Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. Velja za vse leto... $3.00 -: ima 10.000 naročnikov[j] GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. |tj The only Slovenian daily [ij in the Lnited Stale** Issued every day except (jj Sundays and Holidays[jjj TMLWON PISAHNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second- Class Matter, September 21, 1*35, at the Post Office at New York, W. Y.,. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELETON PUJlKNS: 4W7 COETLAKM NO. 182. — ŠTEV. 182. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 5, 1914. — SREDA, 5. AVGUSTA, 1914. VOLUME xxn — LETNIK XXH. Nemčija in Anglija sta si dejanski napovedovali vojno. Anglija je začela vojno z Nemčijo. Nemška vlada zavrnila ultimatum. Vojna med Nemčijo in Francosko, NA ANGLEŠKEM JE PROGLAŠENO VOJNO STANJE. NEMČIJA NAPOVEDALA BELGIJI VOJNO. NEMŠKE ČETE PRODRLE V FRANCIJO IN RUSKO OZEMLJE. —ZBOROVANJE DRŽAVNEGA ZBORA V EERLINU. SOCIALISTI NE NASPROTUJEJO. PET MILJARD ZA VOJNO. V BERLINU SO LINČ ALI DVA ŠPIONA. VEČ USTRELJENIH. Prvi spopadi. BELGIJSKI KABINET JE DOVOLIL V VOJNE SVRHE 40,0 00,000 MARK. — KRALJEVA RODBINA JE ODPOTOVALA V ANTWERPEN. — NEMCI SO VRGLI RUSKE OBMEJNE STRAŽE NAZAJ. TUDI TURČIJA JE PRIČELA Z MOBILIZACIJO. FRANCOZI SO ZAJELI DVE NEMŠKI LADI JI V SREDOZEMSKEM MORJU. London, Anglija. 4. avg. — Med Nemčijo in Anglijo je izbruhnila vojna. Ktr ni nemška vlada v teku dvanajstih lir odgovorila na ultimatum, ki zahteva. da naj spoštuje nevtraliteto JMfije, jt. proglasil kralj Jurij nail A utrl i jo vojno stanje. Ko je dobil pozno zvečer angleški poslanik v Berlinu odgovor na ul-timatui i, je zahteval nazaj svoje listine in odpotoval v Ijondou. Prebivalstvo Anglije je grozno navdušeno za vojno. Po mestu se vrtijo demonstracije, ljudje pojejo fru neosko narodno himno in nosijo v sprevodu sliko ruskega carja. (»koli vladne palače se zbira na tisoče in tisoč« ljudi. Angie&kt parlament je dovolil takoj in brez vsake opozicije 525 milijonov za vojno. Ministrski predsednik Asquitk je rekel, da Anglija pod nobenim pogojem ne more trpeti, da hi Nemčija kršila nevtralnost Belgije. Odgovor na ultimatum je hit V obliki brzojavke, ki naznanja, da Nemčija nikakor ne more izpolniti vseh zahtev, pač se pa zaveže, da ho dala Belgiji zahtevano odškodnino. Anglija seveda ni hila s tem zadovoljna, in je kar enostavno napovedala vojno Nemčiji. Nekaj ur pozneje je dohil Sir Edward Grey brzojavko, da je Nemčija napovedala Belgiji vojno. Paris, Francija. 4. avgusta. — Vojna med Nemčijo in Francijo je toraj oticielno proglašena. Danes popoldan je izdal vojni minister sledečo izjavo: — Nemški posianik je zahteval svoje listine in s tem prekinil diplomatičnc zveze med obema državama. Vojna je proglašena ! Nemci so v Metzu aretirali člane nekega francoskega vojnega društva. Predsednik te družbe, Sama in. je ustreljen. Nemški poslanik je pred odhodom protestiral proti postopanju Francozov, češ. da so začeli brez napovedi vojno. Sel' generalnega htaba Joseph Joffre je odpotoval k fronti in prevzel vrhovno poveljstvo. Državna banka je izdala vojne bankovce v znesku 12,000,000 frankov. Onim Rusom, ki bivajo v Franciji, se ni treba vračati domov, ampak lahko izpolnijo svojo dolžnost do domovine s tem. da se bore s Francozi proti Nemčiji. Nemške čete so zopet na dveh mestih vdrle v francosko ozemlje Na meji Luxemburga je koncentriranih 100,000 nemških vojakov. Ob švicarski meji se je vršilo več spopadov, v katerih je padlo na obeh straneh precej mož. Nemci so razdejali brzojavno in telefonsko zvezo. Berlin, Nemčija. 4. avgusta. — Zunanje ministrstvo pravi, da je za vojno odgovorna v prvi vrsti edino le Francija. Prvi povod so dali vojaški zrakoplovei, ki so letali nad nemškim ozemljem in te nem- ške armade. Nemške čete, ki so zasedle na Kuskem že tri mesta, prodirajo s silno naglico proti Varšavi. Včeraj so napadli uein-' ške vojake ruski kozaki. pa so bili po hudem boju vrženi nazaj. Pariz, Francija. 4. avgusta. — Neki nemški zrakoplovec je vrgel včeraj zvečer tri bombe na francosko trdnjavo Luneville. Bombe so napravile precejšnjo škodo, ranjen pa ni bil nikdo. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Pri Adlig Krotingeu. blizu Me-mela. se je vnela huda bitka med nemškimi in ruskimi mejnimi stražami. Nemci so vrgli Ruse nazaj, toda na bojišču so morali pustiti veliko mrtvih in ranjenih. iz vseli strani države prihajajo poročila o aretaciji ruskih špiouov. London, Anglija 4. avg. — Turčija je obvestila Veliko Britanijo. da je pričela s splošno mobilizacijo. Visoka Porta je sklenila. da bo ostala nevtralna, vseeno pa mora biti pripravljena na vsak slučaj. Iz zanesljivega vira je znano, da je Turčija zaradi-tega začela mobilizirati, ker namerava Rusija spraviti svoje bro-dovje iz Črnega morja skozi Bos-por. London, Anglija. 4. avg. — liuski car je podal danes sledečo izjavo: Jaz bi sprejel vsako posredovanje, če bi nam Nemčija ne napovedala vojne. Svečano sem zatrdil, tla ne bom poslal prej svojih čet v ogenj, dokler ne bodo končana pogajanja, dočim je delala Nemčija skrajno zahrbtno in krivično. Upam, da bo Anglija podpirala Rusijo in Francijo v vojni za pravico. Bog naj nas varuje in blagoslovi. Bruselj, Belgija. 4. avgusta. — Belgijski kralj Albert- je otvoril sam sejo poslanske in senatne zbornice. V prestolnem govoru je rekel, da se ni Belgija od letg, 1830 nahajala na tako težavnem stališču kot se nahaja sedaj. Bel-gijei pod nobenim pogojem ne morejo dovoliti, da bi se kršilo nevtralnost. — Naša domovina je v nevarnosti — je rekel — zato pa apeliram na vas bratje, da mi stojite v tej težki uri na strani. Živela neodvisnost Belgije! Nato je ministrski predsednik prebral odgovor na nemški ultimatum in rekel nazadnje: — In sedaj se pravi: Vsi pod orožje! Iz svoje lastne države se ne "bomo umaknili pa tudi če smo premagani. Narod, ki tako ljubi domovino kot jo ljubi naš ,ne more propasti. Pri seji je bil po več mesecih vprvič navzoč tudi vodja belgijski socialistov, Van-dervelde. Berlin, Nemčija, 4. avgusta. — Blizu Frankfurta so streljali Nemci na francoske zrakoplove, ki so s pomočjo žarkometov opazovali okolico. V Nauheimu je vojaštvo ustavilo dvajset fran- >n pasaži rje coskih avtomobilov zaprlo. Alžir, Afrika. 4. avgusta. — Neko uradno poročilo poroča, da je fraTleosko hrodovje vjelo nemški križarki *" napovedala \nl i,osrt'{:'i,u dokazati, da mora Nemčiji vojno in sicer ob sedmih,*11*1 v r,*sme! posredovati, zvečer. Skoro ob istem času je i* ] ar vojakov ko- napovedala Nemčija Veliki Bri-tra!° skozl ^SU«. taniji vojno. | TeIliU prostestu so se priklo- Angleški admiral je takoj ,piH t,uli ^lani delavske stranke, odposlal angleškemu hrodovjn | kl so ^iavili» ne predstavlja dogodek nikakega kiše-nia nevtralnosti. I "gol a vi ja se da ni bila >b času od potovanja parni ki* aim riška vlada oHeijelno obveščena o vojni med Nemčijo in Francijo ter da se tudi ni izdalo uikake pro-klamacijc nevtralnosti, potom k'"«-ie bi se prepovedovalo parnikom vojskujočih se držav, d.- se zatečejo v ameriška pristanišča. Konečno se izjavlja, da se glasom mednarodnega prava ne more Amerikancem prepovedati prodajanje vojnega kontral.mda Celi ridko zadene le onega, ki s< peča s tem. Otvorjenje nemškega državnega zbora. POZOB POŠILJATELJEM • DE NARJA! W One, ki žele poslati domov denar, obveščamo s tem, DA POD NOBENIM POGOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne dela kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI POSLOVANJE. KAKOR HI-TRO SE RAZMERE IZBOLJŠAJO, BOMO OBVESTILI ROJAKE PO TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Rezervisti v Hobokenu. Baje nameravajo najeti parnik za petevanje v Nemčijo in Avstrijo. V konzulatih. Kakih tri do štiristo Nemcev i:i Avstrijcev se je zbralo veera i zvečer v Lloyds dvorani v Hobokenu. N. J. Različni govorniki so imeli patriotične govore iu za nameček se je raztrgalo ruskj /n-sta v o. Vdeleženci zborovanja so prišli v Hobokeu v nadi. da bodo p:\-šli na krov kakega parnika. ki bi jih povedel nazaj v Nemčijo in Avstrijo. Eden voditeljev se je izrazil, da bo v nedeljo zbranih v Manhattanu 2o.000 Nemcev, ki so vsi pripravljeni, da se bore za domovino. Registriranje rezervistov v različnih kozulatih se je včeraj nadaljevalo. V avstrijskem konzulatu so izjavili, tla je vedno manj onih. ki bi radi domov. V uradu francoske parobrodne družbe se je oglasilo včeraj par sto vojaščine obveznih Francozov. Veliko teh rezervistov bo odpotovalo jutri s parnikom "La Lorraine". V angleškem konzulatu so včeraj izjavili, tla ni še ničesar odrejenega glede transporta rezervistov. Pogajanja so se izjalovila. Washington, T). C.. 4. avgusta Pogajanja med delegati provizo-ričnega predsednika Carbajala ter onimi generala Carranze so se razbila, ker so delegati Carranze zavrnili vse predloge/ katere je stavil Carbajal. Carranza bo korakal s celo svojo močjo proti Mexico Citv. Tukajšni agenti konstitueijonali-stov so izjavili včeraj zvečer, da se bo končal pohod njihovih čet z mirnim zasedenjem- glavnega mesta. Od druge strani pa se zagotavlja, da bodo federalne čete trdovratno branile glavno mesto pred vpadom konstitucijonali-stov. * Delegati Carranze so označili predloge Carbajala kot ultimatum ter so izjavili, da so absolutno nespremenljivi. Generala Obregon in Gonzales 3e nahajata s svojimi četami že na pohoda proti glavnemu mestu. Nemški cesar je osebno otvoril izvanredno zasedanje nemškega državnega zbera. PET MILIJARD. Cesar je rekel, da je pozabil na, strankarike spore. Fojaonjenje stališča vlade. Berlin, Nemčija. 4. avg ista. ~* Cesar je danes oscouo otvoril izvanredno zasedanje le-mšk -ga državnega zbora iu sicer v beli dvorani kraljeve palače. Predloga, katero je vložila vlada, zahteva dovolitev pet milijard za pokritje vojnih stroškov. V svojem o-tvolilnem nagovoru je izjavil Viljem. da je bil prisiljen prijeti za meč, tla varuje čast in varnost Nemčije. "Sedanja situacija", je rekel, ni bila povzročena vsied začasnih konfliktov v interesu diplomacije, temveč je posledica hudobne volje, kateri je otia izpostavljena Nemčija že dalj časa in ki ima svoj vzrok v moči in pros-periteti dežele. Nas ne vodi želja po novih o-svojevanjih. Odločeni smo. da zagotovimo za nas in za nase potomce prostor, katerega nam je odločil Bog. V samoobrambi, sto vestjo in čistimi rokami prijemamo za meč. Narode in plemena nemške države poživljam, naj združeni branijo to. kar se je dovršilo z mirnim delom. Moja vlada, predvsem moj kancelar so skušali d? zadnjega trenutka ohraniti mir."- Nato je nagovoril cesar poslanci- ter jim rekel: "Gospodje! Gotovo ste čitali, kar sem rekel pred kratkim ras balkon zbranemu narodu. Ponav-. Ijam tukaj, da ne poznam razlike strank. Poznam le Nemce in da potrdimo to. prosim voditelje različnih strank, da položijo svoje roke v mojo." Viljem je izjavil nadalje v svojem govoru, tla je smatral za dolžnost da pomaga Avstriji, ki se je hotela ščititi proti zarotami. Vmešavala se je pa Rusija iu raditega se je treba boriti j roti sosedu, s katerim smo živeli do-sedaj v prijateljskih odnošajih. Da se je postavila Francija na stran sovražnikov, ni prav nič presenetljivo. Državni zbor je dovolil vsa potrebna dovolila. Vlada je izdala prokiamacijo. v kateri se določa najvišjo ceno živil in drugih potrebščin. Vse prodajalne, v katerih nočejo sprejmati papirnatega denarja ter zahtevajo srebro ali zlato, se bo zaprlo uradnim potom. V Rerlinu je kakih 1000 tujcev, ki bi radi oriši i iz mesta, a jim je to nemogoče, ker so pretrgane vse železniške zveze. VSLED SPLOŠNE Vp.JNE V EVROPI SE VSAKDO ZANLAIA' ZA DOGODKE V STAREM KRAJI". DNEVNIK "GLAS NARODA " JE N A JZ A N1M1 VE JŠ E MED SLOVENSKIMI LISTI, KER PRINAŠA DA XZ A DNEM* NAJNOVEJŠE VESTI O Tlvf VOJNI. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo * potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse parobrodne družbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodemo pravo« časno poročali na tem mestu. Tvrdka Frank Saknar, .-:' , • ta ju mesto New York ... 2.00 04 c.vropc u vf>< leto ............ 4.50 •'pol leta............. 2-55 " " četrt leta............ 1-70 Dvatisoe let že uči krščanstvo: {"Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe!", a sadov ni videti in vse pridobitve civilizacije so pohabljene. Dopisi. C 'XJJLA9 NAROrA" izhaja vsak dan »tvTemfii nedelj ix praznikov. *CLAS NARODA** ;* Voice of the People") f-M ««ery day except Sundays ar ! Holidays. Sobacription yearly $3.00. on MraemmL ; < hre® podpira in osobooeti se ne priobčujejo. Det1*; »e blagovoli pošiljati po — Money Order. Pr* afmaMtibi kraja naročnikov pr-> m Ja se nam tudi prejiry« k*tlii£e naznani, da hit«-«?;* __najdemo naslovnika. Dcpuctr in pošiljatvam naredit« ta e naslov: XLAS NARODA- ° ** ort ardt St.. New \ork C ty. T»l#/oc 4f67Cortlaudlt. 114 Crn oblak visi nad zemljo. V Kvropi se mobilizira milijone ljudi za umor. Po cestah korakajo možje. Francozi v Nemvijo, Nemci v Francijo, iti vsak teh mož ima le »•no mi.st-1, kako bi zadal smrt druSMBu. Na morju prežijo vojne ladije druga na drugo kot velike poša-M i in boj na življenje in smrt se vrši et'lo v zraku. V skoro vsakem domu v Evro-trepetajo srca. Vsi plemeniti napori človeštva bo u 11 i t* t -11 i in brezpomembni. Svet čaka le na novice o velikem razdejanju ali pa na oficijel-na poročila kakega naroda, da je prišla sedaj vrsta nanj, da prične z morit vi jo. Strašna je slika, katero nudi poznejšim rodovom ta svet od danes. Možje, ki bi živeli srečno in v miru, mislijo sedaj le na to, kako bi uspešnejše uničili svojega nasprotnika, Polja, ki bi redila vse, in še nešteto milijonov drugih, se bodo izpremenila v bojišča in prepojena bodo z gorko človeško krvjo. Sedemnajst milijonov človeških bitij, oboroženih s smrtonosnim orožjem, bo morda prišlo v to strašno, nepotrebno borbo, p redno bo vse končano. < M teh milijonov jih je mnogo starih, še vee jih je pa mladih,— tla, otroci so. Plemenska n asp rot »t v a, verska lieslrpnost, vse to je izbruhnilo h prvotno silo na dan. Svet pa bo moral dolgo trpeti, ker so se zo-p«'t pojavila ta čuvstva. Naš narod gleda na vse to s ponižnim srcem. Ni«*' boljši nismo kot katerikoli evropski narod. Sestavljeni smo iz vseh evropskih narodov. Oni so naši bratje, očetje in matere. In z grozoto gledamo na vse, ne da bi mogli pomagati. Nobenih novic ni pravzaprav. Tiskalo se bo posameznosti v vseh letih, o izgubah življenj, razdejanju ladij, požiganju mest ter o v*ek strašnih zločinih nad elo-večanstvom. . V m* to pa ni nikaka novost. Celo povest s«- lahko stisne v par bt*sed —-- civilizacija se napovedala sama sebi vojno. Strašen je niruk, katerega se morajo učiti divja plemena, katera si nadevajo ime naroda. Ta nauk je prastar in strašen. 1'čiti se ga je moral Kajn, ko je videl ležati pred seboj mrtvega brata. Včili so se ta nauk vsako stoletje in že smo upali, da so se ga narodi naučiti. Teiru pa ni tako. ''Kdor vodi drugega v suž-«j ost, bo Sel sam v sužnjost; oni. ki ubija z mečem, bo sam ubit od meča," Celi svet je slika grozote in nobene svetle točke ni, izvzemsi daljno upanje, da bo mogoče iz celega tega prelivanja krvi na-irtai konečno resnični in trajni Iz Pennsylvanije. — Delavske razmere so srednje, ne ravno preslabe, ne predobre. Ponekod se dela vsak dan, pa je zaslužek komaj tak, da se človek pošteno preživi. Brezposelnih ljudi se nikjer ne manjka. Slovencev je veliko tukaj, med njimi je pa le malo takih, ki bi se navduševali za sedanjo vojno in avstrijski prestol, od katerega nimamo Slovenci nobenih posebnih koristi. Zanimivo je, da nas je vlada šele sedaj, ko je izbruhnila vojna, začela poznavati in nam konzulati dopisujejo v slovenskem jeziku. Kadar je kaj za vzeti, postopajo z nami po jerobsko, ko pa kaj hočejo od nas, imajo polna usta medu. Dne 1. avgusta so ustanovili rojaki v Diuilo, Pa., pevsko društvo, ki obstoji večinoma iz članov podpornega društva ''Vihar". Pevce bo podučeval rojak Hude iz Johnstowna. Blizu Pittsburgh a sta brez vsakega vzroka obstrelila dva Italijana rojaka Podboja, doma iz Planine. Sedaj leži težko ranjen v bolnišnici. Ce so napadalca že prijeli, mi ni znano. Pozdrav! — Naročnik. Herminie, Pa. — Že dolgo časa nisem čital nobenega dopisa iz te naselbine; sam ne vem, kaj je temu vzrok. Delavske razmere niso nič kaj prida, kakor sploh povsod sedaj v tem času. Dela se komaj 3—4 dni na teden, pa se še takrat zelo slabo zasluži. Kdor se hoče pošteno preživeti, mora presneto gledati na vsak cent. Tem potom moram tudi opozoriti neko osebo, ki se po krivici zalet nje v me, češ, da sem skebal v Del-agua, Colo. Za enkrat rečem samo to, tla sem že deset mesecev tukaj in da še nikdar nisem delal v Delagun premogorovih. Rojaku bi svetoval, da naj so prepriča o resničnosti svoje trditve, predno jo da v javnost. Za enkrat naj to zadostuje, če pa še v prihodnje ne bo dal miru, se bova videla na drugem mestu. Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike, štrajkar-jem pa želim skorajšnje zmage.— Valentin Žagar. Aurora, Minn. — Pred kratkim je umrla tukaj rojakinja Marija Zupane, članica društva 'Zvezda" Št. 111 N. S. P. J. Stara je bila šele 3t> let in zapušča tukaj žalujočega moža ter štiri nedorasle otroke. Pokopali smo jo 27. julija Pogreba se je udeležilo veliko število rojakov, društva Zvezda Aurora in dr. sv. Rožnega Venca. Pri odprtem grobu je govorila pokojnici v slovo sestra predsednica. Hvala vsem društvom in darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so se udeležili sprevoda. Lahka naj ji bode tuja zemljiva! Alojzij Zupane. Ladysmith, B. C., Canada. — Kaj ne, da je že precej dolgo, odkar se nisem oglasil, pa upam. da mi boste že oprostili. Kot vam je gotovo znano, se tukaj na Vancouver Island že skoraj dve leti štrajka in se nič ne ve, kdaj lx» končano. Stavka približno 2800 premogarjev. Stvax se bo v kratkem spremenila, ker se vse pripravlja na generalno stavko. Trdovratni kapitalisti se nočejo pod nobenim pogojem vklouiti in pripoznati V. M. of A. Nahajamo se pod precej strogim policijskim in vojaškim nadzorstvom. Zadnji čas je bilo nekaj prav hudih spopadov, vsled česar je vlada vtaknila v zapor preko G0 mož. Stav-kokazov je več kot preveč, čeravno bi jim ne bilo treba skebati, ker daje omenjena organizacija toliko podpore, da ni treba nikomur stradati. Dva Slovenca, katerih imen pa še do danes ne izdam, sta pred časom beračila za uiilodare, nabrani denar sta pa spravljala v svoj žep. Upamo, da se kaj takega ne bo več ponovilo, če se pa ponovi, bomo morali u-kreniti kako drugače. Sram naj jo bodi! — Pred kratkim je bila pri Jurju Majovskiju velika gostija. Takoj po gostiji je vzel ženin svojo zaročenko seboj v daljno Alasko, kjer bosta obhajala svoje medene tedne. Pri poroki je posredovala neka tukajšnja posredovalka, na katero se bom tudi jaz obrnil, če se bom hotel oženiti. l'e mi ne bo tukaj kazalo ostati, bom šef kam drugam, kjer ao boljše delavske razmere. Sploh bi pa svetoval rojakom, da naj se začno baviti s farmami, ker le na ta način lahko pride človek do samostojnosti. Z malim denarjem živino " - ' in orodje, potem pa človek od leta do leta bolj napreduje. Nekateri pravijo: Ah, kaj bi na farmi! Na farmah ni piva! Kdor tako govori, ne zastopa pravega stališča. Saj pivo vendar ni pogoj za celo življenje! Izmed vseh tukajšnjih narodnosti Finei še najbolj napredujejo. Spomladi so si zgradili veliko dvorano (50X 85), ki stane samo $1600. Pomagali so vsi, bodisi z delom, bodisi financielno. Dvorana je bila go-lova v teku enega meseca. Tudi Slovenci bi lahko kaj dosegli, če bi bilo malo več sloge med nami. X) stavkarskem položaju bom prihodnjič kaj več sporočil, za danes naj pa zadostuje. Pozdrav! — Dopisnik. Iz tajniškega urada "Slovenskega Zavetišča". —o- V zadnjih časih se kaj pored-koina sliši kaj od ''Slovenskega Zavetišča", kaj ne. Uradni glasovi so postali tako redki kot darovi, katere bi imel prispevati narod sebi. Da, malo je glasov od "Slovenskega Zavetišča". Kdor se še sploh spomni nanj, ima za to dva vzroka: sili ga navede kot svarilen vzgled, češ, naj se ničesar več ne poskuša, da mora vse propasti kot zavetišče, kar se naredi med nami. Drugi se ga zopet spomnijo na račun tistih dalekovidnih naših rojakov, kateri so bili pripravljeni žrtvovati večje.svote v ta namen, češ: kje so obljubljeni tisočaki. Te pa bi pravtako lahko vprašali prvi: kje je narod, kje si ti? Meseca aprila je sporočil pred-st'dnik Mr. Frank Sakser, da odpotuje v stari kraj in da se ne vrne tje do septembra. Zato da bi bilo dobro, da se skliče drugi občni zbor "Slovenskega Zavetišča"'. Tajnik ga je sklical. V tistem času pa so se oglasili drugi gospodje, med njimi Mr. Brozieh, blagajnik Zavetišča, naj se občni zbor odloži na poznejši čas. Medtem pa naj se vpraša javnost, kaj in kako misli o ''Slovenskem Zavetišču". Če se narod ne zanima, nima nobenega pomena gubiti moči in sile za misli, katere so mrtve med narodom. # V smislu tega je predsednik Mr. Frank Sakser začel debato v ja vnosi i s člankom, kateri je izšel približno pred dvema mesecema v "Glasu Naroda". Čakali smo odgovora in odziva v javnosti, a ni bilo nobenega do danes. Potem je blagajnik Mr. Brozieh sporočil, naj tajnik nekaj spiše glede tega. Povem, da se ne strašim dela, katerega je bilo do danes več za druge kot zase. Ampak buditi narod iz kralj Matjažove-ga spanja glede Zavetišča se vidi za svojo osebo tako odveč, kot bi nosil sove v Atene, ali po naše: kot bi metal bob v steno. Da u strežem želji svojega prijatelja Mr. Brozicha, pošiljam po tem uvodu v svet sledeče URADNO POROČILO. Pred poldrugim letom smo ustanovili 'Slovensko Zavetišče', o katerem je slišal že vsak po večkrat. Iz teganjega zanimanja bi bilo soditi, da se bode dalo kaj napraviti. Začetni darovi so bili res precejšnji. Ko smo organizo-vali in spravili vse v red, so prihajali od začetka stalna poročila in izjave v javnost. Tudi nekaj darov je bilo od začetka. Potem pa je šlo to vse polagoma nazaj in nazaj. Danes smo na tem, da napravimo veliko črto čez idejo "Slovenskega Zavetišča". Čemu riniti naprej? Tudi če bi imeli denar, bi vzdržba Zavetišča veljala lepe svote, katere bi sicer zmogli, če bi bili kot nismo. Zavetišče je vsprejela* javnost sicer z navdušenjem, katero se je pa polagoma poleglo, ko je prišlo hladno prepričanje, da je boljši cent gotovine kot mernik navdu šetija. Na prvotnih nabiralnih po-lah je daroval marsikateri rojak svoj obolus in s tem najbrže tudi končal svojo narodno dolžnost napram Zavetišču. Naš narod daruje toliko in toliko vsako leto v namene. In darovalo se je, odkar je "Slovensko Zavetišče" v javnosti, veliko na vse strani. Ne pa za Zavetišče. Kaj je temu vzrok? Odborniki gotovo ne. Vsak je naredil, kar je mogel. Dosti itak ni bilo dela, ker je dokazana mlaenost skrbela za to, da je komaj rojeno Zavetišče začelo zapirati svoje oei. Tn če bi bilo drugače, bi morala zgodovina lagati. Ta nam namreč pove, da nismo nikdar imeli kake velike skupne ideje, za ka- tero bi bilo teklo pero, kri ali jezik. V tej dolini solz, ali po Cankarju : dolini Šentflorijanski smo zmiraj hlapčevali drugim, trpeli ali zalivali naša gorja, klonili hrbte in bili nad vse ponižen narod, kateri je vedno pričakoval svojega odrešenja v potrpljenju, bodočnosti. Nikdar se nismo zanašali na svoj um in na svoje mišičevje, ampak vselej na nekaj izvanrednega: ali da pride samo ali pa da zadenemo v loteriji. V naši novi "domovini smo mislili. da bi se dalo napraviti kako skupno delo. Tn najbolj skupni so predvsem naši reveži, za katere moramo skrbeti in za katere či-tamo danzadnem prošnje za milodare v javnosti. Ampak to ni še vse. V javnosti dobi največ tisti, kateri zna najbolj prositi. Koliko je gorja, o katerem ne zve nikdar javnost, katero je pokrito z osebnim ponosom: rajši smrt v potrpljenju kot ponižanje v javnosti. In vsem tem bi lahko brisalo solze ponižanja "Slovensko Zavetišč«'". Vsi ti bi bili ponosni, da so člani naroda, kateri je majhen, pa idealen — to se pravi: lahko bi bil. Ker pa nimamo skupne ideje, ne moremo ničesar list varit i. To vemo mnogi. Ampak če bi narod dal tukaj, ne more tam. Je strašno lepo. če bi vzdržali tako idejo, pa je še lepše za nekatere, če se vzdrže sami pred . Zavetiščem na račun naroda. To naj bi bila nekaka ob krat kem povedana misel o Zavetišču. Iz te misli prehajamo na najvažnejše : Zborovanji1 za "Slovensko Za vet išče se vrši meseca septembra v Chieagu. In da ne bode to zborovanje zopet kidanje plev iz kota v kot, bi mi. odborniki "Slovenskega Zavetišča", radi zve deli od javnosti, ali naj dajemo umirajočemu Zavetišču še kaj u panja, ali pa jra položimo med ti-*.te, ki jim lepše solnee sije in lepša zarja rumeni. Na vprašanje Mr. Sakser j a kot predsednika se ni odzvala naša javnost, prosimo da se odzove na to. da vemo, kako napraviti za bodočnost. Pro simo pa, naj se ne debatira preveč, kako bi bilo najbolje, am pak: koliko se zavežeš dati ti v tem in drugem letu. Vprašanje: "kako"', imamo že rešeno. Je tako dobro kot je. ker imamo lepa pravila, lepo inkorporovano, poslovanje in reklama po časopisju zastonj — manjka nam podpornikov, kateri bi se zavezali dati vsako leto toliko in toliko. Mi moramo računati, da kadar bode Zavetišče, da bode veljal vsak naš revež kakih 200 dolarjev na leto. In če ne zmore naša javnost letnih dvajset tisoč, je škoda misliti na kako napravo, ker bi morala bankrotirati. Kratko vprašanje na našo javnost je zdaj to: ali naj držimo še Zavetišče z upanjem, da bode boljše, ali naj končamo. Prosimo, da nam javnost pove. kaj in kako misli. Dosedanje skušnje so po kazale, da nismo še zreli za to in da je vsak trud odveč. Dokazale so, da smo za to, da "svaki po svoje Bogu moli", kot pravi Hrvat : izpričali smo, da smo zadovoljni kot je in da tam ostane. Prosimo, da se pri razpravah v javnosti drži konkretnih nasve tov, kako bi se dalo rešiti finančno vprašanje; pustimo tiste melanholične strune, katere udarjajo, kadar kako idejo k pogrebu neso. O lepoti in koristi Zavetišča smo prepričani vsi. Da bomo vedeli kako ukrepati in da lie bode nazadnje kake bruinne dušice, ki bi rekla: to bi bili morali tako in tako razrešiti, pa bi bilo. da bomo imeli kako navodilo od naroda, katerega se bomo držali," da bomo vedeli, pri čem smo, prosimo, da daste svoje izjave v javnost, ne debat, takih ogromnih, dolgočasnih debat, kot se navadno vlečejo po našem časopisju, ampak konkretnih nasvetov glede financ prosimo. Ne apelov na rahločutnost človeškega srca, tega se kmalu pridobi, ampak na mrzlo preračunljivost tistega živca, ki kontrolira "sol-de". Ti ne gredo — in če gredo, gredo drugam. Dano v Chicagu, meseca julija 1914. Frank Krže, tajnik. Ddovica. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, nervozno premikal na stolu; vi — Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. £. Tomič. (Nadaljevanje.) XVII. Gita ni bila tisti dan v Zagrebu, ko je Jelena pobegnila iz samostana. Odšla je bila ravno v Konščino, pa so jej morali naznaniti, da čim preje pride. Vest o Jeleninem begu iz samostana je silno porazila Gito. Hotela je z lastnimi rokami zadaviti nepokornico, če bi jo le mogla. Ta svojeglavnost in upornost njene hčere jo je silno raz-kaeila. lzprevidela je sedaj, da Jelena ne bo nikdar nuna, pa da se skoro gotovo zgodi ono, čegar se je najbolj bala. Ni vedela, kaj bi počela. Čim preje, tem boljše bo, če se vrne v Zagreb in poišče patra. "Dobro, da ste prišli!" je pregovoril pater, ko je stopila Ciita v sobo. "Storila se je velika neumnost. Ves Grič je vznemirjen radi tega dogodka in vse kriči nad vas... pa tudi name." "Kaj je storiti?" je vprašala Gita. "Takoj morate oditi na deželo in Jeleno morate vzeti s seboj. Ostanite tako dolgo, da se stvar pozabi", je svetoval pater. "In če Jelena ne bo hotela z menoj?" je pristavila Gita. "Vi je še ne poznate!" "Jo prisili oblast", je del pater. "To bi bila še večja bedastoča. Ljudje bi še bolj kričali name." "Glejte, da jo na lep način pripravite, da gre z \unii." "Skušala bom. e se bojim... Kakor je pobegnila od nun, more tudi od mene." "Kaj hočete storiti?" je vprašal pater znova. "Pisala ji bom... " "To ne koristi nič... Idite sami k njej!" "Bog obvaruj! Verujte mi, da sem se pričela bati radi te hčere. In še Bedekoviči... ti gotovo drže z Jeleno... gotovo me bodo še žalili. Vem, kaj bom storila", je rekla Gita naenkrat, kakor bi se nečesa spomnila. "Prosila bom kanonika Kreeliča, da uredi on vso stvar/' Patru ni bilo nič po všeei Kr-čeličevo posredovanje, ker je bil kanonik nasprotnik jezuitov, ki -io bili kolikortoliko vpleteni v to zadevo. "Da, to storim... Krčelie je zelo pameten in poleg tega še moj prijatelj___" Pater je hotel nekaj pristaviti, pa je nekdo potrkal na vrata. "Ave!" se je zglasila hitro Gita ter radovedno vprla oči v vrata, skozi katera je stopil kanonik Krčelie. o katerem je malo preje svoji sebičnosti. Saj me razumete?" "Pri Bogu, na to nisem mislila". se je branila Gita. "Nikdar ji nisem rekla: ostani devica ter bodi nuna!" "So pa drugi delali v vašem imenu", je povzel kanonik. "To je nečedno delo, gospa! Vi morete napraviti obljubo za svojo ose^o in se odreči svetu po svoji volji, ali druge pustite na miru. Vaša obljuba za Jeleno nima veljave, ker se deklica brani. Bogu ne more biti po volji dobro delo, ki ne poveličuje dobre slave!" je rekel kanonik odločno. "Povod k temu nesrečnemu koraku je Aiian, čeprav je bil zakrit s pregrinjalom tajnosti... In temu se da še odpomoei... Jelena odloči svojo usodo - preko te obljube — In še ena stvar je, gospa, ki vas dela veliko krivično napram svojim otrokom. Vi razsipljete nepremišljeno svoje in dečino premoženje. pa ne pomislite, da morete vi. kakor tudi vajina otroka pasti v najhujšo stisko." "Kar sem razdala, je bilo moje'7, je rekla Gita. "Morda, čeprav se bojim, da je že načeto tudi premoženje vaše dece", je odvrnil kanonik. "Recimo, da je bilo vse to vaše premoženje. l\je je "sedaj?... Ni ga!" "Naj mi dovoli pristaviti vaša prevzvišenost", se je oglasil pater tiho, "da je ves ta denar, kar ve ves svet, potrošen za dobra, sveta dela..." "Tudi liogu dopadljiva darež-ljivost ima svoje meje!" je rekel kanonik osorno. "Ni potreba, da bi vas poučeval o tem. Kaj je posledica, gospod, njeni darežljivo-sti! To. da danes nima nič svojega, da živi z denarjem svojih otrok... Mari tako postopajo skrbne matere za svojo deco?... Dragi oče, takega ne zahteva niti Bog in tudi ne ljudstvo... Če ne preneha ta razsipnost, dobite vi, gospa, kot zapravijivka, kurator-ja. Ne čudite se, če vam povem, da se je že mislilo na to." "Da jaz dobim kuratorja? Vi se gotovo šalite, gospod kanonik!" je rekla Gita prestrašeno. (Pride še.) Slovenske vesti. Kakor se nam poroča, bode pripravljalni odbor za "Slovenski dom* v New Yorku, ki se sestoji iz zastopnikov različnih tukaj- Dejanska pomoč. Zvezna križarka na poti v Evropo z denarjem za Amerikance, ki so ostali v tujini. Več milijonov dolarjev v zlatu se je prevedli včeraj iz kleti Bankers Trust Co. v "Wall St. v New Yorku v brooklynski mornariški arzenal. Zlato je namenjeno za Amerikance, ki so zaostali v Evropi ter ne morejo vsled vojne domov. Zlato bo prevedla v Evropo oklopna križarka "Tennessee", ki je dobila danes povelje, naj se pripravi na potovanje. Posameznosti glede uporabe denarja se je dogovorilo med predsednikom Strongom ter uradniki vlade v "NVashingtonu. Denar bo služil v to, da bodo mogli Ameri-kanci svoje čeke in kreditna pisma izmenjati v denar dotične dežele. v kateri se nahajajo. Bankers Trust Co. je odposlala 750 tisoč dolarjev v zlatu ter bo dospela pošiljatev v soboto ali ponedeljek v London. Na bojni ladij i bo odpotovalo v Evropo več višjih zveznih uradnikov, ki bodo organizirali pomožno akcijo ter nadzirali nje izvršitev. šnih slovenskih društev, jutri, to je v četrtek zvečer ob 8. uri zboroval v Beethowen Hall, 210 E. i "». St. v New Yorku. Ker bode to I zborovanje prvo glede namera-I vanega "Slovenskega doma", je J upati in želeti, da bi hilo tudi j uspešno. Naš skromen nasvet je ;poprijeti se započetega dela na j popolnoma nepristranski podla-I gi, ker le na tako začrtani poti je pričakovati zaželjnega uspeha. — O izidu prvega zborovanja in vseh daljnih korakov, ki se bodo storili glede "Slovenskega »loma". hodemo drage volje na tem mest il poročali. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. M., Bellaire, O. — Združene države se sploh ne brigajo za vojaško obveznost inozemeev, ki hi-vajo tukaj, še veliko manj jim jim pa pade v glavo, da bi izti-rale koga. ki je dobil poziv k vojakom. Koliko časa Se kdo mudi v deželi, je stranska stvar. . Več prosilcev. — Naslov avstrijskega konzulata za Pennsvl-vanijo je sledeči: Austro-IIunga-Jrian Consulate, los Smithfield j St.. Pittsburgh. Pa. Zglasitc se pismeno. govorila. I "Sam Bog vas je semkaj poslal!*' je rekla Gita, pa poljubila prstan na njegovi roki. "Ravno sedaj sem hotela k vam___" "Radi česa?" je vprašal Krčelie, pa pogledal postrani patra, ki ga je pozdravil. "Radi Jelene. Gotovo vam je že vse znano?" "Radi tega tudi prihajam sem", je odgovoril kanonik ter sel na stol. "Kaj to, prečastiti, velika neumnost." Katero ste zakrivili vi..." je pristavil s hladnim glasom, "in vaši svetovalci." Gita se je zdrznila in pogledala patra, ki je gledal v tla. "Prišel sem, da vam odprito-srčno povem, gospa, kakor nekdanji prijatelj vaše hiše, da mi vaše življenje v zadnjem času prav nič ne ugaja." Gotovo motim tukaj, prečastiti", je hitel pater, ki je dobro čutil, kam merijo kanonikove besede. Nasprotno, zelo rad vidim, da ostanete... Ravno prav mi je, da sem vas tukaj dobil. Sedite, pater!" je dejal kanonik z zavestno avtoriteto učenjaka in cerkvenega ugleda nad redovniki. Pater je sel proti svoji volji, a kanonik je nadaljeval: Rekel sem, da mi ne ugaja vaše življenje v zadnjem času, a vi mislite, da si na ta način pridobite zasluge pri Bogu..." V čem sem se pregrešila?" je vprašala Gita, dočim se je pater Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expeller-ja dobite često ' a ko niste pa-zni. Pazite na sidro in ime]| Richter. ^ 25 in 50 centov pri vseh dobrih le« karnarjih. F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y. Dr. Josip V. Grahek, EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [AlUffheny] N. S. PitUbare. Pa Nasproti "Hotel Pavlinu". — Kar« ftev. L 2. it in 4 varijo rnnemo moje ril* I. da vas bode obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz- ■ ■ delo se mu je, da ga je pričelo jeziti. "Vi ste zaobljubili heer, da o-stane devica, a je niste vprašali... davati pravoveljavna potrdila in Kaj je poslediea temu?... Naga rojakom toplb priporočamo. Jstaia je neumnost, radi katere S spoštovanjem fvas obsojajo vsi ljudje. Vsi trdi- Upravništvo Glas Naroda, jo, da ste s tem hoteli ugoditi Farmer je dandanes najbolj ■ h neodvisen človek v Ameriki. SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR? s b a Ako ste se naveličali delati v, tovarni ali rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in ubilo podjetnost — zakaj ne izpremenit« poklica? Zakaj ne postanete poljedelec, farmer? — Zakaj se ne oprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je, daje danes farmer najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeldost — on se n« boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav in krepak. Vedite, da- ni treba posebne izkušenosti ali tehpičnega znanja, dp postanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Razventega pa ie obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic. Ako nameravat« kupili zemljišče, pišite nam, ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pretoplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo pod zelo ugodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najbolj5a prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na: First Louisiana Foreige Agriculture Society _."-- -- . :__ A T EP Jogislovanska B : a Katol. Jedneta B Inkor pori rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave.. Cleveland, O. JOHN KR2IŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: " ^ FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva št v. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva stv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva stv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe »a na predsednika porotnega odbora. Na OF^bna ali neuradna pisma od strani članov se nebode oziralo. Društveno glasilo! '1GLAS NARODA". I jih je sploh šlo na ta lini, se godi znanjen je bil takoj orožnikom, presneto slabo. Ko so se peljali ki so ga odvedli v zapor, tja dol, so že ti nesrečni avstrij- Po kriveč sta pnčala pred sod-ski bivši Častniki in podčastniki nijo v Gorici 19letni Dominik morali trpeti lakoto na ladji. Vo- Trevizan in 211etni Gvidon Plet. dil jih je nadporočnik Seliaffcr iz Pri razpravi sta priznala svoje Gradca. Ko so prišli ti zapeljani pričevanje, rekla pa sta. da sta prostovoljci v Drač, so skoro po- mislila, da ne storita nič slabega, padali na tla od lakote. Kam je Trevizan je obsojen na 2 tedna šel denar, ki je bil nabran na Du- ječe, Plet na 4 tedne, naju za legijo prostovoljcev? Promocija. Na vseučilišču v Stotnik Fedor*pl. Zubovic svetu- Gradcu je 15. julija promoviral je, naj nikdo ne hodi v Albanijo. za doktorja prava Jožko Munih ker tam se mu bo brezdvomno Sv. Lucije ob Soči. slabo godilo. i Nesreča. Iz Saalfelden na Nem- Nesrečna smrt dečka. 121etni ^kem poročajo: Velika nesreča se Šolar Stanko Petrena je šel po na- i? zgodila dne 12. julija ob pol j ročilu svoje tete Ane Petreua, ku-10- zjutraj na delu pri širjenju Iharice pri župniku v Skomru. po'dvoti™e železnice. Ko je vozil 'žagovino v žago posestnika Fili-, brzovlak iz Zeel am See proti I pa Beškovnika. Navzoči Žagar je'^aalfeldnu, je zadela prednja j žago ustavil, da si je mogel deč- 'stopnica stroja delavca Franca j ko nabrati žagovine. Ko je videl, 'Bitežnika v srednji del telesa ta-da ima dečko poln koš, mu je u-|k° hudo, da je odlotel 3 metre na kazal oditi, da mu bode mogoče j stran iu dobil težke poškodbe." zopet žago spustiti. Deček, ki se Peljali so ga takoj v bolnišnico NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Tatovi. Na Kozjeku so 9. julija ob 2. uri ponoči odnesli iz kašče precej žita, pšenice, ajde, povrhu pa še slanine. Uzmoviei so v bližini, pa predno so prinesli domov, ho imeli veliko truda. Enkrat je bil obut, potem se je sezul, en čas je bos hodil, potem si je v cunje noge ovil, češ. da bi ga ne zasačili. Na poti pa je bil nesrečen, je padel s plenom in pšenico raz-tresel; pobirati je pa ni imel časa. Menda ne bo več gospodar Skončjak tako zaupljiv, tla bi še kaščo odprto puščal, ker je mislil, da so vsi pošteni. Požar. Iz Doberniča poročajo: Fran Glavan je kopal vodnjak v Liscu. Po naključju je strel vrgel nctilno vrvico v podstrešje njegove hiše, nakar je bilo takoj vse v ognju. Zgorelo mu je tudi 200 kron denarja. Komaj si je obleko iz hiše vzel, pa je že padel strop • i i. Iščem svojega očeta JERNEJA MEHEVC. Jaz se nahajam sedaj v Heydenville omožena. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svoji hčeri, za kar bom zelo hvaležna. — Mary Frank (rojena Mehevc), P. O. Box 629, Greensburg, Pa. (3-5—8) Kje je moj mož GREGOR ŠIMENC? Doma je iz Pristave pri Mengšu na Kranjskem, star •37 let, srednje postave, črnih las in brk ter temne polti. Meseca februarja lanskega leta je odpotoval v Ameriko, baje v Baltic. Mich., in od tedaj se sploh ni več javil. Pustil me je s petletnim sinčkom brez vseh sredstev. V decembru sem dospela za njim in,ker nisem imela njegovega natančnega naslova, se in morala presedeti dolgih 15 dni na naselniškem otoku, dokler nisem bila s pripo-močjo dobrosrčnih rojakov pri-puščena v to deželo. Nastanila sem se v New Yorku. Prosim cenjene rojake široni Amerike, ako je komu znano njegovo bivališče, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležna. Ako pa sam čita te vrstice, naj se spomni, da je mož in oče ter naj kot tak stori svojo dolžnost, in če že več noče poznati svoje žene, katero je pripravil skoraj na beraško palico, naj se vsaj spominja svojega nedolžnega otroka. — Johanna Šimenc, 338 East 9. St., New York, N. Y. (31-7—4-8) GLAVNI ODBOR: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St . New Torlt, N T. Podpredsednik: Paul Schneller, Calumet. Mich. Tajnik: Frank Kerže. 2711 S. Millard Ave.. C Wear o, EL Bl*r»Jnlk: Geo. L. Broxich, Ely, Minn. DIREKTORIJ: DlrektorlJ obstoj! Iz Jednega zastopnika od Tseh Slovenskih podpornih organizacij, od vseh Slovenskih listov in od vseh samostojnih druitev. Za znamke, knjižice in vse drugo se obrnite na tajnika: Frank K«rt«, 2711 6. Millard Ave.. Chicago, III. Tudi vse denarne poiiljatve pošiljajte na ta Narod ki ne skrbi za svoje reve, nima postora med clvlllzovanlml narodi. Človek ki ne podpira narodnih zavodov, ni vreden sin svojega naroda. Spominjajte ■e oh vseh prilikah Slovenskega 2Siveti*£*. Zapomnite si dobro kaj vam pravimo. Ako kupite zemljo ali farmo predno boste ogledali lemlio in farme v naiih hrvaško-sloveo*kih raselbimh kroj* Ashland«, boste zamudili najboljšo priliko, katera se vam nudi sedaj. Ako vrjamete ali r.o vrjamete to Kar vam pravimo, vi bo«t£- mcr*li verovati takrat, kadar po-setite na'e kolonije ter se razjravorite z vašimi rojaki, ki bo naseljeni takaj. Ako hočete sebi in družini dobra, ne kupujte farme toliko časa. dokler si re ojjledate zemlje v tej okolici. Pišite po pojasnila in naj listič "Good's ColoionUt" na: Tiie James W. Gaad Company Dep. 54. Ashland, Wis. VABILO na PLESNO IN ZABAVNO VESELICO katero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ. v Coneniaugh, Pa., v svoji dvorani na First AUev dne 8. avgusta t. 1. Tem potom vljudno vabimo vsa sosednja društva in sploh vse rojake in rojakinje iz okolice, da se veselice v kolikor mogoča velikem številu udeleže in tako pripomorejo do lepšega uspeha. Čisti dobiček je namenjen v korist društvene blagajne, da nam bo mogoče nekoliko prenoviti dvorano, kar bo v ponos vsej tukajšnji slovenski naselbini. Torej rojaki iz Franklin, Johnstown in Cone-maugh, pokažite, da čutite narodno! Pridite brez izjeme in bodite prepričani, da se bomo v enakih slučajih tudi mi rati e volj 2 odzvali. Društvene člane prosimo, da naj, kolikor je njihovi moči, a-gitirajo v korist društva ter se z aba ve brez izjomo udeleže. Kdor ne more priti, naj pošlje s prihodnjim asesuientom več, k^r določajo pravila, da mora vsak elan, ki se veseli ne udeleži, plaeati ta prispevek. Za dobro zabavo in pDstrežb) bo izborno preskrbljeno. Igrala bode priljubljena slovenska godba 4'Victor Orchestra". Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1. Dame so 'vstopnine proste. Pivo prosto. K obilni udeležbi vabi ODBOR. (3-5- 8)' Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, legali j godbene inštrumente, kape itd., pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Uprašaeje Vae stane le 2c. pa Bi bodete prihranili dolarja. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. l'iSite ponj. IVAN PAJK, Conemautrh, Pa. Box 328. 4 I rs^ii? ^ Zadnja novost. Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvnrt bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih F. P. Barton piše: "Naznanim vam. da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd." Takih m enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na: Z. JAKSHE £ Bos 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. tif c^D ^ ^ ^ fi^ s^Ci «1 % Velika prodaja F0N0GRAF0V NAŠIM SLOVENCEM! Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiraiiih zdravil? zdravilnih rož, olja, tinkture, mazil« itd, m rsako- mtae bolezni. Ta zdravila se naŠUa rojakom toplo priporočaj«. Pičite po cenik! D0A. LEKARNA , West Allia Sta. JVm.WAUKEJ:, WIS. Ta krasni Columbia IV. gramofon ima najslajši najčistejši in najglasnejši plin. Omara je velika tn pripravna ter zitovljena iz trdejra hrasta, 12 inčev v kvadratu in T inoev visoka. Ima velik, črno emajliran res. z zlatnirni okraski ter jamčen zalo let. Ta stroj se je prodajalo za J4", a radi konkurence hočemo prodajati ta krasni gramofon na vse •strani Zdr. držav in Cana.ie s 12 najboljšimi slovenskimi spevi, katere izberete Iz cenika, in »j?el ZA LE na lahke obroke po $1.00 na mesec. Prodajamo tudi dobroznane Victor eramofone in dražje Columbia irramoff ne na lahke obroke Pišite po na* novi veliki ilustrirani katalog-, katerega vam pošljemo povsem ZASTONJ. SAUL BIRNS, 117 Second Aye., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORK. Za newy«rške odjemalce imamo cdprto zvečer in v nedeljah ^o rrfto tfrffe ^ * * i <5 ■nj iiiiiiii Skozi šibe. Ruski spisal Skitalec. (Nadaljevanje.) " Pozdravljen, vrli naš Gavriio, Jo alužii denar?« bi obilo! Veselega naj sto let nosi te še sveV, po štirih plazi se potem še dvesto let!'' fn ti z menoj, kovaeek moj preljubi, vsak po svoje, kot se komu i juhi. Plug se ti skovati je lio-telo, pa od rok ni slo ti delo! Stopil Železo si iznova, in glej, kmalu »« kira j<- bila gotova !... " "A tudi sekira ni prava bila. naredil iz nje sem erevljarska šila. ki so se tako obnesla, da se je vsa vas čudila... " "In prav je tako!" li'-sniea, modra jV tvoja govorica! Kar sam poskušiš iu storiš, tega se najbolje naučiš." * "Pamet nas titer ne tišči, tem več pa imamo zato vesti!" "To je res! Xa vasi živimo, a ne v mestu, in mnogo storimo, kar ni na mestu! Kh!'\ je klepetal dalje v rimah kovač, "tam dedek ima čuden skedenj! Že sedem let ni Žita S. jal. pa svinje v skedenj J«' posla i. Zt> davno jt- kapital nai V peči. bogatini pa le k nam hodijo, starešino, pisarje sabo vodijo, pijo in se zabavajo, potem pa se nam posmehovajo !. . . " Da. kjer zbirajo se gosti, tam je vedno blata dosti!" je pripomnil oče. "S čajem in kavo se nalivajo, kmetje pa sline požirajo!" Tako igraje se z rimami, sta nadaljevala svoj pogovor. Kovač je sedel k očetovim nogam. Vedeli smo že, tla ga razvname godba, in da bo potem začel peti na kteri-koliv nape v, zato smo ostali pri njem. I'pri je komolce v kolena, držal pred seboj od udarcev kladiva stlačeni srediuee leve roke. zrl nepremično nanj ter se ni zmenil za nikogar. Trdil je, da je ves njegov pesniški dar prav v tem prstu, in kadar je p. l, je gledal vedno nanj, kakor da zajema iz njega neizčrpne rime." Oče je vedel, kako je najlažje vzbuditiv Na za rj ii pravo ubranost, in igral je spočetka turobne melodije. Nazar je poslušal, gledal svoj zmačkaui prst, in ziba je svojo plavolaso glavo, je začel tiho karkoli: Mah pokriva srce moje... Vsi izmučeni ljudje!... Kovač je prepeval s falsetskim glasoui. In kar same od sebe so se zlagab' v njem besede v pesem o njegovih bolestih: kako in zakaj ga boli sree: kako ječe kovaški mehovi in kako kuje s kladivom železo: srce njegovo pa je prav tako, kakor to železo: mehko je, ker je razbeljen ... In bijejo ga prav po mehkem žareeein srcu, a iz srca prše iskre... IVI je, harfa pa je ječala otožno iu nežno. Okoli praga s,- j,- zbrala malo pomalem množica ljudi; vsakdo, ki je prišel mimo, se je ustavil in je poslušal. Sedaj je igrala harfa že veselej* še, a improvisator se je razvnemal čimdalje bolj, menjaval j,- motivu primemo tudi svoj-.- občutje: pel j«' že. da ni treba večno zdihovati iu plakati, da delaven človek ne more propasti v nekaki bedi, nego prestane vse ter mu je to deveta briga ! t e uie sreča mož bogat, jaz mu kar za vijem vrat je pel kovač ter kimal drzno z glavo. "Ho-ho-ho! * se je smejala pohvalno množica, ki se je večala z vsako minuto. "Xazar poje! Nazar poje!" je šla govorica naokrog. Toda pevca že ni bilo več možno videti. Zakrit od poslušalcev, je sedel sključen ter ni odvrnil svojega poglela od čudodelnega prsta. Oče je potre-sal svoje kodre, širil nozdrvi in izpod prstov so mu vreli hudomušni, brezskrbni trilčki. Potem je prešel v siuel motiv, drsaje s celo dlanjo {»o strunah: to je bil znak. da pride sedaj na vrsto opevanje "dnevnih dohodkov". Preko listen poslušalcev je šinil nasmeh in istisnili so se še bližje k pevcu, da bi slišali boljše. In zadonel je zasmehljiv kuplet o popu, o sodniku in pisarju, o starešini ter o "pijavkah-oderubih". Vsa vas se je rogala skopuhu Kuzjki, ki je prišel "na kmete" vasovat k dekletom, pa so mu "okrasili" konja, ko je spal njegov gospodar pijan na vozu.Odre-.zali so mu rep in grivo ter mu navezali namesto tega lipovega ličja in eunj na život. S taki« konjem se je peljal speči Kuzjka skozi vso vas. In Nazar je sestavil pesem o Kuzjki: i Cujte vi ljudje veseli! Kuzjka jaha na kameli!. .. I "Ho-ho-ho!" se je krohotala vsa množica, ki se je zvijala od smeha pri vsakem novem krpletu. Pesem o dnevnih dogodkih je bila skoraj brezkončna, in od Kuzjke je prestopil poet k drugim osebam. t Al* sodnik, bi se ti litelo razsoliti naše delo? Nisem tat in ne skopuh, moke meh sem vzel lenuh! "Ho-ho-ho!" je zagTinelo med poslušalci. Završavali so sami pesem. ali jo popravljali ter dostavljali ostre puščice: Pa pokaj bi sodil to! Funt ukral sem je samo! i "Res je!" je opomnila tolpa. ; Saj res ni vredno! Za 'pud' — obsojati koga! Bedak! Pa takle j»' sodnik!" Harfa je razlivala in razsipala kar tako dobrodušno-poredne tril-čke, množico se je smejala, a improvisator je sedel mirno, ni se menil za nikogar, nego je gledal glohoko-zamišljeno svoj prst, ki fra je razvnel, ter je pel in iztrezal svoje leteče stihe... • Mizar inn kovač sta si bila velika prijatelja: razun poezije ju je združevala tmjj ideja o iznajdbi Perpetuum raobila". Ta dva nadarjena človeka sta potegnila tudi mene za seboj. Vsi trije smo imeli skupna posvetovanja ter smo se razgovarjali o različnih "vijakih", "okovih", "vzvodih" in drugih podrobnostih namišljenega mehanizna, ki se je zdel vsem drugim dolgočasen. Nekoč ponoči, ko je že vse trlo spalo, me je nakrat poklicaal oče: "Kapka!" Ko sem se zbudil, sem videl, da si je bil v naglici privezal svojo leseno nogo in je sedel s svečo v roki v sami srajci ob moji poste- Iji- "Novo misel imam!" mi je dejal. "Glej. napravil sem načrt!" Ju pomolil mi je košček papirja z novim načrtom "Večnega dviga tel ja". " Vidiš, tu sem pride sklep", je dejal zategnjeno ter je znižal svoj glas za oktavo, da bi ne zbudil spečih, — "a tukaj vzdol na velikem vijaku, in vzvodova rama pa tamkajle !. .. Kaj praviš?" In ves radosten mi je pomežik-uil z očmi: "Sedaj pa pojde naše delo kakor po maslu!... " Toda "kakor po maslu" ni šlo delo. N asi poizkusi se niso posrečili : razrušili so očetove načrte, kajti pokazalo se je. da eksistira-jo gotovi, še nepoznani zakoni, ki so nam delali nepričakovane ovire. A vse to j«1 le množilo očetovo podjetnost. Vsak praznik smo se zbrali v kovačuici ali v mizarnici in smo "konstruirali". Očeta je obvladala v tem času uprav besna, plameneča energija. Delal je ves dan. pozabil je na jed, na svojo o-bitelj, sploh na vse ter se je udal popolnoma svoji ideji. Klepal je sam železo, ga pilil in koval strašno razburjen z žarečimi očmi. nepremagljiv, kot pravi poveljnik. Nazar je bil izvajajoča sija. jaz pa sem opravljal vsa pota; in oče nama je ukazoval ter je postajal ves divji, če sva izrekla le najmanjši dvom. Njegovo kladivo in njegov glas sta donela po noči: midva sva se končno u-trudila, on pa je bil lieugnan. Vračaje se v mraku iz kovač-nice, srno se razgovarjali živahno o svojem podjetju. "Kli, ko bi znal jaz fiziko in algebro!" je vzkliknil oče in je pripravil skrivnostno: "Tam, v onih knjigali tiči vsa stvar!'"... Za misel o "Večnem dvigate-1 ju' se je zavzel tudi vaški uči-telj, ki je bil moj oče prijatelj ž njim. Bil je to hladnokrven, miren človek osemindvajsetih let, lep iu postaven, z majhno svetlo brado. Prihajal je a* dela vnico s celo kompanijo: z dvema seminaristoma. popovima si-( novoma ter s tajnikom mirovne-; ga sodnika. Poslednji je obžaloval mojega očeta; zahajal je vsak dan k njemu in se je učil strugarske umetnosti in igre na harfi. Vsa ta mladina je dokazovala kakor za stavo očetu, da je sestava "Večnega* dvigatelja" nemogoča. Toda ni ga bilo lahko preveriti. Priznaval ni nikakih avtoritet in je nastopal proti njim z blestečiini besedami, ki bi bile vredne, tla se uporabijo za boljši predmet. Govoril je. o Ga lileju in Koperniku ter se je primerjal z njima, razlagal je, da se je zdela ljudem izvršitev vsake nove ideje spočetka nemogoča, a se je potem pokazala doee la izvršljiva. Zahteval je vednf tehtnih dokazov ter se je prepiral s svojimi nasprotniki pa ce! teden. Dokazovali so mu z obris; in teorijami ter mu prinašali \ potrditev celo vrsto knjig; in oče se je lotil eitanja. Od tega časa so začeli zahajati ti mladi ljudje k njemu in so izpolnili svoj čas z vročimi razpravami "c življenju", "o znanosti", "o religiji" in "o človeštvu". Oče in Nazar sta odložila za ne kaj časa sestavo "Večnega dvi gatelja" in sta se vrnila k izvrševanju "samovoza", to je velo cipeda, ki ga je nekoč že sestavi oče. a ga je bilo treba samo št izpopolniti. I ti začela sta i/.nov? risati razne črteže in modele zapletenega mehanizma, dokler ni sta izumila nekaj bolj enostav nega. Lotili smo se z istim ognjem sestave "samovoza". Zo pet smo vsako nedeljo kovali, to pili. klel ali. zopet je bil oče ves zavzet za delo. Tudi kmetje so se zelo zani mali za naše x>oslc iu so prihajali v kovačnieo gledat. Globokoza-mišljeno so obkrožali očeta, ki je sedel na tleh ves sajast in je depal železno pločo; kovaško iladivo je donelo daleč na o-krog. "Nič ne bo! so pripominjali jezaupno. "Težavna stvar to!" "To ne pojde, hromeč! Kaj rakeara pa že ne spraviš sku-jaj!" "Pojde, pojde!" je rjovel sr-liti iznajditelj. da je preupil u-laree kladiva. "Če ne pojde, pa lamažemo!" "Ho-ho-ho! Ti čudak! Takole >e mučiš!" Proti pričakovanju pa se je zvršila stvar dobro. Naredili ■mo iz železa nizek voziček na Teli kolesih; dve kolesi večji, a retje, majhno, je bilo spredaj in -?e je gibalo na vse strani kakor krmilo. Mehanizem je bil izred-10 ••iprost iu ostroumen; treba je oilo samo premikati roke, pa ie je človek lahko vozil na "samo vozu". "Poizkušnja "samovoza" se je vršila precej slavnostno. V tovačnrci se je zbrala tolpa kine-lov in kmetic, cel kup otrok in ičitelj s svojo kompanijo. (Pride še). OCLAfl. NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo strogo spadajoče posle. Jenny LincL Ark. in okolica: Michael Oirar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. -J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam-nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig in J. M. Roitz. Salida, Colo, in okolica: Louis <'osteite (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Sat-tich. Indianopolis, Ind.: Alois Rudni an. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovee. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, Hi.: Frank Laurieh in •John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank ('erne. Springfield, HI.: Matija Bar-borič. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Sbaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolicco: IV Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: -M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Fr. Medved in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže. Jakob Skerjane in M. L. Kapseh. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze in Alojz Baudek. G^bert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk, Minil.: Geo Maurin Virginia, Minn,: Ant. W. Fon. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka. Cleveland, 0.: Frank Sakser, J. Marinčič. t has. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, 0. in okolico: Alois Bal ant. Collinwood, O.: Math. Slap-nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kuinše 1935 E. 29th St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridge ville, Pa.: Rudolf Ple-teršek. Burdine/ Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich. Brought on, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Lehen. Farrell, Pa.: Anton Valentin- čič. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-li ja. Meadow Lands, Pa.: Georg Seli ul t z. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik. Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta,, Pa.: Joseph Škerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winter j uarters, Utah: Uiuis Blasieh. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica Frank Kocijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stamp-fel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Ni..ck Ra dovinac in Frank Novak. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kommers, Wyo.: Josip Mat oŠ. Cemjenim rojakom priporo&a svoja WAMAVKA vnri Is najboljšega, grozdja. Lansko rudeče vino po 401 g&L, staro rudeče vino po 454 galona lansko belo vino po 45^ gaL in najboljše staro belo vino po 50« gal. 100 proof močan tropinjeve« 4y2 galone $12, 10 galon pa $25 Vimo pošiljam po 28 in II fal Vinarma is iistillerija blis o po stoje. Pošljite vsa pisma nas Stephen Jacks«, B.vr in. Bt. Hftlnu. Ost HARM0N1M bodisi kakorSnekoll vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sera že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike | ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj. JOHN WENZEL. i 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH E KRANJSKIH KOS 0 V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega, jekla v znani tovarni na Štajerci skem. Iste se pritrdijo na koseče z rinkcami. :-: s^a Cena 1 kose je 1.10. e^b Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $ 1 .OO. V zalogi imamo tudi □ B klepalno orodje iz finega jekla; EJ B cena garnituri je $1.00. < Pristne BERGAMO brusilne kamne poSOc. kos. Daije imamo tudiTfine jeklene srpe'po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St-, : - : New York, N. Y. jn -nfl je lična knjiga* "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige im je sedaj eemj. rojakom ss razpolago. Knjiga "Vojaka na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki Sesitkom je pridelje« tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti pf 15e, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.8S, Naroča se pri: ■lovenic Publishing Co* 82 Cortlandt St.. New York Git* Podpisani je iznajditelj naj uspešne j -že tinkture na sveta Alpen-tinkture in Al; Alpen - Ženskam in tnožkiro. kateri jo rabijo, zrastejo v šestih tednih lasje popolnoma, ne bodo izpadali in ne bodo osiveli. _ __ Ravno tako zraste možemj v testih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teka 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem k os ti bol, trzanje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline, bule, tare. kraste in karja očesa, bradavice, potenje nog, zebline itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravil* so registrirana v Washingtona, znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHCI0, 1091 E. 64th »t. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500. Compapie (jem TmtianHqiie (Francoska parobrodna družba.) Direktna firla do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Postni parniki so: 'LA. PROVENCE" M dva vijaka riA SAVOIE" 1st dva viiaka "LAILORRAJNE" •a dva vijaka! "LA FRANCE^ ■m i tiri vii«ks Ixpresnl parniki so: "Chicago", "La Tooraine", "Rochambcan"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl *tM Ohesebrongk Bnlldinf, Poštni parniki odplnjejo vedno ob sredah iz prisUnilča številka 67 fc. t FRANCE 19. avg. 1014. t FRANCE 9. sept. 1914. •Ij A S A VOTE 26. av^. 1914. *LA LOEAIXE 2. sept. 1914. Expresni parniki odplnjejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA s V HAVRE: tROCHAMBEATJ 8. avg. 1914. *LA TOURATNE 5. sept. 1914. •CHICAGO 29. avgusta 1914. •NIAGARA 12. sept. 1914. Parniki z zvesdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St Tu boste v vsakem 6asu, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe srn spa van je. Obed (tri jedil«) 21 ceatev. Spavaafe Z5 ccatev. Z velespoštovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. 9) ® (!) d) NAJBOLJŠA d) ® ® o) SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platM vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe iste v podrnžairi Fr. Sakser, 1€04 St Clair Ave., N. E. „ ..... Avstro - Amerikanska črta (preje Bratje Cosulich.) Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ■S- /^v ,'inN / /i \ K t L V«vl itfBlkBB 4r« vijake 'Masna Wmtvavoi'/| ^tC Regularna vožnja med New.Yorkom, Trstom in Reko, Cans, rožnih listkov iz New Torka za UL razred so dol M sprta) navedeni matt |M» Urodi na dre vijaka imej« brezžični brzojav KLICI, I1A.UKL KASTA WASHINGTON ARGENTINA^ OCEANIA, -WI—1 VRANZ J0I119 t TRSTA ..... LJUBLJANE REKE ...... ZAGREBA .. KARLOVCA H *25.ei > . . . . »v. •• T• >-• a• »-•.• —Ti^i."f26.18 .. . .s« • ''r^i'«$25.09 — • • —•'•• •i.r«! JS>tHBV* ** HORRr« $26.08 ............... .V.".-. . M-.VW.TT.VW $26.2(1 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Prane Joseph L žzg Martha Washington znaša $4.00 več. H. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph Od $65.00 do $70.00. Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00. Phelps Bros & Co., Geo. Agents, 2 Washington Street, New York; N. Y. ..., . ... 'j:-. ....::. ..... .•.....„>.,..... • -...........—^'^jrtir (