Leto XVI., štev. 27 upr*vm*cvo; ujuDijana. Knafljeva ulica a — releton it. 8122, 3123, 3134. S126, 8126. ULseratm JOaeiea: Ljubljana, Selen« Durgova nt ft. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica •t 11. — Telefon št 24T& Podružnica Celje; Kocenova ulica St 2. — Telefon 8t 19a Računi pri pošt ftek zavodih: Ljub-(Jana it 11.842. Praga čialo 78.180, Wlen ftt 10.V241 Ljubljana, sobota 1. februarja I935 Cena l Din Naročnina snaša mesečno Oia 26.— Zs inozemstvi Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Rnafijeva ulica & Telefon 3122. 3123. 8124. 8125. 8126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Str «ma ver jeva ulica it 1. Telefon St 66 Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu Južna Tirolska [Gigantska akcija francoske diplomacije: Nemška skrb za inozemske manjšine je znana. Obrambne organizacije, zlasti »\ olksbund fiir das Deutschtum in Auslande« in njegova avstrijska afilia-cija »Schuiverein Siidmarck« vodita vzgledno evidenco o vseh drobcih nem škega naroda in imata preko inozemskih postojank razpeto propagandno mrežo, ki skrbi za duševne in gmotne vezi z manjšinami Njihove publikacije, znanstvene in propagandistične, objavljajo stalno najpodrobnejše informacije ne le občinstvu, temveč tudi v poštev prihajajočim političnim mestom. 2e v predvojnem času se je vršilo de lo za inozemske nemške postojanke na zunaj največ pod nepolit., kulturno zastavo, v resnici pa je opravljalo službo političnega pangermanizma. Po vojni se to ni spremenilo in odkar je zmagal v Nemčiji narodni socializem, se v zve-.ah z inozemskimi manjšinami še bolj občuti izrecno politična nota, »VoLks--mnd fiir das Deutschtum im Auslande« e pred dvema letoma postal službeni organ Hitlerjeve stranke. Avstrijski »Schulverein« si mora sicer zaradi znanih političnih razmer nalagati veliko rezervo, toda svoje delo nadaljuje tudi danes v prvotni smeri. Povezanost vodilnih obrambnih organizacij s političnim vodstvom dopušča v izvestni meri zanimive sklepe iz njihovega delovanja na zunanjepolitične namene in cilje, ki se sicer javnosti prikrivajo. S tega vidika je gotovo prav zanimiva pozornost, ki so jo začele v zadnjih tednih te organizacije posvečati južno-tirolskemu nemštvu, o katerem so doslej sploh molčale. Na nekdanjem Južnem Tirolskem, v današnji italijanski pokrajini »Alto Adi-ge« živi znatna in tudi gospodarsko precej močna nemška manjšina, katere usoda ni bistveno boljša od ostalih nanjšin v fašistični Italiji. Politični ozi-ri so sicer Italijo v zadnjih letih napo-• ili, da je južnotirolskim Nemcem dovolila neke skromne olajšave glede zasebnega pouka v maternem jeziku; kot koncesija se je tudi smatrala nedavna odredba, da morajo karabinierji v tej provinci znati nemški — dasi je bil to prav za prav ukrep v interesu boljše varnostne in kontrolne službe. Vendar je ostal cilj fašistične manjšinske politike tudi proti tej nemški manjšini asimilacija, katere pospeševanju služita vsa državna in cerkvena uprava. Da ljudstvo svojo usodo težko prenaša, je jasno in razumljivo. Dočim pa nemška propaganda seznanja svoje občinstvo s položajem rojakov v vseh drugih državah, je vladal o južni Tirolski do zadnjega časa v nemškem tisku po-polen molk. Interesi kljukastega križa so tudi v Avstriji preprečili, da hitler-jevska opozicija proti Dollfussu in njegovim naslednikom in uporabljati za svojo agitacijo njegovega desinteresira-nja na nemški južni Tirolski Da pa klerikalno heimwehrovska vlada ne sme o tej kočljivi zadevi niti odpreti ust, o tem ni treba še govoriti. Za Nemčijo je ciital položaj nespremenjen še po avstrijski julijski revoluciji, do.':Ier so v Berlinu še mogli upati na sanacijo nemško - italijanskega preloma. Po rimskem paktu pa izgleda, da Nemčija na prejšnje italijansko prijateljstvo več ne računa, da pa tudi ni opustila svoje ekspanzijske politike proti jugu in jugovzhodu. Tako bi se vsaj dalo oklepati iz dejstva, da se je nenadoma začel hitlerjevski tisk živahno zanimati za južnotirolske Nemce. Zunanji povod je bilo saarsko glasovanje, zlasti pa odmev, ki ga je nemška z. »aga našla rar-d južnotirolskimi Nem-c Zdi se, da je italijanska vlada ob tej priliki pričakovala demonstracij nemške rredente, ker je uvedla poostreno varnostno služKo. Javni lokali, kjer so ljudje pr: 'akovali radijskih poročil, so bili po policiji zasedeni, vsa motorna vozila so biia pod kontrolo in zastraženi so bili dohodi na gore'.e vrhove in planinske domove, da se prepreči zažiganje L..e-sov. Vse te preventivne mere in tudi pomnožene patrulje pa niso mogle preprečiti manifestacij, ki so se spontano pojavile v vseh večjih krajih. Po Adlži so spustili demonstranti splav z raz-vet-Ijenim napisom: »Do Salurna!*, na javnih poslopjih so se v noči pojavili napisi: »Heute die Saar, Siidtirol libers Jahr-r, ali »Die Saar ist frei, jetzt kom-men wir an di Reich'«. Na mnogih gorah pa so kljub straži zažareli veli' » kresovi. Pc bledica teh, očividno dobro p. .pravljenih demon, -acij, so biL seveda nervozne preiskave in aretacije, ki so zadele glasom nemških poročil več sto žrtev. Vse to samo po sebi za mednarodno politiko ne bi bdlo posebnega pomena. Važno pa je, da so ti dogodki našli tako velik odmev na merodajnih nemških mestih. Na velikem zborovanju »VDA« v Berlinu je predsednik dr. Steinacher poročal o dogodkih in njih posledicah ter z zadoščenjem konstatiral razpoloženje iužnotirolskega nemštva Tiskovni urad VDA pa razširja poročila z vsemi podrobnostmi po nemških in inozemskih redakcijah. V Innsbruoku razvija kljub Pravi pomen londonskega sestanka Francija hoče združiti vso Evropo v okviru splošnega evropskega varnostnega pakta ter tako prisiliti tudi Nemčijo, da se odreče vsaki agresivni nameri — Od londonskega sestanka je odvisen ves bodoči razvoj v Evropi Pariz, 31. januarja, r. Danes ob 12.10 sta ministrski predsednik Flandin in zunanji minister Laval odpotovala v London na sestanek z angleškimi državniki. Na kolodvor so ju spremili poleg večjega števila ministrov in višjih uradnikov zunanjega ministrstva tudi številni pariSki diplomati, med njimi predstavniki Male antante in Balkanske zveze. Lavala in Flandina spremlja v London angleški poslanik v Parizu Clark ter večje število ekspertov za vprašanja, ki jih bodo obravnavali na londonskem sestanku. Anglija sprejela francosko stališče Tik pred odhodom Flandina in Lavala se je izvedelo, da je bil po pespešenih diplomatskih razgovorih zadnjih dveh dni tako rekoč v zadnjem trenutku dosežen sporazum odnosno kompromis med francoskim in angleškim stališčem v pogledu glavnih mednarodnih problemov, od katerih ureditve zavisi ves nadaljnji razvoj položaja v Evropi. V tem pogledu je prišlo do vele-važnega preokreta, ki bo, kakor vse kaže, odločilne važnosti. Največja razlika med angleškim in francoskim stališčem je bila v pogledu nemškega oboroževanja. Anglija je prvotno priporočala. naj bi se sedanja ilegalna nemška oborožitev kratko malo priznala in črtale vojaške klavzule versajske mirovne pogodbe, da bi tako dobila Nemčija dejansko enakopravnost. Edini pogoj za to je bil, da mora Nemčija podpisati razorožitveno konvencijo, ki bi bila sklenjena v okviru Društva narodov. Francija je take daleko-sežne koncesije Nemčiji brez zadostnih jamstev za varnost odklanjala in lahtevala. da mora Nemčija predhodno pristati na vzhodni in srednje evropski varnostni pakt ter se vrniti v Ženevo. Že je izgledalo, da ae bodo na tem vprm-ianju londonski razgovori razbili in londonski sestanek pretvoril v brezpomemben vljudnostni obisk. V zadnjem trenutku pa je Anglija, ki v zadnjem času drugače gleda na nemško oboroževanje, kakor je doslej, revidirala svoje stališče in se znatno približala francoski tezi. Po sporazumu, ki je bil davi dosežen, bo Anglija po končanih londonskih razgovorih v prisebni izjavi priznala stališče, ki sta ga zavzeli Francija in Italija po rimskem sestanku, da je sedanja nemška oborožitev, izvršena proti striktnim določbam versajske mirovne pogodbe, ilegalna V drugi izjavi bodo velesile izrazile svojo pripravljenost, pristati na brisanje vojaških klavzul versajske mirovne pogodbe, ako se Nemčija pridruži splošnemu evropskemu paktu, sklenjenemu v okviru Društva narodov in splošni mednarodni konvenciji o omejitvi oboroževanja. Pod splošnim evropskim paktom so mišljene vse o neregionalne pogodbe, ki si jih zamišlja Francija, kakor vzhodni, srednjeevropski in sredozemsk* varnostni pakt. ki bi se združili v splotzn evropski varnostni pakt. Anglija bi končno prevzela tudi vsa konkretna jamstva, ki jih zahteva Franctla In ki se nanašajo na rigorozno izvajanja kontrole nad oboroževanjem ter v striktnem izvajanju sankcij proti kršiteljem nameravanega evropskega varnostoega pakta. Angleška vlada je torej popustila in je zdaj njeno stališče tole: Peto poglavje mirovne pogodbe naj preneha z dnem, ko stopi v veljavo splošna konvencija o oboroževanju in o varnosti v Evropi. Gori navedeni pakti, združeni v splošno-evropskem paktu, bi v bodoče nadomestili to poglavje mirovne pogodbe Spričo takih predpostavk je dobil londonski sestanek docela drugačen pomen, kakor pa je izgledalo po navidezno brezuspešnih diplomatskih pogajanjih zadnjih dni. Vaš dopisnik se je obrnil na visoko osebnost francoskega zunanjega ministrstva, ki je aktivno sodelovala v dosedanjih diplomatskih razgovo/iii. za podrobneiSa pojasnila o namenih in ciljih londonskega sestanka. Dobil ie naslednje avtentične i»-formacije- Cilj francoske akcije Največji podvig francoske diplomacije — Ustanovitev čvrste fronte za obrambo miru in sedanje državne ureditve Potovanje francoskih državnikov v London je ne samo za Francijo, nego za vso Evropo naravnost epohalnega pomena. Od uspeha ali neuspeha londonskih razgovorov je odvisna izvedba največjega diplomatskega podviga, kar jih je Francija po-krenila po svetovni vojni. Gre namreč za to, ali se bo celokupna evropska in francoska politika zlila v celoto, v kateri bi imela Francija vodilno besedo. Barthoujev koncept Osnove te politike so bile podane že za časa, ko je vodil francosko zunanjo politiko pokojni Barthou, z rusko-francoskim in z jugoslovensko-bolgarskim zbližanjem ter osnovanjem Balkanske zveze. Vse to naj bi se z vzhodnim in srednje-evropskim paktom zlilo v močno fronto, ki bi obsegala več kakor pol Evrope in bila v stanju, da prepreči vsako nasilno izpremembo sedanje ureditve državnih meja in vsako avanturistično politiko katerekoli druge skupine ali osamljene države Laval izvaja Barthoujeve načrte Sredi tega velikega dela jc padci Barthou kot žrtev marše iskega zločina. S smrtio arhitekta te velike koncepcije je nastala nevarnost, da ostane izvedba njegovega načrta na pol poti. Toda tu se je Laval izkazal kot dalekoviden, sposoben in spreten diplomat. Pravilno je zajel ideje svojega prednika in se pogumno podal na težavno pot njihove izvedbe. Zavedajoč se, da je za tako velikopotezen načrt treba pridobiti predvsem Rim, London in Varšavo, je najprvo krenil v Rim. dasi za tako pot razmere niso bile niti najmanj po-voljne. Vendar pa mu je uspelo doseči več, kakor se je pričakovalo. Italija, čije prijateljstvo do Nemčije se je v zadnjem letu znatno ohladilo, je z zadovoljstvom sprejela francoske predloge in tako je bil položen prvi temeljni kamen za veliko bodočo evropsko zgradbo. V Ženevi je imel Laval priliko razpravljati o tem tudi s avstrijski cenzuri društvena ekspozitura »Arbeitsstelle fiir Siidtirol« podobno živahno akcijo. Kdor pozna taktiko in metode nemške propagande in uvažuje, da je »VDA« danes ena najvažnejših institucij Hitlerjeve stranke in da stoji v tesni zvezi z nemškim zunanje političnim uradom, sine pričakovati, da se tu pripravlja nova revizionistična ofenziva, ki utegne v bodoči politični kampanji zlasti v Avstriji igrati pomembno vlogo. Italija utegne na lastnem telesu doživeti, kako opasna je igra z reviziio. kateri se še vedno m odrekla. Poljsko. Ostala je naposled samo Be Anglija, ki pa je v tem sklopu gotovo najvažnejša. Anglija ni samo velesila, docela enaka Franciji in Rusiji, marveč Je v evropski politiki tudi neke vrste vrhovni razsodnik in posredovalec. Anglija se je doslej sicer vedno izogibala vsakega večjega in trajnejšega cngažmana na evropski celini, toda v dobi razvoja letalstva je spoznala, da njen pomen in vpliv kot pomorske velesile vse bolj pada. Zato je danes bolj ko kdaj poprej dostopna za predloge, ki nimajo nobenega drugega cilja, kakor učvrstitev miru in povečanje splošne, a s tem zlasti tudi varnosti Anglije. V takih okoliščinah je sedaj Laval odpotoval v London in izgledi na povoljne uspehe njegove akcije niso mali. Za Londonom Berlin Kakšnega pomena je londonski sestanek za nadaljnji rarvoj te akcije? Če bo v Londonu dosežen sporazum z Anglijo _ in po zadnjih informacijah o tem ni več dvoma —, potem bo mogel Laval v imenu vse miroljubne Evrope stopiti pred Nemčijo v docela drugačnem položaju, kakor bi mogel to storiti do danes. Videč Anglijo na strani Francije, bo Nemčija na eni strani jasno videla, da Je docela izolirana, na drugi strani pa bo mogla Francija voditi nadaljnja pogajanja z Nemčijo ne več samo v svojem, marveč v imenu vse Evrope. Laval bo takrat lahko dejal v Berlinu; Saarsko vprašanje je likvidirano. Med Francijo in Nemčijo ni več nobenih problemov. Francija želi, da se staro sovraštvo pokoplje. V dokaz iskrenosti te želje je Francija pripravljena, oprostiti Nemčijo vojaškega dela versaiske mirovne pogodbe pod pogojem, da Nemčija da primerne garancije, da svoje zopet pridobljene svobode in enakopravnosti ne bo zlorabljala. Te garancije pa so povratek Nemčije v Društvo narodov, pristop k vzhodnemu in srednje evropskemu paktu ter mednarodni razorožitveni konvenciji. Nemčija se mora odločiti Nemčija bo torej morala izbirati: ali poda te garancije in s tem zasigura mir, ali pa ostane Izven te evropske fronte docela osamljena. V vsakem primeru pa bo s tem Nemčija prenehala biti nevarnost za Evropo. V tem je namen in pomen londonskega sestanka. Francija je na delu, da zgradi veliko evropsko stavbo miru, ki bo imela svoj trdni temelj v najvišji mednarodni instituciji, v Društvu narodov. Zadnje konference Pariz. 31 januarje. w Pred odhodom > London sta imela Flandin in Laval še raz eovora z aneleSkim poslanikom ki so se na naSnli na zadnje predloge angleške vlade Razen tega sta v teku dopoldneva obiskala zunanjega ministra Lavala ruski poslanik Potemkin in rumunski poslanik Cesianu. Bivanje francoskih ministrov v Londonu sa bo zavleklo najbrže do ponedeljka. Takoj po povratku bo sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bosta ministra poročala o poteku in izidu razgovorov z angleško vlado. Prihod v London London. 31- januarja, r. Nocoj ob 18-50 sta prispela semkaj francoski ministrski preJ- sednik Flandin in zunanji minister Laval s svojim spremstvom. Na kolodvoru so ju pričakovali ministrski predsednik Macdonald, zunanji minister Simon, pravosodni minister Eden, osobje francoskega poslaništva ter diplomatski predstavniki držav Male antante. Balkanske zveze in Rusije. Po prisrčnem pozdravu z vsemi navzočimi sta s" francoska državnik« odpeljala v hotel, kjer so za nju in spremstvo rezervirani profltori. Za fnsa bivanja v angleški prestolnici bosta gosta angleške vlade. Nemčija odklanja Nemčija trdovratno vztraja na svojem odklonilnem stališču — Prva posledica Goringove misije na Poljskem London, 31. januarja, r. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih se je nocoj razširila vest, da je dal Hitler po nemškem poslaniku ponovno obvestiti angleško vlado, da ne vidi za Nemčijo nobene možnosti, da bi pristopila k predlaganim varnostnim paktom v smislu dosedanjih predlogov Francije. Odklonilno stališče Berlina je zbudilo tu veliko nevoljo. Anglija je storila vse, kar se je dalo, da se Nemčiji olajša povratek k mednarodnemu sodelovanju v okviru Društva narodov, Nemčija pa sedaj, ko je utrla pot, trdovratno odklanja vse predloge. V londonskih diplomatskih krogih smatrajo, da Je to v nemali meri posledica odnosno rezultat Gdringove misije na Poljskem Po vesteh iz Berlina pa so se nemški odločilni krogi postavili na tako-le stališče: Nemčija je danes kljub versajski pogodbi dobro oborožena Te oborožitve ne more nihče več preprečiti, razen ako bi riskiral novo vojno. Ali sedaj podpisnice versajske pogodbe oborožitev legalizirajo ali ne, je Nemčiji vse eno. Od predlaganih paktov Nemčija ne bi imela Nova uredba o kmetov Beograd, 31. januarja, r. Na nocojšnji seji ministrskega sveta je kmetijski minister g. Jan kovic predložil ministrskemu svetu novo uredbo o zaščiti kmetov. Po tej uredbi se bodo vsa plačila kmečkih dolgov odgodila do novembra 1935. Obrestna mera, ki znaša po sedanji uredbi za dolgove pri denarnih zavodih 6 odstotkov, se zniža za kmečke dolgove na 4 odstotke, obrestna mera za kmečke dolgove pri zasebnih upnikih, ki znaša sedaj 3 odstotke, pa se zniža na 1 odstotek. Od tega so izvzete samo zadruge, ki lahko po novi uredbi svobodno izterjavajo kmečke dolgove. V pogledu obrestne mere pa veljajo za zadruge določbe uredbe o maksimiranju obrestne mere ter lahko torej v bodoče pobirajo 8-odstotno obrestno mero. Nov šef Centralnega presbiroja Beograd, 31. januarja, p. S kraljevim ukazom je razrešen dosedanji šef Centralnega presbiroja pri predsedstvu vlade dr. Ko-sta Lukovič. Za šefa je imenovan bivši namestnik šefa Teofil Djurovič, dosedaj svetnik poslaništva v Pragi. Novi šef je danes prevzel posle. Istočasno je imenovan za šefa administrativnega oddelka Centralnega presbiroja Ranko Dostanič, dosedaj generalni tajnik obrtne zbornice v Beogradu. sedanji šef administrativnega oddelka Pera Ivankovič pa je zopet prevzel vodstvo informativnega oddelka Centralnega presbiroja. Povratek podbana dr. Pirkmajerja Beograd, 31. januarja p. Vršilec dolžnosti bana dravske banovine, podban dr. Pirkmajer, ki se je v zadevah ban ©vinskega proračuna mudil dva dni v Beogradu, Je nocoj odpotoval zopet v Ljubllano Včeraj je g. dr. Pirkmajer razpravljal z merodajnimi krogi o proračunu dravske banovine, danes pa je vodil razprave o sanaciji ljubljanske Mestne hranilnice. Iz zdravstvene službe Beograd, 31. januarja AA. Za svetnika Higienskega zavoda v LJubljani v 5. skupini je napredoval inž. Stojan Guzelj. Milijonska škoda beograjske občine zaradi tihotapstva Beograd, 31. januarja, p. Na včerajšnji seji beograjske občinske uprave je bilo objavljeno, da znaša škoda, ki jo je utrpela beograjska občina zaradi velikopoteznega tihotapstva špirita pri tvrdki »Peštačka« d d 7.5 milijona Din. za kolikor }e občina ogoljufana na trošarini Preiskava je sedaj zaključena in je bilo včeraj vse imetje te tvrdke prodano na javni dražbi Podjetje je kupila Hipotekama banka za 2.2 milijona. tako da bo občina izgubila nad 5 milijonov. nobene koristi, ker bi si vezala roke. Če pa vse druge države sklenejo miroljubni pakt, se ji itak ni kaj bati. Iz notranje političnega prestiža ob drugi obletnici Hitlerjevega režima pa mora Nemčija še nadalje ohraniti popularna gesla borbe proti »ver-sajskemu diktatu«. V londonskih krogih izražajo mnenje, da bo to stališče Nemčije še bolj vplivalo na francosko-angleško skupnost, ker smatrajo intransigentnost Nemčije za dokaz njenih nečistih namenov. Kaj zahteva Nemčija Beri in, 31. januarja g. Državna vlada je ie pred londonskim obiskom Flandina In Lavala po svojih poslanikih v Parizu in Rimu sporočila noto, v kateri zavzema svoje stališče do v Rimu sklenjenih arednje-evropskih protokolov. Državna vlada izjavlja, da je načelno pripravljena pridružiti se protokolu, priključuje pa vprašanje, ali bo Avstriji izrecno zagarantirano nedotakljivo pravo samoodločbe in ali bosta h protokolu pristopili tudi Anglija in švIca. Goring državni upravitelj za Prusko Berlin, 31. januarja, g. Državni kancelai Hitler je njemu pripadajoče mesto državnega upravitelja za Prusko prenesel na Hermana Goringa, kar je bilo že omogočeno z novim zakonom o državnih upraviteljih. S tem je dobil Herman Goring, ki že zdaj upravlja več važnih mest, še eno važno funkcijo. Eckhardtova borba proti Gombosu Budimpešta, »1. januarja AA. Sef agrarne stranke Tybor Eckhardt, ki je poda! ostavko kot prvi delegat Madžarske pri Društvu narodov, je izjaviL da se bo sedaj posvetil izključno notranji politiki. Med drugim je dejal, da se v notranji politiki razvija borba, ki loči politike v dve skupini: ena zagovarja ljudsko politiko in volilno reformo, druga pa je za reakcijo in Izkoriščanje ljudstva. Schachtova gospodarska diktatura Berlin, 31. januarja d. Po sprejetju ostavke ministra za gospodarstvo dr. Schmitta jv državni kancelar Hitler poveril predsedniku državne banke nadaljnje vodstvo poslov državnega ministra za gospodar stvo ter na predlog pruskega ministrskega predsednika tudi nadaljnje vodstvo po slov prupkepa ministrstva za gospodarstvo in d^lo. Petrolejslca vlaka v ognju Bukarešta, 31. januarja w. Blizu Kop stance sta trčila dva vlaka, naložena s petrolejem. Oba sta začela goreti in sta postala en sam plamen, železniški promet so morali prekiniti, za gašenje pa pritegniti tudi vojaštvo. Prva smučarska skakalnica v Bolgariji Sofija, 31. januarja. AA- Včeraj so v Bolgariji otvorili novo skakalnico pri Knjažev-cu. 12 km o J Sofije. Svečano*'.: so prisostvovali zunanji minister Batolov. prosvetni minister Radev, sofijski župan Ivanov, francoski, avstrijski, poljski in nemSki poslaniki, jugoslovenski odpravnik poslov z »sob j eni poslaništev in mnogo občinstva; cenijo ea na 20.000. Po svečanem cerkvenem opravilu je knez Ciril proglasil skakalnico za otvorjeno. Nato «> se začele tekme, ns katerih so startali razen domačih. Se jugoslovenski in avstrijski skakalci- V tekmah posameznikov, ki so trajale globoko v noč. so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Edvard Galeitner. Avstrija. ("6 m), 354 to?k: 2. Ruejrer. Avstrija. (49 324 to&: 8. Sratnel. Jne««larila. (42 m) «« tofk in 4 Jordano-v Ro1?arii 279 toSc- Po državah je dozdaf vrstni red tale: 1. Avstrija, i. Jugoslavija. 3. Bolgarija. Tekmovanje se N> nadaljevalo jutri. I ir Stare klerikalne metode Rakih sredstev se poslužujejo klerikalci pri agitaciji za svojo senatsko kandidatno listo Slučaj nam je spravil v roke pismo, podpisano od g. Janeza Štrcina, drugega kandidata na klerikalni listi za se-natske volitve. Glasi se: Komenda. 30. I. 1935. Gospod župan! Oprostite gospod župan, da Vam zopet pišem. Volitve v senat so take važne, da morate biti o vsem siroti in točno informirani 1. Za nas vse Je v nedeljo volilna dolžnost. Nobeden od nas ne bo ostal v nedeljo doma. Pripeljite s seboj tudi župana iz sosednje občine, ki bo volil listo žebot Franjo. 2. Po možnosti se pripeljite vsi z jutranjim vlakom. Po vlaku pridite takoj v našo volilno pisarno. Z Vami naj pride tudi Vaš tovariš, ki bo volil listo žebot Franjo. 3. Volitev se vrši na mestnem magistratu v LJubljani. Za vsak slučaj imejte s seboj potrdilo, da ste predsednik občine. Potne stroške Vam povrne občina. 4. Ob 12. uri bo skupno kosilo vseh županov volilcev žebotovc liste. Kosilo bo stalo do 20 Din. Pričakujem z gotovostjo, da se udeležite skupnega kosila. 5. Posebej Vas še opozarjamo; a) ka-kor pri vsakih volitvah, bodo nasprotniki, verjetno, tudi pri teh volitvah skušali napraviti med volilci župani zmedo Mogoče Vam bodo javili s ponarejenim podpisom nas kandidatov ali koga drugega; »Volitve so preložene« ali kaj podobnega. (Podčrtali mi. Op. ur.) Na dajte se begati od takih vesti! Volitve se v nedeljo gotovo vršijo. Pridite v Ljubljano! b) Za soboto sklicuje županska zveza svoj občni zbor občni zbor je sklicala na ta dan predvsem zato. da bo agitirala za Marušič-Kramerjevo listo. Svetujem Vam, da se občnega zbora ne udeležite in da pregovorit« tudi Vašega prijatelja, sosednega župana da ne gre na ta občni zbor. Kakor smo brali v izjavah gospoda ministra. bodo v najkrajšem času nove občinske uprave In h tem tudi novi možje v županski zvezi. (Podčrtali mi. Op. ur.) Zato je ta občni zbor odveč in služi le agitaciji za Marušič-Kramerjevo listo. c) Neki okrajni glavar na štajerskem je začel agitacijo za Marušič-Kramerjevo listo na način, kakršnega smo videli pri zadnjih občinskih in državnozborskib volitvah Kandidat žebot je javil to notranjemu ministru (Podčrtali mi. Op. ur.) in kakor beremo v listih, je minister že odredil preiskavo proti dotičnemu glavarju. Povejte, gospod župan to onim tovarišem županom ,ki se bojijo glavarjeve zamere. Vas pozdravlja udani J. štrcln. kalci takoj po 8. novembru na vlado in novi parlament nemudoma razgnall. Enako je bilo p^ občinskih volitvah L 1933., ko so tudi grozili, da izvoljeni župani ne bodo ostali niti mesec dni na svojih mestih. Kako pa je potem v resnici bilo, vemo vsi ^ V enako poglavje spada tudi sporočilo g. Strcina o nekaki preiskavi na Štajerskem. O tem je debelo poročal že »Slovenec«, ki je še pristavil, kako je odposlanec g. ministra poklical k sebi gg. Zebota in Vesenjaka. Namen je prozoren: ljudje naj bi dobili vtis, kakor da je 2ebot že z eno nogo v vladi, in naj bi se ga zato bali ter ga seveda volili. Stvar pa je prav enostavna. Gosp. 2ebot — njegovo ime nam je izdalo šele Štrcinovo pismo — je ovadil ministrstvu nekegi sreskega načelnika, češ, da je na protizakonit način posegal v volitve. Očividno je zahteval preiskavo in notranje ministrstvo je, da bi pokazalo svojo absolutno objektivnost pri senat-skih volitvah, res poslalo svojega odposlanca, da pogleda, kaj je na stvari. Razumljivo je, da je g. odposlanec za- Jod redči in čisti kri oreprečuje sklerozo, odstranjuje njene komplikacije, deluje na večino žlez. Radenska vsebuje jod prav v najlepši količini! Posebno sedaj pozimi, ko je hrana težja in kri gosta, Vam malo joda ne bo škodilo, kakor tudi ne litij proti sečni kislini. A razen joda in litija ima Radenska ogromno količino drugih zdravilnih mineralov. Za večjo zaščito rudarjev Veliko delavsko zborovanje v Beogradu — Zahteva po enotnem, za vso državo veljavnem novem rudarskem zakonu slišal tudi 2ebota kot ovaditelja, »Slo-venec« pa je i2 tega skoval sestanek političnega značaja. G. Vesenjaka je najbrž Žebot navedel za pričo, pa je ministrski odposlanec seveda zaslišal tudi njega. In tako je imel »Slovence« nov »sestanek«' Mi naj k temu povemo le še nekaj, česar gotovo ne bosta povedala ne »Slovenec« in ne g. Štrcin: preiska-va je pokazala, da je bila ovadba g. Ze-bota brez podlage in da noben sresld načelnik ni storil ničesar. če*ar po zakonih in svojih predpteih ne bi smel! Iz organizacij JNS Pomemben sestanek za litijski srez Litija, 31. januarja. Volitve senatorjev in sklicanje banovinskega sveta so dale litijski sreski organizaciji JNS povod, da povabi k sestanku vse župane, delegate občinskih organizacij JNS in sreski odbor JNS. Udeležba je pokazala veliko zanimanje za vsa pereča vprašanja. Predsednik g. župan Lajovic je v uvodnih besedah opravičil obolelega narodnega poslanca g. Milana Mravljeta in zaradi prometnih zadržkov izostalega člana banovinskega sveta g. Javornika iz Žalne. Ob zaključku predsedniškega poročila je pozval vse župane na složen nastop pri senatorskih volitvah. O stanju v sreski organizaciji JNS sta poročala tajnik g. Lojze Turk in blagajnik g. Rudo Tišler. Število članstva kljub klerikalnemu terorju povsod narašča. Naš kmet se spontano prijavlja v organizacije JNS, ker ve, da ima vso podporo in za-slombo le v močni, vso državo obsegajoči stranki. Pri nadaljnjih razpravah so se razmotri- rr>. ^__ • ,. i vali razni načrti, kako pomagati kmetu, ki To pismo govori samo za sebe dovolj ea je najhuje zajel val gospodarske krize, jasno. \ endar naj si dovolimo nekaj pri- | Med drugim je bilo sklenjeno, da morajo pomb, da opozorimo, kake metode bi se R klerikalne strani zopet rade uvajale v naše javno življenji. Značilno je svarilo pred ponarejenimi dopisi. Nemci imajo pregovor: Kakršen ;ie porednež sam, tako misli o drugih. Gosp. Štrcin pač ve, kako grdih sredstev so se v političnem boju posluževali slovenski klerikalci, in tudi vidi, kakšnih se poslužujejo zopet sedaj. Zaco ni čudno, ako ne more razumeti, da mogočna fronta JNS pri svojem poštenem delu taka sredstva odklanja. Dobro pa je, da si gg. župani Štrcinovo svarilo za vsak slučaj zapomnijo, ker — po njem soditi — ni izključeno, da bodo prišla kaka lažniva obvestila s klerikalne strani. Zato velja za vse župane, kar je napisal g. Štrcin: Ne dajte se begati! Pridite v Ljubljano vsi do zadnjega! In vsi volite nacionalno listo! Izmišljotina tipično klerikalne baze je trditev, da »bodo v najkrajšem času nove občinske uprave« in da torej ni treba hoditi na občni zbor Županske zveze. Minister g. dr. Kojič je v nekem svojem govoru omenil, da bodo letos poleg skupščinskih tudi volitve v mestne občine. Klerikalci so kratkomalo zamolčali besedico »mestne« in tako skovali trditev, da bodo nove volitve sploh v vse občine, torej tudi podeželske* Seveda nihče na to ne misli! Toda klerikalci bi radi s to svojo napovedjo podkrepili svojo grožnjo, da bodo v najkrajšem času prišli oni do oblasti. Koliko je ta grožnja vredna, naša javnost prav dobro ve, kajti klerikalci so z enako grožnjo skušali strahovati ljudi še vselej, kadar je šlo za kako odločitev. Naj spomnimo le na dva najbolj znana primera: Pri volitvah 1. 1931. so prerokovali, da se izvoljeni poslanci sploh niti sestali ne bodo, ker bodo prišli klerl- najvecjo paz- organizacije JNS posvečati njo sadjarstvu. Stvarna in resna je bila razprava o brezposelnosti. Majhna dela v posameznih občinah ne ustrezajo več sedanjemu razmahu brezposelnosti Delegati iz posameznih občin so prikazali črno sliko staleža nezaposlenosti. Po zadnji statistiki je brezposelnih v Zagorju 828, v Šmartnem 110, v Sv. Križu 120, v Kresnicah 110, v Litiji 140, v ostalih občinah našega sreza pa znašajo številke pod sto. Socialne težkoče se bodo dale odstraniti le z večjimi javnimi deli; sem spada zlasti gradnja zasavske ceste Ljubljana—Litija—Radeče. Nato so se določili termini za občne zbore občinskih organizacij. Krasno poročilo, polno idealizma, je podal priljubljeni banski svetnik g. Gvido Birola iz Zagorja. Dotaknil se je gospodarskih težav in drugih perečih problemov in je poudarjal, da mora biti hrbtenica vsega našega delovanja edinstvo v stranki. Prikazal je tudi vneto prizadevanje vlade, ki posveča vso skrb olajšanju današnjega stanja ter orisal pomen dosedanjih ukrepov finančnega ministra. Opozoril je tudi, da so na vodilnih mestih najboljši možje iz JNS. Nato so zastopniki iz posameznih občin podali si-tuaci jska poročila. Razpravljali so o preveliki zadolžitvi kmeta in obrtnika, o davčni praksi in o raznih drugih zadevah. Razprava se je vršila tudi o organizacijskih zadevah kakor pregledovanju volilnih imenikov, zbiranju članarine, nabiranju novih članov in o predavanjih v posameznih organizacijah JNS. Preden so se zborovalci razšli, so nekateri odborniki podčrtali važnost tujskega prometa, ki kaže prav sedaj že prve sadove v doslej zapuščeni višnjegorski okolici. Kmetje tam okoli lahko vnovčijo precej več svojih pridelkov, kakor so jih poprej. Zato so izrekli željo po dobri cesti tudi okoličani izpod Sv Gore. Sklenjeno je bilo, da bo pokrenjena akcija tudi za zgraditev avtomobilske ceste iz Vač na Sv. Goro. Želje in predlogi HSIS6 industrije Konferenca predstavnikov industrije — Zahteva po ustanovitvi privilegirane industrijske banke Beograd, 31. januarje, p. V prostorih Centrale industriiskih korporacij se je vršila da nes dopoldne konferenca zastopnikov jugo-slovenske industrije, ki jo je vodil predsednik Centrale industrijskih korporacij g. Vladimir Arko- Zvezo industrijcev dravske banovine sta zastopala predsednik g. Krej-čt. tajnik inž Golie. navzoči pa so bili tudi generala; tajn k Zbornice za TOI minister n. r- g. MohoriČ predstavnik mariborske industrije inž. Dračar. častni predsednik Centrale industrijskih korporacij g. Bajloni in njen podpredsednik dr Fran VVindischer Na konferenci so razpravljal o položaju industrije Po živahni razpravi vseh aktualnih zadev |e bila sprejeta daljša resolucija, ki vsebuje želje in predloge industrije- Po konferenc; so -»del^zenci kornorativno posetib prHsednika vlade g Jevt:ča. nvnistra za trgovino in industrijo dr. Vrbaniča in fi-nančnega m'n'«tr» dr "Stojadinoviču ter nje-gnv<*»a pomočnika DuSana Lefco Izročil' so i'm sprejeto resnbirfjo :n podrobno obrazlo-ž:li svoje ?elie Pniasn'li so poloJai Industrije zlasti glede na Intervencijsko akcijo -*lade ?a omiljen i a posledic gospodarske de- presije in slede na urejevanje kmečkih dolgov in sanacijo denarnih zavodov. Industrija je glede svojih investicij zaradi gospodarske depresije v takem položaju da ne more zadostiti zahtevam denarnih zavodov, ki ji odpovedujejo kredit. Zato je nujno potrebno. da ee v vseh panogah zavarujejo interesi industrjie ter izdajo ukrepi, da ne bo ogrožena kontinuiteta industrijske delavnosti zaradi težkoč. kl so brez njene krivde nastale v kreditnem poslovanju in plačilnem prometu Sklicujoč se na vladno deklaracijo. ki obljublja posebno pozornost in podporo zasebni iniciativi, apelira industrija na vlado, da omogoči investicijsko aktivnost in-d»«trfiskih nnno? e tem. da Se osnni« pri-rilcelrnnl denarni mvnd ra potrebe indo-striie. Konferenca ie nadalie uTotovila d« fe trnSnrinOrn preobremenitev imela za po-sled co znaten r»ader kononmne moči Širokih slojev. Zato je potrebno, da se la ofc-*-menitev »pravi v sklad i. obstoleFIn? danskim r>olo5aiem »n dovede na znosno m**-ro T^lco nreodarstvu nezadovoljstvo in proteste, zaradi česar je prišlo do sj>orov ua eni strani med kontrolnimi organi, na drugi strani pa med trgovci in obrtniki. Obvezniki te takse so bili v mnogih primerih kaznovani brez dejanskih razlogov. Da se te neprilike odpravijo, je finančno ministrstvo (oddelek za davke) izdalo pojasnilo, ki striktno odreja, kdo je dolžan izdajati račune o svojem prometu in plačevati takse. To pojasnilo omejuje kontrolo takse na razumen in zakoniti obseg, tako da se v bodoče ne ho več dogajalo, da bi kdo cabarikadiral vrata v trgovini, odnosno, da bi se ugotavljalo, ali je vsak kupec, ki je odhajal iz trgovine, dobil račun za kupljeno blago. Obvezanci morajo sami vršiti svojo dolžnost, da se ognejo 6trogi zakoniti kazni, ker se bodo povsod tam, kjer se to ne bi zgodilo, izrekale stroge kazni po zakonu. Okrožnica pravi: Kontrola glede izvajanja določb taks. št 34. taksne tarife je v mnogih primerih prekoračila zakoniti okvir. Točka 1. tar. št. 3-L jasno odreja, da so tej taksi podvrženi v*i računi, ki jih izdajaj« trgovci in obrtniki tako med seboj, kakor nasproti drugim osebam o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njihovega posla brez razlike, ali se v njih izkazuje izplačilo ali ne, in ne glede na to, ali so podpisani ali ne, dalje o konsumu in o izdajanju sob po hotelih, restoranih. kavarnah, pensionih. ljudskih kuhinjah in vseh lokalih, kjer se je in pije, če znašajo ti računi 20 Din ali več. Pripomba 2. k tar. št 34. odreja, da je izdajanje računov in not itd. o terjatvah in dobavah in o konsumu, omenjenem v točki 1. obvezno za vsakogar. Po besedilu tar. št 34. veljajo torej naslednji predpisi: Kdo je dolžan izdajati račune Obvezani so izdajati račune v smislu '2. pripombe iz točke 1 k tar. št 34. vsi trgovci in obrtniki, lastniki hotelov, kavarn itd., in sicer za ves promet z blagom (iz industrije, obrti, trgovine in vseh gospodarskih panog). Poraba državnih monopolskih računov je fakultativnega značaja in je dovoljeno, da imajo obvezanci tudi svoje račune, ki jih taksirajo s predpisanimi taksami in predlo-že davčni upravi v uničenje. Razen tega lahko z dovoljenjem finančne direkcije tudi sam obvezanec taksira iu uniči taksue znamke na računu. Zakon ne odreja, kdo plača računsko takt-e. Prepuščeno je konkretnim odnoša-jem v posameznih krajih, času in prometu. Ulavno je, da se računska taksa plača. Zakon dela za neplačilo takse odgovornega razen tistega, ki je račun izdal, tudi onega, pri katerem se netaksiran račun zaloti (ČL 51. taksnega zakona). Krivda v smislu tretje pripombe k tar. št. 34. je storjena, če se dožene in dokaže, da je prodajalec v enem ali več konkretnih primerih izdal netaksirane račune, ln za to krivdo odgovarja obvezanec. Se more se pa v nobenem primeru določiti krivda ob-vezanea z ugotovitvijo, da ni izdal zadostno število računov t primeri s svojim prometom. zakaj sklepanje na število računov, ki bi jih naj bilo treba izdati, po zakonu ni osnova za izrekanje kazni Ce se terjatev ix taksiranega računa ne plača o priliki izstave računa, ali s« ne plača v celoti, ne spadajo poznejša plačila na ta račnn pod nobeno taks*. Prav tako niso podvržena taksi trgovska pisma, s katerimi se potrjuje knjiženje posameznih zneskov, ki jih pošljejo dolžniki, in zneskov za plačila na neporavnane, toda taksirane račune. Ce pa se pošiljajo izvlečki iz tekočih računov, so ti podvrženi taksi iz tar. št 34. Ce se izda blago na pismen dogovr na odplačilo in delžnik odplača račun mesečno ali v drugačnih obrokih, ee mora na odplačila, ki izvirajo iz takšnega dolga, in na nabavo blaga na obroke plačati taksa iz tar. št. 33. (V*8/*), ker se pismena pogodba smatra za pogodbo o kupoprodaji. Ce se s posebno listino potrdi prejem denarja iz te pogodbe, se mora plačati taksa iz št. 33. Računski taksi iz tar. št. 34 niso podrejene prodaje osnovnih kmetskih pridelkov. če to prodajo vrši kmet sam. Toda če vrši prodajo posredovalec ali kmetska zadruga, je treba o vsaki prodaji izdati račun, taksiran po tar. št. 34. Nabavi jalne zadruge so dolžne izdajati taksne račune o prodaji blaga zadružnikom. Prav tako so podvrženi taksi računi, ki jih Izdajajo samoupravna telesa državljanom za porabo in odškodnino za vodo. električni tok, kanalizacijo ki sli£no. Milejše določbe o kontroli Način kontrole pobiranja taks iz tar. št. 34 se mora izvajati razumno in se ne sme dopuščati, da bi kontrolni organi pri izvajanju svoje službe prekoračili dovoljene meje in odražali osebno svobodo državljanov s tem, da bi jih ustavljali na ulicah in na cestah ter zahtevali račune za nabavljeno blago. Kontrola mora biti v razumnih mejah, toda zato vseeno učinkovita in stroga. Kontrola se mora vršiti pri obvezancu za izdajanje računov, ne pa pri vsem prebivalstvu v kraljevini. V to svrho je kontrolnim organom dovoljeno, da od časa do časa pridejo v poslovne pro store obvezancev. da osebno kontrolirajo izdajanje računov in da se obrnejo tudi na kupce same, ki so prav takrat v trgovini, da se informirajo, ali so dobili račun za kupljeno blago. Ne more se p* dovoliti barikadiranjc izhodov iz trgovin ali zapiranje cest v mestih in ustavljanje mirnih ljudi, da bi se ugotavljalo, ali so dobili račun za nabavljeno blago ali ne. Nasproti obvezancem za izdajanje računov je treba vplivati z dobro besedo in ne gre pa ravnati z obvezanci surovo in ponižujoče, ker se potem doseže ravno na sprotni učinek. Nastop finančnega organ* mora biti dostojen, obenem pa tudi"or1 ločen. Davčne uprave ne bodo v bodoče več prodajale monopolskih računov neposredno konsumentom, temveč preko pooblaščenih prodajalcev na drobno. S to okrožnico se razveljavijo vse dosedanje, ki ji nasprotujejo. Finančne direkcije bodo o tem brez odloga obvestile vse kontrolne organe in davčne uprave m ;ib opozorile, da se morajo strogo držati teh določb. Disciplinsko sodišče Stola sedmo-rice B Boograd, Si. januarja p. S kraljevim ukazom so postavljeni; za predsednika disciplinskega sodišča pri oddelku B Stol* sedmorice v Zagrebu dr. Nikola Depolo, sodnik istega sodišča, za njegovega namestnika dr. Anta Kandijaš, za člane disciplinskega sodišča pa Fran Pernuš, dr. Ivo Vuk in Remigij Bučič, sodniki kasaci-je, za namestnika pa dr. Jakob Konda. Napredovanje Beograd, 31. januarja p. V 6. skupino > napredoval prof. Radoslav P r o s e n c, re ferent prosvetnega ministrstva. Vremenska napoved Vremensko stanje 31. t. m.: Visok pri tisk nad južnozapadno Evropo in Alpam; ciklon drugod v Evropi. Oblačno in m« stoma sneg v srednji in južnovzhodni B\ ropi. — V Jugoslaviji je bilo vedro n-Primorju in jugu, oblačno drugod. Nara* mraza v vsej kraljevini. Minimum Tuzb —15, maksimum Ercegnovi 4-15 C. Zagrebška vremenska napoved za dane« Nekoliko oblačno, ponekod vedro, v ost« lem stalno, dasi hladno vreme. Novosadska vremenska napoved za p» tek: Pretežno oblačno, v notranjosti drž« ve bo pomalem snežilo. Ponoči hud mra? Dunajska vremenska napoved ta petel Pretežno oblačno. V severnih Alpah b snežilo; v alpskem predgorju bodo popusti li viharni zapadni vetrovi. V 1 ali 2 dnei se bo temperatura dvignila nad ničlo, tak da se bo morda sneg spremenil v dež. Izmučen po kratkem, a hudem trpljenju nas je za vedno zapustil dragi oče in mož, gospod Anton Dirnbek posestnik v Brezjem Pogreb nepozabnega pokojnika bo na Svečnico dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v PiSecah. Brezje-Marlbor-Sl. Požega, dne 31. Januarja 1935. Žalujoča rodbina« Naši kraji in ljudje Ob letošnjem polletju Danes se završuje na naših srednjih šolah prvo polletje in se začenja ob enem drugi semester. Letos se je izjemoma podaljšal prvi semesteT, ker je ob času kraljeve smrti zastal ves pouk in so bile nekatere srednje šole za časa pogreba sploh zaprte. Zato se je mislilo, da bi bil prvi semester prekratek in prosvetna uprava ga je podaljšala. S tem smo ob enem napravili poskus za predlog, ki se je pojavil v vrstah profesorskega društva, da bi se sploh uvedel 1. februar kot začetek drugega semestra, tako da bi se s praznikom sv. Save zaključil (27. I.) prvi semester, češ, da je prvi semester sploh prekratek in ni prijetno, če o božiču pridejo otroci domov s slabimi redi. Tudi bi baje učenci, ki pred božičem ne kažejo dobrih uspehov, rmeli priliko med božičnimi počitnicami vso snov ponoviti in bi po praznikih lahko popravili, kar so prej zamudli. Letos se je izkazalo, da zadnji razlog ne velja. Res je, da obsega prvo polletje !e dobre tri mesece (pol septembra, oktober, november in dobro polovico decembra), vendar se je pokazalo, da je najboljše zaključiti polletje pred božičem in po božiču z novimi silami začeti drugi semester. Res je, da slabi redi pokvarijo vesele praznike, a še bolj bi jih tisto »ponavljanje«, ki bi pa večinoma itak ne imelo uspeha. Znano je, da se otroci med počitnicami ne uče in imajo prav — in bi morebitni boljši uspehi po božiču bili zelo dvomljivi. Letos se je izkazalo, da s podaljškom ni pridobila ne šola ne mladina in bo prav, da ostane vse pri starem. Konec prvega polletja dandanes ni tako resna zadeva, kakor je bila v prejšnjih časih, ko so dobili dijaki izpričevala. Zdaj dobe samo dijaške knjižice in je konec prvega tečaja le nekak presledek, da se po-Vaie, kako napreduje mladina in kaj se obeta za konec leta, ko dobi mladina v mke letna izpričevala. Za ta poskus je prvi semester do božiča dovolj dolg, zato je v«ako podaljševanje nepotrebno. Letos v jeseni so se napolnite srednje h~>!e kakor še nikoli doslej. Vsi zavodi in razredi so prenapolnjeni. Kakor je ukaželj-post vesel pojav ima vendar svojo senčno stran. V srednje šole namreč sili danes marsikdo, ki tja ne spada in bo v tem pogledu potrebna čim prej resna remedura. Srednja šola se mora razbremeniti z drugimi praJctičnimi šolskimi zavodi. Treba bo čim prej ugodno rešiti vprašanje meščanske šole. Pri sedanjem na\>alu na srednje šole ne-le, da ne more biti pouk uspešen, ampak raste tudi brezposelnost inteligence, ki se z enotno srednjo šolo vse preveč usmerja samo v eno stran, kar vodi do neugodnih posledic. Zato je naravno, da v prenapolnjenih razredih slabi učenci še slabše uspevajo, dobri pa se ne morejo razviti, ker jih ovira masa, ki ne more za njimi. Zato so tudi letos profesorski zbori po stopali po svoji dolžnosti in posebno v I. in V. razredu porabljali § 54. Ta paragraf pravi, da se ob koncu prvega polletja odstrani iz šole učenec, ki ima v več ko polovici predmetov slab red. Ta odstranitev je seveda najhujša kazen za starše, ker ne vedo, kam bi s takim »odstranjenim« učencem, ki mora ostati doma in ima le malo nade, da bo napravil na koncu leta izpit Če ni prej uspeval, ko je bil v šoli, kako naj uspeva izven šole brez nadzorstva in rednega pouka! Zato profesorski zbori porabljajo ta paragraf le v izjemnih primerih. bri volji je vse šlo; predstava je dozorela za javnost. Na vprašanje, kakšna načela ao ga vodila pri režiji »Netopirja« (o svojih dra- maturških nazorih je prispeval za Gledališki list zgoščen informativen članek) je g. dr. Hagemann odvrnil nekako tole: — V nasprotju z Reinhardtom, ki je »Netopirja« razdrobil v slike in ga dajal kot revij alno opereto, sem predvsem ostal zvest strukturi samega dela in ohranil njegova tri dejanja. Preverjen sem, da tudi v tej prvotni obliki lahko doseže popoln učinek, če so vsa tri dejanja dobro zgrajena in če je smiselno pripravljen višek v drugem dejanju. Is tega vidite, da skušam načelno apofttovati stare, večne zakone gledališke umetnosti; zato ne eksperimentiram brez potrebe. Slednji dramaturško - režiserski poseg, ki ga izvršim na organizmu gledališkega umotvora, mora imeti trdno notranjo utemeljitev. Kajpak, tudi pri »Netopirju« sem moral Izvršiti majhne re-tuše, navsezadnje ima vsak režiser to pravico, kaj se. Vendar nisem nikjer posegel ▼ osnovno strukturo dela, marveč sem se omejil na vnanjo prenovitev ln osvežitev, ▼ kolikor ustreza današnjim kulturnim in človeškim razmeram. Drugo načelo, ki me je vodilo pri »Netopirju«, je v tem, da sem zavrgel tip običajne dunajske operete in podal Straussovo delo kot fino družabno komedijo z godbo in petjem. Besedilo je namreč prirejeno po neki francoski komediji, in duh te komedije je bil zame od-ločilnejši kakor pa povprečno pojmovanje operete. Zaradi tega boste videli Strnu—o vega »Netopirja« v vsej zaokroženosti, uglajenosti in dognanosti muzikalne komedije. Temu se skladno pridružuje še tretje načelo: ustvarjati verno in zbrano is samega duha Straussove muzike, te očarljive, igrate, lahkotno melodične glasbe, ki dviga »Netopirja« visoko nad povprečen operetni niv6. — Celotnemu duhu moje režije so se morale prilagoditi tudi razne posameznosti; posebno skrbno je izdelan dialog, izpuščene so tipljive banalnosti, ki jih često srečujemo v operetah, skratka: niv6 je dvignjen v fino družabno komedijo, ki pa ni zaradi tega nič manj vesela in živahna... Ob koncu je ugledni berlinski gost, ki srečno sdružuje v sebi umetnika in znanstvenika, pripovedoval o svojih splošnih vtiakih iz Ljubljane, predvsem o tem, kako se je vživel med nami družabno, koliko prijaznih in simpatičnih naših ljudi mu je že stisnilo roko. O Ljubljani namerava napisati več člankov, med njimi tudi splošnega za veliki berlinski dnevnik, z našim gledališčem pa ostane v stalnih stikih. Bil je tudi že v Zagrebu in se domenil, da jeseni zrežira kakšno veliko nemško opero (Wagnerja ali Mozarta), videl je nov Baranovičev balet in Odakovo »Do-rica pleše« in spoznal, koliko umetniške tvarine je še v naši folklori. Med tem pripovedovanjem se je zadaj aa nama to oglašal klavir in ženski glas llilllllllllliillilllliilllillllil! DANES TEŽKO PRIČAKOVANA PREMIERA PEERGTNT Največji film sezone. Filmska senzacija Evrope, pravi družabni dogodljaj. HANS ALBERS in OLGA ČEHOVA Telefon 21-24 SLAVITA ZMAGO PRAVE UMETNOSTI ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 = Predstave ob 4.. 7.15 in 9.15 uri. Predprodaja vstopnic od 11.—'.i 13. ure. Radi izredne dolžine filma prosimo cenjene obiskovalce, da pridejo točno k predstavi! |!||l||!l lil f! IIII In če vesti Program Franja žebcta KleriKdi^i Kar oasipdjo župane z letaki in pismi, a katerimi skušajo na svoj stari, naši javnosti dobro znani način zbegati in ustrahovati senatske volllce. Razžalili bi zavedne slovenske župane, ako bi jih opo zarjali, naj n0 nasedajo lažem in grožnjam nepoboljšljivih klerikalnih hujskačev. 2u pani so dovolj pametni, da se bodo vsem tem obupnim poskusom le nasmejali. Toda širšo javnost, ki klerikalnih pisem ne dobi v roke, bi za smeh in kratek čas — ali pa tudi za resno razmišljanje o moralnem nivoju klerikalne poiitike opozorili na tole: V enem izmed pisem, ki so se razpošiljala županom, stoji tudi to. da kandidirata Žebot in štrcin na programu g. Jevtiča. Predsednik vlade g. Jevtič kandidira v senat v dunavski banovini kot nosilec liste Jugoslovenske nacionalne stranke in torej tudi na programu te stranke, ki ga šteje med svoje voditelje. Ali kandidira tudi g. žebot s svojimi prijatelji na programu JNS?! In dalje: V deklaraciji svoje vlade, podani 3. januarja v Narodni skupščini, je g. Jevtič slovesno izjavil, da je narodno in državno edinstvo siej ko prej najvišji zakon za vsakogar ter temelj vse države. V Isti deklaraciji je g. Jevtič tudi poudaril da je SKrb za telesno vzgojo mladine »že v Sokolu kraljevine Jugoslavije našla svoj popoini izraz«. Naj gg. žebot In prijatelji jasno povedo, ali priznavajo in odobravajo tudi te bistvene točke v programu vlade g. Jevtiča: narodno edinstvo in Sokolstvo! Pa naj povedo to v »Slovencu« in ne v letakih, za katere potem noče biti nihče odgovoren! Slepomišenje je greh! Grešiti pa tako pobožni možje, kakor so kandidati na Že-botovj »nevtralni« listi, vendar ne bodo hoteli! * Opozarjamo cenjene naročnike na položnice, ki so današnji številki priložene za or.e, ki jim je naročnina potekla. Prosimo jih, da jo vplačajo zaradi p<:>«lovnega reda 7 upravi takoj prve dni meseca februarja. Kdor je plačal naročnino za februar že zadnje dni januarja, pa najde navzlic temu položnico v listu, naj je ne sm3tra za opomin, ker položnica je bila zanj pripravljena že poprej, pa je ni" bilo več mogoče izločiti. Redno plačevanje naročnine je v interesu naročnikov samih, ker »Jutrovo« zavarovanje za primer smrtne nesreče pri zavarovalnici »Jugoslaviji« se tiče samo onih naročnikov, ki niso s plačevanjem naročnine v zaostanku. Zato naj morebitni zamudniki s tekočo naročnino za februar poravnajo tudi zaostale zneske. — Uprava > J u t r a«. ♦ Napredovanje. Povišan je za svetnika pri nsčelstvu sreza Laško v 4. skupini 1 stopnje (!r. Ljndevit Jenko. &€ctšeif in hripavost ublažijo Bahovčevi tr Smreka Mr. bonboni (Plnomento,) sestavljeni iz smrekovega ekstrakta ln mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo jiločevanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo. pp&mreicadd- bonboni zavitek Din 3.— in 5.— Apoteka Mr. L. Bahovec LJUBLJANA /£ Kongresni trg štev. 12 L— ♦ Dopisnike opozarjamo, da zaradi dvojnega praznika »Jutro« v nedeljo ne bo lz šlo. Zato bodo dopisi, ki jih bomo prejeli v soboto, objavljeni šele prihodnji teden. ♦ Občni zbor 2upanske zveze bo jutri ob 16. v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Dnevni red je naslednji: poročilo predsedstva Ln preglednika; volitev načelnika, podnačelnikov, odbornikov in 12 namestnikov, 5 članov nadzorstva: položaj naših občin po združitvn, finančne zadeve naših občin. ♦ Za člane vrhovne komisije za oceno dr* žavnih nameščencev pri ministrstvu za socialno politiko !n narodno zdravje so postavljeni: Ljubomir Hofmanovič. dr Vojislav Milovanovič ln Dušan Jeremič. načelniki ministrstva, za njihova namest nika pa dr. Fedor Aranicky in dr. Ivan Kun. višja svetnika ministrstva. ♦ Premeščen je za uradniškega pripravnika na borznem ravnatelj, gradiške imov-ne občine v Novi Gradiški Franjo Kralj, dosedanji gozdarski kontraktualni uradnik na gozdarskem odseku banske uprave v Novem Sadu. ♦ Upokojitve: Upokojen! so: Anton Cvahte, višji davčni kontrolor v 6. skupini na davčni upravi v Celju, Anton Petrovič, višjd davčni kontrolor v 6. skupini na davčni upravi v Sibeniku in Jernej V1-demšek, višji davčni kontrolor v 6. skupini na davčni upravi v Cellu. Danes senzacionalna premiera Podmorski pekel To je pravo filmsko čudo. Posnetki pod morsko gladino prvikrat v filmu. Scene, kakršnih še niste videli ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer • Dopust učiteljem telovadbe. Kr. ban- ska uprava obvešča, da je minister pro-svete odobril dopust vsem onim učiteljem narodnih šol ter telovadnim učiteljem srednjih šol in meščanskih šol, ki bodo sprejeti v tritedeuski smučarski tečaj ministrstva za telesno vzgojo naroda Dopust za učitelje telovadbe srednjih in meščanskih šol velja od 13. februarja do 9. marca (z vožnjo vred), za učitelie narodnih šol od 3. do 27. februarja t L T! dopusti se ne računajo v redni letni dopust. • Delegacija združenja likovnih umetnikov jt; obiskala prosevnega ministra in mu poročala o položaju Likovnih umetnikov v državi. Pri tej prilik! je delegacija prosila ministra, naj se povečajo postavke v proračunu, ki se nanašajo na odkup umetniških del. Prav tako so delegati umetnikov obrazložili vprašanje gradnje svojega doma in vprašanje prireditve dneva umetnosti po vseh šolah. Razen tega so govorili tudi o umetniškem svetu in o zakonu o umetniških šolah. Minister je z največjim zanimanjem poslušal Izvajanja umetuikov in obljubil, da bo v mejah možnost! vse storil za zboljšanje položaja naših umetnikov. • Ciril Metodovim podružnicam! Vse one podružnice, ki še niso poslale za leto 1934. članarine in event. druge prispevke, vljudno prosimo, da to čim prej store, da se poslana vsota še naknadno vknjižl za preteklo leto. One podružnice, ki ne nakažejo nobenega prispevka, bodo Izkazana kot nedelavne. Da omogoči tudi širšemu občinstvu uživanje znanega izdelka OVOMALTINE, ie tvrdka dr. A. VVander d. d. dala v promet novi omot OVOMALTINE pod imenom »Ljudski zavojček«, ki se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah za ceno Din 7.25 To odločitev tt dr. A. VVander pozdravljamo, ker smo uverjeni. da ie s tem omogočen dostop OVOMALTINE v vsako hišo. se je poskušal z neko arijo; videti je bilo, da je svet »Netopirja-i že nestrpno čakal svojega odrskega obiskovalca še malo, še nekaj trdnih potez in i-rvi ljubljanski komad dr Hagemanna bo zaživel tudi javno na našem odru. G. dr. I-iageTiann ostane med nam' Se dva tri dni po premieri, potlej se pa vrne v Berlin, kjer ga čakajo nove naloge in se mu odpirajo nov. vidiki pri soustvarjanju nemškegi gledališča v novem duhu, ki še išče trdnih oblik. —o. Zagrebško pismo Premiero novega baleta Krešimira Ba rano vi č a »Imbrek z nosom« smo pričakovali v Zagrebu z velikim zanimanjem Danes lahko rečemo, da so se vse nade izpolnile v polni meri Delo je sveže že po koncepciji. o fem^r najbolj pričuje kratek prikaz v-ebine: Imbrek ima vplik nos. ki se mu roga vsa vas Zaradi tega nocu ga nihče ne mara. z!a»ti pa ne dekle, v katero je zaljubljen Ob neki priliki ko je bila huda nevihta zanese Imbr^K« z nlo tudi občinstvo, ki mn jo burno odobravalo Mlada zngrehSka pevk« Liga D o r o e h v |e priredila večer pesmi domaČih skladate ljev. Program je našteval osem komponi- • Mojstrski izpit v pekovski obrt! sta napravila s prav dobrim uspehom Anton Resman iz Begunj ln -Izidor Morscher iz Kočevja * Umrl Je župan kočevske okoliške občine. Sreska organizacija JNS v Kočevju nam poroča: Dne 24. t. m. je umrl odbornik sreske organizacije JNS in predsednik občine Kočevje-okolica Josip Jaklič, ki je bil stranki zvest do zadnjega dihljaja Dne 22. t. m se je še pismeno opravičil, da 3. februarja ne bo mogel iti na volitve senatorjev v Ljubljano. Slava temu vrlemu možu! Naj nam bo vsem v zgled, kako je treba varovati strankino disciplino. Ker namesto g. Jakliča njegov namestnik ni mogel vsč biti vpisan v volilni Imenik za volitve senatorjev, smo za te volitve v srezu izgubili en glas ln bo iz kočevskega sreza kandidatra lista naših strankinih voditeljev dobila namesto 12 le li glasov naših predsednikov občin ter 2 glasova naših članov banskega sveta. Danes ob V23. uri ZKD film SVETI ANTON vseh zaljubljenih patron Prekrasna češka veleopereta polna pesmi in veselja Vstopnina: Dni 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 • Smrt zaslužnega rodoljuba in zdravnika. V Beranih v zetski banovini je umrl upravnik Doma narodnega zdravja dr. Va-silje Popovič, star komaj 47 let. Dr. Po-povič je bil potomec stare narodne rodbine iz Beran, ki je bila nekdaj v turških ča sih na čelu narodnega gibanja v pokrajinah Črne gore in Sandžaka. Dovršil je srbsko gimnazijo v Solunu, medicino pa je študiral v Švici. Med balkansko vojno Je služboval kot zdravnik črnogorske vojske in se z največjo požrtvovalnostjo odlikoval na raznih bojiščih. Pred avstrijsko okupacijo Črne gore se Je umaknil ▼ Švico, kjer je požrtvovalno sodeloval v odborih, ki so skrbeli za srbske in črnogorske ujetnike in civilne internirance po avstrijskih taboriščih. Njegovo človekoljubno delovanje mu je pridobilo neomejeno spoštovanje in zaupanje med rojaki. Po osvobo-Jenju se je dr. Popovič ves posvetil organizacij! zdravstvene službe v »voji ožji domovini. Ko je položil temelje sanatori-Ju »Lovčenu«, je nastopil službo r svojem rojstnem kraju. ♦ Umrl je v Brežicah g. Ignac P o d J e d. nadgozflar v pokoju, star 75 let. Pogreb uglednega moža bo Jutri ob 15.30 na v' demsko pokopališče. — V Trstu je nenad no umrl 27. januarja g. Ladislav T e r n o-vec, pomorski kapitan ln lastnik znane bivše tvrdke Jakob Mankoč v Trstu. Z g Trnovcem, k! Je bil star 5« let. Je legel t grob eden najpožrtvovalnejžih narodnih in sokolskih delavcev v nekdanjem Trstu — 25. jan. Je umrl Josip Pečenko, posestnik največjega mlina na Ipavl ter žaae in fužine v Peklu pri Rihenberku v 73. letu. Sloveča bite Je Izgubila skrbnega oče ta in gospodarja, narod pa vzornega obrtnika in dobrotnika. Saj mu je stregel * vso dobrotljivostjo, naklonjenostjo ln tudi Ali je Vaša prebava v redu t Vzemite zvečer 2—3 male ARTIN D R A Ž E J E in zjutraj se boste lahko iztrebili. Dobi /ajo se v vsen »eKarnan Skatnca z 12 ara-te jami Din 8 vrečica z 2 draZejama Did 1.60 Registrirano pod S br. 7724, 27. IV. 1934. gostoljubnostjo. Dovršivfti spodnjo realko Ln kmetijsko šolo v Gorici je po rani smrti svojega očeta še ne dvajsetleten prevzel gospodarstvo. Po dobrohotnosti, ki jo je vselej ln vsakomur delil. Je ime! pokojni Pepč !z Pekla prijatelje po vsej dežel!. Pokopali so ga ob veliki udeležbi naroda v nedeljo na domačem pokopališču v Rihenberku. Zapušča užaloščeno vdovo In hčerki. — V ljubljanski bolnišnici je umrla goepa Marija J e r i n a, soproga posest-n!ka in železničarja Pogreb bo jutri ob 16 — V Celju je umrla gospa Josipina F1 e-r i n o v a, vdova po višjem sodnem svetniku Blago gospo bodo danes ob 16 spremili k večnemu počitku. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje' ♦ Promet Izletniških vlakov Ljubljana —Bistrica Boh. /ezero In Rateče — Planica. Jutri 2. februarja ln ▼ nedeljo 3. februarja bo vozil na progi Ljubljana gl. kol. — B'"strica Boh Jezero odnosno Rateče — Planica izletniški vlak. Odhod iz Ljubljane gl kolodvor točno ob 6. uri, prihod v Bfetrico Boh jezero ob 8 uri 45 minut odnosno v Rateče — Planico ob 9 uri Povratek iz Bistrice Boh. jezero ob 13. uri odnosno iz Rateč — Planice ob IS uri 20 min., prihod v LJubljano gl. kol okrog 21. ure. Postanki na vseh po=tajah in po«taja1l?č'h kakor normalno pr! Izletniškem vlaku. — Za oba dneva veljajo pr! teh Izletnikih vlakih izletniške karte s odstotnim popustom od normalnih voznih cen Otroci od 4 do 10 leta starost! plačajo četrtinsko vozno ceno. Z vozno karto, kupljeno za izletniški vlak. se pomnik! lahko vračajo samo z Izletniškim vlakom (ne z rednimi vlaki), vračajo pa se lahko z Izletniško karto, k! Jo bodo kupili 2 februarja, tudi z večernim Izletniškim vlakom, ki bo vozil 3. februarja ▼ Ljubljano. Vi niste tako star! kakor izgledate. želite 11 pa izgledati mlajši kakor ste ln se odlikovati z mladostno svežostjo polti, potem uporabiiajte redno najnovejši šlager kozmetike »HORMOLIN-KREMO-ParaceJ-sus«, ki vsebuje potrebne hormone. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko 'n škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Danes smeh. grohot. šala in Se marsikaj v ZVOČNEM KINU DVOR, telef. 27-30 kjer nam VLASTA B U RIA N pokaže svoje pustolovščine VI as ta Burian kot uslužbenec pogrebnega zavoda Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer SMEH SMEH SMEH * Odprte planinske postojanke SPD. Ob Bohinjskem jezeru »Zlatorog« in Sv. Janez, smuSki tečaj od 2 do 10. L m.; snega preko 60 cm Erjavčeva koča na Vršiču, odprta ob praznikih in nedeljan. snega 30 cm pršiča na metru stare podlage. Valvasorjeva koča pod Stolom Je stalno oskrbovana. Dom na Krvavcu, izlet v nedeljo, prijave sprejema pisarna SPD do danes opoldan. Koča na Veliki Planini, skupinski izleti v petek zvečer Ln soboto zjutraj, udeleženci se morajo prijaviti v pisarni SPD do petka opoldne, snega 65 cm na 40 cm stari podlagi Koča na Ljubniku je stalno oskrbovana in dostopna Lz šk. Loke. Dom v Kamniški Bistrici, skupinski izlet z avtobusom v nedeljo, snega preko 30 cm. Dom na Mrzlici, dostop iz Trbovelj, smuka ugodna. Tomazinova koča na Sv. gori, prijetna izletna točka iz Litije. Ugodne snežne prilike so na Mozirski planini Sčetke za lase iz Agfa gobe iz um« Gumi predpasniki Razpršilci , . Zobne ščetke......... Potovalne blazine s prevleko in etuijem Potovalna škatlja z milom .... Termofor .......... Glavniki vse vrste....... po Din 14.— » > 6.— > » 16.— > » 22.— > » 18.— > > 10.— > > 4.50 > > 34.— > » 8.— > > 34.— > > 5.— » > 12.— > > 5.— Naročila po pošti poštnoohratno! GLEJTE IZLOŽBO! 1305 GLEJTE IZLOZBO! DROGERIJA GREGORI6, Ljubljana, Prešernova 5 in v okolici Celjske koče. Koči na Smre-kovcu Ln na Kremžarjevem vrhu sta stalno oskrbovani. V Logarski dolini Ln na Pohorju so odprte vse planinske postojanke. Iz Ljubljane u— Okrajna organizacija JNS za Kra-kovo In Trnovo vabi članstvo na letno skupščino z običajnim dnevnim redom, ki bo v soboto 2. februarja ob pol 10. v prostorih Sokličeve gostilne Pred kcnjušuioo št_ 2. Poročali bodo tudi ljubljanski narodni poslanec, minister g. dr. Albert Kramer in piedstavniki sreske organizacije. Udeležba obvezna za vse člane. u— Slavni Robert Schumann Je napisal leta 1842. 3 godalne kvartete, k! so popolnoma svojevrstni v tej literaturi. Posebno v ritmičnem pogledu zahtevajo Izredno mnogo od izvajalcev, predvsem od vlolinl-6ta in čelista. Ta dva pa sta v Praškem kvartetu, ki ga bo izvajal v ponedellek 4. t. m. v resnici izvrstno zastopana. Izmed treh kvartetov pod op 41 je tretji najpomembnejši ln tudi najlepši. Poln je prelepih pravnih Schubertovih melodii ln en stavek je lepši od drugega. V Ljubljani Je že dolgo vrsto let nismo slišal} teca kvarteta Zato bo ponedeljkov nastop Praškega kvarteta tem zanimivejši. Obisk najtople-je priporočamo, sedeži v Matični kniicar-nI. »Kavarna CENTRAL" Vsak večer igra prvovrstna damska kapela. Danes in vsako soboto in nedeljo odprto do štirih zjutra j. 1224. u— Jugoslovensko akademsko napredno društvo Jadran v Ljubljani ima naslednji odbor: piedsednik Verbič Dušan, podpredsednik Tušek Boris, tajnik Sodnik Boris, blagajnica Sodnikova Zorka, knjižničar Sket Stanko, zapisnikar Ravbar Rado, arhivar Janša Vido, gospodar Klemenčič Tone, namestniki: Straškova Jožica, FerflolJe Ervin, Fakin Boris ln Sartory Marjan. — Danes v petek ob pol 17. bo plenarna seja katere naj ee udeleže tudi vsi načelniki sekcij. u— Danes ob 19. velika premiera največjega filma sezone »Peer Gvnt« v rem glumita Hans Albers ia Olga Cehova. Ta film je po svoji vsebini in po umetniški višini prava evropska -enzacija. Povsod, kjer se je predvajal je zelo uspel. Publika je navdušena. Po svoji umetnišk! višin! je film pravi družabni dogodek zr. j vsa mesta, kjer ga predvajajo. i u— Kdo ne pozna Mumikovega »Mataje j reea Matije-? Zdrav kmečki humor je r njem in sleherni bralec je prav gotovo nasmejal do solz. To zabavno veseloigre ponovi šentjakobsko gledališče ▼ dramat -zacij! Milana Skrbinška jutri in v nedeljo 3. t. m. ob 20.15 uri. Predprodaja vstopnic bo od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ure pri dnevni blagajni v Mestnem domu. u— Danes ob pol 15. bo t Elitnem kinu Matici sestanek vseh. ki so zaljublieni a'1 se mislijo zaljubiti. ZKD bo predvajala češko opereto »Sv. Anton vseh zaljubljenih patron«. Film je izredno fin in !ep. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. u— Občni zbor Strokovnega In podpornega društva trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani se bo vršil 2. L m. ob 3. popoldne. Pred Škofijo 18-1. Udeležba ln točnoet za članč obvezna. — Odbor. u— Ljubljanski Sokol vab! svoje članstvo, naraščaj ln ostalo občinstvo k predavanju, ki se bo vršilo v ponedeljek 4. t. m. ob pol 9. zvečer v društveni mali dvorani v Narodnem domu. — Predaval bo gimn. direktor br. dr. Janko Lokar o bi-skupu Josipu Jurajn Strossmajerju in njegovih zaslusrah za naše narodno edinstvo Pričakuje se obilne udeležbe. u— Sokolsko društvo Ljubljana II. obvešča svoje članstvo, da je preminil član našega društva br Ivan Ražem Pogreb bo danes ob 2. popoldne Izpred blše žalosti, 2abjak št. 3. članstvo poz;vamo, da se ga udeleže v čim večjem številu v civiln i znakom. u— Sočanl! Danes popoldne ob 2. se bo vršil pogreb našega dobrega člana Antona R a ž m a izpred hiše žalosti žabjak 3, k Sv. Križu Prosimo, naj bo udeležba Soča-nov pri pogrebu častna Kdor je proet, naj se pogreba brezpogojno udeleži. — Odbor. u— Združenje gostilniških podjetij v LJubljani rabi svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba dolgoletnega člana, gostilničarja g Antona Ražma Pogreb blagopokojnika bo danes ob 2. popoldne. Zabiak št. 3. žal ni mogel prisostvovati prireditvi, (>o ' kritikah pa sodim, je umetnica imela pri nas prav simpatičen uspeh. Znani goslač VaSa PMhoda je ponovno navdušil naše občinstvo in dokazal, da ima poleg fenomeralne in nezmotljive tehnike tudi močan čut za stil (Bach) in da je svojo glasbo 4e poglobil. Imel je vprav mogočen uspeh Žiga Hirvchler. stov s 27. pesmimi. To je vsekako bilo preveč i za pevko i za občinstvo. Drugače je Liga Doroghv ena naSih najbolj kultivira-nih pevk. Pri klavirju jo je spremljal Mla- | den Pozajič. Izreden koncert je imela mlada altistka Gjurgjica Milinkovič. ki ni pokaza'a °amo izvrstne glasovne kvalitete, marveč takisto veliko muzikalno«t in čut za ele- j gantno podajanje. i Odlični »PraSki kvartet« je igral j najsuhlilneiSo komorno ela«bo in nn« je j Tmetnostne razstave ? Ljubljani I. 19M. kar očaral s svojim izenačenim tonom. ' Letos se nam obeta živahno razstavno gi-ubranim Igranjem in izredno homogenim i banie Predvsem je Jakopičev paviljon zvokom. Njegov koncert je bil eden umet- ! predmet velikega zanimanja na*ib razstav niško naiči«teiSih v tei sezoni. Sodeloval j Ijalcev. Narodna galerija i»» kot upravitelji ie tudi »Zagrtbškl kvartet«. Dalje nas |e ohl*kal veliki bolgarski «o-dohnl skladatelj Pančs Vladi gerov Naslonil ie pri nas kot nlanist. skladatelj in dirigent Nairanlmlvetfi |e kot »kladatelj. ki zelo dohm rwTnj ork»«*rntnn tehniko Toda nrsv rsrnHI »*o-Jega *a efekti Vfp^ov orke«t»»r mn- ricira v nekakem hitMIn »nlMIČnl na=tonl "osam»»mlh nrke«tr«Wh eknnln pri niem -kornf rfn nt> r.botnlf« 7s»,<»dl fetra i* umlil vo da enolično 'četudi efektno) rvolr ntpgnv*g3 o^keetrs km*'u utrudi Va Utl nrlr«>(4i»vl r »»IIWm "«n»hom nasto- r»»8 rtlrlrrpn« T o—m M«**«*" sMovoncfc* r>1o«MV« Ratla De'akova |e prlred"n n'e«nl r«»fcir. na k»t»>rem je Izvajala svoj ciklus »Testa«. Pisec teh vrstic ca paviljona rezervirala razstavne prostore za sledeče razstave- Najprej bomo videli nova dela na.-ega neutrudliivegs impresionista Matije Jame Temu bo «ledila razstava portrptov kraljeve rodbine, ki jo prire jaio narodna ženska druStva Vato bomo vi deli zbrano življpnjsko delo SrPČka Magoli ča ob 70letniri niegovpga roistva _ Sledi la bo sploSna slovenska umetnostna razstava ki jo prlnravli« DruStvo likovnih umpfnlkov dravskp hnnovlne. Poznefe na stopi novn skupina ,T ob 14. iz hiše žalostL u— Zveza šoferjev dravake banovine ima svoj občni zbor 3. t. m. ob 9 dopoldne v salonu gostilne pri »Levu«, Oosposvet-?ka cesta. Vabljeni so vsi stanovski tovariši! — Odbor u— Društvo »Tabor«, Pevska vaja ta teden odpade. Vršila se bo v soboto 9. t. m. F O T O A M A T E K J I! FILMI za slikanje v snegu brez rumenice pri FOTO TOURISTU LOJZE ŠMUCU Aleksandrova cesta 8 ittiflB u— Zabavni večer s plesom priredi na Svcčnico, dne 2. februarja ob 18. v dvorani Sokolskega doma v Štepanji vasi Pevsko društvo »SAVA« s pestrim sporedom. Prijatelji pevske družbe in dobre Kregarjeve kapljice vabljeni. Tudi plesalci bodo prišli na svoj račun, plesalke pa še posebno ker bomo volili »kraljico src«. Plesalka, ki bo imela največ src, prejme lepo darilo, zato na Svečnico vsi v Sokolski dom. u— Drevi plesni večer »presenečenj« v Jenkovi šoli, Kazina .namesto jutri. V nedeljo »popoldanski ples«. Iz Celja e— Skioptieno in filmsko predavanje na Ljudskem vseučilišču. V risalnici deške meščanske šole bo predaval v ponedeljek 4. t m. ob £0 znani fotoamater-umetnik g. Cveto svigelj iz Ljubjaue ob predvajanju mnogih krasnih skioptičnih slik o »Naših Alpah poleti in pozimi« ter predvajal smučarski amaterski film »Na snežnih planotah pod Bogatinom«. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. e— Javna mestna knjižnica je lani Izposodila 29.177 knjig (nasproti 28.802 v , 1933.). in srfcer 18.184 slovenskih odnos no srbohrvtaskih (16.673 1. 1933), ln 10.13" nemških (11.049 v 1. 1933.) ter leposlovnih •n 853 znanstvenih (1080 L 1933.). e— Mestno poglavarstvo ponovno opozarja vse lastnike konj, voz ln dvokoles biciklov), ki še niso oddali »komorskih« in »potrdilnih« listov, da Jih takoj oddajo na me«tnem poglavarstvu soba št. 6. Obenem opozarja, da je treba vsako spre tnembo, ki nastane vsled prodaje ali nakupa teh prevoznih sredstev, javiti tudi vojaškemu oddelku mestnega poglavar »tva. e— iz policijske kronike. V torek okrog 10. dopolone je nekdo ukradel pekovskemu mojstru ln industrijcu g. Josipu Kirblšt; izpred njegove pekarne na Ljubljanski ce-6ti 800 Din vredno, črno pleekano moško dvokolo znamke »Kosmos*, tov. številk« f>, 101 172 y, evid štev. 2—12.057—3. Celjska policija je aretirala 40 letnega brezposelnega delavca Ivana P. iz Kamnika, k«r je poneveril nekemu pekovskemu moj-: v Gaberju kot raznašalec kruha 931 Din. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočra opereta »Nocoj s Teboj!« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Mestni predsednik dr. Fr. Lipold je za več dni službeno odsoten. Zastopa ga v odsotnosti podžupan Rudolf Golouh. a - Program nocojšnjega literarnega večera. Uvodni govor: prof. Fr. Koblar. Dr. C.radnik: V zoreči jeseni. Naša beseda. Dvogovor. Miško Kranjec: Poglavje iz »Težakov«, Pavel Golia: Marija v polju. Na boječe. Procesija, Marche funebre. Dr. M. Kraigher: Odlomek iz nenatisnje-nega romana. Fran Albreht, Pesmi. a— Mestna gradbena uprava. Uporabno dovoljenje so dobili: Avgust in Marija Dan ko za visokopritlično stanovanjsko biSo v Gozdni 10, Josip in Frančiška Brandl za postavitev tobačnega paviljona v Smeta novi ulic!. Vekoslav in Josipina Cvetko za enonadstropno stanovanjsko vilo v Tru barjevi ulici 28. Maks Ussar za visokopri-t!:čno stanovanjsko hišo v Koseskega 3fi dr Anton Leveč za gradnjo dvoriščnega poslopja na Aleksandrovi 61. Drago Ro?lič ra gradnjo enonadstropne delavnice v Cankarjevi ulici. a— Slovenska starokatoliška cerkev. Na svečnico 2. februarja bo ob 9. url pred fv. mašo blagoslov sveč. Služba božja bo v 2. nadstropju Narodnega doma a— Nepreklicno zadnja uprizoritev »Stambulske rože« bo jutri na svečnico popoldne ob 15. Veljajo globoko znižane cene. a— Iz davčne uprave. Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2 in pol odst. drž. loter. rente za vojno škodo v zameno v času od 1. do 31. decembra 1934, se vabijo, da takoj dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno proti priznamci in oddaji ustreznih izvirnih reverzov. in sicer v času od 8 do 12. a— Lepa bilanca. Ruški Sokol je imel te dni svoj r-««ln1 letni občni zbor, ki je pokazal sliko izredno živahnega delovanja ln marljive pridnosti ruških Sokolov Ruški Sokol šteje 150 članov in članic ter 330 naraši^ajnikov oz. naraščajnic Po izčrpnih poročilih so bile volitve novega vodstva v katerem so; br A Krejči. starosta, br Teržan. poslevodeči starosta, br. H Pogačnik, namestnik, br Zlatko Zei, načelnik, s Dušica Koruza, načelnica, br. Črnko, prosvetar. br Sornik. tajnik, br Lampreht. blagajnik, br Pečar, statistikar. br Doge-nik, s-ospodar br Koruza naro^nobrambni referent, br Krejči. socialni referent. Davorin lisjak, dr Skazova, Stani. Bregant in Unsrerjeva odborniki Iskrene čestitke je prnpsel v Imenu župe njen zastopnik dr Fornazarič a— Zbor pobreiklh gasilcev. Občni zbor pobrp^ke ea«llske čete je otvorll in vodil zaslužni pred«ednik Josip Klemenčlč ki jf v svoffh uvodnih izvajanjih potem ko ne Je spomnil blaeopokolnera Viteškega kralja Aleksandra I Pedlnltelja in novega kralja Petra II- pozdravil župana Matijo Volka in častne člane Antona Pšeničnika Ivana Zaffa, Franca Ribiča, go Marijt Rojkovo in kumico Marijo Klemenčičevo. Iz poročil tajnika Milana Klemenčiča tn poveljnika Slaminca je razvidno, da se četa vzorno razvija in modernizira ter da ee nahaja na visoki stopnji gasilske spretnosti in tzvežbanostt Tudi je agilna pobre-ška gasilska četa med prvimi, ki je osnovala svoj naraščaj, ki se pod vodstvom tov Rakuža in Skrbiža vneto vežba Obč n: zbor sta s toplimi besedami pozdravila župan Volk in častni član Pšeničnik Po tekel je v znamenju strumnega tovarištvs. in prisrčnega priznania neutrudnemu vo>i stvu a— Rdeči križ v Studencih ima svoj redni letni občni zbor v soboto 2. t. m. ob 18. v občinski pisarni, člani ln prijatelt društva so iskreno vabljeni. a— Kulturno živHenje v Studencih. Danes v petek nadaljevanje pravnega tečaja. Na sporedu predavanje dr. Rozine in g Vranca o testamentih in podedovan ju. a— Ena med najstarejšimi je umrla. Vi soko starost 87 let je dosegla ena med najstarejšimi Mariborčankami, Marija Gerhold, stanujoča na Tržaški cesti 45 Včeraj je preminila, žalujočim naše 6o-žalje! a— Gasilski četi v Studencih je daroval mesto svežega cvetja na krsto rajni Ani Schreiber g. Slavko Kotoun 100 Din. a— Gori! Ta giaa je šel včeraj opolnoči po Pobrežju. Plameni so objeli hišo mesar Ja in prekajevalca Valentina Sinode ja. V teku petih minut so bili pobreški gasilci na mestu požara. Posrečilo se Je rešiti domačo živino in preprečiti, da ni oeem prešel na sosednja poslopja. Posestnik trpi škode za 100.000 Din. — V Mežici je pogorela «treha stanovanjske hiše posest-niče Jožefe Krevčeve. Zgorela je obleka, meso in drugi predmeti. Ogenj je nastal zaradi premalo zavarovanega dimnika. a— Rov je bil premalo zavarovan. K smrtni nesreči, ki je doletela 291etnega de- lavca Petra Zltka v podgorfikem premo* govntku pri Ormožu, se je aedaj po izvršeni preiskavi ugotovilo, da m saden« vodstva premogokopa nobena krivda, ker se je 2>1 žek podal kritičnega popoldneva brez vednosti obratovodje v rov. da bi nakopal za naslednji dan več premoga, pa ga je pri tem doletela smrt zaradi nezadostne zavarovanosti rova. a— Mestni avtobusi vozijo dane« aa progah Selnica, Ruše, Sv. Martin in Sv Ilj po voznem redu kakor ob sobotah. a— Rezerva je bila pametna misel. V proračunski seji se je naglašalo, da je treba računati z izpadkom 350.000 Din. lri ao se v proračunu za 1935-36 predvideval' kot efekt davščine na vozila. V to avrho se je v proračun vstavil rezervni znesek 280.000 Din. ki bo sedaj prav prišel. Včeraj je namreč prispela zadevna odločitev, da Je možno pobirati omenjeno davščino samo do 21. marca t L, nakar se bo omenjena davščina najbrže ukinila. Uvrstitev rezervnega zneska v novi proračun 6e Je izkazala kot zelo primeren Izhod iz nemajhne zagate a— Alarm med zankarjl. Po Dravskem polju so izvršili orožniki temeljito racijo Ob gozdovih so našli preko 200 nastavljenih zank za divje zajce. Pri raciji so iztak nili tri zankarje ter jih prijavili mariborskemu drž tožilstvu zaradi okrutnega lovljenja divjačine in škode zakupnikom lovišč. a— Mož in žena nad aodnlka. Včeraj sta se morala zagovarjati pri tukajšnjem sodišču zakonca •Ivan ln Alojzij Svenšek posestnika v Sedlašku. To se Je zgodilo na tožbo ptujskeea okrajnega sodnika dr Fuhadolnika, ki sta ga zakonca ovirala v vršenju službe, ko le fiksiral neke mejnike na terenu, s tem, da ga je žena Marija zerabila za roko hoteč ga s silo pahniti st»-an. njen mož pa lzruval že postavljen: mejnik ln ga zagnal po klancu nlzdol. Obtožen! Alo*z11 SvenSek se Je zagovarjal, da Je z gospodom sodnikom malo bolj »rež» govoril kakor se Je tega naučil pr' vojnHh. k«er je Imel »saržo«. Sarža pa m" nI nič pomagala. Frane SvenSek Je dobil štiri mesece zapora, žena Marija pa dva meseca. Iz iivljenia na deielr RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 30 m na svečnico 2. t. m. ob 15.15 in 20. ter nedello 3. t. m. ob 15.15 in 20. zvočni velefilm »Tarzan«, gospodar prašume. Kot dodatek nov Foxov zvočni tednik. Gospodarstvo Industrije! k banovinskim davščinam K predlogu banovinskega proračuna za leto 1935/36 je Zveza industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani v posebni okrožnici svojim članom zavzela svoje stališče. Iz te okrožnice posnemamo naslednje: V torek sta predsednik Zveze industrijcev, narodni poslanec g. Anton Krejči in glavni tajnik posetila g. namestnika bana dr Otmarja Pirkmajerja, ki je blagohotno pojasnil položaj banovine in njeno potrebo po denarnih sredstvih, želeč, da čuje morebitne predloge, kako bi se potrebna sredstva zagotovila na drug način, če bi izpadel eden ali drugi dohodek sedanjega predloga. Industrijo, pa tudi ostale gospodarske sloje, največ in neposredno intere-sirajo proračunski dohodki: doklade. trošarine in takse. Banovinske doklade na drž. neposredne davke. Po lanskem proračunu se je pobirala ba-novinska doklada 35 odst., nadomestna cestna doklada 25 odst. in v okoliških združenih zdravstvenih občinah zdravstvena doklada 10 odst., tedaj skupaj 70 odst. Po preliminirani davčni osnovi približno 70 mili j. je bil donos teh doklad predviden v višini 48 milijonov. Po novem predlogu bi znašala banovinska doklada 50 odst. in nadomestna cestna doklada 5 odst- skupaj 55 odst. Davčna osnova je preliminirana na 80 milijonov in donos banovinskih doklad (50 odst.) na 39 milijonov. Po prednjem se vsota teh doklad zniža od 70 odst. na 55 odst., tedaj za 15 odst. To pa velja samo za področja združenih zdravstvenih občin, dočim se za one kraje, ki tvorijo samostojne zdravstvene občine, zniža vsota doklad le od 60 odst. na 55 odst., tedaj za 5 odst. Ker je spričo znatno povišane davčne odmere na pridobnini in družbenem davku računati s tem, da bo znašala celotna davčna osnova dokaj več, se lahko pričakuje večji donos banovinskih doklad, nego je v predlogu predviden, tako da bi bila v tej postavki dana izvestna rezerva. Kaže, da se banovina letos ne namerava poslužiti pooblastila (po § 17 zakona o zdravstvenih občinah) za pobiranje zdravstvene doklade. Trošarine. Dosedanje trošarine na alkoholne tekočine, na ogljikovo kislino in brezalkoholne pijače, na mineralne vode in na ocetno kislino ostanejo v dosedanji izmeri in so preliminirane enako kakor lani. Trošarina na kvas se poveča, tako da naj prinaša 2.5 milijona nasproti lanskemu prelimina-ru 1 milijon. Ta trošarina sc izenači z ono v savski banovini, tako da ne bo več tihotapstva iz ene banovine v drugo. Trošarina na pnevmatiko odpade, zato pa se poveča donos trošarine na bencin (od 3.2 na 4.8 mili j.). Trošarina na premog ostane v dosedanji izmeri, nasprotno pa se naj poviša trošarina na električno energijo, in sicer s podvojitvijo stopnje za pogonsko energijo. — Povišanje trošarine na elektriko se utemeljuje z razlogom, da je donos znatno zaostal za preliminarom. Kr. banska uprava je očividno prezrla, da je bil donos nižji zato, ker so se plačilni pozivi prekaano izdali. V mnogih primerih ta trošarina še do danes ni obračunana. Uvede naj se nova trošarina na kavo, čaj, kakao in čokolado (0.75 milij.). Takse Donos taks naj bi se podvojil (od 12.15 na 23.74 milij. Din). Nanovo naj ae uvedejo številne takse, med njimi taksa na izkoriščanje vodnih tli (1J milij.), na prošnje za zaposlitev inozemcev (0.24 milijona), na stacionarne motorje ln parne kotle (1J milij.). Vrha tega naj se po vzorcu savske banovine nanovo uvedejo banovinske (dodatne) takae v iznosu 50 odst. k sledečim postavkam državne takse-ne tarife Z. T.: 1, 2, 5. 6, 8, 10, 14, 24, 30, 33, 34, 36, 37, 55, 56, 84, 116, 167, 225, 229, 257, 259a, 262 do 264, 275 do 278. Bednostni sklad. — Bednostni sklad naj ostane po sedanjem ustroju, pri čemer se donos izredne davščine delojemalcev in službodajalcev preliminira na 5.8 milij. (napram lanskoletnemu preliminaru 5-5 milij.). Ako se banovinski proračun uveljavi tak kakor je predlagan, se bo poslovanje pridobitnih podjetij občutno obremenilo s novimi dajatvami. Tudi bo delo (izračunan je, prijavljanje, odvajanje) še vse bolj komplicirano. Najobčutnejše bo industrija prizadeta zaradi tega, ker ae ie znatno povečajo obremenitve najvažnejših pogonskih sredstev. Nanovo bi se obdavčila ali višje obdavčila sledeča pogonska sredstva: vodne sile, stacionarni motorji in parni kotli, električna energija (podvojitev!). Vprašanje je, kako se more pod takimi pogoji vzdržati konkurenčna sposobnost naših podjetij nasproti podjetjem v drugih delih države. Izvoz naših industrijskih izdelkov bo postal sploh nemogoč, če se ne bo trgovinska politika kr. vlade hi banovin spreobrnila. Taka spreobrnitev ie potrebna in tem nujnejša, ker se druge države zapirajo z raznimi ukrepi, zlasti $ kontingentiranjem. dočim sirotreno favorizirajo izvoz svojih industrijskih izdelkov. Naše meje so tujemu uvozu široko odprte, namesto pospeševanja izvoza pa dobivamo še nove davščine, celo na primarna pogonska sredstva! V razgovoru z našima predstavnikoma je g. namestnik bana naglasil stremljenje k drž. neposrednim dav- kr. banske uprave, da se dovede višina epi kom na znosno izmero. Dočim je imelo pred dvema letoma še 60 odst. naših občin doklade nad 100 odst- ima take doklade sedaj samo še 30 odst. občin. Banovina bo podpirala one občine, ki brez visokih doklad ne bi mogle izhajati, tako da izmera doklad k neposrednim davkom ne bo ni- Na toaletno mizo lepih dam, ki hočejo ohraniti zdravo kožo in zdrav naravni taln spada le RIVIERA TOALETNO MILO, ki je izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olja kjer presegala 125 odst. Stremi za tem, da •e občinske doklade izenačijo. Po istem načelu naj te uredijo sreske (cestne) doklade. Te ao variirale med 9 odst in 53 odst- lani je bila najvišja izmera 25 odst-letos naj izmera ne presega 15 odst. do 20 odat. Zastopnika zveze industrijcev sta g. namestnika bana opozorila na izjavo, ki io je Zveza industrijcev baš 28. t. m. poslala v Beograd glede na konferenco industrije vse kraljevine, sklicane na dan 31. t. m. Industrija ae mora protiviti obremenitvi pogonskih sredstev po samoupravnih davščinah, in zahteva, da se vodne sile, električna energija in premog ne obdavčijo. V tem smislu se mora protivrti predlagani še povišani trošarini na elektriko za pogon, taksi na vodne sile in taksi na stacionarne motorje in parne kotle. Spričo obupnega položaja našega izvoza lesa naj bi se banovina odrekla 2 odst. taksi na sečnjo, že iz razloga, ker se naj lesna industrija načelno razbremeni. Ko zahtevamo za to važno panogo pomoč od strani države. naj bi banovina prva pokazala dobro voljo. Morda bi bilo iskati izhoda v tej smeri, da država banovinam odstopi del donosa davka na poslovni promet sorazmerno plačevanju tega davka po področjih Danovin Cul se je že predlog, da se naj v isti namen poviša stopnja prometnega davka. Zato pa bi morale odpasti one številne banovinske davščine, ki tako otežujejo vse gospodarsko poslovanje V prvi vrsti 6e morajo ukiniti vse obremenitve pogonskih sredstev ter sirovin in pomožnih sredstev za industrijsko produkcijo. Povišanje banovinske davčne obremenitve za 12.3 milijona Din Po predlogu proračuna dravske banovine za leto 1935/36 se poviša predlagana banovinska davčna obremenitev, če upoštevamo poleg davščin, ki se stekajo v splošni proračun, tudi davščine, ki se stekajo v banovinski cestni fond in v banovinski kmetijski sklad, v celoti za 12,340.000 Din. Pri tem pa je treba upoštevati, da je po novem proračunu izračunan donos doklade na skupni davčni osnovi, ki je povišana le od 70 na 80 milijonov Din, kar je gleda na znatno povišanje pridobnine zelo previdno ocenjeno. Nove davščine. Po predlogu novega proračuna naj 6e uvedejo naslednje nove davščine: banovinska doklada k državnim taksam (z donosom 6.20 milijona Din), taksa na izkoriščanje vodnih sil (1.50 milijona Din), taksa na biciklje (1.50 milijona Din), taksa na radijske aparate (1.00 milij. Din), taksa na nošnjo orožja (0.65 milijona Din), taksa na prošnje za zaposlitev inozemcev (0.24 milijona Din), taksa na statične motorje in parne kotle (1.50 milijona Din), taksa na prenos živinskih potnih listov (0 70 milij. Din) in trošarina na kavo, čaj in čokolado (0.75 milij. Din). Donos teh novih davščin je v celoti predviden v višini 14.04 milijona Din. Povišane davščine. Poleg novih davščin je predvideno povišanje že obstoječih dav Min. Tako naj se donos trošarine na kvaa poviša od 1.0 na 2.5 milijona Din (plus 1.5), trošarine na bencin od 3.2 na 4.8 mili iona Din (plus 1.6 milij. Din), trošarine na električno energijo od 2.0 na 2.5 milijona Din (plus 0-5 milij. Din), taksa na prenos nepremičnin (od 1.5 na 2*/») od 4.50 na 5.75 milijona Din (plus 1.25 milijona Din), doklada k dopolnilni prenosni taksi od 1.3 na 2 milijona Din (plua 0.4 milij. Din) io davek na živinske potne liste od 0.7 na 1 3 milijona Oin iplus 0.6 milijona Din). Skupaj snaša povišanje gornjih davščin 5.85 milijon* Din. Zniiane ia črtane davščine. Banovinske dokade noj ae po donosu znižajo od 48.9 na -12 'o nuli-ona Din, torej v oeloti u. 51 hi;iijr.na Din Poleg tega so v proračunu črtane naslednje davščine: davščina na pnevmatiko (z donosom 0.75 milijona Din), davščine na fooblaslilve in dovolil*-;o.t uii-l.joi.e D:n) in davščina na šinurni<*o U donosom t..*5 m'lijona Din). Vrh »egi zniža taksa ua motorna vozila od t.0 na 0 5 milijona Din (minus 0.5 milij. Din) m davščina na oed?čine od 1.1 na 0.6 nuHi Din (minus 0.5 Din). V celoti sn.iša torej znižanje ia črtanj; dosedanjih davščin 7.55 milijona Din. dočim znaša donos novih davkov in povišek obstoječih davščin 19.89 milijona Din. tako da se % celoti po proračunu davčno breme po viša za 12.34 milijona Din. Gospodarske vesti =" Zboljšanje pri naših denarnih zavodih- V sredo zvečer je imel dr. Vladimir Murko pri Društvu absolventov trgovcike akademije zanimivo predavanje o denarnih zavodih v Jugoslaviji, kjer je v uvodu raztoluiačil pomen in razliko med kratkoročnim in dolgoročnim kreditom, popisal inducdrijsfce. tr govske in kmečke kredite, ter principe bipo-tekamega Kradben«»ira kredita Obširno je razpravljal o potrebi likvidnosti denarn b zavodov, zlesti glede na kratkoročuoet hranilnih vlog. Podčrtal je potrebo, da bi se tudi pri nue razvil trg za obligacije, zlasti za zadolžnire in komunalne obligacije, ker je to najboljši način dolgoročnesa kredita V tej zvezi se je dotaknil tudi vprašanja gradbene delavnosti, ki je pouoj za oživlje-nje vsega gospodarstva. Podrobno je opisal ustroj denarnih zavodov v dravski banovini in ie pri tem poudaril, da so izerube naših bank minimalne v primeri i izeubami češkoslovaških. nemških in avstrijskih bank. eaj Je imela ena sama češkoslovaška banka za 1 milijardo Kč izsube. in je država smatrala za svoio dolžnost izjesti sanaciio tega zavo-do. V Sloveniji imamo pol,»iz bank 29 hranilnic s 1100 milijonov hranilnih vloc in Številne hredftne zadruee. ki unravlfaio poldrugo milijardo hranilnih »loe- V oslav'i delih neSe države ne najdemo tako razvitega kreditnega orcanizma hranilnic in zadrug In ob«toiaio vefinoma male provinčne '~n-ke. Na koncu svoj:h izvajanj Je predavate!? Poudaril, da naBi denarni savodi niso slahl. kar nam Dotrjn««* ie ogromni znesek ki •» ca n*5i zavodi lzpla'a'5 vla^atrliem n* ledeni 1931.. nsmreč nad * nvliiard dinarjev, t le. dre petini vseh vlog. ki «« tih Imeli » nafhntiMh časih. V na'novel5em ča»n pa se vidi te«avr'ranl »»o1a*oma zopet »mM v «|eni»me v»v#»«f». fcr*nlt-nlee hfH'ln f» «»»e««feV '•rnnllnih rl«; r nrlmT« t »!vi»? Tw«I» prs MesfnJ hrnnttnlel v LlnhManl «e le nreesl novega! dotok novih rlng 'n le » l«»»»rl« v novem no«lova-ifn rtofenih 3? m*l;inna !>'n. rfnHm «« znašli dvigi vlog v ■•vem poslavaaja (kjer ai OgU» i, iTi Vt1e4n«n- « Ki_S ?0 Cnrih. Beograd 7.02, Pariz 20.38. London 15.16, Ne\vvork 311.3750. Bruselj 72.0750, Milan 26.37. Madrid 42.2250. Amsterdam 209.10, Berlin 124.05. Dunaj 57.55, Stock-holm 78.20. Oslo 76.20, Kobenhavn 67.70, Praga 12.9150. Varšava 58.38, Atene 2.72. Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 388—391, za februar, marc 389—391, za april, maj 389—390, za junij 389—391, 7 odstotno investicijsko 75—76, 4% agTarn^ 47—49, 7% Blair 67.50—68, 8% Blair 75 do 77. 7% Drž. hip. banka 72—73, 6% begluške 66.50—67; delnice: Narodna banka 5300 den., PAB 262—273, šečerana Osijek 140 den., Gutmann 50 den.. Trboveljska 120—124. Beograd. Vojna škoda 391—392 ( 392. 391), za februar 392—393 ( 392, 391). za marc 392—393 ( 392.50, 392), 7% investicijsko 76—77 (76), 4% agrarne 47.50 do 48.25, 6% begluške 68—68.25 ( 68.50, 681, za marc 68—68.25 ( 68 10), 8% Blair 75 50 do 77 7% Blair 68 25—68 50 ( 68 25), 7% Drž. hip. banka 74—76 (75), Nar banka 5500 den. (5600), PAB 268.50—270 (268, 267). Dunaj. Državne železnice 23.56, Trboveljska 15, Alpine-Montan. 11.36. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago. 31. januarja. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 96, za julij 87.8750; koruza: za maj 83.3750 + Winnipeg, 31. januarja. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 82.3750. za julij 81.8750. + Kovosadska blagovna borza (31. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška in sremska 122.50 — 125; gornjebanatska 120 — 125; baška potiska in slavonska 125 — 127.50. — Koruza; baška in sremska 67—69; 6ušena 70—72; banatska 64—66: sušena 67-^9. Oves: baški in sremski 78 — 80; slavonski 80 — 85. — Rž: baška 115 — 117.50. — Ječmen; baški. sremski, 65/66 kg 110 — 112.50. jari, 67/68 kg 125 — 127.50. - Moka; baška in banatska .Og« in >0gg< 192.50 _ 215; >2« 172.50 _ 195; »5c 152.50 _ 175; >6c 135 do 147.50; >7< 110 — 115; »8< 86 do 90. - Otrobi: baški in sremski 8o - 82.50; banatski 78 — 80. _ Fiiol: baški in sremski, beli 130 - 132.50 4- Budimpeštanska termin^ka borza (BI. t. m.) Tendenca prijazna Pšenica: za mare 16.90 — 16.91. za maj 17.24 — 17.25: koruza: za maj 11.89 - 11.91 BOMBA2. i* Liverpool. t90. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan. 6.84 (6.76). za julij 6.73 (6.70) 4- Newyork 30.. januarja. Tende slai-na Zaključni tečail: za marc 123? (12.323. ca julij 12.44 (12.39), , llspehi Byrdoue odprave Avtogiro In traktor]! v antarktičnem svetu — Zemska bogastva na Južnem tečaju — Mah in lišaji dajejo granitu pester videz Obe veliki ekspediciji. ki se ta čas mudita v antarktičnih krajih, Ellsworthova in Bjrrdova, se pripravljata za odhod domov. Dočim pa prva ni popolnoma dosegla za-željenega smotra, dasi je utegnila preiskati velika ozemlja, ki so nam bila do danes neznana, se bo druga vrnila ovenčana s popolnim uspehom. To ni nič čudnega, kajti Byrdova zadnja ekspedicija v Antarktido je bila pripravljena s takšno skrbjo in opremljena z najmodernejšimi pripomočki tako, kakor doslej še nobena antarktična odprava, kvečjemu prejšnja Byrdova. Taborišče raziskovalcev Mala Amerika je sličilo s svojimi brezžičnimi postajami v resnici glavnemu stanu, v katerem se po določenem načrtu in pod enotnim vodstvom organizirajo akcije na vse strani. Med raziskovalnimi instrumenti in aparaturami je bilo mnogo novovrstnega, kakor merilci za hitrost Ln smer zvočnih valov pod zemljo tn aparat za proučevanje kozmičnih žarkov, ki so ga spravljali tudi v višino 4000 metrov, Byrd je imel na razpolago več le- tal, med njimi celo avtogiro, ki se je po več uspelih poletih ponesrečil v septembru. Poleg še vedno neobhodno potrehnih sani s pasjo vprego se je odprava posluževala traktorjev, a vsaka delovna skupina je bila opremljena z lastnimi brezžičnimi postajami, ki so bile v določenih urah v zvezi z glavno postajo v Mali Ameriki, kamor so pošiljale svoja poročila ln od koder so prejemale navodila. Tako je tehnika pomagala v neštetih težavah in preprečila marsikakšno nesrečo, nevarnosti odprav v popolnoma neznane dežele so se s tem zelo zmanjšale, čeprav je seveda človeška bistroumnost, pogum in vztrajnost slej kakor prej glavni pogoj uspeha. Glavno raziskovalno delo so opravili z letalom. Tako so na najdaljšem, 1500 kilometrskem poletu ugotovili, da se vleče visoka planota Dežele Mary Byrdove od juga Tihega oceana do Dežele kraljice Maud. kar bi menda pomenilo, da Antark-tida ni iz dveh ločenih delov sestavljena celina kakor so javljala nekatera poročila po tem poletu. V doslej popolnoma neraz- iskanih ozemljih so odkrili mnogo zanimivega in važnega tako premogovne sklade sredi lednikov, komaj 300 km od Južnega tečaja, druge rudnine, mnogo novih rastlin in celo nekakšen antarktični vrt Eden za gorovji ob obali Dežele Mary Byrdove. Tam so zadeli na »cvetoče življenje«, kakor poročajo; goli rdečkasti in sivi graniti ter jekleno sivi skriljavci so tam posuti z zo-lenim mahom in bleščeče belimi ter rdečimi lišaji — za Antarktido res nenavadna bujnost rastlinstva. Ni čudno, da so prišli tudi geologi na svoj račun in prav tako kartografi, ki so s fotografskimi posnetki iz zraka omogočili pred vsem točno karto ozemlja Dežele Mary Byrdove. ozemlja, ki obsega 360.000 kvadratnih kilometrov. Nič manj važni niso izsledki meteorologov, ki so se dobro zavedali, da morejo z vsakim izsledkom o vremenskih prilikah v Antarktidi pojasniti mnoge vremenske značilnosti južne poloble, a tudi ostalih delov naše premičnice ter prispevati znatno k bodočim vremenskim napovedim na dolge dobe. Boksarja ▼ borbi Račun za vsako oklo Praznoverje pritlikavcev uničuje slone Raziskovalec Pierre Ichac, ki se je pred kratkim vrnil iz francoskih kolonij Ga-bana, Konga in Kamenina Je spodbudil pariško Akademijo znanosti, da se bo zavzela pri vladi za energične ukrepe v zaščito izumirajočega živalstva v kolonljan, posebno slonov. Ichac je v nekem predavanju izvajal, da Je največji škodljivec teh živali praznover-stvo pritiklavih rodov, ki menijo, da za moža ni večje časti kakor če nosi ime »ubijalca slonov« v tem mnenju jih pod-krepljajo poglavarji zamorskih rodov, ki »kupujejo« od njih slonovo kost in meso za ničvredno šaro, med tem ko Imajo mi od prodaje slonovine ogromen dobiček. V belgijskih in angleških kolonijah Imar jo že zaščitne dobe za živalstvo, v francoskih pa ne. Posledica je ta, da sloni kar vidno izginjajo. Njih črede obstoje skoraj samo iz mladih živali. Oblasti bi morale ukreniti, da se število slonov točno dožene, nato bi morale postaviti vsakega prodajalca slonovine na odgovor. Za nekoliko let naj sf lov na s1qne sploh preipove, živali in ljudje pa postavijo pod strogo nadzorstvo. Začetek operacij brez bolečin Porazna nagrada za pionirsko prizadevanje OO let je tega. kar je ameriški zobozdravnik Wells pn nekem predavanju potujočega govornika Coltona prisostvoval omamljivim poskusom z dušikovim oksidu lom. To mu je dalo misel, da bd poskusil ta čudni plin za izdiranje zob brez bolečin. Naslednjega dne si je dal z njegovo uporabo sam izdreti zob in res ni občutil nobene bolečine. Toda ko je prve dni januarja 1845. ponovil poskus v neki bolnišnici v Massar.hu-settsu. je pacient od bolečin tulil. Razočaran je Wells svoje poskuse opustil. Pozneje je končal s samomorom. Njegov prijatelj, zobozdravnik dr. Mor-ton je poskuse takoj nadaljeval z etrom. V oktobru 1846 je z velikim uspehom pokazal svojo metodo pred zborom učenjakov. Naslednji parnik, ki Je odpotoval po tem dnevu, je že nosil s seboj v Evropo vest o operacijah brez bolečin v svet. Mor-too je žrtvoval ves svoj imetek, da bi ljudi rešil bolečin, toda plačilo za njegov trud je bilo porazno. Obubožal je do kože, obupno ae je boril za priznanje svojega dela in Je končal kakor njegov prijatelj dr. Wella sam svoje življenje. Nekaj pozneje je potujoči govornik Ool-ton, ki Je 15 let prej z inhalacijami z dušikovim oksidulam zabaval občinstvo, z uspehom uvedel isti plin v prakso tudi za resne svrhe narkoze. Ciganska svatba V Sv. Miklavžu pri Bratislavi so Imeli cigani te dni svatbo, ki so jo obhajali z redko slovesnostjo. Nevesta, ki je živela z ženinom v koruzništvu že štirinajst let ter ima z njim tri otroke, se je na dan poroka oblekla v belo svatovako oblačilo, na glavi pa je imela venec iz mirte. Teden dni so cigani kuhali in pekli za goste. Na svatbi. ki je trajala tri dni in noči, so pospravili i hI vina 1 bi žganja dva konja in tri prašiče. Ker pa so bili potem, ko so vse to pojedli, še vedno lačni, so šli v sosedstvo in ukradli še enega prašiča ter večje število kokoši, šele ko so tudi te obrali, so se razšli. Za slovo so praznovali še krst 22. otroka 641etnega cigana Bugarja, ki je zelo ponosen na svoje potomce v tej starosti. Najdragocenejši avto na svetu Pred kratkim se je lahko ponašal kot lastnik najdragocenejšega avtomobila na svetu neizmerno bogati nizam hajderabad-bki. Sedaj ga je prekosil perzijski šah, ki je naročil v Amerika vozilo, kakršnemu ni para na svetu. Karoserija tega vozila Je na zunaj iz Čistega, umetniško obdelanega zlata in je poleg tega posuta s tolikšnim številom draguljev, da jih ni prešteti. V soncu vse to sije tn se blešči, da ri mora jemati vid. Na vratih voza je vladarjev grb, v katerega eo vdelali isto tako neštete dragulje. Vdelali pa so jih kakor ostale šele po prevozu v Perzijo, na poti iz Amerike so jih nadomeščale imitacije. Tudi notranja oprema je nad vse dragocena. Tako so tla obložili s krznom pravih ruskih polarnih lesic. IZREKI Friderik Veliki je hvalil voltairea zaradi jasnosti njegovega sloga. >Potoki so običajno jasmi. če nieo globoki,« je odvrnil Voltaire v navalu skromnosti. * »V vsaki marmorni kladi snlva mojstrski kip,« je dejal Michelangelo. »Težava je le ▼ tem, kako bi ga prebudil « * »Nobena misel ni tako nenavadna, da bi Je ne propagiral že kakšen modrijan,« je dejal Ciceron. * »Ce koga pozovem na važno mesto,« je dejal Ludovik XIV., »tedaj jih je 99 vedno nezadovoljnih, eden pa je nehvaležen.« ★ Na Kitajskem so puščavniki, ki se dajejo oslepiti na obe oči. Ce jih vprašaš, zakaj to delalo, odgovore: »Zaprli smo dvoje vrat, ki vabijo k razuzdanosti, in odprli jih za to tisoč, ki vodijo k modrosti.« ir Grof FsseSki je v Londonu na mostu preko Temze srečal meniha W mu ni bil simpatičen. » »Najrajši bi te vrgel ▼ vodo,« je dejal grof »Stori tako,« je odvrnil menih, »pot v nebesa ni iz vode nič daljša nego od zemlje.« Pariz se že pripravlja geposmo N INTERNaTIONALEI Plakat, ki vabi na veliko mednarodno razstavo L 1937 Največji polet Sin ameriškega prezidenta Roosevelta organizira z nekaterimi znanimi ameriškimi letalci polet okolu obeh ameriških kontinentov. Po sedanjem načrtu bodo letalci startali letos v jeseni v Washingtonu ali New Yorku. Leteli bodo čez Miami v Rk> de Janeiro in Buenos Aires ter čez Ande v Santiago. Vračali se pa bodo vzdolž za-padnih obal Južne, Srednje in Severne Amerike do visokega severa, kjer bodo zopet preleteli severno ameriško celino vzdolž vzhodne obale. Dolžina letalske proge znaša 29.000 km. Za zmagovalce so določene nagrade v znesku 100.000 dolar-zev. Hčer je zastavil Preteklo poletje se je ustalil v nekem penzionu v lepem belgijskem morskem kopališču La Panneu elegantno oblečne gospod, ki se je izdajal za Parižana, z ženo in 131etno hčerko. Tri mesece je stanoval v penzionu, ob koncu septembra je dejal lastniku, da nima dovolj denarja za poravnanje stroškov pri sebi, da pa se vrne z ženo v Pariz ir mu od tam pošlje vso vsoto. V zastavo ostane hčerka v kopališču. Lastnik Je nato pristal ln pod njegovo zaščito se je deklica še dalje zabavala, toda napovedane denarne pošiljke ni bilo od nikoder. Lastnik se je obrnil pismeno na dekličinega očeta, pismo je ostalo brez odgovora nato je naprosil policijo dotičnega pariškega okraja, kjer stanuje čudni oče, za pomoč, a ko tudi od tu ni prejel odgovora. se je sedaj odločil, da zaprosi za intervencijo preko belgijskega poslaništva v Parizu. Mala je med tem še vedno v La Panneu. Angleški prestolonaslednik — komponist m ............. Je js&Jin ■ llili lip • isps W A 'M J A [ ^Bh ^SiMm Bk IGHk ^fea muk s t — 'rmKSfi dtafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Wale£ki princ je doslej veljal samo za hitra elegantiarum«, ki določa moško modo. Zdaj pa je zložil tudi koračnico za neki škotski polk. Dudak na naši sliki se J« vztrajno uči ln komaj čaka, da jo bo javno izvajal ČE BEREŠ TO, IZVEŠ; da bo francoski državni tožilec ▼ Parizu zaradi afere Staviskega pozval pred sodišče na odgovor 2000 oseb; da je dosegla francoska letalka Char-nouxova nov višinski rekord za ženske, namreč 6150 m; da je odpotoval angleški prestolonaslednik Incognito v Kitzbuchel na odmor in smučanje; da so zlato v palicah, ki so ga prepeljali lz Anglije proti Franciji v letalom ter Je medpotoma izginilo, našli v ozemlju Som-me; da Je izginila na francoski pošti vreča a poldrugim milijonom frankov; da se je v Helsinkih končal finski šahovski turnir. Zmagal je Bock z 8 ln pol točke, po vrsti mu sledijo: Cepurnov, Ras-lousson, Krogi os, Lindroe Ln Heilimo. Na podlagi izida tega turnirja bodo izbrali teazn za šahovsko olimpijado 1. 1935. v Varšavi. Zeleni okostnjaki V Franciji so odkrili v zadnjem času v raznih krajih več popolnoma zelenih okostnjakov, ki delajo baš zavoljo svoje barve raziskovalcem precej preglavic. Nedvomno izvira ta barva od bakra, kar velja zlasti o okostjih, ki so jih našli v Tarnu v bližini starih bakrenih rudnikov. Druge so našli v grohnici stare, viteške družine Al-bretov v Bčami/i. emega pa v sredini Lyon-sa. Neke domneve pravijo, da so ti okostnjaki ostanki Križarjev, ki so umrli v Palestini ln so jih z bakrenimi solmi balza-mirane prLpelzali domov, druge trdijo, da gre za okostja rimskih bakrarjev, ki so jim telesa že za življenja sprejela znatne količine te kovine. Antropolog dr. Locard, ki je našel okostje v Lyonsu, pa trdi, da gre za Galoromane iz dobe cesarja Klavdija, od kot baker v kosteh pa ne ana povedati. Gospod iz Doorna Čeprav »pada boksanje med malo prikupne s potne panoge, se Se vedno najdejo mo£J% ld nastavljajo obraz ln telo sirovi pesti svojega nasprotnika. V Parizu je te dni boksar Eugene Huat (na levi) potolkel knock-out svojega nasprotnika Plad- ner ja Izjave si nasprotujejo Insultirana Hauptmannova žena Zasliševanje Hauptmanna je zaključeno s ugotovitvijo, da si obtoženčeve izjave hudo nasprotujejo Največji očitek zadene Hauptmanna v pogledu njegovega denarja, o katerem pravi, da ga je imel L 1929. že 10.000 dolarjev, za katere ni vedela njegova žena. Tudi o 14.000 dolarjih, ki jih je našel v Fischevi skrinjici, shranjeni v svoji garali, ni Hauptmann ničesar omenil svoji žen L Ker so naAi ▼ obtoAenčevem stanovanju tlldl kos papirja, na katerem je bil napisan naslov in telefonska številka dr. Condo-na, so vprašali Hauptmanna odkod Ln čemu ti podatki Mož se je izgovarjal kakor pri sliki z oknom tn lestvo, ki je prav tako narisana v njegovi beležnici, da to ni delo njegovih rok. v Bronxu pa je Hauptmann pod prisego izjavil, da Je to njegova pisava. Ko Je Hauptmann navedel številko velikosti svojega obuvala, je državni tožilec pripomnil, da se ti vjemajo z merami, ki so jih ugotovili pri pregledu terena v bližini Hopeweila. Slednjič je Hauptmann priznal, da ni govoril resnice, ko je pisal staršem Izidorja Fisc.ha v Nemčijo, da je posodil pokojniku 5600 dolarjev. Te kon tradicije v Hauptmann ovlh tsjm v ah so napotile državnega tožilca, da j« zabrusil obtožencu v obraz; »Haupdmani\ ali ste sploh že kdaj govorili resnico?« Obtoženec je prišel zaradi teh besed popolnoma iz sebe. Roke so se mu tresle. OdvrnB je Wilentzu zelo grobo: »Nehajte, nehajte! Tudi vi ste mi lagali ves čas preiskave!« Med opoldanskim odmorom v HaopC-mannovl obravnavi se je primeril obtožee*-čevl ženi na cesti pred sodiščem neprijeten incident. Razširil i so namreč vesti, da kani sodišče zapreti tudi Hauptmannovo Se-no. Zaradi tega »o se po dopoldanski ravna vi zbralo pred sodnim poslopjem like množice ljudstva ter so lastavile pot Hauptmannovt, ki Je peljala pred sabo otroški vazK-***^ Malo je manjkalo, da ni razjarjena množ»-ca prevrnila vozička z otročičem. šele ko je posredoval stražnik, ki je stalno prida-ljen Hauptmannovi kort spremljevalec, m je srd množice unp*v»! Poklicali so oddelek stražnikov, ki je odvedel mater ia otroka v nesko vežo kjer je HaJiptmairno« va počakala, da w> ljudje razkropili. Igralka in njen frizer Ce kane kaplja jedke tekočine v oko umetnice PraJka javnost govori ta čas mnogo o tožbi, ki Jo je vložila slovita igralka Sed-lačkova proti svojemu frizerju. Dolgo časa je obiskovala vsak teden enkrat priznanega mojstra v mestni sredini in je bila z njim zelo zadovoljna, kajti vsakokrat je izšla Izpod njegovih rok na novo sfrizira-na, manikirana in olepšana, mož je, kakor nihče drugi, razumel njene kozmetične želje. Bil je tudi izredno hiter in to ni bilo brez pomena saj se Ji Je vedno mudilo. Toda nekega dne, ko se ji je mudilo še posebno in je hotel z naglico prekositi samega sebe, se je zgodila nesreča. Kaplja neke jedke tekočine je kanila v njeno otax Sprva ni polagala na to bogve kakšne važnosti. toda drugi dan jo je začelo tako či, da je morala poiskati zdravnika in odpovedati predstavo, vse vodice in maže niso zalegle nič, 14 dni in več je morala očesno vnetje negovati v temni sobi, l»~ oko ni preneslo svetlobe, potem pa je vložila proti pričeskarju tožbo za odškodnino 20.000 Kč. Razpravo, za katero se zanima posebno ves praški gledališki in frizerski svet. pa so sedaj preložili, ker Je treba zaslišafci še važne priče. Zapadel je skušnjavi in v eni noči pognal ukradene tisočake 21 letni Franz Jakesch iz Gradca je imel že ponovno opravka z mladinskim sodiščem, čeprav so ga starši skušali vzgojiti za poštenjaka. Pred kratkim je dobil Eriliko, da začne drugačno življenje. Do-il je službo kot bov v mednarodnem spalnem vagonu. Na prvem potovanju kot bov bi si ogleda! Jugoslavijo in Italijo. Jakesch je videti simpatičen fant in je imel dobro priporočilo, zato so mu zaupali. V Hrucku ob Muri so mu poverili celo nalogo, naj mednarodni spalni voz, ki je ponoči ostal tam, straži. Ni trajalo dolgo, ko je rapadel starim skušnjavam. Splazil sc je v prostor, kjer je imelo osobje spalnega vagona shranjene svoje stvari in jc odnesel dva aktovki. V prvi so bili osebni dokumenti višjega natakarja, v drugi pa je našel 3CHJi osebi. Preiskava je pokazala, da so v istem lokalu že dalj časa na sličen način odirali m izropavali goste, a nihče ni stvari ovadil iz bojazni pred škandalom. Beračica - bogatašinja V bolnišnico ▼ Napoliju so te dni pripeljali neko. staro, raztrgano beračico z imenom Marija Chiercha. Zlomila si je nogo. Zaradi operacije se je ženska bala, da bo morala umreti in ▼ tem strahu je prosila, naj ji pošljejo pisarja, da mu bo narekovala •vojo poslednjo voljo. Pri narekovanju testamenta se je izkazalo, da ima beračica hčer, ki je omožena ter živi v izvrstnih gmotnih razmerah. Hfii je večkrat povabila mater, naj bi živela pri nji. berščica pa je povabilo vselej odklonila. Veliko je bilo začudenje, ko so našli v brlogu, kjer je beračica stanovala, stare mašne bukve In v njih 14.000 lir gotovine. V nekem predalu pa je Imela beračica skritih za 3000 lir državnih vrednostnih papirjev in še 2000 lir denarja. Poleg tega je živela še od prav obilne rente, ki jo ji ie donašala neka dru-fa njena B. Shaw ruski državljan Pisatelj Bernard Shaw je, kakor znano, prosil za rusko državljanstvo ter ga je tudi dobil. Predlog za podelitev državljanstva je podpiral pisatelj .Maksim Gorki. Obenem je sprejel Shaw iz Rusije obvestilo, da bo ruska dr/avna založba izdala vsa njegov^ dela v ruskem jeziku. ANEKDOTA Mlada literatka je naprosila Bernarda Shavva za oc3no njene nadarjenosti »Genialni ste,« je dejal Shaw. — »Ali mislite resno?« je vprašala veselo. — »Ne,« j« odvrnil Shaw, j>toda moji sovražniki trdijo, da ne znam biti vljuden.« VSAK DAN ENA »Upam da veste, kaj Je alkohol. Strup, ki polagoma zastruplja organizem dokler človek slednjič ne umre.« »To je že res, a meni ae "^»mfir ik Kmetijske šole v Julijski Krajini in njih pravi namen Pred kratkim je umrl v Trstu žolsfc: oskrbnik Marino Paroli. Za njegovega naslednika je bil imenovan znani Sicilijanec Reine. ki je že v prvih povojnih letih vodil primorsko šolstvo in mu je 1. 1923. pr.padla tudi naloga, da izvede Gentilejevo reformo. ki je pomenila pričetek konca vsega našega, nekoč tako cvetočega šolstva. Fašistični listi pa še vedno objavljajo reminl-scence na umrlega oskrbnika Parolija. ki ga slavijo kot enega izmed glavnih potuj-čevalcev jugoslovenske šolske mladine. Tržaški >Piccolo< je 13. t- m. objavil nov tak članek, v katerem ee podrobno bavi e kmetijskimi nadaljevalnimi šolami tipe Fai-na — pričel jih je ustanavljati Evgen Faina L 1912. V Umbriji — ki jih je umrli Paroli prav posebno propagiral Fašistični list poudarja, da imajo take kmetijske šole v obmejnih krajih »voj poseben pomen, ker s« doraščajoča mladina v njih izpopolnjuje ne le v svojem strokovnem, kmetijskem znanju marveč predvsem v znanju italijanščine in se tako utrpi ie v novem, nacionalnem in fašističnem prepričanju. Prav ta ugotovitev nam daje poseben povod, da se vsaj nekoliko us'avimo pri vprašanju, ki ga je sprožil tržaški list. Konkretno navaja »Piccolo«, da obstaja v Julijski krajini skupno že 42 takih kmetijskih nadaljevalnih šol. in sicer 16 v goriški pokrajini: Kanal, Kobarid. Bovec. Cerkno, Sv- Lucija pri Tolminu. Rihemberk, šempas, Št. Vid nad Vipavo, Tmovo. Col, Romana v Furlaniji, Vrhpolje. Volčja Dra-73, Deskle. Podbrdo in Ustje; 13 v puljski: Motovun. Oprtali. Vižinada. Buzet, Roč. Pi-nnj, Vnsar, 2minj. Vrtenigla, Dekani, Sv-Vedelja pri Labinu. Sv. Lovro Poženatički n Kastelec pri Vižinadi; 8 v reški: Pod-nrad. Knežak, Pasjak. Slivje, Breza, Ruko-vac. Drenova in Lokavica; 3 v radarski: Arbanae. Bokonjac in Lastovo ter 2 v tržaški pokrajini: Povir pri Sežani in Studenec pri Postojni. Poleg teh je bilo treba po mnenju lista ustanoviti samo v tržaški pokrajini še najmanj 40 takih šol. Mimo kmetijskih nadaljevalnih šol imajo v Julijski krajini tndi še približno toliko obrtnih nadaljevalnih šol. ki so pa večinoma porazdeljene na mestne centre in za kmetsko prebivalstvo ne prihajajo tako neposredno v poster. Zakaj prav za prnv forsiralo fašistične "S pa veai nn zunaj knVTcor mogoče omf/ili, so pričeli v zadnjem času n^tanavliati omeniene »kmetijske« tečaie ti* na Fa'na n«i vseh glpvnih osnovnih šolah v dežeb' ki nai zadala io pedagoško vrzel r '^Hianske ljudske 5nle. Po »Piorolovem« "ni^n'11 nai f,; ofrnri v teh feralih bolie privadili itali ianskornn jeziku. >sal je mano. da mera velika večina teb otrok že itak pnnavl-nti prH in fndi kak drug r*t- r«d samo raradi teffa. ker ne obrlada učne-r;> i«"n'l,a« Navedli sm« dobesedno to snri-č^valo o vr.^oinib metodah, ki iih dlje »Piccolo« fnš:*,Tčni £nli v načih krai;h. da po-V a? p. m o nravi namen novih s^rokovno-kme-ki si i>h tn5;«tične 5il«ke oblast ramišliaio v jej« Širokem obsegu- ii na' b' se delili v dve stonrnii: nižin. ki nai trn'a tr; let« in k? nai izpolni 5n1«Vo oVernnst n^š h otrok med 11- in 14-letom. tf»r v;5ir>. k; mi bo neVnVa nadalie-r-jtni dvnl^na l--"n':?ska šola med 14. in 16. le^rn starci. ''Tako.« pravi „P:rrolo*. >bi f,a!;stlo'o peronoma izvršila svoio visoko neoTo m?S'io med tili:m preVvnl-F^vom ob meii in kmečka mladina bi bila naša. «nj bi bila izročena v varstvo ljubeči roki faš:«tičnega učitelja od prvih korakov in otroškpga vrtca do — obvezn" voiaške službe, ki naj opravi ostalo...« In da bi to čim prej posrečilo, »Pieenlo« toplo priporoča. da bi se na vseh šolah, kjer bi se nstanovili taki tečaji, zamenjale ženske nčne moči z moškimi, ki so za take misije vse bolj primerni. p— Brez Slovencev! Goriški nadSkof Margotti je z dekretom z dne 19. t. m. postavil Katoliški akciji v Gorici nov škofijski odbor, katerega predsedništvo je provizorično sam pre/zel Za stališče mons. Margottija do slovenskih vernikov jc zelo značilno, da ni smatral umestno, da bi v obširni odbor, ki šteje nič manj ko ljudi, imenoval vsaj enega Slovenca, dasi v dekretu sam poudarja, da hoče Katoliška akcija razviti svoje delo po vsej goriški nadškofiji in mu je gotovo dobro znano, da je pretežna večina vernikov — slovenska. p— Društvo »Italia Redenta« (»Odrešena Italija«) je te dni ustanovilo v Kobaridu 3 nove večerne tečaje italijanskega jezika za odrasle ljudi, in sicer v Srna-steh, Jevščku in kobariškem Črnem vrhu Stroške teh tečajev, ki niso majhni, krije seveda občina, ki ji kot prefekturni komisar načeljuje g. Federico Baccari. p— Zanimiv natečaj za najboljšo himno. Tržaško divizijsko poveljstvo je razpisalo zanimiv natečaj za najboljšo himno ti-mavski d«viziji, kakor se uradno imenuje tržaška divizija. V razpisu so med dru gimi pogoji tudi ti-Ie: 1. da se omeni v besedilo himne Snežnik — simbol timav ske d'vizije, »zanesljiv branik domovine«; 2 da se imennje reka Timavo (Reka), »po spominih izza imperialnega Rima in po novejših slavah — sveta reka« In 3 da se omenita tržaški grad pri Sv. Justu in šalobarda — »znaka odrešenega Trsta« p— Novi vpisi v fašistično stranko Dasi so fa4i=tlčnt veljaki že ponovno ob Javiti v časopisju, da so vpisi v fašistično stranko že davno zaključeni tn da ee nov člani ne sprejemajo več. čftamo te dni v tržaških fašističnih listih, da Je med na šimi ljudmi 8e vedno pridno na delu pro nazanda za m^ovanfe v stranko Med tem avtomatično vpisujejo med »mlade fašiste« nafio mladeniče med 18. In 21. le- tom. Ljudje pa nimajo smisla za črne srajce. Zaraui tega poročajo listi skoraj v isti 6api, da bo bili te dni podvzeti proti nekaterim našim mladeničem ti-le disciplinarni ukrepi: V Ajdovščini na Vipavskem je bil za vedno črtan iz fašističnih vrst neki Alojzij Bratina zaradi popolnega nerazumevanja svojih dolžnosti. V Gorici pa so bili suspendirani Vlado Lasič, ker ni posečal predvojaških vaj. za 2 meseca; Maks PodvrSič. Tvan Paulin. Marijan Mo- zetič ln Joelp Pornazarlč pa za dobo dveh tednov, ker niso posečall predvojaških vaj v uniformi p— Pet hiš in dva senika T plamenih. Iz Cerknega nam poročajo, da je tam 21. t- m. ob dveh zjutraj nenadoma zajel požar 5 hiš in 2 senika. Poslopja so zgorela do tal, ker je bilo domačim gosilcem gašenje zaradi hudega mraza zelo otežkočeno Požar, ki je izbruhnil pri »cerkljanskem gradu«, se je z lahkoto razširil na več poslopij, ker so hiše krite s 6lamo. Škoda znaša okrog 100 tisoč lir in ni krita z zavarovalnino. Brez strehe so ostale te-le družine; Rončarjeva, Ličarjeva. Fonova. Tomažičeva. Obidova in Jurmanova- N P O R T Avstrijski prvak v hokeju na ledu igra v soboto in nedeljo proti Iliriji Ilirija je porabila ugoden termin in povabila na dvodnevno gostovanje v Ljubljano odlično hokejsko moštvo KAC iz Celovca. KAC, ki nosi naslov avstrijskega prvaka, se je nedavno vrnil z velike turneje po Italiji in Franciji ter prihaja v Ljubljano kompleten z reprezentativnima igračema Eggerjem in Stertinom na čelu. Moštvo stoji tudi letos na čelu avstrijskega prvenstva in se nahaja v najboljši formi. Preteklo nedeljo je imel KAC v gosteh vračajočo se madžarsko reprezentanco ia Davosa in je po krasni igri remiziral 2:2. Ilirijansko moštvo je v kratkem času vidno napredovalo ter se v raznih nastopih tehnično tako izvežbalo, da more da nes nuditi slehernemu nasprotniku dovolj močan odpor in kar je posebno važno, odprto igro. s tem so zadobile naše hokejske tekme oni moment, ki je za športni nivo poglaviten, a za publiko najzanimivejši, namreč da moštvi vneseta v igro vse svoje tehnično ln taktično znanje in ne sa mo, kadar je njen nasprotnik pasiven, svojo večjo rutino. Dovolj je za enkrat, da se je naše moštvo povzpelo do te višine, od katere ni več daleč do zmag in velikih uspehov. Njen prvi letošnji uspeh je to potrdil, zaradi česar smemo pričakovati tudi v sobotnem in nedeljskem nastopu zadovoljiv izid. Na praznik se bo vršila tekma ob 20.. v nedeljo pa dopoldne ob ll. Službene objave LNP (Seja u. o. dne 23. januarja 1935.) Navzoči gg. dr. Kosti, Kralj, Novak, Logar, rav. getina, Jugovec, Dorčec, Slano-vec, Malovrh, Skalar, Buljevič. V celoti se sprejme referat g. Kralja za spremembo pravil po pismenem predlogu g. Hadžija, Novi Sad od 16. januarja. — Referat se pošlje vsem klubom pismeno. Nadalje se vzame na znanje izjava g. Bu-ljeviča, da se Primorje popolnoma strinja s predlogom pod6aveza za spremembo pravil ter da bo isto sporočilo g. Hadžiju. Na prijavo Ilirije glede nerednoetl pri blagajniški službi LNP : JNS reprezentance 9. 12. 1934 na igrišču Ilirije, naslovljeno na JNS, se po predlogu g. Malovrha izvrši revizija blagajne in blagajniških knjig. Revizijo izvršijo revizorji ter gg. Slanovec, Malovrh in Dorčec. Prijava Diska št. 247. od 12. 12. 19S4, da je SK Domžale nastopilo z neverificiranim igralcem Ivanom Kleinlercherjem 8. decembra 1934 v Litiji proti SK Litiji, se dene a. a, ker se je po izjavi obeh klubov vršila samo trening tekma. Poziva se Korotan, Kranj, da poravna Grafiki ostanek od 190 Din, katere ni izplačal pri prijateljski tekmi Korotan : Granka 6. t. m. in to glasom zadoJžnlce, izročene Grafiki. Poziva se SK Radovljica pot pretnjo suspenza, da v roku osmih dni poravna Svobodi, Tržič, dolžni znesek od 180 Din, ki je nastal pri prvenstveni tekmi 11. novembra 1934. Protest SK Trbovlja, St. 1S1, od 20. decembra 1934 proti sklepu p. o. LNIP, s katerim je razveljavil prvenstveno tekmo SK Trbovlje : Retje, odigrano 23. septembra 1934, ee zavrne in potrdi sklep poslovnega odbora. Po prijavi službujočega odbornika g. Kralja od reprezentančne tekme LNP : JNS dne 9. decembra 1934 se uvede postopanje proti članu Ilirije g. lož. Bloud- ku. Vzamejo se na zanje novi odbori klubov: Sora, Skofja Loka, predsednik g. dr. Viktor Kocjančič, tajnik g. Franc Sega (naslov Spodnji trg 2, telefon 11), Sava Sevnica, predsednik g. Jesenko Milan, tajnik g. Arnšek Josip (naslov tajnika), Korotan, Kranj, predsednik g. Horvat Joško. tajnik g. Srakar Viktor, (naslov tajnika, šola), Gradjanskl, čakovec, predsednik g. prof. Jelačič, tajnik g. Mayerščak Vladimir ml. Vzamejo se na znanje dopisi: Bratstva od 17. decembra 1934, Korotan, Kranj, št. 18 od 11. januarja 1935, Mladike št 54 od 18. decembra 1934, Svobode, Tržič, od 8 januarja 1935, Odbora za Z. P. od 26. decembra 1934, S. K. Domžale St. 134 od 15. januarja 1935, Grafike brez datuma, SK Hrastnik od 21. decembra 1934, Dobrne od 21. januarja 1935, Gradjanskega S. K. št. 8, od 20. januarja 1935. Vzame se na znanje sporočilo, da odlaga ________r________________JW „ odborniško mesto v u. o. Ludvik Mrzelj, | skih sestankov, ki 'so vsak petekJ ob 20. v diplome Ln praktična darila. Prvi trije Izven konkurence (inozemski tekmovalci) prejmejo spominske diplome, po konkurenčnih skokih bodo skoki za dosego najdaljšega skoka ter prejmejo trije najboljši diplome. Najboljši tekmovalec Smučarskega kluba Celje dobi diplomo. Vsak tekmovalec starta na lastno odgovornost. — Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo po tekmi v restavraciji Petriček v Liscah V primeru slabih snežnih razmer bo tekma dva dni prej v časopisih odpovedana oziroma preložena. JASO priredi trodnevni izlet na Gotu-še ln Podkljuko. Odhod v soboto, povratek v ponedeljek. Zbirališče v soboto ob 7. na glavnem kolodvoru. Za prenočišče poskrbljeno. Vzemite legitimacije s seboj! Akademski športni klub razpisuje smučarske tekme za prvenstvo kluba v dnevih 3., 4. in 5. februarja na Črnem vrhu nad Jesenicami Tekme se Izvedejo v teku na 18 km, smuku ln slalomu ter teku za začetnike. Pravico nastopa Imajo člani Akademskega športnega kluba in izven konkurence vsi ostali akademiki. Program tekmovanja: nedelja 3- februarja: prosto za trening, ob 20. žrebanje za tek, ponedeljek 4. februarja: ob 9. tek na 18 km. ob 15. tek za začetnike, ob 20. žrebanje za smuk in slalom, torek 5. februarja: ob 9. smuk, ob 13. slalom. Prvoplasirani v vsaki panogi dobi naslov klubskega prvaka tiste panoge; nagrade pa prejmejo v vsaki panogi prvi štirje. Tekmuje se po tekmovalnih pravilnikih JZSZ. Razglasitev rezultatov ln razdelitev nagrad je ob pol 16. v domu ASK Gorenjca na Črnem vrhu nad Jesenicami. Prijave je poslati na naslov: Akademski športni klub, univerza, Ljubljana. — v zvezi s klubskimi tekmami na Črnem vrhu nad Jesenicami priredi klub tridnevno smučarsko ekskurzijo na Jesenice in Crnl vrh. Vožnja bo četrtinska in znaša v obe smeri 16 Din, prenočišče na skupnem ležišču za člane 4 Din. za nečlane 5 Din dnevno. Ker bodo pri odren jan ju prenočišč imeli prednost tekmovalci, naj se prijavijo najpozneje do sobote 2. februarja opoldne pri odbornikih ali pa pismeno pri vratarju univerze. Odhod v nedeljo 3. t. m. z vlakom ob 7.20 zjutraj z glavnega kolodvora. Smučarski klub Dovje - Mojstrana sporoča: Končno smo vendar dobili težke pričakovani sneg v taki obilici, da smo lahko zadovoljni in ponosni. Mraz ga je presušil in napravil smuko prav Idealno. Možne so večje ln manjše ture brez vsake nevarnosti pred plazovi, tako n. pr. v Krmo, Kot, Vrata mimo zamrznjenega Peričnika. na Mužakljo, na Rožco, Babo Itd., v triglavsko pogorje pa le z vodnikom. — Po 5-dnevnem bivanju v Mojstrani se a kupljenim voznim listkom, s katerim rfi se pripeljal in na postaji pri Izhodu nisi oddal, zastonj vrneš domov. Damska slalom tekma sa prvenstvo MZSP pri Celjski koči dne 3. februarja. Skupen odhod vseh tekmovalcev in funkcionarjev za slalom tekmo v nedeljo 3 t. m. ob 8. izpred kavarne >Merkur« v Ceiju. Start za dame bo ob ll., za klubsko tekmo gospodov ob 14. Tekma v smuku na Tovstu nad Celjsko kočo, ki Jo je nameraval SK Olimp v Celju prirediti prejšnjo nedeljo, je bila zaradi neugodnih snežnih razmer preložena na Svečnico 2. t. m. s startom ob 10.30 na Tovstu. Prijave sprejema še danes g. Sve-tek, Celje, Razlagova ulica 5. Nadaljnje prijave v nedeljo do 9. dopoldne v Celjski koči. Od 9. dalje dvojna prijavnina. Brezplačen smučarski tečaj za mladino in druge interesente bo priredila Savinjska podružnica SPD v Celju dne 2. ln 3. t. m. v Solčavi, Gornjem gradu in Lučah. Najrevnejši udeleženci bodo prejeli praktična darila. Ulagova »Smučarska gimnastika« Je drobna knjižica 30 strani, ki bo s kratko in jedrnato vsebino in nekaj uspelimi slikami o glavnih vajah dobrodošel priroč- j nlk vsakomur, ki hoče Iti dobro priprav- J ljen na smuči. Zelo in najbolj potrebna so poglavja iz smučarske gimnastike še odraslemu smučarskemu »naraščaju«, ki ne goji nobene druge športne panoge in se mora tembolj pripraviti na nove napore pri smučanju Pisec je razdelil glavne vaje v krepilne, sprostilne, raztezne, dihalne in posebne kot priprave za tehniko smučarja. H koncu daje naš znani smučarski učitelj še nekaj važnih navodil za trening posameznikov in v skupinah. Knjigo lahko po vsebini in tudi po opremi najbolj priporočimo! Nogometna sekcija SK Olimpa v Celju. Vsi aktivni igralci prvega in rezervnega moštva se pozivajo, da se udeležujejo člau- Sporoča se vsem klubom, da se je določil pričetek pomladanske prvenstvene sezone na 3. marec 1935. Po nalogu JNS službeno št- 58 od 18. Januarja 1935, točka V., se pozivajo klubi, da pošljejo podsavezu po en primer klubskega znaka do 10. februarja t. 1. Po pozivih v istih službenih objavah, točka 2i3, naj vsi klubi, ki imajo sklenjene medklubske dogovore, iste takoj pošljejo LNP. S. K. Radovljici se izreče ukor, ker ni nastopila v prvenstveni tekmi s Soro 23. 12. 1934 v škof ji Loki ter isto prepozno odpovedala Nalaga se p. o., da tekmo verificira s 3:0 p. t. za Soro. Tajnik II. Razpis medklubske tekme na dr. Kugy-Jevi skakalnici \ Liscah pri Celju v nedeljo 10 t. m. Skakalnica omogočuje skoke do 38 m. Tekmuje se po pravilih JZSS. Pravico starta ima vsak tekmovalec, ki «e izkaže z verificirano legitimacijo Start ob 14. žrebanje startnih Številk bo pol ure pred startom v restavraciji Petriček v Liscah Prijavnina 10 Din za tekmovalca. Prijave sprejema do 9. t. m. g. Edo Pal-daseh, Celje Darila: Prvi prejme naslov »Prvak Celja v smuških skokih za leto 1934-35« ln častno darilo^ drugI ln tretji posebni sobi gostilne g. Kanziana v Gaber-ju. Dolžnost vsakega člana je, da se udeležuje teh sestankov. — Odbor. SK Ilirija (Plavalna sekcija). Drevi ob 18.30 sestanek v restavraciji »Novi svet«. Na programu volitev načelstva. Vabljeni tudi vsi prijatelji plavalnega športa, ki bi bili pripravljeni sodelovati. Za članstvo obvezno! — (Smučarska sekcija). Drevi ob 18.30 v telovadnici na Grabnu gimna-stlčne vaje za članice. Istočasno bo tam damski članski sestanek, katerega naj se udeležijo naslednje članice; Ponikvar I in H, Gajšek. Pirš, Janežič, Mirtič, Sodnik, Letnar, Novak Marija in Selma, Krštnar, Jeglič, Erjavec, Leltgeb, Cerne, gteyer. ži-gpn, žlgec, Delakorda. Vabijo pa se tudi vse ostale dame, ki so posečale naSe gim-nastične vaje. Za prvenstvo GZSP v Lescah so prijavljeni: Janša, Knap, Jakelj, Ker-Stajn, Glrandon, Llnke za tek, Prlbošek in Bručan pa za tek, akoke ln kombinacijo Gorenjski člani naj odpotujejo v soboto ob 9.22 lz Podkorena, tekmovalci lz LJubljane pa ob 7.20 lz LJubljane Tekmovalci, ki so določeni za tek, odpotujejo tz Lesc v soboto ob 20.24. ostali v nedeljo zvečer Za prvenstvo LZSP v smuku in slalomu na Kofce so določeni: Stolcer. goril in fiubtc Navedeni naj bodo v petek zvečer na Kof- ŽEN5KEI ko boste enkrat prale s5dnoRdb PRALNIH PRflŠKOn, bo ta edina vasa hvala Preizkusite ga čimprej ! Zahtevajte oa povsod ! cah. — (Lahkoatletska sekcija). Drevi ob 20.30 v »Evropi« redna seja sekcijskega načelstva Na sejo se ponovno poziva v svrho zaslišanja Glavnik Marjan. — (Kazenska sekcijii). Drevi ob 18.30 v telovadnici na Grabnu redni gimnastični trening za vse članice. — (Table-tenis sekcija). Trening na Ledini do nadaljnjega ukinjen. Članstvo se opozarja na sskcijski sestanek v sredo 6. t. m. ob 3S-30 v klubski sobi v kavarni Evropa. Vhod z dvorišča. SK Retje sklicuje za nedeljo 3- t. m. ob 14. svoj redni letni občni zbor v gostilno g. Zavraška z naslednjim dnevnim redom: Pozdrav po predsedniku, č.tanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila tajnika, blagajnika, gospodarjev, načelnikov sekcij in revizorjev, volitev novega odbora, določitev članarine, slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti, se vr.*i pol ure kasneje drug občni zbor z istim dnevnim redom ob vsaki navzočnosti. SK Trbovlje ima 2. t. m. ob 17. v klubskem lokalu svoj 13. redni občni Zbor. — Vabljeni t»o vsi prijatelji kluba. Ljubl janski table - tenis podsavp*. V ponedeljek ob 19.30 rpdna seja upravnega odbora. Lokal običajen. Vremensko poročilo JZSS Pokljuka: —4, oblačno, mirno, na podlagi 30 cm 160 cm suhega snega, smuka prav dobra, skakalnica uporabna. Mojstrana: —8, jasno, 60lnčn0, mimo, G00 cm suhega snega, smuka prav dobra, skakalnica uporabna, v planinah smuka Idealna, vse ture brez nevarnosti pred plazovi, v triglavsko območje le z vodnikom. Jezersko: —3, oblačno, mirno, na podlago 15 cm zapadlo 4 cm pršiča, smuka prav dobra. Velika Planina: —6, na podlago 40 em zapadlo 65 cm snega, smuka zelo dobra. Krvavec: —10, solnčno. lahki sever, 00 cm pršiča na 50 cm zmrznjene {>odlage, smuka zelo dobra. Boh. Bistrica: —10, mirno, 60 cm »nega, smuka dobra, skakalnica uporabna. Vršič: —7, na l m podlage zapadlo 75 cm suhega snega, smuka zelo dobra. Doni v Kamniški Bistrici: —7, 30 cm snega, smuka dobra. Sodražica: —7, jasno, veter severovzhodnik, na stari podlagi 15 cm pršiča, smuka dobra r.a Travn> gori na stari podlagi 20 cm snega, smuka dobra. Tržič: — 3.. jasno, mirno. 5 cm snega. Zelenica: —9, na stari podlagi 60 cm pršiča, smuka prav dobra. Kofce: —7, mirno, 75 cm sreža, smuka dobra. Koča na Kremžarjevem vrhu: —10, 30 cm novega snega na podlagi 20 cm, pršič, smuka izborna. Oljska koča- —7, Jasno, mirno, na podlagi 20 cm zapadlo 10 cm snega, smuka dobra. Kranjska gora- —9, pooblačeno, mirno, barometer stoji mirno, 70 cm pršiča, na Vršiču in Krnici 150 cm pršiča, smuka prav dobra. Ratefe-Planica: —8, pooblačeno, mirno, barometer stoji mirno. 70 cm pršiča, v Tamarju 150 cm pršiča, smuka prav dobra. Boh Bistrica: —9, pooblačeno, mirno, 50 cm pršiča, smuka dobra. Bled-jezero: —9, pooblačeno, mirno, 41 cm osrenca. Rakitna: —6. 30 cm suhega snega brez podlage, jasno, smuka ugodna. Pohorski dom in Mariborska koča: —9, oblačno, veter sever, Cd cm pršiča. smuka dobra. — Klopni vrh: —8, oblačno, veter sever, 60 cm pršiča, smuka Idealna. — Senjorjev dom: —10, mirno. Jasno, lahek sever, 50 cm pršiča na podlagi 30 cm, smuka idealna. — Koča na Kremžarjevem vrhu: —10, jasno, mirno, 30 cm pršiča, na podlagi 20 cm, smuka izborna. — Rimski vrelec: —8, 28 cm pršiča na podlagi 50 cm, smuka idealna. SOKOL Občinske zadeve obmejne postojanke Gornja Radgona, 31. januarja Občinski odbor obmejne trške občine gornjeradgonske je imel v torek plenarno sejo. Predsednik g. dr Lenart Boezio jc obširno poročal o sedanjem poslovanju in izvršenih delih. Lani je bila izvršena adaptacija občinske hiše na Spodnjem grisu za nastanitev otroškega vrtca, ki je bil otvorjen v jeseni 1934. Stroške za nabavo potrebnega pohištva za otroški vrtec jc prevzela centrala C-MD. Re novirala se je nadalje občinska hiralnica, v kateri je bila med drugim izvršena tudi adaptacija bivšega občinskega zapora v pralnico za tamkaj stanujoče 4 stranke. S pomočjo bednostnega fonda v znesku 5000 Din se je popravila in uredila cesta v So-darski ulici z razširitvijo in nasipom. Na cesti v Hercegovščaku so bili izkopani odvodni jarki ter navožen gramoz. Pri občinski hiši je bila na novo postavljena s pod-zidkom velika shramba za občinske potrebščine ter nadalje inštalirana nova sesal-ka. Izvršena je bila nadalje kategorizacija vseh občinskih cest, katera je bila nato odobrena od banske uprave. Naposled so bila izvršena vsa pripravljalna dela za zgradbo občinskega kopališča na Tratah ob Muri do licitacije. Kupnina za stavbišče, prodano pododse ku graničarske čete, je znižana in določena na 9 Din od dosedanje cene 12 Din za 1 m». Glede izvajanja ribolovnih pravic na Tratah se smatra trika občina sama za lastnico ribolova: zato se |e sklenilo, da te naznani avstrijski mestni občini Radgoni. Ki je doslej izvajala ribolovna pravice v murskem rokavu na naši strani da se v bodoče izvajanje teh ribolovnih pravic ne dovoli več Led i/ ribnika na Tratrsh «e bo v bodoče oddajal onemu, ki bo imel v teb vodah ribolov v najemu. Sckolska četa na Laverci je imela 27. januarja lepo obiskan občni zbor. Starosta Ojjrin se je v uvodu spominjal kralja Uedinitelja. kateremu so navzočni zaklicali »Slava«, a mlademu kralju Petru II. »Živel!«. Pri volitvah je bil r. majhno izpre-membo izvoljen stari odbor. Starosti, ki je pozival k složnemu in marljivemu delu, se je pridružil tudi naceln'k matične^« društva Antosievvicz. ®EPEBT0JJ2 DRAMA Začetek ob 20. uri. ^etek. 1. februarja: Postržck. Premiera C Sobota, 2. ob 15.: Snegulčica. Otroška predstava. izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Matiček se ženi. Iz ven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja, 3. ob 15.: Vihar v kozarcu. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol _ Ob 20.: Postržek. Izven. Ponedeljek, 4.: Zaprlo. OPERA Začetek od 20. urL Petek. 1. februarja: Zaprto. Sobota, 2. ob 15.: Rigoletto. Izven. Znižan« cene od 30 Din navzdol. — Ob 20..- Netopir. Premiera. Izven. Nedelja, 3. ob 15.: Ples v Savoju. Izven. Znižane cene od 36 Din DavzdoL _ Ob 20.: Netopir. Izven. Ponedeljek. 4.: Zaprto <¥• Za dramsko preiniero »Postržek« (Scampolo) vlada veliko zanimanje. Prvič bo nastopila na odrn ljubljanske drame mlada, simpatična odrska pojava, gdčna Levarjeva. ki je Ljubljančanom poznana s šentjakobskega odra. »Postržek« je kakor nalašč pisan za njo in ta glavna vloga ji daje dovolj prilike, da pokaže vse svoje talente. Režija je E. Kraljeva. Zasedbo ostalih vlog smo že navedli. Premiera bo v petek 1. februarja za red C. Dne 2. in 3. februarja bodo v drami štiri predstave. Na Svečnico popoldne ob 15. se uprizori poslednjič v letošnji sezoni za mladino »Snegulčica«, ki je izmed vseh mladinskih iger gotovo najbolj znana in tudi najbolj priljubljena Cene so od 20 Din navzdol. — Zvečer oh 20. bo na odru zopet >Matiček«. Kolikorkrat se ie uprizori! v letošnji režiji dr. Branka Gavelle, tolikokrat je navdušil poslušalce. Veljajo znižane ee ne. — V nedeljo, dne 3. t. 111. popoldne se ponovi izvrstna komedija »Vihar v kozarcu« po znižanih cenah: zvečer pa bo prva repriza igre t Postržek«, ki bo imela na premieri prav gotovo velik uspeh. Oba dneva so na repertoarju najboljša dela. ki so v zadnjem času v naši dremi Straussova opereta »Netopir«, v režiji odličnega režiserja dr. Hasremanna. se poje prvič na praznik v soboto 2. !. m. Predstava >Net&pirp>< bo v originalni prvotni Straussovi obliki, postavljena tsko, kakor je začela svojo pot v svet. katerega si je v celoti osvojila in je bila od takrat dalje neštetokrat izvajana na največjih odrih. Zasedba ^-Netopirja' v letošnji priredbi je naslednja: Rozalindo pojeta ge. Gjungje-nae in Obenvalderjeva. Adelo ge. Poličeva in Ribičeva, Eisenstein je g. Gostič. dr. Fal-ke g. Janko. Frank g. Peček. dr. Blind g. Rus Josip. Frnpcha poje in igra g. Zupan. Muzikalno vodstvo je v rokah ravnatelja Poliča. Premie-o pojeta ga. Giungjenac in ga. Poličeva. Na Svečnico popoldne ob 15. se poje Verdi |(-v »Rigolettoc z g Primožičem v naslovni vlogi. Eno najboljših Verdijevih del, ki je pri nas odlično zasedeno, predvsem z nosilcem naslovne uloge. ki ie priznano najboljši Rigoletto na našem odru. Za predstavo veljajo znižane cene od 30 Din navzdol. — Zvečer ob 20. je premiera »Netopirja«. V nedeljo, dne 3. februarja se poje popoldne ob 15. efektna opereta »Ples v Savoju« z go. Gjungjenac v glavni ulogL — Zvečer ob 20. pa bo prva repriza »Netopirja«.. Pri tej predstavi poje ulogo Rozalinde a a. Obenvalderjeva. ulogo Adele ga. Ribičeva. Zasedba ostalih ulog kakor na premieri. SENTJ4ROBSRO GLFDALISf-K Začetek ob 20.15. Sobota. 2.: Matajev Matija. Nedelja, 3.: Matajev Matija. UABfBORSKO GLEDALI5CK. Začetek ob 20 Petek, 1. februarja: Zaprto. Sobota, 2. ob 15.: Štambulska roža. Poslednjič. Znatno znižane cene. — Ob 20: Zdravnik na razpotju. Premiera. Shaw»v »Zdravnik na razpotju« je literarno izborna komedija, ena najboljših avtorjevih, ki je odrsko učinkovita in pisana s fino satirično ostjo. Podobno, kak ir Cankarjevi »Hlapci«, je tudi ta komedija dvignila svoj Čas mnogo prahu, vendar je zgrešeno mnenje, da je tu Shaw obrnil ost proti zdravnikom, temveč je — kakor vedno — le borec proti laži morali in meščanski oz-ko«rČnosti. To zanimivo delo pojde prvič čez mariborski oder v soboto v režiji Inž. arh. B. Stupice. ki Je »Zdravnika« tudi in-sceniral. Igrajo Severjeva, Dragutinovičeva, Starčeva. Skrblnšek. Furijan, Grom, Gorin-šek, P. Kovič, Nakrst. StuDica. TVa/. in Ver-donik. Dejanja se gode: pr\<> v -tanovaniu zdravnika Ridgeona. drugo vrh: sm paviljonu hotela v Richmondn. tretje in četrto v ateljeju slikarja Di.o« .l i.t-io v slikarski galeriji. — Lesleme ;« iz pri ta/>10« t i posodila tvrdka Tuhy, ^iovensk« ulica. L. WOLFF: 11 Pokonci glavo Nazadnje se je zbrala, napravila luč in vsa veeela opazila na toaletni mizi eviralno pušico, edini spominek, ki ga je bila odnesla iz očetovske hiše v Darkehmenu. Nežno je ogledovala temnorjavi pokrov pužice, ki je bila na njem vpodobljena luka v Riu de Ja-neiru. Morje, ladje in gore so bile umetno izrezljane iz lesa. Čez nekaj časa jo je navila in pobožno prisluhnila. Pušica je igrala >Tharausko Anico«. To je bila Vzhodna Prusija. domači kraj, Darkehmen. Videla je očeta, otožnega in malobesednega, videla je tiho hišo, ki se smeh ni več oglašal v njej, odkar je bila Natalija Giseviusova pobegnila v širni svet, slišala je zimske viharje, duhala gozde in čutila, kako ji je vzdrhtevalo srce. Nato je pušica malce zahreščala, kakor da bi bila nadušljiva, in zaeivkala >Ali moram, ali moram iz mesta drugam, ti, moj ljubi srček, ostaneš pa 6am<. To je bila velika hamburška luka in parnik sReliance«. in Frank, ki je odhajal, in grozeča Amerika. Nad tem se je nehote razjokala. Pozneie. ko se je pušica nekoliko oddahnila, je zapiskala nežno skladbico, mičen menuet neznanega izvira, ki je pričaral Sar-loti sliko lahkotnega, veselega življenja pred oči. Sarlota ni veneta nežnemu nanevu in je nezaupljivo zrla na pušico. dokler ni bil menuet končan. Nato ie ropotalo dokaj časa. preden =e =r>et oglasila »Tbarauska Anica«. Več ko treh kosov stara ni isrrala. Sarlota io je hitro ustavila. Ni se čutila zmožne, da b: >e enkrat poslušala doma"o pesem. Preveč samote je bilo razgrnjene na ta večer In Sarlota je mahoma začutila neznanski strah pred to sobo. kakor da bi bil v njej Uvel in Dober večer, gospod Platonov.« je Sarlota hvaležno pozdravila Rusa in krenila proti njemu. >Oh, madame !< je ves vesel vzkliknil Platonov, izpustil časnik iz rok, poskočil in s slovesno galantnosr 3 poljubil mladi ženi roko. >Kako me veseli, da vas spet vidim! Celo večnost vas ni bilo. Brez vas je ta hiša — in ves Berlin — triste e: mnrne C'e«t Ia verite!< Položil ai je roko na srce, kakor da bi prisegal. >Tudi jaz sem triste et morne, gospod Platonov.< se je z revnim nasmeškom pobranila Sarlota. >Mladi ste, prečudno lepi, kako bi smeli biti žalostni, madame?< se ie razvnel Platonov in puhnil srost oblak dima v zrak. »Nekaj čudneea se mi ie zgodilo, gospod Pla*<->nov.< je dejala in jela pripovedovati o svojem hamburškem doživljaju. >To se utegne zgoditi, madame.< jo ie potolažil Platonov. >Moia rajnka mati je doživela nekaj podobnega. Zaradi tega se nikar ne vznemirjajte. Človek je neverjetno prožen, prožnejši od kateregakoli drugega bitja na tem smešnem svetu.< Prižgal si je novo cigareto in pazljivo pogledal šarloti v obraz. Zamišljena je sedela zraven njega in gledala v tla. »Tako težko mi )e pri arou,« )e Hbo dejala. >Ni prav, da Mili resno gledate na živtjenje, madame. Življenje Je smešna burka. Kar vae danes dela žalostno, temu se boste jutri smejali. Kar vas danes radosti, vas bo po jutrišnjem težilo. paase. Zmerom morate misliti: Ca pas&c. Vse mine.< »To je čudodelna beseda profesorja Goueja v Nancvju. ki zdravi vse bolezni s ,Ca pasee". Ali res mislite, gospod Platonov, da je močj z neka$ plehkimi besedami olajšati v?e človeško gorje'?« >Za besede ne gre, madame, ampak za pog>d. Kadar človek spoznal, da vee mine, tedaj lahko vse prenese.« Sarlota ga je nejeverno pogledala. >Ne verjamete mi, madame. Mladi ste. vaša pravica je. da dvomite. Mene je pa življenje naučilo, da človek nima pravice, prisojati svojim bolj ali manj neprijetnim doživljajem le količkaj važnosti. Vse mine.« Pomolčal je, nato pa neskrbno nadaljeval; »Izgubil sem ženo, otroke, dom, premoženje, položaj _ bil s^m zelo vplivna ekscelenca v ministrstvu notranjih zadev, ai; ni smešno? — in zdai se preživljam s spretn^njo svojih rok. Za čat*nikp rišem sleparske ministre, domišljave pesnike, zmagovite boksače. demonske morilce iz pohote in take ljudi. Ali se smem pritoževati? Ali vam ne sedim tn nasproti in nisem varen pr*>d dežj**m in mrazom in ne pokadim po sto papirčs na dan?« Sarlota je strmela na razcefrane napestnW stare tn vroče sočutje jo je obhajalo. »Verjemite mi. madame: vse mine. flovek mora gled*£V da stori svojo dolžnost in da oetane hraber « »Ka.i je hrabrost, gospod Platonov?< >To. da hodite pokonci. Da ne ircuhit«* posmma Da n<» nete pred življenjem < >In dolžnost?« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 2.— davna za vsa* oglas m enKratnc pristojbino Don 3.— za šifre ali dajanje naslovov plaAajr oni, ki iščejo tlužb Najmanjii znesefe za enkratno objavo oglasa Din 12—, Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsaJto beseda Din 2.— davka za vsaK oglas in enkratne pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši zne«ek za »nkratno objavo o člana Din SO.—. Vsi ostali oglaai se zaračunajo po Din 1.— za beetedo, Din 2.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5— za Šifro aH dajanje naslovov VaJmanJ«! za enkratno objavo oglam Din 1".—~ ronnaoam na tttre ne orfl&ralte znamk! Le, če zantevate oo Oglasnega oddelka »Jntra« n«M 9 - - . odenvnr priložite Lflll Ji" ▼ JliaW1K«n. Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri Dredaji naročila, oziroma jih ie vnoslati v pismu obenem t naročilom, ali da do poštni položnici na čekovni račun. Ljubliana štev. 11B42 sicer se zaračuna k zsorai navedenim rri«?toTbinam še manipuiacijska Dristoibina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek *Jutrau, Ljubljana. (22E2SE22 Seseda I 0 o Javek ! Dio u iifro ab dajanje aa»:cr\a 5 Dia Naj.t a nji1 ujeeek 17 Din Fino služkinjo '■V?«; knnai;. * xa;-t"4 4—— >"i*!ov r »»■»h po»ijTai'3;-*'- >.J'-:-3< Frizerka s«- j Ženini črne snknje Ln obleke rea p o » « 5 i tsrite pri Preikerjn. St Petra e. U r.^s Vse prvovrstne čebelar, potrebščine V »a z-a-ii saj^neje Fr. stro;»T fa» ras- I sv*!;i» t i^jnblja-i. c. 1. Stiptij^m čist vosek «to. — P«!"^« -a r>e'..irai <*i->J---k poe pr"«;i na » k — po aioi-o#ti r eentn LJot>-IjASf. Poa^lbe aa oriasci oditic* »Jntra« p»vi" Iifro stanova!!<. srr. rž.": »iT« P r p 3- ^imu: don. S r-i«:r Z. * i £ r*^ - v." ?»rra VEZSHUB 3e*da 1 Dia. davek 2 Dia. za iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjii znesek 17 Dio. Vsakovrstno pohištvo .ileiaco t» zajaaieao s-**z* :esa. 4obi> po zaat nc z a i ! a s i b teaah pri tvrik; I5. R»p4«. nlcra pohištva. LJttbi;ica. Dvor ai tr* It. 1. Šteparica *v.»-a sinfV 'V—- <■.'—. Vatjov v v*»n pr«>vaJni-c »Jsrrat. J tK i Beacda 1 Din. davek 2 Din ta Jifro ali dajanje 5 Dia .Naimanjil ise^ck 17 Dio. Smrek oveg3 zaman ja Ta ? raj^sa. snheea. ; x dvakra.: "nov»;a -*ca z žico. prcia::. Cbr na Hribar. "Kl-fi niti s« je na H-i .a-Izlai« itw8s > D:n jatek t Dil ta Iifro ali dajanje naslova 5 Dia Najsanjii tneaek n Dia. ' Možnice vseh bank J nasip, prodaja ic 14: j t«»o vr»s posojila, kiiantnc ia za-ealjivo i »P'aanc:er«, Zarreb, Hica 9 1 Teief^ ist^rir^AB U-1®. | Naročila 1 ieieie n? iz J vrtojejo takoj. Hranilno knjižico ; l^sbija-sk« branil- i z:-.t ? rlafo koria. i rT.>da3i pa b.-anUoo t-ji Irro Ljtib:.ac«k» kr»d:t!» bani« v ist^s izbosti. Po snib» aa oslaic: »iieiek i »Jutra« pod »prodaja ali I nakir«. ?y*>-*.'5 Beseda 1 Dia. davek 2 Din. ia iifro aH dajanje aaalova 5 Dia Naiiranjli uesek n Dia. Sveže vložen stročjl fižol j« »Arav. t»4«a. pi-a«to« Ln pritikliaaaai. po T.3izio»u sr*d: s l. carcens. PoosdN? t e«so sa oelasn- oddelek »Jutra« pod «ialaa stranka 33«. 20»-91 a EKo^ob. stanovanje 1 pri tii lina mi. po aoino-rti"s kopaisito. »četa sta-rejia Mkc-ica u aaj. v aeeta. Točaa p!a"nia. Ponudb« na o?!ssai oddelek »Jutra« pod silra »Mir«. Sobe išče B««eo v bližini d-ame. Poaadbe aa oelaan; oddelek »Jutra« pod »Scisina •oba«. Sobico prano aE ooreaiJoM — iščete. Poaadbe sa ociaaai oddelek »Jatia« pod " litro »Cilta«. tDC-SVi Sobo odda a«*U i to, drve* I D4a. u iifro aH dajanje aaal«va S Dia Najmanj« tmmtk n Oa. Opremljena »ote 2 veHki prazni sobi 1 vhodoa • ivopnii-la. ea piaame. z-lravaika itd., odda Comamre«. C. aalatr.. Krekov trr 30:eno sobo fi«to. • posebni« vbodom takoj oddam aa &v. Petra ee#ti levo. Šop;.® Prazno sobo v»ffk«. odda takoj drfl?. Me^tei trr JI. Prodam pa 2 zlati uri za teno Pa. vrodai Din. 3n0B--5i Lepo, zračno sobo a vhodo« a »tofnie. oddam v »raii&i «Bcl ?iT. Opremljeno sobo a eioktKJre k poaebnim vbodo« oMtm • 16. febra-arjm v T^v!«rjev1 a!'»i. Vaslov v »fi«8Be« oddelku •sTvtra«. 30J3-d3 J* Mit, »« vtwyl. jvetle hi ira^a«, t 1 aH ? D««telja-ma. i braoo aH brea vi-da^-a pe-eni b'''Ta tramvaja v Sr. Šiški, ^»mnova 3r.. V ogla«, oddelku »Jntra« dvigaha deseta "i«tna: A. G. J. G.. Adri|a 36, Afilea. Afrika. Beograd 50, Bret m»ietarja. B^ve, Breibrilaa bo-io^noet. B«v doinoet ttaiieciia faet. Dole-i«, Dobra ra • krbna. F. K. »i. Febmar 53+4. Fehrnar 'A Faav -Tv Gortka roia, Hiter ia«ln-žek. Jaa^ar 3n, OpremljetK) sobo aeinfBO. t posebnim vbodom in let^aa raa«!»pjlna sa-mortojnArt, Roiaaria. Pji Kilaram talojo, Stalno, soinfao. Solidna. S --rim. Trezen. Tik m»«ta, Toja:--a, Tndi man;«i tr»«»t. Tzodao. Vlosa. V««»:a 00 aiad. Vodaa*. i. Vitcka provizija. Vthajajo?« aola oe. Zanesljiv 75, Zanesljiva In «aao«to''na. Za saj. Zaaesljiv aa;»n»rk. Za-:«-sava. Zane«!jrva ia poite-aa, 315, 1--. v*. S. 50. Beeeda 1 Dia. davek 2 Dia za iifro 811 dajanje aaslova S Dia. Najmanjii uesek 17 Dia. Stroj a»aJo rabijen. ki fiva m ectl;a. u?o>Jno prodam. >"a cgleid pri tvrdki Ivan Jaz ia lin. Lj^Mjaaa, Gospo- t anae-cs Radie Petek, 1. februarja LJUBLJANA U: Šolska nra: Življenje neposlušnega Šolarja Toneta Skoka (Vojko Jagodic). — 12: Ploiče. _ 12-^: Poročila — 13: Ca3, plošče. — 18: Državna oblika, socialni red Ln kultura Mehike (Fr. Ter?e-glav). — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: Židovsko nacionalno gledališče (Ferdo Delak). _ 19: Radio - orkester. — 19.20.: Cas. jedilni list, program za soboto. _ 19.30: Nacionalna nra. — 20: Wagnerjev večer: Stjepan Marčee poje s spremijevanjem Radio - orkestra — 21.30: Čas, poročila. _ 21.50: Slovenske narodne s harmoniko pojeta gg. Janko in Marčec, 2C Beaeda 1 DI«, davek J Din. *« iifro ah dajaaje taalova 5 Dia. Najmanjii tooaek 17 Dio. Ia zimska jabolka moianoear. boooroc, oruner iti vedno v u-00 konrurenčsia Pri v»eJem odjema Data pofnut — Oglejt« « ««- ster. — 23 06: Lahka in plesna muzika — BERLIN 20.10: v taktu koračnice in valčka. — 21: 3achov večer. — 22.30: Lrra. _ KO-NIGSBERG 20.1O: Orkestralen in pevski koncert — 22.45: Iz Stuttgarta. — STLTT-GART 20.15: Simfoničen koncert — 21.15: Mešan procram. — 2L'.30: Plesna eiasba. — 24: Plošče. _ RIV 17.10: Lahka glasba -20.10: PIoš*e. — 2045: Kor.^^'". o-ke«tra in solistov. — 21.45: Lahka glasba. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOB KOI ŠTTVU! Naznanjamo vsem sorodnikom, prliateljerr. m znancem Uztor aa je naSa preljubljena hčerka in mamica, gospa flerin Josipina roj. Kožar VDOVA PO MS. SOD. SVETNIKT umrla dne 30. januarja ob 20. uri. po dolgi in mučni bolezni. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dze 1. februarja ob 16. uri iz hiše žalosti v Zavodni na mestno pokopališče v Celju. Maša zaduSnica se bo brala v ponedeljek. > r ažure ln čipko > 19.— > > batiat s čipko > 27.— > spalna srajca, šifon > 28.— > > flanela > 54.— > halja, flanela Ia > 79.— > bluza, športna, flanela > 33.— damski kuhinjski predpasnik > 12,— > predpas., batist s čipko > 25.— damske kuhinjske rute > 6.— > pvjame, flanela > 67,— svileni šali, črtani > 9.50 > > pikčasti > 15.— svilene rute, pikčaste > 11.— rute ereppe de chine > 15.— TRIKOTAŽA IN PLETENINE PO ZNIŽANIH CENAH perDne porte meter Din čipke > > —M šifon od > » «.50 šifon za rjuhe > » 19— brisače > > 10.— brisače, frotir Ia koa > 9.50 robci 8 čipko » » 2^5 flanela meter > 8.— cunje za prah koe > 2.75 moške srajce, cefir » 45.— moški klobuki od > S9.— > puloverji > » 29.— > ovratniki > > 2.— A. Šinkovec nasl. K. So ss, Ljubljana Čitajte „Jutrove" male oglase, ki imajo vedno uspeh! ZELO UGODEN NAKUP HOTELA Proda se lz proste roke enonadstropen hotel »Vila Lucija« v Aleksandrovem na otoku Krku, ležeč ob morju in obstoječ iz 24 popolnoma opremljenih sob ter z restavracijskim paviljonom. Hctei je povsem na novo preurejen ln opremljen z vsem Inventarjem in potrebščinami, tako da kupec lahko takoj prične z obratovalen-.. : Eventualno ae hotel da tudi v najem. Pojasnila pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 19, poštni predal št. 297. V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest da Je naša iskreno ljubljena soproga in mati, svakinja in teta, gospa Marija Jerina, roj. Lap soproga posestnika in železničarja dne 31. januarja ob 10. uri dopoldne mirno v Gospodu preminila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 2. februarja ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Beograd-Ljubljana-Medvode, 31. januarja 1935. Žalujoči: ANTON JERINA, soprog; MARICA TONČEK in MILENA, otroci, ter ostalo sorodstvo. (Jreiuie Davorin R&vilen. — Izdala ca fronsoTil »Jutra« AdoJl Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jeaertek. — Za tasaratot del Ja odgovoren Alojs Novak. — Val •