NOVOIZVOLJENI POSLANCI V ZBORE REPUBLIŠKE SKUPŠČINE V gospodarski zbor republiške skupščine je izvo-Ijen MIRAN GOSLAR Miran GOSLAR je bil ro- jen 1928. leta v Ljubljani. Z dosedanjim delom predsedni-ka občinske skupščine Ljub-ljana- Šiška je dokazal, da pozna problematiko gospodar-stva zelo dobro. Zelo uspešno probleme s tega področja tu-di rešuje. V interesih gospo-darskc in družbene reforme je nepopustljiv. Je diplomiran ekonomist. Zaposlen je v Komunalni banki na vodilnem položaju deviznega oddelka in opravlja poleg tega — kot amater — dolžnosti predsednika občin-ske skupščine. Je član mest-nega sveta, kjer aktivno so-deluje pri rešcvanju proble-mov nove komunalne uredit-vc Ljubljane. V NOB je sodeloval kot ak-tivist od leta 1942. in je član ZK. Predviden je za vodilno funkcijo v gospodarskem zbo-ru republiške skupščine. INTERVJU Z MIRANOM GOSLARJEM S čim bi lahko primerjali gospodarski zbor republiške skupščine in v čem je nje-gova vloga? Gospodarski zbor republiške skupščine je (po svoji vsebini dela in scstavi poslancev) v nekem smislu delavski svet celotnega slovenskega gospo-darstva. Njegova vloga ni v tem, da je najvišji in najbolj reprezentativni delavski svet, temveč predvsem v tem, da obravnava gospodarsko pro-blematiko z najširših vidikov in vodi račune o interesih slovenskega gospodarstva kot celote, zlasti glede njegovega mesta v jugoslovanskem in mednarodncm gospodarskcm prostoru. Katere so najpomembnejše naloge gospodarskcga zbora v naslednjem obdobju? Težko je naštevati najpo-membnejše naloge gospodar-skega zbora ali jih celo raz-vrščati po prioritetncm rcdu. Gotovo pa je, da moramo pri-čakovati od njega predvsem usmeritev v reševanje tistih vprašanj — seveda poleg si-stemskih — kjer gre za osnov-na interesna področja sloven-skega gospodarstva, ali druga-če rečeno, za tista področja, kjer si lahko obetamo najbolj ugodne rezultate, ki istočasno ustvarjajo pogoje za razvoj tudi vseh drugih spremljajo-čih dejavnosti. Mislim pred-vsem na industrijo z visoko stopnjo obdelave in udeležbo visoko kvalificirancga dela, na razvoj zunanje trgovine, pri tem tud* na zunanje-trgo-vinske, trgovske in sorodne organizacije (transport, skla-dišča, špedicija), na razvoj kvalitetne cestne mreže in širjenje vseh vrst turističnih kapacitet. Uspehi gospodarjenja in razvoj nacronalnih ekonomij zavisijo od vrste dejavnikov. Vloga' gospodarskega zbora je brcz dvoma v povezovanju teh dejavnikov in v samo-upravnih iniciativah, ki naj gospodarski potencial delov-nih skupnosti, bank in druž-beno polifčnih skupnosti združujejo v poslovnih inte-gracijskih naporih. To je seveda najtežje pod-ročje, saj vključuje borbo proti vsemu, kar teži nazaj, proti zapiranju za tovarniške ograje, proti samozadovolj-stvu in primitivnim improvi-zacijam, ki se zadovoljujejo s trenutnimi uspehi, proti ne-sposobnim in nestrokovnim kadrom, ki se krčevito drže svojih pozicij, proti uravni-lovskim teorijam, ki zavirajo ustvarjalne pobude dobrih de-lavcev, proti lokalističnim in provincialnim težnjam, ki vi-dijo ves smisel družbenih pri-zadevanj le v razvoju svojega lastnega kraja ali področja, proti sentimentalnosti, ki ho- če vsakogar reševati za vsako ceno, pa naj bo družbeno pro-duktiven ali ne. To so pravzaprav področja, kjer se bije bitka za refor-mo, često brez velikih besed, zato pa včasih z ukrepi in rešitvami, ki so boleči in malo popularni. Nadaljevanje na 18. strani Nadaljcvanje s 17. strani Republiški skupščini očita-jo često, da je v svojem delu preveč deklarativna in reso-lucijska, torej premalo ope-rativno akcijska. Kje so vzro-ki za to? Vzrok, da je republiška skupščina v svojem delu pre-več deklarativna in resolu-cijska ter premalo operativ-no akcijska, je prav gotovo v tem, da je na gospodarskem področju malo normativne de-javnosti, ki bi bila izven pri-stojnosti zvezne skupščine. Toliko več bo zato treba pre-biti pri delu, ki jc po svojih karakteristikah manj oblast-no in bolj samoupravno. Kako boste delovali v za-konodajni dejavnosti repub-liške skupščine? Mislim, da bi kot sodelavec pri zakonodajni dcjavnosti skupščine moral delovati predvsem za čimvečjo ustali-tev naše zakonodaje, proti neprestanim spremembam, ki vnašajo elemente negotovosti in pravne nesigurnosti, po-sebej pa tudi proti tenden-cam, ki so še vedno zelo žive zlasti v gospodarski zakono-daji, to je, proti temu, da se vse čim več in čim bolj po-drobno predpisuje in admini-strativno omejuje, namesto da bi se na široko odprla vra-ta poslovnim iniciativam v gospodarskem življenju. Normativna dejavnost skup-ščine naj bi bila čim bolj po-vezana s pobudami, ki priha-jajo iz delovnih skupnosti, saj si poslanec prav s stikom z ljudmi najlaže ustvarja sta-lišče za svoje nastope v skup-ščini. Česa bi ne smeli pozabiii pri samoupravni dejavnosti republiške skupščine? Glede samoupravne dejav-nosti skupščine mislim, da ne bi smel pozabiti na dejstvo, da morajo gospodarski dogo-vori, če so v resnici poslovni, sloneti na malerialnih inte-rcsih partnerjev, pri čemor se mora tisto, kar je ožje in bolj individualno, podrejati tistemu, kar je širše, bolj per-spektivno in bolj racionalno. Ker odhajate z dolžnosti prcdsednika naše občinske skupščine, dovolite vprašanje: Kako ste se počutili kot pred-sednik občinske skupščine? Zadovoljen sem bil, čeprav je tako delo nehvaležno. Za-dovoljen predvsem zato, ker je v zadnjih letih štirih letih občinska skupščina s svojimi organi, sveti in komisijami uspešno delovala kot kolek-tivni organ. Odborniki in dru-gi delavci v občinskih samo-upravnih organih so v zad-njih dveh dveletnih mandat-nih dobah opravili veliko in težko delo ter imajo marsi-kaj tudi pokazati. Zelo sem bil zadovoljen z uspešnim so-delovanjom z gospodarskimi organizacijami v občini. Te so dosegle v resnici vclike uspeho. Zlasti v zadnjcm ča-su se uspešno modernizirajo. V občini ni področja družbe-nega življcnja, ki ne bi na-predovalo. Kaj pa težave, nesporazumi in nerazumavanje? Bilo je seveda tudi mnogo težav, nesporazumov in nera-zumevanja. Vendar imamo odborniki občinske skupščine zavest, da smo spoštovali tuje mnenje, če je bilo argumen-tirano, in da smo s poštenim odnosom skrbeli za vsa pod-ročja naše teritorialno tako razscžnc občmc. Od koga je občinska skup-ščina za svoje delo prejemala priznanjc in kritiko? Mislim, da je dobro pred-vsem to, ker je občinska skupščina dobila mnogo pri-znanj od tistih, ki so sprem-ljali njeno delo in poznajo problematiko, doživela pa mnogo kritik od tistih, ki so premalo informirani ali pa radi govorijo na pamct. Povsem normalno je, da vsi radi pozabljamo na tisto, kar je žc storjenega, in sc usmer-jamo na tisto, kar je šc treba storiti. Tega pa je vedno več. Za poslanca v prosvetno-kulturni zbor republiške skupščine je izvoljen MILOŠ POUANŠEK Miloš POLJANSEK je rojen 1923. lcta v Brežicah. Diplomi-ral je na filozofski fakulteti. Na področju šolstva, kulture in znanstvenih dejavnosti je zelo aktiven. Njegova stališča do rcformc na področju teh dejavnosti so napredna. Sedaj je v Beogradu na položaju namestnika predsednika zvez-nega svcta za koordinacijo znanstvenih dejavnosti. Aktivno je delal v družbeno političnih organizacijah. Bil je sekretar občinskega komi-teja ZKS Ljubljana - Siška. Prav tako je opravljal vrsto dolžnosti na področju sveta za šolstvo mesta Ljubljanc in republiškcga sveta za šolstvo. Na podlagi izkušenj, ki si jih je pridobil pri svojem dolgoletnem delu na področ-ju šolstva, kulture in znanosti, menimo, da bo lahko mnogo prispeval k izvajanju reforme na tcm področju. Aktivno je sodoloval v NOB in je član ZK. Predviden je za eno izmed vodilnih funk-cij v rcpubliški skupščini. NA VPRAŠANJA ODCOVARJA MILOŠ POLJANŠEK Kakšen je bil položaj šol-stva in kulturne dejavnosti ob naši zavzetosti za čim hi-trejši gospodarski dvig in razvoj? V veliki zavzetosti za sam materialni razvoj, ki jo je reforma še poglobila, nismo dovolj in vselej naglašali vzročne zveze in vpliva šol-skega dela in kulturne ravni na ves družbeni in pri tem tudi na materialni razvoj. Vse preveč smo šolstvo in kulturno dejavnost vrednotili kot neke vrste porabo, ki nam povzro-ča neprestane finančne skrbi, ki pa se jima kljub temu ne moremo odreči. Se največ skr-bi smo posvečali reformi šo-le, ki pa se je v večji meri kazala v zunanjih oblikah in spremembah. Morali se bomo sprijazniti z dejstvom, da so bo treba v prihodnje v večji meri posvetiti vsebinski spre-membi našega izobraževanja in uveljavitvi sodobnega po-uka. Cemu moramo posvečati na tem področju še posebno po-zornost in skrb? Naša skrb mora veljati ne-nehnemu zmanjševanju raz-like med umskim in fizičnim delom in oblikovanju člove-ka, da bo lahko razumel vso zapletenost družbenih odno-sov in da bo vsestransko zrel za delo, ki naj bi ga v družbi opravljal. Izobrazba neposred-no vpliva na človekovo pro-duktivnost, pomaga mu, da laže, bolj samostojno in zrelo uveljavlja svoje samoupravne pravice. Zato dobro urejeno šolstvo ni samo ,,poraba", lomveč temeljni pogoj za ob-likovanje mladih ljudi, ki smo zanj tudi vsi odgovorni. Katere so poglavitne teža-ve na področju šolstva v naši občini? Solskih zadrcg v naši ob-čini ni malo. Poleg otroškega in šolskega varstva se ob-činski svet za šolstvo največ ukvarja s prenatrpanostjo šol in tretjo izmeno. To, da ni-mamo izdelanega dolgoročne-ga investicijskega načrtova-nja na mestnem območju, ima svoj odmev prav v ome-njenih težavah. Pol milijarde investicijskih sredstev bo le-tos premalo za vse že spre-jete obveznosti občine in za neodložljivo gradnjo telovad-nice v Sentvidu. Občinska skupščina se realnemu pro-gramu ne bo mogla odreči, težko pa bo uveljavila naj-idealnejše zamisli, ki so se pojavile pri načrtovanju telo-vadnice. Kaj pa kultura in razne ob-like te dejavnosti? Kulturno življenje v mar-sičem dopolnjuje raven izo-brazbe delovnega človeka. Pri nas je prisotno povsod in se od ljubiteljskih prizadevanj posameznikov in društev raz-rašča in dviga v kulturne in umetniške stvaritve trajnejše vrodnosti. To je veliko bre-me, a hkrati tudi veličina ma-lega haroda. Zato ne bi bilo prav, če kulturi ne bi posve- čali vse potrebne skrbi tudi v bodoče in ji omogočali tiste rasti, ki je v razumnem raz-merju z našimi materialnimi možnostmi. Kaj je treba financirati na področju kulturnih dejavno-sti? Sedanje zaostajanje neka-terih oblik kulturnih dejav-nosti in samoupravljanja za splošnim napredkom kaže na določeno nesorazmerje, ki more imeti nezaželene po-sledice. Kultura je hkrati na-cionalna in neposredna zade-va vsake občine, krajevne skupnosti in delovne organi-zacije. Ceprav se naša občina z največjim deležem pridru-žuje financiranju najpomemb-nejših kulturnih in umetni-ških ustanov v sami Ljublja-ni, ne kaže zanemarjati vsega tistega, kar živi v sami ob-čini kot samostojen delež na-še splošne kulture. Še načrt-nejše dclo bo pri tem kori-sten način gospodarne porabe srcdstev, ki jih usmerjamo v kulturne dejavnosti. Kaj pa znanstveno razisko-valno delo? Čeprav bo v bežni obrav-navi o izobraževanju in kul-turi zvenelo vprašanje znan-stveno raziskovalnega dela kot manj potrebno, je vendar nujno. Boj velikih narodov za prevlado v znanstvenih dosež-kih ni samo vprašanje voja-ške premoči, marveč vse bolj tudi tisti nezamenljivi pogoj, brez katerega si je težko za-mlsliti in razložiti njihovo hitro gospodarsko rast. Kako naj se uveljavijo na tem področju mali narodi? Mali narodi takšni tekmi niso dorasli. Zato se skušajo upreti z združenimi močmi in na tistih področjih, ki jim od-pirajo možnosti enakopravne-ga uveljavljanja. Zanemarjati in ne razvijati znanstvene misli ter no upoštevati najso-dobnejše tehnologije v naši proizvodnji bi pomenilo sto-picati na mestu in izgubljati na času v tistem tehničnem napredku, ki ga kljub omeje-nim pogojem lahko dosežemo. Dosežki v družbeni in gospo-darski reformi bodo v marsi-čem odvisni od uresničevanja in uveljavljanja tega spozna-nja ne le v velikih industrij-skih enotah, temveč v sleherni še tako majhni proizvodnji in v vsem našcm družbenem de-lu. Samo v modernem načinu proizvodnje, v katerem bo vse več umskega dela in vedno manj ročnega, bomo dosegli takšne proizvodne rezultate, s katcrimi se bomo mogli uve-ljaviti na mednarodnem trži-šču . V socialno zdravstveni zbor republiške skupščine je izvoljena ANICA OKRŠLAR Anica OKRŠLAK je rojena 1917. leta. Ima srednjo izo-brazbo. Zclo je aktivna kot odbornik v občinski skupšči-ni. V svetu za zdravstvo, ka-terega predsednik je, neu-morno dela v težnji, da bi bila zdravstvena služba v občini čim bolje organizirana. Nje-na napredna in pozitivna sta-lišča do organizacij zdrav-stvene službc so prišla vedno do izraza v skupščini, ko je le-ta razpravljala o zdrav-stvu. Zaposlcna jc kot medicin-ski laborant v zdravstvenem domu Siška. Do sedaj jc opravljaia mnogo funkcij na področju zdravstva. v sindi-katu in kliničnih bolnicah ter v skupščinskih organih. V NOB je sodelovala od lcta 1941 in je član ZK. RAZGOVOR Z ANICO OKRŠLAR Kaj menite o sedanji vlogi socialno zdravstvenega zbora rcpubliške skupščine? V oblikovanju enotnc poli-tike zdravstva in socialnega varstva za območje vse naše republike ima socialno zdrav-stveni zbor republiške skup-ščine predvsem vlogo pobud-nika in prcdlagatelja raznih konkretnih rešitev v precej zapleteni in težavni proble-matiki vsklajevanja porabe sredstev za zdravstveno var-stvo s sedanjimi ekonomski-mi možnostmi naše družbene skupnosti. To vsklajevanje naj bi bilo takšno, da pri tem ne bi nazadovalo naše zdrav-stveno varstvo, ki je v pre-tekli dobi doseglo že velike uspehe. Kako bi lahko vskladili stroške zdravstvenega varstva z ekonomskimi možnostmi naše družbene skupnosti, da bi zdravstveno varstvo ostalo na že doseženi višini? Da bi zdravstveno varstvo še nadalje osvajalo in razvi-jalo metodc kvalitetnega de-la, je — po mojem mnenju — treba čimprej sprejeti zakon-ske predpise o obsegu zdrav- stvenega varstva, in postaviti enotno funkcionalno organi-zacijo zdravstvcnih služb, ki naj kljub zmanjšanim sred-stvom zagotovi zdravstveno varstvo občanov. Nadalje je treba tudi določiti obseg zdravstvenega zavarovanja in v zvczi s tem obseg pravic zavarovanccv. Da ostanemo na sedanji vi-šini zdravstvenega varstva je treba mcd drugim vsa toza-dcvna srcdstva čimbolj pra-vično razdeliti in smotrno porabiti. V zvczi s tem je nujno treba sprejeti zakonski prcdpis o sprcmembi finan-. ciranja zdravstvenega varstva in vpeljati tak sistem, ki bo financiral zdravstveno var-stvo, ne pa zdravstvenih za-vodov. Kako je s problemom od-govornosti oziroma s proble-tnom administrativnega in sa-moupravnega načina delova-nja na področju zdravstvene-ga varstva? Prav pri razdeljevanju družbenih sredstev za zdrav-stveno varstvo je treba v pri-hodnje zaostriti strokovno, moralno in politično odgovor-nost ter bolj uveljaviti samo-upravne načine dela namesto dosedanjih administrativnih kriterijev in ukrcpov, ki so pogosto destimulirali tiste iz-vrševalce zdravstvenega var-stva (zavodc), ki so dobro go-spodarili in so se že zavestno vključili v reformna prizade-vanja naše družbe. Kako nameravate reševati take in podobne naloge na področju zdravstvenega var-stva kot republiški poslanec? Za izvrševanje takih nalog v socialno zdravstvcncm zbo-ru republiške skupščine je ne-dvomno potrcbno predvsem temeljito poznavanje te prob-lematike, kakor tudi pošte-nost poslanca do sebe, voliv-cev in našc družbene skup-nosti. Prisluhniti želim mne-njcm in potrebam občanov in družbeno politične skup-nosti ter nenehno zasledovati in se poglabljati v tozadevno problematiko, kajti le tako bom lahko vsklajcvala inte-rcsc posemeznikov z interesi vseh, to je z interesi naše družbene skupnosti. Zavedam se, da je poslanec odgovorni in odločujoči za-stopnik volivccv, dclovnih or-ganizacij, komunalne skupno-sti in vse naše družbene skup-nosti in da njegovo delo v no-vem socialno zdravstvenem zboru ne bo niti lahko, niti prijetno, tcmveč polno reše-vanj izredno zapletenih in te-žavnih problemov ter sode-lovanja v odgovornih odločit-vah za nadaljnji razvoj zdrav-stvenega varstva v korist na-ših občanov. Za poslanca v organizacijsko-politični zbor republi-ške skupščine je izvoljena VIDA TOMŠIČ Vida TOMŠIC je rojena 1913. leta v Ljubljani, kjor jc tudi končala študij na filo-zofski in pravni fakullcti. Scdaj je prcdsednica glavne-ga odbora SZDL Slovcnije. V naslcdnji mandalni dobi je prodvidena za eno izmod vo-dilnih funkcij v federaciji (predsednik zbora narodov). S svojim dosedanjim dclom in jasnim konceptom do go-spodarske in družbene refor-mc brcz dvoma izpolnjuje kriterije za najprimernejšcga kandidata za organizacijsko-politični zbor. Na družbeno političnem področju se njcna stališča jasno odražajo v delu glavnega odbora SZDL in ccntralnem komiteju ZKS. Po osvoboditvi je bila na raznih odgovornih položajih. Bila je minister za socialno politiko vladc LR Slovonijc, predscdnica kontrolnc komi-sije LRS, predsednica cen-tralnega odbora AFŽ Jugo-slavije, organizacijski sckrc-tar CK ZKS, podpredsednica in nato predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije, predsednica ljudske skupšči-ne LRS in sedaj predsednica glavnega odbora SZDL Slo-venije. Član CK ZK Jugoslavije je od leta 1940. Je poslanec skupščine FNRJ in skupšči-ne SRS vseh sklicev. Jc nosilka partizanskc spomenico in Ordena narod-ncga hcroja. VIDA TOMŠIČ ODGOVARJA NA NAŠA VPRAŠANJA Med volivei jc precej pri-pomb in nezadovoljstva za-radi tega, ker nckateri ob-činski odborniki, zlasti pa poslanci, nimajo dovolj sti-kov z njimi. Kakšno je vaše mnenje o tem? Pogosto je kritika občanov zaradi prešibkih stikov izvo-ljcnih občinskih odbornikov in poslancev z njimi upravi-čena. Nobencga dvoma nam-reč ni, da bi boljša informi-ranost in večja razgledanost občanov preprečili marsika-tero ncrazumevanje ali pre-ozko in enostransko presoja-nje tcga ali oncga problema in s tem sevcda tudi marsi-katere nesporazume in nc-razpoloženja mcd našimi ljudini. Scvcda pri tem ne smemo prczreti dejstva, da danes ob-čan ne more biti o vsem in-formiran le neposredno in ustno, temveč predvsem in zlasti prcko zelo razvitih sredstev množičnega infor-miranja kot so tisk, radio in televizija. Nedvomno pa bi moralo biti tudi vcč sestan-kov mcd volivci in poslanci (občinskimi odborniki) o tcm, kako bi določen družbe-ni problem vsestransko osvctlili ter čim bolje rešili. Kje je krivda za prešibke stike med izvoljenimi skup-ščinskimi predstavniki in vo-livci? Ce sploh lahko govorimo o kakšni krivdi, jc ta na obeh straneh, tako na volivcih, ki tudi sami niso znali preko SZDL ali sindikata najti možnosti za pogostejše stike, kakor tudi na samih izvolje-nih skupščinskih predstavni-ki, ki so spričo mnogo na-pornega dcla v skupščinah verjetno tudi sami dajali premalo pobud za razgovorc z občani. Volivci zlasti kritizirajo to, da so bili v skupščinah spre-jcti razni zakonski predpisi, ne da bi predhodno o njih dovolj široko javno razprav- ljali tudi z volivci. Ali so kakšni opravičljivi razlogi, ki so onemogoeali ali ovirali in-tenzivnejše tozadevne stike poslancev z volivci? Take in podobne kritične pripombe je vsekakor treba soočiti z objektivnimi in subjcktivnimi ovirami in do-sedanjimi pogoji dcla v skup-ščinah. Kot veste, smo pred štiri-mi leti sprejeli zvezno usta-vo. Načelno smo se vsi izja-vili zanjo, toda pri njenem konkretnem uveljavljanju v vsakodnevni praksi so se po-javili tudi razni pomisleki in odpor. Tako smo v pretek-lcm mandatnem obdobju na-ših skupščin v veliki idcjni bitki za uveljavljanjc ustav-nih načel in določil morali lomiti staro miselnost in si-stcm starih gospodarskih in družbeno političnih odnosov. Našc skupščine so v prc-teklem štiriletnem obdobju s svojim obsežnim delom in praktičnim uvcljavljanjem ustavnih načel dale osnovo 2a nove družbeno ekonomske odnose, ki naj temcljijo na samoupravljanju in delitvi po dclu vključujoč pravico neposrednih proizvajalccv. da sami razpolagajo s srcdstvi za razširjeno reprodukcijo. V tcm obdobju so skup-ščine sprejelc sklep in vrsto prodpisov o gospodarski in družbcni reformi in s tem okvire za uresničevanje re-forme v praksi. Mnogi od teh predpisov (kot npr. novi devizni in krcditni sistcm itd.) so bili sprcjeti v naglici. nc da bi imeli poslanci mož-nost vse to predhodno soočiti z mnenji volivcev. čcprav je naša javnost vse razprave in sklepe v skupščinah sprem-ljala. o njih razpravljala in jim dajala svojo polno pod-poro. Časovna stiska in zamuja-nje v sprejemanju nujnih novih predpisov odražata predvsem ostrino bitke za urcsničitev koncepcije samo-upravljanja proti etatistično birokratskim silam. starim navadam in zlonamernosti. Nadaljevanje na 20. strani Nadaljevanje z 19. strani Tako lahko rečemo, da se je v preteklem štiriletnem ob-dobju skupščinsko delo od-vijalo predvsem v znamenju odločilne idejne bitke, ki so jo vodili vsi od ncposrednih samoupravljalcev v dclovnih organizacijah pa do tribun VIII. kongresa ZKJ, VI. kon-gresa SZDL in končno zlasti do odločilnoga IV. plenuma CK ZKJ. Samo skupščinsko delo je bilo v takih pogojih ovirano in zelo naporno. Mnogi po-slanci so bili v takem vzduš-ju bitke za načelne odločitve polno angažirani v skupščini in res niso imeli dovolj mož-nosti za intenzivnejše stike in sodelovanje z volivci. Kakšno sodelovanje med izvoljcnimi skupščinskimi predstavniki in volivci bi bilo zaželeno kot najbolj ko-ristno in učinkovito? Nekateri menijo, da je do-ber poslanec tisti, ki je stalno med volivci, ki v vscm sogla-ša z njimi ter je poln dcma-goških obljub, čeprav v sa-mem skupščinskem delu ne prispeva nič bistvenega k boljši osvetlitvi perečih pro-blemov, niti k njihovi ustrcz-ni rešitvi. Menim, da je dober posla-nec tisti, ki iz svojega aktiv-nega skupščinskega dela išče stike in sodelovanje z volivci, zlasti z volivci na delovnih mestih. Edino tako bodo poslanci lahko hitreje opozarjali na razne pereče probleme in posredovali do-bre predloge za sprejemanje ustroznih predpisov, ki naj bi prispevali k še vcčji proiz-vodnosti, spodbudnejši delitvi po delu itd. Občinske skupščine, kakor tudi organizacije SZDL in sindikati naj omogočijo po-slancem zlasti take, tako re-koč kvalificirane stike z vo-livci, kakor tudi z raznimi inštituti, ki se bavijo z znan-stveno raziskovalnim proučc-vanjem raznih problemov. Nekateri občani menijo, da letošnje predvolivne pripra-ve niso dovolj manifcstacij-sko razgibane. Zanima nas vaše mnenje o tem? Naše predvolivne priprave, kakor tudi same volitve, iz-gubljajo manifestacijski in plebiscitni značaj ter posta-jajo sestavni del naše vsako-dnevne samoupravne prakse. Namesto prikazovanja vse-ga v najlepši rožnati barvi, namesto volivnih obljub in raznih drugih zunanjih hrupnih manifestacij in sen-zacionalnih atrakcii, ki spremljajo volitve drugod, imajo naše volivne priprave izrazito delovni značaj: sa-mokritične analize doseda-njega skupščinskega dela in razvoja ter iskanje najučin-kovitejših sredstev in nači-nov za konkrctno realizacijo načel in teženj naše gospo-darske in družbene reforme. Kot vemo, je veliko odvisno od samoupravljavcev samih. Kakšna bo neposredna vlo-ga občinskega odbornika in poslanca v prihodnjem ob- dobju in v zvezi s tem njego-va osebna odgovornost za uspeh skupščinskega dela? Doslcdno urcsničevanje go-spodarske in družbene rcfor-me v naši praksi je in ostanc temeljna naloga naših skup-ščin. To pomenja hkrati hi-trejši razvoj samoupravljanja na vseh področjih. Pri vscm tem pa ne smemo pozabiti, da samoupravljanje ni raz-drobljenost, zaprtost in sebič-nost. saj vse to ovira uspeš-nejši in hitrejši razvoj go-spodarstva in družbe. Prav na temelju samo-upravljanja bomo morali na vseh področjih družbenega življenja razvijati nove odno-se demokratičnc integracijc in ccntralizacijc. Razvijati in utrjevati bomo morali še bolj medscbojnc dogovore, zavest-no družbeno disciplino, red in zakonitost ter hkrati pre-prečcvati samovoljo, neodgo- vornost, anarhijo in demago-gijo. Samoupravljanjc pome-ni namreč krepitev neposred-ne odgovornosti vseh, pose-bej še izvoljenih skupščin-skih predstavnikov in orga-nov. Menim, da je posebna odgovornost le-teh, da omo-gočijo, da bodo v delu skup-ščin in njihovih organov pri-šli do izraza interesi obča-nov in tudi širših družbcnih skupnosti. Občinski odborniki in po-slanci morajo znati pritegniti volivce, prizadete občane, predvsem noposredne proiz-vajalcc. znanstvene in stro-kovne institucije ter družbe-ne organizacije k reševanju raznih družbenih vprašanj, ki jih obravnavajo in rešujejo naše skupščine. Ob koncu še eno vprašanje: Precej občanov gleda z ne-zaupanjem na uspeh naših reformnih prizadevanj. Kaj menite v zvezi s tm? Splošna kritičnost, ki pre-vladuje v javnosti, čeprav ne v vcčini delovnih organizacij, izvira predvsem iz podcenje-vanja resničnih uspehov, ka-kor tudi iz pretirancga po-udarjanja raznih piehodnih težav, slabosti in napak. Na negospodarskem področju smo v dobi ekstenzivnega go-spodarjenja res zastavili marsikaj preko dejanskih možnosti, kar nam zdaj po-vzroča določene težave. Zadnji podatki o našem gospodarskem razvoju pa ka-žejo. da je v drugi polovici lanskega leta, kakor tudi v prvem letošnjem četrtletju v Sloveniji že premagana dolo-čena stagnacija in da že dvi-gujemo obseg proizvodnje in proizvodnost dela. Javljajo se že številne pobude za inte-gracijo delovnih organizacij, bank itd. na novih ekonom-skih osnovah. Vse to dokazuje, da je slo-vensko gospodarstvo že prišlo iz »ajvečjih težav reforme. Večji smisel za poslovnost, ekonomičnost, racionalnost in funkcionalnost ob demokra-tičnem samoupravljanju ter jasni javni delitvi po delu bodo nedvomno omogočili še hitrejši gospodarski napre-dek. Seveda bomo morali po-svetiti še posebno pozornost razvoju terciarnih dejavnosti in negospodarskih služb. V soočenju raznih mnenj in strokovnih predlogov v de-mokratičnih diskusijah bomo laže sprejemali najboljše od-ločitve ter imeli več mobili-zacijskih sil za njihovo uspešno izvedbo. Pri tem pa se moramo izogibati vsake površnosti, demagogije in drugih slabosti v našem delu z volivci in v skupščinah.