma je zastopal zastopnik sreskega načelnika podnačelnik g. Zakraisek, kumiea pa je bila sopTOga poslanca Makarja gospa Makar. Proslave se je seveda udeležil tudi naš banski svetnik «. Martin Bajuk. Po govoru kumovega zastopnika in kumice je pozdravil svečanost v imenu belokranjske Sasilske župe 2. \Veiss Franc rz Metlike, ki je obenem prinesel tudi lepe pozdrave odsotnega našega narodnega poslanca. V imenu metliškega gasilskega društva pa je pozdravil g. Ivan Malešič, pa se predvsem spomnil visokega pokrovitelja rn kuma, bana g. dr. Marušiča, nato pa pozdravil tudi kumico Metliška mestna godba ie zaigrala državno himno, nakar se je razvila prav lepa narodna veselica, — Za kmeti isko razstavo, ki potuie s posebnim vlakom po nasi banovini, vlada tudi pri nas veliko zanimanje, pa se pripravlja lep sprejem. Obiskali io bodo kmetovalci iz vseh občin naSega sreza, kakor tudi Šolska mladina, pa upamo, da bo ista gotovo vzgojno dobro vplivala na naše vrle gospodarje. — Šolsko poslopje bodo v kratkem obnovili in dozidali Še nove prostore na bližnji Radovici. Potrebna bi bila zgradba Se tudi drugih šolskih poslopij, ali pa vsaj dozidava, pa upamo, da pridejo sčasoma vse naše iole na vrsto. Velik požar na Grosupljem Pogoreli sta čistilnica in tkalnica tovarne „Motvoz" — Skoda znaSa nad pol milijona Grosuplje, 16. junija. Med hudo nevihto in ploho, ki je snoči divjala na Grosupljem, je nenadoma vzbudil pozornost vaščanov plat zvona, ki je naznanjal, da gori. Res je izbruhnil velik požar v znani tovarni za izdelovanje vrvi in drugih lanenih izdelkov, »Motvoz d. d.« Okrog 21.15 je prihitel v pisarno ravnatelja tovarne g. Dularja noćni čuvaj Miha Javornik in mu ves razburjen povedal, da v tovarni gori. Goreti je začelo v oddelku za poliranje motvoza. Ravnatelj je nagk) zapustil pisarno ter z delavcema. Stankom Vidmarjem in Torbico ter Ja-vornikom odhitel na kraj požara, obenem je pa poslal služkinjo v župnišče, kjer je naročila, naj bijejo plat zvona. V oddelku za poliranje se je medtem ogenj širil z bliskovito naglico ter zajel zaloge nakupičenih izdelkov. Ravnatelj in delavci so hoteli rešiti vsaj tkalnico ter so naglo odnašali iz nje lan. predivo in druge gorljive predmete. Kmalu so pa uvideli, da je ves njihov trud zaman in da čistilnice in tkalnice ne bodo mogli rešiti. Zato so hoteli presekati vsaj zvezo med obema objektoma ter strojnico, da bi rešili stroje. Začeli so podirati streho, ki meji na tkalnico, med tem so jim pa prihiteli na pomoč tudi že domači gasilci, ki so bili zelo hitro na kraju požara. Za domačimi gasilci so prihitele še požarne brambe iz Ponove vasi, Šmarja, Škofljice, Police in drugih krajev, ki so takoj začele gasiti. Napeljali so cevi v tri tovarniške vodnjake, ki so bili k sreči polni vode. Tkalnice in čistilnice sicer niso mogli rešiti, pač pa so ogenj omejevali v toliko, da se ni razširil na sosedne objekte. Ker je bila pa kljub temu velika nevarnost, da bo postala žrtev divjega elementa vsa tovarna, je ravnatelj Dular teletonično zaprosil ljubljansko reševalno postajo oziroma poklicne gasilce za pomoč. Okrog 10. je bila obveščena tukajšnja reševalna postaja. Ker pa poklicni gasilci brez izrecnega dovoljenja ne smejo iz Ljubljane, so morali prositi župana za dovoljenje. Na županov pristanek je ob 10.11 motorka s poklicnimi gasilci pod vodstvom g. Ogrina krenila na Grosuplje. Okrog 11. so prispeli ljubljanski poklicni gasilci na kraj požara, vendar pa niso stopili v akcijo, ker je primanjkovalo vode, pač pa so pomagali pri razkopavanju in rušenju gorečih ter tlečih objektov ter z drugimi gasilci vred požrtvovalno sodelovali, da se ogenj ni razširil na vso tovarno. Poklicni gasilci so se vrnili že kmalu po 1., dočim so domači in drugi ostali na pogorišču. Domači so gasili vso noč in fte tudi davi. ker se je iz ruševin Še vedno kadilo in mestoma celo močno tlelo. Pri gašenju se je lažje ponesrečil neki gasilec, ki je pa ostal v domači oskrbi. Ogenj je uničil večje zaloge motvoza, precejšnje množine sirovin, polizdelkov m izdelkov, v tkalnici in čistilnici pa tudi okrog 10 strojev ter več motorjev. Skoda še ni ugotovljena, gotovo pa je. da znnSa nad pol milijona dinarjev. Tvornica »Motvoz d. d.«, katere lastnica je Ljubljanska kreditna banka, je bila zavarovana pri zavarovalnicah »Slavija« in »Dunav«. Kako je ogenj nastal, še ni točno ugotovljeno, domnevajo pa, da je požar najbrž zanetila strela. Domači župnik je videl, da je med nevihto dvakrat treščilo v tovarno. Ker so kmalu po 21. na Grosupljem pregorele vse varovalke, je verjetno, da je strela udarila v električni vod tn da je ogen^ nastal zaradi kratkega stika. Iz Trbovelf _ Delovanje protltuberkuloznega dispanzerja v maju. Tudi v maju rBkarauje no voustanovdtfeni protituberkulozni dispanzer v rudarskih revirjih veliko aMivinosrt, V dispanzerju je btlo po zdravniku-specijalistu preiskanih 82 moških tn 51 žensk, od katerih Je btlo ugotovljenih z diagnozo tuberkuloze 66 moških in 43 žensk in od teh »opet z odprto tuberkulozo 24 moSkih in 12 žensk. Zaščitna se3tra je izrvtršila v maju 20 hi&nlh posetov v Trbovljah m 14 izven Trbovelj. V bolnico je bilo poslanih 9 bolnikov, v zdravilišče 1. Rontsen-pre-gledOv je bilo 200, pregiedov štputurna na ribe 11, protituberkuloanih reakcij ivrše-nih 11, setfitmentacij krvi 10, ptneumotora-xov 40, »dra/vlla so bila nakazana v vrei-nosti Din 1600, mleka nakazanega 5 hodnikom 150 litrov v iznosu 375 Din. Prednje nartboloe dokazuje, kako velfikega pomena je protirtmberkulozni dispanzer osobito za radarske revirje, ker se v tej ustanovi sistematično zatirui ta največji sovražnik človeštva. — Znižanje plač nameščencem bratov-ske skladnlce. Krajevni odibor bratovske skladbice je na eni zaiinjih sej sklenil znižati svojim nameščencem redme denarne prejemke v višini, kakor so bili znižani rndmifikim nameščencem. _ Cvetlični dan Rdečega križa. Kakor druga leta, namerava poslati tukajšnji Rdeči križ todi letos večje Število boleh-nih delavskih otrok v okolico Slovonjgrad-ca. Da bo ta čio v ekol jotm a akcija omogočena, priredi Rdeči križ v neMeijo IS. t. m, v Trbovljah avetlični dan. Apeli ramo na dobrodUiSno javnost, da prodajalk ovetile ne zavrnejo, saj gre za našo najrev-nedfio mladino, kateri Je nuono potrebno okrepčllo o zliravi sokični naravi. — Praznovanje pri rudniku. Napovedi, da se bo pri rudniku nekaj dni v mesecu več obratovalo, se žal niso uresničile, kadru v dro^ri polovici junija se bo delalo komaj 5 dni, 9 »dmi pa praznovalo. Tako se bo na teden delalo 2 dni, praznovalo pa z nedeljo vred 5 dni. To je Mosten pojav za nase nudarje, pa tudi za ostale stanove in sloje, ki so odvisni od zackužka našega delavstva. Da zaslužki, ki jih bo*-o pri tako skrčenem obratovanju naži rudarji prejeli, ne bodo zadoščali niti za prehrano rudarjev samih, kaj šele družin, ni treba posebej naglašati. zato bo treba najti sredstev, »ca se vsaj najrevnejše v teh težkih časih podpre. Z Jesenic — Streia udarila v hišo. V torek popoldne ob času hude nevihte je udarila strela v novo hišo g. Antona Kosmača, tovarniškega delavca na Javorniku. Porušila je dimnik in poškodovala streho, strop v kuhinji, steno v sobi in kuhinji, od tu pa je sinila v vodovodno odtočno napravo, ki jo je tudi poškodovala. V kuhinji je bilo ta Čas 9 oseb, ki so na dan sv. Antona praznovali imendan gospodarja in gospodinje. Vendar pa razen gospodin jinega brata Franceta Mlakarja ni bil nihče prizadet. Mlakar se je onesvestil, ko pa je prihitel poklicani zdravnik bratovske skladnice g. dr. Schvvab, so ga med tem drugi z umetnim dihanjem zopet spravili k zavesti Mlakar toži, da je ves zbit m polomljen, čeprav ni na njem nobenih vidnih poškodb, bo moral več dni ostati v domaći bomislri oskrbi. — Dirjanje gotovih brezobzirnih kolesarjev. Kljub resnim opominom oblasti in varnostnih organov ter kritike dnevnega časopisja, divjajo gotovi mladiči s kolesi po naših cest * kot za stavo. Zgodilo se je že mnogo nesreč, o katerih niti ne poročamo, a vendar to ne spametuje gotovih kolesarjev, ki vozijo po cestnih klancih kot divji in ogrožajo pri tem svoje in drugih ljudi življenje. Osobito po strmi Prosvetni cesti vozijo zelo naglo in namestu da bi pritiskali na zavore, še bolj pospešujejo brzino in to v času, ko hodi na stotine otrok v šole ali tovarniških delavcev iz tovarne. V torek zjutraj, ko je bila cesta polna otrok, je zopet pridirjal neki mladenič s kolesom po strmi cesti navzdol ter v svoji objestnosti vijugal po cesti s kolesom sem in tja, pri tem pa se zaletel v drugega kolesarja, ki je počasi vozil navzgor. Sledil je hud karambol, ki je oba kolesarja vrgel v obcestd jarek, od koder sta se s polom- ljenimi kolesi ter praskami in bunlcanri po telesu izvlekla bi jarka zopet na cesto. Sreča v nesreči je bila, da nista odnesla težjih poškodb in da ntsta podrla celo gručo otrok, ki so 3K v šolo. Takim kolesarjem, ki se vozijo samo za zabavo, ki pa ne poznajo cestno policijskega reda m nimajo obzira do drugih ljudi, bi se m >gk» kolesa-renja zabraniti ali kolesa odvseti. — Slab železniški osebni promet ne praznik. Na praznik je bil železniški osebni promet zelo slab. Z dopoldanskim osebnim vlakom so se pripeljali iz ljubljanske smeri samo trije potniki, ki so izstopih" na Jesenicah, kar je za Jesenice zelo redek, morda tudi edinstven primer. Seveda je to precej umevno, ker navadno na ta praznik ostane vse doma, posebno starši, ki oblačijo in pripravljajo deco »a procesije. Narodno gledal"?*; DRAMA Začetek ob 20. Petek, 16. junija: Ob pol 21. uri koncert pevskega zbora Krakovo-Trnovo Sobota, 17. junija: Ob 14. uri Srce igračk mladinska predstava. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. — Ob 20 url Tartuffe. Red a Nedelja, 18. junija: Okence, Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navasdoL Ponedeljek, 19.: Tartuffe. Red D Torek, 20.; Zajprto. • OPERA Začetek ob 2vra g. Rma Marjan. Štruklja g. Zua>&n im Rajdfla g. Rn« Josip Dirigira ravnate*) Potic, reHJa je prof Sest ova. Predstava se začne točno ob pol 20. url, na kar prav posebno oipozarjanK> Gostovanje znamenite fcblora turne pevke Ade Sari. Svetovno znana pevki. Ada Sari gosbudy Hariet Dur ham v operi »Marta*. Gospa Ada Sari je umetnica svetovnega slovesa Torkovo gostovanje je mJen drugI nastop v Ljubljani. Prvič Je nastopila pred dtvema letoma na koncertu r popomoma razprodani unionsikl dvorani, kjer je bila navdušeno sprejeta. Tudi to njeno gostovanje bo neJirromtno velik dogodek za naše mesto. Predprodaja vstopnic od 50 Din navtadol je pri blagajni v operi. Predstava je teren afoonmatfa. Sobota, 17. jun. 12.15 plošče, 12.45 dnevne vesti; 13.00 čas. plošče; 18.00 Radio orkester; 19.00 Izobrazba in vzgoja (dr. Gogala); 19.30 Drž. zdravilišče v Kraljevici (Pero Horn); 20.00 sokolske telovadne vaje: 20.30 Mozartova ura: 21.15 čas, poročila; 21.30 plošče: 2200 Radio-jazz; 23.0K3 napoved programa. Pred sodiščem. Sodnik: Obtoženec, ali priznate, da ste vrgli svojo ženo skozi okno? — Seveda priznam, gospod sodnik, toda izvolite pomisliti, da sem ravnai v silaii razburjenosti. — To vas nikakor ne opravičuje Pomislite vendar, kakšno nesrečo bi biM zakrivili, če bi šel tisti hip kdo mimo vaše hi$e. V gledališču. Služkinja ob koncu glasbene drame, ko umirajoči Tristan še vedno poje: — Cuj, Janez, meni se zdi, da bo ta gospod Še okreval Biran 4L »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. jurijn 1088 mm 135 A. D Ermery: 90 ve siroti Roma« — Tako kruti, — je vzkliknila grofica, — da sem se večkrat vpraševala, ali bi ne bilo bobje zaklicati jim: — No, pa jo ubijte! ... Da, — je nadaljevala vsa iz sebe, — bilo bi bolje, če bi >o bili ubili... Tudi jaz bi bila umrla in ne bila bi trpela celih šestnajst let... Ne bila bi se po šestnajstih letih vpraševala: ...Kaj počne?... Kam jo je pahnila kruta usoda? .. Jn te grozne muke pri misli, da me morda dolži, da sem jaz kriva njene nesreče, da morda v obupu kliče: Prokleta bodi, mati brez srca in brez čuta! ...Ah, to strašno prokletstvo slišim neprestano, noč in dan, v svojih molitvah in v spanju ... SMšim ga neprestano ... vedno... vedno in povsod... Vsa obupana in izčrpana je grofica končno omahnila v naslanjač. Zakrila si je obraz z rokami in dolgo je krčevito Hitela. Vitezu je vest očitala, da je obudil v grofici bridke spomine, ki je moral o njih vedeti, da so še živi, da skeleče ■rane še niso zaoeljene. In padel je na kolena pred nesrečno, tirpečo materjo, rekoč: — Vi, ki ste toliko pretrpeli, vi, ki ste prelili toliko soLz, mi gotovo ne boste več svetovali, naj ubogam... Ali mi boste še svetovali, naj zvežem svoje življenje z življenjem neznane žene, ko pa nosim v srcu podobo druge?... Povejte, aH mi svetujete to? — Ne, ne! — je vziklnikndila grofica. Kar so se odprla vrata in vstopiJ je policijski ravnatelj. Ob vsaki drugi priliki bi bil njegov nenadni prihod grofico neprijetno dirniU kakor jo je vedno. Zdaj mu je pa pogumno stopala naproti. Pokazala je z drhtečo roko na viteza de Vaudreva. stoječega po-vešene glave ob strani, in s tresočim se glasom je vzkliknila: — Usmilite se ga, grof, ne zve žit e ga navzlic krikom njegove vesti in odporu njegovega srca!... Ne posnemajte tistih očetov, ki obsojajo v nezlomljive m ponosu svoje otro-ke v laž rn obup!... Grof de Linicres je nepremično obstal, bil je presenečen nad odločnostjo, ki je pri grofici ni bil vajen. Roger je pa naglo stopil k svoji teti. Ne opaženo jo je prijel za roko in ji zašepetaJ: — Pazite, kaj govorite! Te besede so vrnile groffci vso opreznost. Grof je stopil k nji, rekoč: — O kakšnem ponosu, o kakšni laži, o kakšnem obupu pa govorite? — Jaz ... jaz ... dejala sem___ Grof, ki je takoj opazil to zadrego, je namršil obrvi. — Govorite!... Pravico imam zahtevati od vas odgovor na vprašanje, ki ste ga prav kar slišali... Govorite, gospa, govorite!... Vitez de Vaudrev je mogel svoji teti pomagati samo še toliko, da je poskusil odvrniti misli njenega moža od usodnega vprašanja. — Gospa grofica je ponovila pred vami vse, kar je p>rav kar slišala iz mojih ust, — je dejal. — Govorila je o odporu mojega srca proti zakonu, ki me vani sili, proti težkemu bremenu, ki mi ga hoče naprtiti. Grof de Linieres pri teh besedah mri z očesom ni trenil — Tak je bil torej pomen vašm besed, gospa? Grofica je morala napeti vse svoje sile, da je odgovorila s komaj slišnim giasom: — Da, toda saj sami vidite, grof, da sem tako ginjena, tako razburjena, da se komaj držim na nogah. — Res je, — je pritrdil grof. Potem se je pa obrnil k svojemu nečaku, rekoč: — Vitez, odvedite gospo grofico v njene sobe. In ko se je Roger priklonil ter ponudil svoji teti roko, je grof pripomnil: — Potem se pa vrnite, Roger... Govoriti moram z vami. XXXVI. Grofica je morala napeti vse sfle. da se je obvladala, dokler je sta a pred svojim možem. Cim je pa ni mo-ged več videti, so jo moči znova zapustile. — Gone! — je zaše-petala uboga Žena, — nisem verjela, da more človek toliko pretrpeti. — Draga teta, — je dejal Roger, — potrebna je vam odločnost, treba o je imeti za otroka, ki po njem hrepenite, ki nimate pravice pahniti ga v revščino in ki utegne priti nekega dne zahtevat od vas dolžne materinske ljubezni... — Draga, ljubljena teta. — je nadaljeval s prosečim in drhtečim pogledom. — tu blizu prebiva dekle ki trpi in joče kakor trpiite in jočete vu; dekle, ki je zaupalo svojo čast moji zaščiti, zaščiti moje časti in moje ljubezni, in ki ji zato ni treba zardeva-ti... Ali bi jo hoteli videti? Diana de Linieres ni odgovorila. Objela >e nečaka in ga poljubila na čelo. To je pomenilo, da je nnegova žedja uslišana. Po tem kratkem izlivu čustev je pa dejala * — Videla jo bom. Pojdi zdaj, groi de Linieres te čaka. Policijski ravnatelj je sledil z očmi odhajajoči grofici in njenemu spremljevalcu. Zaman je grof dolga leta dusil v sebi mračne dvome in slutnje, ki so ga preganjale noč in dan... Danes se je pretrgala veriga, ki je zadrževala njegov sum... In temne slutnje so se vrnile naglo, burno, s strašno silo, njim so pa sledile dotlej zadrževane strasti. Kar je sedel k pisalni mizi, vzel list papirja in napisal nanj nekaj besed, kakor bi se bal, da mu ne uide misel, ki se je bili za njo odločil. Potem je pa pozvonil. Takoj je vstopil sluga, ki mu je grof izročil zloženi list papirja. — Vzemi, — je dejal osorno, — tole je za upravitelja arhiva. Sluga se je priklonil in že je hotel odrti, ko mu je zaklical grof s čudno zvenečim glasom: — Prinesi mi, kar ti da! V naslednjem hiipu so se odprla druga vrata pred vitezom de Vaudrey. Vitez se je lahno priklonil, rekoč: — Želeli ste, da pridem nazaj, gospod grof; evo me. Dejali ste, da morate govoriti z menoj... izvolite. — Ste dobro razumeli, vitez, kakšen čut dostojnosti, naklonjenosti in ... lastnega dostojanstva me je prisilil poslušati grofičina pojasnila? Roger je slutil nevarnost. — Gospod... ie začel. — Ste dobro razumeli, vitez, da me ta pojasnila niso mogla ... prepričati? — Kako to mislite? ... je zajecljal Roger. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Posledice Morganove afere V Ameriki zahtevajo, naj privatne banke sploh ustavijo poslovanje Odkritje nekaterih tajnih mahinacij Morganovega bančnega doma, ki so pokazale, da ta amerišku denarni zavod ni pečeva! davkov, da je nudil vplivnim možem razne ugodnosti ki zavzemal odločilen položaj v trgovskem življenju Amerike, ' je imelo za posledico poostreno agitacijo za nadzorstvo nad privatnimi bankami. Strožjo kontrolo nad privatakni bankami odreja novi Giass-Steagailov bančni zakon, ki je bili nedavno sprejet v obeh zbornicah ameriškega parlamenta. Poleg tega pa zahtevajo po edin i poslanci in senatorji, naj se privatne banke sploh odpravijo in upajo, da bodo senzacijonalna odkritja v Morganovi aferi pridobila javno mnenje za to zahtevo. V Morganovi aferi je Amerika še vedno pod vtisom senzacij, ki so za nekaj časa zasenčile vse konstruktivne načrte in zahteve. Slavni Roose-vefrov *pozabijeni mož« še vedno ne more razumeti, da noben udeleženec ogromnega Morganovega bančnega doma leta 1931, 1932 in 1933 ni plačal niti beliča dohodninskega davka. Tej senzaciji so sledile po vrsti še druge. Tako so ljudje zvedeli, da Morgan v Ameriki sicer ni plačeval davkov, pač so ga pa v Angliji prisilili plačati 35.000 dolarjev na davkih. Tretja senzacija se nanaša na posojila, ki jih je dajal Morganov bančni dom vplivn.m možem, tako Normanu Davisu, Char-lesu Dawesu itd., in ki deloma še niso vrnjena. Preiskava je pokazala, da so jamstva za ta posojila večinoma 'zgubila svojo vrednost In da so se morali dolžniki Morganovemu bančnemu domu čutiti obvezane moralno. Norman Dawis je izdavil, da v njegovem primeru jamstva daleč presegajo zneske, ki jih dolguje Morganu. Nazadnje je prišla največja senzacija, namreč seznam onih »odličmh odjemalcev« Morganovega bančnega doma, ki so lahko kupovali pri Morganu delnice globoko pod tržno ceno in jim je bilo dano na prosto voljo, da so jih lahko takoj prodali po višjih tečajih, zaslužek pa spravili v žep. Med od'ičnimi odjemalci so bili sedanji tajnik državnega zaklada Woodin, bivši prezident Coolidge, bivši mornariški minister Adams, predsednik odbora demokratske stranke Raskob H d. Raskob je pisal Morganu cek> pismo, ki v njjem izraža upanje, da se mu bo mogel izkazati hvaležnega. Tudi v teh primerih so bili baje prizadeti moralno obvezani Morganov emu domu. Naglasa se sicer, da omenjemi gospodje niso zlorabili svojega visokega pouo-žaja, toda med drugimi je tudi senator Borah zahteval, naj Woodin odloži svoje funkcije, češ da mora biti tajnik državnega zaklada vzvišen nad vsakim sumničenjem. Za navadnega Američana je bil Morganov dom že davno zavit v plašč zagonetnosti in zato so senzacijonalna odkritja tem boli razburila duhove. Morgan sam je bil kot vtladar v kraljestvu ameriških financ znan med ljudstvom samo kot nekakšna pravljična prikazen, ker se je vedno izogibal ljudi, zelo redko se je pokazal na ulici in še redkeje so ga mogli fotografirati. Poleg tega so pa Morganov dom od ustanovitve leta 1912 samo enkrat javno vprašali po načinu njegovega poslovanja, ko je senat zahteval pojasnilo glede nekega dozdevnega denarnega trusta. Fantazijo Američanov posebno razvnema kontrast med Morganom in državnim zastop- nikom Ferdinandom Pecoro, ki vod' v imenu senata preiskavo. Pecora je bi rojen na Siciliji, v Ameriko je prišel kot siromašen priseljenec in iz nič se je povzjpel zelo visoko. In zdaj vsa Amerika strmi nad tem, da je moge baš mož take preteklosti poklicati na odgovor najmogočnejšega finančnika Amerike. Vse kaže. da bodo posledica Mor« ganove afere novi davčni zakon:, ki bodo preprečili, da bi baš najbogate;-ši ljudje ne plačevali dohodninskega davka. Poleg tega bodo novi zakoni strogo posegli v področje posojil in manipuliranja z delnicami, tako da bo lahkoverno tjudsrvo zavarovano zlasti proti sleparskim manipulacijam. Grad za 7 lir No romantičnem griču s krasnim razgledom na vse strani stoji blizu francoske meje v severni Italiji starodavni grad Mantemale. zgrajta v 13. stoletju. Grad ima slavno ui burno preteklost in je zdaj na prodaj za 7 lir. Pred dobrimi 20 leti ie da* lastmik gradu markiz Sakizzo odstraniti z n;e-ga streho v dokaz, da v ndem nihče stanuje, da bi mu ne bilo treba plačevati od gradu visokih davkov. Zob časa je izpremenil v 20 Letih krasno grajsko poslopje skoraj v razva'lno. Banka v Cuneu, ki ii dolguje markiz 40.000 lir, je hotela priti do svojega denarja in je dala grad s pr'.egaiočim parkom in poljem na p risi no dražbo. Zemljišča so bila cenjena na 10.000 i iT, grad sam na samo na 10 lir, p? še za to smešno ceno ga ni nihče maral Sodišče je odredilo novo dražbo in znižalo vrednost gradu za tretjino, na 7 lir. Kdor se hoče udeležbi dražbe, mora položiti pri sodišču 70 centerl-mov. Vprašanje je. če se bo na drugi dražbi našel kupec, ki bo hotel kupiti razvalino in jo popravitii. poretii pa plačevati od nje davke. Sleparska žena i^red sodiščem v Budimpešti se je morala te dni zagovarjati mlada žena Josefa Szaraze, obtožena sleparije z zakonsko zvezo. Spomladi leta 1931 je bila v bolnici, kjer se je seznanila s 33 letnim Karlom Faniđlom, ki je hodil obiskovat svojo mater. Ko je Szarazova zvedela, da živi Fandl v dobrih gmotnih razmerah, je natvezi-la njegovi materi, da je vdova po načelniku gasilcev in da ima lepo pokojnino, za katero ji izplačajo na roko 8000 pengfi, če se omoži, poleg tega je pa lagala, da ima hišo. 35 oralov zemljišča in 10.000 pengo v hranilnici. In ker ji je fant všeč, bi se rada omo-žila z njim. Fandlu je bila mlada žena všeč m ko je prišla iz bolnice, je bila v njegovi hiši dobrodošel gost. Podjetna žena je znala gostoljubnost dobro izkoristiti. Takoj se je zaročila s Karlom in medeni :edni so se pričeli ie pred poroko. Szarazova je porabila to priliko, da je izvabila težke tisočake ne samo od sorodnikov svojega ženina, temveč tudi od njegovih znancev, ki se je slučajno seznanila z njimi. Ženin bi bil rad videl njeno posestvo, nji se pa z ogledom ni mudilo. Končno je odpotoval sam v Nagyk6-ros, kjer je ugotovil, da je Szarazova navadna sleparka. Njen mož še živi In ni načelnik gasilcev. Sleparsko ženo je takoj postavil pod kap in ovadil sodišču, ki jo je obsodilo na tri mesece zapora. Iz Trebnjega — Zatirajte šmarnicof Da se zatiranje šmarnice še bolj pospeši, je banska uprava tudi letos odredila, da se prirejajo cepilni tečaji za zeleno precepljevanje šmarnice V ta namen priredi jutri v soboto ob 10 dopoldne za tukaj?:jo občino v vinogradu g. Jožefa Mikliča v Rihpovcu cepilni točaj Tečaj bo teoretičen in praktičen in se bo do na njem obravnavala tudi Bajvalnejfa vinogradniška vprašanja gledfl obdelovanja, varstva trte in umnega kletarstva Revnejša vinogradniki dobe gumijeve tra ke za cepljenje brezplačno. Ker so taki te čaji za vse vinogradnike silno važni, vab županstvo vse vinogradnike, da tečaj obi sce jo. — Kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Po razpisu ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje se bo tudi le tos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov po načinu, ki je veljal tozadevn . v prejšnjih letih. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo samo oaebni invalidi do vključno čina narednika po navodilih ki ao interesentom na vpogled v pmarni tuk. županstva. — Triangulactfsktt tn topografska de'a Ker se bodo -vršila ▼ najkrajšem času po naših krajih triangulacijsku in topografska dela. ki jih bodo opravljali oficirji in kon traktualni uslužbenci topografi in Matiju-latorji vojaškega geografskega instituta, se prebivalstvo opozarja, da ne ovira imeiv vanih pri izvrševanju teh del. ker »o ta dela splošno kulturnega »nečaja in koristni temveč jim po potrebi po svojih moieh pomaga. Prav posebno pa se prebivalstvu naroča, da ne kvari aH poškoduje postavljenih znakov, ker bodo krivoi sa take $ko-de kazensko odgovarjali. Iz Celja V mestnem gjtedališču 90 ▼proorirl člani Dramatičnega društva v Celju ne Tetovo popoldne v skrbni in uCinkovtti režiji ge. A. Sadarjeve zabavno mladinsko igro »Pastirček Peter ta kralj Briljantin«. Vloge so bile dobro »aeedene in podane s krepko karaktertaacijo- Soeoertje ao bfle okusne, svetlobni učinki poMečeni. Gledališče je Hlo razmeroma dobro obtekano. večino je tvorila mladrno, ki ae )e 1 odru« Umi vred iavretno zabavata. —c SirŠi sestanek /RKD bo t nedeljo 16. t. m. ob 15. v Soli ▼ Letuću. Poročala bosta narodni poslanec g. Ivan Prekoršak in sreski veterinarski referent g. Maksim Sribar iz Celja. Vabljeni ao vsi »orrrtSlJe-nfki te Lertuša in okolice. —c SK Celje : SK Attettk 4 t l fS ; 0>. Na Te lovo popoldne >e bfla na Glasi j6 v Celju odigrana prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Atletiko. Za tekmo Je vladalo Izredno wmdnianjt>. Mo Stvo SK. Celja je nastopilo v lelo dobn formi ter je v tehničnem in kombinator-nem pogledu znatno prekašalo Atletika, ki ©o igrali sicer podrto volno, a v drugem polčasu precej sirovo. SK Celje Je bil ▼ prvem polčasu in v drogi polovici drugega polčasa v znatni premoči. Tekma Je bita zelo napeta in ostra. Gole aa SK Celje so zabili: Gobec v 4. minuti prvega polčasa direktno i« kota, Stepančič y 12. minuti, Mavric pa v 42. minuti prvega ter v 4\. minuti drugega polčasa. Častni gol so zabili Atletiki v 17. minuti drugega polčasa. Sodnik g. Nemec te Maribora je bil objektiven, a Je prezrl več očitnih napak. Med drugim tudi rri opazil regularnega gola »a SK Celje po prvem gohj v prvih H) minutah. Žoga je bfla namreč fce iraa gokrre linije Atletikov in jo je njihov branilec odbil že rzza golo ve Črte. S to tekmo Je SK Celju že zagotovljeno ponovno prvenstvo celjskega okrožja, ker si je doslej priborilo vse točke. V predtekmi je rezerva SK Ol impa porazila rezervo SK Jugoslavije v razmerju 6 1 3. Speci] elni entel oblek ažuriranje, predtisR. najhitrejša postrežba. aajfine]še delo pn Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje ra^ovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal, antlanje, izdelovanje gumbnic Valed najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. Vabile na občni zbor Okrajne posojilnice v Ormožu r.LZUt ki se bo vršil v soboto, dne 24. junija 19S3 ob V2 15. uri t uradnih prostorih DNEVNI RED: r čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru; i. Otvoritev občnega zbora; 3. Čitanje revizijskih poročil; 4. Poročilo o letnem računu za leto 1932; 5. Odobritev letnega računa; 6. Izvolitev načelstva in nadzorstva; 7. Slučajnosti. Pripomba. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzočih zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši v smislu pravil pol ure kasneje drugi občni zbor v istih prostorih in pri istem dnevnem redu, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. •Mali og1asi< v~saka beseda &0 par. Plača met lahko tudi v ta odgovor znamko I * Na vprašanja brea znamke u 1 ■■■■ odgovarjamo. ffajmanjM o&n* SLUŽBE SAMSKEGA MLINARJA sprejme Laznik, Radeče. 2684 PRODAM POZOR TRGOVCI! Nudim fižol po Din 1.75 kg franko postaja Ptuj. — Pošta Ptuj, predal 19. 2685 ZEMLJIŠČE 13.000 m2 naprodaj. — Spodnje Radvanje št. 35 pri Mariboru. 2687 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PKESRER LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T Čevlji na obroke ffALVA" LJUBLJANA. ftelenlMirfrova 4 FRANČIŠKA ČERNE nas je danes po kratkem trpljenju v starosti 85 let za vedno zapustila. Blago pokojnico spremimo k večnemu počitku v soboto 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Krakovska ulica štev. 6, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. junija 1933. 2alujoče hčere. Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE lz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. GOSTILNO z velikimi in lepimi prostori, oddam v najem ali prodam. — Vprašati: Zagreb, Petrin jska ulica št. 79/1. 2690 Revež ali potepuh menimo za slabo oblečenega. Zunanjost je, žal, merilo naše vrednosti. Lepo boste oblečeni, ako nabavljate tkanine pri: A. Žlender, Mestni trg 22 PRED ODDAJO ALI NAKUPOM najfinejšega ali navadno izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT ČERNE, Zg. Si-Ška, pri remizi. 42-L ZAMENJAM fotoaparat za daljnogled ali žensko kolo. — Ponudbe: Vrček, Meža. 2686 i KUPIM OPREMO ZA TRGOVINO (špecerijsko), kupimo. — Ponudbe na Kmetijsko okrajno zadrugo v Kranju. 2689 UGODNA PRILIKA! Enonadstropna hiša z vrtom, njivo, gostilno in trgovino v slovenjgTaškem okraju oddam za več let v najem. Natančneje: Peteline, Tomaška vas, pošta Slov. Gradec. 2688 Tudi gospodje imajo za spomlad svoje želje. Nov površnik in novo obleko. Staroznana tvrd-ka R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije vas najbolje postreže s kam-garnom, ševjotom, športnim suknom In drugimi tkaninami za vaš okus. Cene so zmerne, postrežba prijazna. ANTON MARTENC se priporoča za vsa soboslikar-ska dela (nizke cene, delo solidno). — Kličite telefon 2701. 36/L SLA CENIKOV krasna izbira, zadnje novosti. Preoblikr—je Din 28.--Salon La Femme Cnic, Ljubljana, šelenburgova št. 6, I. nadstropje. 2166 KDO MI SEZIDA PODSTREŠNO STANOVANJE na knjižico »Prastedlone«. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zidava 2825«. Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, flolzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni Izvedenec In bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz BrezniV Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice> Na obroke! — Na hranilne knjižice! POHIŠTVO. Moderne orehove, politirane spalnice, črešnjeve spalnice, masivne, šperane spalnice, pleskam? 3000 Din, pleskane spalnice 1800 Din, kuhinjske oprave 850 Din, kuhinjske kredence 450 Din, omare 38C Din, postelje 200 Din. Kdor si želi nabaviti poceni in trpežno pohištvo, naj se oglasi pri nas. Sprejemamo popravila in naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18 — Miklošičev* 6. — Telefon 2780. 41-L UJ&Juje: Josip ZupaoCitC» 8* »Narodno tiskarno«: Fran — Za upravo In Insenimt dal Usta: Oton Chrlatot, — y«t s JLdFHjanl.