{Postojni pigftmt v fotuvinl Leto XVm., št. 197 Ljubljana, sreda g. avgusta 1937 Cena 2 Din opiavuiäivot UJUD1J&U&, ünaTljeva uilca 6 — felefon 9L 8122. 8123, 3124, 3125, 8120. Inseratm oddelek: LJubljana, 8elen-burgova ul Ö — TeL 4392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11 — Telefon 8t 2455. Podružnica Celje: Kocenova aL St. i Telefon št 190. Računi pri pošt, ček. zavodih: LJubljana St 11.842. Praga «slo 78.180. Wien 3t 105 241. Japonski pohod na šanghaj Večkrat smo na tem mestu že omenjali prezanimivo dejstvo, da Japonci skrbno počakajo kakih evropskih težav, preden napravijo nov korak za osvojitev azijske celine. V tem pogledu so morda edini narod, ki se uči iz lastnih napak in jih nikoli ne ponavlja. Izkustvo iz kitajsko-japonske vojne v letih 1894-95 jih je naučilo te velike modrosti. Takrat so Kitajsko porazili na morju in na kopnem, toda zanjo se je potegnila zveza Daljnega vzhoda, ki so jo tvorile Rusija, Nemčija in Francija. Te so Japoncem onemogočile vstop na azijsko celino in dovolile samo aneksijo Formoze ter nekaterih otočij. Država vzhajajočega sonca pa ni opustila svojih smelih sanj, marveč je sklenila zvezo z Veliko Britanijo ter pod njeno pa-tronanco ter z njeno tajno materialno in javno moralno pomočjo porazila Rusijo že deset let kasneje. Kvantunški polotok s Port Arturjem je bil nagrada za zmago, kmalu je temu sledila še aneksija Koreje in zasedba južne Mandžurije. Drugi nasprotnik iz 1. 1895, Nemčija, ie prišla pod japonski udar ob svetovni vojni in Nemci so se bridko pokesali, da so se v Šimonosekiju postavili zoper Japonce in za Kitajsko. Japonska se je trdno usidrala na azijski celini in An-glosasi so bili nemilo presenečeni nad brezobzirnostjo in vladoželjnostjo svojega varovanca. Prvič so mu dali čutiti svojo nejevoljo ob koncu ruske revolucije, ko je morala mikadova vojska zapustiti ozemlje vzhodne Sibirije in celo vladivostoško pokrajino, ki so jo v To-kiju že smatrali za novo svojo posest. Celo bivši nemški Kiaučav so morali vrniti Kitajski, dasi so si ga bili osvojili z orožjem. Otoško carstvo je uvidelo, da ne more doseči ničesar, kadar bele velesile niso vezane v domačih predelih. Zato pa so potrpežljivo čakali in so v letih krize, ki je silno prizadela anglosaški svet na obeh straneh Atlantskega oceana, z vso naglico zasedli Mandžurijo, potisnivši šibkega sovjetskega tekmeca preko Amurja. Vendar se zdi, da so že tedaj napravili. usodno napako, da so obenem z akcijo na severu udarili na Šanghaj, s čimer so močno ogorčili Kitajce, in jih nekako strnili proti sebi. Tedaj se je tudi prvič pokazalo, da je Kitajec kot vojak vsega upoštevanja vreden nasprotnik.. Sanghajska avantura Japoncem ni prinesla niti slave, niti koristi, pač pa je vse kazalo, da jim gre na severu pšenica prav bohotno v klasje. Ustanovili so senco samostojne države v Mandžuriji in počakali do trenutka, da bo Ev-rooa zopet imela vezane roke. Medtem so se bili tudi dokončno uverili, da ruska meja ni več točka najmanjšega odpora, kajti vsak poseg preko Amurja in v Zunanjo Mongolijo je bil odločno odbit in napadalci so redno odnesli krvave glave. Skoro neopazno pa so širili svojo oblast na Džehol in Cahar, ob abesinski vojni in ob dogodkih na Španskem pa so zopet občutili olajšanje ter prešli v odkrit napad. Pogazili so vse obljube, da se pokrajin prave Kitajske onstran Velikega zidu ne bodo lotevali, in so iz severnih kitajskih pokrajin hoteli napraviti novo Mandžurijo. Zanimivo je, da so zopet napravili usodno napako s pohodom proti Šanghaju. Eni tolmačijo to kot strateški prijem, ki bi prisilil nankinško vlado, da se z vsemi silami zavzame za Šanghaj in s tem razgali sever, drugi pa pripisujejo pohod na Šanghaj samo neverjetni pohlepnosti japonskih imperialistov. Slednji so hoteli na vsak način spraviti v svojo posest to največje pristanišče, ki je ključ doline Jangcea in skozi katero gre ves promet za potrebe 200 milijonov prebivalcev tega porečja. To pot se je izkazal Šanghaj za še trši oreh, kitajski vojak za še hrabrejšega sovražnika. Prezreti ne smemo tudi ogromnih gospodarskih interesov Evrope in Amerike v porečju Jangcea, ki so končno tudi belce prisilili, da se posvetujejo, kako bi se dal zajeziti silni pritisk mikadovega carstva. Bele sile že ne dajo več vere japonskemu zagotavljanju, da bodo ostali interesi belcev ne-.dotaknjeni, saj jih je poučila Mandžurija, kjer so Japonci slavnostno proglasili znano gospodarsko politiko odprtih vrat, nato pa ta vrata s truščem zaloputnili pred nosom »belim vsiljencem«. V Šanghaju gre belim vse za več nego v Mandžuriii. zato so razumljiva posvetovanja Anglije in Amerike, ki se kot priroden interesent udeležuje tudi Rusija. Razen vsega tega pa so Japonci z bistrim očesom opazili še en moment, ki jih je silil da so udarili tudi na Šanghaj. V dolini Jangce se pod nankinško vlado ustvarja novi Kitaj, ki bi lahko postal nevaren japonskim osvajaškim sanjam v Vzhodni Aziji. Tokio ne more dopustiti, da bi se na Kitajskem stvo-rilo središče, okoli katerega bi se prej ali slej začele zbirati ostale kitajske pokrajine. Kar tedaj na prvi pogled izgleda kot napaka, je le železna nujnost, PO SRDITI BITKI SO JAPONCI ZAVZELI NANKOVSKI PRELAZ Z zmago pri Nankovu so si zavarovali hrbet in imajo prosto pot v Notranjo Mongolijo Singking, 24. avgusta o Po vesteh iz Nankova so Japonci po strašni ofenzivi, ki je trajala dva dni, v pretekli noči zavzeli nankovški prelaz. Včeraj je japonska artiljerija ves dan z vso vnemo obstreljevala kitajske postojanke pod prelazom in jih do kraja razdejala. Proti večeru so Japonci prešli v napad. Zavzeli sc najprej vas Batalin, ki je nekaj kilometrov severno od Nankova, tik pod prelazom. Ponoči so se napadi nadaljevali in končno so se Kitajci morali umakniti s svojih razdejanih postojank na pobočju gora okrog prelaza na drugo stran. Mandžurske čete, ki tvorijo kvantunško vojsko in so zjutraj zavzele Kalgan, so pričele prodirati proti severozapadu in so danes zavzele Vansuan, ki leži 20 km se-verozapadno od Kalgana na cesti, ki vodi v Zunanjo Mongolijo. Japonska letala so močno bombardirala mesto Čufunghuan, ki leži med Kalganom in Nankovom, blizu katerega se je zbralo pet kitajskih divizij. Če tem kitajskim silam ne uspe prodreti po gorskih poteh proti jugu in v nan- kovških gorah zadržati Japonce, bo usoda Notranje Mongolije v nekaj dneh zapečatena. V tem primeru si bodo Japonci na severu docela zavarovali svoje pozicije v Hopeju in bodo tedaj lahko prešli v ofenzivo proti jugu. Kakor poročajo iz Lingsianga, so se borbe južno in zapadno od Pekinga, ki trajajo že nekaj dni, danes z vso silo nadaljevale. Japonci trdijo, da jim Kitajci niso mogli odvzeti niti pedi njihovega terena. Tudi Kalgan Tokio, 24. avgusta, d. Vodstvo kvan-tunške vojske poroča, da je zavzela Kalgan. Po zavzetju Kalgana in črte ob Velikem zidu so japonske čete iz Kvantunga nadaljevale prodiranje proti jugu. Japonska letala so obstreljevale več krajev, ob železniški progi Peking-Kalgan. Japonci bi radi prišli za hrbet kitajskim četam, zbranim v pokrajini pri Nankovu in ob železniški progi v tej pokrajini. V pokrajini Liangčijanga se boji razvijajo ugodno za Japonce. Japonska ofenziva v šanghaju Šanghaj, 24. avgusta, o. Japonci so danes nenadoma pričeli z veliko ofenzivo na kopnem, v zraku in na Huangpuju. Posebno okrog Vusunga so se že na vse zgodaj oglasile japonske baterije, ki so jim takoj nato pričele sekundirati še vojne ladje in letala. Kitajci so vse jutro pogumno vztrajali na svojih postojankah, v prvih dopoldanskih urah pa so Japonci po informacijah poročevalca Hearstovega tiska prešli v ofenzivo. Uspelo jim je na nekaterih krajih vreči Kitajce z njihovih sprednjih postojank. Kitajski oddelki se bore z veliko požrtvovalnostjo. Posebno aktivno je poseglo v borbo tudi kitajsko topništvo. Med tem se je izkrcavanje japonskega vojnega materiala med Vusungom in Ling-hojem nadaljevalo Kitajska letala so skušala preprečiti te operacije in so dejansko z nekaj bombami močno poškodovala neko japonsko topničarko ter potopila še neko drugo manjšo japonsko vojno ladjo. Proti poldnevu so ojačeni kitajski oddelki znova prešli v napad in vrgli Japonce nazaj s postojank, ki so si jih davi izvojevali. Tedaj je kitajskemu topništvu tudi uspelo preprečiti izkrcavanje nadaljnjega japonskega vojnega materiala. Popoldne so sveže japonske čete izvo-jevale več novih uspehov. V kitajskih krogih so bili popoldne precej deprimirani, ker ni nihče pričakoval, da bodo Japonci tako naglo postavili velike oddelke svoje vojske na fronto pri šanghaju. Spričo te ofenzive bo moralo vrhovno poveljstvo šanghajske kitajske vojske nemudoma spremeniti svoje načrte, po katerih je nameravalo Japonce pognati iz Sanghaja proti Vusungu. Sedaj se bodo morali Kitajci pripravili na to, da bodo branili svoje lastne postojanke. Zvedelo se je. da so bili v tej smeri že odrejeni vsi potrebni ukrepi. Dve diviziji bosta še nadalje branili kitajske postojanke v šanghaju. šest divizij, med njimi tri rezervne, so poslali proti severu v borbo proti Japoncem, polagoma prodirajo od Vusunga vzdolž železniške proge proti šanghaju. Vzhodno od Vusunga se bo nedvomno razvnela odločilna bitka med japonsko ekspedicijsko vojsko in kitajskimi divizijami. Obenem je poveljstvo kitajske vojske v šanghaju zahtevalo nova ojače-nja. Ker je bila proga šanghaj—Nanking med tem pripravljena, je pričakovati, da bodo v prav v kratkem prispeli v šanghaj novi oddelki kitajske vojske. Zvijača pri izkrcavanju čet Tokio, 24. avgusta, o Tukajšnji listi so objavili danes podrobna poročila o izkr-cavanju jaoonskih čet ob izlivu Huangpua blizu Sanghaja. Uspele operacije so izzvale v vsej javnosti veliko navdušenje in splošno pričakujejo, da so ure Sanghaja štete. Listi priznavajo, da so kitajska letala in topovi silno ovirali 'zkrcevanje japonskih čet. Zaradi tega ie poveljstvo Japoncev sklenilo prevariti Kitajce. Dejansko so v nedeljo zvečer transportne vojne ladje v bližini Vusunga dvignile srdra in odplule z vsem vojaštvom proti severu. Kitajci so očividno menili, da so Japonci mimo katere mikadova politika ne more na dnevni red. Kljub temu je šang-hajsko bojišče vzporednega pomena. Glavna je severna Kitajska, kjer predvideva Hirotov načrt ustanovitev nove države iz pokrajin Hopaj. Šanzi in Šantung in iz dveh pokrajin Notranje Mongolije: Sujuana in Čaharja. To je področje, ki meri preko milijon štirija-ških kilometrov in ima 80 milijonov ljudi. Vojni in gospodarski pomen tega ozemlja je v njegovih velikih premogovnikih, rudnih in naftovih ležiščih. V prometnem oziru leži pokrajina ugodno za Japonce, v strateškem oziru pa b» pomenila jak klin med sovjeti in nankinško Kitajsko. Ako bi se Japoncem posrečil ta velikopotezni načrt, ne bo ve* daleč čas ko se bo njih pritisk obrnil na jug proti nekdanjim anglosaškim z^čitnikem, kajti danes ie že jasno, da je bil japonski pritisk na sever le iznod v sili in izrabljanje ruske slabosti, življenjska bodočnost japonskega ljudstva pa je usmerjena proti toplim južnim deželam* spoznali, da ne bodo mogli izkrcavatf svojih čet pred Šanghajem in da so se zaradi tega odpravili proti severu, da bi japonsko vojsko izkrcali morda kje v Cingtavi ali v Tangpuju blizu T4encina. Noč od nedelje na ponedeljek je bila zelo temna in Japonske transprotne in vojne ladje so izrabile priliko in se takoj vrnile pred Vu-sung. Izkrcavanje se je pričelo tedaj z vso naglico in neovirano. Do jutra je bilo 60.000 japonsk;h vojakov, več kolon topništva, oklopnih avtomobilov, sanitetskih oddelkov že izkrcanih. Izkrcali so se tudi vsi polkovniški in divizijski štab'. Ze včeraj zjutraj se je japonska vojska pričela organizirati in prvi oddelki so že prodrli nekoliko navzdol protr jugu ter naleteli na kitajske sprednje straže. Kitajci so bili silno presenečeni in so nemudoma pričeli oja-čevati svojo fronto jugovzhodno od Vusunga. Nov japonski uspeh Šanghaj, 24. avgusta, o. Severno od Sanghaja j? japonskim četam dopoldne uspelo pri Liuoi predreti kitajsko fronto. Kitajci so se morali umakniti za 2 km proti jugu. Japonci £o si njihove postojank? osvojili 6 silnim napadom, pri katerem so uporabljali ročne granate. Popoldne so Kitajci predli v protinapad. Za sedaj še ni znano, kako eo se boji tam končali. Angleško brodovje v šanghaju Šanghaj, 24. avgusta, br. Poročevalec agencije »Central News« ugotavlja, da 6e nahaja sedaj v šanghajskih vodah 18 ladij angleške vojne mornarice in sicer 4 kri-žarke. 7 rušileev, 4 pomožne vojne ladje, 1 minonosec, matična ladja za letala in matična ladja za podmornice. Odhod nemških državljanov Šanghaj, 24. avgusta, br. Tu se z vso vnemo pripravlja evakuacija 50o nemških žensk in otrok. Odpeljali se bodo v bližnjih dneh s parnikom »Gneisenau« v Manilo ali v kakšno druffo mesto na jugu. Izkrcevanje Japoncev v Cingtavu Tiencin, 24. avgusta, o. Po vesteh iz šamtunga so se Japoncj z vso naglico pričeli izkrcavati v Cingtavu. Pričakovati je, da bodo že v nekaj dneh skušali prodreti proti činanu. kjer bo bržkone prišlo do velike bitke s kitajsko šantunško vojsko. Guverner šantunga general Hanfucu je namreč pravkar mobiliziral svojo vojsko, ki šteje okrog 150.000 dobro oboroženih vojakov. Veliki oddelki te vojske že prodiralo proti vzhodu 25 kitajskih divizij na poti proti Pekingu Tiencin, 24. avgusta, o Po informacijah agenere »United Press« prodira 25 kitajskih divizij proti Pekingu, Tiencinu in v hopejsko deželo. Kitajci so si zgradili v bližini Tešava zasilno letališče, na katerem imajo tudi velike zaloge bencina. V Tešavu si bodo očividno pripravili svoje glavno oporišče za nadaljnje operacije proti Pekingu in Tiencinu- Japcmci računajo z daljšo vojno Tokio, 24. avgusta, o. Japonska politična javnost je pod globokim vtisom dosedanjih neuspehov japonske vojske pred šanghajem in v severnih kitajskih deželah. Odločen odpor kitajske vojske je zbudil v vsej Japonski veliko pozornost in sedaj že splošno sodijo, da s Kitajci tokrat ne bo mogoče opraviti v tako kratkem času kakor pred 5 leti in da bo vojna trajala dolgo, morda celo več let. Doslej so uradni krogi to dejstvo z vsemi sredstvi prikrivali, danes pa so pričeli tudi že japonski listi podrobno razpravljati o tem vprašanju ter vplivati na japonsko javnost, naj se pripravi za dolgo bojevanje, ki mu bo nazadnje vsekakor sledila japonska zmaga. »Japan Times« meni, da Japonci nikakor ne bodo smeli mirovati, dokler ne bodo maščevane vse njihove izgube in žalitve, ki so jim jih prizadeli Kitajci » poslednjih dneh. Zato se bodo morali Japonci pripraviti morda tudi za dolgo vojno. Japonsko prebivalstvo in gospodarstvo bosta morda izpostavljena težkim preizkušnjam, tem bolj pa sta zaradi tega po- Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40-— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. trebna razsodnost in hladnokrvnost Japonci morajo tudi računati s tem, da v primeru dolge vojne spor bržkone ne bo ostal omejen na Kitajsko in Japonsko, nego bo nedvomno intervenirala tudi Rusija, če že ne neposredno, pa vsaj na enak način kakor v Španiji, kamor pošilja poleg svojih ljudi tudi vojne potrebščine. Japonska vojska, pravi list nadalje, je bila v Mandžuriji kakor pred šanghajem v poslednjih dneh močno ojačena. V Mandžuriji bodo japonski kontingenti, ki ne bodo angažirani v vojni proti Kitajcem, lahko vzdržali morebitni pritisk s severa, v šanghaju pa bodo morali v najkrajšem času obračunati s kitajsko domišljavostjo. Posredovanje velesil Predlog za osnovanje enotne angleško-francoske- ameriške fronte Tokio, 24. avgusta, d. Vest, da je nagli odhod ameriškega poslanika v Tokiju, Binghama, v Washington v zvezi z angleškimi predlogi za osnovanje enotne angle-ško-francosko-ameriške fronte, je zbudila v tukajšnjih diplomatskih krogih mnogo pozornosti. Čeprav se vest oficiozno ne potrjuje, jo vendar splošno smatrajo kot verjetno. Vprašanje je, ali bo ameriška vlada na angleške predloge odgovorila pozitivno, ker so doslej Zedinjene države kazale le malo naklonjenosti za formalno sodelovanje z Anglijo in Francijo, odkar je Anglija 1. 1932 odklonila tozadeven ameriški predlog. Zedinjene države so sicer podpirale angleški predlog za osnovanje nevtralnega pasu v Šanghaju, obenem pa niso prikrivale, da gre le za omejen in izrecno negativen ukrep in da drugi pozitivni koraki ne prihajajo v poštev. Zunanji minister Hull je poslal Kitajski in Japonski nasvet, naj se za rešitev sedanjega spora ne poslužita vojne kot zadnjega sredstva. Oba naroda naj uredita svoja medsebojna nesoglasja po načelih, ki veljajo pri reševanju mednarodnih sporov ne le za Zedinjene države, temveč za ves svet. Nadalje opozarja Cordel Hull na to, da so bile Zedinjene države od vsega začetka za konferenco, ki naj uredi ta spor. Ameriška vlada je prepričana, da more le mednarodno sodelovanje dovesti do ciljev, označenih v Rooseveltovi izjavi od 16. julija 1936, ki navaja 14 načel ameriške zunanje politike. Po izjavi kitajskega poslanika v Londonu Reuterjevemu poročevalcu, je kitajska vlada obvestila angleškega poslanika v Šanghaju, da je v načelu pripravljena sprejeti angleški predlog o umiku japonskih in kitajskih čet kakor tudi vojnih ladij s šanghajskega področja, vendar pod pogojem, da predlog sprejme tudi Japonska. Japonskega odgovora na ta predlog še ni, toda po sodbi japonskih krogov v Londonu bodo japonske čete kmalu potisnile Kitajce iz Sanghaja, tako da vprašanje pasu, kjer se bodo vršili nadaljnji boji med Japonsko in Kitajsko, za ostale velesile sploh ne bo več aktualno. Čeprav jé tudi Francija bila že od vsega začetka za britanski predlog, mislijo, da bo njegov uspeh v celoti odvisen od japonskega pristanka. Zato ne bo imel kitajski odgovor, kakor vse kaže, nikakega drugega praktičnega učinka, kakor da zvrne odgovornost za njegovo odklonitev na Japonsko. Danes važna seja angleške vlade Razprava o položaju na Sredozemskem morju, o kitaj-sko-japonski vojni ter o pogajanjih z Italijo London, 24. avgusta, p. Jutri bo v Londonu važna seja vlade. Zunanji minister Eden je že danes imel ves dan konference s svojim namestnikom lordom Halifaxom in državnim podtajnikom Vansittartoim. Proučil je vse gradivo, ki so ga zbrali v poslednjih dneh v Foreign officem glede na pložaj na Daljnem vzhodu in na Sredozemskem morju. Ministrski predsednik Cliam-berlain se bo vrnil v London jutri zjutraj. Zaradi najnovejšega incidenta v korzi-ških vodah se je položaj na Sredozemskem morju zelo poostril. Napadi na razne trgovske Ladje se vrstijo sedaj dan za dnem, tako, da na kakšno svobodno plovbo po Sredozemskem morju brez zaščite vojnih ladij že ni več misliti. Tudi angleški interesi na Daljnem vzhodu in posebno v Šanghaju ßo čim dalje bolj ogroženi. Kakor znano je japonska vlala zavrnila angleški predlog, naj bi mednarodne sile intervenirale v Šanghaju in tako oSuvale mesto strašnih posledic vojne. Po-lejr tega bodo Japonci skoraj gotovo odklonili tudi angleško zahtevo po odškodnini za uničene angleške trgovske in industrijske objekte v Šanghaju. Angleška vlada bo bržkone zlasti to svojo druero zahtevo v Tokiju z vso odločnostjo ponovila. Končno bodo na jutrišnji seji nedvomno razpravljali tudi o Mussolinijevih pogojih za sredozemski mir, ki jih je izrazil v svojem palermskem govoru, in o nadaljnjih pogajanjih z Italijo za ureditev vseh aktualnih vprašanj med obema državama. Angleški politični krogi ugotavljajo, da je italijansko stališče prav sedaj zelo značilno. »Daily Excelsior« pravi, da je irne] Mussolini v Palermu sicer miroljuben govor, ki pa nikakor ni bil v skladu n. pr. z velikimi italijanskimi vojaškimi kontingenti v italijanskih severnoafriških kolon;jih. An ri" ji je že zahtevala naj Italija zmanjša svojo vojno silo v Libiji, vendar doslej ni ugodila njenim željam. List posebej opozarja, da bodo na jutrišnji seji angleške vlade podrobno Proučili pos'ednje inciderete na Sredozemskem morju in odredili nove ukrepe, Slo-venecc dnevnik, je mesta in vasi poplavilo v 1. 1889 — 1891 že 4 milijone izvodov slovanskih listov. Celovec, Gorica, Trst, pa Ljubljana Celje in Maribor ter manjši podeželski kraji so bruhali iz sebe zmerom več novin, in na kraju minulega stoletja smo Slovenci že prečitali skoro 14 milijonov izvodov v treh letih! Ko so prišle slovenska šole v vse samotne vasi, so šle počasi tudi novice za njimi in v nemirnih letih pred vojno so Slovenci doma in na tujem v treh letih prebrali že 95 milijonov dnevnikov, tednikov i. t. d.! Kako dragocena je za nas svoboda, pove silen porast po vojni, ko so - „„„„ . . , . , , i bruhnili stroji med slovenske čitatelje v 1. SrIZ I? S S1c?aatelj 1925 - 1927 ogromno vsoto, 192 milijonov Albert Rouessel. Rojen je bil L. 1860, 1 üvodov! Concordia je močna Zagreb, 24. avgusta, o. Snoči se je vršila nočna tekma med domačo Concordio in BSK. Proti pričakovanju je Concordia zmagala s 4:2 (2:1), torej z istim rezultatom, kakor prejšnjo nedeljo nad Ljubljano. Zdi se, da bo Concordia v prvenstvenem tekmovanju še marsikomu priredila neprijetna presenečenja. Vremenska napoved Zenuinsko vremensko poročilo: Splošne depresija traja nad Panonsko nižino, kjer prevladuje oblačno in deževno vreme. Oblačno je tudi nad predelom od Severnega morja d» Alp. v Alpah samih pa dežuje in sneži. V ostalih predelih Evrope jasno. V Jugoslaviji je oblačno s hudim dežjem v dravski, savski, drinski in dunavski banovini, drugod pa prevladuje jasno vreme. Skoraj v vseh krajih so bile nevihte. Temperatura je v jugovzhodnem koncu znatno padla. Najnižja Kalinovik 7, najvišja Slip 30 C. Zemunska vremenska napoved: Oblačno in deževno vreme v večji severni polovici države, jasno pa bo prevladovalo v gornjem Primorju in v vardarski banovini. Nevihte z grmenjem in plohami bodo posebno sredi države in v južnih predelih, toplota bo še dalje padla. Zagrebška: Spočetka deževno, pozneja pa je pričakovati zopet vedrega vremena. Dunajska: Vreme se bo zboljšalo, bolj topk), možuost neviht, severovzhodni vetrom vi. »JUTRO« št 197 3 Sreüa. SS. vVHL USL Polovična železniška voznina v Ljubljano ZA VSE ONE, H poaefljo LltJBLWJfBP VHJMKJiM. H» odhodnl postaji kupite rumeno železniško legitimacijo » Dia Veljavno za dopotovanje od 27. VIEL do 12. DL, sa povratefe od L do 17. IX. ZDRUŽITE KORISTNO Z UGODNIM. Hongteò htovanò&ifk mCadinoòCovcev Ljubljanski kongres se prične danes — Udeležba številnih uglednih znanstvenikov Danes se prične delo drugega vse-slovanskega pedološkega kongresa v Ljubljani s sejo stalnega kongresnega odbora, ki se ga udeleže najodličnej-ši predstavniki mladinoslovja iz Jugoslavije in iz vseh bratskih držav. S tem Univ. prof. dr. Karol Ozvald bo Ljubljana prvikrat pozdravila v tvoji sredi v tolikem številu zbrane delavce na enem izmed najvažnejših področij kulturnega dejanja in nehaš rja. Saj je mladina bodočnost slehernega naroda in poroštvo napredka. Vzgojeslovci so v pravem, prvotnem pomenu ustvarjalci nacionalne in ob-čestvene kulture. Delo mladinoslovca je, da znanstveno proučuje vse, kar izkazuje človek v svojem življenju samobitnega od rojstva pa do tam, kjer mu v osebni izkaz uradno pripišejo besedo »polnoleten«. Naloga pedagogike pa je, da na osnovah, dognanih po pedologu, smotrno pomaga zidati nadstavbo človeške osebnosti. Obe vedi sta dandanes v tako tesnem sožitju, da si ene prav za prav ne moremo več misliti brez druge, saj je sloves pedagogike silno narasel, odkar v svojem prizadevanju zajema iz mladinoslovja.. Otrok in mladostnik sta — da povzamemo besedo našega najuglednejšega mladinoslovca univ. prof. dr. Ozvalda — zmerom iznova poganjajoče mladovje na trsa narodovega bitja in žit ja in živi studenci naroda in njegove kulture, da se kontinuum narodove celote v mladini nenehno pomlajuje. Vse kulturno življenje naroda bi ostalo pač jalovo in prazno, če ne bi bilo tistega svežega zaleta, ki ga zmerom iznova prinaša mladina v svojih srcih, prav tako pa bi tudi mladina sama ostala v slepih ulicah, če je ne bi starejši rod organsko uvajal v vsa področja duha in tvornega dela. Delavcem na tej najlepši in najplodnejši njivi našega življenja, ki se zbirajo z vsega slovanskega sveta, iskreno dobrodošlico v Ljubljani, a delu njihovega kongresa najboljših uspehov! K poročilom o sporedu pedološkega kongresa naj še dodamo, da bo med drugimi predaval tudi eden največjih zobnih zdravnikov slovanskega sveta, osebni zdravnik prezidentov dr. Ma^ saryka in dr. Beneša, dr. Bažant iz Prage. Univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar V četrtek ob 9. zvečer bo na Taboru slavnostni koncert Trboveljskih slavčkov, ki ima namen, pokazati slovanskim mladinoslovcem višino slovenske in jugoslovenske mladinske glasbe. Zadnja pot ponesrečenega rudarja Tragična smrt rudarja Žoharja je zbudila mnogo sočutja v črnem revirju Zagorje, 24- avgusta. Prebivalstvo zagorske doline in drugih revirjev je izkazalo rudarju žoharju, nesrečni žrtvi dela, ki ga je zasulo v kotre-deškecn rovu, poslednjo čast na ganljivo lep način. Ko je še ležal doma na mrtvaškem odru, ga je hodila množica kropit in ga je obdala z venci in s cvetjem. Veličasten je bil pogreb. Zagorje že dolgo ni videlo enakega. Popoldansko solnce se je skrilo za oblake, ko se je množica že celo uro pred pogrebom začela zbirati pred hišo žalosti. Vsak je hotel pač še enkrat rK>giedati v obraz delavcu trpinu, ki ga je - eusmiljena sila stria, preden je utegnil spraviti vse svoje številne otročiče do astnega kruha. Združeni pevci društev Zarja« in »Loški glas« sta zapeli »Vi-gred« Nato se je pomikal dolg sprevod proti Zagorju, Za križem so nemi in potrti stopali tovariši, ki jih ob takih žalostnih priložnostih še globlje prevzame zavest, da jim nista znana ne ura ne dan, kedaj utegne tudi koga izmed njih zadeti enaka usoda. Zastopniki raznih društev, uradništvo rudnika, rudniška god!ba, pevci, nosilci vencev in cvetja, potem za krsto užaloščena družina-.. Prežalostna vdova, se je s svojimi najmlajišimi morala zaradi slabosti peljati. Potem se je zvr- stila dolga vrsta žena in deklet. V cerkvi so pevci zapeli: »človek gle(j!« Na pokopališču so bili skrajno žalostni prizori, ko so malčki prosili grobarja, naj jim ljubega ateka ne spustijo v jamo. Ob grobu sta se poslovila tajnik Zveze rudarjev g. Arh in v imenu vsega delavstva g. Slamnik. G. Arh je poudaril: »Kakor pšica je presunila naša srca vest o nesreči, katere žrtev si postal, žrelo podzemskega labirinta, kamor Sj zahajal toliko let, da v potu svojega obraza prislužiš kruh ljubljeni družini, te je vrglo iz sebe kakor vrže vulkan svoj izmeček. Velika tragedija se vleče kakor krvava nit skozi življenja rudarjev Zakaj, čemu toliko žrtev? Ni še trava porasla groba zadnje žrtve, že zeva pred nami nov grob. v katerega polagamo tebe, dragi tovariš žohar, in se nemi vprašujemo: Kdo pride jutri na vrsto? če bi ne bilo toliko izkoriščanja, bi tudi žrtev ne bilo toliko. Sedanji sistem se bo odpravil šele, ko bo delo dobilo svoje pravice. Boriti se moramo, da otmemo nove žrtve!« Rudniška godba je odigrala poslovilno koračnico, pevci pa so zapeli žalostinko »Slovo«. Le počasi je množica zapuščala mjivo večnega miru. Iz črnih oblakov je pričelo rositi na nov grob mučenika. morala orožniška preiskava ukvarjati najprej z najširšimi poizvedovanji, iz kakšnega kroga bi moral biti roparski napadalec. Kakor nam poročajo iz bolnišnice, je Obreževo življenje na nitki. Rimske Toplice danes v radiu Kako lepo po Ho Vaši podeželjski zbori in kako visoko kulturo dokazujejo Vaši ' igralci diletanii na svojih nastopih v se-I danji radio reportaži iz Slovenije, s temi besedami se je po končanem prenosu radio reportaže iz Kranjske gore, ki se je vršil v ponedeljek zvečer, oglasil zastopnik kratkovalovne postaje v Beogradu. Ze iz teh besed vidimo, da j? imela tudi radio reportaža iz Kranjske gore popoln uspeh. V tej reportaži eo poslušalci v inozemstvu in doma slišali »gorenjsko ohcet« po Klinar-Veberjevi »Miklovi Zali«, in sicer po besedilu gdč. Hermine Zerjavove. Poleg »gorenjske ohcetk je radio reportaža V službi razmesarjen na glavnem kolodvoru Antonu Grguriču so kolesa odrezala obe nogi in roko Pogoste nesreče na naših železniških progah in posebej še na ljubljanskih kolodvorih, so vnebovp'joòa priča obupnih razmer, v katerih se nahaja zadnji čas organizacija našega prometa. Ker ni kreditov za namestitve novih delovnih moči, so naši železničarji v službi tako upreženi, da pač ni čudno, če od izčrpanosti izgubljajo ravnovesje pri najnevarnejšemu delu in žrtvujejo življenja čeprav je na cesti na tisoče in tisoče ljudi, ki bi z veseljem prijeli za delo, da pomagajo svojim nad vsako človeško mero preobremenjenim tovarišem. Prav tako pa so te pogoste nesreče najbolj zgovoren dokaz, kako so naše kolodvorske naprave nemogoče, da nam katastrofe postajajo že nekaj vsakdanjega in naravnega. To krvavo kironrko železnice bomo najbrž dan za dnem pisali tako dolgo, dokler ne bo Ljubljana izvojevala modernizacije kolodvora, kakor jo je zasnoval poglobitveni načrt. Ljubljana, 24. avgusta. Na glavnem kolodvoru je danes nekaj nrnut po 17. prišlo do hude prometne nesreče, ki bo terjala življenje 35-letnega družinskega očeta voz ovne ga preglednika Antona Grguriča. Zaposlen je bil pri premikanju vlaka m je med vožnjo pregledoval vagone. Pri tem je omahnil in padel tako nesrečno na tračnice, da so mu kolesa odrezala obe nogi in levo roko. Nesreča se je pripetila trk pred prometno pisarno, tam, kjer so nedavno pričeli graditi podaljšek perona. S kolodvora so brž telefonirali po reševalce, ki so Grguriča v nekaj minutah prepeljali na kirurški oddelek. Zdravniki so takoj vrši li operacijo, vendar ni nobenega upanja za Grgu-ričevc» življenje. Kolesa so mu desno nogo visoko v stegnu dobesedno odrezala, leva mu je samo še rahlo obvisela na koži, prav tako leva roka. Pogled na ranjenca je bil strašen, pretresujoč tem bolj, ker je siromak junaško prenašal usodo. Za Si tisočakov oropan in pobit Nenavadno drzen roparski napad pri Zalogu Ljubljana, 24. avgusta. V gozdiču med Zalogom in Devico Marijo v Polju, nekaj korakov stran od Zaloške ceste, je danes okrog 10. dopoldne prišlo do izredno drznega roparskega napada, kakršnega kronika v najbližji oko-licr Ljubljane že dolgo ni zabeležila. Neznan razbojnik je v zasedi pričakal 54-let-nega družinskega očeta, pisarniškega slugo Josipa Ostreža z zaloške postaje, ga s kolom pobil na tla in mu odvzel okrog 51.000 din, ki jih je Obrež nosil na poljsko pošto. Po dejanju je roparski napadalec izginil brez sledu. Obrež, ki je po rodu iz Volavelj pn Trebeljevem in sta -uje v železničarski baraki v Zalogu 10, je zaposlen na zaloškem kolodvoru kot pisarniški sluga. Mimo drugih opravkov je vsak dopoldan po navadi nosil s postaje na pošto k Devic VLarij-5 denar. ki se je prejšnji dan nabral v kolodvorski blagajni. Zaloškemu kolodvoru je priključeno tudi postajališče pri Devici Mariji, od koder vsak dan pošiljajo denar v Zalog, odtod pa ga nato s svojim !nka-som vred odpravljajo na poljsko pošto, da ga odpošlje železniški direkciji. Obrež je nosil svoj dragoceni tovor vsak dan po poti, ki drži od zaloškega tovornega kolodvora proti Devici Mariji in kr je nekakšna bližnjica državne ceste med obema krajema. Denarja je bilo zmerom po nekaj tisočakov, na vsakih par dni pa so se nabrale večje vsote, ki so šle v lepe de-settisočake. Neznani razbojnik, ki je po načrtu zasnoval zločin, je moral vsekakor vedeti, da bo imel Obrež danes tolikšen znesek s seboj, da se mu je zdelo vredno tvegati umor. Skrit v gozdu ga je pričakal sr težkim kolom, in ko je Obrež prišel mimo, ga je od zadaj udaril po glavi, da mu je s prvrm zamahom prebil lobanjo in je nesrečni železničar nezavesten obležal v mlaki krvi Čeprav je bila poškodba smrtnonevarna, pa je imel napedanec kljub temu dovolj moči, da se je čez nekaj časa zavedel in pobral ter se je sam vrnil v Zalog, da svojemu šefu izpove tragični dogodek. Z zaloške postaje so takoj poklicali reševalni avto iz Ljubljane, ki je Obreza prepeljal na krrurški oddelek, obenem pa so o ropu obvestili vevške orožnike, ki so se takoj odpravili na lov za razbojnikom. Obrež, razume se, ni mogel dati o napadalcu nobenih oprijemlj-.vih podatkov, tako da se bo iz Kranjske gore dala tudi >va5ki koncert« neznanega skladatelja. Pri prenosu je sodelovalo Pevsko in glasbeno društvo Cecilija pod vodstvom Alojzija Plantaua in Hermine Zerjavove. V »Miklovi Zali« so nastopili kot neve, sta Lidija Lavtižarje-va, kot ženin Miha Pečar, kot gospodar Anton Vrhovnik, kot kum in kumica pa Anton Smoäej in Marija Smo» lej. Z nekoliko narodnimi pesmimi ae jo zaključil ta lep» prenos iz Kranjske gore. Danes 25. avgusta se preseli vodstvo radio reportaže na ozemtje bivše Štajerske. Na vrsti so Rimske Toplice. O Rimskih Toplicah bo kratkovalovna postaja v Beogradu emitirala ob 13.45 predavanje v srbohrrat-skem jeziku, ob 20. v nemškem, ob 20.15 v francoskem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.35 pa do 22.30 se bo vršila muzikalna reportaža iz Rimskih Toplic z zelo izbranim umetniškim sporedom. čsL poslanik dr. Girsa v Ljubljani Kakor lani, je češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. V. Girsa izrabil tudi let<» svoje počitniško bivanje na Bledu za to, da se sestane v Ljubljani s prijatelji jugoslov.-češkoslovaške vzajemnosti Njegov obisk ni imel oficielnega značaja. Najvišji predstavitelj bratske republike v naši državi, sam star in izkušen delavec za zbližanje med slovanskimi narodi, je s svojim prijateljskim obiskom tukajšnji Jugoslov.-češkoslov. ligi samo pokazal, kako uvažu-je delo onih, ki širijo pri nas zanimanja za njegovo domovino. Predsednik Izvršilnega odbora Jč lig v dravski banovini g. dr. E. Staré je obenem sklical sejo celotnega odbora in tako so prispeli t LJubljano tucfl zastopniki oralih slovenskih lig. Na seji so med drugim sklenili, da izda Izvršilni odbor nov slovenski učbenik češkega jezika, ki bo kar moči praktično urejen in poceni. Po seji je bila v srebrni dvorani Un iona večerja, katere se je udeležil poleg g. poslanika in številnih ligašev v Ljubljani po naključju navzoči prejšnji dsl. finančni minister dr. Kalfus. Po večerji so se zbrali še zadržani odborniki lig, nakar se je razvila obširna stvarna in vedno le konkretna diskusija o perečih vprašanjih jugoslov.-češkoslov. vzajemnosti. Diskusijo je vodil predsednik dr. Stare. Posebno so bila v razpravi vprašanja kulturne konvencije med ČSR in Jugoslavijo, štipendij, izmene dijakov, študija naših dijakov v ČSR, prometa s knjigami, diapozitivov za propagandna predavanja, umetniškega eodelavanja, zveze narod-no-ob rambnih društev itd. Vsem je odgovoril zelo ustrežljivo in i mnogimi vzpodbudnimi podatki g. posla- nik dir. Gina, ki )e predvsem poudaril, da potek teb razgovorov kaže, kako je v naših odtnošajih že premagana doba problemov, zato se naše vzajemnostno prizadevanje zaustavlja samo pri povsem konkretnih zadevah. Med drugim je povedal, da je ie pripravljena in le še čaka odobritve obeh vlad kulturna konvencija med Jugoslavijo in CSR, ki bo avtomatično uredila mnoga doslej še neurejena vprašanja in pospešila našo vzajemnost Nato je podrobno pojasnil in oevetKI mnoga druga vprašanja ter ob koncu ugotovil, da se domala vsa tičejo kulturnih zadev: zopet dokaz, kako blizu smo si Slovenci in Cehi, ki vidimo v kulturi visoki smoter našega nacionalnega življenja. G. poslaniku dr. Girsn so bfB vsi praktični delavai za jugoslov.-češkoslov. vzajemnost po pravici hvaležni za njegov obisk in njegove vzpodbudne besede ter stvarna pojasnila. Po sestanku se je g. poslanik vrnil z avtom na Bled. Za umor Angele Novakove 20 let robije „Zabodel sem jo zaradi prevelike ljubezni44... Maribor, 24. avgusta Našim čitateljesn je gotovo še v dobrem spominu tragičen dogodek, ki se je pripetil 3. maja v Ivanjkovcih, ko je omahnila pod zločinsko roko vsepovsod priljubljena in vzorna mladenka Angela Novakova. Umor, ki je povzročil v vsem ormožkem srezu in tudi drugod veliko ogorčenje, je imel danes dopoldne svoje odmeve pred velikim kazenskim Benatom mariborskega Pokojna Angela Novakova okrožnega sodišča. Radi tega dejanja hi zločina, ki je bil izvršen s posebno krutostjo, je sedel danes na zatožni klopi 31 ktui bivši orožniški kaplar Avgust Lipovec, ki je obtožen, da je po zrelem preudarku do smrti zabodel Angelo Novakovo v prea, tako da ji je z zabodljajem prebil desni srčni prekat in da je Novakova izdihnila radi ia-krvavitve. Vsa globoka tragika blagopokojne zgledne mladenke Angele Novakove pa odseva iz navedb izčrpno sestavljene obtožnice, po kateri posnemamo sledeči razvoj dogodkov, ki so vodili do groznega ivanjkovskega umora. Obtoženi Avgust Lipovec je po odsluženem kadrskem roku vstopil leta 1929 v orožmško 6lužbo in služboval v raznih krajih Slovenije. Svoje 6lužbe pa nI opravljal tako kakor bi jo moral in so se radi malomarnosti nakupi čile razne pritožbe pro ti njemu in so tem sledile tudi razne kaznL Razen tega je bil še močno nagnjen k za uživanju alkohola Ko je služboval v Ivanjkovcih, se je začetkom leta 1935 seznanil e pokojno Angelo Novakovo, uslužbeno pri posestniku in trgovcu Lovrn Petovarju. Iz tega poznanstva se je rodilo ljubezensko razmerje, ki je trajalo vse do 16. aprila 1937. Kakor je bil alkoboi neposredni vzrok weh dotedanjih Lipovčevih kazni v službi, ga je dovedlo pijančevanje tako daleč, da eo ga dne 25. junija 1936 premestili iz Ivanjkovcev v Planino pri Sevnici. N arnesi, da bi se Lipovec tam poboljäal in odvadil pijančevanju, se ni olisti ml Ta Je Lipovec šele začel pravo pijančevanje, zanemarjal je službo in se celo zoperstavljal svojim predpostavljenim. Ljubezendto razmerje med njim in pokojno Novakovo pa m «hin kx Nemalokrat se je zglasü v Ivanjkovcih pri pokojni Novakovi. Radi grožnje, ki jo jo izustil napram svojemu komandirja in mu grozil, da ga bo ubil, je bil ovaden, obsojen na dva meseca zapora ter odpuščen h orožniške službe. S prihranjenima 20.000 dinarji se je zatem naselil v Ivanjkovcih kot zasebnik pri gostilničarja Vodopivoa v namenu da ima pokojno Angelo stalno pred očmL Pokojna Novakova je bala mirnega značaja, pridna in vestna v službi in je lipovcu večkrat prigovarjala naj si poišče kakšno službo, da se nato lahko poročita. Lipovec pa je bil za vse njene nasvete gluh. Popival je še nadalje po go^Slnah n se začel zanimati tndi še za druge ženska. Ko Je pokojna to izvedela, je prišlo med njima do nesoglasja m se ga je začeta too- Avgnst lipovec gibati. Lipovec pa ji je bil stalno sa petami in ji grozil, da jo, za slučaj da ga za-pusti-ubije. Dne 26. aprila je ukradel obtoženi Lipovec gostilničarju Vodopivou samokres in grozil Novakovi s smrtjo. Obenem pa se je spravil z grožnjami nad neko- gaiFranca RTfcšča, ker Je smrdi, da je on tisti, ki je Angeli povedal, da hodi z drugimi ženskami. Za te Lipovce ve grožnje 90 zvedeli orožniki, lei so mu odvzeli orožje. Ko je bil na ta način razorožen, je izmaknil posestniku Kosiju iz mize dolg nož, ga dal nabrusiti m ga 6kril v svoji aktovki. Dne maja okrog 8. ure zvečer je prišlo med obtoženim in pokojno Novakovo do usodnega srečanja. Ko je Novakova hotela vstopiti pri zadnjih vratih v restavracijo >Jenraaliem<, jo je ustavil Lipovec ter jo sprva zlepa, nato s silo skušal pridobiti za se. Novakova m« je tokrat še ubežala. Lipovec pa se je od tu podal domov po aktovko, kjer je imel shranjen usodni nož in se ponovno vrnil pred restavracijo v namena, da jo počaka. Sprehajal ee je pred restavracijo v družbi nekega Lipnika, ki je v razgovoru % Lipovcem razvidel, da slednji nekaj namerava, radi česar je tudi opozoril pokojno Novakovo, naj bo oprezna. Ko je Novakova že odhajala iz dvorane, kjer so se vadili za neko gledališko predstavo, jo Lipovec zbežal za Novakovo, potegnil iz aktovke nož ter jo dvakrat zabodel v prsa. Novakova se je pod udarci zgrudila v krvi na tla, nakar se je Lipovec vrgel še na 13ah ležečo in jo še osemkrat zabodel. Po ixvr&enesn dejanju, je zbežal, toda orožniki so ga kaj kmalu ujeli in ga aretirali. Prvo vprašanja, ki ga je Lipove« naslovil na orožnike je bilo: Aü je že mrtva? in takoj nato »Prav ji je, kar je iskala, to je dobOai« Obtoženi Lipovec priznava dejanje, pač pa se zagovarja, da je izvršil rrboj-stvo radi prevelike ljubezni do pokojne žrtve. Sodba: 20 let robije Današnji razpravi je p»edsedoval sor. Lenart, Prisedniki so tli sos. dr. Tombak, dr. Koder, dr. Lešnik in Kolšek. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev. Zagovornik ex offo VL Knkovec. Obtoženec je bil obsojen na 20 let robije, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Razen tega mora plačati staršem pokojne Angele Novakove za umorjeno hčerko 2000 dinarjev odškodnine. lipovec je sodbo mirno sprejed, zagovornik pa je prijavil revizijo. Teden dni m» le lofi od otvoritve jesenskega retexpim In njegove najzanimivejše prireditve: razstave slovenskega novinarstva. Ha razstavnem prostoru pa je takšna vnema, kakor, da bi naši časnikarski ljudje nameravali otvoriti predele in predale svoje obsežne razstave že kar no-coi. Tsdco namreč hite s postavljanjem strojev, odpirajo teske zaboje s čudovitimi instrumenti m najrazličnejšimi tiskarskimi pripomočki. V slikarski delavnici se kar naprej rišejo slikarji in tehniki pod vodstvom Rajka Sobica velike diagrame, pregledne zapisnike in pojasnila k vsemu naše-nm novinarskemu življenju od njegovih pr-fA početkov do današnjih. Vse je tako nazorno in jasno prikazano, da se bo mogel obiskovalec velesejma hitro znajti in se poačiti o stanja in dela novinarstva med SlcvestcL VeBko defa so le opravili slikarji, vendar delajo ■sedaj vse dni pozno v noč, ker mora biti razstava na moč popolna in za vsakega razumljiva. Doslej nas še nobena knjiga ni poučila o tolikih zanimivostih in posebnostih slovenskega novinarstva, kakor nas bo ta razstava. Grafičnega gradiva bo zbranega kar za poseben muzej in bi bila velika Skoda, ako bi po zaključku razstave io blago propadlo. Posamezni stanovi bodo na tej razstavi našli tudi mnogo pouka za svoje potrebe. Zlasti gospodarski krogi, ki se zanimajo za reklamo, bodo na razstavi našli vse, kar morajo o njej vedeti. Originalno bo med drugim prikazano rojstvo oglasa tn njegov razvoj do ustrezajoče popolnosti. Domače vesti * Lepo Marje starih oficirjev Je bilo te dni v Beogradu. Zbrali so se nekdanji gojenci 17 letnika vojne akademije, da proslavijo 50 letnico svojega imenovanja za podporočnike srbske vojske. V vojno akademijo je 6. septembra 1884- vstopilo 20 mladeničev. Že po zaključku prvega razreda so vsi gojenci kot podnaredniki dobili ognjeni krat v srbsko-bolgarsiki vojni. Med to vojno so si prislužili čin narednika in so se kot taki vrnili po zaključku vojne v akademjo. Od 20 tovarišev jih živi še 10 in vsj so se zbrali s svojimi rodbinami k skromni, a zelo prisrčni proslavi. ♦ Mednarodni kongres tiskarn«ških podjetnikov je bil v torek otvorjen v Budimpešti. To je že peti kongres, ki ga prireja mednarodna zveza tiskarnarjev. Zastopana je večina evropskih držav in samo iz Anglije je prišlo na kongres 60 tiskar-niških podjetnikov. Tudi naša država je dobro zastopana. Ob otvoritvi kongresa je bila otvorjena velika razstava, ki kaže razvoj tiskamištva v Madžarski od leta 1472 naprej- Prvo tiskarno na Madžarskem so ustanovili v Budimpešti po pobudi Matije Korvin a. Tik pred svetovno vojno je bilo na Madžarskem 1261 podjetij, zdaj pa jih je samo 722. Razstavi je priključen tudi oddelek, ki kaže razvoj tiskarniškega podjetništva v drugih državah. V naši državi je 460 grafickih podjetij. Prva tiskarna je bila otvorjena na Cetinju leta 1493, Zagreb pa je dobil prvo tisi?arno leta 1690, Predsednik kongresa, ki bo zaključen 25. t. m., je znani londonski tiskar Austen Leigh, ki predseduje mednarodni zvezj tiskarnarjev že od njene ustanovitve. Žolča in jeter, žolčnih kamenih in zla-tenci urejuje naravna »Franz-Josef o va« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. Ogl. reg. br. 1503/1936 ♦ Skupščina pokojninskega fonda poštarjev. V Novem Sadu je bila izredna skupščina pokojninskega sklada pogodbenih poštarjev iz vse države. Skupščina je bila sklicana zaradi tega, ker so se mnogi člani pritožili proti nekaterim sklepom skupščine, ki je bila letos 2. juinija v Splitu. Zborovalci so na sedanji skupščini sklepe splitske skupščine razveljavili ter izvolili novo upravo, kateri stoji na čelu Nikola Govedarovič, poštar na Paliču prj Subotici. Pokojninski sklad pogodbenih poštarjev, ki nnaša 6 in pol milijonov, ima zdaj dve upravi, a se ne ve, katero bo oblast potrdila * Ker bo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II- v ponedeljek 6. septembra, bodo nedeljski povratni vozni listki na državnih železnicah veljali za odhod od sobote ob 12. do ponedeljka opolnoči in za vrnitev od nedelje zjutraj do torka ob 12. * Društvo obrtnikov za sodni okraj Velike Lašče priredi v nedeljo 5. septembra veliko tekmo kolesarjev. Pričetek bo točno ob 13. na Rašici pred gostilno Milana žužka. Proga pelje iz Rašice preko Podkueja, Kar-lovice, Male Slivce v Velike Lašče in nazaj na Rašico. Dolga je 14 do 15 km. Nagrad je več, prva je novo moško kolo. Kolesarji naj se javijo osebno ali pismeno pri predsedniku Lenarčiču Ivanu, krojaškem mojstru v Ponikvah, p. Videm—Dobrepo-lje. Treba je navesti dan. mesec in leto rojstva. Prijave se sprejemajo do 31. t. m. * Natečaj za izdelavo modelov novih kovancev^ Na podlagi pooblastil zakona o izločitvi starih kovancev iz prometa in o izdaji novih kovancev, in glede na sklep, da se izdelajo vzorci za nove kovance s kar najširšim tekmovanjem naših umetnikov, je razpisal finančni minister natečaj, ki se ga imajo pravico udeležiti vsi umetniki, državljani kraljevine Jugoslavije. Umetniški natečaj obsega; 1. natečaj za izdelavo lika Nj. Vel. krälja" Petra II- za lice srebrnikov po 50 in 20 din; 2. natečaj za izdelavo stiliziranega grba kraljevine Jugoslavije za hrbtno stran srebrnikov po 50 in 20 din. 3) natečaj za izdelavo stiliziTane krone s številčnimi napisom in okvirnim stiliziranirn vencem za niklasti denar po 10 din; 4) natečaj za izdelavo serij aleguričnih slik za denar po 10, 2, 1 in pol din. Nagrade za posamezne natečaje so tele: 1) prva nagrada 10.000 din, druga nagrada 6 000 din, tretja nagi ada 4.0C0 din in tri tolažilne nagrade po 1.500 din; 2) prva nagrada 6.000 din, diuga nagrada 4.000 din, tretja nagrada 2.000 din in dve tolažilni nagradi po 500 din, 3): prva nagrada 6 000 din, druga nagrada 4.000 din, tretja nagrada 2.000 din in dve tolažilni nagradi po 500 din; prva nagrada 15000 din, druga nagrada 8 000 din, tretja nagrada 5.000 din in pet tolažilnih nagrad po 120 din. Potrebnej-še informacije da Agencija Avala, podružnica v Ljubljani. * Zahvala. Ob prilik; letošnjega filozofskega kongresa v Parizu se je v našem filozofskem seminarju sprožila misel, da se z gospodom prof. dr. Vebrom udeleži kongresa tudi nekaj članov filozofskega seminarja. To željo je narekovalo dejstvo, da so tudi na zadnji filozofski kongres v Pragi službeni zastopniki različnih narodov pripeljali seboj večje število svojih slušateljev. Da se to izvede, se je pokrenila nabiralna akcija pri naših pristojnih oblastvih, kakor tudi pri zasebnih gospodarskih krogih. Nabrana vsota je zadoščala za udeležbo treh priglašenih članov filozofskega seminarja. Podpis ani lahko rečemo, da smo na kongresu, kakor tudi na ostalih kulturnih prireditvah (izmed katerih naj omenimo samo mednarodni študentovski kongres, ki se je vršil istočasno v Parizu) dolili mnogo pobud, kakor v filozofski stroki, tako tudi za prenos filozofske misli v dejansko življenje. Kljub vsem tem pobudam pa smo odšli domov s tem večjim prepričanjem, da je mirno in podrobno delo v domačih seminarjih glavna opora vsake akademske izobrazbe. Svojo končno najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem združujemo ?e 6 poudarkom, da nam bo tudi v bodoče ostala prva zapoved kulturni in gospodarski prospeh lastne ožie in širše domovine. — Stanko Zadnek, Stane Kociper, Mirko Hrovat. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3 * Težak problem, ki ga je morala rešiti transgroenlandska ekspedicija lani, je bil tale: da bo z vsem oskrbljena, a da bo breme čim manjše. Ali ni to težak problem za človeka, ki je moral preštudirati količino hrane, potrebno za 4 ljudi in 33 psov za dolgo etapo sedmih tednov. Dr. Gessain, ki se je brigal za prehrano in zdravstveno službo, se je po svoji vrnitvi z ekspedicije zelo pohvalno izrazil o krep-čilni hrani Ovomaltini- V prvi vrsti, je dejal, je šlo za to, da bi ostalj v odlični fizični kondiciji. še preden smo prišli v ledeno področje, smo redno uživali Ovo-maltino ,da bi imeli dovolj moči. Njena lahka prebavljivost in velika redilna moč nas je krepčala in nam ustvarila nove moči brez obtežitve želodcev To je dragocena koncentrirana hrana za vse one, kj morajo skrbeti v prvi vrsti za to, da jim živež ne predstavlja kakega bremena. Z ozirom na svoj mali obseg predstavlja Ovomaltina redilno vrednost, kakršne nima nobena druga hrama v isti količini. To je pač dokaz, da je Ovomaltina hrana za vse one, ki morajo svoje energije izrabljati do maksimuma. Te odlike so pripomogle, da je bila Ovomaltina na jedilnem listu atletov na vseh dosedaivjih olimpijskih prireditvah. * Fotografi ran je po zagrebških ulicah je bilo nekaj časa prepovedano, ker so se fotografi, ki imajo svoje poslovne lokale, pritožili zaradi nelojalne konkurence- Nekateri fotografi, ki so prej fotografirali samo po ulicah, pa so seveda dokazovali, da imajo tudi oni pravico izvrševati svojo obrt, čeprav nimajo posebnih ateljejev Spor med fotografi, ki fotografirajo v svojih poslovalnicah, in med onimi, ki fotografirajo samo po ulicah, je bil nekajkrat obravnavan pred sodiščem in neka taka zadeva je prišla tudi pred upravno sodišče, kj je izreklo svojo sodbo v korist obrtnikov, ki nimajo lokalov in fotografirajo samo po ul'cah. Tako so se zdaj na zagrebških ulicah spet pojavili fotografi. * Muslimanske poroke ln razporoke. v primer, koliKo dela imajo šeriatska sodišča, pred katerimi sklepajo muslimani svoje zakone, naj služi zgodba delavca Sulje Kurbegoviča in njegove žene Hasi-je. Pred šeriatskim sodiščem v Zenici sta se poročila pred 5 leti iz ljubezni- Kmalu pa sta se hudo skregala ter pred istim sodiščem zahtevala sporazumno razporo-ko, kar je bilo tudi izvršeno. Kmalu pa sta se srečala na neki zabavi in se v toliki meri pobotala, da sta naslednji dan spet prišla k sodišču ter prosila za drugo poroko. Tudi drugi zakon ni trajal dolgo. Sprla sta se in razporočila. Zdaj pa sta oba po naključju dobila delo v isti tovarni. Se tam spet sprijaznila in zdaj ju je šeriatsko sodišče v Zenici tretjič poročilo, čeprav so sodniki precej godrnjali. * Kilogram koruze — 2 dinarja. V zadnjih dneh so se cene živil na trgu v An dr i je vie i močno zvišale Tako se prodaja kilogram koruze po 2 din. čeprav je prebivalstvo tega kraja, kakor pravijo ljudje, »najbolj lačno med dvema kruho-ma«, to je med žetvo žita in obiranjem koruze, vendar od osvobojenja sem koruza še nikdar nI bila tako draga- * Izprememba predavanj v nacionalni uri radia. Sokolsko predavanje, napovedano za 26. t. m. odpade, in bo ta dan predavanje ministrstva za telesno vzgojo. Predavala bo ga- Milica šepa, referent ministrstva za telesno vzgojo, o temi ; Sport in žena. * Krvav zaključek starega sovraštva med bratoma. V Kustošiji v zagrebški okolici živita vsak v svoji koči brata Ivan in Pepo Bašica. Prvi je star nad 50, drugi pa nad 40 let in že od mladih nog sta skregana. Rodbina je bila nekdaj premožna, a zaradi samih pravd sta postala brata revna bajtarja Za tožbe sicer nimata več denarja, a kadarkoli se srečata, je za oba cesta preozka. Vsakokrat se skregata ali pa tudi stepeta. Oni dan sta ponoči popivala vsak v drugi gostilni, a zjutraj sta se vinjena srečala na cesti in se takoj spopadla. Med pretepom, v katerega so se vmešavali tudi neki pivski tovariši, je starejši brat mlajšega tako zdelal, da so mu ure štete. Dolenjske Toplice železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, or-ganičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti i. t. d. Izredno nizke sezonske cene: Za 10 dni Din 700.—. Polovična vožnja. Avtozveza iz postaje do kopališča. Pojasnila daje uprava. * Divja svinja ubita pri Bregani. V nekih krajih blizu Bregane so se spet pojavile divje svinje, ki povzročajo na poljih občutno škodo, posebno mnogo uničijo ku-ruze. Ker pa je lov na divje svinje precej nevaren, je samim kmetom nemogoče Lo-riti se proti tej močili divjačini. To je edino možno dobremu in sigurnemu lovcu. Zakupnik lova gosp. Josip Kalin iz Brega-ne in Vinko Horvat sta ponoči čakala na »štantiK, da jima pride pošast pred cev ia naposled je res prišla. Okoli 23. sta zaslišala v koruzi šumenje. Z električnima svetilkama, ki ju imata že montiranj na puškah, sta posvetila in opazila v bližini veliko divjo svinjo. Gosp. Josip Kalin je takoj ustrelil in zadel žival v hrbet. Ranjena žival je hotela tedaj naskočiti Kalina, ki ie še vedno svetil proti njej, toda ponovni strel je pogodil svinjo v srce. * Drž. kbnservatorij v Ljubljani sprejema gojence od 1. do 7. septembra vsak dan od 0. do 12. ure v konservatorijski pisarni. Vse podrobnosti so razvidne iz oglasne deske v veži zavoda, Gosposka ul. 8 ali Vegova ulica 7. * V nedeljo v Trst z avtobuS°m. Prijave sprejema izletna pisarna M Okorn, Ljubljana, hotel Sloin, telefon štv. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice- * V Postojnsko jamo in k odkritju spomenika kralja Aleksandra I. dne 5. septembra t. 1. Voznina, skupni potni list, vstopnina v jamo in k jamskim prireditvam 66 din. Prijave sprejema še tekoči teden dnevno Zadruga železniških uradnikov »Doni« v Ljubljani, hotel Metropol, novo poslopje, I. nadstropje, V Ottico ln Trst ob svetogorekem romanja z avtom 6. do 8. septembra. Prijav© za brezplačna navodila do 27. t. m. «prejema in pošilja: »Družina božjega e veta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Iz Ljubljane n— Za pomoč prizadetim kmetovalcem. Na magistratu je bila ob 9. ustanovna seja pomožnega odbora za pomoč krajem, ki so jih nedavna neurja najhuje prizadela. Seji so prisostvovali zastopniki raznih korpoca-cij, vodil pa jo je poilžupan g. dr. Havni-har, ki je podal kratko poročilo o akciji lanske uprave. Za njim je poTočal še načelnik mestnega socialnega urada Svetel, ki je prikazal še posebej razdpjanje v kmečkem predelu Ljubljane. 7,lasti posestniki na Barju tipijo veüko škodo, ker jim je narasla Ljubljanica preplavila polja in travnike in uničila skoraj ves pridelek. Seveda se Ljubljana rada odzove vabilu organizirati na svojem območju ponio/.no akcijo, čeprav tudi letos potrebna., a ker ne bi bilo mogoče uspešno voditi dveh vzporednih zbirk, se bo akcija za kmetovalce vršila v septembru, ostali rimski meseci pa bojo posvečeni organizaciji zmske pomoči. Olboni načelujo žuran, tvorijo «ra pa še štirje zastopniki mestnega svoia in zastopniki vseh stanov in korjK)racij Ljubljane. u—Stanovanjskj urad ljubljanskega ve-lesejm« uljudino prosi vse orne, ki bi mogli za čas velesejma, od 1- do 12. septembra ali tudi samo za nekaj večerov d? 11 proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu od-pravništvu (Mestni trg 27./TIT 1, soba ?t. 50 a.li pa ravnateljstvu velesejma. Pripominjamo. da so za dneve velesejma po večini oddane vse sobe hotelov, zato bo potrebno večje število zasebnih sob. Stanovanjski urad bo pričel uradov?.ti v običajni sobi na glavnem kolodvoru Tob grlav-nem izhodu) dne 31- avgusta 1937 Trrad-ne ure so od pol 8. do 22. Telefon št. 27-20. Senčnat, brez prahu fe samo gostilniški vrt pri „Levu" u— Vabimo na zanimivo predavanje s skioptičnimf sUkami drevi ob 20. v prostorih ljubljanskega dvora. Predava na podlagi številnih skioptičnih slik g. Jože Jenko, predsednik oblastne uprave udru-ženja žel .uradnikov, o potovanju v Paris, Nemčijo, Belgijo, Švico ter Italijo. To predavanje je uvod v poučno potovanie, ki ga organizira udruženje na svetovno razstavo v Paris v dneh 2. do 16. septembra. Dostop k predavanju Ima vsakdo. Dr. Vladimir Volovšek specialist za zobne in ustne bolezni do 1. septembra NE ORDINIRA. Zobozdravnik-špecijallst dr. IVAN OBLAK ZOPET REDNO ORDINIRA u— Koncert Trboveljskih slavčkov. Nobeden izmed naših pevskih zborov nima tako obsežnega repertoarja, kakor ga imajo naši nedoseženi Trboveljski slaWki. Pojr» dela vseh naših avtorjev, med njimi največkrat Adamičeve zbore, ki je s posebno ljubeznijo in navdušen jeni ipisal za nje. Iz tega bogastva svojega zaklada nam bodo jutri zapeli najlepše in najznačilnejše bisere naših glasbenih literatur. Koncert Trboveljskih slavčkov bo 26. t- m. ob 31. v veliki dvorani Sakolskega doma na, Taboru. Koncert. bo v počastitev udeležencev vseslovan-skega pedološkega kongresa, ki bo te dni v Ljubljani. Sedeže po 10 Din (enotna cena) in stojišča po 3 Din ima na razpolago knjigarna Glasbene Matice. Odeje (kovtre) ročno delo, polnjene s fino wato, klotaste din 125.—, brokat 180.—, svilene 270.— ima največjo izbiro nova trgovina CORICAR, sv. Petra cesta 30. u— Uprav« Sokola Vič vabi svoje članstvo na izredno glavno skupščino, ki bo drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma. Na dnevnem redu je poročilo o delni sanaciji doma in razgovor o udeležbi našega društva na X. veeeokolskem zle tu v Pragi. Z ozirom na važnost dnevnega reda pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Zastopniki ljubljanskih sokolskih društev «o bratsko vabljeni. u— Družba Sv. Cirila In Metoda v LJubljani je prejela od nekega gospoda iz Ljubljane v dar eno akcijo Priviligirane agrarne banke v nominalni vrednosti 500 Din. Iskrena hvala! u— Vpisovanje v Solo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 4. septembra dnevno od 9. do 12. in »i 15. do 17. ure. Na šoli pe poučujejo vsi glasbeni predmeti, pogoji so isti kot lansko leto. Redni pouk se prične v torek 7. septembra. Tudi glasbeni obročki vrtec bo otvorjen leto* in prične s poukom 1. oktobra. Sprejemajo pa se gojenci do 25. septembra. u— Na drž. I. deški meščanski Soli Kralja Petra I. Osvoboditelja v Ljubljani (Prule) bodo popravni izpiti 30. in 31. t. m, vpisovanje pa 1-, 2. in 3. septembra! Točne j ši podatki so na razglasni deski. u— Večja prenavljanja hišnih fasad in manjše adaptacije sredi Ljubljane. Mnogo hišnih posestnikov je te dni lično obnovilo pročelja svojih hiš. Na Kongresnem trgu štev. 15. je dovršil stavbennk Emil Tomažič zunanjo obnovo velike palače, istotam na vogalu štev. 8 in Gledališka stolte štev. 1 postavljajo zidarji tvrdke Ivan Slokan gradbeni oder, da bodo prebelili že okrušene zunanje stene. Cednejše lice so dobile v zadnjem času hiše na Starem trgu, ia sicer štev. 9, Ila, 14 i« 28. Tvrdka Souvan na Mestnem trgu štev. 24. vstavlja nova okna v prvem nadstropju, kjer ima prostore veletrgovina. A. Krisper že nekaj tednov re-novira notranjost vogalnega dela Mestnega trga in Stritarjeve ulice. Tudi Cojzova palača na Bregu štev. 20. je dobila nova, moderna okna v prvem nadstropju. Pri cerkveni uri na šenklavških zvonikih so izmenjani kazalci, ki zelo vidno in razločno kažejo čas. V nebotičniku preurejajo bivše gostilniške prostore, ki jih bo zasedla banka, gostilna Kajfež pa se je preselila polvg Slamiča h Kmetu na Gosposvelsko oes'o, kjer tudi predelujejo gostilniške proötore. I n— Briu se ma je mietei Is Kovorja ! pri Tržič/u »o pripeljali na kirurSki oddelek 37-let,nega delavca Lojzeta Rozmana. Doma je brusil dleta, pa se mu je brus razletel pod ostrino, da ga je eden izmed koßov ne varno ranil v levo oko. u— Slepar z zavitki svinca Se zmerom na delu. Neznani sleparček, o katerem smo včeraj poročali, da nakupuje po ljubljanskih trgovinah in plačuje z zavitki, ki nosijo ponarejeno štauipiljko Tičarjeve tvordke in značko, .la je v njih po 25 dvodinarskjh kovancev, v resnici pa so samo svaljki svinca, je žel doftlpj že troje večjih uspehov. Ko se mu je v soboto posrečilo osleparit/j dva trgovca na Nabrežju 20. septembra, je 'mei v ponedeljek »e dovolj poguma, da je na trgu, torej v neposredni bližini prvih dveh žrtev, kupil par čevljev in račun prav tako poravnal z »denarjem« lastnega izdelka. Prefriganost in predrznost., g katero nastopa mladi slepar, upravičuje l>ojazen, da j« morda še kje podtaknil nekaj svojih zavitkov, pa jih ljudje Še niso odprli, ker je pač navala, .i« cirkulirajo takšni zavitki z drobižem stalno v prometu. u— Turistični avtoizlet v Opatijo. Sušak 7a 7f) Din. Informacije Putnik, Ljubljana, Gajcva ulica 3. telefon 21-72. Iz Maribora a— Vlomilci t Škofovskem dvoren. Na Botnavi jtì znani belnavski dvorec, last mariborskega škofa, ki pa je, kakor znano, prepustil dvorec redu katehistinj. V ponedeljek m »d 16. in 20. uro so zaslišale kate-h isl in je na podstrešju dvore« nek ropot, ki se jim je takoj zdel zelo sumljiv. Obvestile so o tem upravitelja dvorca g. Podgorška, ki je o zadevi informiral studenške orožnike. V kratkem času se je orožnikom posrečilo. da so izsledili pekovskega pomočnika Srečka Osojnika iz Studcnccv in tkalca Karla Otta iz Tezna. Oba sta priznala, da sta bila na podstrežju betnavskega dvorca, od koder sta odnesla raznega prekajenega me*a v vrednosti okoli <300 dinarjev. Pri zasliševanju sla dejala, da sla šla na podstrešje samo iskat staro železje. Splazila sla se na podstrešje na ta način, da sta prebila vrata pri cerkvi, s» vtihotapila v slolp, prekopala lamkaj zid, ki loči cerkev od pod«trešja. in «e zatT\ovinat na Teznem. Mule ie bil preteklo soboto odpuščen iz službe, kj«r jc bil zaposlen 15 let. V svetovni vojni je bil ujet in je prišel v rusko ujetništvo. Ker se dolgo ni vrnil, so ga proglasili 7.3 mrtvega. Že pred nekaj meseoi si je hotel končati življenje, pa so ga v zadnjem hipu rešili. a— Požar uničil lesno skladišče. V no?i na torek je v Vrhovdolu pri Bistrici nastal požar v skladišču Goriškove lesno-industrij-ske tvrdke. Ogenj se je bliskovito razširil na vse skladišče, ki je skoraj popolnoma zgorelo. Razen 60 kubikov Wa, je ogenj uničil tudi več slrojev in znaša škoda najmanj 50.000 Din. Na kraj požara so pohiteli poleg domačih tudi gasilci iz Studencev in Ruš in združenim njihovim naporom sc jc posrečilo, da so ogenj lokalizirali. Kako je požar nastal, ni znano. Železniška nesreča se je pripetila v ponedeljek zvečer na dravograjski postaji. V?čemi mešani vlak iz Slovenjgradca je zaradi napačno usmerjene kretnic« zavozil na stranski tir ter zadel v tam se nahajajoče vagone. Pri trčenju sta iztirila dva vagona. Neki polnik je bil lažje ranjen. a— Smrtna nesreča. Pri Sv. Lovrencu pri Dravogradu je posestnik Peter Guče pognal motor, pri čemur ga je zadela ročica s tako silo v trebuh, da je kmalu nato podlegel hudim notranjim poškodbam. Iz Celia e— Krajevna mladinska organizacija JNS za mesto Celje bo imela pni redni članski sestanek v petek 27 t. m. ob 20-v klubski sobi Celjskega doma. Na sestanku bo govoril narodni poslanec g. Ivan Prckoršek. Udeležba za člane obvezna, somišljeniki iskreno vabljeni. e— Na trgovski strokovni nadaljevalni Soli v Celju bo vpisovanje v ponedeljek 30. in torek 31-1 m. od 18 do 20. K prvemu vpisu v to Solo morajo učenci prinesti rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo in zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti. K poznejšim vpisom je treba prinesti le zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina znaša 25 din. Pismeni popravni i zpiti bodo v torek 31. t m., ustni pa v sredo 1. septembra, obakrat s pri-četkom ob 14 Redni pouk se bo pričel v I. razredu v četrtek 2. septembra, v II. in III. razredu pa v petek 3. eeptembra, obakrat s pričetkom ob 14 e— Telefonske razmere v Celju so postale v zadnjem času tako obupne, da moramo danes javno pozvati poštno upravo, da čimprej odpravi tehnične nedostat-ke in napake, če plačujejo stranke visoke telefonske pristojbine, imajo pač pravico zahtevati, da telefonske naprave ustrezajo današnjim razmeram. Najboljša rešitev bi bila seveda namestitev avtomatske telefonske centrale v Celju, ki bi bila nujno potrebna, toda to je žal samo pesem bodočnosti. KINO METROPOL. prinaSa danes ob 16.15, 18.15 in 20.:$ nadvse zabavno opereto »PRI BELEM KONJIČKU«. Mala, a vendar najpopularnejša filmska umetnica Shirley Tempie v filmu ZLATI KODRČKI nemški dialog Najboljši film za staro in mlado. LOGA Poslednja ljubezen Ivana Straussa — kralja valčkov — v filmu NESMRTNE MELODIJE Komorni pevec Alfred Jerger, Lizzi Holzschuh, Leo SlezaJc Predstave danes ob 19.15 in 2115 uri- e— Usoden karambol dveh kolesarja. Na cesti v Podplatu sta v nedeljo trčila 32-letni čevljar Miha Jagodič iz Podplata in Anton Kunstič s kolesom drug v drugega. Pri karambolu si je Jagodič zlomil levo nogo- Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Iz življenja na deželi ŽBGNANJB V PLANICI. V nedeljo 2«. t. m. bo v Planici žegnanje. Ob 10. uri se vrši v cerkvici pri Tamarju slovesna služba božja. Planinci vljudno vabljeni! — SPD Rateče — Planica. K žegnanju pri Treh Sarah Metlika, 24- avgusta V nedeljo 29. t. m. se bo spet ponovilo popularno belokranjsko žegnanje pri Treh farah. Pred leti ob term času so 1« redki vedeli zanje, letos pa bo na to žegnanje onstran Gorjancev gotovo pohitelo tudi mnogo Ljubljančanov, eaj bo Zveza za tujski promet priredila tja doli tudi poseben, zelo cenen izlet. Za vsakega, ki ga zanima jfestro tn pristno narodno žrvljenje, je trifarško žegnanje nekaj nenavadno zanimivega. Vesele Belokrajince in brhke Belokrajinke je v njihovih narodnih nošah, običajih, kolih in veselju treba videti, pa vam ta lepa podoba nikoli več ne bo izginila iz sp^-mina. Vrstila se bodo kola in pesmi. Vmes veselje in rajanje, da bo tudi mladina prišla na svoj račun, zadovoljni pa bodo seveda tudi prijatelji dobre kapljice, saj belokrajinska slovi daleč naokoli in ima dosti odjemalcev tudi med našimi Ljubljančani. Po žegnanju, kam bi, če ne v naše lepe gorice tja do Drašičev sredi trtja in do Božakovega nad Kolpo, ki je najsli-kovitejši belokrajinski kraj, naš mali Bled- Tam je dosti priložnosti za izpre-hode in še več za veselje sredi vinskih goric, kjer se grozdje že medi in dozoreva, da nam bo kmalu dalo nov mošt in za Božič novo vino, novo belokraoinsko kap-Ijco, kj jo je treba okusiti prav ca Izvirku, če hočete dobiti pristno in čisto nič krščeno ali pomešano s kakšnim drugim vinom. Nedaleč Treh far, oddaljen« komaj bori kilometer, vas čaka lepo topališče ob Kolpi, kjer se boste po žegnanju in izletih lahko osvežili in se zvečer v Ljubljano vrnili polni nepozabnih vtisov in slik, ki bi jih sicer nikoli in nikjer ne videli, razen v naših krajih, kjer je narodno življenje pač najboj ohranjeno in še najbolj pristno. Saj vam ne bo težko odločiti se za pot k nam, ali ne? Spoznali ste nas že večkrat, ko ste se na raznih izletih pred leti v naših krajih od srca razveselili in se prepričali o naši gostoljubnosti in o lepoti naših krajev Zdaj vas vabimo znova na obisk v naše kraje za Gorjanci in smo prepričani, da nam ga ne boste odrekli. Za skupni izlet sprejema prijave Putnikova biljetar-nica v Ljubljani, tu doli pa vas čakamo mi vsi z odprtim srcem in razvedrilom, ki ki ee vam bo vtisnilo globoko v spomin, da nas boste tudi drugič spet radi obiskali Rulal?» »n*(ra miMmetr» ▼•fike ▼lo^ro t tehnlkn. Četudi je tank», in naj»! se ne hiti PFvPJfA TEX, vpndar pnm»M Ott« »igumoft v raje zdrarje. Zaradi t*g» ▼«dno »amo PERAIA TEX. PERMA TEX HIGLJEKSrfA GUMA Vremenska poročila Dozdevno vreme v avgustu po stoletnem koledarju Dan je dolg 15 ur, 3 minute do 13 ur 30 minut ln se do konca meseca skrči za 1 uro 33 minut S. 25. Ludv. kr. C. 26. Ceflrin P. 27. Jožef Kal. S. 28. Avguštin N. 29. Jan. ob gl. Zad. kr. ob 0.45 P. 30. Milka T. 31. Rajko do konca meseca malo sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi Poročilo Meteorološkega zavoda na uni ve raj 24. avgusta Ljubljana 7. 758.2. 13.0, 90. O. 10, dež, 7.1; Maribor 7. 758.4, 14.0, 90. NW3, 10. dež, Zagreb 7. 756.8, 14.0, 90. SWS. 10. dež. 5.0; Beograd 7. 755.5, 15.0. 70, WSW2, 10, dež, 3.0; Sarajevo 7. 757.1, 10.0, 95. O. 10. dež, — ; Skopije 7. 757.8, 15.0, 80, O, 1, dež. 0.5; Kumbor 7. 756.0. 20.0. 60. NNE2, 1, dež, 6.0; Split 7. 757.8. 18.0. 60. NE2, 10, dež, 0.1; Rab 7. 758.6, 19.0, 60. E2, 5, —, —. Temperature: Ljubljana 21.4. 11.7; Mari» bor 24.0. 14.0; Zagreb 22.0, 14.0; Beograd 19.0, 14.0: Sarajevo 18.0, 9.0: Skopje 28.0, 10.0; Kumtor 29.0, 17.0; Split 25.0, 16.0; Rab 26,0. 16.0, »JUTRO« St. 197 = Srefa. 25. VIIL 1937. Gospodarstva Naraščanje zaposlenosti v Jugoslaviji Osrednji urad ra zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju povprečnega števila zavarovanih dclavcev in nameščencev v juniju. V tem mesecu je bilo pri vseh krajevnih organih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev zavarovanih 713.835 delavcev. Zaradi sezonskih razlogov se je število zavarovancev od prejšnjega meseca povečalo za 20.862. V primeri z lanskim junijem se je število zavarovancev lefos povečalo za 83.115 ali za 13.2'/», v primeri z najslabšim junijem l. 1933, ko je depresija dosegla najnižje stanje, pa smo imeli letos v juniju za 175.640 zavarovancev več in znaša ta prirastek v zadnjih štirih letih 32.5°/». Danes je torej število zavarovancev skoro za eno tretjino večje, nego je bilo pred štirimi leti v dobi najhujše depresije. Če pa primerjamo letošnje številke z onimi za leto 1930, ko je zaposlenost dosegla konjunkturni vi-špk, in je bilo v juniju zaposlenih 654.948 delavcev, tedaj v:dimo, da je danes število zavarovancev že za 58.S87 ali za 9% večje. V Sloveniji 3600 delavccv manj, v ostali državi 62.500 več V tej zvezi pa moramo ponovno poudariti, da v Sloveniji še nismo dosegli viška zaposlenosti, ki smo ga zabeležili leta 1930, kajti letos v juniju so bili pri okrožnem uradu v Ljubljani 99.603 zavarovanci, to je za 3611 zavarovancev ali za 3.5"7o manj nego leta 1930, medtem ko smo imeli letos v juniju pri ostalih, krajevnih organih 614.232 zavarovancev, kar je za 62.498 ali za 11.3Vo več nego leta 1930. Te številke nam kažejo, da jc v ostali držav:, v mnogo večji meri narasla zaposlenost nego v Sloveniji. Od najvišjega stanja zaposlenosti v letu 1930. preko najslabšega leta 1933. do letošnjega leta je bilo gibanje števila zavarovancev naslednje: OUZD ostali kraj. skupaj Ljubljana organi junij 1930 103.214 551.734 654.948 junij 1933 78.566 458.629 537.195 junij 1937 99.603 614.232 713.835 razi. nasproti —3.611 :+62.498 [+ 58.887 junrju 1930 —3.5V. '+11.39/. '+ 9.0V. Od posameznih okrožnih uradov kažejo letos največji prirastek zaposlenosti okrožni uradi v Banjaluki (plus 28.3*/«) na Sušaku (plus 23.9®/o), in v Sarajevu (plus 19.P/o). Pri ljubljanskem okrožnem uradu je znašal nasproti lanskemu letu prirastek 13.°/o. Od posameznih gospodarskih panog pa vadimo največje oživljenje zaposlenosti pri gradnji ccst, železnic in vodnih zgradb, kjer sc je število zavarovancev nasproti lanskemu letu povečalo za 49.4%. Znatno povečanje zaposlenosti opažamo tudi v usnjarski industriji (32%) v industriji za predelavo lesa (16.6), v industriji gradbenega materiala (16.1°/o) in v tekstilni industriji (13.7n/o), Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v juniju 22.73 Din, to je za 1.17 Din več nego lani. Skupni dnevni zavaro\'a-ni zaslužek pa je znašal v juniju 405.6 milijona Din in se je nasproii lanskemu juniju povečal za 65.7 milijona Din (za 19.4"/»). Gibanje povprečne dnevne zavarovane mezde in skupnega zavarovanega zaslužka je bilo zadnja leta naslednje: , povpr. dnevna skupni mesečni zav. mezda zav. zaslužek Din milij. Din junij 1935 21.56 315.4 «unij-1936 21.56 339.9 junij 1937 22.73 405.6 Znatno povečanje skupnega zavarovanega zaslužka v primeri z lanskim letom je pripisati okolnosti, da se je vzporedno s prcccišnjim povečanjem števila zavarovancev dvignila tudi povprečna dnevna zavarovana mezda. Znatno povečan uvoz avtomobilov V zadnjih letih kaže naš uvoz avtomobilov izredno naglo dviganje. Najnovejša statistika za prvo letošnje polletje izkazuje, da smo letos uvozili že 1381 avtomobilov nasproti v lanskem prvem polletju, 546 v predlanskem prvem polletju in 2o0 v prvem polletju 1934. Najoboutnejše povečanje opažamo letos, ko se jc v primeri v. lanskim letom uvoz podvojil, tako pri osebnih kakor tudi pri tovornih avtomobilih. Gibanje uvoza avtomobilov v zadnjih letih naia kaže naslednja primerjava: osebni tovorni skupaj prvo rpoll. 19.14 l.r>6 74 230 prvo poli. 1935 480 66 546 prvo poli. 1936 685 187 872 prvo {»o 11. 1937 1213 68 1581 Za uvožene avtomobile smo letos v prvem polletju plačali 48 milijonov Din nasproti 29 milijonom v lanskem prvem polletju in 18 milijonom v predlanskem prvem polletju. Zanimiva je razdelitev uvoz« na posamezne države. Daleč na prvo mesto pri uvozu avtomobilov je letos stopila Nemčija, od koder smo uvozili 1187 avtomobilov, to je 75% vsega uvoza (lani 485 avtomobilov odnosno 5f)/o vsega uvoza). Na drugem mestu je vedno Zedinjene države, toda uvoz iz Zedinjenih držav sc je znatno zmanjšaj, od lanskih 236 na 85 odnosno od 27% na 5.5% skupnega uvoza. Na tretje mesto je letos stopila Belgija, od koder smo uvozili) 77 avtomobilov. medtem ko smo lani v prvem polletju uvozili i.z F5elgiije le en sam avtomobil. Na četrto mesto je stopila Italija, od koder lani zaradi sankcij sploh nismo uvaža.li avtomobilov, letog pa smo jih uvozili 76. Na petem mestu je Češkoslovaška z 62 avtomobili (lani 59), potem sledi Francija. od koder smo uvozili 40 avtomobilov (prejšnje leto 18) in Avstrija, od koder smo uvozili 39 avtomobilov (prejšnje leto 21). Gospodarske vesti — Iz\ ozne takse, ki jih pobira Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Po uredbi o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine lahko ta zavod pobira specialne takse pri Izdajanju izvoznih odnosno uvoznih overenj za blago, čigar izvoz odnosno uvoz se vrši pod zavodovo kontrolo, kakor tudi posebne prispevke za izravnavo trgovskega dobička pri izvozu blaga. M uživa posebne pogodbene ugodnosti. Poročali smo že, da je zavod nedavno izdal odločbo, po kateri se pri izvozu goveje živine in svinj v Italijo pobira prispevek za izravnavo trgovskega dobička v višini 200 Din od vsakega goveda (poleg izvozne takse 20 Din) in pri izvozu svinj prispevek v višini 50 Din od vsake svinje (poleg obstoječe takse 15 Din). Zadnje dni pa sta bila v »Službenih novinah« objavljena dva odloka trgovinskega ministra, ki določata višino specialnih taks za overenja, ki jih izdaja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine zaradi izkoriščenja trgovinsko pogodbenih ugodnosti in zaradi kontrole glede predpisane kakovosti izvoznih proizvodov, že od 1. avgusta pobira zavod naslednje specialne takse (tozadevna odloka sta bila š^le pred dnevi objavljena): 1) na sveže sadje, razen grozdja, 0.50 Din za 100 kg, 2) na sveže grozdje 1 Din na 100 kg, 3) na, suhe češplje 1 Din od 100 kg, 4) na ppkmez 1 Din od 100 kg, 5) ria vino 3 Din od 100 I, 6) na debele svinje pri izvozu v Avstrijo 25 Din od komada, pri izvozu v ostale države 4 Din od komada, 7) za mesne svinje 4 Din od komada, 8) na govedo 20 Din od gjave, 9) na delovne konje pri izvozu v Nemčijo 1000 Din od glave, pri izvozu v ostale države 100 Din od glave in na konje za klanje 20 Din od glave, 10) na sveže meso 5 Din od 100 kg in na zaklana teleta 5 Din od komada, 11) na mast 10 Din od 100 kg, 12) na slanino 4 4 Din od 100 kg, 13) na salame 10 Din od 100 kg. 14) na sveža jajca 3 Din od zaboja, 15) na :azbita jajca brez lupin 3 Din od 100 kg in na. jajca v prahu 15 Din o>i lòG kg, 16) na živo perutnino 5 Din od 100 kg, 17) na zaklano perutnino 7 Din od 100 kg. 18) na ribe pri izvozu v Nemčijo 4 Din na 100 kg, 19) na sir 5 Din od 100 kg. Gornje specialne takse se pobirajo v obliki kolkov, ki jih je izdal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. = Kaj uvažamo iz Nemčije. Že v včerajšnji Številki smo poročali o spremembi v strukturi našega izvoza v Nemčijo v le-toSnjAm prvem polletju. Danes .-o nam na raipokgo Številke o našem uvozu iz Nem- čije. Kakor je znano se je naš uvoz fa Nemčije letos povečal na 760 milijonov Din nasproti 471 milijonom v lanskem prvem polletju in znaša torej povečanje preko 00%. V največji meri ee je letos dvignil naš uvoz tekstilnih proizvodov iz Nemčije, ki je dosegel 143 milijonov Din nasproti 70 milijonom v lanskem prvem polletju. Znaten je bil tudi uvoz avtomobilov, motoci-klov, koles in sestavnih delov, ki je znašal 61.7 milijona Din. Strojev za industrijo in elektrotehničnih predmetov smo uvozili za 132 milijonov, umetnih organskih barv za 33 milijonov in premoga za 30 milijonov. Zanimivo je, da smo iz Nemčije uvozili tudi za 7.5 milijona Din kave. = Padec delnic Trepča Mineš In geografija. Prekinjenje diplomatskih odnošajev med Češkoslovaško in Portugalsko je imelo na londonski borzi za posledico, da so delnice družbe Trepča Mineš, ki eksploatira svinčeno-cinkove rudnike v Jugoslaviji, takoj padle za 1 šiling in 3 penije. Angleéki delničarji so to prekinjenje diplomatskih odnošajev smatrali za nepovoljno okolnost. Londonska »Finan-tial Times« pravi, da je mogoče ta padec pojasniti le na ta način, da angleški imetniki delnic družbe Trepča Mineš niso dovolj podkovani v geografiji Srednje Evrope in Balkana (očitno zamenjujejo češkoslovaško z Jugoslavijo). = Tudi Split dobi podružnico PoStne hranilnice. Na ponovne urgence in pred-stavke je te dni splitsko Združenje trgovcev prejelo od Poštne hranilnice v Beogradu odgovor, ki pravi, da Je vprašanje otvoritve podružnice Poštne hranilnice v Splitu definitivno rešeno. Podružnico bo Poštna hranilnica otvorila, ko bodo izvršene vse priprave. Kakor je znano, je Poštna hranilnica že prej sklenila otvoriti podružnice na Sušaku in na Cetinju. Borze 24. avgusta Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.45, za angleške funte ipa je bilo povpraševanje po 238. V Zagrebškem privatnem kliringu je hiil promet v avstrijskih šilingih po 8.41 (v Beogradu po 8.44), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 13.00. Na zagrebškem efektnem tržiišču je Vojna škoda pri čvrste jšj tedenci notirala 408 — 109 (v Beogradu je bil promet po 408.50). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% dalm. agrarnih obveznicah po 75.50 in v delnicah Gutmanna po 45. Devize Ljubljana. Amsterdam 2395.41 — 2410.01, Berlin 1743.52 — 1757.40, Bruselj 730.70 — 735.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 216.08 _ 218.14, Newvork 4307.25 — 4343.56, Pariz 162.69 — 164.18, Praga. 151.24 — 152.34, Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10. Pariz 16.3435, London 21.7125, Newvork 435.37, Bruselj 73.3250, Milan 22.9250,' Amsterdam 240.25. Berlin 175.05, Dunaj 80.85 — 82.10, Stockholm 111.95. Oslo 109.10. Kohenhavn 96.9250. praga 15.18. Varšava 82.30. Budimpešti» 86.25, Atene 3.95. Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote- Vojna Skoda 408 — 409, 4% agrarne 53.25 — 54. 4"/« severne agrarne 52.50 den.. 6°/» begiuš.ke 75.50 den., 6% dalm. agrarne 74.75 — 75.50, 7%) invest. (drobni komadi) 89 bi.. 7°/o stabiliz. 86.50 dien., 7% Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 84 den., Blair 03 — 93.50: delnice: Narodna banka 7150 den., PAB 196 den.. Trboveljska 250 — 270, Gutmann 45 — 48, š p cena na Osijek 195 — 200, Secerana Veliki Rečkerek 650 den., Osiječka ljevaoni-ca 200 bi.. Dubrovačka 380 den., Oceania 275 den., Jadranska 38 den. Beograd. Vojna šikoda 408.25 — 409 (408.50). za dee. 408 bi. (409), 6% begluške 77 — 77.25 (76.75 _ 77). 4% agrarne 53.50 den., 4% severne agrarne 52.25 den.. 7% Blair 83.50 den., 8% Blair 93.25 - 94 . 7% stabiliz. 89 hl. Narodna banka 7250 den., PAB 200 bi. (199). Blagovna tržišča ZITO + Chicago, 24. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 105.625, za dee. 107, za maj 109.75; koruza: za sept. 75, za dee. 66.50, za maj 62.50. + Winnipeg, 24. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt 119.375, za dee. 111.25. W Novosadska blagovna bor» (84. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenic« (78/79 kg»: baška 105 — 167.50; banatska 162 do 168; baška ladja Tisa 168 — 170; ladja Be-gej 167 — 169; sremska slavonska 77/78 Kg 164 — 165. Oves: baški, sremski, »|a-vooski 110 — 112. Rž: haška 165 — 167.50 Koruza; baška in nemška 90 — 92. banatska 87 89. Moka; baška in banatska »0g« in »Ogg« 260-270, »2« 240-250, »5« 220-230, >6« 190 — 200. >7« 160 — 170, »8« 120 — 125. Otrobi; baški, sremski, in banatski. v jutastih vrečah 88 — 92: ba?ka ladja 92 do 93. Fižol: bašlki beli brez vreče 202.50 — 207.50. BOMBA2 + Liverpool, 23. avgusta. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za avg. 5.48 (prejSnji dan 6.55), aa dee. 5.51 T5.58), za maj 5.64 (5.70). 4- Newyork, 25. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: aa sept. 9.55 (9.69), za dee. 9.63 (9.75), aa mare 9.76 (9.90). ŽIVINA V Mariborski «vinski sejem. Va torkov živinski sejem v Mariboru js bilo prignanih 9 konj, 16 bikov, 132 volov. 869 kr*r fa 19 telet, skupaj 535 giav. Povprečne osne ta kilogram žive težs so bHs: debeli voli 4.50 — 5.75 Din. poldebeli 3.75 — 4.85, plemenski 4 — 4.75, biki m klanj« 8.80 — 4.50, klavne krave debele 3.70 — 4.80, plemenske 3.15 _ 8.18, klobasa rics 2.15 _ 8.50, molznice 3.25 — 8.60, breje 3 — 3.50, mlad« živina 8.50 — 5, tdeta 4 — 5.50 Din. Prodanih je bilo 352 giar. Mošenjska planina poleti in pozimi Odslej je poskrbljeno tudi za prenočevanje Izletnikov Kamna gorica, 24. avgusta. Med najlepše planine spada gotovo Mošenjska planina, ki se širi na najvišjih točkah visoke jelovške planote. V gozdovih Jelovice, ki že od cesarja Jožefa II. pripadajo državi, sedaj pa naj preidejo v cerkveno oblast, imajo že mnogo let pašne pravice vasi Mošnje, Globoko, Otok in Za-gorica. Sama planina obsega 50 hektarov, poleg tega pa ima zveza omenjenih vasi, tako zvana »agrarna skupnost«, v sosednih zasebnih gozdovih nekaj nad 300 oralov pašnih pravic. Pred leti ni bilo posebnega zanimanja za to planino in bila je precej zanemarjena. Poleg gospodarskega poslopja in večjega hleva je bilo par manjših staj. Kmalu po vojni pa so se jeli vedno bolj zanimati za omenjeno planio, ki ima izborno pašo in pa tudi močan studenec za napajanje govedi. Neumornim planinskim interesom je uspelo pod spretnim vodstvom železniškega uradnika Benedičiča, domačina iz Globokega, pridobiti novih pašnih pravic. Osnažili so planino, izpeljali vodo in tako znatno dvignili planinske pašnike. Postavili so poleg prenovljenega gospodarskega poslopja še nove hleve. Največji hlev, dolg 31 metrov, pa prav zdaj gradi domačin, tesarski mojster Sparovec. Mošenjska plaina je zelo privlačna za izletnike, poleti kakor pozimi. Leži sredi temnega gozdnega kraljestva Jelovice in tvori vez med dolino Lipnico, sosedo Savske doline, in pa med Selško dolino. Poleg izletnikov, ki hodijo čez Jelovico, prihajajo prijatelji planin iz raznih okoliških krajev. Posebno radi posečajo Mošenjsko planino kmetje, deloma da vidijo svojo živino, deloma da se razvedre utrujeni od kmetskega dela. V zadnjih letih, ko se pri na» razvija zimski sport, je na Mošenjski planini prav živahno tudi pozimi. Saj leži planina 1300 metrov visoko in se že močno čuti višinsko sonce, ki je posebno vabljivo za prijatelje zimskega sporta. Na planini, kjer sneg prične kopneti šele marca, so zelo ugodna smučišča. Prav zaradi tega posveča »Slalom 34« posebno pozornost tej planini. Cez temne gozdove Jelovice se posetni-ku planine odpira krasen razgled na vrhove Karavank in Julijskih Alp in to z razgledne točke na planini, posebno lep razgled pa je z vrha Kotliča, ki presega 1400 m in je takoj nad planino. Posetniki planine, koder se pase do 70 glav govedi, skrbe tudi za turizem. Dose-daj je bilo v gospodarskem poslopju več sob, tako da je lahko prenočevalo na planini po kakih 15 oseb. V novi zgradbi pa bodo uredili še 5 večjih sob in lepo kuhinjo. Mošenjska planina bo s tem mnogo pridobila, z njo pa tudi ves radovljiški kot, posebno kraji na desnem bregu Save, kjer se v zadnjih letih turizem prav lepo razvija. Dostop na MoSenjsko planino je iz Radovljice ali Otoč in čez Kamno goirco. ali pa iz Podnarta čez Kropo in Jamnik. Prav prijetna pot pa vodi tudi iz Dražgoš. Mošenjska planina je primerno prenočišče za izletnike, ki prihajajo iz Savske doline na Ratitovec in se preko tega vrha vračajo v Bohinj ali pa v Selško dolino. Pota na Jelovici so lahka in prijetna, le markaciji bo treba posvetiti še večjo pozornost. Pota, ki vodijo po obrežnih gozdovih, kjer na več točkah ni razgleda in je zaradi tega orientacija težavna, morajo biti dobro in razločno zaznamovana, —s. Smrtne nesreče med koroškimi Slovenci Tri mlada življenja uničena — Značilen incident Celovec, 24. avgusta-Peter Melha, po domače Pavličev iz Rožeka, je obiskal svojo sestro ob Baškem jezeru. Pred odhodom se je hotel še oko-pati. Pri plavanju ga je naenkrat prijel krč in ker ni bilo nikogar blizu, da bi ga rešil, je nesrečni fant utonil_ Enako žalostna nesreča je zadela Ve-berjevo družino iz Rožeka. Najstarejši sin Franček je hotel natakniti na transmisi-jo jermen. Pri tem ga je jermen zgrabil za obleko in trebuh. Pretrgal mu je jetra in ga nato treščil v zid, da je Franček dobil še hude poškodbe na glavi. Vendar je imel še toliko moči, da se je privlekel na prosto. Ko so ga domači našli, je že izgubil zavest in je pol ure nato izdihnil- Franček Veber je letos končal drugi letnik obrtne šole. Prihodnje leto bi šolo dovršil in prevzel vodstvo mizarskega podjetja. Oče mu je umri pred tremi leti in podjetje je že težko čakalo mlade močne roke. S to nesrečo je bridko prizadeta zavedna slovenska družina, ki je zaradi gospodarske stiske ogrožena v obstoju Franček je bil v svojem okraju zelo priljubljen in je obetal postati dober naroden delavec. Rožek ga bo močno pogrešal. I Primerila se Je še ena nesreča s trans- misijskem jermenom. 10-letna Hilda K^®" nikova iz Rut v važenberški občini se j« po neprevidnost} preveč približala jermenu ki je gonil mlatilnico. Jermen je zgrabil deklico za lase, ji posnel vso kožo z glave in ji hkratu odtrgal obe ušesi. Nesrečno dekletce je bilo takoj prepeljano v celovško bolnišnico, a je Se isti dan v silnih mukah umrlo-. Na Golici se je mudila družba izletnikov iz Bistrice v Rožu. Z družbo je bil sin tamošnjega nadučitelja Križmana. Fant, učiteljiščnik, se je obnašal precej izzivalno, norčeval se je iz navzočega graničarja in ga je tako dolgo dražil, da je graničar-ju pošla potrpežljivost. Prisolil je fantu zaušnico in stvar je bila zanj tako najhitreje opravljena. Iz tega incidenta so celovški listi seveda napravili celo tragedijo. Očitali so gramičarju balkanske mani-re ln povzdigovali navadnega izzivača skoro v koroškega mučenika. Bil jim je dobrodošel prijatelj, da so lahko poživil; na Koroškem sovraštvo do nas Slovencev. KAG. Naprava za merjenje drv na Grudnovem nabrežju Ljubljana, 'JU. avgusta Naš list je že nekajkrat bičal neznosne raz mere pri trgovanju z drvmi na Grudnovem nabrežju. Manipulacije s cenami in merami so se razpasle do viška, cene drvom stalno zvišujejo. Upamo, da bodo taki in enaki liedostatki vsaj nekoliko omiljeni, če ne povsem odpravljeni, kajti mestno tržno nadzorništvo je pred dnevi postavilo sredi drevoreda na Grudnovem naburežju leseno, dva metra visoko in dva metra široko stojalo kot merilo za presojo količine drv pri nakupu in pri prodaji. Doslej je na tem trgu prevladovala navada, da so prodajalci nudili kupcem svoje blago kar po meri na oko. S takim poslovanj 3m so bile kupujoče stranke čestokrat hudo oškodovane in s tem je včasih Irpel tudi sloves poštenosti našega kmeta. Naj služita v dokaz naslednja dva tipična primera iz najnovejše dobe: Dva mlada kmečka fanta iz ljubljanske okolice sta prodala kupujoči stranki štiri metre bukovih meter dolgih drv, ki so bila >strokovnjaško< zložena na vozu. Kupo-valka je seveda zaupala in verjela fantoma, da je mera pravilna. Istočasno je povabila tudi Žagarja, naj ji prežaga kupljene štiri metre drv. Prvi je prišel po plačilo Žagar, ki je zahteval plačilo za le dva metra. Posledica vsega je bila, da kupovalka ni hotela ne prevzeli, ne plačali štirih me-Irov drv. Fanta sta osramočena od mnogoštevilnih gledalcev, ki so opazovali ta pri- zor. naložila in odpeljala dva metra razlaganih drv, ki jih je pozneje kupila druga stranka za 150 din. Drug primer se ie pripetil istotako preveč zaupljivemu kupcu, ki je »zglihal kar čez* za lepo naložen voz. Bil je vesel, da je dobro kupil, a pri skladanju je začuden opazil, da je bilo na dnu voza naloženih celih dvanajst butar. Ogorčen nad to prevaro je poklical stražnika, ki je ugotovil nepravilnost na strani prodajalca. Nič ni pomagalo, prebrisani prodajalec je moral popustiti kar 50 din, kajti kontrolna tablica na vozu je pričala, kdo in odkod je njegov lastnik. Ta primera bodita v resen opomin, naj bo občinstvo ob nakupu drv skrajno previdno. Visoke postavke za vseletno kurivo globoko posegajo v žepe ljubljanskega prebivalstva, zato je prav, da se je mestno triuo nadzorstvo odločilo postaviti nujno potrebno merilno stojalo, s čimer bodo nepoèta-ne manipulacije gotoro omejene. žrtve lahkomiselne rabe orožja Ljubljana, 24. avgusta. Med ranjenci, ki jih kirurški oddelek naše bolnišnice sprejema v oskrbo vsak dsn, so izredno številni primeri žrtev, ki jih terja lahkomiselna raba orožja, zlasti igra s orožjem med otroki. Kljub vsem svarilnim primerom, po katerih moramo na žalost poročati dan za dnem. ta nevarna igra kar ne pride iz navade. Zanimivo bi bilo zbrat; gradivo o tem, koliko je med pohablji na deieh žrtev tskSns otroške lahkomiselnosti, a poleg invalidov s pokvečenimi udi én slepcev terja igra t orožjem tudi mnogo smrtnih primerov. Danes je kirurški oddelek moral med drugimi ranjenci sprejeti v oskrbo spet dvoje takinih nesrečnih žrtev z dežele. Dva mlada fanta, 15-letni posestnikov m Blaž Cerne m njegov prijatelj Blaž Razln-ger, »ta »e na Blejske Dobravi igrala s starim revolverjem. Fanta nista vedela, da jo revolver nabit, pa je Razingerjev za Salo pomeril v prijatelja in sprožil. Krogla je Cernetovega zadela v trebuh in mu prestre-lila notranje organe, da je njegovo življenje v resni nevarnosti. — Z Rudnika pri Radomljah pa so pripeljali v bolnišnico 30-letnega kočarjevega sina Antona Remsa, ki je doma praznil smodnik iz starih patron, ps »e mu je vse skupaj užgalo-v rokah in ga nevarno udarilo po očeh. Eno milijardo in 26O milijonov izvodov smo Slovenci doma in na tujem prebrali v 140 letih obstoja našega novinarstva. Kako silna je bila moč tiskane tesede in koliko napora in truda so morali premagati možje, ki so ustvarjali našo kulturo in polagali temelje veliki stopnji izobrazbe, bo pokazala novinarska razstava na ljubljanskem velesejmu. B^le lise zaplenjenih listov pričajo o hotenju rodoljubov, uveljaviti našo materino besedo v uradih in šolah, debeli letniki skrivajo v sebi zaklade slovenskega izživljanja od preporoda do danee. Skromen Vodnikov začetek, pa orjaška zgradba milijonov izvodov, pot od drobnega lističa do nad 800 nadaljnjih slednikov — vsa novinarska prizadevnost bo vstal« pred posetnikam velesejma in ga okrepila v zavesti, da smo Slovenci prispevali lep delež k izgradnji naše nove domovin?. Učiteljski kongres v Skoplju zaključen Skoplje, 24. avgusta, p. Po dveh dneh izčrpnih in strokovnih debat o vseh vprašanjih, ki se tičejo učiteljskega stanu in narodne prosvete. je bil danes kongres ju-goslovenskih učiteljev zaključen. Potek kongresa je bil precej buren. Manjšina je vodila obstrukcijo. Pri razpravah o posameznih točkah dnevnega reda so manjšinski govorniki v glavnem samo kritizirali delovanje uprave ter napadali vse, kar ie storila. Pristaši večine so v svojih govorih opozarjali predvsem na položaj v posameznih srezih. Govoril je tudi predsednik Dimnik. Ob zaključku Je bil predložen načrt proračuna, ki je bil z večino glasov sprejet, nakar je bila izglasovana tudi razreš-nica upravnemu odboru. Resolucija ni bila sprejeta nobena, pač pa je bil upravni odbor pooblaščen, da sam po svoji uvidevnosti sproži akcijo za izpolnitev učiteljskih zahtev. Na kongresu so se namreč nekateri govorniki postavili na stališče, da resolucije doslej niso imele nikakega pravega uspeha. Kongres je bil zaključen z ova-cijaml glavnemu odboru in vsem prijateljem učiteljskega stanu. Konferenca tiskovnih agencij Beograd, 24 avgusta. AA. Jutri se to začela na našem Jadranu ena izmed najpomembnejših mednarodnih konferenc, kar se jih je kdajkoli sestalo t naši državi. Na ladji »Dubrovnik«, ki jo je Dubrovnika plovba dala na razpolago za ves čas te konference, so zbrani ravnatelji ln zastopniki vseh evropskih poluradnih tiskovnih agencij združenih v zvezi agencij. Na čelu-te> velike organizacije največjih informacijskih virov 6veta je predsednik Menaud, glavni ravnatelj Havasa, podpredsedniki pa so glavni ravnatelj Reuterja za Evropo, predsednik upravnega odbora in glavni ravnatelj Štefanija im predsednik upravnega odbora DNB-ja. Poleg teh in agencije Avale, se konference udeležujejo po svojih zastopnikih poluradne agencije Albanije. Avstrije, Bolgarije, Danske, Grčije, Nizozemske, Madžarske, Letonske, Li tv;, Norveške, Poljske, Rumunije, Švedske, Švioe, Turčije in Češkoslovaške. Poluradne agencije Belgije, Finske in Portugalske sio pooblastile drug« agencije, naj jih zastopajo na letošnji konferenci v Jugoslaviji. Najuglednejši zastopnik?! največjih informacijskih središč bodo imeli priložnost, da si z neposrednimi stiki in na konferencah o nadaljnjem skupnem delu bliže ogledajo iin spoznajo Izredne lepote naše jadranske obale, ki jo bodo v nekaj dneh prekrižarili od skrajnega severa do skrajnega juga. Naposled se bodo po 30. t. m. s posebnim vlakom odpeljali iz Splita v Beograd, kjer bodo ostali dva dneva. Iz Beograda pojdejo v Ljubljano, kjer si todo ogledali velese-jem in novinarsko razstavo. Obiskali bodo tudi Bled, kjer bo konferenca tudi zaključena. Nov pooblaščeni inženjer Beograd, 24- avgusta, p. Inž. Karlu Polau v Ljubljani je dovoljeno izvrševanje javne prakse, specialno za stavbno stroko na vsem ozemlju države. Nov ameriški rekord Amerika, dežela rekordov, je postregla svetu z novo čudovitostjo. Celo v zlaganju opek imajo tam tekme in v takšni tekmi je dosegel neki Jožef Raglan iz E&st Saint Louisa v državi Illionois sedaj prvenstvo. Uspelo mu je namreč, da je v eni uri zložil nič manj nego 3472 opek. Torej je skoraj vsako sekundo vzidal po eno opeko. Posebno značilno pa je za mota, daje to delo vršil celih osem ur im je «•s ta čas ostal na is ^ Kosa mu je razparala trebuh 19-letni posestnikov sin Jaroskv Malek lz nekega kraja v bližini Znojma ee Js vračal zvečer s kolesom domov. S seboj je imel koso, ki jo je bil položil nad krmilo. Med potjo je bržkone zavoljo prevelike utrujenosti padel, in sicer tako nesrečno, da mu je kosa razparala trebuh in mu prerezala drob. Prepeljali so ga hitro v bolnišnico in ga tam operirali, vendar mu življenja ni80 mogh rešiti. Kitajski živi torpedi fe šanghaja so poročali te dni, da so Kitajci izvršili napad s torpedom na ja* ponsko admiralsko ladjo. Pri tem so po japdnskem vzoru prvič uporabili »živi to®>-pedo«, to je torpedo, ki ga je krmaril člo* vek. Neki kitajski mornar se je prosto« voljno javil, da povede grozni izstrelek do cilja in sebe tako v smrt Eksplozija ga j« raztrgala na kose. Točno plačal »Jutro« naročnino Vamf svofeem zavarovalnim» ANEKDOTA Slavir! angleški igralec Wilson Barrett je imel nekoč obrtnika, čigar delo ga je silno zadovoljilo. Poravnal je takoj račun, pri slovesu pa je vprašal mojstra, če bi rad éel v gledališče. Obrtnik se ni branil. Barrett mu je preskrbel vstopnico za predstavo, v kateri je igral veliko vlogo. Obrtnik Je prišel v gledališče, ostal do konca igre, čez nekaj dni pa je prejel Barrett račun t opazko: »Za tri nadure v gledališču 6, beri» šest šilingov«. VSAK DAN ENA »Tisti, ki ga bom jaz vzela za moža, bo moral biti res junak.« »Zakaj ravno junak? Saj vendar nisi tako strašna, da bi te moral ravno junak ukrotiti U ^ (ftMu&Lste«) »JUTRO« Št m « - t**. SreSa. S. Vjg Wfim552F=^ Multanti pregled Zbrani spisi kralja Nikole I Naposled se je pojavila v izdaji »Zublje* (Podgorica) in v redakciji Dušana Vuksana že napovedana knjiga: Cjelokup-na književna djela kralja Nikole I« velika S", 656 strani. Iz množice zapiskov in anek dot vstajajoča, skoraj že legendarna osebnost kralja Nikole I. Petroviča, ki je umrl 1. 1921 v južni Franciji, dobiva s to zajetno knjigo zbranih leposlovnih spisov znatno bolj žive in določene poteze. Njegova dooa, izpolnjena s poslednjimi epopejami črnogorskega junaštva in zaključena s podgoriškim sklepom zedinjenja črne gore s Srbijo, prehaja vedno bolj v zgodovino. Nekdanji dvorec na Cetinju, kjer so ohranjeni spomini na prvega in poslednjega kralja samostojne Črne gore in na njegovo slavno rodbino, je že dolgo iruzej. Obdaja ga dre.yje, pod katerim je zadnji patrijarhalni vladar Evrope dajal ljudske avdijence in, odločal kakor vladar iz Ho-merovih wov o pravici in krivici. Kralj "Nikola I. pa ni bil samo vladar, marveč, tudi pesnik in dramatik. Njegov li t er,arni sloves je vedno nekoliko zmanjševalo dejstvo, da je imel na svojem pre-■Vtolu genialnega prednika, vladiko Petra H. Petroviča Njeguša, ki je z »Gorskim Vijencem« in »Lučo makrokozmosa« podaril srbskohrvatski literaturi dela nespor ne in trajne vrednosti. Nikola I. ni bil tako nadarjen in izviren pesnik, vendar je imel več kakor samó pesniško stremljenje. Razodeval je nekatere očitne slovstvene odlike in njegova poezija ni zanimiva le kot stvaritev pesnika-kralja, marveč tudi kot poseben dokument črnogorske slovstvene in kulturne zgodovine, kot delo občega pomena. Prav zaradi tega je treba samo odobriti sklep podgoriške založbe »Zublja«, da izda v dveh obsežnih knjigah celotno delo nekdanjega črnogorskega vladarja. Kakor posnemamo iz urednikovih opomb, prinese druga knjiga obširen življenjepis in študijo o književnem delu kralja Nikole, nje poglavitni del bo obsegal kraljeve spomine in zgodovinske spise. Verjetno je, da Ivi ta knjiga še odtehtala pomen prve. Nedvomno bo s to izdajo izpolnjena vrzel m- le v črnogorskem provincialnem slovstvu, marveč v vsej srbskohrvatski književnosti. Dušan Vuksan je posvetil delu pokojnega kralja Nikole I vso pozornost in njegove opombe ob koncu, ki bi lahko bile obširnejše (velik del je samo posnet iz prejšnje izdaje Nikolovih pesmi), kažejo, »ia mu je šlo za kritično izdajo. Nje poglavitno merilo bo seveda življenjepisno-literarna študija, ki je napovedana za drugo knjigo. Za sedaj se omejujemo na željo, da bi imela 2. knjiga obširnejši komentar, kajti v njem je lahko včasi več zanimivega kakor v samem delu. Vuksanova izdaja je prva izdaja zbranih spisov kralja Nikole I. Nje posamezni tleli so izšli že prej v samostojnih knjigah; nekatere med njimi so že pred vojno dosegle več izdaj, že 1.1S89 je izdal Simo Matavulj na Cetinju »Pjesme knjaza Nikole , 1. 1894 so izšle »Skupljene pjesme od Nikole 1, ki so dosegle 1.1900 tretjo izdajo. Razen teh so izšli v posebnih knjigah tile spisi kralja Nikole I.: »Hajdana«, r Foton ji Abenseraž«, »Nova kola«, »Na ponoči , > Pjesma svetome Savi«, »Balkanska carica« (3 izdaje), »Knjaz Arva-nit-- in »Pjesnik i vila«. Vse te knjige so bile sprejete v Vuksa-rinvo izdajo. Poleg trga je urednik sprejel v svojo knjigo številne pesmi, ki so bile doslej raztresene po raznih časopisih. Urednikovo delo je poleg opazk tudi slovar provincializmov, ki jbo dobro rabil čitateljem izven Črne gore. Slike nam kažejo med drugim mladega Nikolo, Petroviča, avtorja kot kralja, kraljico Mileno in kraljevsko rodbino okrog 1.1910; slednja slika bi dandanes že zahtevala imensko navedbo posemeznih oseb. Prvi del knjige obsega lirične in epske pesmi, med njimi po Chateaubriandu prirejeno pesnitev »Potonji Abenseraž«, »Haj-dano« in »Malisorski ustanak«. Poseben del knjige tvori dramatski dialog »Pjesnik i vila«, ki predstavlja Nikolovo osebno pesniško izpoved in kaže, da je imel kralj-pesnik visoko mnenje o poeziji in njeni vlogi v osebnem in občestvenem življenju. Dobršen del knjige zavzema tridejanska drama »Balkanska carica«, ki jo kritika proglaša za Nikolov chef-d'oeuvre. Nadalje so tu ponatisnjene: dramatska pesnitev v enem dejanju »Knjaz Arvanit«, odlomek iz žaloigre »Vukašin«, fragment dra matske pesnitve »Husein — beg Grada-ščevič« in slednjič prozna komedija v treh dejanjih »Kako se ko rodi«. Omejujem se za sedaj na informativni prikaz knjige. O nje slovstvenem pomenu samo nekoliko opazk: Lirične pesmi Nikole Petroviča so nastajale za pesnikovih mladih let in v času, ko so Srbi imeli že dolgo Branka Radičeviča, ko so pisali Gjuro Jakšič, Zmaj i. dr. Te pesmi ne kažejo posebne lirične nadarjenosti, razodevajo pa vpliv pesnikovega štiva. Nikola Petrovič ne pripoveduje rad o svojih čustvih, le kdaj pa kdaj udari na erotično struno ali pa zapoje nekako mimogrede hvalnico morju, ki ga najbolj zavzema s svojim brezbrižnim veličastjem. Najrajši prehaja k motivom epičnega značaja, k opevom junaštva rodne zemlje in domovinske ljubezni ali pa posveča verze priložnostnim zadevam. Vendar je v njegovi pesmi »Onamo, onamo!«, ki je postala črnogorska himna, poleg junaških prvin tudi sled izrazito lirskega navdihnjenja: je to tista svetla vizija Prizrena in De-čanov na daljnem obzorju, ki smo jo imeli za časa balkanske vojne tolikokrat pred duhom in ki je bolestno odmevala v srcih leta 1915. — Onamo, bračo, spremajmo hod! Gdje nebo piavo savi ja svod; Na srpska polja, na polja bojna Onamo, bračo, spremajmo ho! V ostalem pa je bil Nikola Petrovič izrazit epik, ki je mnogo prisluškoval ritmu in slikovitim metaforam narodne pesmi ter se učil pri starejših, zlasti klasicističnih epikih. Td kažejo tudi njegovi dramatski poskusi, zlasti še pesnitev »Balkanska carica«, ki posega globlje v problematiko balkanske zemlje, človeka in plemenske usode. Za popoln spoprijem s temi problemi je piscu nedostajalo intuicije in moči. Pojav pesnika-kralja, ki pa ni mogel hiti kralj pesnikov, je nedvomno zanimiv in njegovo celotno književno delo pričuje o tesnih vezeh vladarja z njegovim ljudstvom. Nikolove pesniške vizije, podobe in doživljaji kažejo svet kakor se je ohranil samo še v senci orlovskega Lovčena, med kmeti, pastirji in vojščaki Črnih gora, tam, kjer so vladale starinske šege in kjer je preprost človek snoval v duhu homerskih epov svojo naravno filozofijo č o j s t v a . Temu svetu je dal najgenial-nejšo pesniško podobo nesmrtni vladika Fetar II. Petrovič Njeguš, njegov poslednji naslednik, kralj Nikolaj I., pa jo je mogel samó izpopolniti z nekaterimi živimi in trdnimi potezami. Zapiski »POLETNO GLASBENO SREDIŠČI■ SLO VENIJE« >Slovenec« je minilo solioto v svoji kulturni rubriki priobčil originalno kritiko o poslovanju ljubljanska opere v Rogaški Slatini. Kritiko je spisal g. ;dr. R-k, ki g a jo naša javnost rlosloj poznala samo kot politika, o katerem vemo, da motri svetovna dodajanja zgolj z z/onika domače fumo cerkve. Znan je tudi kot ne posebno duhovit propagator naše dramske umetnost . pa bi bilo zanj čisto dovolj, če bi se zadovoljil z dosedanjo slavo. Toda g. >dr. R-iju', ki jc bil včasih menda še »dr. R —v h se je zalio!e!o, da nastopi še kot glasbeni kritik. To svojo vlogo je izvršil tako, da bi jo bil zadnji diletant opravil toljše. V svojem sestavku se je lotil ocen? izvajanih oper ^Seviljskega brivca« in »Prodane neveste'. Izvajajoče "ude slovenske narodne opers" je razdelil v tri skupine: nekatere ie ignoriral popolnoma, druge je omenjal pohvalno, g. Betetta pa je postavil v tretjo skupino, ki ni nastopila. Tisti, ki jih sr. dr. K—i« hvali, ne morejo biti veseli njagove okorne hvale, oni, ki jih je suvereno prezrl, pa so s tem gotovo pridobili. Kar se tiče g- Betetta, ni dvoma, da bi bil odličen Basilio, toda to vlogo je pel v Rogaški Slatini g. Marjan Rus ter jo kreiral pevsko in igralsko vprav odlično. I>vakratni ogromen aplavz občinstva ja g. 7>dr. R—i : tako temeljito preslišal, kakor g. Marjana Rusa na odru menda niti opazil ni. Iz čudne kritike posnemamo tudi to. kakor da hoče g. »dr. R—k javnost prepričati, da so Lucije« ljubljanske opere peli Rossini jevo operno mojstrovino brez Posine — koloraturnega sopTana gdč. Zvoni nire Ž u pevčeve. Čudno, kdaj se je gdč. Župevčeva tako strašno zamerila g. >dr. R -i-iu . V op?ri pravijo, da vedo, kdaj in zakaj. Učeni kritik je poleg Rosine pone-v?ril tudi partijo Almavive rn Bartola, pa je tako zatajil lepi uspeh ne samo gdfl Župe včeve. marveč tudi gg. Jožeta Gostiča in Draga Zupana. Kar se tiče "Prodane neveste' >glasbeni recenzent« pač ni mogel mimo Križajevega Kecala, tudi Banovčevega Vaška ie pohvalno omenil, Marinko naše odlične primado-ne ge. Zlate Gjungjenčeve pa je odpravil s suho ugotovitvijo, da »ie ga. Gjungjenac pela Marinko?. Pet besedi! Ljubljansko občinstvo, ki s simpatijo spremlja naše operne pevce, je moralo misliti, da je ga. Zlata v Rogaški Slatini popolnoma odrekla. V resnici pa je bilo nasprotno, samo »dr. R-k, morda zopet iz skritih razlogov, tega ni hotel priznati. Glede g. Jožata Gostiča pravi, da se je razvil šele v drugem dejanju. Tega je kriv samo Smetana, ki je samospev Janka (kdo li verjame) postavil šele v drugo dejanje. Občinstvo pa je ža v prvem dejanju spoznalo in po zaslugi ocenilo pevske odlike na- šega tenorista g. Gostiča. Taim je namreč par duetov, ki so bili imenitno odpeti. Pri šeste rospevu (Le pomisli, Marinka) je g. ::dr. R-k slišal in videl samo pet pevcev, oziroma samo pet ^se jih je odlikovalo«, pravi g. >dr. R-k. Višek kritike je pa nedvomno v tem, da je prezrl v obeh operah vodilni sopranski vlogi Rosine in Marinke. Med »udi« je to glasbeno poročilo izzvalo dokaj vaselosti, saj poznajo veliko kritiko-vo ljubezen do naše opere in solistov in si pripovedujejo o nji marsikaj mičnega in značilnega. J. S. Z. mladega hrvatskega pbafelja Ante D sana, ki pod simboličnim naslovom »Ljudi na razknšču« opisuje sodobno življenje in njegove človeške usode. Za vse iDeanove junake in junakinje je značilno, da po dolgih letih življenjske enoličnosti doživljajo prelomne trenutke, ko se ustavijo na križ-potju in morajo na neko novo pot. Ideja preloma daje potemtakem vsem devetim novelam skupno psfholoflko podlaga V ostalean se predstavlja Dean kot origlna-lan, svež in mikaven pripovednik. Njegova zbirka novel zopet opozarja občinstvo na vrednost in zanimivost po krivici zanemarjene in zapostavljene novele kot pol-vredne oblike obravnavanja Človeških usod. Knjiga stane 40 din in se naroča pri >Bi-nozk, Zagrab, Dalmatinska 10. Francoska knjiga o Poljski. V založbi Mercura de France ie izšel spis Eduarda Krakowskega >La Bologne contemporaine ou 1a Génie d'un peuple«. Chopin-George Sand. V Poljski knjižnici je — kakor poročajo >Les Nouvelles Litté-raires« — urejena razstava Chopin-Georga Sand. Ljubezenski odnos med mladim, rahločutnim. bolehavim in navsezadnje bolnim skladateljem nesmrtnih 6onat in po letih dokaj starejšo pisateljico George Sandovo je dal že mnogim življenjepiscem in celo nekaterim romanopiscem dovolj hvaležne snovi. Na sedanji razstavi je zbranega obilo gradiva o Chopinu, genialnem muziku, ki se je že kot dvajsetletni mladenič pridobil priznanja Mendelsohna, Liszta. Berli-oza in drugih. Ali je bil Chopin Poljak ali Francoz? Prisvajajo si ga ti in oni, vendar bo najbrž res to, kar je dejal o njem Heine: Chopinova prava domovina ja kraljestvo poezije! Tega nežnega mladeniča je San dova samo zapi eia v svoje mreže in ga spremenila v vdanega, čaprav muhastega ljubimca. Njuno napeto in mučno razmerje je trajalo deset let. Chopin se je bil iztreznil, ko je prebral novi roman Sandove »Lukrezia-Floriank, v katerem je S|M)znal samega sebe rv osebi princa Karla. tega »neuravnovešenega sanjača«. Dve leti po tej ljubezenski krizi je jetični Chopin ugasnil v večnost. Na smrtni postelji je napisal na košček papirja: cKer me bo zemlja dušila, vas rotim, da mi odprete telo, kajti ne bi hotel biti živ pokopan.« Sloveči slikar Delacroix je ob njegovi smrti pisal prijatelju: »Moj bogi nežni Chopin je zapustil svat, ki je preslabo urejen za tako lepe duše.« Letos je sto let. kar je Chopin srečal v salonu grofice Marijani George Sandovo, odtod omenjena razstava, ki ne obsega samo slik, risb, tiskov, kipov, muzikalij, pisem in drugaga gradiva o obeh slavnih zaljubljencih, marveč sploh ves življenjepisni material. Tako je razstavljenih tudi mnogo spominov na Chopinova mladostna leta v Varšavi in drugod na Poljskem. Umlfivo je, da je na razstavi tudi znameniti Chopinov pianino. Med slikami in risbami ja portret mladega muzika, ki ga je napravila s svinčnikom njegova ljubimka George Sandova. Ante Dean, Ljudi na razkršču. »Binoza« v Zagrebu je izdala zbirko devetih novel SPORT Dirke kolesarjev na dirkališču bodo to nedeljo na dirkalni progi okoli Hermesovega igrišča Kdor zasleduje naše kolesarsko športno gibanje, bo gotovo uvidel, da je kategorija prvorazrednih dirkačev znatno dccim:rana in da ni videti več tistih borbenih in agil-nih fantov, ki so še pred leti igrali pri dirkah važno vlogo. Nekaj jih jc pobrala vojaška služba, nekaj jih je zaradi padanja njihove dirkaške moči opustilo dirkaštvo, nekaj pa je to opustilo zaradi tega, ker se kljub dolgemu udejstvovanju nikakor niso mogi' preriniti v prve vrste zmagovalcev, t. j. ker so z njimi v vrsti vedno eni in isti sigurni zmagovalci. Prav to je dalo pobudo mlajšim kolesarjem, da so se z vso resnostjo oprijeli tega športa in ga želijo dvigniti? na zasluženo višino. Ni dneva, da bi sedaj pred zanimivimi dirkami, ki bodo prihodnjo nedeljo, ne videli na dirkalni progi dokaj popolnoma no-v';h in kolesarstvu šc neznanih mladeničev, kako se vežbajo za nedeljski nastop. Ker se bojijo, da bi dirkalna proga ne bila v redu ob pravem času, tudi sami zagrabijo za lopate, krampe, grablje in strguljc. ter vneto ravnajo dokaj zapuščeno dirkališče. Takoj po dovršitvi enega dela proge pa na kolesa. Videti je bilo, da je med temi mlad:či nekaj zelo dobrih, ki se bodo razvili v izborne dirkače-sprinterje. Tu pa tam je na dirkališču videti tudi poizkuse motornega vodstva. V nedeljo 25. L m. bomo po izvršenem programu imeli priliko videt1, tudi to vožnjo v kakih 20 krogih, pri kateri bodo sodelovali Kačič, Gärtner in Abulnar. Za njimi se obeta nastop motoristov, ki bodo imeli poizkusno vožnjo za svojo tekmo za državno prvenstvo, ki bo 5. septembra v Zagrebu. Športnega užitka bo torej v nedeljo na »Hermcsu« več ko dovolj. — Kar se tiče nastopa našega izbornega Lavrha, o katerem so pisali, da bo vozil tudi v nedeljo, moramo sporočiti, da je bil nenadno odpoklican z dopusta v Niš h kadru. Vsi kolesarski dirkači, ki bodo nastopili v nedeljskih medklirMrih dirkališčnih dirkah. se opozarjajo, naj Mdo ob 13. na dirkališču, kjer se morajo 'takoj pri vhodu vpisati in označiti točke, v katerih bodo tekmovali. Dobro naj pregledajo tudi spornt dirk kakor tudi tehnični pravilnik, kar je bilo že objavljeno! Prvenstvo LNP za zeleno mizo Izžrebani so termini prvenstvenih tekem v mariborskem okrožju Maribor, 24. avgusta. Pri »Zamorcu« je bila snoči prva seja novega odbora okrožnega odbora LNP v Mariboru, ki jo je vodil kot najstarejši odbornik g. E. Franki. Na tej seji se je konstituiral novi odbor OOLNP, in sicer takole: predsednik Ciril Maver (ISSK Maribor), podpredsednik Ernest Franki (Rapid), tajnik Viljem Miheljak (Gradjanski), blagajnik Avgust Amon (SK Ptuj), kapetan Josip Konič (CSK), odborniki: Milan Mozetič (železničar), Ev-stahij Joštl (SK Drava), Rudolf Kocbek (Slavija), Stanko Grbac (Lendava), SK Mura bo naknadno določila svojega zastopnika. Obenem je bilo tudi žrebanje prvenstvenih tekem v mariborskem okrožju in je razpored tekem v jesenskem tekmovanju naslednji: 12. septembra: Gradjanski—Železničar, Rapid—ISSK Maribor, Mura—CSK. V n. razredu: Slavija—Dravu:Lendava. 19. septembra: Gradjanski—CSK, železničar—Rapid. II razred: Lendava—Ptuj, Slavija—Drava. 26. septembra: CSK—ISSK Maribor, Rapid—Gradjanski, Mura—železničar. II. razred: Lendava—Slavija, Drava—Ptuj. 3. oktobra: Gradjanski—ISSK Maribor, Železničar—CSK, Mura—Rapid. 10. oktobra: Gradjanski—Mura, ISSK Maribor—Železničar. 17. oktobra: ISSK Maribor—Mura. 24. oktobra: Rapid—CSK. Tekme bodo v vseh terminih na lgrlSču prvoimenovanega kluba. ——^ Razpis propagandnega lahkoatletskega mitinga v Trbovljah Športni kliub »Amater« v Trbovljah priredi v nedeljo 39. t. m. ol> 10.30 na ßvojem igrišču propagandni lahkoatlefski miting koit prireditev po dolžnosti. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in ncverificirani atleti klubov, ki so člani JLAS. Prijave proti prijavnini Din 2,— za točko in osebo, Din 5__za moštvo je nasloviti najpozneje do 29. t. m. pol ure pred pričetkom tekmovanja n,a naslov Herman Kolar, Loke 186, Trbovlje I. Nagrade pri petih tekmovalcih v poedi-ni disciplini dve priznanici, prj več kakor petih tekmovalcih v poodini disciplini tri pri7.nanice: enako velja tudi za moštva. Tekmovanje bo na tekališšču. ki bo začrtano na nogometnem igrišču. Tekmovanje se izvede po pravilih in pravilniku JLAS. Spored je naslednji: Tek na 100 m; tek na 400 im; tek na 5000 m: met diska: met. krogle: skok v daljino (vse za seniorje); itek na. 100 m:*met diska; met kopja; skok v daljino (vse za juniorje c.). _ V nekaj vrstak V Ptuju so imeli preteklo nedeljo dve nogometni tekmi. Na igrišču SK Ptuja je nastopila rezerva Ptuja proti rezervi SK Drave, v kateri je prva zmagala z 8:1 (5:1). Na igrišču SK Drave je nastopilo prvo moštvo Drave proti rezervi SK Ca-kovca; igra se je končala s 4:3 za Ca-kovčane, čeprav je v prvem polčasu vodila Drava s 3:2. Obisk je bil na obeh tekmah bolj slab, ker je bilo deževno vreme. Dunajski Floridsdorfer AC je pred po-vratkom domov vendarle našel dovolj šibkega nasprotnika, da si je izvojeval vsaj še eno zmago na miših tleh. V podeželskem mestecu Novem Vrbasu je nastopil proti enajstorici Duplice (to morajo biti junaki, ki se niso ustrašili slovitih mojstrov dunajske nogometne šole) in zmagal s 6:4 (3:3). Ta rezultat so dunajski pone-deljski listi že zabeležili. Dne 6. septembra nas čaka zopet važna reprezentativna nogometna tekma, in sicer proti reprezentanci Rumunije za dragoceni pokal Nj. Vel. kralja Karola II. To bo že druga tekma za to lovoriko;, lani 10. maja smo prvo tekmo v tej konkurei i prav tako na rumunskih tleh izgubili z 2:3. Zdaj bomo imeli torej v Beogradu priliko, da se revanžiramo za ta poraz. Obe moštvi sta dosedaj odigrali 15 tekem, med katerimi jih je Jugoslaviia dobila 8, Rumunija pa 7. Postavo naše najboljše enajstorice bomo še objavili. V teniškem dvoboju za srednje-evropskl pokal med Češkoslovaško in Madžarsko sta bila k Pistyanu odigrani de dve na- daljnji igri, v katerih je vsak od nasprotnikov dobil še po eno točko, tako da je stanje sedaj 3:1 za CSR. Madžar Bano je premagal Cehoslovaka Pachowskega s 7:9, 6:3, 4:6. 6:2, medtem ko sta Ceha Carska in Cejnar odpravila madžarsko dvojico Dallosa in Szigetija s 6:3, 6:2, 6:2. Pri tej priliki naj pristavimo še, da po dosedanjih srečanjih v teh zanimivih borbah niso bile premagane samo še Češkoslovaška, Jugoslavija in Poljska» Jugoslavija je zmagala na Dunaju nad Avstrijo s 4:2, Češkoslovaška nad Italijo v Pragi s 5:1, Poljska pa nad Italijo v Varšavi s 5:1 in v Lvovu nad Madžarsko s 4:2. Zaključek tekem je pokvarilo slabo vreme. Preteklo nedeljo so imeli Nemci ogromen lahkoatletski spored, in sicer tekme kar na šestih frontah, ki so se vse končale z njihovimi zmagami. Ogromno število atletov na teh tekmovanjih in odlični rezultati kažejo, da se je lahkoatletski sport v novi Nemčiji razvil zelo na široko in pridobil ne samo številčno, temveč obenem tudi po kakovosti. V Nürn-bergu so imeli v gosteh avstrijsko reprezentanco in so zmagali s 118:77 točkam, v Draždanih so imeli nastop s Cehi in so bili prvi s 129:79 točkam, v Wuppertalu so imeli za nasprotnika Belgijce in so tudi dosegli pozitivno razmerje 112:74 točkam. Švicarji so jim morali prepustiti prvo mesto v Karlsruhe s 96:72 pikam. Dva nastopa so slednjič iste dni absolvi-rali tudi v tujini, in sicer v Kodanju proti Dancem, kjer so zmagali s 104:76 točkam ter v Varšavi proti Poljakom, kjer so spravili zmago s 96:72 točkam. Športni dan SK Olimpa v Oeljn. SK Olimp v Celju bo priredil v nedeljo 5- septembra športni dan z zelo pestrim fcn zanimivim sipo redom. Svqx> udeležbo je zagotovil tudi naš slovenski predstavnik v državni ligi SK Ljubljana v svoji najmočnejši postavi. Točni razpored bo pravočasno objavljen. Ker prireja SK Olimp svoje športne dneve že devet let vedno na isti dan, se prosijo vsa društva, da bi ta dan ne prirejala svojih prireditev SK Celje. V četrtek 26. t. m. ób 19- bo v garderobi na Glaziji obvezen sestanek vseh nad 18 let starih članov nogometne sekcije. Ob tej priliki bo tudi volitev novega načelnika namesto edstepivšega. SK Olimp vabi vse aktivne in podporne člane ter prijatelje kluba, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki ibo v petek 27. t m- ob 20. v gostilni »Jugoslovan« v Ga-berju. Od Save do Vardarja S poti na učiteljski kongres v Skoplju Skoplje, 22. avgusta. Prijateljstvo je prav čedna zadeva; prepričan sem, da tudi cenjena čitateljica in dragi bralec ne nasprotujeta iskreni tova-rišiji dveh lat;nskih sester: Italije in Romunije. Tudi jaz ne bi nasprotoval, če ne bi postal žrtev zbližanih »duhov«... Edini vagon III. razreda nočnega brzovlaka Ljubljana—Beograd je bil nabito poln. Kakor sardele smo stali na hodnikih. Med potjo smo zvedelr", da je garnituri priključen še en vagon III. razreda, ki vozi že iz Pariza na Balkan. S popotnim drugom sva izkoristila trnnutek postanka na Zidanem mostu in sva se preselila v mednarodni, udobno tapecirani in pičlo zaseden' vagon. Trije zajetni možje so mirno snivali na mehkih sedežih, pa so se le skrčili in dali prostora. Kljub udobnosti pa smo omedlevali zaradi? groznega ozračja... Scie čez čas smo ugotovili, da smo se naselili v kupe rumunskih živinskih čuvarjev, ki so napolnili domala vse v kupeju krasnega francoskega vagona. V poslednjem času zalaga Rumunija italijanski živmski trg; rumun-ski vlaki drče preko našega ozemlja na Apeninski polotok; živinskr spremljevalci pa se vračajo domov v brzovlaku: s polnimi žepi lrr, praznimi posodami za napajanje živine in — gromozanskim duhom po živini... Močno sva udarjala z drugom po ne-blagih dišavah, nekje za Zagrebom pa sva doživela malo presenečenje. Eden izmed domnevnih živrnskih spremljevalcev naju jc v čisti slovenščini povabil iz kupeja in vsa trojica je našla drugje udobno ležišče... V prejšnjem kupeju pa sta oba debelušna možaka dalje žagala svoj nočni spev. Prilično ohranjeni smo izstopili v prestolnici, ki kaže potniško lice. Prelep sončni zaton smo zrli s Kaltmegdana; rde^i pramen se je vtapljal v prostrano povrsrno Save In Donave. Preden «no bvojevafl prostore v nočnem brzcu ia Skoplje, smo sledili živahnim prizorom na nebu, kje* to ropotali številni aeroplani. Močni žarometi so kakor dolgi jezikr sikali po temini in iskali nebesnih vozil. Kadar jc vjel eden izmed žarometov letalo v svoj svetlobni stožec, se je naperilo vanj po 5 žarometov. Kakor močna luč se je premikal nato ožar-jeni aeiroplan varno nad mestom, dokler ni zginil iz območja močnih reflektorjev na letališču. Tudi naä hlapon je zdrvel v noč proti jugu. Jutro nas je pozdravilo pri Leskovcu, kjer je že okrog 100 naših rojakov. Došlec iz Leskovca nam je pripovedoval o visokem ugledu, ki ga uživajo tam naseljeni Slovenci, zlasti škofjeloški krajan dr. Vlado Do-lenec, zdaj ugleden leskovški zobozdravnik, organizator tamkajšnjih planincev in smučarjev. Leskovac Je gotovo paradiž za naše razmere: grozdje zobljejo po 2 din kilogram, češplje so po 80 par, paradižniki po 50 par. Za 1 dinar dob;š tudi do 100 paprik. Koruze pa bo toliko, kakor že dolgo ne. Deževna leta so za koruzo najboljši blagoslov. Pri Ris/tovcu je tekla pred L 1912. meja med svobodno in podjarmljeno Srbijo. Južna Srbija nudi dovolj motivov, ki močno zanimajo radovednega Slovenca. Zdaj smo že v pokrajini, ki ji dajejo bivolr značilno sliko. Tu so tudi razsežni nasadi tobaka. Prav zdaj trgajo tobak, listje nabadajo na vrvi in dragoceno rastlino suše na vseh stenah. Hiše so kakor tapecirane s tobakom in kmetje komaj čakajo, da se listje osuš; in ga prodajo v tobačnih stanioah. Z vso silo se je upiralo sonce v našo železno kačo, ko smo brzeli proti Dušanovi prestolnici. V posameznih vasicah imajo ljudje zdaj obilo posla z mkčvo. Južniaki pa mlatijo še po starem: žito namečejo kar na zemljo, v sredino zabijejo kol. nanj navežejo par konj, da plešeta po žitu rn ga maneta s kopiti... Hlapon se je ustavil pred mestom. Glavni kolodvor prezidavajo in širijo; pravijo, da bo novi kolodvor največji v vsej zem- Brž smo zagrabili kovčege in zasedli kočije izvoščkov; kmalu nato smo si lahko oddahnili: »Hvala Bogu, tu smo«... Iz Trbovelj t— Baletni in pevski večer. Naš priznani »jazz-kvartet« nam je priredil lep in užitka poln vačer. K sodelovanju je povabil člane narodnega gledališča, Trboveljčanko gdč. Hermino Kuharjevo in g. Emila Freliha ter konservatorista g. Zapaniča Darka. Gdč. Hermina je bila naraščajnica pri trboveljskem Sokolu in je že takrat pokazala veliko talenta za ritmične vaje, do katarih ie imela največje veselje. Njena želja pa ie bila vedno, da bi se posvetila umetniški karieri poklicne plesalke, za katero ima vse pogoje: prikupno zunanjost in trdno vol;o. Trboveljčani ji iskreno želimo mnogo sreče in uspehov. Gospod Frelih je priznan plesalec, g. Zupanič pa izboren pianist, ki dima gotovo še lepo bodoinost pred seboj. Kaj naj racemo o našem >jazz-kvartetu?« širši javnosti je znan že po svojih nastopih v ljubljanskem radiu. Je odličnih kvalitet morda edini v Jugoslaviji. Program je bil zelo paster. Vse točke so š^vilno občinstvo navdušile, da ni štedilo s priznanjem. Plesalcema so bili poklonjeni šopki nageljnov. Bil je res lep večer. t_ Občina Trbovlje razpisuje nabavo življenjskih potrebščin in drugega blaga za občinsko zavetišče, bolnišnico in javno kuhinjo. Ponudniki morajo dostaviti svoje ponudbe v zaprtih kuvertih do 30. avgusta v občinskem uradu, kjer sa dobe tudi podrobnejša pojasnila. t— Prevzem gostilne. Znano gostilno Ku-kenberg je prevzela ga. Eva Ačkun soproga g. AČkuna, ki je že od vsega pocatka naročnik »Jutrac. Ga. Ačkun je uredila tudi več lepih tujskih sob, katerih ravno pri nas močno primanjkuje, na kar opozarjamo zlasti tujce. Gostilno priporočamo. RÀDIO Podroben program ljubljanske ln vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »Naš Va 1«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Sreda 25. avgust» Ljubljana 12: Baletne suite (ptoščle). _ 12 45: Vreme poročila. — 13: Cas, spored, obvestila- — 13.15; Zvoki z ruskih poljan (plošče), — 14: Vreme, borza. — 19: Cas, vreme," poročila, spored. — 19.30: Nac. ura: Kako so slovenski novinarji zgradili svojo stanovsko organizacijo (g. Tone Gmajner). — 19.50: Waldteuflovi valčki (plošče)-"— 20.10; Mladinska UTa: Dvoboj med pšenico in rižem (dr_ Valter Bohinec). — 21.30: Schubert: Impromptu št. 3 v b (klavir-plošče). 21.20: Slovanska glasba (Radio orkester). — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 2215: Cimerma-nov trio. Četrtek. 26. avgusta Ljubljana 10: Otvoritev II. vseslov. pedološkega kongresa. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: t as, sporad, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Šport in žena. (ga. Milica Šepa). — 19.50: 10. minut zabave. — 20: Stari biseri vesele glasbe (plošče). — 20.10: Zgodovinsko ozadje slov. .narodne pesmi, II. predavanje (dr. Ivan Grafenauer). — 20.30: Ljubavue in zabavne pesmice (Jožek in Ježek). — 21: Prenos slavnostnega koncerta o priliki otvoritve II. vseslov. padološkega kongresa. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 17.30: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Lahka sodba. — 21: Pesmi. — 21.30: Narodna glasba. — 22.15: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15: Lutkovna igra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Ples. — Praga 19.10: Slovaške pismi. — 19.50: Spevoigra. — 21.20: Suk: >2ivljenje in sanje«. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — Varšava 20: Koncert orkestra in solistov. — 22: Arije in pesmi. — 22.30: Čaj-kovskega Rokokoške variacije: — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Pesmi narodov. — 17.25: Klavirski koncert. — 17.40: Pesmi. — 19.25: Zabavan program. — 20.25: Pevßki kvartet in šramli. — 21.20: Koncert Bebussyjeve glasbe. — 22.20: Ples. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.15: Godalni kvartet. — 20.10: Veüki orkester igra za ples. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — München 19: Küneckejevo skladbe. — 21: Koncert godalnega kvinteta in solistov. — 22.90: Iz Stuttgart*. »JUTRO« St "197 8 Sreda. 25. Vin. 1937. Rafael Sabatini: 45 MORSKI KRAGUU Gusarski roman »O, gospodar... « je začela, toda glas ji je obtičal v grlu. Nubijec je bil vstopil z naznanilom, da Sakr el Bahr na dvorišču čaka gospodovih povelj. Asad je vstal, e nestrpno otresel Fenzileje, ki ga je izkušala zadržati, in hitro zapustil sobo. Toliko da ni od jeze jokala, ko je zrla za njim. Molk je visel v hladnem, somračnem prostoru; le od daleč je prihajal drhteči smeh nižjih žensk. Ta glas je žalil Fenzilejiine napete živce. Zaklela je in plosnila z rokami, črnika je prišla. »Vreščati naj nehajo,« je pihnila Fenzile. »Še enkrat naj me zmotijo, pa bodo okusile šiibo.« Črnka je izginila in takoj je nastal mir, kajti Fenzile-jine ukaze so izpolnjevali skoraj še hitreje kakor paševe. Potegnila je sina k rešetki, izza katere je mogla vse videti in slišati, kar se je godilo na dvorišču. Asad je pripovedoval Sakr el Bahra novico. »Kdaj lahko spet odrineš na morje?« je končal. »Kakor hitro bosta terjali Allahova in tvoja služba«, je gusar odvrnil. »Prav, sin.« Ljubeče je položil sina Oliverju roko na ramo. »Odiplovi torej jutri ob solnčnem vzhodu; toliko Čaša boš potreboval, da pripraviš kar je treba za vožnjo.« »Tedaj se podvizam z ukazi«, je rekel Sakr el Bahr, čeprav je trii videti miren, mu je ta naglica vendarle zbujala skrb. »Katere galeje si misliš izbrati?« >Da uplenil zanikamo špansko ladjo? Moja lastna galeasa bo zadostovala. Z njo se dosti laže prikradem do Španca kakor s celim brodovjem.« »Moder si v svoji drznosti«, ga je Asad pohvalil. »Allah ti daj srečo.« »Ali dovoliš, da odidem?« »Postoj še malo. Moj sin Marzak prihaja v moška leta; čas je, da ga uvedemo v službo Ali ah a in države. Spremljal te bo na potovanju kot tvoj častnik. Bodi mu učitelj, kakor sem bil nekdaj jaz tebi.« Ta uikaz je bil Sakr • el Bahra prav tako malo všeč kakor Marzaku. Prav dobro je poznal strupeno sovraštvo Fenzilejinega sinü. »Kakor nekdaj ti meni?« je premeteno odvrnil. »Ali ne bi hotel jutri sam odriniti z nami, o Asad? Med bojevniki islama ti ni primere. Kolikšna radost, če bi mogel še enkrat zraven tebe stati na palubi, kadar za-kavljamo Španca!« »Ali mi tudi ti prigovarjaš?« »Kaj so ti že drugi prigovarjali pred menoj?« Gusarjev hitri razum je po bliskovo pregledal položaj. »Prav so imeli, a nihče si ne more bolj goreče od mene želeti tvoje navzočnosti, nihče ne more bolje presoditi sreče, da se bojujemo pod tvo- jim poveljstvom in tebi na očeh. Vzdigni se, o gospodar! Sam bodi učitelj svojemu sinu. To je najvišja čast-, ki mu jo moreš izkazati.« Asad si je zamišljeno pogiadil dolgo belo brado: »Tako mi Allaha, v izkušnjavo me spravljaš, a kaj, ko sem že star in truden im me tu potrebujejo. Ali naj star lev lovi mlado gazelo? Solnce je zašlo nad dnevi mojih bojev.« Naslonil se je Sakr el Bahra na ramo in vzdihnil. »Bilo bi krasna pustolovščina A ne... moj sklep je storjen. Ti odrini z Marza-kom in mi ga zdravega vrni.« »Drugače se sam ne bi vrnil,« je bil odgovor; »zanesem se na Vsevednega.« Vznemirjen se je poslovil in ukazal Otmaniju, naj pripravi veliko galeaso ter jo oskrbi s topovi, s tremi sto veslači in z enakim številom vojsčakov. Asad ed Din se je vrnil k Feaizileji in Marzaku. A tam, kjer je bil pustil samo nestrpnost, ga je zdaj sprejela slabo zatajevana togota. »O solnce, ki me greješ!« ga je pozdravila Fenzile — iz dolge izkušnje je vedel, da je bolj nasajena .kolikor ljubezniveje ga ogovori — »Kaj ti moji sveti res nič več ne pomenijo? Ali so ti res samo prah pod nogami?« »Še manj ko to.« je rekel Asad. »Allah mi je priča, da govoriš resnico,« je vzkliknila Fenzile in pobesifla glavo. »Tako je,« ji je pritrdil Asad. »Torej, Marzak, ob zori kreneš s Sakr el Bah rovo galeaso na pot, da se pod njegovim vodstvom seznaniš z morjem in bojem.« »če octpdovem s tem naaanenskim psom na morje,« se je MarzaJk odurno vzrepenčdl, »tedaj bo on tam, kamor po pravici speda: na veslaški klopi.« »Kaj ?« Slišati je bilo, kaikor da bi zarjovel jezen lev. Pašev obraz, ki ga je oblila nenadna rdečica, je bil tako besen, da sta spletkarja vztrepetala. »Na brado prerokovo! Takšne besede — meni?« Ste pil je proti Marzaku. Kakor tigra je planila Fenzile med njiju. To je Asada še bolj razjarilo. Divje jo je zgrabil in pahnil v stran. »Allahova kletev padi nate!« se je razi egei njegov glas. »Ali so to nauki prevzetne peklenske mačke, ki te je nosila pod srcem? Tako mi kurana, predolgo sem trpel njeno tujsko početje. Jutri odrineš s Sakr el Bahrom na morje. Samo besedo še, pa pojdeš kot galejski suženj, da te bič nauči pokorščine.« Marzak je obstal kakor omamljen, komaj da se je upal dihati, še nikoli ni bil videl očeta takšnega A Fenzile si ni dala zavezati jezika. »Prosila bom Allaha, naj vrne očem tvoje duše vid, o Marzakov oče,« je zahropla, »in te nauči razlikovati tiste, ki te ljubijo, in pese, ki zlorabljajo tvoje zaupanje.« »Kaj,« je zarjovel, »mar še nisi končala?« »Ne bom molčala, dekier mi smrt ne vzame besede.« »To se lahko kmalu zgodi.« Stopil je k nji, jo zgrabil aa zapestja in jo potegnil kvišku. Ves siv je bil v obraz. Z grmečim glasom je zaJklical: CENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa besedo, Din X.— davka aa vsak oglas ln enkratno pristojbino Oin 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •tožb. Najmanjši enesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn tenitve ae zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— sa Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi snesek sa enkratno objavo oglasa Din 20—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din S.— davka Ka vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa fiifro ali dajanje naslovov. Najmanjši snesek s» enkratno objav» oglasa Din 17^-% Ponudbam na šifre ae prilagajte znamk! Le, óa zahtevata od Oglasnega oddelka »Jutra« n:n « . _ odgovor, priložite vlU V MlflfflKaB Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■o zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Beseda 1 Dui, davek 3 Din, aa šifro ali dajanje aaaiova B Din. NajmanjSi tneaek 17 Din. Dečka ■4-letnega oddam dobrim ljudem za njihovega. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 21132-14 Službo dobi Beaeda 1 Dia, Is vek 8 Dia, ta Šifro ali dajanje aaaiova I Dia. Mtjmaaju tneaek il Dia. Hotelski sluga ca manjši hotel ob morju ee sprejme. Celoletna stalna služba. Potrebnn znanje nemškega in srbohrvaškega jezika. Mesto primerno tudi za vpokojenega orožnika sli financarja brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zdrav in delaven». 21061-1 Gospodično ali gospo za samostojno vodstvo pro dajalne v Zagrebu išče tukajšnja industrija. Ponudbe z navedbo višine razpoložljivega kapitala na ogl. oddelek Jutra pod »Dobra piača in soudeležba«. 20057-1 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Natakarico do 26 let staro, ve-š&o nemškega jezika, ki pomaga tudi pri gospodinjstvu, sprejme gostilna SMigoj, Št. IIJ v Slov. gor. Reflektantke naj se osebno predstavijo. 21068-1 Več trgovskih pomočnikov modne in galanterijske stroke sprejme trgovsks hiša. Reflektira se samo na iz-vežbane moči. Tozadevne ponudbe pod »Strokovno izobrazbo SÌ6< na ogl. odd. »Jutra«. 30518-1 Pomožni delavec ki je že delal v slaščičarni, dobi mesto takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 21009-1 Poslovodja ali preddelavec ki je vešč dela na revolver-ski stružnici, ter več ključavničarjev za orodje z daljšo prakso v štancanju in z delom z modeli se išče za tovarno armatur. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev ter z opisom dosedanjega delovanja poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Ža Vojvodino«. 31126-1 Izvežbano blagajničarko z znanjem knjigovodstva sprejme veletrgovina izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« z navedbo sedanjega službovanja pod — »Blaga jničarka«. 20519-1 Samostojne kuharice dekleta za vsa hišna posla dobe službo v posredovalnici Wolfova 10. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. 21008-1 Prodajalka preprosta, »govorna, za obisk sejmov, mesečno 6 do 10 dni zaposlena. Zaslužek .300 do 500 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ra-čunarka«. 21006-1 Urarski pomočnik mlad, dobro mežban dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani in Mariboru pod šifro »Vesten urar«. 21088-1 eeseerm \/ aaka Besela 6C pat. 0» rek I On, ta Ailr* tli (U mnj» aaslova S Din; aa) manjät tnesek 12 Dtn. Kontoristka z dolgoletno prakso, zelo lz vež bana, samostoj na knjlgovodklnja-bilan-cistka, perfektna slovenska in nemška korespon dentka. želi mesto. Po nudbe pod »Najraje v Ljubljani ali bližina« na ogl. odd. Jutra. 21117-2 Brivsko frizerski pomočnik išče službo. Vešč trajne, vodne in železne ondulacije. Nastopi lahko takoj. Ivan Spernjak. frizer, Delavski dom, Ljubljar.a. 2110Ö-2 Čevljarskega pomočnika zvestega delavca sprejme takoj Fr. Flah, Trbovlje I. Retje 39. 21084-1 Slugo raznašalca z lepo pisavo za takoj sprejme organizacija v Ljubljani. 400 Din mesečno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mlajši«. 21148-1 INSERIRAJ V „JUTRU"! G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine Drugo jutro reče: »Najbolje bo, da prideš spet k tujim ljudem. Poiščem ti službo v mestu, morda se tam vendarle naučiš spodobnosti. Drugače ne bo nikoli nič iz tebe!« S težkim srcem jo uberem k mojstru Smolorepcu. Ne upam in ne upam se mu povedati, kaj oče kani. Brivski pomočnik mlad, dober delavec vojaščine prost, iš*e stalno mesto. Nastop takoj. Drago Vučetlč, Varaždin, Spinči-čeva 22. 21093-2 Vajenci (he) Beseda 1 Din. davek 8 Dm. la šifro »Ii lajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneaek 17 Din. Mesarski učenec Kateri mesar »prejme 15 let starega fanta (Lzvanredno velik in močan) ? učenje mesarske obni po dogovo ru. Najraje v bližini avstrijske meje rad.! nemškega jezika P-nnudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mesarski učenec«. 21055 44 Beaeda i Din, davek 3 Din ta šifro ail dajanje aaslova & Din. NajmanjSi ta<*ek 17 Din. Katera boljša nemšk. družina v Ljubljani bi sprejela gospodično v svrho učenja nemščine? Ponudbe ua podružnico »Jutra« v Celju pod »Nemščina«. 21064-4 Prodam Beseda 1 Dia. davek 8 Dia ta Šifro aJi dajanje oaalora 6 Din. NajmanjSi tneaek 17 Din. Bidermajer komodo in mizo, lepo vloženo, proda Oolob Marija, Galu&o-vo nabrežje 20, Ljubljana. 21127-6 60 stolov in mize za gostilno proda A.B.C., Ljubljana, Medvedova c. 8. Telefon 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora). 2M07-6 BeaeOa 1 Din. davek 8 Dtn. ta Šifro ali dajanje aaaiova 5 Din. NajmanjSi tneaek 17 Din. Mladi nemški ovčarji z I.« rodovnikom is prvovrstnega plemena naprodaj. Celje, telefon št. 160. 21,134-27 C l a s bi l a Be*eda t Din 1a»ek 8 Um ta Šifro ali lajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tnecek 17 Din. Star klavir kupim za nizko ceno. čeravno je pot.r -ben popravila. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Navedite ceno«. 21108 26 Gramofoni radi popolne likvidacije oddelka prodam še zadnje 4 gramofone popolnoma nove. 1 3tojeČ. 2 avtomata, 1 kov-čeg, po izredno nizkih cenah. I. Bonač, Šelenburgo-va nI. 5. 21131-26 Stroji Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Krožno žago motorno kupim. 4—6 HP Diesel motor ima prednost. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Motor«. 31001 -20 Avto, moto Baaeda 1 Din. la«ek 3 Dm. ta šifro ali dajanje naslova S Dia NajmanjSi tneaek 17 Din. Več avtomobilov dobro ohranjenih, mali Hanomag, Peugeot iirnu zlna, Chevrolet dvosedež nI, modernejše tipe, Packard 6sčdežna limuzina, Plat 521 odprti 6se dežni ln druge, proda po likvidacijskih cenan zastopstvo DKW J. Lov še, LJubljana, Tyn&eva cesta 35. 20913-10 Auto Fiat »Balilla« dobavni, skoraj nov, ugodno naprodaj. Informacije: Opekarske cesta 91. 31077-10 Chevrolet nove gume zaprt, 5-sede-žen. avtomobil De Sotto odprt ugodno naprodaj. Jer man, Kolodvorska 8, Ljubljana. 211120-10 Auto »Fiat« 501, nove gume, v brezhibnem stanju naprodaj. V račun vzamem eventuelno tudi motorno kolo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 21133-10 Kupim Beaeaa 1 Din. davek 3 Din ta Šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi tnesek 17 Dia Elektromotorje s pribo-om, vrtilni tok 220-380 voltov, 50 per od 5 do 15 kw. kupimo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »RS«. 21051 7 Leica ali Kontax aparat kupim. Točen opis s ceno najaviti pisarni autom. buf-feta Daj-Dam Ljubljana. 2M10-7 Beaeoa 1 Dtn. U. O O'h L» Šifro all lajanje oaalrva 5 Dia NajmanjSi tneaek 17 Dia. Sobo novo opremljeno oddam solidni stalni stranki. Tavčarjeva 2-11. desno. 2UH0-28 Opremljeno sobo s posebnim vnodom v centru mesta oddim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 21101-33 Sobo s posebnim vhodom, popolno oskrbo rddam boljšemu gospodu. Komeaskega ulica 16, pritličje levo. 31097-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam. Kušar, Bleiweisova 15 111. levo. 21094-33 Sončno sobo s souporabo kopalnice oddam v rdeči hiSi, Poljanski nasip 14. vrata 8. 31095-23 Opremljen kabinet oddam v sredin' mesta s 1. septembrom. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 21067-33 Lepo sobo oddam eni ai dvema osebama. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 21116-23 Sobo lepo opremljeno « separira-nim vhodom oddam. Tržaška c. 6, Ljubljana. 21129-23 Sobe iiie Beaci* i Uui drne* 3 Um ta Šifro ali lajanje aaslova 5 Din. NajmanjSi tneaek 17 Din. Čisto sobico majhno, z d-'bro domačo hrano iščem za 1. sept. Ponudbe na oglasn' odd. »Jutra « pod »500«. 31U«-33a Sobo za dve oseb v okolici Sv. Petra iščem z- 1. sept. 37. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »O sta in mirna«. 21ÜG4 2Sa Stanovanje za dijaka I. realne gimnazije vzamem takoj. Pogoj: zračna soba blizu gimnazije. V pošte v pridejo družine, ki imajo dijake sposobne za 'nstruk-torje ter da bi imela skupno spalnico. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pia čam dobro« do 28. tega me seca. 21081-22a NOVOST ZA DAME je »LASOÖL«. Kakor je hrana za telo, tako mora biti tudi hrana za lase in lasišče. Masaža z »LASOÖL-om« uspešno deluje na suhe, cepljene, lomljive, požgane beljene, (blajhane) ali pokvarjene od morske vode. Po »LASOÖL-u« Vam se lasje popravijo, kakor da niso bili nikoli frizirani. Vsaka dama s pokvarjenimi lasmi naj se prepriča. Lepe frizure, trajno in vodno ondulacijo, barvanje las itd. Vam uredi po solidnih cenah frizerski salon FRA NJO ŽABJEK, Ljubljana, Trnovo, Krakovski nasip 26. Olisi 0PARIZ iS 77/ Vsaka De««-.« I Dn: 1av-k 3 Dn ta dajanje aaaiova S Dn; najmanjši tnesek 20 Dia Dušan K. Bila dvakrat tam. Prosim poljubni naslGv. »C«. 31121-34 Beaeda 1 Din davek 8 Dm ta Šifro all lajanje aaaiova S Dia NajmanjSi tneaek 17 Dia » Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks. suha drva I. Pogačnik BOHORIČEVA Ö, Telet. 20-59 OLLA je naravno zopet prva in edina reprezentativna tvrdka svoje stroke na svetu, ki je uradno pooblaščena od francoske oblasti za mednarodno razstavo. »OLLA« razstavlja v Pavillon de la Santé 24 B. Dobiva se povsod. Novosti perila, obleke, pum pari ce i. t. d. nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra c. 24. Med mestom in deželo oosreduje »Jutrov« mali oelasnlk I Kupuj domače blago ! ZAHVALA Vsem, ki so ob težki in bridki izgubi preljubega soproga, brata, strica, svaka, gospoda SINKOVIČ JAKOBA POSESTNIKA, GOSTILNIČARJA IN MESARJA izkazali in izrekli iskreno sočutje in sožalje, se najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, pevcem, dalje sokolskemu društvu in gasilski četi Črnomelj in konečno vsem in vsakemu, ki so se od blizu in daleč udeležili pogreba in lajšali pismeno ali '-stmeno našo žalost s toplim sočustvovanjem. ČRNOMELJ, dne 22. avgusta 1S37. Profesor sprejme 2 nižješolca v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Bleiweisova 5, vi soko pritličje levo. SM30-2S Žalujoči Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno