Politicen list za slovenski narod.
Po poŠti prejema« velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 srld. 40 kr
V administraciji prejeman. veija: Za celo leto 12 erld., za pol leta O gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija. Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne".

Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. ¿e se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob */i6. uri popoludne.
■ifctev. 76.
^ Ljubljani, v ponedeljek 4. aprila 1892.
imetnik XX.
Šolska debata v deželnem zboru Koroškem.
Iz Celovca, 8. aprila.
2e več let sem je najzanimivejši del vsakoletnih obravnav koroškega dež. zbora šolska debata. Slovenska g g. poslanca porabita te priliko, da opozarjata na dolgoletne krivice, ki se nam godé na šolskem polju ; nasprotniki pa se ob tej priliki oglašajo, da „po svojem" pobijajo naše težnje in pri-zadetje. Da pri tem vsako leto z resnico hudo pridejo v navskriž, za to se ne zmenijo dosti, to gré na rovaš „temeljitosti".
Letos se je vršila šolska debata v XVII. seji dne 28. marca. V generalni debati oglasil se je prvi g. poslânec Muri ter izjavil, sklicevaje se na dež. glavarja ob otvorjenju tekočega zasedanja os-tentativno naglašene besede: „mir in delo", v svojem kakor v imenu č. g. Gr. Einspieler-ja, da bodeta glasovala proti šolskemu proračunu. Kajti postavnim pravicam ter izrečnim željam slovenskega prebivalstva dež. šolski svét doslel vkljub mnogim prošnjam ni še ugodil.
Mirne in povsem opravičene besede g. Murija so močno zbodle znanega dr. Ubi-a, ki je v ger-manizatorskem svojem delovanju že osivel in ki je že postal pravi mojster v pulili zofistiki in zavijanju resnice. Poprijel se .je ta mož zares nehvaležnega posla : oprati zamorca, to je opravičiti postopanje našega deželnega šolskega soveta nasproti Slovencem — dokazati, da je ta šolska oblast postopala nasproti slovenskemu prebivalstvu čisto postavno „uzajemno z večjim delom prebivalstva", ter da se „kjerkoli so zahtevali prometni odnošaji in dejanjsko obstoječe potrebe, naj se uvede slovenski pouk, ni obotavljal, tem potrebam ustreči v polni in čisti meri."
Dr. Ubl izvestno sam sebi ni verjel, govoreč te besede. Čudimo se le njegovi smelosti, s katero se postavi nasproti vsej resnici in pravici. Vse pritožbe
in prošnje, katere so koroški Slovenci tekom 20 let vložili proti sedanji šoli, premnoge šolske obravnave v državnem in deželnem zboru, kar se je o naših šolah doslej pisalo po slovenskih časnikih, vse to je glasen odgovor tem besedam !
Dr. Ubl je razpravljal tudi prošnje za slov. šole, ki so se minolo leto odposlale naučnemu ministerstvu. Hudoval se je najprej nad našim katoliško-političnim društvom in knjižici, ki jo je izdalo to društvo v poduk, kako naj se dosežejo slovenske šole. Pokazal pa je dr. Ubl, da omenjenih knjižic niti ne pozna ne, ali k večjemu iz „Preie Stimmen", in da mu je malo do stvari, tem več pa tega, da obira in denuncira razne osebe, delujoče pri tem društvu. — Naglašal je, da so vse peticije, katere so se odposlale glede šol, umetno narejene, da ljudstvo o njib vsebini ni ničesar vedelo, da so podpisi ponarejeni, itd. Vse to je dr. Ubl trdil, a nikar ne dokazal, ker so dokazi sploh tega gospoda najslabša stran. Tudi ni treba misliti, da je nam besedičenje dr. Ubla novo; nikakor ne! Vse, od prvega do zadnjega, brali smo v zadnjih štirih mesecih črno na belem v tukajšnjih „Fr. Stimmen", tako da je dr. Ubl pogreval samo stare fraze, koje je ta list že pred meseci ponujal svojim bralcem.
Več dopisov v „Pr. St." se je svojeeasno tudi popravilo, bodisi v „Fr. St.", bodisi v „Miru". Toda v poštev jemati tudi popravke, zdelo se je nepristranskemu dr. Ublu — odveč!
Kakor rečeno, sumničil je dr. Ubl pri nekaterih prošnjah pristne podpise, pri druzih mu niso po volji križi, pri tretjih zopet se je izpodtikal nad osebami, ki so prošnje spisale. In glede zadnjega je zlasti jedno prošnjo prav na široko raztegoval.
Pred vsem pa naj vprašamo, kdo naj prošnjo spiše, da najde v oččh g. dr. Ubl-a milost? Duhovnik ne sme, učitelj ne sme in ne more, kmet sam ne znd, ali pa se ne upa.
V neki občini jo je iz prijaznosti do kmetov spisal neki mlad vaščan. Toda to je dr. Ubl-u, „vnetemu" za blagor slovenskega ljudstva, kar kri zagnalo v glavo. In zakaj?
Med vrstami beremo v nasprotuih listih, da smatrajo to za hud pregrešek; kajti čemu sicer toliko poudarjajo spisatelja prošnje, čemu omenja dr. Ubl celo zavodov, v kojih se je vzgojeval? Ce je postopanje onega mladeniča bilo nepostavno, čemu se to ne pove kar naravnost, a se ob ob jednem navede tudi postava, zoper kojo se je dotičnik „pregrešil" ?!
Je li pa g. doktor s svojim besedičenjem morda slovenskim kmetom hotel samo nasvetovati, naj hodijo v takih slučajih h kakemu odvetniku, najboljše k njemu samemu?! No, slovenski kmetje ne jemljejo toliko v poštev osebe, ki jim kakšno prošnjo spiše, marveč vpoštevajo to, kar je v prošnji zapisano; zato bodo tudi radi ustregli blagi volji dr. Ubl-a; samo za to bodo pa prosili, da jim piše gosp. doktor prošnje brezplačno in po njih trmi!	(Konec sledi.)
Deželni zbor kranjski.
(XI. seja, dne 2. aprila.)
Deželni glavar Oton Detel a otvori sejo ob polu 11. uri.
Poslanec Kersnik poroča o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske za dovolitev rednih letnih podpor šolskim vrtnarjem ter v imenu finančnega odseka predlaga:
„Deželnemu odboru se naroča, izposlovati pri c. kr. deželnem šolskem svetu, da se
1.	določi natanko, kakšen in kako mora biti obdelan šolski vrt na Kranjskem, da se ga prišteva uzornim, in
2.	da se šolskim vrtnarjem (učiteljem), ki so naredili, oziroma ki vzdržujejo tak vrt, pripozna
LISTEK
Sebastopol].
(Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.)
XIII.
Ko je Mihajlov zagledal bombo, vlegel se je na tla ravno tako kakor Praskuhin; ne da se povedati, koliko je premislil in prečutil ti dve sekundi, ko je ležala bomba še cela pred njim. V mislih je molil Boga in rekel: Zgodi se tvoja volja! In zakaj sem vstopil v vojno službo — in pri tem si je še mislil — in še pristopil k pešcem, da se udeležim vojne. Mari bi ne bilo bolje, ko bi bil ostal v ulan-skem polku v mestu T. in se zabaval. Ali sedaj je, kar je. In začel je šteti: jeden, dva, tri, štiri, uganjajoč po tem, če našteje parno številko, ko raz-poči, ostane živ, če pa neparno, bode ubit. „Vsega je konec, ubit sem," mislil je, ko je razpočila bomba, (pomnil ni več, ali je naštel do parnega ali neparnega števila), čutil je udar in pa hudo bolečino na glavi. „Gospod, odpusti mi moje grehe," izprego-voril je, plosknil z rokama in znak pal brez čuvstev.
Ko se je zopet zavedel, čutil je kri, ki mu je tekla po nosu, in pa bolečino v glavi, ki je bila dosti manjša. „Duša odhaja," mislil je, kaj pa bode
tam? Gospod! sprejmi z usmiljenjem mojo dušo.— Samo to je čudno," presojal je, da umirajoč tako jasno slišim korake vojakov in pa pokanje strelov.
„Daj nosilnice . . . ej . . . ubilo je stotnijskega poveljnika!" zaklical je prav pred njegovo glavo glas, kateri je on nehote spoznal kot glas bobnarja Ignatjeva.
Nekdo ga je prijel za rami. Poskusil je odpreti oči, ali zagledal je nad glavo temnočrno nebo, množine zvezd in pa dve bombi, ki sta leteli nad njim, jedna za drugo, zagledal je Ignatjeva, vojake z nosilnicami, nasip ob jarku in prepričal se je, da je še vedno na svetu.
Bil je s kamnom lahko ranjen v glavo. Prvi njegov vtis bil je nekako obžalovanje; tako dobro in mirno se je pripravljal za odhod tja, da mu je bil neprijeten povrat k dejanjstvenosti z bombami, jarki in krvjo ; drugi vtis je bil nepopisno veselje, da je še živ, tretji pa želja, da skoro pride iz utrdbe. Bobnar je zavezal z robcem glavo poveljniku svojemu, prijel ga za roko, da ga popelje na obvezališče.
„Kam vendar grem ?" mislil je podstotnik, ko se je malo bolje zavedel. — Moja dolžnost je, ostati pri stotuiji in ne hoditi naprej, tembolj, ker stot-nija kmalu pride iz ognja," rekel mu je neki notranji glas.
„Ni treba," rekel je in odtegnil roko postrež-ljivemu bobnarju; „ne pojdem na obvezališče, temveč ostanem pri stotniji."
In povrnil se je nazaj.
„Bolje bi vam bilo, da vam preobvežejo, kakor se mora, kajti vam se le zdi, da to skelenje ni nič, le poglejte, kako vam vroče in slabo prihaja, vaše blagorodje!"
Mihajlov se je ustavil v neodločnosti. Ubogal bi bil Ignatjeva, da se ni spomnil, koliko je mnogo težje ranjenih na obvezališču.
„Morda bi se gospodje doktorji nasmehnili moji prsski," pomislil je podstotnik in šel odločno, ne zmeneč se na svete bobnarjeve, nazaj k stotniji.
„In kje je Praskuhin, ki je šel z menoj?" vprašal je praporščika, kateri je peljal stotnijo, ko so se srečali.
„Ne vem . . . najbrž je ubit," odgovoril je nerad praporščik.
„Ubit ali ranjen, še tega ne veste? Saj je bil z vami. Zakaj ga neste pobrali."
„Kako ga hočemo pobrati, če je pa tako hudo streljanje!"
„Kako, da ga pustite, Mihael Ivanič," rekel je Mihajlov jezno, „če je morda še živ. Pa če tudi je ubit, pobrati bi bili morali truplo."
„Kako bode živ, ko vam rečem, da sem sam stopil zraven in videl," rekel je praporščik. „Glejmo,
letna redna remuneracija v znesku 36 gld., in sicer do preklica, to je, dokler je vrt uzoren, oziroma j dokler je podpora za pouk v kmetijstvu, ki znaša sedaj po nastavku v proračunu normalno - šolskega zaklada 1600 gld., — na razpolaganje."
Sprejeto.
Isti poroča obširneje o prošnji c. kr. kmetijske družbe za podporo v namen splošne razstave leta 1894 v Ljubljani ter v imenu finančnega odseka nasvetuje:
„Deželni zbor izreka, da je pripravljen, deželno
razstavo, ki se ima napraviti leta 1894, podpirati z deželnim doneskom 15.000 gld., ob enem pa naroča deželnemu odboru, da od kmetijske družbe preskrbi potrebno načrte in program te razstave s proračunom vse potrebščine in pokritja ter ga v prihodnjem zasedanju predloži deželnemu zboru."
Poslanec baron Schvvegel meni, da si kmetijska družba stavi preveliko nalogo. On sicer ni načelno proti razstavi, ker rad pritrdi poročevalčevim besedam, da more tudi kranjska dežela kaj pokazati vnanjemu svetu. Toda on pogreša natančnega programa in gotovejšega proračuna.
Poročevalec Kersnik je več pojasnil pri svojem utemeljevanju, kakor je v prošnji sami. V komisiji za to razstavo bi morali biti zastopani vsi faktorji, kateri morejo zagotoviti vspeh. Zastopani brmorali biti vsi krogi brez razlike.
Drugo vprašanje je finančno. Poročevalec je omenil, da so troški približno proračunjeni na 50.000 gld. Ta svota zdi se govorniku prenizka za tako obširen program. Pred vsako razstavo je požrt-vovalnost uavadno velika, a ko je treba po razstavi pokrivati primanjkljeje, tedaj se ohladi. In kdo naj pokrije mogoči primanjkljej ?
Moralno dolžnost prevzame deželni zastop, če hoče, da se razstava uresniči. Časa je še dovolj, torej naj se v prihodnjem zasedanju predložita natančnejši program in proračun in tedaj naj deželni zbor dovoli primerno podporo.
Poročevalec je omenil, da je vstopnina prora-čuujena na 21.000 gld. Ta svota se govorniku zdi previsoka, ker po tem računu bi vsak dan moralo povprek obiskati razstavo do 1500 oseb, česar pa se ne moremo nadejati. Zato nasvetuje:
„Prošnja kmetijske družbe za podporo v namen razstave leta 1894 se izroči deželnemu odboru z naročilom, da kmetijska družba predloži nadroben program nameravane razstave s kolikor mogoče natančnim proračunom in izkazom pokritja vseh troškov, kakor tudi primeren garancijski zahlad, in o tem naj deželni odbor v prihodnjem zasedanju poroča ter stavi primerne nasvete."
Poslanec Povše prav odločno ugovarja pred-govorniku in toplo priporoča predlog fin. odseka. V komisijo so bili poklicani zastopniki vseh korporacij, o katerih se sploh more prjčakovati zanimanje za stvar. V komisiji so delegata dež. odbora gg. dr. Schaffer in dr. Vošnjak, zastopniki mesta, trgovske in obrtniške zbornice. Gotovo se bode ta odbor za
prirejevanje razstave — še pomnožil in tudi vis. vlada morda pošlje svojega zastopnika. Natančni program in proračun se sicer še nesta sostavila, ker komisija je le v načelu sklenila, da se vprašajo razne korporacije, koliko bi kmet. družba smela pričakovati podpor. Ko se vse te korporacije izrazijo za gotove podpore, potem bode mogoče sostaviti natančen proračun. Zato naj danes dež. zbor v principu izreče, koliko podpore je pripravljen dovoliti, ker gg. deželna odbornika bodeta kot delegata v komisiji že skrbela za potrebno kontrolo. (Dobro! na levici in v cen-trumu.) Pričakovati smemo, da bode kranjska razstava na čast deželi in morda celo bolje vspela, nego lanska v Zagrebu. Treba je, da tujci zvedo, kaj se more dobiti tudi pri nas. Pričakovati pa smemo, da se bodo tudi veleposestniki udeležili deželne razstave, posebno s pridelki gozdarstva. Pa tudi sadjarstvo naše more razstaviti lepe pridelke. Po vsem tem je potrebno, da že sedaj dež. zbor izreče pripravljenost, dovoliti 15.000 gld. v ta namen.
Posl. Svetec podpira predlog fin. odseka, ker bi drugi faktorji ničesa ne dovolili, ko bi deželni zbor ne dovolil podpore.
Poročevalec Kersnik izraža veselje, da se od nobene strani načelno ni ugovarjalo podpori in se je vsa debata vršila mirno in stvarno. Apeluje na zastopnike veleposestva, da bodo gotovo podpirali to podjetje, ki bode na čast skupni naši domovini. (Dobro, klici na levici iu v središču.)
Pri glasovanju je bil sprejet predlog fiu. odseka z glasovi slovenske večine.
Poslauec baron Schvvegel poroča o prošnji zdravnika na Bledu dr. E. Klimeka za podporo ter nasvetuje: „Svota 200 gld. kot dopolnilo plače zdravnika v zdravišču na Bledu se vstavi kot potrebščina dež. zaklada za 1. 1892 in dež. odbor se pooblašča, da dovoli to podporo na podlagi potrebnih informacij." — Predlog obvelja.
Poslanec dr. vitez Bleivveis v imenu fin. odseka nasvetuje:
„Deželnemu odboru se naroča, izposlovati pri c. kr. deželni vladi podelitev ustanove slepemu J. Gostinčarju iz Gostinc v svrho enoletnega obiska zavoda za slepe v Lincu." — Obvelja.
(Konec slčdi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. aprila.
'SSotr»3a|® d
Deželni zbori. Sprva se je mislilo, da bi deželni zbori zborovali le do Velike noči, ali sedaj se pa že govori, da bodo vsaj nekateri zborovali še po Veliki noči. To je tudi potrebno, če se pomisli, da lani deželni zbori niso zborovali. Letos se deželni zbori najbrž ne bodo potem več sklicali. Pred shodom državnega zbora najbrž vsi deželni odbori ne bodo pripravili še gradiva. V avgustu iu septembru bi torej zborovanje ne bilo lahko mogoče. Konec septembra se pa snide državni zbor, ki bode zboroval neprestano do Božiča, da pravočasno reši budget.
da sami zdravi uidemo. Kanalje so začeli spuščati topove kroglje," pristavil je.
Mihajlov je šel in prijel 8e za glavo, ki ga je strašno zabolela.
„Ne, vsekako ga moramo iti pobrat, morda je še živ," rekel je Mihajlov. „To je naša dolžnost, Mihael Ivanič!"
Mihael Ivanič mu ni odgovoril.
„Lej, prej ga ni dal pobrati in sedaj je treba poslati vojake same. In kako jih poslati mej tem streljanjem, lahko katerega ubijejo," mislil si je Mihajlov.
„Fantje I iti je treba nazaj — pobrati častnika, ki je tam ranjen," rekel je ne preveč glasno in ukazujoče, čuteč, kako neprijetno bode vojakom izpolniti to povelje. In res, nikdo ni pristopil, da bi izpolnil povelje, ker se z imenom do nobenega ni bil obrnil.
„In morda je pa res umrl in ni vredno ljudi goniti v nevarnost. Kriv sem tudi samo jaz, ker nesem takoj poskrbel. Sam grem in pogledam, je li še živ. To je moja dolžnost," rekel je Mihajlov.
„Mihael Ivanič! peljite stotnijo, jaz vas že do-tečem." rekel je, z jedno roko privzdignil suknjo, z drugo se je pa vedno dotikal podobice priprošnjika Mitrofana, v katerega je imel posebno zaupanje, in stekel je po jarku.
Ko se je prepričal, da je Praskuhin ubit, je Mihajlov ihteč in držeč z roko zaveso, ki se mu je spodrsnila z glave, katera ga je začela silno boleti, hitel nazaj. Batalijon je že bil pod klancem, na kraju, kamor že skoro ni dosegalo streljanje, ko ga je dohitel Mihajlov. Rečem, da skoro ni več dosegalo streljanje, kajti tudi sžm je še semtertje priletela kaka bomba.
„Vendar se grem jutri zapisat na obvezališče," mislil si je podstotnik, ko ga je prevezaval prišedši vojaški ranocelnik.
XIV.
Na stotine svežih okrvavljenih teles ljudij, pred dvema urama polnih raznih visokih in majhnih nad in želj, z otrpnelimi člani je ležalo v cvetoči dolinici, ki je ločila trdnjavico od jarka, in pa na ravnih tleh sebastopoljske mrtvašnice; na stotine ljudij je s kletvinami in molitvami na suhih ustih se plazilo, obračalo in stokalo, nekateri mej mrtvimi trupli v cvetoči dolinici, drugi pa na nosilnicah, na prič-nah in na okrvavljenih tleh na obvezališČu, in vendar je ravno tako kakor prejšnje dni se začelo svitati nad Salunsko goro, pobledele migljajoče zvezde, vzdignile se bele megle iz temnega morja, zasvetila se rudeča zarja na vzhodu, razpustili se rudečkasti oblaki na svetlomodrem nebu in ravno tako kakor prejšnje dni obveščajoč veselje, ljubezen in srečo vsemu oživelemu svetu priplavalo mogočno prelepo svetilo.	(Dalje slčdi.)
Dolenja Avstrija. Deželni zbor se ju* izrekel, da bi se zopet uvel) nekdanji ranoceluiki, da se odpomore pomanjkanju zdravnikov na deželi. Za ta predlog so glasovali poslanci kmetskih občin in pa protisemitje. Dunajski liberalni listi se jako jeze zaradi tega sklepa. „N. Fr. Pr" piše celo, da so poslanci kmetskih občin pokazali, da so bolj neumni, nego n|ih volilci.
Gorenja Avstrija. Danes se v deželnem zboru začne debata o premembi zakona o šolskem nadzorstvu. Odsek je vsprejel predlog poslanca Eben-hocha. Liberalci so mu seveda ugovarjali. Vlada se pa še ni izjavila. Namestnik je rekel v budgetnem odseku, da še nima nobeuih inštrukcij. Pričakovati je, da bode v zbornici pojasnil vladno stališče.
Podržavljen je telefonov. Jeseni bode baje vlada v državnem zboru predložila predlogo, da se podržavijo vse telefonske zveze v Avstriji a novim letom prihodnjega leta.
Bukovina. Danes so se začele volitve za deželni zbor v Bukovini. V kmetskih občinah bode volilna borba le v dveh okrajih huda. Y jednem okraju kandiduje nemški liberalec proti Eusinu, v drugem pa nemški liberalec proti Rumunu. Da bi pa bolj gotovo zmagali, so nemški liberalci postavili za svoja kandidata okrajna sodca v dotičnih krajih. — V Crnovicah je zmaga nemškoliberalne stranke gotova, ali sami nemški listi priznajo, da bodo zmago odločili le poljski in rumunski glasovi.
Ogersko. Pomenljivo je, da je letos predlog skrajnih levičarjev, da se osnuje poseben ogerski dvor, v ogerskem državnem zboru bil zavržen le z 28 glasovi. Mnogo vladnih pristašev se je odtegnilo glasovanju. Iz tega se vidi, da se na Ogerskem vedno bolj množi število tistih, ki bi se radi v vseh zadevah odločili od Avstrije, izvzemši osobo vladarjevo, Predlog opozicije bi bil baje še večino dobil, da ni vlada obljubila, da bode v bodoče pri otvorjenju državnega zbora navzoči le ogerski dignitarji.
Vratarajc» drsava.
Srbija. Pogajanja o sestavi nove vlade še neso končana. Imena ministrov, katere je Pašič naznanil v radikalnem klubu, so le imena onih oseb, katere on želi, da se pokličejo v ministerstvo. Za-strau vojuega ministra je še nekoliko nasprotjo mej regentstvom iu vlado. Vlada bi rada, da se to mesto izroči Velimiroviču, regentstvo pa sili na to mesto generala Bogičeviča. Posebno se regent Belimarkovič brani, da bi se za vojnega ministra imenoval kak radikalec. Govori se že, da Pašič odstopi,, ako re-getstvo ne odjenja. Regentstvo pa baje že preti popolnoma z liberalnim ministerstvom, ki bi seveda moralo razpustiti zbornico.
Rusija in Nemčija. Veleposlanik ruski v Berolinu je bil te dni v Peterburgu, kjer so bila važna posvetovanja, pri katerih je bil tudi general Gurko in več drugih generalov in diplomatov. Vojaki so se baje izjavili, da je vojska pač pripravljena za obrambo, ne pa za napad. Dokler vsa vojska ne bode preskrbena z novimi puškami, ne morejo začeti Rusi vojne. Suvalov se je potegoval za Nemčijo, da nema nobenih sovražnih nakan proti Rusiji. To Šuvalova postopanje je posebno razveselilo nemškega cesarja. Ko se je veleposlanik povrnil iz Peterburga, našel je v svojem stanovanju cesarjevo podobo v lepem okviru, katero mu je poslal cesar v dar.
Francija. V Parizu se prebivalstvo nikakor še ni popolnoma pomirilo. Iz hotela, v katerem so prijeli Ravachola, se je izselilo več strank, ker se boj6, da bodo anarhisti razstrelili hotel. Vedno sta v tem hotelu dva policista, ki stražita, da se ne priklati kak anarhist in ne umori natakarja, ki je Ravachola izdal. Več anarhistov še neso prijeli. To kaže sledeči dogodek. Neki pariški list je hotel prinesti podobo anarhista Mathieua. Hitro so to anarhisti izvedeli in v pismu zapretili, da bodo že zaprečili, da se podoba ne bode tiskala. To se je tudi zgodilo. Na potu v tiskarno se je klišč tako spridilo, da ga ni več moč spoznati.
Španija. Tudi španjska vlada je začela strogo stopati anarhistom na prste. Več tujih anarhistov, posebno francoskih, je že iztirala.
Tonking. V tej deželi tudi sedaj še ni miru. Zadnji čas bili so boji, v katerih je palo 20 francoskih vojakov, mej njimi 3 častniki. Vstaši so morali baje popustiti utrjene pozicije. Vse pa kaže, da francosko gospodstvo še ni popolnoma utrjeno v tej deželi.
Izvirni dopisi.
Izpod Jelovice, 1. aprila, Jeli res tako usojeno, da kraj, kojega prebivalstvo je tako nadarjeno, in marljivo mora propasti? Komaj se prikaže upapolna iskra, koja obeta pomoč vsaj v skrajnih silah trpljenja in bolezni, že se dvigne kraj za krajem nad nas in kar z zavihanimi rokavi razbija nasvete pravičnih in odločnih mož —, kojim je resna volja vendarle pomagati trpečemu ljudstvu. Zakaj vendar to I ? Privoščite nam dobroto, kojo tako živo potrebujemo.
Kako živa potreba je zdravnik v Kropi, bi lahko navedel celo vrsto dokazov iz siromašnega življenja trpinov, koji glasno kličejo, po pomoči.
Eno takih žalostnih a resničnih dogodeb bodem pa le povedal: Nekoč sem,jo zjutraj zarano mahal proti Radovljici, ko srečam moža upalega lica, kalnih očij; vtrujenost ga je tako spremenila, da sem koj opazil, da je mož nesrečen in v hudi revi. Prijazno mu zakličem : Od kod pa prideš M.? Zamolklo mi jame pripovedovati, da mu je doma žena v grozovitih mukah in da je od sinoč iod 10 ure in zjutraj do dveh čakal v Radovljici zdravnika, sedeč Homa-novem zidu, a zaman, menda ga ni bilo doma, in mož se je moral vrniti brez pomoči! Drugi dan še le je prišel g. doktor iz Radovljice, a prekasno. Ravno tisti mož je še tisti dan imel dva mrtveca v hiši, koja sta se šiloma rešila — nadaljnih muk.
In potem recite, ali ni v Kropi zdravnik potreben? V Radovljici pa je drugi zdravnik skoraj odveč. Ako kak radovljiški veljak zboli, pokličejo si zdravniško pomoč iz Kranja ali Ljubljane.
Drugi zdravnik bivajoč v Radovljici bi pa tudi okoličanom, Podstolčanom i nam prav nič ne koristil. Kdor zmore voz, da pojde v Radovljico po zdravnika, bode gotovo prosil za pomoč le gospoda doktorja in drugi zdravnik bode sedel doma. Saj sem mnogokrat na lastna ušesa slišal pokojnega g. Saurava, da nima nič posla in da ga nihče ne kliče! Toraj Vam je vse jedno, ali imate druzega zdravnika v Radovljici ali ne. Nasprotno pa ni vse jedno, ali je v Kropi zdravnik, ali ga ni.
Morda se nekateri še celo boje, da bi si utegnil v Kropi nastanjeni okrožni zdravnik omisliti lastno lekarno, kakoršno je že pred leti imel slavni zdravnik Pogačnik. Povedal sem toraj od srca golo resnico in še to dostavim, da bi bilo povsem pravično, ko bi nam to kraj Save privoščili zdravniško pomoč, kakor mi Radovljičanom bratsko privoščimo sodišče in politično oblast.
Z Notranjskega, 31. marca. Prošnji Budanjcev in Sanaborcev dali sta v deželnem zboru povod živahni debati, pri kateri se je čvrsto potezal gosp. Lavrenčič za svoje rojake, >a kar mu bodo Vipavci gotovo hvaležni. Ne bi te stvari omenjali, ko bi ravno pri razgovoru o navedenih prošnjah ne hoteli nekateri poslanci uveljaviti uačela, s katerim se nikakor ne strinjamo.
Povdarjalo se je, da so prošnje takih majhnih občin preveč lokalne, premalenkostne in da se je bati, če se ustreže eni, da deželni zbor ne bo imel j miru pred takimi prošnjami. Čomu brž toliko strahu? ; Ne vemo sicer, kako zeio so Sanaborci potrebni i podpore, a to vemo, da potrebni so je vsekako, ker j nam je znano, kje leži Sanabor. To je bila stvar | poslancev pretresati predlog, ali se sme podpora ! dovoliti ali ne. Nikakor pa ni po našem mnenju prav, da se prošnja odkloni zato, ker jo je d o-poslala revna, pod gorovjem skrita občina. Ali naj smejo v prihodnje prositi samo bogati, ali pa se sme prositi samo za tisočake? ' Ako bode deželni zbor dovoljeval tisočake, znebil se I jih bo lahko, samo gleda naj, kam jih obrne. Za gledišče se sme dovoliti 100.000 gld. in še 20.000 in še, če bi bilo potrebno; ravno tako smejo tisočaki biti pripravljeni za kako drugo večje podjetje. Revna občina na deželi, če želi zboljšati kako cesto ali napraviti nov vodnjak ali kaj tacega, nima niti toliko pravice, da bi smela prositi. Prav želeti je, da bi ljudstvo imelo več zaupanja v svojo silo — da govorimo z besedami odličnega deželnega poslanca — a marsikje so take okoliščine, da posestniki plašno gledajo, kedar slišijo, da bode treba zopet kaj zidati, zopet kaj delati. In dokler deželni zbor sploh daje subvencije v koristne namene, ne vemo, s kako logiko bi se take subvencije mogle kmetskim občinam odrekati. Ce se dovolijo enemu, privoliti S9 morajo drugemu, če ne, jih imajo kmetske občine pravico tirjati. To splošno načelo, katero se je pri zadnjih deželno-zborskih sejah zastopalo, nikakor ni pravično. Praša naj se: kje je potreba — in ne, kdo je dosti imeniten in poznat, da semu milostno pripozna pravica, da sme prositi.
Ako se je g. Lavrenčič potegnil za Notranjce, učinil je pravo. Vse dobro privoščimo Dolenjcem, ali resnica je, da je Dolenjsko za dežela v zadnjem času prav veliko storila.
Čudimo se, da je g. Lavrenčiča podpiral gosp. Pakiž iu ne kdo drugih notranjskih poslancev.
Dnevne novice.
V L j u b lj a ni, 4. aprila.
(Občinski svit ljubljanski) ima jutri zvečer ob i 6. uri sejo. Dnevni red: I. Oznanila predsedstva.
II. Personalnega in pravnega odseka poročilo a) gledé letošnjih dopolnitvenih volitev za občinski svèt; b) o notarja Ivane Gogole ugovoru proti volilnemu imeniku. III. Policijskega odseka poročilo a) o določitvi občinskihpodpor za morske kopelji v Gradu; b) o mestnih policijskih stražnikov pokri-valih za svečane prilike. IV. Personalia (oddaja službe prvega mestnega vrtarja in dr.)
(Štajerski deželni zbor) je imel dné 1. t. m. 22. sejo. Mej drugim je bil sprejet predlog, da se na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru ustanovi poučno-fizijologično poskuševališče za vino- in sadje-rejo na kmetijski šoli v Grottenhofu kmetijsko - kemično poskuševališče s pridržkom, da država dovoli primerno podporo. Poročevalec vinorejskega odseka, Robič, nasvetuje, da se dež. odboru dovoli v smislu člena II. zakona z dné 3. oktobra 1891 kredit 10.000 gld., katere naj vinorejcem razdeli kot brezobrestna posojila do konca leta 1893. Nasvet je bil sprejet. Pri poročilu o naturalnih vsprejetiščih, katerih je na Štajerskem 138, se je oglasil dr. Radey ter omenil, da je svoječasno glasoval proti dotič-j nemu zakonu, ki je bil vsprejet le z jeduim glasom ; večine. Ce deželni zaklad prevzame vse troške, bode j Spodnji Stajer bolj obremenjen, nego Gorenji. Govornik sicer privošči to olajšavo nemškemu delu dežele, ali v prihodnje naj bo deželni zbor bolj naklonjen Spodnjemu Štajerju, kedar bode predlagal | opravičene prošnje. Nasvetuje tudi, naj skuša de-; želni zbor izterjati troške za tuje osebe, ki se ogla-; šajo v vsprejetiščih. Deželni odbornik K ari on od-! govarja, da bi se moral skleniti državni zakon. Po-j slanec Kavčič se pritožuje o veliki nadlogi posto-| pačev, ki delajo deželi velike troške. j (Konservativno obrtno društvo) v Ljubljani je j imelo včeraj ob 6. uri v rokodelskem domu svoj ; društveni shod. Prvi je govoril g. dr. I. Janežič o socijalizmu. Ta velezanimiv in poljuden j govor, ki je pošnjeval pojem in razne pomene so-cijalizma, je bil nekak uvod prihodnjim govorom, katere priredi č. g. dr. Janežič pri raznih shodih konservativnega obrtnega društva. V prvem svojem govoru dokazoval je govornik jasno pomen človeške družbe in njen namen, ovrgel je razne krive nazore o človeku in njegovem namenu ter pojasnil, da je i človek stvar božja, da je pa tudi človeška družba odvisna od Boga ter da se le v tesni zvezi z Bogom približuje svoji sreči. — Za tem s splošno pohvalo sprejetim govorom nadaljeval je g. Andrej Kal an i svoje govore : Podobe iz socijalnega življenja. Za ta večer si je izbral predmet : Dežela f zadovoljnosti ter pojašnjeval, kako že natorno j vsak išče te dežele, dalje kako jo ljudje iščejo po ! napačnih, kako po pravih potih. Ves govor je bil osoljen s šaljivo-resnimi vzgledi iz življenja, ki so drastično osvetljevali obravnavano tvarino. — Predsednik društva g. Regali se je zahvalil govornikoma za poljudna, času primerna govora ter na- j znanil društvenikom, da se bodo po Veliki noči ; zopet nadaljevali društveni shodi.
(Imenovanje.) Državni pravdnik v Gradcu, g. ' dr. G. Zistler, je imenovan svetovalcem pri gra- j škem nadsodišču.
(Iz Celovca) se nam piše: Tukajšnjemu mest- ! nemu odboru izročila se je v zadnji seji dne 29. marca prošnja plinove tovarne o vpeljavi električne razsvetljave. Tovarna je pripravljena, da z gotovimi pogoji takoj uvede električno razsvetljavo, za katero se hoče posluževati ne vodne, marveč parne moči. Dotična prošnja se je izročila pravnemu odseku. — V isti seji se je mestnemu starejšinstvu predložila vloga odbora družbe sv. Mohora o gradnji nove družbine hiše. Vloga se je izročila stavbinskemu odseku. — „D. allg. Zeitung", po domače „Beljaški Urši" v Beljaku začelo je zmanjkovati prave sape. Pošel ji je „nervus rerum" in ta list od sedaj naprej ne bode več izhajal trikrat na teden, marveč samo dvakrat. No, naša želja je samo, da se ta list sploh prej ko mogoče za vselej preseli v krtovo deželo !
(Slovensko gledišče.) Včeraj se je predstavljala znana šaljiva igra s petjem „Čevljar baron" na korist igralki gdč. M. Slavčevi in igralcu g. A. Verovšku. Igra, ki se nam ne zdi ravno primerne za ta čas, se je predstavljala precej gladko ter vzbujala mnogo smeha. Gdč. Slavčeva je imela glavno vlogo učenca Načeta ter jo izvršila prav marljivo. Le njen glas za petje je v daljši vlogi preslab in negotov. Sicer pa kaže igralka sposobnost in pridnost za take naivne vloge. G. Verovšek je predstavljal manjšo vlogo zdravnika dr. K r a 1 j a prav pohvalno.
Vloga mojstra Podplata je bila prav hvaležna za g. Per da na, vendar pa moramo grajati, da je v svojih kupletih omenjal dveh tukajšnjih dogodkov, o katerih se je in se bode govorilo na drugem pristojnem mestu. Tudi kritikom je jedno zasolil. Kar se nas tiče, so taki smeli napadi za nas udarec v vodo.
(V isterskem deželnem zboru) je bil v soboto sprejet predlog posl. Oonstantinija, da deželni odbor izdela načrt zakona, po katerem naj bi vsaka narodnost plačevala troške za svoje šole. Proti temu predlogu sta govorila dr. V o 1 a r i c in M. M and i č.
(Tretji splošni avstrijski katoliški shod v Lincu.) Naznanili smo nedavno, da je pripravljalni odbor za tretji avstrijski katoliški shod v Lincu poslal papežu Leonu XIII. udanostno pismo, proseč ga blagoslova svojemu delovanju. Dné 25. marca dobil je pripravljalni odbor po kardinalu Rampolli-ju odgovor, ki se glasi: „Sadovi, katere sta rodila po-prejšnj a avstrijska katoliška shoda, kažejo jasno, da naj se katoliki poslužujejo sredstev, katera uprav dandanes zahtevajo koristi vere. Sv. oče se je zeló razveselil, ko je vsprejel udanostno pismo onih mož, ki delajo priprave za tretji avstrijski katoliški shod, ter se trdno nadeja, ker pozná gorečnost in modrost izvrstoega škofa ter istinito katoliško prepričanje in življenje pripravljajočih odbornikov, — da se bo tudi tretji avstrijski katoliški shod dovršil sijajno in vspešno, kakor njegova prednika. Papež prosi pripravljalni odbor, naj deluje v ta prelepi namen z vsemi silami. Za to prosi Boga tudi Leon XIII. sam ter podeli pripravljalnemu odboru apostolski blagoslov.
(Predavanje v Rudolflnumu.) Gospod kustos Müllner Je predaval o nekaterih najnovejših starinskih najdbah, ki so za zgodovino naše dežele in vedo sploh posebno zanimive. Tako je najprvo pokazal tri metre dolg, natančno izdelan model onega starinskega čolna, ki je bil najden na dnu ljubljanskega barja. Govoril je dalje o orožju, katero je bilo najdeno v Gradišču pri Šmihelu poleg Hreno-vic, in o orožju starih Keltov in Rimljanov. Gosp. kustos je dal napraviti po originalih v muzeju modele raznega starega orožja ter občinstvu razlagal njegovo porabo. Pojasnil je najdbe pri lanskem kopanju v Ljubljani in končno napis neke plošče, vzidane na semeniškem poslopju, kateri napis je dal narediti Janez Jurij Thalnitscher v spomin svoji soprogi, rojeni Saneti, kar pa se na plošči čita „Na-tesia".
(Novomeški mestni zastop) je sklenil, ulice zaznamovati z imeni. Mesto je sicer majhno, vendar je umesten ta sklep z ozirom na to, ker je pričakovati več tujcev, ko bode dolenjska metropola zvezana po železnici s središčem dežele.
(Prememba posesti.) Gostilničar hotela „Pri slonu", g. J. Hafner, je kupil hišo št. 47 na Šempeterskem predmestju, v kateri je sedaj Schrei-nerjeva pivarna, za 22.000 gld.
(Na Vačah) so imeli sv. misijon od 17. do 25. sušca med obilnim vdeleževanjem vernega ljudstva, posebno poslednje dni. Misijon je bil skupaj za župnijo Vače in Hotič. Vodili so ga prečastiti gg. oo. lazaristi Karol Heidrich, Urban Nežmah in Jožef Ferjančič.
(Mestni zastop goriški) je v hudih škripcih, v kakoršnih najbrže še ni bil. Predpretekli teden sklical je mestni župan starašine k posvetovanju, kako naj bi glasoval kot poslanec in župan goriškemu mestu o podpori za furlansko železnico. Sklenilo se je, da mora glasovati proti podpori, ker ona železnica bo Gorici le v škodo. Starašine Ritter, Venuti in Ver-zegnassi so pa izjavili, da bodo glasovali za podporo, ker so to kot deželni poslanci dolžni svojim volilcem. Ker so jim na to drugi očitali, da z glasovanjem za furlansko železnico postanejo izdajalci goriškega mesta, pobrali so svoje klobuke, odpovedali se mestnemu starešinstvo ter odšli. — Drugega dné se je odpovedal še profesor Culot, ker se je nekaj spri z županom zaradi šolskih zadev, za katere goriško mesto silno slabo skrbi. — Ker sta se pa že poprej odpovedala gospoda Budau in Cando-lini, ostalo je le še 18 starašin, in ker se gospoda Gorjup in Laščak ne udeležujeta več starašinskih sej, ostalo jih je le še 16, torej premalo za vse take sklepe, ki zahtevajo dvetretjinsko večino. — Danes teden se je bila po mestu raznesla celó govorica, da vlada namerava razpustiti mestni zastop ter poslati svojega komisarja, da počisti gnilobo iz mestne uprave. Isto vest so kot govorico objavili nekateri laški listi tržaški in tudi „Corriere", kateremu
se pa ni zdela verojetna. Mi pravimo, da bi edino le kak razumen in odločen komisar mogel urediti zmedene in gnile razmere v naši mestni kolibi. Ako gre še nekaj let po dosedanji cesti, pridemo kmalu — na boben.	_»S. Soča".
Telegrami.
Praga, 2. aprila. Deželni zbor je soglasno sprejel po zmoti odklonjene nasvete poslanca Spindlerja, da se v muzeju postavi Komenskega kip in ustanovi Komenskega muzej. Zbor je tudi sklenil prošnjo do vlade, da skrbi za direktno zvezo Češke s Trstom.
Poznanj, 8. aprila. Vsled ognja so iz četrtega nadstropja skočili mati in pet otrok. Mati in jedna hčer sta mrtvi, ostal: so več ali manj ranjeni.
Frankobrod, 4. aprila. „Franfurter Zeitung" je dobila baje od dobro poučene strani opis rusko-bolgarske organizacije naperjene proti Bolgariji. Glavni sedež organizaciji je v Odesi, prvi podružnici pa v Carigradu in Belgradu.	j Pariz, 3. aprila. Anarhist Ravachol je : priznal, da je prouzročitelj eksplozij v St. ; Germain-u in v ulici de Clichy. j
Pariz, 4. aprila. Policija je prijela za žensko preoblečenega moža, katerega osebni opis se popolnoma vjema z anarhistom Mathieu-om, glavnim sokrivcem Ravacho-lovim.
Tujci.
1. aprila.
Pri Maliiu: Ivan Egli, inžener; Eumpold, Hausner, Klekner, trgovci; Koppstein, Hoffman, Gonnerman. Lunzer, Hock, potovalei, z Dunaja. — Rodbina Seehofer-jeva; Eppel, trgoveo; Kowae, zasebnik, iz Gradca. — Lainser iz Bludenca. — Konzelman, trgovec z živino, iz Bregenca. — Nölling, ka-pitanova vdova, iz Pulja. — Lukanitsch iz Celja. — Wessel, potovalec, i/. Brna. — Soklič, trgovec, iz Maribora. — Prinz, trgovec, iz Prage.
Pri Juinetn kolodvoru: Lemberger, potovalec, z Dunaja. — Schapla iz Šturij._
Vremensko «porodilo.
orednja temperatura obeh dni 10'0° in 12 0°, oziroma za 2-2° in 3 9° nad normalom.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 31. marca 1892.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
Kovinski zaklad „ Listnica	„
Lombard	„
Davka prosta bančna rezerva	gld.
397.852.000 (+16,480.000) 245.686.000 (— 344.000) 139,747.000 (+14,874.000) 24,144.000 (— 788.000)
51,215.000 (—17,942 000)
Vsebina IV. zvezka:
Janez Šubic. Spisal I. — Na tuji zemlji. VII., VIII. Zložil M. O. — Ljudska osveta. Povest. Spisal Pod-goričan. — Diabolus vagabundus. (Peklenšček Po-tepenšček.) Kratkoeasnica. — Po narodnih pripovedkah spisal Anton Hribar. — Pokrclieva ura. Slika. Spisal Slavoljub Dobnivec. — Zimski spomini. II. Zložila Gorislava. — Vaška pravda. Resnična povest. Spisal Podgoričan. — Tigran in Tala. Romanca. Zložil A. M. — Časov tek. Zložil A. M. — Pomladna. Zložil Anton Hribar. — Književnost oger-skih Slovencev. Spisal Andrej Fekonia. — Le mladost se več ne glasi. Z.ožil Aut. Hribar. — Fran Cegnar. Spisal dr. K. Glaser. — Iz Jenkove osta-line. Predpustnica. Obupanec. — Slovstvo. A. Slovensko. B. Cjško. C. Rusko. — Narodne stvari. — Razne stvari. — Slike: Jurij Šubic, slikar, umrl 1. 1890. (Po fotografiji.) — Janez Šubic: „Mati B^žja" pri sv. Volbenku. (Po fotograf, ured.) — Janez Šubic: „Sv. Peter" pri sv. Volbenku. (Po fotograf, ured.) — Gucul na Ceremošu. — Gornje-lužičanka pristopa k sv. obhajilu. (Nar. G. Dylcziyn-ski.) — Kristus k stebru privezan. (Naslikal Le Sueur.) — Jan Amos Komensky. (Po fotografiji.) — Zamorska naselbina z redovnicami škofa Sogara v Geziri pri Kajiri. (Po fotografiji.)
S.TxamrO k«»:
30. marca. Anton Panee, mestni ubog, 75 let, Karlovska cesta 7, oslabljenje. — Franc Omeje, poštni oficijal v pokoju, 46 let, Poljanska eesta 13, otrpnjenje pljuč. — Jožef,v Raffa-nelli, artistova hči, 1 leto sv. Petra cesta 25, ecclampsie infast.
198 1
Ivan Babšek naznanja sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti nepozabljive nena-domestne tete gospe
Marije Rozman,
trgovke In posestnice v Šmariji,
katero je Vsemogočni danes v nedeljo, dne 3. aprila, ob 8. uri zjutraj, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 72. letu njene starosti poklical k Sebi v I boljše življenje.
Pogreb bode v torek, dne 5. aprila, zjutraj ob 9. uri.
S Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi
Matere božje v Šmariji. j Nepozabno pokojnico priporočam v pobožno molitev blag spomin.
Šmarije pri Ljubljani, dne 3. aprila 1892.
t
197 1
Jakob Martinčič, ključarski mojster, naznanja v svoiem in vimenu svojih nedoraslih otrok Ivana, Avgusta, Mirka, Angele in Josipine sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti nenadomestljive soproge in najboljše matere gospe
Marije Martinčič roj.Merčon
katera je danes, v nedeljo dnd3. t. m., zjutraj ob Y26. uri po jako mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, v 36. letu svoje dobe mirno in vdano v voljo božjo v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v ponedeljek, dn4 4. t. m., ob 1/2Q uri popoldne iz mrtvašnice, kamor je bilo truplo pokojnice preneseno, na miro-dvor sv. Krištofa.
Sv. maše zadnšmce brale se bodo v mestni župni cerkvi sv. Jakoba in pri čč. oo. frančiškanih.
Preblago ranjko priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 3 aprila 1892.
priporoča v veliki izberi po najnižjih cenah
Prva kočevska domača obrt
v Ljublj&ni, Šelenburgove ulice 4,
Razproda jalcem izjemna priznano
nizka, cena■ __185 10—6
t?srsj=i c=i!=i cisssasasF Eissa1;!
¡j Malinov sirup.
1 -	Kuhan s soparom iz dišečih
gorskih malin, napravljen natančno po avstrijskem pripravljanju zdravil, ima najlepši duh in naravno lepo barvo. Steklenica z 1 klg. sirupa 65 kr., iztehtan od 5 klg. višje a klg. 55 kr. Male steklenice 35 kr.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Tnanja naročila se proti povzetju stote točno izvršujejo. (1311) 9
lil
Št. 640.
ipii cerkven
196 1
Županstvo Idrija namerava pokopališčno cerkev sv. Križa
S Stolpom nt-kiiliko prezidati m, oziroma zvišati, in bo zadevna dela ofertnim potom oddalo.
Skuoui troški pruračunieni so na 7200 gld. Od teh spada na dela za: kopanje 68 gld. 87 kr., zidanje 4032 gld. 88 kr.. Mešanje 281 gld. 60 kr., tesanie 692 gld. 83 kr.. mizarska dela i:92 gld. 50 kr., strešna dela 1096 gld. 82 kr., ter za železninska in kovin.-ka dela 634 gld. 50 kr.
Natančnejši stavbeni pogo|i, obrisi in proračuni so pri podpisanem uradu v pregled razgrnje.ui; del<> je 14 dni po odločitvi pričeti in najpozneje do 24. septembra 1892 končati.
Kolekovaue ponudbe z varščino 700 gld. vložiti je tuuradno do vštetega 21. aprila t. 1. ter naj se ponudnik izrazi o tem, za katero Ceno bi prevzel delo s preskrblievanjem gradiva (materijala) vred, in za katero ceno brez gradiva.
Mestno županstvo v Idriji,
due 2. aprila 1892.
Franc Didič, župan.
D ti ii a j s k a t> o
r z a.
•iaffl
Dne 4. aprila.
Papirna renta 5%, davka ....	94	gld.
Sreorna renta 5%, 16% davka ....	94	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....110	„
Papirna renta 6%, davka prosta ....	102	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	988	„
Kred tne akcije, 160 gld...........312	„
London, 10 funtov stri........118	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100..............58
90 kr. 10 „ 70 „ 70 „
40 " 65 . 42V,-
60 . 05 ,.
Dne 2. aprila.
Ogerska zlata renta 4%.......108 gld.
Ogerska papirna renta 5%......
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4% Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4 V» %
Kreditne srečke, 10D gld.......
St. Genois srečke. 40 «Id. , .... 61
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	,.
Rudolfove srečke, 10 gld.......—	„
Salmove srečke, 40 gld........61	»
Windischgraezove srečke, 20 gld..........66	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2815	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	84	„
Papirni rubelj....................1	„
Laških lir 100 ..................45	.,
25 kr.
20 „,
50 ,.
25 „ 20V 65 ,
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., NVoIlzeile števl 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
O*" Razna naročila l/.vrič se najtočnejc.
Za, nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnice. 4', o/0 zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4>/,% komunalne obveznloe ogerske hlpotedne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
wwwwww goldinarjev
dobi se z jedno
kreditno promeso
it gl(l. 41 ;'a in 50 kr. kolek.
Žrebanje dne 2. maja.-«d
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeič.