sobot. nedelj uhaja mk d» Is praznikov * lulled 'dally «u*Pt Saturday». Sunday« and Holidays j/TO-YEAH PROSVETA * . r glasilo slovenske narodne podporne jednote ' Uredniški In upravnliki prostori: 2687 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephon* Rockwall 4904 ïfrE?.!" *^ood>"cUMJm*tler '««»nr 1«. lau. at tha i*»t office •t Chicago. lUinoU, under the Act of CongreM of March ». 1871. CHICAGO 23. ILU PETEK. 15. AVGUSTA (AUGUST 15). 1947 Subscription $8.00 Yearly ŠTEV—NUMBER ISO Acceptance for mailing at apecial rate of poatage provided for in section HQS, Act of Oct. 3. 1917, authorised on June 4. 1918. Ekonomska situacija se poslabšala v Grčiji Moč gerilskih grup narašča. Novi napadi napovedani. Bojazen pred prelomom z Rusijo Alane, Grčije, 14. avg.—Zunanji opazovalci trdijo, da je ekonomska in vojaška situacija v Grčiji danes bolj kritična nego je bila v marcu ali pred enim letom in da se bo še poslabšali. Ljudje ne zaupajo monar-histični vladi, čeprav ima oporo pri Ameriki in Veliki Britaniji. Član kabineta je priznal, da moč gerilskih grup narašča, če-)rav je poveljstvo armade na-¡nanilo, da je bilo 8,000 geril-cev ubitih v bitkah v zadnjih testih mesecih. Gerilska sila iteje od 15,000 do 20,000 mož. Pričakujejo se novi gerilski na-padi na pozicije vladnih čet. Napoleon Zervas, minister za jivni red, je v listu Ethniki Floga udaril po poveljnikih armade in jih obdolžil nesposobnosti. On trdi, da ne razumejo taktike gerilskega bojevanja, da k drže zastarelih nazorov in da se pajdašijo s člani ameriških in britskih misij, katerih igno-ranca o potrebah Grčije je ko-losalna. V Atenah se težko dobi kava, sladkor in moka. Trgovci gr-madijo blago, ki se lahko izmenja za zlato. Poročila se Širijo, da bogatini zapuščajo Grčijo in icejo zavetja v drugih državah, 'orocila odražajo atmosfero pa-tike. ki se je razvila v zadnjih idpih. Vest iz zanesljivega vira o-nenja stradanje v nekaterih krajih. Sadje ni bilo pobrano v pokrajini Karpenissi in živina je podivjala, ker je nastal strah med kmeti in se boje iti na pašnike in polja. Konferenca ameriških republik Razprave o pomoči in obrambi Rio da Janelro. Braallija. 14. ■feglfda, da se bo konferenca ¡«prezentantov ameriških repub-kk, ki se bo pričela jutri v tem totttu, razdelila in zavzela dve [f*1 Ameriški državni tajnik «orge C. Marshall bo stanoval ' holel" Copacabanu v Rio de eiru- pomožni državni taj-Norman Armour, dejanski Zelnik ameriške delegacije, pa » hotelu Qmtandinhu, ki je v hr'bih in oddaljen od glavnega ^«ta 40 milj. • Brazilski in ameriški uradni J0«' so naznanili, da se bodo «•kkuzije vršile ne samo o skup-* obrambi držav zapadne he-J*«*, temveč tudi o pomoči. r,ka n*J bi nudila ekonom-finančno pomoč latinskim K',karri o tem vprašanju jjodloo.l Marshall, ako ne bo " nska strategija revidirana v ■"«Jem momentu. K«kšrif) vlogo bo igrala Ar-na konferenci, še ni ¡¡T' p°Javile so se razlike v y člani argentinske r'J Argentinski zunanji miri».'" A!,l,° ^ramuglia je uve-J' prišle prilika, ko Ar-B1 ¡.«hko iztrga vodstvo »? rok Brazilije. Ar-r*' r Planik Oscar Ivanis-ahhingtonu zavzema mora Argentina pri-ke republike na svo-l' kmi z Združenimi Begunci iz vasi in krajev, v katerih so gerilci aktivni, se zbirajo v večjih mestih. Ameriški opazovalci trdijo, da je število beguncev naraslo na 180,-000. Kaj se bo zgodilo z begunci, ki nimajo strehe, prihodnjo zimo/ je vprašanje, ki ne dobi odgovora. Drugi faktorji prispevajo k izgubi zaupanja v monarhistič-no vlado. Eden je bojazen, da bo Sovjetska unija pretrgala di-plomatične odnošaje z Grčijo, drugi palet, katerega sta sklenila Jugoslavija in Bolgarija, tretji pa naznanilo, da bo Velika Britanija odpoklicala svoje čete iz Grčije. Navzočnost ameriške misije, katere načelnik je Dwight Gris-wold, ni ublažila bojazni, čeprav bo potrošila $300,000,000 za vojaško in ekonomsko pomoč Grčiji. Ta vsota je manjša od one, ki jo je prej potrošila v Grčiji pomožna organizacija UNRRA, dasi je potreba danes večja. Velika Britanija je že pred meseci odrekla pomoč Grčiji in javno priznala, da ne more več zmagovati obveznosti. Domače vesti Oblak Chicagq.—Olavni urad SNPJ so obiskali 13. avgusta: Frank Barbič iz Clevelanda, Mary Ko-bi iz Dulutha, Minn., in Mary A. Repos iz Slickvilla, Pa. Is Clevelanda Cleveland.—V bolnišnici je v nedeljo umrla Anna Štifkar, stara 57 let, doma iz Zagrdda pri Škocjanu, Dolenjsko, v Ameriki od 11909, članica KSKJ. Tukaj zapušča moža Johna, šest sinov, štiri hčere (tri poročene) in več vnukov, v Krogergu, Kans., brata Johna, v Oaklandu, Cal., sestro Josephine Tomšič, v starem kraju pa brata.—Poročila sta se Stanley Kuchar iz Collin wooda in Ann Vertovšnik.— Pri družini Victor J. Svete so se oglasile rojenice in pustile drugorojenko, pri družini Frank Marolt v Collinwoodu pa prvo-rojenko.—Dalje je umri John Jamniki star 56 let, doma iz Nove vasi pri Višnji gori, v Ameriki od 19Ö7, član ABZ in SMZ. Tukaj zapušča ženo in dve hčeri, v Aurori, Minn., kjer je živel 17 let, pa brata Antona In več drugih sorodnikov. Odhod ameriških V . /> v** O cet v Lrcijo? Diskuzije med urad-' niki državnega in vojnega departmenta t Washington, D. Cm 14. avg.— Vprašanje, ali naj Amerika pošlje vojaške čete v Grčijo, je predmet diskuzij med uradniki državnega in vojnega departmenta. To ne pomeni, da bodo čete takoj poslane v Grčijo. Pomožni državni tajnik Robert A. Lovett je dejal, da grška monarhistična vlada še ni apelirala na Ameriko, naj pošlje vojaške čete v Grčijo. Državni department je mnenja, da ameriške čete v*sedanjih okolnostih niso potrebne v Grčiji. Situacija se lahko spremeni in morda bo zahtevala odločitev. Odločitev zavisi od načelnikov državnega, vojnega in mornarič-nega departmenta. * Znamenja so, da bodo britske čete zapustile Grčijo v prihodnjih mesecih. Delna evakuacija se je pričela v prvih tednih tega leta, preden je britska vlada obvestila Ameriko, da ne more več zmagovati svojih obveznosti v Grčiji. Velika Britanija ima zdaj v Grčiji okrog pet tisoč vojakov. Doznava se, da je državni department zadnji pondeljek dobil spomenico od grške monar-histične vlade z apelom, naj Amerika Jtospeši in poveča pošiljanje orožja, streliva in drugega vojnega materiala grški armadi, da bo lahko zatrla ge-riiske aktivnosti. Pod pit pogodbe med unijo in kompanijo Chicago, 14. avg.—Unija avt-nih delavcev CIO in International Harvester Co. sta naznanili podpis nove pogodbe. Ta uključuje provizije, s katerimi se je unija zaščitila proti odškodninskim tožbam v smislu določb Taft - Hartleyevega protidelav-skega zakona. Pogodba krije okrog 20,000 delavcev, uposlenlh v tovarnah kompanije v Chica-gu in drugih mestih. Unija sklenila sporazum § kompanijo Akron, O., 14. avg.—George R. Bass, predsednik krajevne unije kavčukarskih delavcev CIO, je naznsnil sklenitev sporazuma z Goodrich Tire Co. S tem je bila preteča stavka proti kompanlji odvrnjena. Naznanilo dostsvljs, da se bodo pogajanja med unijo in kompanijo obnovila v pondeljek. wallace oplazil odsek in pod/ügalce histerije krr.. lev,, Pkbé 4/j • P «r» Vfrl r' *1 predsedrik Juan pod prit lakom s stra-ki so proti ko-' Združenimi država-je, ali se bo udal New York.—(FP)—Bivši podpredsednik Henry A. Wallace je dejal, da ima samo zaničevanje in preziranje za kongresni odsek, ki preisktije neameriške aktivnosti, in za one, ki podžigajo histerijo. Obsodba odseka in predsednika Trumana, ki je sankcioniral čistko v vladnih departmentih, je v uvodniku tednika New Republic, katerega Wallace urejuje. Izrekel je svs-rilo, "ds bo Amerika postala policijska država, če se bodo te smernice nadaljevsle. Amerika postaja vlsds Industrijskih kor-poracij, ki zlorabljajo oblast in spored človeških prsvic v usta-vj." Kot ilustracijo sedsnjlh nspa-dov na civilne svobodičine, je Wsllace omenil slufsj nekega vladnega uslužbenes, ki je dobil spisano obvestilo, da bo odpuščen. "V prvem odstavku je rečeno, da so vzroki odslnvitve zaupni. v drugem pa je pojasnilo na obdolžitve, katere niso bile razkrite," pravi Wallace. Nekk drugi vladni uslužbenec je bil odslovljen, ker ni hotel kritizirati Sovjetske unije, tretji pa, ker je" imel kopijo Wallace-jevega govora na svoji mizi. "Človeške pravice," pravi Wallace, "so danes v večji ne-vsrnosti v Ameriki nego so bile kdaj prej od civilne vojne. Tru-manova preizkušnja lojalnosti se lahko primerja Trumanovi doktrini, Nsmen obeh je ustavitev pohoda komunizma. Obe sta negacija demokracije.** Wallace je obdolžil kongresni odseki "da uporsbljs v svoji kampanji ustrahovanja kot priče ljudi, ki niso ameriški državljani. Trurpanova člatks je neustavni poteza. Upam. da se bomo vrnili v stmosfero, v kateri bomo lahko rešili demokratični kapitalizem z zaščito in raztegnitvijo človelkih prsvic, izognili depresiji In naučili cio zahteva vzpostavitev kontrole cen Truman naj skliče konferenco reprezentanc tov delavcev OGROMNI PROFITI KORPORACIJ « Washington. D. C. — (FP) — Ker draginja še vedno narašča, je Kongres industrijskih organizacij prišel na dan z zahtevo za vzpostavitev kontrole cen in omejitev profitov korporacij. Zahtevo je izrekel Emil Rieve, podpredsednik CIO in predsednik unije tekstilnih delavcev. Rieve je javnost opozoril na dejstvo, da je Zveza ameriških tovarnarjev vodila kampanjo za odpravo kontrole cen. Objavljala je oglase v listih s trditvijo, da se bo produkcija blaga povečala, kadar bo razpuščen urad administracije za kontrolo cen, In da se bodo cene znižale. Isto je trdil senator Taft, republikanec iz Ohia. "Korporacije grma^ijo ogromne profite," je rekel Bieve. "Produkcija se je povečala, toda cene se niso znižale, kot so napovedovali voditelji republikancev v kongresu in Zveza tovarnarjev." Rieve je predlagal sklicanje izrednega zasedanja kongresa, ki naj bi vzpostavil kontrolo cen. Pozval je predsedniku Trumana, naj povabi reprezentante delavcev, industrijcev in farmarjev na konferenco, na kateri naj bi osvojili program prostovoljnega znižanja cen. Izrazil je dvom, da se bo Truman odzval pozivu, Rieve je citiral članek v publikaciji Business Week, v katerem je rečeno, da je korpora-cija United States Steel navila cene in s tem pokrlls večje stroške. Njen čisti profit je znašal lani $88,000,000, v prvi polovici tega leta pa $81,000,000. "Voditelji ameriških industrij niso demonstrirali odgovornosti," je rekel Rieve. "Čas Je prišel za odločno akcijo. Odrejena mora biti brez odlašanja. Ako ne bo, bomo prišli v novo dobo navijanja cen in omejitve produkcije. Potrebno Je sprejetje zakona, ki naj bi dal predsedniku oblast do restavriranja kontrole cen." da ima pet dni časa za odgovor I živeti v miru z Rusijo/ Arabci pod policijskim nadzorstvom Enajst oseb ubitih v bitkah v Palestini Jerusalem, Palestina« 14. avg. —Britska vlada v Palestini je postavila Arabce v Jaffi pod policijsko nadzorstvo, da ustsvi spopade med njimi in tidi. Ta akcija Je prva od dobe v letih 1936 in 1039, ko so bili Arabci udeleženi v revoltah proti brit-sklm avtoritetam in se je Psle-stins kopsls v krvi. V bitkah med Arabci in /i ki so se pričele pred tremi dnevi, je bilo enajst oseh ubitih in 38 ranjenih. Med žrtvami Je bilo osem Židov in trije Arabci. Vojaške čete in policijski oddelki petrolirajo ulice v Jaffi, Tel Avlvu in drugih mestih. Veliko število trgovin je zaprlo vrata. Arabci so napadli in zabodli židovskega voznika tovornega avta v Jaffi, dvs druga žids pa ranili. Arsbri so izvrftili navale na židovske trgovine in jih ople-nili. Pogajanja med Italijo in Ameriko Sklenitev prijateljske pogodbe je namen . Rim. 14. avg.—Uradniki ameriškega poslaništva so naznanili, da se bodo v Rimu kmalu pričela pogajanja glede sklenitve prijateljske pogodbe med Italijo in Ameriko, plovbe, trgovine in splošnih odnošajev med državama. Nova pogodba naj bi nadomestila ono, ki je bila sklenjena 1. 1871 in katero je Musaoltnl-jeva vlada preklicala tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Uradniki so razkrili, da bo a-meriski državni department po slal v Rim tehnike in veičake, ki bodo pgmagali štabu poslaništva v teku pogajanj. Neformalni razgovori glede sklenitve pogodbe so se pričeli pred 20 meseci. Poročilo iz Pariza citira deklaracijo Pravde, glasila ruske komunistične stranke, da so se ameriški in italijanski pogajalci zedlnlll glede sklenitve prijateljske pogodbe, ki bo postavila Italijo po neomejeno kontrolo ameriških monopolistov. Pogodba bo uključevala določbe vojaškega značaja, katere bosta Italija in Amerika skupno Izvajali v slučaju vojne proti tretji sili aH silam. Washington. D. C.. 13. avg,-Naznanilo pravi, da bo Amerika zbrisala italijanski "dolg", ko bodo reprezentantl obeh držav, ki se pogajajo v Rimu, sa ključili finančne diskuzljt. Ame rika se bo odpovedala plačitvl dolga. Dolg znaša $540,000,000. Vso-ts $400,000,000 predstavlja pomoč, katero je dala amerišks armada italijanskim civilistom v šestih mesecih po kapltula cljl Italije. Vsots $140,000,000 predstavlja blago, živila In dru ge potrebščine, katere je Amerika poslala Italiji. Krvavi izgredi v Indiji na predvečer neodvisnosti Cez 200 ljudi ubitih v dveh dneh. Proslave končanja britske nadvlade Veliki prof iti korporacij razkriti Lahore. Indija. 14. avg.—Indija se bo osvobodila britske nadvlade in dominacije v ozračju krvavih izgredov in nasilja. Muslimanski dominion Pakistan bo dobil neodvisnost danes, jutri pa Hindustan, hindutskl dominion. Izgredi divjajo v provinci Punjab in središče je Lahore, glavno mesto province. Najmanj 105 oseb je bilo ubitih včeraj in več sto ranjenih. V dveh dneh je bilo čez 200 oseb ubitih. Lahore je v plamenih. Vojaške čete in policijske enote so bile mobilizirane za zatiranje izgredov. Kljub Izgredom so v teku priprave za proslave neodvisnosti Indije, ki ima skoro 400,000,000 prebivalcev. V Karachi ju, glavnem mestu Pakistana, ae bodo proslave pričele danes, v New Delhlju, glavnem mestu Hindu-stana, pa jutri. Lord Mountbatten, podkralj Indije, je s svojo leno dospel v glsvno mesto Pakistana sinoči. Udeležil se bo ceremonij, ki sn bodo vršile, ko bo formalno Izročil oblast vladi muslimanskega dominiona. Ceremonije bodo povezane s paradami in govori. Washington, D. C., 14. avg Trgovinski department je razkril, da korporacij« grmadljo ogromne profile, V obliki dividend so v juniju Izplačale $609,-400,000, kar Je 18 odstotkov več v primeri z izplačili v istem mesecu lanskega leta. V treh mesecih so izplačila znsšalu $1,157,500,000, kar je porast 1« nu. Poljska podprla egiptsko zahtevo Odpoklic britskih ¿et iz dežele Laka Suoceas. N. Y„ 14. avg. —Poljska je prva izrazila svoje mnenje glede konflikta med Egiptom in Veliko Britanijo. Podprla Je egiptsko zahtevo, da mora Velika Britanija odpokll-catl svoje čete lz Egipta. Poljski delegat Julius Katz-Suchy Je dejal na seji članov varnostnega sveta Združenih narodov, da je egiptska zahteva upravičena. Vse kaže, da bo zahtevo podprla tudi Kusija. Egiptskl premier Fahml No-krašl je pozval svet, naj določi datum za odpoklic britskih čet. Evakuacija naj bi se pričela 1. septembra. Velika Britanija Je prej izjavila, da bo odredila e-vakucljo čet 1. septembra 1. 1949. , Egipt zahteva tudi razpust britske administracije v Huda To naj bi nadomestila e- Po zaključenju ceremonij v Karachiju bosta Mountbatten ln njegova žena odpotovala v New Delhi, kjer se bo sestala hlndut-sku skupščina na zasedanju. Skupščina bo v resoluciji poudarila, da je pripravljena sprejeti Mountbattena, zadnjega britakega podkralja Indije, za prvega generalnega governerja. ' Jawaharlal Nehru, premier In zunanji minister, bo dobil glavno pozicijo v hindutskl vladi. V dvorani, v kateri ae bodo zbrali člani skupščine, bodo trije prestoli. Enega bo zasedel Mountbatten, drugega njegova žena, tretjega pa Rajendra Prasad, predsednik skupščine. Mountbatten bo kot kronski reprezentant piečltal pred člani skupščine proklamacljo kralja Jurija, da je Hlnduatan postal dominion. Topovi bodo oddali 31 strelov ln britske zastave bodo odstrsnjene z javnih poslopij, Nadomestila Jih bo Indijska trobojnica ' hot uradna ta-stava. odstotkov. giptska administracija. skupni odsek zlorablja oblast z oviranjem pogajanj Blnghamion. N. Y. — (FP) — Skupni kongresni odsek, kstere-mu je bila poverjena študija delavskih problemov, Je obdolžen zlorabljanja oblasti in intervencije v konfliktih v prilog industrijskim korpfltecijsm. Na/elnik odseka je senator Bali, republikanec iz Minnesota. Kongres je ustanovil odsek v svrho študije vzrokov sporonavljala zgodovine tega pionirskega druitva. Ker je moj soprog bil vedno vnet za to druitvo, sva se hitro odločilk, da se Udeleživa praznovanja 40-letnice. Toda kako? Jaz sem morala v bolnišnico, toda po desetih dnevih sem se vrnila domov in mlajša hčerka mi je dejalo, da bo morda dobil tudi Danice. Nato je hčerkin mož prepustil njej avtomobil in smo se odpravili na pot v soboto, 26. junija. HČi je vzela s aeboj tudi hčeilio in sinčka. Na večer smo Že dospeli k na- Indija stopa v—svobodo—II Vsaka nova država se porodi v velikih porodnih bolečinah, ki lahko trajajo le nekaj let, lahko pa tudi desetletja. Odvisno je, kako hitro se more notranje konsolidiratl, kakor tudi etabliratiIJjTJJ ^tn[ce jn ^ ^mo v zunanjem svetu. V zunanjem svetu kot tUdI doma vsaka nova država naleti na velike ovire in trda polena, ako se oprime novih "nevarnih" idej in si skuša graditi nov socialni red. Ni treba, da ^P** £ bi za primere in dokaze posegali v zgodovino, niti tako daleč kot N en mož ni dobil tisti čas po- sega ameriška borba za neodvisnost ali francoska revolucija. Slič- *****J» P« SL^d^Itvi nih primer imamo danes več v vzhodni Evropi, kjer se porajajo | vsak načinjta «Metaico društva nove države v sličnih bolečinah, ob sllčnem antagonlzmu od zunaj kot se je porajala Sovjetska Rusija po veliki boljševlški revoluciji. Tudi nova Indija se danes poraja v velikih bolečinah, ki so predvsem notranje, kajti zunanji svet ji ne dela preglavic vsled tega, ker gre samo skozi tako zvano narodno, ne pa socialno revolucijo. Katastrofalni civilni vojni se je izognila s tem, da je dominantna nacionalistična kongresna stranka prištela na "Pakistan," na raz-1 |emu nečaku Joeu Culkarju, kosanje Indije v dve državi raje kot bi se vrgla v prelivanje krvi kjer smo ^ počutili kot doma in razdejevanje mest in vasi. S tem lahko kaže svojo slabost, ali |n njena soproga Elsie je že ime-pa tudi veliko modrost. Končni sodnik bo zgodovina. Možnost la pripravljeno dobro večerjo za namreč Je, da bo razkosana še na več kot dve državi. na8 Ker smo bili utrujeni, smo * tisti večer počivali, diugi dan Da so vodilni nacionalistični krogi pristali na razkosanje Indije pa 8e odpeljali na piknik, raje kot pa bi vrgli deželo v civilno vojno, je več razlogov. Enega p|kn||c ^ ^^ tako smo že včersj omenili v zvezi z Nehmjevim In Gandhljev m stali- ^ ^ m f narayi ščem, ki je ultrademokratično, ultracivlllzacijsko in pacifistično zZenem ffozdu k0 sm0 do. Stališče teh dveh glavnih voditeljev je, da mora biti Indija federa- ^^^hie vse eno cija svobodnih držav. Da-li bo to mogoče izvesti na vsej črti, bc I b,1° že vse ur6**no pokazala bližnja bodočnost, ko bi) prišlo v ospredje vprašanje take zvanlh Indijskih držav in državic po številu okrog 560, v katerih sc razni princi absolutni gospodarji. Drugi razlog je pa v tem, ker so indijski nacionalisti prepričani . nri*-iP» da Pakistan ne bo mogel obstajati kot neodvisna država, ker nima Travnika, pa je le prišel NJi- nobenih stvarnih pogojev, ne političnih ne gospodarskih,¿ man; pa geografskih za obstoj. Geografsko bo muslimanski Pakistan JHJ»atelj11«**M*J ^ razdeljen vsaj na dva, ako ne na več delov. Muslimani namre* ^b Gabrenja Kolar niso kompaktno naseljeni, marveč so razcepljeni vsaj na dve geo ^ Snidenje je bilo tako pri grafskl enoti večjega obsega. Mohamedanske province se naha ^čno, da mi P™ • » ** v <*{• Jsjo deloma v severozapadni In deloma severovzhodni Indiji ob Tudi moJ moi Je bl1 tak0 vc8el-Burmi. Vmes pa so hlndutske province. Od vzhodnega do zapad-1 ** »* «e spominjam, da sem ga nega Pakistana je čez 600 milj. Skozi hlndutske province za hteva Muslimanska liga primeren pas ozemlja, preko katerega b' bila z železnico, cesto in telefonom povezana oba dela Pakistana Indijski kongres o tem seveda ne mara nič slišati. Na drugi strani nima Pakistan skoraj nobene industrije, ima pt razne naravne zaklade kot rude in vodne sile. Dalje so v moha medansklh provincah tudi največja riževa polja—glavna hrani vseh Orientalcev. Hlndustan bo za riž torej odvisen od Pakistana slednji pa tudi ne bo mogel živeti brez vsake ihdustrlje, povrhu pa bo še razkosan. Vsled tega nacionalisti računajo, da se bodr mohamedanci prej ali slej streznili in se zopet združili z Indijo Vseh mohamedancev je v Indiji okrog 90 milijonov, Hindutov nekaj čez 200 milijonov, ostalo prebivalstvo je pa drugih narodnosti. Koliko je vseh narodnosti v Indiji, točno menda nihče ni ve, kajti so zelo konfliktna poročila. Nehru na primer navaja \ eni svojih knjig, da je v Indiji 11 ali 12 distlnktnih jezikov—kdoi zna te glavne jezike, bo lahko občeval z vsemi Indijci. Na drug strani pa nekateri evropski in ameriški proučevnlcl Indije pravijo da je tam ne samo cela mešanica religij, marveč tudi narodov, k govore čez 50, 60 ali čez sto jezikov. Kje je resnica, nam ni znano Iz tega je le toliko razvidno, da je Indija res cela mešanica na rodov, in vse veselo. Prišli smo, nepri Okovano, zato je bilo presenečenje toliko večje. Podboy in Vidrich sta vzkliknila: "Lejte Glas Pavla Bergerja iz stare domovine Z bančnimi uslužbenci, ki stavkalo pri Brooklyn Trust Co. v New Yorku, sltnpatlsira še ta palček, kakor Je videti na ellki. Uslužbenci zahtevalo zvišanje plače, vrnitev dela trem odalovlje-nlm siavkarjem In ustanovitev mašlnerijaf* sa mirno iaravnanla sporov. Ampak sa bankirja je vse to—"kooomunlsem" . . . Kako lz vse te mešanice narodov ustvariti novo moderno drŽavo, o kakršni na primc% sanjajo Nehru in drugi indijski nacionali stl, socialisti in komunisti, ne bo zahtevalo le največje državniške spretnosti in volje, marveč tudi velikih idej in naporov. V vse svoji pettisočletni zgodovini Indija ni poznala kakšnega nacionallz n.a, marveč le mistične kulte in religije. Vse seveda prepojene i vražami. Nacionalizem se je med izobraženejšlml krogi pojavil šele v tem stoletju, v večji meri v zadnjih dveh, treh desetletjih. Največji glasnik tega nacionalizma je Gandhi, ki pa ima nad indij skimi tnasami tako velik vpliv vsled tega, ker je obenem za Kon fucijem in Budhom največji verski mistik in slovi kot aveti mož. O kakšnem nacionalizmu v evropskem, odnosno zapadnem po menu besede tudi danes ni govora v Indiji. Da-li se bo razvil v prihodnjih desetletjih, vzporedno z indijsko neodvisnostjo, bo pokazala bodočnost. Ce pride do tega, tedaj ni upanja na zgradnjo kakšne notranje močne države, marveč le na notranje nacionali stične in obenem tudi verske konflikte, ki bodo Indijo razkosali na tucat ali še več držav. Kdini port>k, edina idejna podlaga za razvoj Indije v moderno In močno državo je ideja socializma, ki ima v Indiji v šiiokem pomenu beae že precej pozno in otroka sta bila lačna In trudna Odpeljali smo se naprej proti Washingtonu; prespali pa smo v Virglnijt. Zgodaj zjutraj 4. julija vstanemo in smo vozili po ameriški prestolnici Washingtonu. Ogledali smo si razne zanimivosti, med njimi tudi Belo hišo. Ob deseti url pa smo sc odpravili proti domu. Prvo noč smo spali v kabini v Virginiji dne 5. julija pa smo prišli domov brez vsake nezgode. M0 ram reči, da je hčerka Pauline zelo dobro vozila. Ona ni bilfe v Pennsylvanijl že 13 let, zate je šla prav rada na obisk. Od tedaj se je že veliko spremenilo. Mi sjjw lam živeli 23 let Ker so bili vsi otroci rojeni v Pennsylvanijl, se vedno radi vrnemo tja. . Ob zaključku pa ,se še enkrat prav lepo zahvaljujemo in z možem si srčno želiva, da bl se zopet sešla z našimi starimi prijatelji. Ko sem se nahajala v bolnišnici, so me obiskali mnogi prijatelji in prijateljice, prav tako sem prejela več kart In daril. Najlepša hvala! Enako se zahvaljujem vsem onim, ki so me obiskali na domu. Dober prijatelj je tisti, ki te vidi v bolezni. Hvala lepa Josephini Ur-bas iz Pennsylvanije, ki se me je s kartico spomnila po tolikih letih. Lepa hvala vsem za vse! Anna Travnik. O akciji za narodni dom in federacijskem pikniku Weat Allla. Wla.—Pri nas je zopet malo t oživela misel za skupni narodni dom, ki bi ga morali imeti tu že zdavnaj. Vendar pa še ni prepozno in če se zavzamemo, Ihhko uresničimo to našo željo. Vzemimo si za zgled slovensko naselbino v Clevelandu ali pa v Waukega-nu! V Milvvaukeeju smo sicer že nekajkrat poskusili uresničiti to akcijo, a nismo uspeli. Najpripravnejša organizacija, ki bi lahko uresničila to akcijo, je tukajšnja federacija društev SNPJ. ki je že imela jako dober načrt, a akcije kljub temu ni bilo. ker je menda premalo vzpodbude. Ce hočemo imeti svoj narodni dom. se moramo zavreti vsi, kajti le z agilnostjo bi uspeli! Federacija bo imela svoj letni piknik v nodeljo, 17. avgusta, v znanem Kozmutovem parku. Na piknik je vabljeno vse občinstvo lz naše okolice. Pridite, morda bomo imeli koristne raz prave v prid Ideje narodnega zavetišča Doptsl v Prosvetl so zelo za- nimivi. Posebno pa je vsem ugajal življenjepis starega naseljenca. Toneta Valentinčiča to pot ne bom vabil na federacijski pik nik, kar ni rečeno, da ne bi bil dobrodošel. Tone je zadnjič "pogruntal" iz katere vasi sem dbma, ne pa za hišo. Jaz sem doma lz mlina, kjer se melje žito. Ako te veseli, pa mi piši osebno in ti bom gotovo odgovoril. Omenim naj še, da smo tu še vedno aktivni za organizacijo SANS, prav tako pridno pošiljamo pakete sorodnikom v staro domovino. S tem ne popravljamo samo naše dolžnosti in humanitarnega dela, temveč tudi nekaj večjega, o Čemer bom spregovoril ob priliki. Anton Jersln. Stari Nace je imel obiske Piney Fork. O,—Sedaj je sezona počitnic in v Prosveti či-tamo dolge dopise o potovanju in obiskih. Mnenja sem, da bi bilo bolje, če bi dopisniki opisali počitnice bolj na kratko iii tako prihranili prostor za pod-učljivejše članke. V mesecu juliju me obiskali Mike Skitel in njegov sin lz Canonsburga, Pa., Matt Tulek iz Power Pointa, 30. julija pa Louis Eršte in njegova žena iz Clevelanda, O. Prinesla sta mi nekaj sa "privezanje" duše. Vsi omenjeni so me peljali v gostilno lp me pogostili. Zadnjič se je vršila konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice, katere sem se na povabilo Johna Viteza tudi jaz udeležil in se sešel z mojimi starimi prijatelji in prijateljicami. Nace Žlemberger. Poizvedovanje Rdečega križa Chicago. 111.—Sorodniki iz Evrope bi radi izvedeli, kje se nahajajo Frederick in Helena Cas-sel, Stefan Cibocci, Zlafo Hor-zic, Nikola Plecas in Michael Pristor. Vsi navedeni-so nekdaj živeli v Chicagu. Ako bi kdo vedel za katero zgoraj navedenih oseb, naj sporoči Ameriškemu rdečemu križu. 529 South Wabash ove.. Chicago 5, 111., telefon Wabash 7850, Extension 384 Rdeči krtš. Končno pa bo eden največjih problemov nove Indije, kako ustaviti sajčjr pinjen Je Indijskega prebivalstva. V Indiji skoraj vsako ms ki je uničil komunalno gospodarstvo, ohranil pa je fevdalizem, j etjlh kljub temu znaša porast prebivalstva okrog pet milijonov ki je po Indiji še celo razširjen 1 »>a leto I see očeta Trat. 4. avgusta.—Br. urednik Garden mi je pri odhodu deial: "Srečno pot, Pavel, pa pošlji kakšno poročilo za Prosveto." Natančno se ne spominjam, če sem mu definitivno obljubil, da bom svoje vtise poročal v Prosveti. Sicer pa veste, kako je! Obljubiti je lahko, storiti pa jako težko, posebno takemu, ki ni izvežban žurnalist, niti nima potrebne sposobnosti; That's me! Toda Prosveta je delavski časopis ih mali trgovec ali obrtnik in delavec sta vedno dobro skupaj orala. Zadnjič, to je 21. maja, ko sva 2 Ženo prispela v Trst, sem po kratkem oddihu napravil prvo pot k sestri Johna Volka iz Ghicaga, kateri sem nesel zdravila za njeno bolno hčer. Da bi le pomagala, da ne bl bil trud in precejšnji stroški zaman! Drugi dan sva si ogledala nekoliko bombardirana poslopja. Svet je res zelo čuden, najprvo sovražnik poruši, potem pa povzročeno škodo popravijo z velikimi stroški. Bomba je poru šila stekleno streho sredi gl. po Ste. Hoteli Evropa, Savoia in Albergo ala Posta so delno porušeni. Nova sodnija, kjer je stala včasih kasarna,_ je precej poškodovana. Poslopje, v katerem so Nemci obesili 51 talcev V Via Ghega v bližini Cafi Fa-bris, je tudi močno poškodovano. runto Franco ali pristanišče je zelo poškodovano in ne rabno. Italija je že prej' zgradila moderno pristanišče pri sv. Andreju in se imenuje Duca D'Aosta. Šola pri sv. Jakobu in druga poslopja so tudi poškodovana. V zalivu med Trstom in Miljam (Muggla) ležijo trije uničeni italijanski pamiki, eden od Rdečega križa. V Lloydovi ladjedelnici sem videl v popravilu dva jugoslovanska ptrnika. Stabillmento technieo, tovarna za vreče in tramvajska garaža, je močno poškodovana ih brez strehe. Ko sva š)a skozi Skedenj (Servola) proti pokopališču sv. Ane in si ogledovala vso to velikansko škodo, mi je rojilo po glavi, da vsa Evropa stoji na glavi, nato pa sem zapazil prav primerno ime ulice, ki vodi na mirodvor. Ta ulica se imenuje Via Delle Pace ali Ulica miru. Ker je bilo zelo vroče, sva si ogledala le vojaško pokopališče. Videla sva tudi veliko grobov hrabrih partizanov. Kopava se izmenoma v Bar-kovljah, Grlgnauo, Miljah, Cam-po Marzu in na Digi. Kopala sva so tudi v Portorožu, ki je v zoni B, toda o tem bom poročal enkrat pozneje. Bila sva že velikokrSt na Krasu, in sicer v Repentabru, kjer bo bodoča jugoslovanska meja. Del Repentabra bo v Jugoslaviji, večji del pa v STO (Svobodno tržaško ozemlje). Pravijo, ko bo zvonilo v cerkvi, bo "bim" za Jugoslavijo, "bom" pa za Svobodno tržaško ozemlje. Obiskala- sva ljudi v Vrtov-Ijah, Dutovljah, Krajni vasi, To-maju, Sepulju in v Križu. Naš« Kraševci so zelo postrežljlvt, prijazni in dobre volje. Kdo pa ne bi bil vesel! Imajo v kleti dober domač teran in "pršut" (raw ham). V Trstu in okolici je vsepolno vojakov in mornarjev, na uPci Je največ ameriških. Pijejo nič koliko. Mnogi imajo družine in porivajo vozičke po ulicah, kar je po evropskem pojmu zelo smešno. Mirko Trdin, ki Je šofer na Trgovine so polne vsakojakega ameriškem poslaništvu v Lon- blaga, ki pa je zelo drago za ti-donu. išče svojega očeta Janeza j ste, ki zaslužijo le do tisoč lir Rajkovca, doma lz Kranjega Br-1 na dan Za kilogram slanine moda. p Krašnje Rajkorec je star! raš delati malo več kot en dan. približno 42-45 let in je živel! za «no srajco dva dni, za navad-svoj čas v Clevelandu. Ako bi n* hlače tri dni, za slabe čevlje kdo vedel zanj, ali pa če bi sam Pa Itirl /dni Navaden istrski osel na primer tramvaj, brivec, W nÍL in električni predmeti, kateri so cenejši kol v Ameriki. Zavojček žvečilnem gumija (Wrigley chewing JUr.T ki stane v Ameriki le 5c, stam tu toliko kot 2 litra mleka ali • kg belih, dobro pečenih átruc i kuponom, brez kupona Da L ttkg. f u Dne 31. maja sva se napotili z avtobusom v Ljubljano. Vor nina stane približno pol dolarji za osebo v eno stran. Takoj ¿i Štorjah je zavezniška meja, kje 00 angleški vojaki in policija t Julijsko krajino. Tam je bi pregled prtljage površen, pazi] pa so tem bolj na osebne izkaj nice in potne listé. Pttfem smo s peljali nad en kilometer skoi "no man's land" do zone B, kje smo vsi izstopili, da so pregk dali prtljago v majhni baraki o cesti. Ihne! sem tri kovčege i moram reči, da je imel pregl« dovalec z menoj usmiljenje, i kar sem se mu zahvalil. Dobri da ni deževalo, ali pihala mrzl kraška burja. Po nad enourni zamudi na W< ku zone B se odpravimo pro Postojni, kjer smo se okrepci in oddahnili za pol ure. Neki oseb iz zone B je Šlo iskat dovi ljenjfe za vstop v Jugoslavijo. V Planini, kjer je stara jugi slovanska meja, smo zopet i stopili in prtljago znosili v ura kjer so pregledali denar in poti liste, ne pa prtljage, ker je bi Že pregledana na bloku zone 1 Tam so nam povedali, da je á voljeno vzeti s seboj le do 51 dinarjev, toda denar mora bi manjši od stotaka. Po enournem pregledu ¡ mahnemo proti Vrhniki. M« Vrhniko in Ljubljano pa je cei zaprta, ker jo cementirajo, za smo krenili po stranski, praš in ozki cesti čez Horjule v Lju ljano. Ta "detour" je bil ze mučen in nevaren. Po šest urah smo prispeli prašni in i mučeni v Ljubljano. Daljava bila brez detour j a le 107 km i približno 60 milj. Ker imava vsepovsod sorodr ke, sva se najprvo odpravila drugo nadstropje železniške p staje, kjer stanuje ena mojih s rodnic, da sva se nekoliko umi in očistila. Nato sem se pod k sorodnici mrs. Mary Andre: iz Chicaga in k sestri Frani Kersicha iz Chicaga, kjer se izročil pozdrave. Oglasil sem tudi pri mojem bratrancu K*r Bergerju, ki je zaposlen pri T boveljski premogovni družbi nad 47 let. Glavni stan za«« skih revirjev pa je sedaj v T bo vi j ah in glavni ravnatelj ing. Slokan, trboveljski rojak Zvečer sva se odpeljala i vi kom v Trbovlje. V koridoru v gona me je vprašal neki roji iz katerega mesta v Ameriki p» hajam. Ko sem mu pojasnil.; dejal, da ima v Chicagu stric ki se piše Ivan Blajnar Od| voril sem mu, da poznam nrt ga rojaka s tem imenom, k' star nad 70 let in je član dru tva 38 SNPJ. Nato je dejal.« Je on sigurno njegov stric.J razgovor je poslušalo tudi r » "zauber" dekle, ki ** Je P^* v Maribor, ter pravi moj» gi, da ima tudi ona dva »tnr» Chicagu, to sta Louis «n \oas tin Mesec Povevs ji, da o* dobro poznsvs in Ha ju ma vidiva čudila ae je. k« a-ji povedal osebne pnv•»* deve iz Vrhnike. Rekla jej* svet majhen in da ja* - * poznam vae ljudi v Smeje aem ji Lj " poznam skor.j tri pol oaeb v Chicagu ^ Vae to j..JK--»» leto pomrJe nekaj milijonov ljudi od lakote, uhU v zadnjih de*et-| fital te vrstice, naj piše na na- i «tane (A 40.000 -S0.000 lir. Certa slov; Mirko Trdin, ameriško po- dolarja je sedaj od S00 do 700 lir. slaništvo, London, Anglija. Nekatere stvari pa so poceni, ~ - je tud. m Vprašal * TrT** no da je na vlaku Kra^ Ker mu nismo M izkazal r dokument^^T Kralj Petar Vs¡ Povrhu tegs som p» * (Dalje na I ». AVGUSTA 1947 Razgledi po stari tevini (Poroča Fran jo Al o« is Ljubi jam) IZ delavskega .N STROKOVNEGA GIBANJA Enotni delavski sindikati v bitki «a izvedbo prve "petletke" v bitki za izvedbo prve jugo slovanske gospodarske petletke ■ ti B~ti"J'' tU(*1 enotnl so na so zastavili vse sile tudi delavski sindikati. ESS II olenumu sprejeli vazi- ,--- pe ki so vsi prežeti z veliko volu)' in vero v končno zmago delavskega razreda in v končno utrditev bratstva in edlnstva jugoslovanskega delovnega ljudstva, ki si je postavilo nove temelje socijalne in politične ureditve. Bitka za izvedbo petletke se vrši pod geslom: dati domovini več železa, več jekla, več tova "oa bodo številne naloge kovinarjev, železničarjev, mornarjev, šoferjev, gradbenih delavcev, tekstilcev, rudarjev, delavcev lesne stroke, kemične industrije, uslužbencev finančne stroke, prosvetnih delavcev, državnega administrativnega osob-ja itd. itd. tudi uspešno, dostoj no in častno izpolnjene, je plenum predložil organiziranemu delavstvu Slovenije, da s študijem gospodarskega načrta, strokovnim dviganjem kadra in v skrbi za žene-delavke, ki se v vedno večji meri vključujejo v delovni proces, poskrbe za čim hitrejšo izvedbo petletke. Ni pa dovolj samo študij, nego je potrebno še v večji meri že preizkušeno socialistično tekmovanje ter udarništvo, ki je doseglo tako lepe rezultate. Delavske strokovne organizacije v posameznih podjetjih in tovarnah vodijo s pomočjo upravnih odborov podjetij in tovaren točno evidenco nad izpolnjevanjem postavljenih nalog. Uvedli so grafikone, na katerih prikazujejo dnevne uspehe ali neuspehe. .Novatorji, udarniki, izumitelji in racionalizatorji so postali ponos delovnih ljudi* in delavske strokovne organizacije jih popularizirajo med množicami, povdarjajoč njihovo junaštvo in požrtvovalnost na fronti dela. Da bodo rezultati pri izvedbi petletnega gospodarskega načrta pozitivni, se uvajajo delovni iistermi norm, plačevanja ter zlasti izboljšanje delovnih pogojev. Ureja se najskrbnejše preskrba industrijskih delavcev, vprašanje stanovanj ter posebnega nagrajevanja posebno marljivih delavcev in nameščencev, udarnikov in izumiteljev ter no-vatorjev. Ptod delavski razred Jugosla-v'je je postavljeno veliko in težko vprašanje. Ko je bila med fiarodno-osvobodilno borbo dojena vojaška in politična zmaga so stali prvi dve leti po osvo-Mitvi pred delavstvom problemi obnove porušenih tovaren, Komunikacij itd. V tem času se K' do temeljev spremenil gospodarski in socijalni red in podani «o bih istočasno vsi pogoji za u-feditev načrtnega in resnično ljudskega gospodarstva. V novi »a borbe delavskega razreda je ' prva jugoslovanska petlet- ki mora v strogo postavlje-wn času doseči industrijalizad-f ,n elektrifikacijo države. Ta ®9rba se Je 0d leta 1945 razvija-~ v (1"hu plemenitega tekmova-fJa ,n °bnovljena Je bila v tako c , dobi vsa industrija. ° tem so bili tudi ustvarjeni '•' temelji za izboljšanje ma- Julmh Pogojev delovnih Iju- S«4»J vodi delavski rasred nejasno borbo za isvedbo gospo- •i ni nHtri1 ln «ovn. org.nli.dJe so pre- č * 0r9»nit.c|,o f# T#llk# blt. k, ' ^oipodsrskem polju, bit- , Prinaša i. »«daj Z ' ",nd"d *"<*lm delov. Z **>ik*» »er trdno vero v «■^.Sr — - - S'mika reakcija v P^ti delovnim «m mladinske »«V ^amacSarajevo l»> stari domovini —7 Tudi mladinska proga Šamac-Sarajevo je trn v peti premnogim inozemskim reakcionarjem. Od vatikanskih do angleških in drugih nasprotnikov nove, prerojene Jugoslavije, se vrsti dolga vrsta klevetnikov, ki bi radi v svetu z lažmi in izmišljotinami pokazali, da delovni polet in velika volja prebivalstva v Jugoslaviji po politični in gospodarski svobodi, ki se posebno zrcali v naporih pri industrializaciji države, nista pristni in iskreni. Organ "Osservatore Romano", glasllb papeža v Rimu, je napisal članek, v katerem trdi, da napori 180,000 mladih ljudi, ki ^rade mladinsko progo v Bosni Samac-Sarajevo, niso dokaz visoke domovinske ljubezni, nego posledica nekih hormonskih preparatov, s katerimi jugoslovanska vlada hrani delovne ljudi in z njimi stopnjuje njihovo delovno zmogljivost. Drugi tak časopis* je angleški "Daily Telegraph". Ta je napisal prav tako gorostasno izmišljotino in laž, da se mednarodne mladinske brigade, ki sodelujejo na mladinski progi Šamac-Sarajevo, vežbajo z orožjem, da bi se takt) mogli udeležiti državljanske vojne v Grčiji. Tudi švicarski reakcionarni list "Basler Nachrichten" je prinesel podobne laži ih klevetal napore mladine pri gradnji domovine. Proti tem gorostasnlm in gnusnim laiem Inozemskih listov, so poveljniki mednarodnih mladinskih delovnih brigad, ki sodelujejo pri gradnji proge v Bosni, podali laJave v radio in v Ust "Borba", ki ishaja na progi, v katerih ostro zavračalo lažne trditve reakcionarnega lnoaem-stva. V skupni ls j avl povdarja-Jo. da se Jugoslovanaka mladina Iskreno trudi, da bi pomagala pri isgradnji domovine. Nikjer na svetu se ni demokratična mladina vsega sveta sdrušlla In tako prijateljsko sdruiila v namen Ju bratstva in enotnosti, kakor na jufoalovanakl mladinski progi • Šamae-Sarajevo. VMsl mladinskih delovnih brigad' ns progi so v nasprotju s li j a vami tujih reakdonarjev. Pri skupnem delu s mladino Jugoslavije, smo se marsičesa naučili ln naše Izkušnje, pravijo Inosemskl mladinci, bod*> odlično služIla, da bomo lahko Še bol) pomagali v borbi aa napredek Človeštva ln uresničenje lepšega življenja, v borbi proti sovražnikom miru ln mladine 1> reakcionarnih taborov "Daily Telegrapha", "Basler Nachrichten", "Oservaiora Romano". "Weltwoche" In drugih listov. Zma^a resnice v Jugoslaviji bo prav tako veličastna ln dokončna. kakor Ja velik« stvarnost nove JugoelaelJe. pa čeprav rt akclonami tlak direktno napeds ln aabotlra naša miroljubna prizadevanje aa Hm krepka J I« prijateljstvb In medsebojno razumevanja. To skupno izjavo so dali Hast Vencel, poveljnik madžarske študentovske brigade, Sigmund Hanovsky, poveljnik poljske mladinske brigade, Nlkola pre-norič. poveljnik skupine bivših jugoslovanskih izseljencev Kanade, Hana Stebler, poveljnik švicarske brigade, Arthur Taylor. zastopnik angleške brigade. Slavko Vldenov, poveljnik bolgarske brigade "Georglj Dimi-trov", Sllvano Sacclni. poveljnik II. tržaške brigade ter poveljniki danske, švedske, alban-ske in grške udarne delovne mladinske brigade na mladinski progi ßamac-Sarajevo; 8. J. Mas-eon. Paul Isen. Iis Petersen. Via-dtslav Varek. Korla Gyögyo. Klimi MlssL Georglus Gssulaa in drugi. IZ KULTURNO. PROSVETNEGA 2IVLJENJA Zopet festival na Slovenskem Festivali ao postali na Slovenskem že tradicija. To so velike ljudsko prosvetne prireditve, v katerih združijo svoja prizade vanJa In napore več organizacij in večjega krajevnega območja S festivali hočejo delovni ljudje prikazati pomembne do- flfflfl'V, godke in mejnike v procesu bitke za izvedbo gospodarskega načrta. Tako so lepe prilike ob dograditvah novih tovorniških objektov, proglasitev udarnikov, zaključek tekmovanja ter raz glasitev rezultatov tekmovanja večinoma obenem tudi kulturne manifestacije ter manifestacije volje in borbe v proizvodnji, za višje oblike družbenega življenja. Po mnogih industrijskih in tudi kmetijskih naseljih Slovenije otvarjejo ob primernih prilikah, ki so v skladu z napori pri izvajanju gospodarskih načrtov, razstave, revije, plese, reportaže, koncerte, predavanja, književne vefcere, igre, pevske nastope in tako dalje. Z njimi povzdigujejo svečano razpoloženje, veselje do dela in boja za lepšo bodočnost ter, ljubezen dO domovine. Tako ao dosegli velike uspehe festivali, ki so jih priredile kul-turno-prosvetne in politične organizacije v mnogih krajih Slovenije, kot na primer v Stični na Dolenjskem, na Verdu pri Vrhniki, kjer je bil festival podoben kmečkemu prazniku, v Moztrlu. kjer je bil nastop po svečen prazniku žetve, v Prevali u, Kjer so s kulturno manifestacijo pokazali lepotb iti topliho delavsko kmečkega sodelovanja. Festivali v Slbvenijl niso samo kutturno-prosvetne ali politične ali delavske in kmečke manifestacije, nego so Šola za dvig znanja in izobrazbe najširše ljudske ravni za oblikovanje novih in višjih sposobnosti delavca in kmeta. V njih je prelepa vsebina, ki utrjuje bratstvo naših ljudi, vedno znova povdarja neodvisnost, svetle perspektive ljudskega blagostanja, svobodnih in resnično človeških odnosov med ljudmi. Festivali so tudi znak mladosti, zdravja, lepote in veselja do življenja in premnogi festivali so najlepši prazniki na tej svetli poti . . . * Prvi jugoslovanski barvni film Beograjsko filmsko podjetje "Zvezda-film" je pripravilb prekrasen barvni film, katerega so Dani* J. T«Mn. predsednik unije vosnlkoe. Je pričel huIskati "ranit and lile" delavce, naj odločno sah tavajo spojite* CIO ln AOF. Voditelji ADF so aa tako aimjltav, voditelji CIO pa se Ji upirajo. posneli 22. junija letos na veličastni telesno-kultumi paradi v Beogradu. Film je uspel tudi v tehničnem pogledu, čeprav je bil to prvi, pofzkua mlade jugoslovanske filmske proizvodnje. ■I de Film je dolg 1000 metrov. Po dobljenih statističnih podatkih ai je ogledalo prvi jugoslovanski umetniški film "Slavica", ki je bil stavljen v promet letos spomladi, še nad 500,000 obiskovalcev, kar je najagovornejši do kaz za veliko zanimanje jugoslovanskega občinstva za prvi domaČi filmski proizvod. e Ihtenzivno delovanje ljudske univerze V letu 1946-47 je bilo delova nje ljudske univerze v Beogradu zelo uspešno, saj je priredila v pičlih 8 mesecih skoro 460 predavanj s 300,000 poslušalci. Beograjska ljudska univerza je v tem Šolskem letu natisnila 60 publikacij, knjig in brošur z naklado 430,000 KVodov. Organi zirani so bili tudi tečaji za tuje jezike, znanstveni tečaji in poklicni. Tudi v glasbenem smi slu je bilo živahno udejstvova nje na beograjfki univerzi, aaj je bilo prirejenih v tem razdobju 13 velikih kbncertov. S POTI PO JUGOSLAVIJI Ladlalav Klauta Mirno dalmatinskih otokov Da se danes, po dveh letih svobode, spričo razdejanja, ki ga je okupator zapustil na svojem begu in pregonu iz Dalmacije, lahko udobno voziš s potniškimi parniki križem kražem ob obali—to je zasluga požrtvovalnega dalmatinskega ljudstva, ki je vse svoje sile prispevalo za obnovo. Izgubili smo velik del trgovske mornarice. Kar ni bilo ladij potopljenih, so jih okupatorji, pa tudi lastniki odvlekli na tuja morja. Luške naprave jo bile skoraj povsod v obupnem, stanju če že ne do kraja razdejane od miniranj in bombardiranj, ki jih je dalmatinska obala doživela nešteto. Do. danes Je že večina potopljenih ladij dvignjena. Preden ao Jih popravili, so morali delavci obnoviti porušene ladjedelnice na Reki, v Splitu in drugod. Potlej čišče nje in obnavljanje luk in luških naprav. Dalmatine! so se lotili obnove s prav tolikšno zavestjo In požrtvovalnostjo, s kakršno so se v osvobodilnem boju borili proti okupatorju. Letoa je promet na Jadranu vzpostavljen že prav na vseh progah. - Potovanje na udobnem obal-skem parniku mimo, oziroma med dalmatinskimi otoki, to je doživetje svoje vrste. Lep aon-čen dan, v katerem se gladina Jadranskeg* morja Čudovito Iz-preminja: iz temnemndre barve v svetlomodro. Morski delfini nas zvesto spremljajo In nam pri rede kaj pa kdaj pravcato cirkuško, predstavo a svojimi smelimi oreskoki nad morsko gladino. Se ne dolgo tega ob novi jen i potniški pamlk "Baker", ki naa Je sprejel na «voj krov v Dubrovniku, Je skoraj poln potnikov In prvih izletnikov na pragu poletne turistične sezone. DobriČina-kapitan nam Je pokazal vrsto idiličnih sliko vitih krajev ob obali otoka Mlje-ta in polotoka Peljeiea Pet ln dvajset let že orje modro gladino Jsdrana ln mu Je poznana sleherna hišica ob obeli in zgo- dovina vseh mest in naselij. Na prijetni vožnji vrh palube smo si oddaleč ogledali Orebi?e, pri' jazno naselje na obali PelJeŠea, sredi stoletnih palm, nasadov, oljk, pomaranč, limon, mirt in oleandrov. Skalnate kopa Sv. Illje je najvišji vrh hribovitega Pelješca, visok skoraj 1000 metrov. V zavetju pred burjo ao tod ustvarjeni idealni pogoji za poletni, pa tudi za zimski oddih. Plaža Trstenica, ki jo obraščajo nasadi južnih rastlin in dreves, je kakor oaza resničnega miru ter slikovitosti, ki jo dopolnjujejo vinogradi visoko v bregu, črna taninaka vina s polotoka Pelješca pač ne potrebujejo posebne hvale. / "Bakar" vztrajno reže razpe-njene valove proti otoku Kor-čuli. Kakor mali Dubrovnik sc nam zdi oddaleč pogled na po nosno obzidje istoimenskega mesta z orjaškimi trdnjavsklmi stolpi. V resnici je mesto Kor-čula poleg Dubrovnika eno najzanimivejših zgodovinskih mest ob našend Jadranu. Korčula je razen svoje slikovite lege bila Že pred davnimi stoletji nsravno izhodišče in križišče živahnih trgovskih pomorskih poti ns srednjem Jadranu. Obrnlmo lista zgodovine dsleč nazaj ih iz vedeli bomo, da so na otoku še pred rimskim cesarstvom usts~ novlli svojo naselbino prebivalci maloazljskega mesta Knida/Mesto je že takrat slovelo po svojih trgovskih zvezah, premoglo številno brodovje, Imelo samo stoj no upravo ter celo svoj denar. Potlej so mesto podjarmili Rimljani, nato je padlo v posest vzhodnorlmskega reesnHvg, za njim spet v roke Gotov. Od sedmega stoletja dalje eo vladali na Korčull Hrvatje, Vmes ao nekajkrat zavojev'«11 otok a svojim ladjevjem Beračenj. Leta 1000 je prešla Korčula v last beneške republike, sto let keeneje je za-vihrala na obridju zastave Ge nove, nato ipt benetanskf, I* ta 135S Jo Je zavzel ogrsk«» hrvatski kralj Ljudevit L, trideset let kasneje pa je pripadla bosanskemu kralju Tvrtku I. Cez nekaj let jo je dobila v dar Du-brovniška republika, dokler je niso 1420. leta zavzeli spet Benečani ln jo upravljali do propa* da svoje države (1797). Tudi po slej, vse do 1815 leta je Korčula menjala celo vrsto gospodarjev: Avstrijo, Francijo, Rusijo, Anglijo. Takšno in podobno viharno usodo so doživljala poleg Korču-le tudi vaa oetals dalmatinska mesta, ki so zaradi svoje lege bila predmet večnih sporov in o-svajalski cilj vseh mogočih grabežljivih vladarstev od atarega veka preko fevdalne dobe tja v novi vek. v Ogled zgodovinskih spomenikov, ohranjenih starih plemiških palač in cerkva, ti razodene bogato kulturno življenje, ki je cvetelo na Korčull kljub vsem pretresom in roparskim navalom. Naj te ne začudi, če na katedrali sv. Marka ugledaŠ letnico iz 13, stoletja, ne doatl manj stari so ohranjeni domovi bene-čanskih fevdalnih rodbin !smae lijev, Arnerijev, Mediniiev s prekrasnimi renesančnimi por-tali in balkoni. Tudi se ne bi človek preveč začudil, če bi u-gledal v teh oeklh srednjeveških ulicah in malih trgih s stopnišči na priliko korčulanakega meščana iz 15. stoletja z mečem ob boku. Na mogočnem obzidju« ki je«deloma še ohranjeno, ao Kor čuiani odbili siloviti napad turških gusarjev 1571 leta, Spretni vodič ti pokaže oelo hišo, kjer ae je baje rodil v 13. stoletju sloviti popotnik Marko Polo, raziskovalec Daljnega vzhoda, ki Je bi) sicer v resnici s Korčule doma. Ce je mesto Korčula en sam zanimiv čudovit muzej, je vos otok prav za prav eno samo prostrano letovišče s svojimi borovimi gozdiči, nasadi južnih dreves in rastlin, z malimi plažami v zavetju. Poleg naravnih krasot bo turiste privlačevala zlasti slovita "moreška", tradicionalna viteška igra, ki jo Korčulanci prirejajo vsako leto 29. julija. To je igra z meči, spremljana recitacijami starih pesmi in predstavlja borbo med Turki in Mavri. Baje so jo prinesli kor-čulanski mornarji in ladjedelci iz Španije okrog leta 1200 ln se je do danes ohranila v vaeh svo jih folklorno toliko zanimiviji podrobnostih. Korčulani so nekoč sloveli kot izvrstni mornarji, ki vso svoje ladje tudi doma gradili. Ladje delniška obrt jim je ostala do danes v krvi. Obnovljena stara ladjedelnlška delavnica je po o-svobodltVi znova oživela, zdaj še v dvakratni meri. V njej grade manjše ribiške ladja ln čolne, dočim zunaj mesta že rase jo zidovi nove ladjedelnice, ki bo veliko moderno induatrljsko pod jetje, sposobno /a gradnjo tudi večjih ladij. Bodočnost Korčule je kakor bodočnoat vse ostale dalmatinske obale, vse naše ljudske drŽave: svetla in bogata. Stovcn$%a narodna podporna jednota mi n So Lewadal* Ave. Chlcego 13. Illinois VmCKNT CA INK AH. mi »rvdMdnIk______ f A VID«, «i tajnik ................ ANTON THOJAH. gl. pomotnl talnlk_______ UUUCQ O, KU1IKL, Ml blaaalmk_______-__ LAWMNCl OaADlakK. tajnik bol odd...... MICHAEL VHHOVN1K. direkt mlad oddal PHILIP QODINA. upravitalj Proavata ANTON QARUKN uradnik Proavata itAVMOND THAVNQC. prvl podpradaednlk. JOSEPH CUUCAR. drutf podprtdaadnlk .. SUT So. Lawndata Ava., ChloaSO V. SSS7 So Lawndata Ava., Chicago SS, SS67 So Lawndata Ava. Chicago SS. SSS7 So Lawndata Av«.. Chicago SI. SIS« ao Lawndata Av«.. Chic««o ss SS87 So Lawndata Ava.. Chicago U. o. Lawndata Av«.. Chicago SS. IU. SSS7 So Lawndata Ava.. Chtcag« «I. III. ... TM» Mlddlaoolnta. Dearborn. Mich. —dl» Woodland Av«.. Johnatawn. es. Dlalrtktni JOHN V. OSaULAR. prvo ok rotte_____ rRANK ORADISEK, drugo okro&je JAM*» MAOUCH. Vetj* okiol)«......J JOsaPH ruot.r Aetrta «kroàie__ JOHN SPILL AR. peto okrollèlT........... imSULA AMHNOr.tCH. Sreto okrotj« JOHN PZTR1TZ aedmo okro&je FRANK POLS A K oaint ok r olj. i»r>S>ai K ..JIM Shalicross at.. PhU*gel»hta M. a>« SS, Herminic. ---------------Ta. n t; Oseéni, IM7 I SOth at. Cleveland S. Ohio M7» Randall St. St LMilS IS Mo. _______I-----«IS Pierre SL, Svelcth. Minn »4M Carman* Ave . Los Angelas IS. Calif. SOS Srd at W.. Roundup Mont MATH PETRQVIOH. predsednik VINCENT CA1NKAR f A. VIDER*........... MIRKO U KV /ACOa ZUPAN O aa poda raid tM'ix>i "H1 tHPn) donald j. lotrïâï, ANTON Slim .AR, predaednlk rRANK VRATAMCH ............. ANDREW VIDRICH___________ IOIIN KOai. SR__________________ CAM t LU S ZARNICK.______ SSI a ISlst at, Cleveland W, Ohio Mil So Lawndaie Ave . Chlosgo M. Hi. MIT Bd Uwndate Av«. Chicago H, ni. SNT as Lawndaie Av«.. Chisago M. 111. leto a Lombard Av«.. Barwya. IIL TOO R Mthh St, Euclid Ohio 1SST So Trumbull Av«.. Chlea«> M 111. Stos IT, Arms, Ksnsas III Tenet St, Lurern«, Pa ----------TM Poreat Ave Jntinatown, PS, MS So Sind Ave. W., Duluth T. Minn. — MM W tnth at . clevek&d a Ohio PRANK ZArrt, predsednik P-JCHAEL R. KUMEk.......... matthew j. tukk ÂUUMÇAPSRLR... ■wra (lauii. IMl ao. Lawndata Ave. Chtcag« M. IU. ■»»»»m.......-............ao» ot, Universal, ea. «MS B. Lawndaie Av«.. Chtaag« M. III. ..ISM! Kast Park Drive. Cleveland. Ohio -----------HIM anowden. Detroit II. Mioll. NAFTA - KRI INDUSTRIJE Clas Pavla Bergerja is stare domovine (Nadaljevanja a 1 tfraat.) da je moš moje sestrtftne njegov stric! Vožnja le Ljubljene v Trbovlje stane v drugem razredu Al dinarjev aa osebo. V tretjem razredu ao proetorl nabito polni a potniki In vsakovrstno prtljago. Potniki stoje ali pa sede na stopnjleah. Nekateri nsebm vlaki imajo tudi živinske vagone, tako da pptujoča množica dobi zaŽeljeno transporter!jo. Pozneje, ko sva se vritčalu iz Slavonije, je tisti vlak vozil samo do Zagreba. Pri blagajni je bilo več sto ljudi, zato sva vito-pila v vlak brez Metkov. Sprevodniku aem plačal voznlno in majhno globo. Naj ae povrnem v Trbovlje Voznlna a postaje do doma rta-ne 0 dinarjev, Vošnja v avtobusu je zelo mučna in smo morali stati. Drži*či se pokonci za drog, smo se sukali kot "afne" na veji, Aofer je vozil hitro in brezobzirno, poeebno na ovinkih. Prav vsi pogrršejo pM'JŠ-njega lastnika tega pod) ija, Jožeta ln Ludvika Dolenca Neftt sorodniki so bili naju zelo veseli, val drugI pa se budijo po kaj ava prišla in a čigavim potnim listom O trboveljskih razmerah In pa o obiskih na Dolenjskem bom skušal po motnoetl ot/ii^n enkrat pozneje. Po/drev vm io' Paul Berger. Ljubljana, — Oospodarski strokovnjaki imenujejo nafto kri industrije, Dršave z r a/ vito industrijo in motorizacijo se morajo prav bogatim leži-ščem nafte zahvaliti za nagel razvoj , industrije. Zaradi nafte so se bile številne vojne, obsežna ozemlja so pretvarjali v kolonije, Šibke države so izgubljale neodvisnost in postale žrtev tujih petrolejskih monopolov, ki so iz njih izsesavali o-gromne profite. Kaj je nafta in kako je nasta la? Kako Je naatala nafta? Teorija o postanku nafte pra vi, da je nafta nastajala iz živalskih in rastlinskih organizmov. Trije činitelji so igrali pri tem veliko vlogo: toplota, pritisk in Čas. Nafta sestoji Iz spojin ogljika in vodika. Njena sestava je torej podobna sestavi premoga ln lesa. Zato se ne smemo prav nič čuditi, da tako rada gori. Ogromne množine žlvalakogn in rastlinskega sveta — vodnih rastlin, rib, školjk ln ogromnih živalskih nestvorov — ao ae ko pičile pred mnogimi tisočletji nu morskem dnu, pokril jih Je pesek in zaradi pomunjkanja zraka nlao mogle aegniti. Zemeljska skorja se je dvigala in padala, živalski in rastlinski ostanki na morskem dnu t so se ohranili v globinah ter mc pod vplivom toplote ln pritiska pretvarjali v nafto. Vzporedno z nastajanjem nafte so nastajali tudi razni plini, ki se niso mogli sprostiti iz /amtdjskih globin, Da je ta teorija najbolj verjetna, potrjuje dejstvo, da pri vrtanju zemelj skih plasti najprej bruhnejo v muk plini, potem nafta, končno pa se prikaže tudi slana voda. To dokazuje, da so ti sloji ležali nekoč na morskem dnu In zaradi premikanja zemeljske skorje dospeli na kopno. Kako iščejo nafte Nafta leži največkrat v velikih globinah Včasih morajo vrtati eelo par tisoč metrov globo ko. I^ežišča nafte moramo pretakati najprej geološko, t. j. preiskati moramo sestav kamnitih plant! In njihovo starost. Na o-snovi tega preiskovanja delajo potem zaključke ali ležišča vsebujejo nafto, ali ne. Po preiskovanju zemljišču za čenjajo z vrtanjem. Vitanje v trdih in neenakomernih kamnitih plasteh je mnogokrst težavno in drago. Stroški lahko prekoračijo milijon«« dinarjev, Zato najpiVj preiskujejo zemeljske plasti, da bi ne ttošill velike vso te denarja /u breru*|H»Ano vrtanje. Največja le/iš/a nafte na svetu ležijo v Kovjetbki /vezi, Ameriki, Poljski, Romuniji, Mehiki, Perziji in zspadni Indiji. Tudi Jugoslavija razpolaga s precejšnjimi mnošinsmi nafte. Na ta lut imenovani "petrolejski lini-ji", ki se razprostira od ustja re ke Mure preko Bujeviee pri Li piku do Majevlre v severovzhod nI Bosni, imamo povsod znake, ki pričajo o ležiščih nefte. Po- sebno bogata ležišča ao prl Lendavi v Prekmurju. Prva vrtanja so vršili še okrog leta 1880. Nafta leži v globini od 140 do 320 metrov in je bogata peroleja, ki ga vsebuje 60 do 80 odstotkov. V Bujevicl so doslej pridobivali velike množine svetilnega plina. Leta 1931 Je proizvodnja plina duaegla vrednost 3 milijona dinarjev. Poleg tega imamo pri nas še zelo velika ležišča nafte v Dolnjem Banatu, TimoŠkcm bazenu, dolini velike Morave in v Vranjski kotlini. Angloameriški petrolejski tru-sti, ki so pred vujno raziskovali i tušu petrolejska ležišča, so širili propagando, da pri nas ni nafte, da bi tako lahko prodajali pri naa ameriško nafto, latočasno pa so pazljivo sblrali rezultate raaiskuvanja, da bi v ugodnem trenutku lahko IskorlŠčalf naš petrolej za svoje šepe. Kako predelufeme In lakorišša-me nafte Imamo več vrst nafte. Ameriška pensilvanskd nafta, poljska in naša nafta ao lahko tekoče. Nafta iz Hakuja v Sovjetski zvezi je znatno gostejša, in nafta iz Indije Je poddbna maslu. Ogromne množine nafte rabimo za gorivo. Surovo nafto čl-stijo v posebnih tovarnah. Pri različni temperaturi se ia nafte Izločajo različni proizvodi. Pri 150 stopijnah se destilira surovi bencin pri .'100 stopinjah petrolej, pri .'150 stopinjah plinsko o-Ije, nad .'150 stopinjah pa tnazilna olja. H pomočjo raznih kemika llj te proizvode čiatijo, največ uporabljajo zato žvepleno kislino in kulijeve baze. Poraba proizvodov, ki jih daje nafta, je zelo raznovrstna in obsedna, Lahke bencine, ki jih dobivajo pri nižjih tem|M»raturah, uporabljajo za po^on letalskih motorjev. Težji bencin uporabljajo za pogon avtomobilov in traktorjev. Plinsko olje potre Itujejo diese I motorji. Iz 1 kg plinskega olja lahko dobimo 500 do fl(M) litrov svetilnega plin«. Poteg tiga dobivamo vazelln, ki se porablja kot mazilo, potem pnrafin /a sveče, kreme itd. Tudi asfalt Je neke vrste nafte, ki vsebuje mnogo pepela In raslld-nth mineralnih sestavin. Upo rahljamo ga za asfaltiranje ceet, za izolacijo proti vlagi in podobno, Razvuj avtomobilske Industrije in letalstva zahteva veliko povečanje proizvodnje nafte in njenih izdelkov. Pri naa smo proizvajali leta 1S8S. 1000 ton nafte, V teku uresničevanja |jet let nega gospodarskega plana Itomo dvignili proizvodnjo na 450,ooo ton leta 1951, Poleg ta ga borno zgladili čistilnice za nafto, tako da bomo konec prva petUtke lahko BPini destilirali ^00,000 ton nafte. Našo industrijo bo hranita n»* ša nafta. Po I. Ojsterju. V Proevefl ae t la dela veke Seat PROSVETA «mmmi mm KRIVDA FRANCE BEVK »»■uiliili I » (Nadaljevanje) Na tihem je žalovala za hlapcem. Kadarkoli se je pri delu spomnila nanj, so ji stopile solze v oči. Zvečer ga je vpletala v molitev. Mislila je, da ga ne bo mogla pozabiti. Na Jožeta je redko mislila. Do njega je čutila že prej malo ljubezni, več strahu. Zdelo se ji je, da rase oče iz njega in budi njeno vest. Borila se je v sebi. Jož« je z bodalom presekal njeno neodločnost. Ljubezen do sina je ugasnila. Ni trepetala za njegovo usodo, ni molila zanj, ni govorila o njem. Imela ga je za mrtvega Strašila jo je zavest, da ae nekega dne prikaže pred njene oči. Kaj mu poreče? Prisluškovala je, kaj govore o njem. Iz govorjenja Anke in njenih tovarišic, iz pomenkovanja sosedov, gostačke in beračev je razbrala, da je v zaporu, da pešilja Julki pozdrave, Anki tudi, da pride spomladi pred poroto in bo obsojen na leta ječe. Na koliko let? Kam pojde po prestani kazni? Bolj ko si ga je «mislila mrtvega, bolj je stal živ pred njo. V redkih trenutkih se je porodila v nji Iskra materinske ljubezni. Nekaj očlta-tujočega je bilo v tem plamenu nekdanjega ognja. Ko je pomislila na hlapČeyo smrt in na vse okolščine, ki so jo spremljale, je znova ugasnilo vse. Brdar «e je skrbno izogibal Streharjeve hiie. Kadar bi bil moral iti mimo nje, je rajši napravil ovinek čez gmajno. Govoril je le z Anko. S hlapčevo smrtjo se je bilo eno breme zvalilo z njegovih ramen, a navalilo se je ie hujše nanje. Jožetovo dejanje ga je peklo noč in dan. Daai je bil zbral po onem dogodku vso moč, je kljub temu tako bridko mislil na vse, da je vidno hujšal. Polagoma se je uravnovesil. Sel je k odvetniku in govoril z njim: Vrnil se je po-tolažen in veselejii. Tako je nastopila zima in minevala počasi v snegu in mrazu, v mraku in pogovorih, ki so se vrteli okrog Streharjeve hiše in Jožetove usode. Polagoma se je govorica polegla, je skoraj potihnila in se unesla. Takrat je bila sveč-nica, «olnce je znova pogledalo izza hriba in posijalo na sneg in na ledene sveče, ki so visele od streh. Bil je predpust. Na Jožeta so razen Brdarja in Julke skoraj pozabili. Julka ni hodila na plese. Vabilo Hrastarjevega Janeza, naj pride v bližnji trg na sejem, Je odbila. "Ne grem," mu je dejala. "Zakaj ne?" Ji je U zastavil pot. Dolgo je pasel priliko, da bi govoril odločno besedo z njo. "Zato, ker nočem!" se Je prebudila odločna nrav v nji. "Ti ne veš, zakaj nočeš?" je vprašal Janez videč, da Je vse zaman. "Hočeš, da ti povem?" "Vem, zakaj ne grem, le ti ne vei " "Hočeš, da ti povem?" Je pomaknil Janez klobuk na stran in si vihal brke. "Molči!" je dejala Julka, ki ji Je planila kri v obraz. Ni vedela, kaj fant misli; slutila je, da lepega ne. "Boš čakala fanta," je Janez užival ob slednji besedi, "da ti ga pošljejo iz velike rjave hiše. "Če bo sivolas, nič ne de; prašiče bo že znal klati . . . Julka je zagorela, kot bi jo bil vrgel na žerjavico. Pogledala ga Je ostro v oči, ni mogla prenesti roganja. Dvignila je roko in ga udarHa v obraz . .. Daai se je ta dogodek zgodil na samoti in tudi Julka ni pravila o njem, ga je kljub temu izvedela vsa vas; s smehom ao govorili o njem* Zamerili so ji fantje, ki je niso več lepo pogledali. Julka se ni zmenila za to. Jožeta se ji ni upal omeniti nihče več. Medtem je nastala pomlad. Solnce je posijalo v zadnji kotiček vati, snežni zameti ao skopneli, zavonjalo je po sveži zemlji, po rasti in cvetju. Trobentlce so porumenile prisolnč-ne Vrtove, teloh se je zbohotil pod grmovjem; prvi martinček je prišel na solnce. Ljudje so nosili v koših gnoj in prst, udarili prvič z rovnico, okusili prvi znoj pomladnega dela, mrgoleli po vseh njivah in njivicah, po lazih in obronkih. Zdaj pa zdaj so počivali, se ozirali z brega v breg, se klicali in govorili "Hoj!" Oglasil se je odmev, za odmevom človeški glas. Mož, ki je bU prineatl koš p»sti do vrha njivice, je postal, vrgel koš na tla in ae ozrl: ; "Hoj!" 1 "Ali slišite kukavico?" ,,, , .. Kukavica je pela glasno in neugnano, kakor da je mesec dni zamudila ln mora zamujeno dvojno dohiteti. jMJa*' »em jo slišal že včeraj. Tudi zeleno bukovje te leze proti vrhu KoJce.H "Včeraj do Sračnega brda, danes že čez. Kar vidno gre zelena kapa na možaka." Med.glasnim razgovorom ao prišli po njivi navzdol, postavili oprtnike v stojala, podobna rogovilam, in kidali prst. Lopata je zvenela ob kamenje, kpkavica je pela. "Pomlad je lepa, da bi bila le letina dobra." "Da bi bila. Se itak bo piškava . . ." Kukavica je nehala peti. Iz doline je bil slišen žvižg vlaka. "Ali ste slišali?" "Kaj pa?" "Čez dva aH tri tedne pride Streharjev pred sodnijo. Vabila so že dobili." "A? Torej sodili ga bodo?" "Kako pa drugače? čufer je dobil vabilo, Brdar tudi; njegova mati tudi." "Streharica? Ne verjamem, da bi šla." "Zakaj ne bi šla? Saj lahko dobro priča zanj." "Ona? Ali pa slabo. Odkar ga ni, ga niti enkrat ni omenila proti nobenemu človeku." Po klancu je prišel kmet z vozom, postal med obema žigoma, ki sta podpirala njivi, posluh-nil in spoznal, za kaj gre. "Dobro pričevanje aH slabo, leta bo dobil." "Leta niso mačje solze," je bajtar odgovarjal kmetu. "Škoda Jih, posebno, če so mladi." "Če jih bo premalo, se bomo še pobijali. Hi, sivec! Vjó, rjaveč!" Tako se je bila v Zabregu končala zima in se Je približal dan razprave proti Jožetu Seljaku, ki je bil ubil hlapca. Govorica o njem se je znova razpasla po hišah in na polju. Julka je .dobila pismo: "Upam, da se kmalu vidimo." Ni mu verjela. Štela je, koliko let mu našteje kukavica. Ni mu nehala šteti ... (Dalji prihodnjič.) teden dni pri "drugi ptujski" Anton Ingolič na Ko prispem k njim, so zbrani travi za barako. Profesor Rupnik iz Ljubljane je pravkar končal svoje predavanje o pri-rodnih pojavih in človeku. Brigadirji in brigadirke, kmečka in delavska mladina s Ptujskega polja, iz Slovenskih goric, Haloz in Prekmurja stavlja predavatelju nova in nova vprašanja. Še bolj živo je drugo jutro na delu. Čeprav je to šele njihov tretji delovni dan, ve že vsakdo, kako in kaj je treba delati. Vse itiri čete, ptujska, ljutomerska, murakoaoboika m lendavaka, tekmujejo vneto med seboj. Ni ca*a za daljše razgovore, niti za ogledovanje pokrajine, ki je na moč podobna naši slovenski. r«Mi precej visokimi hribi, ob raslimi z zelenimi gozdovi, leži lepa dolina, ki ae odpira in izteza proti vzhodu. Stara ozkotirna železnica se vijuga tik pod obronki, nova proga pa bo peljala naravnost preko travnikov in polj. Na odseku druge ptujske brigade bo nasip, visok dobre tri metre Včeraj so posne h ruio, zdaj zasajajo lopate v mastno bosansko zemljo in jo v samokolnicah vozijo na širok pas ki )e zakoličen z nizkimi in viaokimi latami. Najvišje stoje v sredini in kažejo višino bo-d<«'ega nasipa Tanke in ohole se dvigajo visoko proti nebu. "Kdaj bomo na polovici, kdaj na vrhu?M vzklikne droben deč- ko, čevljarski vajenec nekje h Slovenskih goric. "Ne jadikuj, primi rajil za lopato!" ga zavrne rdečelično, zdravo kmečko dekle, ki je prva Iz svoje vasi prišla gradit progo. "Določeno sem je bilo, da v osmih dneh izkopljemo, prevozimo in zbijemo 1730 kub. metrov zemlje, sami pa smo se obvezali, da to delo izvršimo že v sedmih dneh, zato si, tovariš, pljuni v roke in ne glej na la te!" In dekle naglo odpelje polno samokolnico ter jo zvrne prav pod visoko lato. Tam zemljo razsekajo z motikami in jo zbi jejo s tolkači, da bo nasip trden. Vrvež je vse večji. Razgovor in smeh prihajata tudi s sosednjega sektorja, kjer dela specialna brigada za mladinske zborovodje. Še dalje na zahodu, tik pod hribi, pa leži Žepče, mestece z začrnelimi strmimi streha mi, iznad katerih se dvigajo tri )e vitki mlnarett in dva mogočna cerkvena stolpa, katoliški in pravoslavni. Še pred odmorom se izve. koliko Je napravila ta. koliko ona četa "Dajte, tvariši. da mi dobimo prehodno zastavico!" b#»drt svoje brigadirje in brigadirke komandir tretje, murakoaobMke čete, močan,_širokopleč PrekmureC. "Ne. ml Jo bomo dobil!!** u govarja soeednjs ptujska četa. v kateri )e večina maihnih. bledih. a žilavih fantov in deklet. is ki so vajeni še težjega dela. 'Nocoj se bo prvič podelila prehodna zastavica in dobili jo bomo mi Ptujčani, smo prva četa H po našem junaku Antonu Žnidariču ima brigada ime!" "Kaj boste vi, pionirji!" se im smejejo prekmurski orjaki, igrajo s težkimi tolkači. Opoldne se brigadirji vrnejo razgretih, že nekoliko ožganih lic. Po izdatnem obedu najprej dve uri odmora in počitka, potem začno urejevati barako in proator koli nje. Uredijo sUi-K r išče za odbojko, za skok v daljavo in traso okoli taborišča za Jutranji tek. Šele nato dobim jaz besedo. Pod bosanskimi planinami dober streljaj od široke Bosne, se pogovarjamo o slovenski knji gi, o nJem vrednosti in borbenosti izza Trubarjevih časov pa do njene veličastne zmage v na rodlUMavob niilni borbi. 2e tega dne, še bolj pa v naslednjih dneh, ko govorim o posameznih naših pisateljih, o pisanju črtic iz partizanskih borb in dela na progi, o stemasu, ko jim berem odlomk iz "Vinskega vrha" in pogovarjamo o filmu, radiu, knjižnicah in gledališču, a tudi o petletnrn planu, je čutiti, ka ko mladinci, katerih pretežni del se o teh rečeh še ni imel prilike pora z govoriti, s zanimanjem posluša ln stavlja najrazličnejša. naravnost presenetlji I va vprašanja, 2e prvi večer se-' stavimo piKgram za nedeljski j taborni ogenj, drugo Jutro, ko zaradi dežja brigadirji ne more- ! jo na delo. pa ustanovimo lite- j rarni krožek, za katerega se ja- vi deset n^dincev in mladink, od katerih Jih ooem ima samo osnovno šolo. Potem brigadirji in brigadirke, sedeč na svojih ležiščih, čitajo knjige in časopise, pišejo domov, nekaj se jih uči pisati cirilico, saj so se obvezali, da morajo znati cirilico pisati in citati, preden za puste Bosno; dva ali trije se uče de-klamacije za taborni .ogenj, brigadir, ki intf komaj itiri razrede osnovne šole, se trudi« da bi napisal na Vfjik karton bojevito geslo/ dva šahirata, ijfkaJ jih piše članke za stenčas, člani komaj ustanovljenega literarnega krožka pa slone nad kovčegi, love' spomine iz časov okupacije in narodnoosvobodilne borbe, luščij? vtise iz prvih dni dela na Rrpfci ter'jih z roko, na kateri je že nekaj žuljev, skušajo prenesti na papir. Val navdušenja za Tiulturno-prosvetno delo zajame vso brigado. Popoldne, ko preneha dež, se brigada še z večjim veseljem zarije v zemljo. Prvič si je prehodno zastavico pridobila sicer tretja četa, toda prva ji je bila tik za petami, a vsa brigada je prekoračila normo, ki «i jo je sama zadala. Zdaj je delo še uspešnejše, Vendar v ostri borbi med tretjo in prvo četo zmaga četrta, lendavska četa. Šele v Četrtek se posreči Ptujčanotn, da odidejo zvečer v barako z rdečo trikotno zastavico. Žare od veselja in ponosa. V petek se ostale čete zaman bore, da bi odvzele prvt zastavo, šele v soboto' jo spet dobi tretja. Zadnje dni se je delo Se bolj organiziralo, poedinec povprečno izkoplje, prepelje in stlači tri in pol kubika in še čez, kar je daleč preko norme, razvije se še tekmovanje ^znotraj vsake čete med desetinami. Prekmurci i-majo že "udarno petorko". Elan raste z vsakim dnem. V soboto ,e nasip visok že skoraj meter, srednje late ne mole več tako obupno visoko kot prvi dan. "Res, bo šlo," govore zdaj tisti, ki so bili v začetku malo-dušni. V soboto zvečer zvedo, da jim manjka nekaj nad sto kubikov, da izpolnijo prvo obvezo. Tako bo delo, ki jim je bilo odmer-eno za osem dni, a so si zanj sami odmerilf sedem dni, oprav-jeno U v Ves t in pol dnevih. A kaj vse so opršvili poleg tega v teh šestih dneh! Postavili so dve moštvi odbojke, celo oni, ki so dotlej komaj vedeli za to igro, že dobro tolčejo, desetina brigadirk že spretno meče di|K, skoraj vsi so se prijavili za tekmovanje za Zren, v predvojaški izobrazbi so dobili jrve* pojme, ustanovljen je bil pevski zbor, ki šteje okoli petdeset pevcev in ga vodi prof. Pec Šegula iz sosednje brigade. Izdali so dve številki stenčasa, člani literarnega krožka pa so napisali štiri črtice. Res, manjkale so vejice, a nič več kot pri kakem petošolcu, toda v vsaki izmed teh črtic je bil zajet dogodek iz resničnega življenja in prikazan nazorno, praktično. Oni, ki so se obvezali za program pri kresovanju, so se naučili štiri deklamacije in dva du-eta, pevski zbor je utrdil tri pesmi ln se naučil dve novi, koliko pa je bilo dela z okraše-vanjem barake zunaj in znotraj, zidanjem ognjišč, kopanjem vodnjaka in drugim! A brigada je ob prihodu štela komaj 125 brigadirjev in brigadirk! Kljub majhnemu številu se je še skrčila. Z vsakim dnem je odšel kdo na kak kurz, v spe- cialne brigade, ki so ustanovljene in se še ustanavljajo vzdolž proge. Konec tedna je bilo že 13 brigadirjev in brigadirk v specialnih brigadah; odšli so v brigade za betoniranje, za šoferje, telefoniste, telegrafiste, živinorejce, traktoriste in železničarje. Vsakemu brigadirju je odprta pot v boljše življenje. Mladinska proga , ni samo edinstvena in največja delavnica, kar jih pozna sodoben svet—seveda brez Sovjetske zveze— marveč je tudi največja šola na svetu. Samo tu v Žepčah, v majhnem bosanskem mestu, ki šteje komaj nad tisoč prebivalcev, so nameščene specialne brigade za zborovodje, za administracij, > za vrtnarstvo in železničarje. Torej pravo šolarsko mesto. Po ozkih mestnih ulicah in predvsem v mestni okolici vidiš prav toliko mladincev s knjigo ali zvezkom v rokah, kolikor z lopato ali motiko. Kajti te brigade tudi delajo na progi prav tako vztrajno, le da imajo šesturni delavnik, dočim so si ga ostale brigade same podaljšale za eno uro. V teh brigadah so zbrani mladinci in mladinke iz vseh naših republik, iz vseh naših pokrajin, zato so prave kovačnice bratstva in edin-stva jugoslovanskih narodov. M V nedeljo dopoldne se druga ptujska brigada zbere na brigad-ni konferenci. Najprej poda poročilo komandant, demobilizirani borec JA, ki zna uspehe in tudi napake poedine čete in celo vsakega posameznika prikazati živo in prepričljivo, nato podasta poročilo še referent za kulturo in prosveto, ki je izredno zadovoljen z delom prvega tedna, in referent za fizkulturo. .Slednjič se razvije živahna in stvarna debata. Brigadirji sami predlagajo ukrepe za povečanje discipline, za večji efekt dela in za vključitev v delo na progi, kakor tudi v kulturno-prosvetno življenje in fizkulturo onih redkih tovarišev, ki se še niso prav znašli, ki še niso spoznali, kaj jim nudi delo na progi. Popoldne odide brigada^na obisk k sosednji zborovodskt brigadi, ki ima tudi nogometno igrišče. Tu se ob živahnem vzklikanju dajeta dve moštvi. Po končani tekmi se med brigadirji sklepajo nova poznanstva in prijateljstva, oglasi se petje in harmonika. Ftoke se sklenejo in brigadirji iz vseh jugoslovanskih pokrajin zaplešejo kolo. Pozno v noč se razlega po sicer tihi dolini sproščena pesem mladosti, novega življenja in dela. > Ko se drugo jutro poslavljam, zavedajoč se, da sem več sprejel, kakor sem znal in mogel dati, mi zakliče zgovorna briga-dirka v slovo: "Pozdravite naše brigade! In glejte, da vsaj do 29. novembra, ko bomo zgradili že drugo mladinsko progo, napišete knjigo o našem delu in življenju! Ko se vrnete domov, kar pero v roke in' udarniško na delo!" BUNÖ MOTHERS PETEK, 15. AVCUSTA ^ A marietta Bad Oreas Calif., fSmlljr kaüifc far Ml»« •al baby «are ' f " k Prvi vlak za nafto v Franciji se je nenadoma vžgal na postaji v Clermontu Ferrasedu. 22 oseb j^ bilo več ali manj ranjenih in ožganih. Pri čiščenju o-stankov vlaka pa so našli še pet zoglenelih trupel, med njimi nekatera otroška. Uvedli so preiskavo, da doženejo vzrok nesreče. ' V Proeveftl ao dssrss sveto* ne la Helsvske veetL AU m átate nsk da nT TWO LITTLE I s.OOD VICTIMS Pismo, ki ga bom znal napisati sam... Štefan—kdo v brigadi se še ni pošalil s Štefanom? Vedno »zadnji v stroju, hlače zavihane, ob-tolčene pete bose, a glava nekoliko sklonjena, hoja samosvoja, okorna, kakor pač hoja ljudi, ki so vajeni živeti daleč od večjih naselij. Štefan je cigan. Brigada zbrana na kolodvoru se je pravkar poslavljala od Slovenije, ko se je nenadoma pojavil Štefan brez kovčka, brez nahrbtnika. Prav tak kakršnega vidim sedaj v stroju, se nam je na postaji pridružil. Vedel je, kam gredo ti mladi ljudje, ki stojijo na postaji z velikimi nahrbtniki v pričakovanju nečesa novega, veseli in tihi, znani in neznani, vsi nekoliko utrujeni od neprestanega premikanja iz kraja v kraj. Morda se Štefan takrat še ni zavedal veličine misli, v kateri je bila nam mladini zaupana tako velika in odgovorna naloga. Povedali smo mu, da odhajamo gradit progo—progo, ki bo tekla iz dela naših rok, a vlaki bodo vozili po bosanskih tleh, vlaki polni premoga, polni poguma in mladega zanosa. Štefan nas je poslušal. Kakor mi «vsi je tudi on zaslutil, da se godijo velike stvari, ki nam dvigajo glave in krepijo pesti. * Brigada je pozabila, da je Štefan cigan, kmalu bo tudi sam pozabil. Brigadir Štefan je sicer zadnji v stroju in ne zna res najbolje korakati, zato pa na delu prekosi marsikaterega ostalih brigadirjev. Zdi se nam, da zanj vročina tudi opoldne, ko sonce najbolj pripeka, ni neznosna. Samokolnice vozi junaško in vztrajno. "Rad delaš, Štefan?" S tovarišem komandantom se dobro razun.eta. "Danes bom izvozil kubik in pol," se je glasil odgovor. Kubik in pol—lepa četa kolnic! Proga po^n^ mo je bila ta dan razm^ pol^karnenja, n»mo ^ Zvečer je dobil Štefan od tovariša komandanta poslednjo d gareto. Štefan je edini bi ! dir, ki si sam postavlja normo in jo tudi preseže. V štirinajstih dneh se ie Št*, fan naučil 23 črk. Prvi dan! Štefan se bori z uciteljico Marico s svinčnikom in papirjem v roki. Bori se pro-ti odpornosti svojih trdih žulie-vih prstov. 1 "Marica, imaš morda cigareto? Pisati ni lahko. veš." Štefan je ponovil vse kar se je bil doslej naučil. Zelo se je potrudil in na kraju je dobil od učiteljice tako zaželjeno cica. reto. "Česa se najbolj veseliš, Štefan?" • "Prvega pisma, ki ga bom znal napisati sam . . Gltlca Vakčič. II. novomeška MDB. V Sudetih na Češkem, blizu nemške meje, je izruhnil silen gozdni požar, ki ga 7 korpusov ognjegascev, 300 vojakov in 2,000 civilistov ni moglo pogasiti, tako da je oblast mobili-zirala vse prebivalstvo mesta Dečina ga z vlaki in avtobusi prepeljala na kraj požara. 15C ha gozda je popolnoma uničenih: škoda znaša 7 milijonov. ■»»«.«...PrfPffffftt(()))) Javna zahvala za presenečenje Podpisana mr. in mrs. Urbar Ströhen se najlepše zahvaljuje va najinim sorodnikom in pri jateljem za prireditev "Surprise Party" ob priliki najine 25-let-nice zakonskega življenja dne 26. julija. Najlepša hvala sle dečim, ki so pripravili in delali na tej slavnosti in sicer: Mrs Stanko Čermelj, mrs. Wilmi Habazin, mrs. Rafael Ribek mrs. Math Pechaver, mrs. An ton Simon ich, mrs. Mary Kova cich, mr. John Kochevar, ki j< tudi sodeloval in dal dvorane brezplačno na razpolago. Na dalje iskrena hvala mrs. Frani Primozich, mr. Max Omerzel mrs. Sardach in povsem pa tudi American Slovenian klubu, ki so zapeli primerne pesmi na te; slavnosti. Najlepša hvala odda ljenim gostom, ki so: Mrs. Ku lovec in mr. in mrs. Frank Kor desh iz Muskegona, Mich., mrs Kat. Russ in mrs. J. Copich iz Ni-lesa, Ohio, ter srčna hvala zi brzojavne častitke in sicer: Mrs Mary Bizjak in hčerka iz Cali fornije, kakor tudi Ann in Mie mie Kambich. Prepričani bodi te vsi, da bo ta večer ostal nami v trajnem spominul in ob priliki se hočeva skazati Vam vsem hvaležna.—Mr. in mrs. Urban ir Frances Ströhen, 2010 W. Coul ter St., Chicago, 111. —(Adv.i naroČite si dnevnk prosveto Pa sklepu lt. redne kesvssd|s se naroči aa lisk prištele eden. d va. tri, štiri aH pet članov Is eme drottne k ml aareè nlaL List Prosveta stane sa vsa enako, sa člane ali neilans 18 00 ss ene letne naročnine. Ker pa člani še plačale pri aaeamentu $1 JO «a tednik ae Jim to prištele k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. rsčL da Je liât predrag sa člane S1YPJ. Ust Prosreta Je vate lastnlns Is gotove Jo v vsaki drušinl nekdo, kl M rad čltal list vsak dan. Pojasnilos-—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti Osa SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam troj lift tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlitvu lista, ln obenem doplačati dotlčno" vsoto listu Prosveta. Ako tegs n« stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa to vsoto nsrortisu. Cona listu Prosveto Jot Za Zdruš. dršave ln Kanado $8.00 1 tednik In______________I 80 t tednika ln.________5.80 3 tednike In____________4 40 4 tednike In__________J JO I tednikov ln_________2.00 Za Evropo Jo Za Chicago ln okolico Je-JMJ 1 tednik ln-- 1 tednika te...... 1 tednike ln....... 4 tednike in...... • tednikov ln ____JU JO _ 8J0 I_▼ 10 _ ».t« L- m I «polnite spodnji kupon, priloftlte potrebne vsote Money Order v pismu ln ai naročite Proeveto. UsL kl Je vaàa lasia»* mOgVETA. SNPJ. M» to. Lawntfale Ave. Chicago U. UL Prtloêeno pošiljam naročnino an list Prosva.e !• tase__41r* Maate* Ustavite tednik In ga pripišite k moji članov mojo druilnot ae* Croa» M CrMi *«rt*f pate l>« aftot Ih4 »M*n Urcai to M la a