POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1-25 D I N IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH Haročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din JO.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava; Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telelon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din i.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 94 • Maribor, četrtek, dne 22. septembra 1938 • Leto X»» Kje je enakopravnost? Vrše se tabori in manifestacije v znane in neznane namene. Te manifestacije morejo imeti politični ali v ožjem Pomenu patriotični pomen. Mi vidimo te prireditve in slišimo o njih vsebini, t°da širši pomen, kakor smo ga zgoraj označili, ostaja tajna za nas, kakor jo socialistično delavstvo ne smelo vedeti in poznati. Socialistično delavstvo dobro loči °ba pomena teh prireditev in če ne sme pnako povedati svoje pametno mnenje jasno, odkrito, na ves glas, potem se mora Učiti iz tega kar sliši, ker zavedno delavstvo lahko stori in napravi s^oje zaključke glede svojega ravnanja, svoje akcije za bližnjo ali dalnej-s° bodočnost tudi že na podlagi tega, *ar vidi in sliši. Socialistično delavstvo mora v tem Pravičnem položaju predvsem- samo Sebe ideološko utrjevati. Če nimamo n^anifestačnih nastopov in propagandah akcij, imamo pa tisoče agilnih so-drUgov in sodružic, ki nikdar ne po-Zabijo vršiti to najsvetejšo delavsko nalogo, nikdar ne pozabijo širiti delavnega tiska in nikdar ne pozabijo povesti, kaj pomenijo razne manifestacije, Svojim sodrugom in jih pripraviti za trav tiste namene, kakor jim služijo jjHe druge akcije. Prijateljska in so-'fružna beseda tudi zaleže in mnogo 2aleže. če govori tem, kdaj in za kaj . naj damo svoj glas. Vsaj nam pripovedujejo, da je nekdaj krščanski nauk širilo dvanajst apostolov. Nasprotniki so jih preganjali, ?ap;rali in morili. In vendar se je razilo današnje krščanstvo, ki je močno, čeprav se je oddaljilo od prvotnega. Osebna in požrtvovalna agitacija preganjanih je imela uspeh. Ta zgled naj nam daje samo pogum. Zakaj sociali-2em je danes najidealneje krščanstvo, [°da krščanstvo, ki absolutno zahteva kulturno in socialno pravico. .. In svobodo, da se bo lahko boril pomično in socialno zanj, kolikor bo sam Srnatral, da je to v interesu delavskega razreda. ešlcoslovaško va Anglija zato, da ČSR odstopi Krkonoše Nemčiji Vemo, da i J I I jajo Po razgovoru s Hitlerjem dne 14. t. J sprejel soglasno stališče angleške vla-m. v Berchtesgadenu se je angleški mi- de. nistrski predsednik Chamberlain vrnil v London, kjer se je naslednji dan vršila seja angleške vlade. Na seji je bilo sklenjeno, da se sprejme Hitlerjeve zahteve glede ČSR. T, j, Češkoslovaška naj odstopi nemške pokrajine, v katerih so Nemci v večini, Nemčiji, v mešanih ozemljih, kjer je več Nemcev kot Čehov, pa naj uvede avtonomijo. Po seji angleške vlade je pričel posvet med Chamberlainom in francoskim ministrskim predsednikom Daladierom ter zunanjim ministrom Bonnetom. Tudi francoska radikalna vlada soglaša . . . Daladier in Bonnet sta se nato vrnila v Pariz in sporočila sklep angleške vlade na seji ministrskega sveta. Po dolgem posvetovanju je ministrski svet Ruska vlada izjavlja, da podpre ČSR, ako nastopi tudi Francija, sicer pa ne Češkoslovaška vlada je vprašala za mnenje tudi v Moskvi, od koder je dobila odgovor, da je Rusija pripravljena pomagati ČSR v slučaju oboroženega spopada, toda le, ako bo nastopila tudi Francija. Češkoslovaška vlada obveščena o sklepu Londona in Pariza Češkoslovaška vlada je bila o vsebini berchtesgadenskega razgovora obveščena šele, ko je dobila sporočilo angleške in francoske vlade, v katerem ji javljata, da je njun sklep soglasen, da naj ČSR odstopi dele svojega ozemlja Nemčiji, Češkoslovaška izigrana od strani svolih zaveznikov in prijateljev Ta dejstva povedo vse. Kljub temu pa ne bo odveč, ako iznesemo na splošno še nekaj misli, ki navdajajo vsakega poštenega človeka ob čitanju teh, poročil. Češkoslovaška ima v tem trenutku še vedno vojno-obrambni dogovor s Francijo in Rusijo. Če kakšen dogovor, potem bi moral tak dogovor držati. — Vidimo pa, da so Češkoslovaško v tak dogovor zapletli, ko pa bi ga bilo treba izpolniti, so jo ostavili na cedilu in to baš tisti, ki bi v obratnem slučaju od ČSR brez dvoma zahtevali, da izvrši svojo zavezniško dolžnost. Sami pa za Češkoslovaško nimajo drugega kot nasvet, da naj da, kar od nje zahtevajo. Velika volilna zmaga socialnih demokratov na Švedskem Stockholm — rdeč. Dne 20. t. m. so se vršile na Švedskem volitve v občinske okrajne za-stope. Pri volitvah je zmagala socialna 111 razne zveze s političnimi nasprotniki, demokracija, ki je odnesla naravnost SlJajno zmago nad desničarsko opozicijo. Glavno mesto Stockholm je volilo ^deče. Od 100 občinskih svetnikov jih 'e dobila socialna demokracija 55. Od *adnjih volitev znači to 10 novih mand-datov za socialne demokrate. Komuni-so dobili 2 mandata, desničarske stranke pa so izgubile 7 mandatov. Poročilo o izidu volitev na Švedskem Ill0ra navdati vse nas z novo vero v 2mago socialistične ideje. V težkih ča- sih, ki jih preživljamo, ko se površnemu opazovalcu zdi (in nasprotniki to tudi neprestano dopovedujejo), da socializem propada in reakcija zmaguje, nam je kulturni in »čisto arijski« švedski narod pokazal, da vidi svojo bodočnost samo v socializmu. Švedska uči, naj bi našla posnemovalcev med nami! Zlasti pa je za nas važno eno, t. j.: gradimo iz lastne moči, ne zanašajmo se na druge, ne verujmo v tujo pomoč ampak v sebe, v svoje poslanstvo, v socializem, ki edini bo rešil delavski razred in vse človeštvo ter vzpostavil na svetu mir, svobodo, demokracijo in enakopravnost. Glavni moralni krivec v tej tragediji je Anglija, t. j. njen režim, kar seveda ne opraviči postopanja Francije ozir. njene vlade, pa tudi ne stališča, ki ga je zavzela Rusija, dasi je res, da bi bil resnično učinkovit nastop, z izgledom na gotov uspeh, mogoč samo v troje. Skoro pride čas, ko bodo tisti, ki so danes žrtvovali ČSR spoznali, da s tem niso rešili evropskega miru, niti svoje kože. r>- - ,»•- t-- t-!- i. ,k i uiihni' Zavedati se pa morajo, da bodo v odločilnem trenutku ostali prav tako sami, kot je ostala ČSR. Kdo le naj bi šel z njimi sklepat zavezništvo? Kdo bi mu garantiral, da se mu ne bo zgodilo tako, kot se je ČSR. Naj nam ne govore, da bi solidaren nastop Anglije, Francije in Rusije v prid Češkoslovaški izzval evropsko vojno. Narobe, tak nastop bi jo edino lahko preprečil, ker bi se nasprotnik premislil izigrati poslednjo karto. Ako pa je kdo v svoji diplomatski naivnosti mislil ali iz strahu delal drugače, potem ga bodo dogodki v bodočnosti prepričali o nasprotnem. ________je brezobzirnost angleške in francoske vlade do ČSR narekovalo še nekaj drugega, kot pa strah pred oboroženo Nemčijo. Angleška in francoska reakcija se veliko bolj bojita delavskega razreda, kot vojne same. tituli --v1, -t i v Toda Češkoslovaška je napravila izkušnjo, ona lahko potrdi, da je to prazen strah, navaden bavbav. Danes najbrž vedo v Pragi, da so tudi na to stran mogoče preveč računali. Ako bi bili prepričani o tem, da ostaneta angleška in francoska reakcija trajno gospodarici zahoda, potem gorje svobodi, demokraciji, socialni pravičnosti in kulturi v Evropi. Socialisti pa računamo na zdrave sile francoskega in angleškega naroda, C* Francoski in angleški poslanik po polnoči pri dr. Benešu Maribor, dne 21. sept. Današnje jutranje poročilo iz Prage je bilo ob 7. uri zjutraj izredno kratko, zato pa je tem učinkovitejše poudarilo položaj: V torek popoldne je češkoslovaška vlada sporočila v London svoj odgovor na angleški predlog glede rešitve krko-noško-nemškega vprašanja. Danes, v sredo ob 2. uri zjutraj pa sta se zglasila pri prezidentu dr. Benešu francoski in angleški poslanik ter mu izročila novo demaršo svojih vlad glede sprejetja angleških pogojev, Prezident dr. Beneš je nato takoj sklical sejo vlade in političnega odbora parlamenta, ki je zjutraj še trajala. Sestanek Chamberlain-Hitler bo v četrtek, dne 22. t. m. popoldne v Godesbergu pri Kolnu. Apetit raste še Madžarom in Poljakom. Sedanjo evropsko zmedo skušata izkoristi tudi Madžarska in Poljska in zahtevata od Češkoslovaške ozemlje, ki je naseljeno s Poljaki in Madžari. Topogledno razpravljajo državniki obeh držav s predstavniki Nemčije. Današnji predstavniki slovanske Poljske so res za pohvalo. 1 fc t i <«»<). Pollski kmetie za ČSR Poljska vlada naj se briga za usodo pol drugega milijona Poljakov. Poljska kmečka °le zborovanje retn stranka v Varšavi, ie na imela kate- . - so sprejeli resolucijo v prid Češko °vaški. TT V resoluciji obsojajo svojo v teh težkih dneh, namesto, Ha sia^a s Češkoslovaško, pozablja 2* £s°d° poldrugega milijona Poljakov, katere ni samoodločbe in pa na trp- jlado, ki a stala ko usodo poljske manjšine v Danzigu. Poljska je dvojna, ena oficijelna in ena res demokratična, ki se mora šele boriti za svoje pravice. OdloZitve ČSR še ni Praga, 21. sept. Do 12. ure vlada še ni odgovorila Parizu in Londonu. Izvršna odbora obeh Internacional zasedata v Londonu. Spričo dogodkov v Srednji Eoropi sta bila sklicana izvršna odbora Socialistične delavske internacionale in Mednarodne strokovne zveze v London. O posvetovanju bo izdano posebno obvestilo. Vsekakor zastopata obe internacionali odločno češkoslovaško stališče in bosta obsodili postopanje in zadržanje velesil. Chamberlain ima strah pred parlamentom Predsednik delavske stranke major Attlee je bil pri Chamberlainu in zahteval sklicanje parlamenta. Chamberlain je zahtevo odklonil, „Pravo udu“ o poloiaju Današnje soc. dem. glasilo »Pravo Lidu« objavlja o položaju v Češkoslovaški: »Mi smo pokazali dovolj dobre volje in bi lahko bil že davno sklenjen popoln sporazum, če bi bilo količkaj dobre volje tudi na drugi strani.« Predsednik Socialistične delavske internacionale s. Louis de Brockčrč Strun 2 Na fronli okEkru Nacistična pehota noče v V bojih na Sierra Caballo na fronti ob Ebru je nacistično poveljstvo* odredilo napad večjega obsega. Napad je pričel z intenzivnim artiljerijskim obstreljevanjem, nakar so posegli v boi , a - tanki. Pred tanki je šla elitna četa 800 mož pehote, ki je večinoma padla v ognju republ. strojnic, ostali so pobegnili. — N»*- K fet« «1» napad. Nacisti poročajo, da so pričeli ofenzivo pri Gaetu in Musolu ob Ebru. Te vesti potrjujejo tudi republikanska po- ročila. Nacisti so prodrli do žičnih ovir, potem so se umaknili. Republikanci so dobili na licu mesta mnogo avtomatičnih pištol. Drugi nacistični napad se je izvršil ob reki Mataranu pri Fayonu (ob Ebru). Tu sta ostala na bojišču dva možnarja, tri strojnice in ena zastava. Letalske napade so izvršili nacisti z desetimi trimotornimi Savoya-letali na Tarragono in na Alicante. Na Alicante so vrgli 40 bomb, 12 hiš je bilo porušenih, 22 oseb je bilo ranjenih. Napadi na ieSkoslovaške obmejna posadke Na šestih krajih ob češkoslovaški meji je prišlo zadnje dni ponoči do streljanja in sicer med napadalnimi oddelki v Nemčijo pobeglih nacističnih Nemcev in češkoslovaško vojsko. Nemški radio hoče krivdo naprtiti češkoslova- škim obmejnim organom. V poročilu pravi med drugim, da so se begunci vrnili domov na Češkoslovaško po svoi-ce, da so jih Čehi napadli, potem pa, da so begunci streljali nazaj. Čudni begunci, ki imajo orožje! Padec vrednostnih papirjev na borzi vsled evropskih dogodkov. Na inozemskih, pa tudi na naših borzah so pričeli padati tečaji vrednostnih papirjev. Pri nas so padli tečaji raznih državnih papirjev, tako vojne škode od din 483 na din 463 itd. V splošnem pa trdijo, da radi padca tečaja ne bo treba, da bi morala intervenirati Poštna hranilnica in s povpraševanjem po teh papirjih dvigniti njihov tečaj. Doma Ih f%o Razgovor Mussolinija z dravskim banom g. dr. Natlačenom. V nedeljo je govoril predsednik italijanske vlade g. Mussolini v Trstu, kjer je zahteval plebiscit v Češkoslovaški. Naslednji dan je obiskal italijansko-jugoslo-vansko mejo pri Kačji vasi blizu Postojne. Tam ga je pozdravil načelnik dravske banovine dr. Natlačen, ki je po poročilu »Slovenca« dejal: »Ves jugoslovanski narod je vesel vašega obiska ter vas prisrčno pozdravlja.« Nato je Mussolini naslovil na g. bana več vprašanj, na katera je ban odgovarjal. Zagotovil mu je, da je prebivalstvo v dravski banovini rimsko-katoliške vere in da je zelo pobožno, na kar je Mussblini pripomnil: »To je dobro.« Na vprašanje, kako se počuti prebivalstvo pri nas, je g. ban odgovoril: »V moji, to je, dravski banovini so ljudje posebno zadovoljni, ker so s prihodom Stojadinovičeve vlade dobili notranjega ministra dr. Antona Korošca.« Mussolini je nato vprašal: »Dr. Korošec je vaš notranji minister?« in ban je odgovoril: »da«’. Nato se je vrnil Mussolini v Postojno in šel dalje v Videm, kjer je drugič govoril zbrani množici Grobokop političnega klerikalizma je kleri-rikalni tisk in klerikalna politika. Klerikalni tisk je povsod enak in ima samo dve glavni nalogi. Prva je dogmatična avtoritativnost v znani hierarhiji, ki naj velja v cerkveni in politični upravi. Druga pa je, da se vsako sredstvo lahko izrabi v gorenje hijerarhične namene. Zato čitamo po klerikalnem časopisju toliko prikritih in zavitih resnic s tendenco, da se javno mnenje potvarja ali zavaja. Ta taktika se je obnesla, dokler človeštvo ni bilo vsaj nekoliko kultivirano. Danes se pa vsak trezen človek z gnusom obrača od teh metod; nekateri jih opazujejo z nasmeškom, nekateri z ignoriranjem, ker ne vidijo v njih resnobe. Kultura je te metode preživela. To se vidi zlasti v novejših disciplinah. Kljub vsej klerikalni homogenosti vendar vstaja odločen odpor proti političnemu klerikalizmu. Politični klerikalizem se ni moderniziral, zato propada. f..'..- > » ji ,t_> p0 p0r0či]u »Pon. Slovenca« je dr. Mihael Krek na shodu JRZ na Jesenicah izjavil: »V nekaterih drugih krajih države nas kar zasmehujejo zaradi najvišje davčne morale v Sloveniji. Ljudje, ki so bolj »široki« v razumevanju in izpolnjevanju zakonov, ne morejo doumeti naše vestnosti in točnosti pri vseh javnih dolžnostih. Slovenski človek iz zavesti čiste dolžnosti do države in državnega zakona da vse, kar more in še več kot more.« Tajnik JRZ za dravsko banovino dr. Fran Kulovec je izjavil na shodu JRZ za novomeško okolico po poročilu »Slovenca«: »Pa bo kdo rekel: »Vi ste nam govorili, da je predpogoj za uspešen naš gospodarski razvoj, da si priborimo avtonomijo. ; . t.- ’ ' Nato je razlagal svoje mnenje, da bi bilo dobro, če bi poskusili pri nas za posamezne kraje sistem gorfij, kakor ga poznajo v Angliji tam, kjer je še močno veleposestvo. S to parolo pojde v volitve dolenjski odsek JRZ. Kdo pride v poštev za nameščenje v delavskih socialnih ustanovah? Vsekakor ljudje, ki imajo zmisel in veselje za socialno politično delo t. j. za delo v prid nemočnim in pomoči potrebnim. Na taka mesta ne spadajo kakšni okosteneli birokrati, ki jim je taka služba samo zato dobra, da imajo sploh kakšno nameščenje in da potem v svojstvu uradnikov dajo pri vsaki priliki čutiti podrejenim in zavarovancem svojo moč. Zlasti pa ne gre, da bi pri takem nameščenju odločalo partizanstvo, da bi bila legitimacija za nameščenje — strankarska pripadnost. To so zahteve, ki jih delavstvo upravičeno stavi, ker je vsa uprava socialno političnih ustanov plačana z njegovimi prispevki. Toda so ljudje, ki gledajo na ta vprašanja drugače. »Tabor« piše: OUZD išče jurista Ljubljana, 16. Vlil. 38. Dragi! Iskrena hvala za članek. Le tako naprej! — Jurista iščemo za Okrožni urad v Ljubljani. Časar ni sprejel. Sporoči, ali imaš koga. Biti bi moral ves naš, energičen in okreten. Ko boš v Ljubljani, se kaj oglasi. Bog s Teboj! Tvoj Smersu R. Rudarska stavka v Boru končana. V rudniku Boru je 24. avgusta nastala stavka rudarjev, pri kateri je bilo udeleženih okoli 7000 delavcev. Rudarji so dosegli letne dopuste po 3 do 21 dni in en milijon dinarjev za ustanovitev nabavljalne zadruge. Z ozirom na ogromno izkoriščanje v teh rudnikih in 300 in več odstotne dividende bi pač bilo možno in potrebno, da bi se tudi socialni položaj delavstva, ki ‘je tam slab, izboljšal v splošnem. Minister za telesno vzgojo dr. Bujič je odstopil, za namestnika je bil imenovan dr. Cvetkovič. Dr. Bujič je bil šele pred kratkim imenovan za ministra. Po svoji demisiji pa je bil imenovan za bana primorske banovine. Za bana moravske banovine je bil imenovan dosedanji po močnik bana Janicije Krasojevič. Pozor vsi založniki, samozaložniki in izdajatelji revij! Društvo slovenskih književnikov sprejema knjige od 20,—24. t. m. v Trgovskem domu v Ljubljani, I. nadstropje, vsak dan od 8.—12. in 14.—18. ure. Pozivamo vse prizadete, da nam svoje gradivo dostavijo čimprej. Ban moravske banovine • > t n je bil upokojen ban moravske banovine Predrag Lukič. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Ameriko. Za ureditev nadzorstva uvoza za ameriško blago v našo državo je bila sestavljena posebna mešana komisija, da prouči to vprašanje. Francoski socialistični list »Populaire« ne prihaja več v državo. Bolgarski radio o Češkoslovaški. Bolgarski radio poroča o CSR in o dogodkih, ki se razvijajo v zvezi z njo, zelo lepo, skoro bi rekli, da lepše kot njeni zavezniki. Sinoči je napovedal, da se bo 21. t. m. zvečer vršila v Sofiji v »češkem domu« spominska svečanost za Masarykom, na kateri bo govoril češkoslovaški poslanik Maša. Zlasti so Bolgari vzhičeni nad lepim sprejemom, ki ga je doživel v ČSR bolgarski pisatelj Christov. I Češki legijonarji, ki so se borili ob Piavi, | nameravajo vrniti vsa italijanska odlikovanja Mussoliniju. Angleški pisatelji za Češkoslovaško. Združenje angleških pisateljev je poslalo češkoslovaškim tovarišem spomenico, v kateri izražajo svoje simpatije za boj, ki ga vodi Češkoslovaška proti imperialističnim težnjam svoje sosede. Spomenica, ki jo je podpisalo nad 50 pisateljev povdarja, da se angleški pisatelji Avstrijske novice »Prager Presse« poroča, da je bilo na Da* naju aretiranih 15 dunajskih Čehov. Štirje so bili potem izpuščeni. V zaporu pa so ostali med drugimi tajnik češkoslovaškega manjšin'' skega sveta František Strnad, glavni urednik »Videnskega Dennika« František Just, glavnj urednik »Videnških Novin« (v demokratični dobi delavsko glasilo »Delnicke Listv«) Be(*' rich Čepelka, predsednik čeških dunajskik obrtnikov Čižek in več drugih predstavnikov čeških organizacij in društev na Dunaju. " Na češki šoli v XVI. okraju so v noči dne t. m. pobili neznanci vse šipe. * Vojne priprave proti češkoslovaški obcut' tudi prebivalstvo v Avstriji in na Dunaju, m posebnim pozivom so bili pozvani vsi AvstriJ* ci, ki znajo češko, da se prijavijo oblastven^ ker bodo uporabljani za tolmače, če pride de vojne. Zglasiti se imajo tudi vsi, ki so iz***3 bani v bolniških poslih. Iz avstrijskega obtneJ' nega prebivalstva se ustanavljajo posebni £ra' ničarski oddelki, da bodo za vodnike četam* • ki bi vpadle v Češkoslovaško. Ob meji se 1 največjo naglico delajo utrdbe. Vojaški transporti in vlaki z municijo in drugim vojnim ntf' terijalom vozijo proti meji, tako da je civiM| promet zelo oviran. Prebivalstvo se poziva* da si kupi plinske maske. Vojaški obvezane' do 50. leta so bili v velikem številu poklicana orožne vaje. Mlajšim vojaškim obvezan* cem se ne izdajajo potni listi za potovanje v inozemstvo. Ljudje, ki so doživeli svetova0 vojno, gledajo s' skrbjo v bodočnost. Mnogi pa upajo, da bo Hitler, kakor doslej še vselei* tudi to pot svoje namene dosegel brez upora* be orožja. Iz preiskovalnega zapora je bil izpuščen/ bivši avstrijski zvezni kancelar dr. Ender-Aretiran je bil že pred priključitvijo, ker je bil osumljen, da je zatajil davke. Pač pa je bila sedaj uvedena kazenska preiskava zaradi za* tajbe davkov zoper bivšega nižjeavstrijske£J deželnega glavarja Reitherja, ki se že dalie časa nahaja v koncentracijskem taborišču Dachau. Oba sta bila krščanska socialca. zavedajo, da ne bo krivda na strapi ČSR, pride do nove vojne. Romunija je za slučaj vojne uvedla žensko vojaško obveznost. Drugi govor Mussolinija v Vidmu. V torek popoldne je imel Mussolini v Vidmu drug K°' vor na svojem obisku Julijske krajine, a se pri tem niti z besedo ni več dotaknil Češko* slovaške. Madžarski parlament, ki se bo sestal v za* četku oktobra, bo razpravljal o oborožitvi v smislu pogodbe, ki jo je sklenila Madžarska z državami Male zveze. Poljski vojaški manevri ob ruski meji. Te dni so se pričeli veliki vojaški manevri poli' ske vojske vzdolž ruske meje. Poljska armada je zasedla mejo ob Češko* slovaški. Stavka stavbinskega delavstva v Frattc$' Stavbinski delavci v Franciji so stopili v stav' ko, ker delodajalci ne upoštevajo zakonit^1 določil socialne zakonodaje. Doslej ni pri**0 do incidentov. Belgijski fašisti so tudi poslali v Niirnber£ dva delegata na kongres nemških nacistov* Policija je sedaj pri obeh delegatih izvršila hišno preiskavo in zaplenila mnogo materija'3, ki je bil namenjen za .širjenje reksističnega S1' banja. * .MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 59 — Imaš srajco čisto? — me je vprašal moj so-imenec. — Daj, sleci jo, treba mu je slavo prevezati. Ko sva stopila k ranjencu, je ta sedel na tleh, objemaje glavo z rokama in skozi stisnjene zobe je tiho stokal: — U-u-u! Moja glava! Tresel sem se od mraza ko sem slačil srajco, utrujenost me je za trenutek zapustila in delal sem se veselega, ker me je bilo sram pred Jegorjem. — Je kost cela? — je vprašal Jegor ranjenca, ko mu je oprezno odvijal z glave okrvavljeno cunjo. — Na otip se zdi cela! Le glava me zelo boli! Tule me boli! čepe na kolenih je podpiral spodnjo čeljust z dlanmi in držal glavo kakor do roba napolnjeno čašo. — Z glavo sem se mu zaletel v trebuh, on pa je odskočil in me usekal, ta vrag! — Ustrelil se je, — že veš? — Vem! Do mrtvega? — Da! No — potem je dobro! Kaj vse je počel tam z babami — jej, jej! Kakor da ni bil človek! Ti, kam me nameravaš skriti? — Jaz te bom samo odvedel na neko varno mesto, a skril te bo nekdo drugi. Še obraz ti bo treba očistiti. Mihajlov obraz je bil čez in čez oblit s strjeno krvjo, da se je zdel kakor da nosi temnordečo masko; kri se mu je v trdi skorji zapekla po obrazu. Bilo je že precej svetlo; videlo se je, da je na ranjencu zmrznila tudi obleka, ki mu je trdo odstopala od života in hrustala ob njegovih opreznih gibih. Jegor mu je otira! lice z vlažnim listjem; ranjenec se je ves tresel, šklepetal z zobmi in tiho mrmral: — Naj vama Bog povrne, bratca! Ampak, če pridem gosposki v roke, — to me bodo zašili, jej-hata! Pa zakaj sta vidva tako dobra do ljudi? Iz sinjih ranjenčevih oči so počasi zapolzele solze. Postalo mi je neprijetno ob njegovem vprašanju, tudi Jegor se je v zadregi smehljal. Ti, odidi, tovariš, — mi je rekel, — svetlo je že in ni varno, ljudje bodo začeli hoditi — pojdi! — U-uli! — je stokal ranjenec in zibal svojo glavo, ki je bila sedaj podobna razmršeni zeljni glavi, a Jegor si je tiho požvižgaval in se ukvarjal z ranjencem, — čistil mu je lice kakor da bi čistil samovar. Brez misli, z nedoločno a težko žalostjo v srcu, sem šel po poti, — pred menoj se je na oblačnem nebu tiho razgrinjalo hladno jutro. Narava s< je zdela še utrujena od nemirne noči, razm-ršena obledela, zelene preproge ozimine so bile pokriti z ivjem, drevesa so stegovala svoje gole veje dru£c proti drugi in ker se niso mogle doseči, so žalostni trepetale. Razodeta, prezebla zemlja je prosil2 snega, prosila si je bele, mehke odeje. Nad njo sC se zgrnili pepelnati in sajasti oblaki, viseli nePre' mično in jo tiščali. Prišel sem do vasi, — nad pletenim plototf Varjinega vrta sem zagledal njeno bledo lice. ca* kala me je, sirota, in najbrž vso noč ni spala. — Mar je mogoče ob tem spati, — me je oštevala ko me je vedla v hišico in pleča so ji drgetal od mraza. — Pojdi brže! Glej, ves si se zapackal krvjo; Kje pa imaš srajco? *,0 V očeh je imela solze a roke mrzle ko led. N1 mi je nalivala vode je tiho vprašala: — Kdo ga je ustrelil? — Sam se je. — Pri Bogu? — Ne budali. Varja — sem ji strogo rekej. 9 — Ah. moj Bog! Mar morem drugače mis» Saj sta vidva šla k njemu! — A usoda naju je prehitela! — Kako pa, da si krvav? (Dalie prihodM* Jv naših UuUev TRBOVLJE ali proti lekarni Bratovske skladnice Na krajevnih skupščinah in posamezno so elani Bratovske skladnice iznesli pritožbe glede kakovosti zdravil, ki jih v slučaju obolenja Prejemajo od zdravnikov ali v bolnici. Brez dvoma je, da so boljša zdravila sicer iJražja, so pa tudi učinkovita in skrajšujejo cas zdravljenja, torej čas bolovanja člana Bratovske skladnice, odnosno bolnika. To se pra-'Vl> da se prihrani na hranarini in zdravniških Pomočkih, tako, da član poprej zopet lahko Mčne.z rednim delom. Po finančnem zakonu iz leta 1938-39 imajo Bratovske skladnice možnost ustanavljati si svoje lekarne. Morale bi imeti tudi prostore in nastavljene strokovne moči. To bi izdatno obremenilo bolniško blagajno in bi pri sedanjih razmerah odpravilo pritožbe glede slabih zdravil. Za Trbovlje bi bila, če vzamemo število Privatnega prebivalstva., uvedba skladnične jekarne za zdravstveno občino zelo neugodna, "er bi se morala zdravila nabavljati iz oddanega Celja ali Ljubljane. Misel, ustanavljati skladnične lekarne so vsilili bolniškim ustanovam lekarnarji sami. V°tovo niso pomislili na posledice osamosvojitve bolniških blagajn. Dosedanje dobavljanje zdravil iz privatnih lekarn je ustrezalo nalogam bolniške blagajne. Vendar se bo pa tnisel na .psamosvojitev uresničila, ako bodo lekarnarji vztrajali pri novem sistemu. 'J tem se že dolgo govori, če se bodo razbere razvijale tako kot sedaj kaže. pa bo moji? Prej ali slej priti do ustanovitve bratov-'h lekarn. ^graditev dveh stanovanjskih liiš na Te- TPD je v času dobre konjunkture leta zgradila tri stanovanjske hiše v1 suro-s, ”1 stanju. V letih krize je te liišei pustila i/at> neometane do lanskega leta. Ta-i° ie pričela družba z izgotovitvijo hiš šele ^nsko leto. Ena hiša je gotova, a ostali dve pa a gotovi letošnjo jesen. Za ta stanovanja, novih in 12 starih, je do sedaj vloženih nad 284 stavkajočih delavcev slovenski javnosti Pogajanja kamnolomskih delavcev in posestnikov kamnolomov v Ribnici na Pohorju so ostala brez rezultata. Niti službena mirje-nja s strani oblastev niso vsled nepopustljivosti kapitalistov uspela. Vsled tega je bilo delavstvo kamnolomov inž. Lenarčiča in Resa in dr. primorano stopiti 4. avg. t. 1. v stavko. V naši obmejni Ribnici na Pohorju se bori 284 delavcev za boljši kos kruha. Z njimi pa se bore tudi njihovi otroci, ki so stradali, ko so bili njihovi očetje zaposleni, a sedaj nimajo niti to, kar so imeli prej. Kako mizerno stanje vlada med našim" obmejnim delavstvom nam pokaže dovolj razločno dejstvo, da delavci niso mogli, niti kot zaposleni, kupiti najpotrebnejših življenjskih potrebščin ter da imajo samo v špecerijskih trgovinah nad pol milijona dolgov. Beda, težko delo in dolgovi so mučili našega obmejnega delavca že več let. Zato so pa podjetniki živeli v izobilju — Podjetniki so nastavljali, potem, ko so naše slovenske preddelavce in palirje odpustili, nemške priganjače, ki so se izkazali predvsem v surovosti in ItH*’ ni-il propagandi. Medtem, ko so na eni strani priganjali ljudi do onemoglosti, so jim na drugi strani pripovedovali o »lepem in veselem« življenju onstran meje. Ali ni to zločin, prihajati k nam priga- njati ljudi in ustvarjati nerazpoloženje med našim delavstvom z namenom, da se ga z raznimi frazami in lažmi pridobi za iu- - - . i.f-* *' politiko ter tako ustvari močno zaledje) in oporo za nadaljnje prodiranje nemštva v Sloveniji. In kako dolgo homo še mirno gledali, kako razni podjetniki in drugi podpirajo to propagando? Kako dolgo bo še naš obmejni kmet in delavec izpostavljen ponemčevanju >» ‘ :j'i r . * i . u< IVV ;> Vsa poštena in zavedna slovenska javnost naj reče: do sedaj, a nikoli več! Kajti le z odločnim nastopom vsega zavednega slovenskega naroda je mogoče odstraniti vpliv Nemcev in rešiti našega obmejnega kmeta in delavca iz krempljev kapitala, ki služi nemški gospodi in nemški ekspanzivnosti. Apeliramo na vso narodnozavedno slovensko javnost, da podpre naše obmejne borce v boju proti kapitalistom in veleposestnikom. Prosimo, da vsak po svoji možnosti prispeva za pomoč stradajoči deci, ki bo le 'dobro hranjena in močna, v stanju, se uspešno boriti proti nemškemu vplivu in potujčevanju. Prispevke v blagu in denarju sprejema odbor za pomoč stradajoči deci v mezdnem gibanju se nahajajočih kamnolomov v Ribnici na Pohorju. V roke g. V. Pura. — Odbor. MARIBOR b°St; 36 2®?. Prošenj za premestitev, za nje pa prosi nad 120 privatnikov. Ker ima TPD še slaba stanovanja, v katerih morajo žene Odarjev kuhati štiri v eni temni kuhinji, je ranljivo, da se stranke kaj rade prestavljajo ? slabega v boljša in higijenična stanovanja. ni čuda, da stoji skoraj vsak dan okoli j, Prosilcev na zunanjem obratu. Že danes se .tekajo in ugibljejo, kdo bo dobil novo staranje na Tereziji. To je težko reči tako ®ratovodstvu zunanjega obrata, kakor tudi v®uPnikoma, ki sodelujeta pri oddaji stano-kaf^ Nekaj 'a^e stališče imajo danes kleri-ki liodijo po kolonijah in v »Društvenem P.niu« ponujajo stanovanja, češ, kar k nam 'stopi, pa boš dobil sigurno stanovanje. Se-bra nj'^ov' člani 'n ljubčki imajo že vsi do-j!a stanovanja. Zato love naše člane (dokaz J Božiček in Rajevic). Pa tudi nekateri ,,?ratovodje m se vmešavajo stanovanjska planja, kar jih pa popolnoma nič ne briga, p s je, da je pri TPD stanovanjsko vprašanje tQreee, zato bi morala družba bolj gledati na Uo'v • prisl. UUJJUUU 0b nateljstvo _________________________ _________ Števta’ pr' se(janj* razdelitvi stanovanj upo-Va res samo take prosilce, ki so najbolj in do stanovanja upravičeni. Nika- Odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic, policijska ura v pogostinskih podjetjih. Trgovci in obrtniki se opozarjajo na odredbo, s katero se iztireminja naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini, objavljena v Služb, listu z dne 30. julija 1938. Dasiravno je naredba stopila v veljavo že 15. avgusta t. 1.. prejema mestno poglavarstvo številne pritožbe o kršitvah te naredbe po trgovcih in obrtnikih. Pogostinska podjetja se opozarjajo na predpise glede policijske ure. Mestno poglavarstvo opozarja, da bo prekrške glede odpiranja in zapiranja obratovalnic najstrožje kaznovalo ter ne bo upoštevalo nobenih izgovorov. 260.000 din bo potrebno za popravilo stolne cerkve, kakor je izračunal župni urad. Cerkveno konkurenčni odbor je temu pritrdil, vsled česar bodo letos predpisali katoliškim hišnim posestnikom doklade na direktne davke v svrho kritja predvidenih izdatkov. Koliko odstotkov bodo znašale te doklade, še ni znano. Vinogradi na prodaj. Baje namerava ad-montski samostan prodati svoje vinograde, ki leže v osrčju naših Slovenskih goric, najkasneje do 1. 1940. Pravijo, da se jim vinogradi več ne izplačajo, ker ne smejo več uvažati čez mejo kar potrebujejo za obdelovanje vinogra dov, ampak morajo kupovati pri nas in ker tudi vina ne morejo ozir. ne smejo izvažati v Avstrijo. — Trdi se, da je še nekaj nemških last nikov vinogradov v okolici Sv. Jakoba, ki žele prodati svoje gorice, <•- I. * - 1 — l{a,.Se pa ne smejo deliti stanovanja v korist "n strankarjem ali pa ljubimcem kakih go-°v. Naj se upoštevajo želje in predlogi sPod, 2ai • * »nikov, ki sta določena za reševanje sta-kogar,jskih zadev in poznata razmere in tež-stvo naš'h delavcev. Najbolj žalostno je dej-išojp da se vrši ravno sedaj deložacija upo-Poln ev’ so ustvarjali tekom 30 let truda-t0 rie*a dela družbi ogromne dobičke, a za st0 v'10 potem pohištvo postavljeno na ce-sluL..,amestu bi bilo, da bi TPD vsaj v tistih tie n • ’ k° imaj° starejši upokojenci zaposle-Dorri1 družbi svoje sinove in so nekateri celo da hi ni’ Pustila stanovanje upokojencem ozir. žalostStariSi smeli stan,ovati Pri otrocih. O tem Danit ,.ern Poglavju naših upokojencev bi lahko 2ačnP ?ele romane- Dolžnost TPD je. da Vanki,-Fri*,0^nje 'e*° z zidanjem novih stano-deti ,, ker so nujno Potrebne. — Priza- 11 Prosilci. HRASTNIK deijQV' avto izlet na Mrzlici (1119 m). V ne- Kra ■ *’ m' se Kovač, trg. potnik tom ^9* Prvi opogumil in se podal z av-Kova,x°rd'Eifel na vr^ Mrliče. Pogumnega g. tali ]« s.°. izletniki pozdravljali in mu česti-ie nad Mrz,ico vodi samo kolovozna pot, ki kar Vse naporna. Mestoma je moral voziti ‘°da 7 senožetih. Gradi se cesta na Mrzlico, ?vto-i7i‘xe;pše strani in bo v bodoče vsakemu 'n rivii, u omoigočeno brez posebnih težav ^e dirk« j navesti s kakšnim konjem se h, l°krvnih Ui tli Grupirane bodo skupine 10 !ahkih in težkih konj. Prijavni- ki se je vršil v soboto, dne 17. t. m. zvečer v Grmekovi dvorani, je bil zopet lepa manifestacija delavske kulture. Precej velika dvorana z galerijo in stranskimi prostori je bila nabito polna delavskega občinstva iz Studencev in iz Maribora. Pri koncertu so sodelovala društva, včlanjena v Savez radničkih pe-vačkih društava. Uvodoma je godba žel. del. in uslužbencev pod taktirko M. Schonherrja odigrala dve lepi skladbi; zlasti je ugajala Schonherrjeva »Slovenska nedelja«, ki priča, da skladatelj dobro razume slovensko pesem in z njo tudi čuti. Za godbo je nastopil slavljenec, pevsko društvo »Enakost« s pevskim pozdravom. Nato je s. predsednik imel kratek nagovor, v katerem je podal zgodovino društva. Ustanovljeno je bilo 1. 1923. Prvi predsednik je bil Lohart, za njim dolga leta Špitaler, danes pa Sagadin. Spomnil se je vseh društvenih pevovodij, zlasti učitelja Križmana in sedanjega pevovodje Maksa Plevanča, ki kot pekovski obrtnik, brez posebne muzikalne predizobrazbe, zelo dobro vodi in obvlada zbor, kar priča, da je res z voljo in srcem pri stvari. Spomnil se je pa tudi vseh onih, ki so društvu bili ves čas nje- govega obstoja naklonjeni, zlasti gostilničarja Senice, pri katerem je imelo društvo svoj prvi lokal in ki ga je za njegove zasluge izvolilo za svojega častnega člana in onih, ki so omogočili, da ima društvo sedaj vaje v šolski telovadnici. Spomnil se je tudi pevcev, ki aktivno sodelujejo v društvu že od njegove ustanovitve pred 15 leti. Razdelil jim je šest krasnih diplom v okvirjih. Za tem pa so društvu čestitali predsedniki mariborskih delavskih pevskih društev: pekov, pomočnikov, »Froh-sinna« in »Grafike«, predsednik pevskega društva iz Ruš in načelnik studenškega »Sokola«, ki so vsi poklonili društvu lepa darila in šopke, studenški župan in v imenu mariborskega organiziranega delavstva ter »Vzajemnosti« s. Petejan. Nadaljnji spored koncerta je nudil lep užitek: »Enakost«, ki je ob koncu še enkrat nastopila, je presenetila z zelo močnim in dobro izvežbanim zborom, za kar gre priznanje marljivemu pevovodji. »Frohsinn« se kot naše najstarejše pevsko društvo (46 let) še vedno dobro uveljavlja, čeprav iga sestavljajo večinoma stari pevci, (eden s svojimi 85 leti, je menda najstarejši aktivni pevec naših pevskih dru- štev), čuti pa potrebo po osvežitvi s podmladkom. Pevsko društvo pekovskih pomočnikov (pevovodja A. Horvat) se je, kakor vedno, tudi tokrat dobro izkazalo, enako kakor njihov tamburaški zbor (zborovodja S. Vihar). — »Grafika« (pevovodja V. Živko), sicer majhen zbor a izvrsten glasovni materijal, obvlada z lahkoto tudi težke moderne skladbe. »Enakost« je med svojimi pesmimi zapela tudi eno narodno, ki jo je komponiral M. Plevanč, znak, da se naši pevovodje tudi na tem polju udejstvujejo. H koncu je dodala še »Završke fante« v veliko zadovoljstvo občinstva. Bil je res lep večer. KRANJ Zastoj v industriji Delavke v tovarni »Jugočeške«, ki delajo na moderne avtomatične stroje, so v izmeni na 14 dnevnem neplačanem dopustu. Ta dopust se bo baje ponavljal toliko časa, dokler podjetje ne bo dobilo dovolj naročil. — Sedaj pa izvemo, da je tudi nekaterim delavcem v tovarni »Semperit« napovedan enotedenski dopust, kar je brez dvoma v zvezi s pomanjkanjem naročil. — Ti dopusti so v današnjem gospodarskem sistemu čisto naravni pojav. Nerešeno pa je še vedno vprašanje, kako naj delavstvo v času dopustov živi. Čeravno samo teden ali dva ni zaslužka, je pri današnjih mizernih plačah treba dolgo pritegovati pas, da se življenje spravi zopet v normalni tek, t. j. da doseže tisto povprečje, na katerega je delavstvo vajeno. Kljub temu pa je večina delavstva docela brezbrižna do delavskega pokreta. Tlak na savskem mostu izgleda kot cesta v albanski vasi. Pred leti so bile velike kamnit-ne kocke, s katerimi je most tlakovan, na polovici mostu preložene. Na polovici mostu pa te kocke niso bile preložene. Nerazumljivo je, zakaj se tudi ta del ni popravil, ker je v zelo slabem stanju. Skrajni čas bi bil, da se tudi ta del enkrat popravi. Esperanto. Kakor smo že poročali, priredi tukajšnje esperantsko društvo »Zelena zvezda« esperantski tečaj, ki se bo pričel v nedeljo, dne 2. oktobra v gimnaziji. Istotam se bo vršil dne 25. septembra ob 10. uri širši sestanek s predavanjem, katerega naj se udeleže vsi oni, ki nameravajo obiskovati tečaj, ker se bo na tem predavanju poročalo o važnosti in vrednosti esperantskega jezika. SENOVO PRI RAJHENBURGU Dolavski pevski koncert v Senovem Koncert je priredila »Vzajemnost« v nedeljo, dne 18. t. m. v šolski dvorani na Senovem. Sodelovalo je 20 pevcev del. kult. društva »Naprej« iz Zagorja, domača delavska godba na pihala in »Vzajemnost«. Pevci so zapeli 12 krasno izvedenih pesmi. Poslušalci so živahno ploskali in dali s tem pevcem priznanje. Sodrugi pevci, prav hvaležni smo vam, da ste nam zapeli toliko lepih pesmi, kakršnih tukaj še nismo slišali. Želimo vas skoro zopet slišati. Prav globoko sta dojmili vso publiko z občutkom izvajani dramski sceni »Zagovor« ki ga je podala s. Jurakova Vika in pa »Poslednje pismo«, ki ga je recitirala s. Labohar Angela. Obisk je bil s strani delavstva razveseljiv, četudi bi bil lahko še večji, pač pa ni bilo od strani obrtništva in drugih, razen par izjem, nobenega. Vsekakor je imela ta prireditev za nas veliki moralni uspeh. — Družnost! GRIŽE Tudi proslava. V nedeljo, dne 18. sept. t. 1. je priredilo »Prosvetno društvo« jubilejno proslavo 45-letnice svojega obstoja. Pod Jevtiče-vim režimom je društvo bilo razpuščeno. Sedanja doba: kmečki fantje in dekleta so pa to društvo nanovo oživeli in sklicali za jubilej velik tabor z geslom: »Bogu, domovini in narodu« Te manifestacije se je udeležilo rekordno število občinstva iz vseh krajev: 7 konjenikov, 2 kolesarja, 6 zastav, 30 fantov v uniformi, ki je podobna heimverov-ski, 33 deklet z Marijino družbo vred ter ostalega občinstva 36 duš. Ta povorka je strumno korakala pred mrtvašnico, kjer so razni govorniki navdušeno govorili in oživljali stare spomine. Pri telovadnih nastopih se je pokazala dekliška gibčnost. Fantje so preokorni in niso za telovadbo. Pripomniti bi imel le to, da tudi iz velikega postane lahko malo. Nekdo, ki Je gledal nehote. PTUJ Neodvisno gledališče gostuje v petek, dne 23. septembra v ptujskem teatru z kitajsko dramsko pesnitvijo »Breskov cvet«, ki je v Mariboru žela velik uspeh. Ker se namerava, kot smo doznali, Neodvisno gledališče stalno naseliti v Ptuju, je zanimanje Ptujčanov za to prvo predstavo razumljivo. Delavstvo si dobrega in naprednega gledališča upravičeno samo zeli. ČRNA V Koprivniku bodo dobili novo šolo. Za naše obmejne razmere je znaCilno, da se ni polagalo skoro nobene važnosti na gradnjo šol (razen v Mežici in Črni). V občini Koprivniku so bile solske razmere naravnost obupne in so še danes. Preko petdeset otrok je stisnjenih v neki farovški sobi. Pred leti je ,bil edini učitelj — župnik. Sedaj imajo učitelja, toda pouk v takem prostoru je nemogoč. T,o vprašanje se je pretresalo tudi v odboru črnske ofočine, kateri je bivša občina Koprivnik sedaj priključena. Bilo je sklenjeno, da se bo gradila nova Sola v Koprivniku. Zanimivo *pa ie, da so se za to vprašanje najbolj .zainteresirali socialisti. — — h« Ali si ie poravnal naročnino? Ako še no, izpolni svojo dolžnost! Vse rudarske organizacije v »Uniji rudarjev Jugoslavije" Posvet rudarskih organizacij v Beogradu Propagandni minister v Pragi Dajajte tudi slovenska in srbohrvatska poročila! « Češkoslovaška vlada }e bila z ozirom na | ju tako hitro dobiti češkega in slovaškega ®1® Predstavniki razrednih organizacij rudarjev: Zveze rudarjev Jugoslavije iz Zagorja, Saveza rudarskih radnika iz Zenice, oblastnih odborov Saveza rudarjev za Savsko banovino in Srbijo so se sestali dne 12. in 13. septembra v Beogradu na posvet o gospodarskem in socialnem položaju rudarjev in to-pilniškega delavstva. Na posvetovanju so sprejeli te-le zaključke: 1. Mezde rudarjev so padle v času od 1931. do 1936. za 10 do 20 odst. Povišanje mezd v 1. 1937-38 pa je požrla draginja. Vzrok temu stanju je treba iskati v otežkočevanju dela razrednih rudarskih organizacij1; 2. socijalni položaj rudarjev in topil-ničarjev je poslabšan tudi vsled tega, ker se je v 1. 1933. znižalo penzije za 33 odst., razen tega pa tudi invalidske rente in boleznino. Z novim pravilnikom: rudarji niso dobili povrnjeno, kar se jim je 1. 1933. vzelo, ampak se je v 'lekaterih ozirih njihov položaj (§§ 50 64 in 82 pravilnika) še poslabšal; 3., na škodo rudarjev še ni izenačena rudarska zakonodaja in imamo v državi kar pet rudarskih zakonov; 4. na mednarodni konferenci za skrajšanje delovnika v rudarski industriji v Ženevi je delegat delodajalcev navajal netočne podatke o delovni sposobnosti naših rudarjev in njih zaslužku, kar je vse obsodbe vredno; 5. dasi so vse na tej konferenci za enotno tarifno politiko, pa do danes ni bilo med njimi ožjega sodelovanja. Njihove zahteve pa so te-le: a) svoboda organizacije in boja za socialno poboljšanje položaja rudarjev in topilničarjev. Rudarske nadzorne oblasti pa naj ukrenejo vse potrebno, da se v vseh rudnikih in obratih odstranijo vzroki pogostih nesreč; b) popravijo naj se pravila bratovskih blagajn, zlasti pa čl. 50, 64 in 82, kakor je to bilo označeno že v neštetih spomenicah. Pred 1. 1925. vpokojene rudarje naj se izenači z rudarji, ki so bili vpokojeni po 1. 1. 1925. in pokojnine določi na osnovi od 1. 1. 1935; c) sklene naj se nov rudarski zakon, sloneč na modernih principih v svrho regulacije delovnih odnosov in življen-ske ter socialne zaščite rudarjev; č) na Mednarodnih konferencah dela naj se o stanju našega rudarstva predlože poročila, ki bodo odgovarjala resnici; d) v svrho čim ožje povezanosti in čim uspešnejše obrambe gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov rudarjev in topilničarjev se ustanovi »Unija rudarjev Jugoslavije, s sedežem v Zagorju in tajništvom v Beogradu. Med zvezami in oblastnimi odbori bo vzdrževala zvezo Zveza rudarjev v Zagorju ; e) centralni sekretarijat Delavskih stopane organizacije enotno usmerjene, zbornic naj vnese v proračun postavko priznavajo načelo razrednega boja iriiza nastavitev stalnega referenta za ruše poslužujejo enotne taktike in delajo I darska vprašanja. KULTURA Neodvisno gledališče je imelo v petek zvečer v veliki kazinski dvorani svoj drugi nastop. O pokrenitelju in voditelju tega gledališča, mlademu in talentiranemu Franju Ziže-ku, smo v našem listu že ponovno poročali, saj je že večkrat organiziral tudi dramske nastope pri »Vzajemnosti«. Ideje in izkušnje, ki si jih je pridobil pri Burianovem avantgardističnem teatru v Pragi, hoče presaditi na naš tla. Dosedanji njegovi nastopi v Mariboru so imeli uspeh, navdušil je mladino, ki željno sprejema nove pobude, ki jih je zlasti naše fozilirano teatrsko življenje zelo potrebno. Zbral je okrog sebe skupino mladih idealistov, ki ne pričakujejo kakih gmotnih uspehov, ampak jim je do stvari same, zato se kot delavci in nameščenci po utrudljivem dnevnem delu žrtvujejo zvečer za skupni smoter, in za začetne izdatke, ki jih le-ta zahteva, posegajo še v lastne sušične žepe, ker mecenstva naš besedni zaklad še ne pozna. — V tem svojem drugem nastopu so ponovili kitajski igrokaz »Breskov cvet« z istim osebjem kakor prvič v Ljudski univerzi in z istim dobrim uspehom. Ker je bil oder tokrat precej večji, so se mogli igralci bolj svobodno gibati, zlasti je mogel baletni duo bolj priti do veljave. Tudi tekst je tekel bolj gladko; stihe je z občutkom deklamiral Žižek, ki je tudi med odmorom imel pragramatičen govor. Po odmoru je nastopil razširjen ansambl k uprizoritvi »Piramuža in Tizbe«, odlomka Shakespearovega »Sna kresne noči«; kot uvod je bil improviziran prolog in mimohod akterjev, po vzorcu nekdanjih sejmskih komedijantov, ki je mahoma ustvaril kontakt med odrom in publiko. Igra sama je bila namerno potencirano-groteskna, z gotovimi aluzijami, ki jih je razigrano občinstvo takoj razumelo in se imenitno zabavalo. Ta način podajanja nudi velike možnosti in je pri nas še neobdelana ledina. L’art pour 1’artisti in teatrski estetiki so morda z glavami zmajevali nad takim skrunjenjem svetega Talijitiega hrama, a nič za to, če tudi v te zadohle prostore zapiha malo svežega zraka. Mnogočemu, kar :iam je bilo nekoč sveto in nedotakljivo, se danes smejemo, življenje zahteva svoje. In ker je ravno mladina najbolj polna življenja, bo imela za neodvisno gledališče tudi največ razumevanja; dokler ga bo odobravala mladina, bo imelo tudi pravico do obstoja. ŠOŠTANJ Poznavanje lokalnih razmer in Cankarjeva proslava. »Mir hočemo v tovarni«, so nam dejali pred leti. In postavljenih je bilo mnogo delavcev na cesto, uničena strokovna organizacija in ustvarjena »sloga« v tovarni. Danes vemo, da to ni bilo zavoljo ljubega miru, temveč da je trii to vpliv nam tuje ideologije. —1 Vistosmerjena je bila med mnogimi drugimi podjetji v Sloveniji tudi naša tovarna. Peter in Pavel ter vse druge instance so bile zadovoljne. Videli so, da je to, kar je, dobro in potrdili so ta red. Za 16. sept. je akad. društvo, eno od prvih napovedalo proslavo 20 letnice Cankarjeve smrti. Zopet je bilo vse proti proslavi. Skrb na obrazih Petrov in Pavlov. —• Radi poznavanja lokalnih razmer (bi bilo težko pripustiti takole proslavo. Zopet tehten razlog! Ugotavljamo, da tudi to gledanje šoštanjskih lokalnih razmer ni zraslo na domačem zelniku, temveč v tujini. — Mi pa pravimo, tudi kot dobri državljani in poznavalci šoštanjskih krajevnih prilik: ravno v interesu izboljšanja naših krajevnih prilik je, da se take prireditve čim pogosteje vrše. — In vršila se je Oib udeležbi številnega in živahno sodelujočega .občinstva. Program z dobro izbranimi recitacijami in Delakovo dramatizacijo »Hlapca Jerneja«. Režiserju in vsej sodelujoči mladini gre najlepše priznanje. Strmeli smo v to skupino mladih in v spremljajoče diapozitive, živo sledili njih iskanju pravice in obogateni na spoznanju smo odhajali. dogodke pomnožena z ministrstvom propagande, v katero je bil imenovan bivši češkoslovaški poslanik na Dunaju, zadnji čas ravnatelj tvrdke Bat’a, dr. Veverka. Takoj naslednji dan se je to imenovanje že poznalo pri svežejšem propagandnem programu čeških radio-postaj. Tudi dunajska radic-postaja je povečala svojo propagando radi Češkoslovaške s tem, da daje že od prejšnjega tedna tudi češka poročila in kot najnovejše tudi slovaška. Praški radio z ogorčenjem zavrača ta poročila kot popolnoma neresnična in gladko izmišljena. Že radi tega in radi ogromnega zanimanja za češkoslovaške razmere v Jugoslaviji pa bi bilo nujno želeti, da bi dajala praška radio-postaja svoja poročila tudi v slovenskem in srbohrvatskem jeziku. Če so mogli na Duna- ročevalca, gotovo tudi v Pragi ne bo težMj najti takoj slovenskega in srbohrvatskega; napovedovalca. Pa tudi z ozirom na sovraz| no pisanje nekaterih listov v Jugoslaviji,. Pr| nas celo »Slovenca« in »Slovenskega Don131 je potrebno, da se uvede pri češkoslovaških radio-postajah ne samo čimprej, ampak tako! tudi oddaja v slovenskem in srbohrvaškem Je' ziku. Razen tega bi bilo želeti, da se češkoslovaške radio-postaje tudi toliko okrepe, da iilj bo jasno in razločno slišati po vsej Jugostf' viji. Vsaj v težkih dneh borbe na življenje w' smrt moramo biti duhovno v stalni zvezi- * Pri tej priliki bi opozorili, da je posebej jutranjo napovedovalko iz Prage slabo s''' Sati. SkupščSna učiteljska združenja, ki je bila določena za 25. t. m. v Zagrebu, se ne bo mogla vršiti, ker prosvetno ministrstvo ni dovolilo dopusta delegatom, ki naj bi se udeležili skupščine in je preložena na november. 9CflA Mil Potrebujete, da zaslužite 1000 Din ■ &3UU Ulil mesečno doma. — Postranski za- I služek. Dopisi:, Anos*, Maribor,Orožnova 6 1 Višja socialistična šola v Pragi Centrala »Delavske Akademije« v Pragi bo otvorila prihodnji mesec že XIV. Višjo socialistično šolo. Predavali bodo sledeče: Vseuči-liščni docent dr. J. Fišer »Praktična filozofija«, pravniški pisatelj s. J. Hlavaček »Pregled prava«, vseučiliški docent dr. J. Heidenreich »Pregled književnosti«, dr. J. Charvat »Zgodovina in teorija socializma«, prof. V. Jankovec, inž. J. Janaček in dr. J. Nebesar »Narodno gospodarstvo«, prof. dr. Pacak »Zgodovina XIX. in XX. stQletja«, dr. E. Sobota »Ustava Češkoslovaške republike«, dr. J. Šima »Sociologija«, »O zgodovini, teoriji in praksi strokovnega gibanja« poslanec R. Tayerle, strokovni tajnik Arne Hais, V. Stočes in ,dr. Zelenka. Razen tega bodo še predavanja o tekočih važnih vprašanjih, ki zanimajo delavstvo. Predavanja se vršijo trikrat na tedem po 2 uri zvečer v dvorani Strokovnega doma. •••••••••••••••••a« V ogledalu Pravijo, da radio širi kulturo. Kdor posluša radio, zlasti zadnje dneve, bo moral pritrd našemu mnenju, da se je za tako kulturo ba zahvaliti in skrbeti, da se nas ne prime. itrditi Tajnik češkoslovaških strokovnih organizmi ) tre-1 s. Rudolf Ta.yerle v spremstvu zaupnikov, ** obiskujejo strokovno šolo Delavski pravni svetovalec Do kdaj je treba plačevati vzdrževalnino za nezakonskega otroka? (Senovo) Vprašanje: frnam nezakonsko 'hčerko, ki je že dopolnila 14. leto. Do kedaj bom moral nezakonski oče plačevati vzdrževalnino? Odgovor: Za nezakonskega otroka je treba plačevati vzdrževalnino, dokler se ne more sam vzdrževati, najdalje pa do 21. leta. Le v izjemnih primerih priznavajo sodišča vzdrževalnino tudi za poznejši čas, ako nezakonski otrok nima nikakih sredstev za samostojno preživljanje, pa bi ga lahko preživljal njegov premožni oče. V takih primerih pa mora otrok, ko je dopolnil 21. leto, še posebej tožiti na plačilo vzdrževalnine. Dota (Pristava) Vprašanje: Brat mi dolguje doto in mi je noče izplačati, dokler mu ne prinesem pobotnice od notarja. Ali je upravičen izplačilo dote s takimi zahtevami zadrževati? Odgovor: Najbrže Vam brat ne dolguje dote, ampak le dedščino, ki Vam jo mora izplačati na. Vašo zahtevo tudi brez. notarske pobotnice, če je že dospela v plačilo. Le ako je Vaša terjatev vknjižena na bratovem posestvu, ima brat pravico zahtevati od Vas izbrisno pobotnico, za katero pa ni treba, da bi jo napravil notar, ampak jo lahko sestavi kdorkoli, ki to zna in tudi Vi sami. Dedščina po očetu (Griže) Vprašanje: Moj oče se je priženil na neko posestvo, vendar je posestvo ostalo last njegove žene. Ob smrti je zapustil več premičnin, katerih mi mačeha noče izročiti. Ali res nimam pravice do njih? Ali moram vrniti mačehi sod, ki mi ga je svojčas posodil oče | ki je sicer njena last, pa je ona vendar prejela, po očetu? ’ ■ 'Odgovor: Če oče ni napravil oporo* j sta zakonita dediča po njem Vaša mačeha ] Vi, odnosno tudi Vaši bratje in sestre, £r jih imate, če je zapustil imovino, ki ima W vrednosti predlagajte na sodišču razpis ščinske razprave in Vam bo sodišče priz^ Vaš dedni delež, ki Vam ga bo morala ^ čeha izplačati, odnosno izročiti. Sod ji " morate vrniti, ker je njena last. Minimalna akordna mezda pri vodiogra (Celje) Vprašanje: Kakšna mezda je predyi“ na za regulacijska dela, ki se vrše na Savi’”' Ali lahko podjetje sili delavce, da delajo . akord, in koliko sme znašati najmanjši akoro,, zaslužek? Ali sme podjetje odtegovati dela ceni za uporabljeno orodje? „ a Odgovor: Za vodogradnje je dolo^1, minimalna urna mezda 2.75 din. ako je P0^ jetje industrijsko, to je ako dela na m°ton0. pogon in zaposluje najmanj 15 delavcev z }'" t rabo delitve dela, sicer 250 din. V kraji" . nad 5000 prebivalcev velja minimalna ur mezda 2.75 din neglede na to, ali je P0,^ industrijsko ali obrtno. Dovoljeni delovni znaša tedensko 60 ur in mora torej Povpre^a. akordni zaslužek posameznega delavca zV0j sati tedensko najmanj 165 din. Podjetju Pa,j, mogoče predpisovati, da mora plačevati ^ lavce po urah. Odtegovanje na zaslužku uporabljeno orodje ni dovoljeno, marveč sa’.^ za orodje, ki je po krivdi delavca bodisi gubljeno, bodisi skvarjeno. o Zahvala Podpisana se prisrčno zahvaljujem vsem za izkazano sožalje ob priliki tragične smrti mojega nepozabnega moža Hinka Dletmalerja zlasti pa vsem darovalcem vencev in cvetja, ravnateljstvu in uradnlštvu Tvornice za dušik, gosp. župniku in gosp. Magdiču za poslovilne besede, SDSZJ podr. Ruše, ki je prevzela in Izvedla organizacijo sprevoda, pevcem in godbi .Gasilske čete" za žalostinke, kolesarjem I. Del. kolesarskega društva, tekstilnemu delavitvu, podružnici SMRJ iz Fale in vsem mnogobrojnlm pogrebcem za spremstvo pokojnika na zadnji poti. Ruše, dne 19. septembra 1938. ialujol tiki Zahvala Podpisana se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mojega tragično preminulega moža in očeta Strnada Ivana spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem vsem darovalcem vencev in cvetja, ravnateljstvu In uradništvu Tvornice za dušik, gosp. župniku in gosp. Magdiču za njuna poslovilna govora, SDSZJ podr. Ruše, katera je organizirala sprevod, pevcem In godbi „Gasilske čete za žalostinke. Prisrčna hvala tudi vsemu delavstvu in ostalim, ki so v tako velikem številu spremljali nepozabnega pokojnika. Ruše, dne 17. septembra 1938. ŽaluloCa žena, otroci in ostali sorodniki MHeinlte mino in poBsod Hruli In petim tt mimike petam»Hirllmni. Za konzorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.