Štev. 10.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
11. marca 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popust od 5% do 40%.
Zaistino ste nej Slovenci iste zaistino k odaji?
To je pitanje. Na to pitanje date odgovor 18. marca. Zbrišite te den sramoto, štero so na vas namazili vaši sovražniki. Na vas so namazali greh, ka vi Prekmurci za peneze, jesti i piti ste k odaji, ste pripravljeni glasati proti svojoj veri, proti svojemi ljüdstvi, preti svojemi pokolenji, ste pripravni celo postati Srbi i zamenjati vero svojih očakov. Listi so popisali, ka prek Müre računajo na to, ka ste vi k odaji. Zato teče vino i praščijo banke. Za peneze i za piti prej Prekmurec da votum na šterokoli stranko ešče na Benkovo, Küharvo, Radičovo, socialistično ali Hartnervo, štere so pokopale samostojnost slovenskoga i horvackoga naroda i v verige vkovale naše Materecerkvi sloboščino i povekšale tvoje terhe, mali človek, obrtnik, kmet, trgovec. Srbska Benkova stranka pravi: Prekmurec za piti i peneze pravice svoje vere i olejšave kmetskoga stana rad pozabi. Hartnerva samostojna stranka pravi: Prekmurec za peneze i piti rad pozabi na samostojnost svojega ljüdstva, rad plača vse v Belgrad i rad od tec gor vzeme vse krivice. Radič pravi: Prekmurec za peneze i piti zadovoljen, ka čüje samo reč republiko ovak pa ne trbe za njega nikaj delati, njegov poslanec lejko sedi doma i se bogati, on sam pa strada. Socialni demokrat pravi: Prekmurci plačaj piti pa njemi obljübi kšenki zemljo, pa dobiš njegove kruglice.
Drage naše ovčice, poslüšajte, kak grdo, nesramno gučijo i sodijo od vas. O kak nas, vaše dühovnike, verniki, srce boli, ka tak sodijo od vas, ka vas majo za nemo stvar, štera je k odaji. Mi, vaši dühovni pastérje, vas prosimo, ovce, pokažite 18. marca, ka ste nej k odaji. Pokaži, naš narod, ka se pravice tak trdno držiš, ka niti za dare celoga sveta se ne daš premotiti. Sramoto, z šterov so te sovražniki oblatili, vrži na njuve nesramne düše pa ostani veren svojoj stranki, kmečkoj zvezi, štere kišta je drüga.
	  Odgovor na program Géza Hartnera.
S podpisom: „Hartner Géza, vaš voditeo, vaša krv, vaš brat in vaš bivši zastopnik v državnom spravišči,“ so se razširjali plakati po naših vesnicah in so prišli na zaslüženo mesto — da se v nje süčejo klobasi i slanina — v „špajs.“ Da naši čtevci leži razmijo naša sledeča izvajanja, se doteknemo zibelke te stranke.
Kda	se je rodila	ta stranka? Pred tremi letami. Njeni	oča je demokratska stranka. Veroodürjavajoči demokrati, da leži raztepejo najmočnejšo
stranko v	 Sloveniji, krščansko ljüdsko stranko eli „Kmečko	zvezo,“ so ustanovili enako glasečo stranko, da ljüdstvo zapelajo. Cerkvena oblast je to
stranko izpovedala kak cerkvi nasprotüjočo stranko. Pred	sodnijov se je dokazalo, da je	dr. Žerjav demokratski minister dao	Samostojnoj (Hartnerovoj) stranki pred štirami letami 400 jezero koron, da bi	ta našo stranko	razbijala. I po	prešnjih volitvah se je pokazalo,	da	je ta stranka ne nova
stranka, nego privesek liberalno-demokratske stranke, štera, je nastopila na račun zapelanih vértov. Voditeo te stranke, dr. Vošnjak, je prestopo v pravoslavno vero in je s svojimi osmimi tovariši vstopo v demokratsko-radikalno vlado i tak so v Belgradi zglasüvali srpsko nadvlado nad nami i naše davke štirikrat povekšali. To je slika triletnoga vladanja Hartnerove stranke. Zdaj si toti segajo v vlase z demokratari i Hartneristi-slabostojni, a po volitvah do pa roko v roki „blagoslavlali“ tebe siromaško ljüdstvo — z dačami. Prinesejo zakone, šteri páli nedo branili ljüdstva, nego nje same. Med kotrigami te stranke tak ne bilo niednoga maloga verta,	nego žganjarje,	mesarje i par	konjskih doktorov je prestavlalo	to	stranko i njene „male
vérte“. Zdaj pa so ešče ednoga velemlinara sprijali med sebe, da de kep	lepši i küpčija	zgotovlena, da te, mali vért, ležej	oroplejo od tvojih pravic.
Telko od nastanka te stranke. Po toj kratkoj sodbi stranke odimo na posamezne točke plakata i posvetimo njega „pravico“. Redkokde šte človek tak jalno pisani govor, kak je te Hartnerove vrste. Vsakša drüga reč krši pravico. Že samo ime stranke je zapelivost. Uradni naziv stranke je: „Samostojna Kmetijska Stranka (SKS), vogrski: Őnallő gazdasági (ali Agrár) párt“. Zakaj da zato Hartner svojoj stranki ime v vogrskoj prestavi: neodvisna stranka maloga vérta. Da vas, šteri ste bili za časa Madjarov člani „ljüdske stranke“ (Néppárt), za nos vodi, s pomočjov krivoga imena vas spravi na krivo pot i vas dobi za verinasprotüjočo „Agrarno stranko“, štera je na Češkom s pomočjov drügih brezvernih strank ustanovila „češko narodno cerkev“ i je jezere odtüjila od Kristuša, iz škol je spometala križe, zasigurala je samovlado s sokolskim dühom punomi kapitalizmi, da te izcecavle male ljüdi.
Kak	Madjare, tak	Slovence zove Hartner za: .Ljübljene	krvne rojake". Zdaj, če je on Madjar, njegova krv ne Slovenska, če je pa Slovenec, ste
vl	Madjari ne njegovi	„krvni!ojakL“ Kak Čedno je nastavo	mrežo I Piše, da je sprijao kandidatno, da stem zadüšilo želenji, štero je prihajalo od
vseh strani Prekmurja. Vsaki pa zna, da se je na cestáh ponüvao. »Samo mi „mali verti“ hodimo raztepeni, kak Čreda brez pastira — piše. Večkratni miljoner, velemlinar, zove sebe za ».maloga verta. O ti Spaka 1 No, kakpa, to samo pred volitvami. Či bi takši »mali vertovje" bili vsi naši kmetje, nanč na miseo njim ne bi prišlo spüščati se v volivni boj. „Mi prekmurski vertovje smo dozdáj ne meli stranke", le Klekl, piše dale, je tekom te zime ustanovo zvezo ^Kmečko zvezo". Kakša laž 1 Naša stranka je že pred tremi letami nastopila pod tem imenom i njena preteklost sega daleč nazaj v minola desetletja. V Prekmurji, posebno na Dolenskom se je ustanovila že 1919 leta i si je postavila tiste cile kak je mela Vogrska »Néppárt", primerno za zakone v novoj domovini. ..Ljüdska stranka" je tak nej nova stranka, nego naša prvešnja »Néppárt". To je nas vseh prava stranka, ne pa Hartnerova agrarna i Küharove »Vjedinjena” liberalna
Hartner piše, da je on proti klerikalno] stranki. Klerikalno zovejo našo stranko. Klerikalec je pa tisti, što v cerkev hodi i Zadosti svojim verskim dužnosti. On je ne na toj,stranki, pravi. Tü je pa povedao istino,kak to tüdi kaže njegova pelda obnašanja. Pa itak on, šteri je protikleri-kalec, šteri se ogible cerkvi, on vüpa pisati: »moja stranka šče podpirati vsakšo vero i se boriti proti nje žaljlvosti." Kakša prifriganost, kakša Sleparija! Ta stranka je zglasüvala s pomočjov Benkove radikalne i Küharove demokratske v Belgradi tak zvani kancelparagraf, šteri krši 1 žali našo versko svobodo, te stranke so delale za to, da bi z glavov cerkve, štera je zvüna države, smeli samo z dovolenjom ministra, stopiti v pogovore v dühovnik reče}, te so lüčile pope iz šole v Vojvodini, te so zaprle vučitelišča kat. sester, tüdi so napravile zakon, po šterom ne trebe šolskoj deci poslüšati po nedelaj šolskih meš 1 ta stranka se proglaša, kak braniteljica vsakše vere. Ali ne to več kak nesramnost?!
»Zahtevamo, da se naša deca {zročijo takšim vučitelom, štere mi ščemo." Istina? Zakaj ste pa ta zglasüvali Srbsko nadvlado v Belgradi, štera lehko postavi vütro našega vučitela na cesto eli pa v Macedonijo, zakaj ste nastopili te proti našoj antonomiji ? Brez te ne razpolagamo mi z našim vučiteljstvom, nego Belgrad po svojoj voli. Vi zapelati 1 Ljtidonorci l
Ljüdstvo pri davkah „naj vse Čisto vidi* zahteva Hartner. Že dnesdén vse dobro vidi, vidi, da so davki štirikrat vekši postali ravno pod vladov te »samostojne* stranke. Ta stranka je zglasüvala z radlkalnov i demokračkov, da so se povišali vsi davki, monopol pri soli i duhan!, povzdignola je poštne pristojbine i kolekovane (edna prošnja košta 13 Din). Ta stranka je rešila ministra Žečeviča, šteroga je tožila naša stranka, ka je bio kriv smrti več sto naših rekrutov, dare je delila financom i pobiračom dače, da se tak ljüdstvo kem bole vgüli. Da, gospod Hartner, ljüdstvo še preveč dobro vidi svoje terhe pri davkoplačüvanji, a ne zve pa za dače, kakše Plačüjejo velemlinarje i fabrikami. To bi rajši vidilo naše ljüdstvo i tüdi cene pri velkih podjetjih. Ne pozabimo tű povedati, da je Hartnerova stranka svojim volilcom, bogatim gostilnlčarom, kak na priliko Rajh! iz Maute se trüdila püstiti dače, ne pa malomi verti 1
.Mali vért mora falo odati svoje pridelke." Zakaj, gospod Hartner ? Minister vaše stranke Pucelj je dao pšenico uvoziti brez carine v vaš mlin, zato je bila mela itak draga, tomi je vzrok to, da ljüdstvo ne melo pogleda v trštvo velemlinarov. Što je tak podražo cene meli ?
Naj se »konča* naprava ceste v Turnišči. Pod madjarskov vladov, kde ste vl bili naš zastopnik se je že zidala ta cesta, zakaj ste jo ne dokončali, vej ste meli priliko.
Hartner zahteva ,,izplačitev vojnoga posojila i vrnitev znanih 20% od Štemplana penez." Naša stranka je vsakši čas,zahtevala ravnoto od vlade, štero so držale samostojna-damokračka-radikalna stranka (Hartner—Kühar—Benkova) pa vsikdar so mele te stranke zaprta vüha. Zakaj so ne sklenila invalidskoga zakona, šteroga je zahtevala cela držáva. Zdaj se guči Od toga I To je grdo pa tüdi nepošteno! ,,Kam je Šla, kde je tista ogromna množina živine, štero smo dobili na račun vojne oškodnino od raznih držav." Povejmo g. Hartner. G. Lazič voditeo srpske kmečke stranke je stavo Upit na ministra vaše stranke na g. Ruda, da zakaj je odao on jünce, štere smo dobili iz Nemčije i zakaj je teh ne razdelo med kmete, šterim je vojska vse vničila ? Kda je te Upit stavo, je tüdi dokazaö, da so pri toj küpčiji mele miljonske dobičke Benko—Hartnerova stranke, držáva pa telko kvara. Pucel se je izgučavao, da je živina zbetežala, zato je bilo potrebno jo odati. Te lzgovor so pa zavrnole Slovenska, hrvatske 1 srbska ljüdske stranke, zato ka se je živina odala skrivnoma, ne pa javno, na dražbi (licitaciji), i ar so to kügo ugőtovili živinozdravniki te stranke zato so kmečke stranke mujvanji Pucla ne vörvale, vrana vrani oči naimre nikdar ne skopa. Tüdi to, da so si poslanci te stranke, zidali hiže i imanje küpüvali upravičüje naše stranke nevörvanost. .Cena živine i svinj naj bo bolša," pravi Hartner. Vrlo dobro! Samo kak bi cene živini bile vekše, či pa je Hartnerov g. minister Pucelj dovolo Benki i Vogler! monopol na našo živino; samo njeva sta lehko klato in- izvažati. Tov nebokričeče krivico se je posrečilo našemi g. poslanci Klekl Odpraviti z energična nastopom, Kda se je to zgodilo, vidimo, da včasi je cena poskočila.
2
NOVINE
11. marca 1923.
Da, to je istina, jasna kak beli den. Nisikoj ceni živine je bila ravno kriva Hartnerova stranka. Zakaj je to te gospod ne napisao. Najbrž je pozabo?! — „Oskrba z drvami se naj v prvoj vrsti poskrbi za Prekmurce." Tak razlaga dele svoj program g. Hartner. To je tüdi jako dobro I Eli to je ne dobro, zakaj je pa te siromak človek mogo s sebov pripelati drva, či je šteo mleti v mlini g. Hartnera? To je pa žalostno. Pa ešče nekaj. Zakaj je küpo g. Hartner drva grofa Saparyja za svoj mlin in ne premog (Steinkohl), či šče ljüdstvi pomagati z drvami ? Naš g. poslanec Klekl si je pa prišteíao drva iz Hrvatskoga.	.'
Tiste točke, štere gučijo od vojaščine pa si je g. Hartner Blagovolo „na posodo" vzeti od nas. Hvala 1 Toda Čüjmo! Kda so naši poslanci v Belgradi zahtevah', da naj naši vojaki doma slüžijo, da se naj tisti vojaki, šteri so že v vojni slüžili, odpüstijo domo, da se njim naj da bolša, obleka, hrana, da se je naj püstijo domo na poljsko delo, da se naj zniža število vojaščine i da smo'zahtevali, naj-se postavi tedanji vojni minister Žečevič na zatožno klop, ka je pozvao rekrute v slüžbo v najvekšoj zimi, je dao voziti v nezakürjenih vagonaj; kda so poslanci naše stranke to zahtevali, te ne samo, da so poslanci Hartnerova stranke proti njim glasüvali, nego so ešče proti njim kričati, ka oni lažejo, da se našim vojakom ešče predobro godi. Ta istina se ne more poklačiti i potom moremo inači praviti kak: »nesramnost," da si g. Hartner v svoj program spravla naše zahteve 1 Nesramnost, norcadelanje, zvišavanje je celi njegov program.
Konec njegovoga programa nam to posvedoči, šteri se glasi: „Ne mislite, da bodete najšli več človeka, šteri bi sposoben bio vas voditi." Tak, či Hartner bukne, či merje, siromaško ljüdstvo, te ti tüdi premineš. Eli vörvkte tomi človeki, Šteri tak jako hvali sam sebe ? Jeli ne? Da pa sam g. Hartner ne bo mislo, da sejbrez njega nede móglö živeti, marcíuša 18. ne glasajte na njega. Niti ne smeš glasüvati zato stranko, štera dela za pogübo maloga verta, maloga obrtnika i trgovca. Ne Sodimo mi s tem peršono g. Hartnera, štero poštüjemo, nego njegovo stranko, v štero je on stopo, ar je škodliva tvojoj düši i tvojemi imanji, naše ljüdstvi!, Štero te pa mi ljübimo.
Škrinjica »Ljüdske Stranke" eli .Kmečke zveze" je drüga i ma namalani kri i. Krščansko čüteči volilec vrže svojo kruglico v drügo Škatlico. Štera strankAškodi veri i malomi človeki, naj se pogübi, što šte je njeni kandidat. Živela „Ljüdska Stranka.* Vodstvo .Ljüdske i kmečke stranke."
Odgovor na program Benko Jožefa.
Jožef Benko, veletrgovec i fabrikant madjarskega čütenje je stopo v velko Srbsko stranko. Toj stranki je ime: radikalna. Deli se na dve veji: na Pašičovo i Protičovo. Te zadnji je bole prijazen autonomiji i je najbole pošteni med vsemi srbskim! politiki, a tüdi ešče nemre stepsti iz sebe velkosrbskoga kaputa. Pašič pa odločno pozna samo Velko Srbijo, srbski jezik i vero šče postaviti na prvo mesto v državi i najbolša pelda je pastnastavlajočih balkanskih politikov. Zadnja tri leta je on bio naš ministrski predsednik. Toj stranki je vsikdar prvo samo srbstvo i na to stranko je stopo Benko.	-s ,
. Svoj program začne, da Se brani. Pravi, da je vstopo v radikalno stranko zato, ar samo v toj velkoj stranki vüpa, da se držáva Ozdravi z dnešnjih ne zdravih razmer. Pozabi pa povedati to, ka je vseh naših državnih betegov kriva ravno njegova i Küharova demokratska stranka v zvezi s Hartnerovov Samostojnov, Vej so ravno tej bili na vladi. Tüdi je neistina, da je ta stranka velka, nanč edno tretjino poslancov je ne mela v parlamenti i je vsigdar navezana na drüge, tri, štiri stranke, či šče vlagati.
Zazávle se tüdi na vojvodinske Madjare, da so oni tüdi na to' stranko. Mi pa znamö, da so listi tej Madžarov pisali, da so ne v nikšoj zvezi s Pašičovov strankov. Tü se tak Benko moti.
Benko šče braniti manjšinske pravice Vogrov V srbskoj stranki, v tistoj stranki, štera je s pomočjov demokratske i. samostojne, stranke preglasüvala našega g. poslanca Klekla i njegove tovariše, kda so tej zahtevali da se naj manjšinske pravice Vogrov vzemejo v zakon. Tak Vogri nemrejo pričaküvati nikaj od tej treh strank. Mirno poravnavo z Vogrskov i trgovino Stov, je odklonila ravno radikalna stranka, kda je to naša zahtevala. Što je opazüvao našo stranko i šteo njene novine, zna, da istino gučimo.
Ne nam je vredno gučati od njegovih sedemnajstih točk. To vse je ravno naša stranka že tri leta silüa, kak napr. vpostavitev okrožnoga sodišča v Soboti, slobodno volitev občinskih županov, rabo našega jezika itd. Nekaj od toga je že tüdi dosegnola naša stranka i to, da naši delavci lehko brez carine uvozijo pridelek, šteroga so si zaslüžili, vogrske šole Vogrom itd.
Zdaj ravno je na vladi samo radikalna stranka. Eli ne zdaj Čüdno, da Benko zahtevle znižanje carine ? Zakaj to ne včini njegova stranka, štera je ravno zdaj na vladi ? Z ednim podpisom bi to lejko napravo minister Stojadinóvič, ka bi vsi lejko v Radgono gonili i vozili svinje pa živino. Zakaj pa ne napravi ? Pitajte g. Benko zakaj ne. Zapelivost je celi program. Radikalci kričijo, da se naj izednačijo dače. Kakša hüdobnost! Kda je naša stranka se najbole borila v parlamenti ravno zato, da se dače zednačijo, da Srb ravnötolkb plača kak Slovenec i Horvat, je ta stranka i samostojna demokratska najhüje nastopila proti nam. Kakpa pred volitvami je dobro oblübiti, ka se ljüdstvi vidi, či je ravno proti tomi stranka. Ravnotak naj ne guči Benko nikaj od vere, ar je ravno ta stranka začnola preganjati kat. vero.
Ta stranka je poslala na naše stroške na Češko pravoslavnoga püšpeka Dositeja, naj odtüji katoličanske Čehe Od vere i je dobi za pravoslavno vero. K sreči se te človek v nekše nedopüsti stvari zmešao i so ga Čehi natirali. Vse, samo siromak človeka i ménjše narodnosti ne brani ta stranka. Niti. z ednov rečjov ne omeni Benko zemlje maloga verta eli potrebe zemlje tistim, šteri so brez nje. Radikalna stranka je za miljonere, ne za siromaka. Najbole pošteno je v Benkovom programi to, da ne omeni svojega monopola nad našov živinov i nizke cene té. Gda program i grdo napajanje gjBenka obsodimo, popolnoma se njegove osebe ne dotikamo.
»Ljüdska i Kmečka stranka” je naša, njena Škrinjica je drüga. Na njoj je križ v slovenskih farbaj, ka pomeni našo avtonomijo 1 Vsakši krščenik ma th svoje mesto
Vodstvo stranke.
Vaša škrinja, krščanski kmetje, delavci, trgovci, obrtniki, je drüga. V to škrinjico vržite vsi kruglice, ki ljübite Boga i svoj siromaški stan i svoj slovenski rod. Vsaki volit! Stare, betežne pripelajte! Ki proti drügoj kišti glasüje ali ki ne glasüje, sta vednako kriva. Eden vužiga, mali človek, tvoje pravice, drügi pa püsti, ka zgorijo té!
Uradna naznanila.
Razglas. — Živinska senja se smejo vršiti samo pod živinozdravniškim nadzorstvom. Na senje se sme prignati samo tista živina, štero je pregledao živinozdravnik. Posebno se more vsakij 5 dni pregledati od živinozdravnika tista živina, štero nakladajo trgovci na železnicaj. (U. L. št 3.).
Razglas. — Potniki, šteri potüjejo v Jüžno Ameriko, naj si preskrbijo poleg potnoga lista ešče te svedočbe: 1) Potrdilo, da so sodnijsko ešče ne bili kaštigani; 2) da so zdravji so ešče nikdar ne bili umobólni (nori); 3) od občine, da lehko delajo. Vse te svedočbe pa naj bodo prestavlene na italianski ali francoški jezik. (U. L. št. 3).
Okrožnica: — Vse prošnje za izseijeniške potne liste prek morja, se morejo pošilati po svojij upravni oblastij, v Zagreb, generalnomi izseljeniškomi komisarijati, Kamenita ul. št. 15. Vse prošnje se pri tom komisariati rešüjejo po vrsti, to je, štera je prle prišla, prle se reši, od 1. jul. 1923. (U. L. št. 3).
Zakon o naselüvanji jüžni novi krajin. Što je državljan naše države i nema doma zemle ali se šče preseliti v jüžne kraje naše države, dobi: hižni gospodar dobi 5 hektarov, vsak drügi Oženjeni 4, neoženjeni med 16. in 21. letom po 2 hektara, neoženjeni stari več kak 21 let pa po 3 hektare zemle. Poleg toga se dobi ešče na prošnjo novij 5 hektarov. Tüdi se dobi po 2 hektara neobdelane zemle, Či se ta zemla v ednom leti zasadi z drevjom. Što se šče zato preseliti v jüžne kraje naše države, more predložiti ministrstvi za agrarno reformo: 1) ime starejšine (glavara) v drüžini i ime vsej rodbinski kotrig, či so moški ali ženske, kelko so stari, zakonsko stanje i poklic (pozvanje) vsakšega; 2) kelko zemle je dozdáj mela ta drüžina; 3) kakšo drügo vrednost ma ešče; 4)-komi bo zapüstila svojo zemlo i drügo vrednost, čl se odidi; 5) Potrdilo, da je zadnji pet let
nikaj ne odao od svoje zemle, či pa je odao, zakaj; 6) ali vzeme s. seboj v nov kraj živino ali Šker, ali seme i kakše je vse to; 7) či pa nemre tej stvari, s seboj Prinesti, naj pove, ali si more vse to v novom kraji küpiti, ali Či se njemi naj da vse to z zemlov; 8) izjavo, da bo stopo kot kotriga v drüžbo, štero bodo tvorili naseljena, da si pomagajo med sebov i da dobijo leži pomoč od države. Prošnjo i drüga potrdila more potrditi: Občinsko oblastvo, štero more dati tüdi Potrdilo 6 imanjskom stani i obnašanji prosilca. Od ministrstva za agrarno reformo potem pride že odgovor, kde i kelko zemle što dobi. Na prošnje trebe kolekov (štemplinov). Što se v 6. meseci} ne naseli, zgübi pravico do zemle. Naselniki majo pravico: 1) brezplačno (zobston) se bodo sedli po železnicaj i ladja}; 2) brezplačno dobijo les za hišo išker; 3) brez carine smejo dobivati iz drügi držav šker, pohištvom živino, seme, hrano i drűge potrebščine. Ne bodo plačüvali dač 3 leta. Morejo si pa sami zidati ali cimprati hiše. Za deset let postanejo lastnik! zemle. (U. L št. 5).
Zakon: — Častniki dobrovolci, ki so stopili med vojnov iz avstrovogrske vojske v Srbsko vojsko, se smejo postavlati na svoja mesta tak kak so njüvi tovariš! bivše avstrovogrske vojske i zdaj našim častnikom. (U. L št. 6).
NEDELA.
4. Postna. Evang. sv. Jan. VL Jezuš nasiti 5000 moškov. Te čüdežno blagoslovljene krűh pomeni presvéto Oltarsko Svestvo. Mala hoštija i miljone nahráni na večni Žitek. A hrani pa samo tiste, ki jo vživajo. Shranjena i ne vživa-na hrana nikomi ne hasni.
Trpljenje Gospodovo.
Ka se je gda sveta tak nepošteno odavalo? Kde se je marše ali vprežna živina tak nizko cenila? Kde je to bilo, da je tržec tak hitro
zadovolen bio, da je küpec nikši teškoč ne meo zavolo vekše cene ? Pa lejko ne vidimo den za dnevom, kak se na trgi (plači) trgajo za ječmen, seno, slamo, da bi si pri odaji teh malenkosti par grošov dobička spravili ? »Mero zmenjšajmo" (pravili so že tisti hüdobni pri Amosi 8. 5), »mero zmenšajmo." Pa zakaj je ta fino zmišljene hüdobija? „Da bi záji zrnja Odali." (Am. 8, 6.) Tak velka je žela po dobički pri odaji. Kristuš je pa na prvo ponüdbo taki bio za treseti srebrnikov odani I Oj, presvéto vidimo, da je iz sovraštva bio odani. Ali, o moj Bog, ka sam to povedo? Pa nekaj še hüjšega se je skrivale za tem dogodkom; da prečOdna je bila ta odaja.
Verjem, da so Jožefa njegovi izdajalski bratje tüdi iz sovraštva Odali; ali ščista nači se je to tű godilo. Glejte ga, tam je na poli v Dothaini 1 Ja, poznam ga. Glejte, kak ga vlečejo vö z razglašenoga sühoga stüdenča, da bi ga izmaelšklm trgovcom izročili. Glejte, zdaj ga zvežejo kak nevolnoga roba i nemárajoč za njegove skuzé i prošnje ga posadijo na bistre gambete, štere bi se. paščile odtec, da ga v Egipt odnesejo. Siromaški mladenec, ka si vendar zakrivo proti tvojim hüdobnim bratom, da ti oni to delajo ? Ali ti se v svojoj nesreči konči smeš tolažiti; da ti si toti odani a v kakši namen ? Naj ne vmerješ. Tvoj Judaš je ljübezniv! Judaš bio, zato je pravo: „Bo 1 še je, če se oda* (Gen. 37, 27). Bolše je, bolše jel Vse se ti godi na vao.‘Namesto toga, da bi se ti gornja obleka vlastno krv namakala, se rdeči v bakó-voj krvi, šteri se mesto tebe zakole. Znaš, gda bi bio ti v nevoli? Če bi se odao na klanje. Ali ne boj se, ta strašna grozovltost se ti ne bo pripetila! Ta je med vsemi ljüdmi tistomi pri-držana, ki se za sina človečega bo imenüvao: »Sin človeči bo Izdani, da ga križajo." (Mat. 26,2.) Ali je to mogoče, neistina, moji poslüšalo? Vsi tisti ljüdje, ki so gda vu boji odani, vsi so zato odani, naj je smrt ne doleti. Tak je odao i Jožefa njegov brat Judaš v Egipt, naj ga ovi bratje ne vmorijo. Ščista nači se je pa godilo z
11. marca 1923.
NOVINE
3
Kristušom. On je tisti človek bio, šteri se drügim kak živinče odao, štero se v klavnico ma gnati. Pa se mi nad tov strašnov krivicov ne razsrdimo? O Judaš! O Judaš! Ti neveren izdajalec. Ti zdaj ne zapopadneš; kaj to pomeni Boga v te vražji namen odati; ali gda se ti oči odprejo, gda ti to sprevidiš, kak ti bo te pri srci? Kakša dvojnost, kakši srd, kakša besnost te zgrábi te? Ti ves tvoj dobljen penez rad ta daš, naj dobiš krvnika, ki te pred tvojim Gospodom osmrti; ali ne najdeš ga. Nesrečen ti boš si sam krvnik; ali ne toži se; bole vrednoga nikdar ne bi mogo najti. Te pa li obesi se; sramotni izdajalec kak si ti, se nikomi ne mili. —
„Tak pravi Gospod,“ po vüstaj Amosa preroka (2, 6.), „zavolo trej ali štiraj hüdobij se ne obrnem vkraj od Izraela; a obrnem se pa zato, ar so pravičnoga za peneze odali.“ Ka povete nato? Ne spoznate, ka so z našim dobrim Jezušom preslabo ravnali? O kakša krivica! O kakša nepravičnost!
Glasi.
Slovenska Krajina.
Protestéramo. Proti našoj znanosti i proti našemi dovoljenji so nas podpisali Hartnervi samostojni za predstavnike. To sramotno djanje smo naznanili sodniji. Žižek Martin iz Črensovec, Vinčec Jožef iz Trnja. Pridrüžim se gornjoj izjavi i naznanim sodniji tüdi demokratsko Küharvo stranko, ar me je brez mojega privoljenja spisala za predstavnika. — Sobočan Martin, Trnje.
Što je nosilec samostojne Hartnerve liste? Drofenik, žganjar od Sv. Jürja pri jüžnoj železnici na Štajarskom. Ne na Hartnera, nego na žganjara date zato svoj votum, če v Hartnervo kišto vržete kruglico. Pa tak Drofenik kak Hartner sta podpisana za kmeta na škrinjici.
Nesramno korteširanje Hartnerove stranke. Pod Lipov so Hartnervi Hartnerve plakate razno šteli dati nositi po našem človeki, ka so je prej Klekl poslali. V Renkovcih so zlagali, ka so prej törjanski g. plebanoš pravili, ka vsi Renkovčarje moro na Hartnera glasiti. Na Hotizi, pri Gradi, v Bratoncih itd. pa glasijo ka sta z Kleklnom na ednoj stranki. Ne vérte tem lažam, že z tej laži lejko Vidite., ka nemre biti prava Hartnera stranka, ár z lažmi vas šče na lád spelati.
Auto še ne vozi pošte. Zakaj, pitamo? Jeli nega fiakera v Soboti? — Oblast, zakaj se ne poskrbiš za to? Je to zato, naj ne dobijo ljüdje v roke krščanskih listov? Vsaki den ide nam pošta.
Moravci. Kortešerati je začeo Flisar Janoš v občinskoj hiži na liberalnoga Markišavčara. A za odgovor je dobo; doli ž njim, živio Šiftar! V žalosti se je podao v Flisarovo gostilno, da pozabi sramotenje.
Odegnani korteš. V Renkovcih so deca Benkovoga korteša Režonja tak obsipála z snegom, ka je mogo pobegnoti.
Lipa. Državni uradnik živinozdravnik Sok je med govorom našega poslanca par pitanj stavo na njih. To je ljüdstvo tak razkačilo, ka bi ga fest namazaü, če je g. poslanec ne bi mirili. Živinozdravnik je mogo odhajali. To je sréča, da so ga nej Spoznali, ovak bi se ž njim kaj nači zgodilo, ar za volo velike plače, štero beré od njih pri .živini, je itak velika Tožba proti njemi.
K odaji je 6 plügov njiv, teliko travnikov i loga pa pol plüga goric. Zglasiti se trebe pri Gospod Janoši v Fokovcih.
Ste koze vi? „Mőrska Krajina“ piše, ka smo mi, ki v Novinah pišemo „kozji pastérje.“ Povejte ste koze vi, ki je čtete i ste krščanskoga mišljenja? Vidite za koze vas ma Kühar i Kovač Peter. Kakša sramota od liberalcov, zato pa niednoga glasa njim nej v prvo kišto.
Plemeniti dar. Dr. Janko Leskovec, odvetnik. v D. Lendavi so darüvali 125 Din. za sirote naših dolnjih far. Plačamo njim M. Liste, zato se naj zglasijo pri svojih širitelaj. Prav srčna hvala.
Šest dni zapora sem dobo, ar sem nekaj malo razžalo logara, gda sam iskao pri prese-kavanji loga svoj zaslüžek. Gospodo od agr. reforme sem za to prekdao sodniji — Bencik Ludovik z Kupšinec.
Nesramno napada liberalni list „M. Krajina" našo stranko, njenoga poslanca, tajnika i vse pristaše den za dnevom. Sam g. Benko obsodi grde pesmi te pokvarjene Küharne stranke. Ki z blatenjom pošteni ljüdi šče dobiti vas, je stalno, da nema prav. Pokažite to 18. marca, ognite se prve kište.
Što so dali prvi svojo zemljo sirotam ešče pred agrarnov reformov? To so bili kat. püšpecje. Tej so meli prvi srce do sirot. A toga ne povejo veri sovražni socialisti.
Črensovci. Program je držao prinas g. Benko. Ar je po govori malo ljüdi skričalo ,,živio“, je Benko pri pomno: ,,hladen živio ste mi skričali", A gda je treseti litrov vina prišlo na stol, je z velikim glasom zadoneio po sobi kate Skoberne: »Živio vino".
Bogojina. Mi vam naznanijo onoisto pesem, štero g. Benko popeva po celoj krajin. Pi jejo za njegovo (po pravici za svoje že davno plačana peneze. Vr.) kričijo pa Kleklna. Najšo se pa takši vinski brat, ki je ednomi dečki kaput razčesno, ár je proti Benkovomi programi gučao, bojao se je ka ne dobi piti.
Socialni demokratje neso za naše prosto ljüdstvo. Bogatijo se z krvavih žülov fabričnih delavcov i so na tri razrede razdeljeni. K njim spadajo tüdi kommuniste. V Belgradi jih bilo sedem i so se z vladov vsikdar pogodili za lastne dobičke. Zato je postao eden upraviteo državnoga imanja Belje, drügi dobo i odskočo z penezi 5 milijon dinarov itd. Tei gospodje so proti našoj autonomiji, štera jedino more naše terhe pomenšati, zemljo pravično razdeliti.
Velka nesreča v dolnjelendavskom občinskom zapori. Splošno ogorčenost je zbudila med prebivalstvom v D. Lendavi grozna nesreča, štera se zgodila od Sobote na nedelo v noči v občinskom zaperi. Jožef Jóšar, čevljar v D. Lendavi, pošten občinar, je bio v soboto večer dne 3. marca pri večerji pri ,,Kančali“. Potem se je vračao domo, i da je bio malo boljše vole, si je po poti nekaj popevao.; Dva žandara sta ga za toga voljo, či bar na to sta ne mela pravice, aretirala in odvedla v občinski zapor. Kak svedoki pravijo, se njima molo,‘naj ga. ne zapreta, nego püstila na stanovanje, i to bi bilo pravilno. Ne, nego njidva ga: izročila obč. policaji i ga vteknejo v lüknjo. Na to pa kak ki so dobro izvršili svoj poseo, odidejo vsi trije razno i njega püstijo samoga v zapori. Ka kak,kak ne, se je v zapori vužgala slama i deske, iz šteri so bile postelje napravljene i nesrečen Človek.seje zadüšo v -zapori. Na glavi je meo velko rano. Ostra preiskavo, Štera se je že ovedla, bo dognala, na kom leži krivda za smrt toga nesrečnoga človeka. Po drügih informacijah je bio nesrečen Jošár tüdi Oropan. To je pa istina, da so razmere v D. Lendavi že nesnosne. Kak se more to pripetiti v Prekmurji, da obč. zapor ostana brez stotnika, je čüdna stvar.Što naj ma zavüpanje potem v naše oblastih. Če bi se kjer v Albaniji to zgodilo, človek ne bi meo nič za rečti,
D. Lendava. Tisto noč gda se je ta nesreča zgodila v občinskom zapori, so vkradnoli tüdi na okrajnom glavarstvi pisalni stroj in enoj siroti obleko. To so že orožniki ne vzeli v pamet.
Invalidom, vojnim dovicam i sirotam D. Lendavskoga okraja na znanje! G. gerent D. Lendave je dao eno sobo: na občinskom uradi na razpolago invalidom, v šteroj mo se od zdaj zbirali, zakaj se tudi g. Dr. Čuši zahvaljujemo. Urádne vöre bodejo vsako nedelo i svetek predpoldnom od 9—12, delavne dni pa vsaki četrtek i soboto popoldne od 3—4. Predsednik.
Beltinci. Dne 25. febr. je melo Stanovsko obrtne drüštvo svoj redni občni zbor. G. Neubauer Janoš je zastopao- g. Štefana Raduha predsednika za voljo bolezni. G. Neubauer je otpro občni zbor ví imeni St O. D. z pozdravom vseh navzoči ob VzlO uri, na to se je Zvolo novi odbor. Bili so tajno izvoljeni: g. Neubauer Janoš mizarski majster za predsednika, Raduha, Štefan podpredsednika, Vekoslav Kralj za tajnika, Meizel Jos. Blagajnika, Odborniki: v Beltinci, Pozderec Ivan, Erjavec Ani., Balažic Šteč, Temlin Mih., Penhofer Ludv., Huber Al.; z Odranec: Horvath And, Hajdinjak Ani., z Ižekovec : Prša Štef. Kerčmar Mart.; z Dokležovja: Jerič Ivan; za Gančan: Cigan Ivan; z Lipovec f Mesarič Ivan. Izvoljeni so bili vsi enoglasno sprejeti, nadalje se da vsem meštrom na znanje, što je še za leto 1922. ne vsega plačo, da naj Ostalo poravna pri blagajniki Jos. Meizel. »Obrtni Vestnik" se bode samo onim pošilao, ki so v tem leti se dali spisati in ga plačali. Plača se tüdi lehko na občinah pri zaupnikih. Drüštvene knjige (Pravila) se dobijo pri tajniki Vekoslav Kralji in .si lehko vsaka kotriga pride po nje v nedelo 1. aprila. — Stanovsko obrtnoj drüštvo v Beltinci.
Na rovaš. Že dva meseca je, ka so pisale novine, da ,,te dni bo odpotovala v Budimpešto posebna komisija, da prevzeme na našo državo pripadajoči del likvidirane Ogrsko poštne hranilnice v zneski 42 milijonov predvojnih austro— ogrskih kron". V tom je tüdi naš denar, šteroga so Vnogi Prekmurci meli naloženoga v Ogrsko} poštnoj šparkasi. Kaj pa dela zdaj ta komisija ? Bi nam ne mogla v tom dugom vremeni že trikrat izplačati našega denara? Zakaj ga pa ne izplača? Sedi na naših penezah v Belgradi? Ali te naše peneze tüdi na volitve rabijo srbski radikali? To je svetovni škandal, prevzeti naš denar od ogrske poštne hranilnice, pa ga ne izplačan lastnikomI Ali naj ešče duže čakamo?
 je tri leta čakati ne za dosta bilo ? Ali naj to, žitno Ogrsko poštno hranilnico za svoj dcnar-da bo na svetlo prišlo, da je ona izplača^ naš denar belgradskoj komišiji, štera nam pa hoče naš denar ,,k svetomi Nikoli" izplačati? Ali je ne teko?
Črensovci. Nas so obiskali 4. t. m.Radičovci. Mi smo že je jako čakali. Pa tüdi oni so se pr* nas jako-jako nameri. Nikdar jim več nede vola, da pridejo k nam. Shod se je vršo gostilni: Sauer. Vsi Prostori so bili zasedeni od naših pristašov — zvezašov, šteri so strah Radičov-com. Naši ljüdje zahtcviejo predsednika Zborovanja. V to neprivolijo oni. Tak nastane Jcrika cele pol vöre. Nazadnje se sporazumno i je predsednik g. župan iz Črensovec. Najprle guči Radičov poslanec, nekši doktor, fiškališ, šteri je začno pri Adami, končao pá — ne vemo kde, pri sodnjem dnevi za Radičovo republiko. Pozdravo nas je s: „Hvaljen lsus,“ a pri meši so pa te den Pobožni Radičovci ne bili. Gučao je od minole vojske. Naši dečki i možje njemi kričijo: „Mi bole Znamo kak je bilo v vojski kak ví, šteri ste doma pri peči sedeli." Med celim govorom so naši ljüdje kričali; abcug Radič i drügo, da se je slinjenje Uboga radičevca ne čülo. Na to prevzeme reč naš mladi domači fant. Ostro napade Radičovo politiko, njegovo hujskanje, njegovo: »vero a Boga. Pove nam kakša republika se küha v Radičovoj glavi, Štero bomo čakali ešče dugo i se včakamo na — Nikdarovo. Nam trebe slovensko autonomijo, pravi govornik in iz več sto greh znori: »Živio autonomija." Pokaže nam na delo naših poslancov, šteri so delali in delali proti krivicam, štere je Radič gledao sprekriženimi rokami iz svoje kmečke palače i se smejao trpečim, z a p e 1 a n i m, hrvatskim kmetom. Ljüdstvo je ogorčeno kričalo dol z Radičom, ne poznamo teh ljüdi i njüve republike. Ko govornik opiše delo naših poslancov, pozove ljüdstvo, naše može, naj vržejo kruglico v drügo škrinjico i da se zahvalijo svojim poslancom na njüvom deli, da pokažejo,9la so istinski, značajni krščanski slovenski možje, naj zakričao trikrat našoj stranki: Živio. In res zagrmelo je: Živio, Živio, Živio 1 Ešče eden Radičevac je šteo gučati .eli več zabadav, ljüdstvo-je več ne dalo. Tak je te shod bio naš, naših ljüdi i Radičovci so prav pošteno pogoreli. Da, da gospodje mirotvorni Radičevci, doktor kmeti, mi vas ne poznamo. Živela autonomistična ljüdska stranka!
Naši shodi. 2. t. m. se je vršo naš. shod na Kapci. Zbralo se je nad vse pričaküvane dosta ljüdstva, da so ne mogli vsi v hišo, nego gümlo je bilo nabito puno, ravnotak po celom podstenji pa ešče na dežji so stali. Naš g. poslanec so v lepih rečah opisali program naše stranke i delo naših poslancov v parlamenti. Kda so omenili autonomijo i povdariti vrednost nje za nas, so Vogri kričali: „Ez keli nekünk," to trebe nam. Nato je ešče naš domačin opisao delo drugih strank posebno pa opominao ljüdstvo pred zapelivim Radičom. Na konci .je ljüdstvo navdüšeno kričalo: »Živio Kmečka zveza", lztoga dneva se je vršio shod na Hotizi. Tudi tű so napunili Hotižanci hišo g. župana. Naš g. poslanec so tüdi tű razlagali program naše stranke i delo poslancov za naše ljüdstvo, Sükali so pa tüdi Radiča i njegovo brezdelnost, šterim je škodo celoj državi, ljüdstvi, posebno pa Horvatom. Tü se je taki podrla Radičova strančica. Po tom je ešče gučao naš drügi Človek, šteri je povedao ljüdem od drügih strank, štere je ljüdstvo obsodilo za njüvo brezvestno politiko. Gučao je tüdi od prekmurskih kandi-datah: Kühara—Hartnera—Benka, Štere ljüdstvo nešče poznati. Na to so Hotižanci zrekli zavüpnico našoj stranki i se zahvalili našim poslancom na hjüvom boji proti krivici, stem, da so zakričali : Živio ljüdska stranka. Cela Hotiza -je za Kmečko Zvezo.
M. Sobota: Z veseljom Smo se pripravlali na lep sprejem našega voditela, g. dr. Korošca. Pa ešče z vekšim veseljem smo poslüšali njegove lepe reči v nedelo pri Peterki. Hiša bi mogla bili trikrat tak velka kak je, da bi mogli vsi pošteni pristaši kmečke zveze v njo. Vidimo, da je naša rešitev samo v krščanski stranki, zato bomo volili vsi evangeličanci i katoličanci g. Gezo Šiftarja.
Beltinci. Več kak jezero lüdi je poslüšalo z velkim navdüšenjom govor g. dr. Korošca i g. Klekla. Niti eden Človik je ne bio proti 18» marca je tak že gotova naša zmaga. Zato je zobston ves trüd nasprotnikov. Živela SLS, živela KZ!
PRODA SE
takoj manjše posestvo na Štajerskem z dvema želarskima hišama ter z vsem živim in mrtvim inventarjem po ugodni ceni, Podrobnosti se izvedo v našem uredništvu.
4
NOVINE
11. marca 1923.
Pismena slovenščina.
Beltinci: Slovenska pesem:
Soboški moški zbor je dal dragoceno pobudo za nadaljnjo snovanje takih zborov, ki jih tu še nikjer ni.
Med tukajšnim narodom je v navadi samo dvoglasno petje. To ima svoje globlje vzroke. Prvič bližina ednoglasnega madjarskega petja in drugič pomanjkanje tenorjev v nižave (Tenor se zove tu: mladi glas) Podnébje in zrak uplivata na glas. V goratih krajih, kjer je tanjši zrak, na-hahamo nmogo več tenoristov. Različnost gorskih tal povzročuje tüdi mnoge telesne razlike. V hribih najdemo izredne velikane in izredne prit-likavce (možake in možičke). Isto je z glasom. Med našimi Goričanci sem n. pr. našel več tenoristov. Sicer pa zadostuje tudi za močnejši zbor en sam dober tenorist, ker je visoki glas prodirljiv. —
Po teh nastopil) se je pričela prosta zabava. Beltinski dični tamburaški zbor je neumorno svi-ral svoje najlepše komade, vmes pa je zopet planila kaka veselo narodna pesem iz človeških grl. Gospodične, vnete rodoljubkinje, pa so pridno prodajale srečke v prid Slov. Matice, tako da se je nagromadii končno prav lep küp modrih in rujavih dinarskih bank pri g. kasirki.
Kar nas je na celi prireditvi najbolj razveselilo in napolnilo z zadovoljstvom, je Okolnost, da so se to pot, menda provkrat izza velikih slavnosti ob prihodu Jugoslavije v Prekmurje, zdrüžili zopet domačini in Prečani k skupnemu nastopu.
Krivda da se to tako redko dógaja leži na obeh straneh. Prava srčna kultura more biti samo ena 1 Na znotraj moramo v prosvetnih vprašanjih držati enotno fronto, potem jo bomb zlahka držali tudi na zunaj in odločno zavrnili vse svorage, ki nestrpno prežé na priložnost, da nas oddro-bijo od skupnega jugbslovenskega naroda in potem sebi pognojijo — z našo krvjo.
Če bo vsaki goniit zase politiko svojega domačega dimnika — po em Seveda ne pridemo nikoli skupaj. Vsak naj odneha nekaj toliko, da pridemo na sredi skupaj. In tu pred nami je stvar, ki stoji na sredi — centralna zadeva — Jedro vsega: prosveta, in njeno srce: lepota, umetnost — Slovenska naša pesem 1 To naj bodo tista neutralna tla, torišče na kterem se čutimo samo kot bratje-Slovenci 1
K. E.
Što de zmagao.
Vsakši človek si nehoteč zmisli 1 je radove-den, što de zmagao pri te volitvah. Zato si malo oglednimo volitveno gibanje v našoj ožjoj domovini v Sloveniji i posebi v Prekmurji.
Volilni boj se je že jako segreo, hüde bitke so ne vse kraje; edni delajo bole kak ti drügi. Samo žalostno je to Prinas, ka mamo celi edenajset strank v Sloveniji 1 Eli ne to norost: Zakaj se ljüdstvo tak nori i zapelavle ? Zakaj razni hasek-loveči ljudje nastöplejö, da bi radi prišli v parlament, čiravno nemajo nikše dobre vole delati za ljüdstvo? To so jako nezdrave razmere. Že zato ne, ár se tak naša moč Slovencov menjša naproti centralistov. Či bi bili vsi v ednoj stranki, bi meli ogromno moč. Zakaj te tisto ceplenje med ljüdstvom? Zakaj se moč našega ljüdstva šče streti.
Ali ljüdstvo je že sprevidilo, kama tak pridejo. Naš kmet, delavec, mali obrtnik in trgovec sta »previdite, da je to škodljivo našoj domovini, našoj autonomiji, zato se več vse vjedinja v najmogočnejšoj stranki Slovenije, v »Slovenskoj Ljüdskoj Stranki* (SLS) ali Kmečkoj zvezi"..Vsi sloji našega naroda so sprevidili, da je edino tö. prava pot. Vidijo, da je tű naša rešitev, v toj stranki. Ta stranka ma prvi i glavni cio:
Slovensko autonomijo.
Ka je autonomija smo povedali v ednoj drügoj številki naših »Novin*. Ljüdstvo je spoznalo, da je naša socialna, gospodarska i kulturna rešitev samo v svobodnoj avtönomnoj Sloveniji, Zato bodo vsi volili našo stranko, štera zbira vsebi vse sloje naroda, štera se bojüje proti
centralizmi,
to je, proti samovladi Sibov nad nami.
Tri leta smo že srečni živeti v tom blaženom belgrajskom centralizmi, i vidimo kam smo prišli. Naš penez je vsakši den menje vreden, drágoča raste, najbole pa raste pri nas
nezadovoljnost med celim Jugoslovanskim narodom. I što je tomi kriv? Centralizem 1 Belgradi Mi ščemo to domovino, štero lübimo i ravno zato zahtevamo autonomijo, ar je v tom rešitev države.
Vsakšega človeka sodimo po njegovom deli. Tak sodi zdaj tű naše ljüdstvo naše poslance
po njüvom deli v Belgradi. I ta sodbo je pravična. Hüdo morajo čüti tisti, šteri so odali slovensko ljüdstvo.
Demokrati, Küharove stranke očevje, so najbole v skrbej. Njihov vojskovodja, Kukovec je vesprestrašeni, kajti v boji trbe ljüdi on pa tej nema. Zato se že tüdi pripravla, da demok-račko stranko pokopa po volitvah. Da, tak se godi tistim, šteri so ljüstvo farbali, šteri so ne meli penez za naše šole, za učiteljstvo, uradništvo, za sirote, nego za .Sokole*, tistim je prav, da je ljüdstvo obsodi na pravi način. Nam je znano tüdi, da so ravno demokratje, pri nas Küharisti, najvekši sovražniki vere i naše autonomije.
Zato pa ostanejo njihove škrinjice 18. III.
1923. — prazne.
Drügi ptički so zleteti iz demokračke gnezde pa kda so si sami znali poiskati jesti, so si vzeli ime zavolo lepšega — Samostojni kmetje. Dobri kmetje: mesarje, mlinarje, miljonerje. Tem se je posrečilo prvikrat zapelati slovensko ljüdstvo s svojimi obljübami. Liki ljüdstvo jih zdaj tüdi sodi po njüvom deli. Zna, da so tej kak »kmetje" ravno nájveč škodüvali kmetom, na čeli s svojim ministrom Puclom. Tej so Odali našo avtonomijo Srbskomi centralizmi, krivi so vsega slaboga, ka je pri nas. Ljüdstvo je vidilo njihovo delo 1 zdaj se nindri ne sme več pokazati samostojni poslanec, ar ga ljüdstvo nažene i njemi v oči vrže njüve laži. Prav jim je tak. To so vučje v ovčjih kožah.
Sodba za te slabóstojne že se glasi:
18. marcíuša dobite ik milosti 1 celi mandat s pomočjov bogatih oštarjašov, konjskih doktorov i prestrašeno) demokratov po deželi.
To si naj zapomli tüdi naš slabosíojnež g. Hartner; tüdi ví vzdignete 18. marca prazne mreže..
Radikalci, Benkovi Zavezniki, so velkih skrbeh. Ide se za njihovo moč. Radi bi vladali pa — nede koga. V Srbiji so se vzeli na troje. Horvackoj so ne v milosti. Slovenci je pa naravnost sovražijo, ar so na tom, da bi nas pö-srbili, našo visiko kulturo spravili nazaj za 500 let. Zabadav so tiste miljone za Slovenijo, slovensko ljüdstvo tem neotkritosrčnim balkan-politikom nešče vörvati.
Obsojeni bodo vsešerom na skorajšnjö smrt. Slovenci jim pa pravijo:
ite nazaj odket ste prišli, posrbiti se neščemo.
V njihovij škrinjicah bo 18. marca — strah, šteri notri voteo, okoli ga pa nikaj nega. G. Benko, smilite se nam, pa ka pravica je pravica i je več vredna, kak vaše vino pa še klobase.
Od drügih strank niti ne vredno gučati'. Socialisti so si v laseh. Delavstvo so norili. Kričali so: socializem, söcializem, sami so pa bili kapitalisti. Delavstvo raztrgano i lačne, njihov vodja pa: trak, cilinder, speglane hlače i automobil.
Republiki se nam ponüjate dve. V ednoj de nam slabše kak, v drügoj. Novačan, vodja edne, nas vse spokole svojimi pesnicami tak je lagoji. V svojih čemeraj je zbio našega poslanca. Stipica Radič zagrebački ptič pa bo zleteo kak nič. Ljüdstvo zna, da je to samo farbanje, da se republika doseže na drügi način kak naša stranka šče, z mérnim potom.
Što pa te dobi? Odgovor je lehek. Tisti i tista stranka, štere možje so pošteni, na krščanskoj podlagi stoječi. Zmagala bo Zdrava pamet i vse tisto, ka je pošteno. Zmagali bodo tisti možje, šteri so se tri leta bojüvali za pravice ljüdstva. Ljüdstvo jim tüdi kaže svojo Zahvalnost stem, da povsod kriči: živeli naši braniki. I što so to ?
To so poslanci krščanske ljüdske stranke.
Vsi Slovenci, vsi Prekmurci, vsi šteri mate zdrav razum, šteri ščete svojo vero, svojo autonomijo Pokažimo
18. marca, da smo zreli za politiko, vsi stopimo v edno fronto, v najmočnejšo stranko Slovenije v Ljüdsko stranko i vržimo krugle v drügo kišto.
Tisti glasovi, šteri nedo oddani toj stranki sö zgübljeni, stlačeni so v blato, ar pri drügih strankah nedo meli uspeha, ar drüga niedna stranka ne dobi znanoga volilnoga količnika.
Prekmurci, poznate ví delo vse treh strank tak Kühariste—Hartneriste, kak Benkove ijüdst-vogüice. Poznate pa tüdi delo poštenih mož naše stranke, štera je dozdáj i bo naprej branila vaše pravice.
Či ščemo biti močni edini, hodimo v boj za svoje pravice vsi zdrüženi. Vržimo vsi svoje kruglice v drügo kišto ednoj najmočnejšoj stranki. Tü bo zmaga, to pišejo že tüdi nam nasprotne n o v i n e. j
Živela Kmečka zveza.
Telovadno drüštvo Orel.
Kristuš nas vči: »Ljübite tüdi svoje sovražnike*. Kak pa kaže Orel ljübezen do nas-protnikov? I što so njegovi nasprotniki ? Kak se bojüje Orel proti sovražnikom?
Orel kaže ljübezen db nasprotnike stem, da njemi v stiskah pomaga, brani v nevarnosti, ga skuša pripeljati na pravo pot i da za njega moli. Sovražniki so vsi tisti, šteri ščejo ljüdstvo Zastrupo z navörnostjov i sovraštvom do sv. Cerkve, dühovščine, šteri kvarijo mladino, ljüdstvo Opirajo i njegovo siromaštvo izkoriščavajo. Boj Orla pa mora biti odločen, dosleden, ar je Orel organizacija Jugoslovanske krščanske míadine.
Boj proti tem sovražnikom je od Orla opravičen, ar je Orel vojak Kristušove Cerkve, zato jo mora braniti. Najbole uspešno pa pobija Orel sovražnike, Če mladino pöučüje, jo pridobi v svoje vrste, kda ne stopi v njüve protivörske Organizacije. Moramo pa paziti, da ne pride med nami i nasprotniki do dejanskoga bitja. Sezna da se lehko branimo, če nas oni dejansko napadnejo.
Narodnost. Posebno zdaj, ka mamo lastno državo nam naši nasprotniki v oči mečejo, da smo proti državni, da nas malo briga narodnost. Oni, da so jako narodni i drügo vse je proti novoj državi. Zato pa si oglejmo, kaj nam pravi naša organizacija, kakše dužnosti nas vežejo do ljüdstva, do domovine.
Orel je dužen narodi globoko lübezen. Orel se naj zanima vsešerom za ljüdske teškoče ino gde more, najle pomaga dejansko ali pa pöučüje ljüdi, širi miseo za gospodarska zdrüževanja kméčkih i delavskih slojov. Orli naj bo sveta dužnost zbüjati k zavesti tiste, šteri so mlačni v vörskom i narodnostnom pogledi.
Orel naj ma vsigdar pred očmi svoje ljüdstvo, naj gleda pa to, da se ljübi naš jezik, med vsemi sloji našega ljüdstva. Potegüvali se mora za naše narodne manjšine, koliko mogoče naj tüdi tam dela na to, da ljüdstvo čin več prostosti ma v svojem jeziki. Orlovska organizacija čuva narodi vöro, šče da bo narod vören, ar zna, da bo tak tüdi narodnozaveden i bo ljübo svojo domovino.
Prazni guči so to, da je naša organizacija protidržavna; to je nespometno gučanje. Naša organizacija je Vnogo pripomogla ravno k novoj državi. Kajti že pod Avstrijo so bili njeni člani vsi zavedni Slovenci, šteri so strmeli po zlatoj slobodi.	Dale.
Pošta.
Činč Jožef Petanci. Cena M. Lista je 5 Din; za kalendar pa plačajo naročniki samo polovico tiste cene, štera bo v jesen za kalendare. Ve če bi vsaka kat hiža mela M. List, bi kalendar lejko vam dali brezplačno, zvün če bi se samo poštnina plačala. Idite okoli i ponüdite vsakoj hiži M. List, gde nemajo drügoga pobožnoga čtenja. Svet ma jako, sloke, slabe, betežne düše, ar se té z dobrim čtenjom ne hranijo. Lukač A. Gradišče. V Tropovce je l. 1921. hodilo 18 Novin i M. Lista, to je 320 K. i podpora dobrovoljna, ar širiteo i † Kodila Ludovika dovica oboje brezplačno dobita. Dobili smo 240 K. tak bi še 80 K. duga bilo. Na lani nega več duga. Fridrik Jožef. Beltinci. Z zahvalnostjov potrdimo, ka smo dobili vašo podporo na M. List. Pisač „fükšinske snehe“. Na kaj ste nam poslali 5 Din? Dajte odgovor. Glasa ne objavimo, ar imen neste povedali. A. Škerget. Sp. Lenarsko. Hvala, dobili smo.
Paska!	Paska!
Cen. občinstvi naznanjam, da imam prvevrste češko glažovino „Vitrea,“ štero po najnišiših cenah odavlem 1 m2 100 Din. Stolarje še posebne ugodnosti dobijo.
IVAN MARKOVIČ, trgovec s steklom i porcelanom v D. LENDAVI (Schwarcz A. hiša).
Hiša
v D. Lendavi na prometnom mesti, jako sposobna za šterogakoli obrtnika, s stanovanjom i z prostornimi delavnicami, se z prosti rok taki oda. Več se pozvej pri Toplak Janoši v D. Lendavi.
Házeladás.
Dolnja Lendaván, forgalmas helyen, mely különösen bármilyen szakmáju iparosnak alkalmas, tágas lakás és megfelelő műhely helyiségekkel szabad kézből eladó. Bővebb felvilágosítás TOPLAK JÁNOSNÁL, DOLNJA LENDAVÁN.
Trgovski pomočnik
z dobrov praksov manufakture i špecerije išče mesto. Govori slovenski, vogrski i nemški. Nastop takoj ali po dogovori. Naslov se pozve pri upravi lista „Novine.“
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava